SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 3	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	18	de	enero	-18. januarja 2001
Odgovor predsednika DZ
Nadškof dr. Rodi nas je pozdravil
Pri enourni slovenski radijski oddaji, katero po radiu FM 103.7 pripravi in oddaja vsako soboto od 14. do 15. slovenska mladina iz San Martina pod vodstvom Andreja Rezlja in nosi naslov „Nov korak” se je v soboto, 23. decembra 2000 takole razgovarjal in nagovoril mlade in Vse Slovence v Aregentini metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode:
“Dober dan, slovenski rojaki, bra tje ln sestre! Ob bližajočih se božičnih in Novoletnih praznikih gre moja misel do Vas vseh, ki vas je življenje popeljalo v rozlične dežele sveta, daleč od domovi-ne vašega srca. V teh dneh spominov na kraj vaših korenin smo vsi, ki živimo v Sloveniji in tvorimo z vami eno narod-n° skupnost, z vami še posebej povezali kot bratje in sestre, po krvi, jeziku in krščanski kulturi, po temeljnih vred-Nostih vesoljnega in neminljivega slo-Nonstva.
Za nami je dvajseto stoletje, eno Najbolj krvavih in tragičnih v evropski lri slovenski zgodovini. Naj ga, Bog sprejme v svojem usmiljenju in nam Podeli milost odpuščanja in sprave. To stoletje pa nam je ob koncu prineslo tudi neprecenljivi dar suverenosti v lastni samostojni državi. Tako lahko z Zaupanjem in bolj složni stopamo v Novo tisočletje. Naj vas božični prazniki ob spominu na dvatisočletnico rojstva božjega Sina v Betlehemu povežejo v ljubezni in medsebojnem razumevanju * vsemi, ki so vam dragi. V novem letu
Glede nezadovoljstva nekaterih v stranki s položnem SLS+SKD v vladi je vodja hicne poslanske skupine Janez 1’odobnik dejal, da je vloga SLS+SKD v vladi manjša, 111 sicer zaradi dejstva, da je njen minister Jakob Presečnik izgubil področje telekomunikacij. Vendar je bil tak dogovor ob oblikovanju koalicijske pogodbe. V SLS+SKD so nezadovoljni z načinom funk-cionirai\ja koalicije, predvsem kar zadeva kadrovske zadeve. Nekatere odločitve so Lile namreč sprejete mimo kadrovske komisijo, mimo dogovora se je npr. zamenjalo člane mešane komisije za mejo s Hrvaško, kar je v SLS+SKD izzvalo veliko nezadovoljstvo. Ob ocenjevanju kadrovskih zamen-Jav je Podobnik dejal, da se „zarečenega kruha največ poje”. Pri tem je opozoril na li'iave premiera Drnovška ob kadrovskih Uienjavah Bajukove vlade, ko je dejal, da Sedapja vlada ne bo taka kot prejšnja. Vendar ima Podobnik vtis, da ,,smo povsem enaki”. Na vprašanje o možnosti na-ckdji\jega obstoja SLS+SKD v koaliciji, če bi ylada zamenjala predsednika uprave Tele-k°rna, pa je Podobnik odgovoril, da pri-a*U)e modrost koalicijskih partnerjev, ki yedo, da je mesec in pol pred kongresom Pomembno koalicijski partnerici omogoči-> da se nary dobro pripravi.
V okviru priprav na kongres stranke so teh dneh začeli intenzivno sklicevati obč-/'^~T-ši>ore občinskih odborov, na katerih Odo podlagali kandidate za kongres. Kan-
s V/.	'>\
pa naj vas spremlja Očetova dobrota in naj vas varuje ljubeča roka, Marije Pomagaj z Brezij.
Queridos amigos de Argentina. Les liago llegar mis mejores augurios para una feliz fiesta de Navidad y prospero aho 2001. Sabiendo que la situation en la que se encuentran no es siempre fdcil, les deseo mucho dnimo, una gran confianza en la providencia del Padre y en la proleccion de la Virgen."
Sledila je zahvala dr. Rodetu:
Dragi in visoko cenjeni gospod nadškof! Slovenska mladinska oddaja ,,Nov korak” iz Buenos Airesa se vam v imenu naše skupnosti v Argentini, še posebno mladi iz San Martina, prisrčno zahvaljujemo in vam želimo blagoslovljen božič in srečno novo leto 2001.
Dr. Rode: Najlepša hvala tebi, Andrej, in vsem mladim iz San Martina, in drugih krajev v bližini Buenos Airesa in tudi po vsej dragi Argentini.
Rezelj: Bog vas ohrani, dr. Rode, pri tem tako težkem in odgovornem delu za Cerkev na Slovenskem.
Dr. Rode: Hvala lepa, korajže mi ne manjka, verjemite mi.
Rezelj: Bog vas živi! Vedite, pri nas v Argentini imate prijatelje, Slovence in kristijane, ki vedno molimo za vas in za bodočnost naše preljube Slovenije. Dovolite mi, da preko vas pozdravim vaše sodelavce in lepo prosim, razmnožite naš božični pozdrav po vsej Sloveniji! Najlepša hvala! Zbogom!
didacijski postopki, tudi za predsednika stranke, so že stekli, sedanji predsednik Franc Zagožen pa je že napovedal, da ne bo kandidiral. Podobnik sicer ni potrdil, da bo kandidiral za predsednika - na vprašanje v zvezi s tem je odgovoril le, da bo skušal še naprej delati v dobro stranke, „o predsedniku pa bo odločil kongres”.
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je v pismu državni sekretarki za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Magdaleni Tovornik opozoril, da so s presenečenjem v tisku prebrali, da se je „sestala s predstavniki krovnih organizacij slovenskih manjšin v sosednjih državah”. Na sestanek namreč niso bili povabljeni predstavniki slovenske manj-šine na Hrvaškem. „Upamo. da ne gre za vnovično in namerno zanemarjanje hrvaških Slovencev, ampak za velik nesporazum,” je še zapisal Šonc v svojem pismu Tovornikovi.
Šonc je dodal, da na Hrvaškem uspešno in brez medsebojnih sporov delujejo štiri društva - v Zagrebu, Splitu, Šibeniku in na Reki.
F Svobodni Sloveniji smo v 45-46 številki lanskega letnika objavili protestno pismo, ki ga je Zedinjena Slovenija naslovila na Državni zbor glede ukinitve parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predsednik DZ Borut Pahor je Zedinjeni Sloveniji odgovoril:
Ljubljana, 3. januarja 2001 ZEDINJENA SLOVENIJA -ESLOVENIA UNIDA G. Tone Mizerit, predsednik
Spoštovani,
hvala za Vaše pismo. V Državnem zboru smo se v želji po racionalizaciji dela in glede na spoznanja prejšnjega mandata, da poslanke in poslanci ne uspejo biti člani velikega števila delovnih teles, odločili, da delokroge delovnih teles združimo in tako zagotovimo, da bo lahko le devetdeset-članski državni zbor zagotovil kvalitetno in
Državni zbor je 11. januarja spremenil sestavo 15 parlamentarnih komisij. Poslanec Pavel Rupar (socialdemokrat) je v imenu svoje poslanske skupine in poslanske skupine NSi med drugim povedal, da vztrajajo pri svojem prejšnjem predlogu, in sicer da mora imeti opozicija v nadzornih komisijah večino, snj je to tudi njuna funkcija. Dodal je, da se v obeh poslanskih skupinah čutijo izigrani, in predlagal, da bi o treh spornih odlokih odločali naslednjič.. V nasprotnem primeru, je napovedal Rupar, bosta poslanski skupini SDS in NSi umaknili vse predloge in kandidate za zasedbo mest v parlamentarnih delovnih telesih. Ob njegovi napovedi je predsedujoča Inna Pavli-nič-Krebs (LDS) opozorila, da umik predlogov za zasedbo mest v delovnih telesih v tej fazi odločanja ni več mogoč. Kljub pos-
Nekaj tednov pred razpustitvijo italijanskega parlamenta in razpisom volitev se je v Rim prišel zavzel, za usodo zaščitnega zakona tudi zunanji minister D. Rupel.
Predsedniku senata Nicoli Mancinu je ponovil, kar so italijanskim parlamentarcem v zadnjih letih že ničkolikokrat razložile delegacije na najrazličnejših ravneh, da je za Slovenijo pravna zaščita mai\jšine tenieij dobrih sosedskih odnosov in da bi nesprejetje zakona pomenilo nevaren zastoj v teh odnosih, predvsem pa hud udarec za manjšino, ki bi ostala tudi brez finančne podpore italijanske države.
Rupel je povedal, da se bodo prihodi\ji torek senatorji nehali ukvarjati z volilnim zakonom, ki jih trenutno zaposluje, in pregledali seznam neurejenih vprašanj, ki so jim ostala v tem mandatu. Med njimi je tudi »slovenski” zakon, ki bi takrat lahko dobil
učinkovito delo v delovnih telesih, ki so temeljni element v procesu odločanja v državnem zboru. V postopku sprejemanja in imenovanja novih delovnih teles pa se je v razpravah opozarjalo, da nekatere združitve ne odgovarjajo obsegu dela, pomenu delokroga pripojenega delovnega telesa kot tudi potrebam in zahtevam iz terena. Tudi vprašanje pridružitve delovnega področja, ki ga je pokrivala v prejšnjem mandatu državnega zbora Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, k Odboru za zunanjo politiko, je bilo za nekatere sporno.
Trenutno še vedno potekajo dogovori med vodji poslanskih skupin glede ponovne ustanovitve Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in sicer v sklopu tudi drugih še odprtih vprašanj pri ustanavljanju delovnih teles, snj proces ustanavljanja le teh še ni zaključen.
Lep pozdrav.
Borut Pahor
lančevim pojasnilom je parlamentarna večina izglasovala vse predlagane spremembe v že obstoječih delovnih telesih, ki so potrebne predvsem zaradi sprememb članske sestave v koalicijskih strankah po imenovanju vlade in ministrov. Ob omenjenih komisijah in odborih so poslanci spremenili tudi sestavo ,,sporne” komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, pri kateri SDS skupaj z NSi vztraja, da jima kot »pravi opoziciji” pripada več članskih mest. Izglasovanju omenjenega odloka je nasprotoval Pavel Rupar (SDS), vendar je kljub ponovitvi glasovanja in napovedi obstrukcije s strani obeh omenjenih opozicijskih strank parlamentarna večina odlok in novo sestavo komisije, v kateri naj bi predsedniško mesto zasedel Jožef Jerovšek (SDS), še enkrat izglasovala.
priložnost, da ga uvrstijo na dnevni red. Predsednik senata je priprav(jen tudi odrediti omejen čas razprave, kar sicer ni običajno, bi pa močno pospešilo obravnavo, snj se senatorjem ne bi bilo treba ukvarjati z okoli 1500 dopolnili, ki sta jih vložili desni stranki Naprej, Italija in Nacionalno zavezništvo kot prikrito obstrukcijo.
Italijanska levosredinska vladna koalicija se zaveda pomembnosti zaščitnega zakona. Vendar pa bo odločitev, ali mu posvetijo neknj ur časa v plenarni dvorani, odvisna od vodjj poslanskih skupin, o sprejetju zakona pa bo odločala sklepčnost, Tako je bilo že v poslanski zbornici, ki je zakon sprejela julija lani.
Če ga senat ne bo potrdil, preden ga razpustijo - to pa bo predvidoma februarja - bo moral zakon znova skozi ves parlamentarni postopek.
STRAN 3:
Ni lahka stvar, a je lepa
SLS + SKD NEZADOVOLJNA
Sestava parlamentarnih komisij
Še je upanje v časovni stiski
■MNMHMMHMMHMMSSi
Iz življenja
Zgodilo	se	je
KAJ PRAVIJO HRVATI
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je opozoril, da so zaradi Piranskega zaliva ..izrazito težko rešljiva’’ odprta vprašanja s Slovenijo, to vprašanje pa tudi preprečuje napredek pri vseh drugih vprašanjih. Picula je poudaril, daje Hrvaška v minulih desetih letih Sloveniji glede rešitve vprašanja Piranskega zaliva ponudila tako rekoč vse možnosti, razen teritorialnega morja, vendar je Slovenija vztrajala prav pri tem in tako onemogočila vsakršen dogovor. Picula je še izrazil nasprotovanje paketnemu reševanju vprašanj med državama.
MEŠANE PATRULJE NA MEJI
Na mejnem območju med Novo Gorico in italijansko Gorico bodo s 15. januarjem začele poskusno delovati mešane oz. skupne policjjske patrulje, s katerimi želijo okrepiti sodelovanje med slovensko in italijansko policijo. Vsak dan bosta na tem območju delovali dve mešani patrulji, v vsaki od njih bosta praviloma dva domača
policista in en policist sosednje države, poskusno pa bodo patrulje delovale en mesec. Po tem obdobju bo opravljena temeljita analiza učinkov takšnega dela, predlagani pa bodo tudi nadaljnji ukrepi. Za tovrstno sodelovanje sta se Slovenija in Italija dogovorili decembra lani.
BOMO PRIŠLI V EVROPSKO ZVEZO?
“Izvedeli boste v Goeteborgu,” je švedski veleposlanik v Sloveniji John-Christer Ahlander odgovoril na vprašanje, ali v EU obstaja politična volja za določitev ciljnega datuma širitve v času švedskega predsedovanja v prvi polovici letošnjega leta. Za napovedi je zdaj še prezgodaj, je poudaril in dodal, da bo napredek na pristopnih pogajanjih z državami kandidatkami pokazal, ali bo junija na vrhu petnajsterice v omenjenem drugem največjem švedskem mestu res moč določiti s strani kandidatk tako zaželen datum.
Širitev je poleg zaposlovanja in okolja sicer sicer prednostna naloga švedskega predsedovanja EU.
...m po
SPREMENJENA OPICA
Znanstvenikom iz raziskovalnega centra za primate na Oregonski univerzi v Portlandu je prvič uspelo vzrediti gensko spremenjenega primata - opico iz vrste Macaca mulatta, ki jo velikokrat uporabljajo v bioloških in zdravstvenih raziskavah. Opici, ki so jo poimenovali Andi, so vstavili kromosom meduze, ki se razlikuje od dragih, saj se sveti v fluoresceritno-zeleni barvi Medtem ko raziskovalci z Oregonske univerze poudarjajo pomen dosežka za raziskave v zdravstvene namene, pa to odkritje vzbnja številne pomisleke, saj je vzreja prvega gensko spremenjenega primata znanost pripeljala do točke, ko bo mogoče ustvariti gensko spremenjena človeška bitja.
MIROVNA POGAJANJA
Izraelci in Palestinci so sporočili, da bodo nadaljevali pogajanja na visoki ravni. Predstavniki obeh strani naj bi se sešli v Erezu, v središču pogovorov pa n ni bi bil mirovni načrt predsednika ZDA Billa Clintona. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Arni je zaradi tega skrajšal svoj obisk v Parizu in se vrnil v domovino. Na srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedri-nom je dejal, da je skoraj nemogoče, da bi mirovni sporazum s Palestinci dosegli do konca Clintonovega mandata. Izraelska vojska je medtem vnovič odprla prehod Ra-fah med Gazo in Egiptom ter cestne povezave na tem območju, direktor mednarodnega letališča v Gazi pa je za petek napovedal tudi odpravo zapore letališča. Ministrski odbor Arabske lige pa je v Tunisu izpostavil pomembnost prizadevanj za uresničevanje globalnega mira na Bližnjem Vzhodu, ki so v skladu z mednarodnimi resolucijami, in obenem podprl palestinsko vstajo.
BREZ SPREMEMB V SRBIJI
Ponovljene parlamentarne volitve na približno 9000 voliščih v 19 občinah v Srbiji so potrdile zmago Demokratične opozicije Srbije (DOS), saj so rezultati predčasnih volitev s 23. decembra ostali nespremenjeni. Po navedbah republiške volilne komisije je DOS na ponovljenih volitvah dobila 68,17 odstotka glasov, sledijo pa ji Srbska socialistična stranka z 12,88, Srbska radikalna stranka s 7,43 in Stranka srbske enotnosti (SSJ) s šestimi odstotki glasov. Volilna udeležba je bila le 22-odstotna.
PAPEŽ V RUSIJO?
Ruski zunanji minister Igor Ivanov ob obisku v Rimu ni izključil možnosti, da bi se s papežem Janezom Pavlom II. pogovarjala tudi o morebitnem papeževem obisku v Rusiji. Ivanov je v Rimu v parku blizu ruskega veleposlaništva položil temeljni kamen za izgradnjo prve ruske pravoslavne cerkve v italijanski prestolnici. Poglavarja rimokat.oliške Cerkve, ki je tudi sam izrazil že(jo, da bi obiskal Rusijo, je uradno povabil že nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin.
V EVROPSKI ZVEZI 0,3% VEČ PREBIVALCEV
Demografske ocene Eurostata kažejo, da je EZ 1. januarja 2001 štela 377.600.000 prebivalcev. Rast prebivalstva je bila v letu 2000 0,3-odstotna in po poročanju Eurostata malenkost večja kot minula leta. Medtem ko se je leta 1999 število prebivalstva v zvezi naravno (razlika med rojstvi in smrtmi) povečalo za 277.000, je naravna rast populacije v 2000 znašala 343.000, poleg tega je bilo lani večje tudi število priseljencev. V 1999 se je v EZ priselilo 720.000, v 2000 pa 816.000 ljudi.
RAZSTAVA O PRVEM SLOVENSKEM LETALCU
V avli novogoriške mestne občine so odprli razstavo dokumentarnih fotografij o življenju in delu prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana, ki je 9. januarja 1911 pri poskusnem poletu zaradi sunka vetra na Kalemegdanu pri Beogradu strmoglavil in se ubil. Fotografije, ki prikazujejo Rusjana in njegovo družino, Rusjana kot vsestranskega športnika, predvsem pa Rusjana kot letalca, je zbral Tone Polenec, urednik revije Krila. Delegacija je odpotovala tudi v Beograd, obiskala tamkajšnji muzej letalstva in nato skupni s predstavniki muzeja in društva za ohranjanje tradicije letalstva položila venec na Rusjanov grob na beograjskem pokopališču Novo groblje. Direktor muzeja letalstva na Surčinu Čedomir Janjič je županu Nove Gorice Črtomirju Špacapanu podaril del krila letala, v katerem se je Rusjan ponesrečil nad Beogradom. Obnovili pa bodo tudi pogovore o možnosti prenosa Rusjanovih posmrtnih ostankov iz Beograda, o čemer so pred časom že govorili.
Kako hitro se je gospodarsko področje nekoliko umirilo je politika, z vso silo vdrla, na položaje. Volilno leto je vse preveč hitro pokazalo svoj vpliv, tako v vladnih vrstah kot med opozicijo.
V INTENZIVNI NEGI
Pisali smo že, kako je guverner province Buenos Aires sprožil svojo predsedniško kandidaturo za leto 2003 s tem, da je izrazil prepričanje, da bo on bodoči argentinski predsednik. Zatem je razburil politične vode s svojo trditvijo, da je Povezava mrtva.
Seveda se ne smemo ustaviti ob logičnih reakcijah na njegove besede, temveč pogledati, koliko resnice je v njih. Povezava nikakor ni mrtva, lahko bi pa rekli, da je v intenzivni negi. Z njo se je dogodilo to, kar je zadnje obdobje precej običajen pojav. Kadar se zbližata ali združita dve politični stranki ali skupini, ena od njih pogoltne ali prevlada drugo. To se je zgodilo z Alsogara-yevimi liberalci, ko so se približali Menemu, podoben primer je bil Ricov Modin, ko seje naslonil na Duhaldeja, in sedaj imamo primer Solidarne fronte in radikalov.
Ko je prišlo do soglasja glede združenja, je bila Fronta v stanju vzpona in skoraj nevzdržne rasti, radikalizem pa je hnjšal po nenehnih volilnih porazih. A ko je De la Rua na notranjih volitvah za predsedniško kandidaturo premagal Alvareza, se je položaj počasi a nevzdržno pričel obračati. Danes vidimo, da igra radikalizem v vladi glavno, če ne izključno vlogo.
Kje je vzrok? Gotovo v omenjenih notranjih volitvah. Drag izreden udarec je bil, ko je Povezava (gospa Fernandez Meijide) izgubila volitve v provinci Buenos Aires in so se njeni kadri morali umakniti v prestolnico. Nato je razlog tudi, da Solidarna fronta ni imela dovolj vladno usposobljenih ljudi in je radikalizem zavzel večino ključnih položajev v zvezni vladi. Dodajmo še, da se maloštevilni funkcionarji iz vrst, Fronte niso preveč dobro obnesli. In še bi lahko naštevali.
Gotovo pa je tudi važen vzrok pomanjkanje politične gibčnosti večine vodij Solidarne fronte. Vzgojeni v meji ideološko ozkih obzori j so morali mirno gledati (in morajo še), kako je zvezna vlada nadaljevala liberalno politiko bivšega predsednika Menema, potem pa še, da je njihov vodja podpredsednik Chacho Alvarez odstopil in celo prepustil stranko nevarnemu toku dogodkov.
Ostala je skrajna poteza - odcepitev, a to bi pomenilo sredi deročega vodovja naluknjati čoln. Le nekaj bolj ostro razpoloženih je napovedalo samostojno delovanje v parlamentu, a to je bilo vse. Potem, ko je zadnje dni vladi uspelo, da je makroekonomski položaj pokazal prve znake zboljšanja, je predsednik De la Rua pokazal svojo nadvlado in s tem nadvlado radikalizma nad Solidarno fronto. A obenem je jasno, da je ta „ koalicija,, zašla v stanje intenzivne nege.
SEDAJ, KANDIDATURE
Da ohrani politično iniciativo, je radikalizem znotrnj Povezave sprožil tudi vprašanje kandidatur. Zaenkrat še ni govora o poslanskih mestih, temveč o senatorjih. Kot vemo, bo vsaka stranka v vseh volilnih okrožjih predstavila dva kandidata.- Večina dobi dve senatorski mesti, manjšina pa enega. Vemo pa tudi, daje najbolj važna tista osebnost, ki med kandidati zavzema prvo mesto.
Tudi če sedaj razni veljaki zanikajo okoliščine, dejstvo je, daje ideja za kandidature izšla iz samega kroga predsednika države. Vemo, da sta najbolj važna okraja provinca Buenos Aires in pa prestolno mesto. Za provinco Buenos Aires naj bi bil kandidat. Povezave bivši predsednik Alfonsin. Za prestolno mesto pa bivši podpredsednik Cha-
Tone Mizerit
cho Alvarez.
O prvem ni kaj več razlagati. Omenimo le še, da je zadnje čase razmerje med Alfon-sinom in predsednikom De la Ruo izredno prijazno. Da pa bi bil kandidat za senatorja Chacho Alvarez, pa zasluži vsaj nekoliko analize.
Najprej povejmo, da je bivši podpredsednik absolutno zanikal, da bi tako kandidaturo sprejel. Ostro je napadel tudi vlado, da kar deset mesecev pred volitvami sproži vprašanje kandidatur, ko dejansko še m rešila nobenega temeljnih socialnih in gospodarskih problemov. V tem je treba priznati, da je Alvarez dosleden svojih dosedanjim besedam.
Prav pa moramo razumeti tudi vlado, če bi Alvarez kandidaturo sprejel (a nihče ne bo danes trdil, da do tega ne more priti), h' to pomenilo ponovno močno vez med obema strankama. S tem bi tudi onemogočili njegove ostre kritike, ki jih od svojega odstopa občasno naslavlja na vlado in zlasti na radikalizem. Alvarez bi se tako vrnil na mesto, ki ga je zapustil (državni senat), a s kaj manjšo kategorijo: namesto predsednika zbornice bi bil navaden član. In če kot predsednik ni mogel urediti vseh nepravilnosti in domnevne korupcije tega telesa, kaj bi mogel storiti kot navaden član?
BREZ OPOZICIJE
Kot se je svojčas dogajalo Menemu, ki dejansko ni imel problemov z opozicijo, marveč mnogo bolj s svojo lastno stranko, se nekaj takega dogaja tudi De la Rui-Peronizem je namreč še vedno zapleten v svoje notranje probleme. Največji je ta, da nima pravega vodstva. Bivši predsednik Menem je toliko sile vložil v poizkus ponovne predsedniške kandidature, da se je znotraj stranke popolnoma onemogočil. Nai še tolikokrat sklicuje sestanek Narodnega sveta stranke, do tega ne more priti. Kadar organizira srečanje guvernerjev, se ga glavni med njimi ne udeležijo. Seveda tudi kadar Duhalde skuša sklicati Kongres stranke, kateremu predseduje, odziva ni. Logično med bivšim predsednikom in bivšim gubverner-jem ni premirja, s;ij ga Duhalde nenehno napada tudi zaradi ..ideološke izdaje,,. Trenutno se Menem za to malo briga, suj potnie po svetu v spremstvu svoje nove ljubezni, Čilenke Cecilije Bolocco.
Pretekli teden je edina važna novica bila zbliževanje med Ruckaufom in kordobskim guvernerjem De la Sot.a. Nujno bi bilo, da se jima pridruži še Reutemann, ki vedno stoji ob strani in čaka ugodnega trenutka. Soglasje, neke vrste premirje je nujno, da se opozicija sploh lahko loti svoje naloge.
Tako vloga opozicije pada v roki' drugih ustanov, kot so v tem primeru sindikati. Njihov najhujši odpor je bil osredotočen v zadevi pokojninske reforme in ustanov socialnega Skrbstva. Pa je vlada sklenila na tem področju odpreti še eno fronto: spremembo zakonodaje (in s tem strukture) sindikalnih organizacij. Sedanji sistem sindikatov je v veijavi že nad petdeset let in izhaja iz železne dobe peronizma. Temelj tega sistema je, da ima vsaka veja delavske dejavnosti en in edin sindikat . To je hotel na samem začetku svojega vladanja spremeniti Alfonsin, pa je tedni tudi prvič pogorel v parlamentu, ko je izgubil glasovanje v senatu. Menem je tudi skušal doseči spremembe na tem področju, a je takoj popusti), ko je videl, v kakšne težave bi mogel zaiti. Bo ta korak uspel De la Rui?
Je j>a možno še nekaj drugega in sicer, daje ves ta manever okoli sindikalnih struktur le dviganje prahu, da se prekrijejo druga vprašanja in zlasti da se sindikati osredotočijo na to vprašanje in pustijo oh strani zadevo pokojninskega sistema, katerega spremembo je vlada obljubila FMI.
SBBMMMRSm
Slovenci	v Argentini]Plešasta pevka v Santiagu
_  7 <-.TTnrrr/-N»v« i/-v mi ctil/o c?	Tninictrch/nm	r/a	ir/nKr
CARAPACHAY
Žive jaslice in praznovanje ob zaključku leta
Božični prazniki nas vedno napolnijo z radostjo, veseljem, s čarobnim pričakovanjem. Ker nismo letos imeli polnočnice v dontu, smo se odločili, da bomo pripravili z've jaslice. In tako se je zgodilo.
Na božični dan smo po maši z navdušenjem prisostovali lepemu prizoru v povezavi z lepo božično glasbo in tekstom, nalašč pripravljenim za to priliko. Ko se je °dprl zastor in je zadonela mogočna pesem v izvedbi slovenskega simfoničnega orkestra, je bil na odru hlevček res prekrasno 'zdelan, po sredi dvorane sta prišla Marj ja
Jožef, se vsedla in kmalu potem je močna luč zagorela in že je bilo rojeno boiye dete. Ker je Marija izrazila željo, da bi rada Jezusa umila in povila, sta kar naenkrat priletela z neba dva angela in ji izpolnila željo: vodo in dve plenici sta prinesla, Jožef ji je pa pomagal pri tem delu. Pastirji so zvedeli, daje bil v Betlehemu rojen Kralj >n ravno do tja so šli ter mu nesli darove: hruha, mleka, sadja, celo malega zajčka.
Ob zaključku prizora se je pojavil velik napis ,,Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji", prišla je še skupina angelčkov, ki so pazili na malo detece. Vsa dvorana je v solzah zapela ,,Sveto noč.”.
Po prizoru so nastopajoči razdelili majhne božične kartice vsem gledalcem. Bila je pa še napitnica, ki se je kar prilegla v tistem vročem dnevu. Res pohvaliti moramo otroke našega doma, ki so tako prisrčno, resno in ponosno nastopili. Obrazci so jim kar žareli od veselja. To so bili: Mikaela Resnik, Tomaž Klemen, Marjja Korošec, Tatjana Klemen, Tomaž Cuny, Javier Vaz-tuez, Andrej Klemen, Marjanca Resnik,
Nika Kunstelj in M:\ja Kunstelj.
Seveda, veliko truda je bilo vloženega v to pripravo. Res ne moremo, da ne bi imenovali Ani in Franclja Resnika ter Frida Klemena s pomočjo Andreja Slabeta. Tisočkrat jim hvala! Pavla Korošec pa je posodila obleko. Tako lepo vzdušje je bilo tokrat v našem domu, že dolgo nismo videli toliko zadovoljstva, sreče in ganjenosti. Prizorček je bil kratek, a lepo je bilo to, da nam je prišlo vsem do srca, tistim, ki smo na katerikoli način sodelovali, in tistim, ki so prizoru prisostovali.
In ker se imamo v Karapačaju res radi, smo želeli priti skupaj tudi ob zaključku leta in se skupno poveseliti. Zato smo se zbrali 30. decembra zvečer v domu in imeli mašo v zalivalo za minulo leto, ki jo je daroval naš dušni pastir Franci Cukjati. Poleg i\jega sta tudi spovedovala pred mašo prelat dr. Jure Rode in župnik Albin Avguštin. Po maši je bila skupna večerja, ki jo je imela na skrbi Ani Klemenova, ob zvokih lepe božične glasbe. Vsak je prinesel malo hrane in jo postavil na lepo okrašeno mizo in vsak si je tudi sam postregel, km si je želel. Med prijetnim klepetom je mineval čas in ze je bila na vrsti „glasbena tombola” z lepimi dobitki.
Tokrat ni bila običajna tombola, kot jo vsi poznamo, pač pa so bili namesto številk povezani kratki deli slovenskih pesmi (na-rodno-zabavnih, modernih, zborovskih, itd) in na vsaki tablici je bilo napisanih šest od njih. Prva, ki je prečrtala na tablici vseh šest pesmi, je bila Sivljja Žnidar. Nato so sc kar hitro vrstili eden za drugim. Ponovno je
Ni lahka stvar, je pa lepa
Iz govora lazarista Pavleta Novaka feni na Slovenskem dnevu v Kanadi. Govornik je bil rojen v Argentini, kjer je doštudiral optiko, nato vstopil k lazaristom in študiral v Ljubljani in Parizu. Pozneje je deloval v Sloveniji in v Torontu, sedaj je ravnatelj katoliškega študentskega doma na Taboru v Ljubljani. Govor je posredovala Ema Pogačar.
Vsaka jezikovna skupina, ki se nahaja 'zven svoje matične domovine, je izpostavljena raznim preizkušnjam, ki v prvi vrsti ogrožajo ohranitev materinega jezika. Asimilacija je gotovo eden prvih in najmočnejših razlogov, da se jezik počasi 'zgublja. Drugi razlog pa je nezmožnost, da se ta jezik sploh uporablja, na primer, daje Posameznik sam v tujem okolju in nima Otožnosti komunikacije v svojem materinem jeziku z drugimi ali nima dostopa do fe\i'g ali revij. Taki primeri so danes zelo fedki, živimo namreč v svetu, Kjer je pretok 'nfonnacfj in stik z ljudmi kjerkoli na svetu dostopen veliki večini prebivalcev, ne glede na kraj, pa če je še tako oddaljen. Svet Postaja ena sama velika vas, kjer ni težko srečati nekoga na najbolj oddaljenem delu
sveta.
Človek je družbeno bitje. Lahko bi rekih tudi družabno. Človek danes težko živi R°t samotar. Išče sorodnosti ne samo v Jeziku, ampak tudi v sorodnosti mišljenja in
vere. Ljudje se tako pričnejo razvrščati po skupinah, ki jim omogočajo biti s somišljeniki bolj povezani, lahko rečemo na isti valovni dolžini. To pa pomeni, da se bo človek prilagajal in trudil, da bo na tej valovni dolžini tudi ostal.
Biti torej aktiven del neke skupnosti pomeni biti z njo v dobrih in slabih trenutkih. Biti zraven, ko gre vse dobro, pravzaprav ni težko. Težava pa nastane, ko se začno stvari sukati v drugo smer, ko težave načenjajo dobro počutje, ko so naši interesi ogroženi. V takih primerih nastanejo skušnjave, da bi se čimprej oddaljili. Ali kar je še huje, da bi zaradi nepopustljivosti prišlo celo do sovraštva in razdora.
Ko pa se izgubi smisel, je zelo težko najti spodbude ali razloge, da bi naprej vztrajali. Obratno pa, kadar človek vztrajno išče smisel tudi takrat, ke je že vse na videz izgubljeno, ga ohranja v položaju, ko se mora še naprej boriti. Če so ideali, za katere se neutrudno bori, dovolj visoki, potem se mn tudi največji napori ne bodo zdeli nesmiselni.
Podobno je z maternim jezikom in slovenstvom na sploh. Slovenski pregovor pravi, da se brez maje še čevelj ne obuje. To pomeni, da se brez vztrajnosti, brez napora in odpovedi praktično nič ne doseže. Ohranjanje slovenskega jezika je brez dvoma povezano z velikim naporom. Najprej s strani staršev, ki morajo najprej čutiti željo po ohranitvi maternega jezika
Z ovacijami in burnim aplavzom je publika v Santiagu pozdravila prvo predstavitev Ionescove Plešaste pevke v izvedbi Primorskega dramskega gledališča in režiji Vita Tauferja na mednarodnem gledališkem festivalu Teat.ro a Mil, ki do konca meseca poteka v Čilu. Gledališče iz Nove Gorice je že na premieri napolnilo dvorano gledališča San Gines in tudi obe naslednji predstavitvi sta razprodani. Plešasta pevka je ena glavnih atrakcij festivala. Gostovanje istega gledališča s to igro smo imeli priliko videti v Buenos Airesu pred dvema letoma.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je gostovanje izkoristilo za navezavo novih stikov s čilskimi kulturniki in gospodarstveniki, saj je v okviru festivala priredilo sprejem, ki se ga je udeležila vrsta uglednih čilskih povabljencev. Med njimi tudi direktor čilske televizije, ki je o Slovencih na festivalu posnela obširno reportažo.
Slovensko ministrstvo za kulturo pa je ob tej priložnosti navezalo neposredne
vladalo lepo, domače prijetno vzdušje, saj je bolj znane melodije kar vsa dvorana zapela.
Končno se je pa se pojavil naš novonastali ansambel pod imenom „AM-PM” (Andrej Žnidar, Marko Markež, Pavel Aleš in Martin Markež) in nam navdušeno zaigral kar nekaj pesmi. Z burnim ploskanjem in vzklikanjem so bili fantje nagrajeni (pri dveh skladbah je sodelovala tudi Ana Marija Korošec)
Bilo je že precej pozno, ko so se IjmJjP začeli razhajati, si voščili miren zaključek starega leta in zdrav, prijeten in zadovoljen začetek novega leta, stoletja in tisočletja. Hvaležni smo za minulega in prosimo Boga, da bi tudi v novem letu vladalo v Karapačaju veselje, medsebojno razumevanje, ponos na svoje korenine, volja za delo in napredek ter še vnaprej ljubezen do naše prelepe Slovenije
Marjana Pirc
pri sebi, nato pa pri svojih otrocih. Pripravljeni moramo biti, da bo ta trud marsikdaj zelo velik in v tudi nemalo primerih tudi nepoplačan.
Po (hugi strani pa za mlajše, ki se morajo učiti jezik staršev, pomeni dodatni napor; zanje je na prvi pogled nasmiseln, ker se morajo učiti nekaj več kot njihovi vrstniki. Že misel na trud jih odvrača od tega, marsikdaj pa pride tudi do naproto-vanja in odpora. Če se na tej točki obojestransko popusti, potem bo prav gotovo jezik šel v pozabo, z njim pa tudi običaji in kulturne značilnosti pri mladih in pri starih, kajti komunikacija in medsebojno sporazumevanje bo potekalo izven slovenskega okolja in jezika.
Marsikateri mlad fant ali dekle z obžalovanjem ugotavlja, da je bila zamujena odlična priložnost, na žalost pa šele tedni, ko se bo srečaval s sorodniki ali na obisku domovine svojih staršev.
Vendar pa naj bi bila želja, da bi posredovali bogastvo, ki ga sami nosijo v sebi, tisti prvi razlog, ki bo omogočal mladim, rojenim v tujini, imeti bolj razširjeno obzorje svojega pogleda. Tako dodatno bogastvo 'oo omogočalo mladim imeti boljše izhodišče v primeri z drugim, ki nima te možnosti srečanja z drugo kulturo. Nenazadnje bo ravno pestrost kulturnega bogastva tista, ki bo v posamezniku vzbudila občutek strpnosti in sprejemanja drugačnosti. To pa ne pomeni biti vtopljen v neko brezoblično maso, temveč biti svojski, z vsemi osebnimi lastnosti in karakteristikami, ki so bistveni sestavni del osebnosti.
Pri marsikateremu starejših se lahko
stike s čilskim ministrstvom za izobraževanje in kulturo in se dogovorilo za sodelovanje. Tudi vodstvo Primorskega dramskega gledališča se je z organizatorji festivala dogovorilo za izmenjavo. V kratkem bo tako v Slovenijo prišel eden od čilskih režiserjev, ki bo s slovenskimi igralci pripravil eno od čilskih dram.
Novinec prihaja iz Argentine
..Nadaljevanje prvenstva pričakujemo z velikimi ambicijami. V ljudski vrt. želimo vrniti navijače, saj brez ni'h nimamo primerne prednosti pred tekmeci,” je na tiskovni konferenci v klubskih prostorih poudaril Jože Jagodnik, predsednik nogometnega kluba Maribora Pivovarne Laško in nato postregel z zanimivo novico. Novi član ..vijoličaste” posadke je Argentinec Martin . Magister.
Toda ne gre za nogometnega žonglerja iz Južne Amerike (seznam nogometnih okrepitev je tako zaključen s Farukom Ihtija-revičem, Samirjem Durom in Boštjanom Zemljičem), temveč je omenjeni Martin Magister novi kondicijski trener obdravskega prvoligaša. Slovenec, rojen v Argentini, pri-haja v klub z odličnimi priporočili - leto dni je sodeloval z Louisom Van Gaalom pri Barceloni - in bo poslej skrbel za telesno pripravljenost, igralcev.
Strokovni štab je ob Magistru dobil še eno pomembno okrepitev. Po zgledu velikih evropskih klubov bo imel tudi mariborski strokovnjaka za prehrano: Simon Ru-dež, nekdanji slovenski Sprinterski šampion, bo v prihodnje skrbno nadzoroval, kaj bodo dali pod zob izbranci trenerja Šuška.
Šušak bo nogometaše prvič v novem tisočletju zbral na skupni večerji, 21. januarja pa se bodo odpravili v dalmatinsko Makarsko tekmovat.
Po mariborskem Večeru 6.1.2001
odkrije občutek malodušja, ko primerja preteklost s sedanjostjo. Ko pa si še predstavlja prihodnost, se počuti kar nemočnega in resigniranega.
Sgj gleda v prihodnost z razočaranjem, ker misli, da stanju izgubljanja jezika in kulture ni več pomoči in se zato ne splača nobenega truda več.
To pa gotovo ni prepričanje človeka, ki bi v sebi ohranil vsgj kanček optimizma. Bolj je podoben obupanemu pesimistu, ki vidi vse črno. Če bi vsi delali tako, smo lahko prepričani, da bi človek ne napredoval niti za ped. Na srečo pa danes obstaja še nekni idealistov in optimistov, ki mislijo drugače in vztrajajo na okopih kljub temu, da marsikdo, če že ne večina, maje z glavo.
Lastnost mladega človeka je iznajdljivost in pripravljenost tveganja. Morda se lahko najde kak drugačen način ali pristop, ki bi ohranjevanje domačega jezika in kulture naredil bolj domače njihovemu mišljenju in prepričanju. Danes ni ovir, ki bi mladim v Sloveniji in po svetu onemogočale izmenjavo.
Ohranjevanje slovenstva, slovenske kulture in jezika ni lahka stvar, je pa lepa. Ohranjati, kar smo prejeli od prednikov, je samo en del. Drugi težji pa je to dediščino sprejeti in jo posredovati naprej. Modrost in vztrnjnost odraslega in iznajdljivost in zavzetost mladega dosežeta veliko več, če se med seboj dopolnjujeta. To je tisto, kar bodo od nas pričakovali naši zanamci. Od nas je odvisno, ali bodo tudi oni deležni tega bogastva, ki ga danes skušamo ohraniti mi.
IVO ŽAJDELA
Prenova ali marginalizacija?
Volitve so za nami, rezultati so znani, zmagovalci so sestavili vlado, poraženci so se vsedli v opozicijske klopi. Čeprav je od volitev že več kot dva meseca in bi naj bili komentarji volitev bolj ali manj že narejeni oziroma izčrpani, se je na letošnjih volitvah vendarle zgodilo toliko močnih premikov, da bo potrebno še lep čas komentirati, predvsem pa na pomladni strani iskat i smeri izhoda iz nastale situacije. Nekaj je že gotovo, politiki sami tega ne bodo storili. Nihče rad ne prizna poraza. Še manj so pripravljeni na spremembe.
Če so volitve pred štirimi leti s svojo rezultatsko izenačenostjo obeh političnih blokov precej zameglile dejansko stanje v slovenskem volilnem telesu, so letošr\je to razmerje povsem razgalile. Šele ob rezultatih letošpjih volitev vsak lahko vidi, da ima stran, ki se je doslej imenovala kot pomladna, komaj kaj več kot 30 odstotkov podpore v volilnem telesu; in da imajo na nasprotni strani levica oziroma stranke kontinuitete dve tretjini podpore Slovencev. Pokazalo se je tudi, da vse tri največje stranke niso čisto to, za kar smo jih imeli doslej. Obnašanje ene izmed njih v zadnjih štirih letih, SLS, je pokazalo, da ta stranka zasleduje predvsem pragmatične cilje vsakokratnega sodelovanja pri oblasti, in da te stranke kompleksni problemi slovenske politike ne zanimajo preveč. Ker pa so prav ti kompleksni problemi v Sloveniji takšni, da se jim ni moč kar tako izogniti -za nami je namreč polstoletno obdobje komunističnega totalitarnega sistema, ki je pustilo globoke posledice tako rekoč na vseh področjih-je ravnanje te stranke v zadnjih letih pokazalo, da jo le težko prištevamo k pomladnemu bloku. Pomladni v tistem temeljnem smislu ostajata torej samo še dve stranki: SDS in Nsi.
Obe sta v zadnjem letu preživeli burno dogajanje. Socialdemokrati so izredno veliko energije porabili na projektu večinskega volilnega sistema in potreben bo temeljit premislek, ali je ta projekt bil vreden trošenja tolikšne moči in časa. Nova Slovenija se je komaj na novo oblikovala tik pred volitvami, s čimer je rešila vsaj pomembnejši del strankarske strukture Krščanskih demokratov.
Mnogokrat za slabo stvar lahko zaključimo, da je v njej tudi kaj dobrega. Tako je bilo tudi pri, milo rečeno čudnem obna-šanju SLS letos poleti, ko je brez globljega premisleka s svojo podporo levici pustila na cedilu svojo koalicijsko partnerico, s čimer so bili nekateri iz vrst tedaj že bivše SKD prisiljeni izstopiti, organizirati novo stranko ter tako vsaj v grobem rešiti pred dokončnim sovražnim prevzemom stranko, ki je bila v 90 letih med vodilnimi slovenskimi strankami.
Vodstvo nove stranke Nova Slovenija je zdaj pred zelo odgovorno nalogo, da to stranko konsolidira, predvsem pa da jo kadrovsko okrepi. Obstaja namreč nevarnost, da se bodo težave iz preteklosti ponavljale. Iz obnašanja poslancev prejšnjega sestava SKD letos poleti, ko so vsi v en glas pritegnili trdi pragmatični politiki Franca Zagožna, smo namreč videli, kako močno zna delovati karieristični princip in kako malo je lahko pri naših politikih odgovornosti za reševanje vseh kompleksnih problemov, ki so zaveza slovenske pomladi. Nova Slovenija je zdaj kadrovsko močno prenovljena, vendar so nekateri njeni kandidati v predvolilnih nastopih pokazali (Marjan Cerar, Alfred Killer), da bo potrebno precej previdnosti pri tem, koga se bo spuščalo v ospre((je. Takšni ljudje, ki bodo vedno znova zasledovali zgolj neke lastne interese, ki bodo celo v škodo stranke, prav gotovo ne bi smeli predstavljati stran-
Protest
ke v javnosti.
Zato je potrebno vedno znova ponavljati: za nami je deset let, to je doba, ki zahteva od vseh vodilnih ljudi, da se iz nje začnejo učiti. Pravzaprav je učna doba pomladnih politikov že zdavnaj minila. Čas za učenje tudi na napakah, je že zdavnaj napočil. Nenehno ponavljanje napak kot so zasledovanje raznih osebnih obsesij, egoizem, zamerljivost, nečimrnost, če omenimo samo nekatere, vse to je postalo nevzdržno za povprečnega volilca.
Na drugi strani so socialdemokrati stranka s trdno volilno bazo. Tudi močni pretresi v zadnjem letu stranke niso oslabili. Toda če upoštevamo, da bi se stranka pravzaprav morala na letošnjih volitvah okrepiti, glede na to, da je celotni volilni bazen pomladnega bloka zaradi obnašanja SLS bil zelo razburkan in zato razdvojen, je tistih slabih 16 odstotkov pravzaprav neuspeh. Ta neuspeh je še toliko večji, ker so njene naravne politične sopotnice dosegle izrazit neuspeh. Uspeh neke pomladne stranke - in SDS je ena osrednjih med njimi - je lahko celovit le, kolikor uspe pomladni blok v celoti. Če ta ne uspe, kaj šele, da tako hudo nazadnje, kot se je to zgodilo letos, potem to kliče po najglobljih premislekih o dozdajšnji politični drži.
Tako zaradi velikega neuspeha pomladnih strank v celoti, kot tudi same sebe, bo morala SDS skrbno premisliti svoj položaj. Potrebno bo temeljito pretresti dosedanjo politiko stranke, potrebno bo jasno ugotoviti vse negativnosti, ki so pripomogle k sedanjemu neuspehu. Toda to ne bo dovolj, če se tudi vodilni Ijuclje ne bodo vprašali po svojem dosedanjem političnem diskurzu ter po nujnih - ne korekcijah, te bi bile veliko premalo, ampak po spremembah svojega političnega in siceršnjega obnašanja.
Trdno sem namreč prepričan, daje bolj kot vse vsebine, ki jih je doslej pokrivala SDS, problematični prav imidž, podoba, javni nastop predstavnikov stranke. Vrsto let, so vodilni Ijuclje stranke, predvsem pa nekateri njeni poslanci, ustvarjali o tej stranki, ter š tem nasploh o pomladnem bloku, podobo, ki je vedno bolj odvzemala zaupanje najpomembnejšega dela volilnega telesa, to pa je sredinski, ponavadi neopredeljeni del, ki je v Sloveniji očitna bistveno številčnejši, kot se je mislilo doslej. Stranke kontinuitete so že dalj časa nagovarjale ta zelo močan in odločilni del volilnega telesa, medtem ko so pomladne stranke, še posebej pa SDS med njimi, ves čas, še posebej pa v najbolj pomembnem času, v predvolilni kampanji, nagovarjale le svoje volilno telo.
Volilno telo SDS je že dalj časa zelo stabilno, zato je bilo nerazumljivo, zakaj predstavniki stranke, ki so sodelovali v predvolilni kampanji, niso vse svoje energije posvetili neopredeljenim. Seveda bi to zahtevalo bolj umirjeno govorico ter obnašanje, odpiranje mnogih globalnih tem, predvsem socialnih, moralnih in nacionalnih v najširšem spektru. Ena od ključnih postavk ter s tem bistveni premik naprej, bi morala postati politika kooperativnosti. Politika izključnjočnosti pa bi se morala opuščati. Ne bomo se spuščali sedaj v to, zakaj povprečni Slovenec ne mara ekstremizmov in zakaj je s „čistimi”, politično enobarvnimi koalicijami, skoraj nemogoče sestavljati vladne koalicije, saj nam o tem dovolj govori praksa zadnjih desetih let, in vsak politični voditelj je lahko že zdavnaj poiskal razloge, zakaj je tako.
Že dalj časa se je vedelo, da vodilna stranka kontinuitete LDS na teh volitvah ne? bo izgubljala, ampak da se bo samo še krepila, vedelo se je, da pomladni blok ne
V Sloveniji so konec leta priredili na televiziji daljšo nadaljevanko, ki skrajno prostaško prikazuje velikega slovenskega genija Franceta Prešerna. Bilo je več protestov, tudi v Belu. Celo iz Moskve so poslali naslednji protest v Slovenijo in v vednost tudi nam:
VSI NAJBOLJ RAZBURLJIVI
Če je bil glavni junak za narodov denar narejene petdelne TV nadaljevanke v resnici tako zapita, bolščava in občasno nek;ij žebrajoča kreatura, bivajoča le v razvidnem stapju nenehne delirične odsotnosti, iz katere je priložnostno zataval v trans spolnega olajšanja, kot nas v svojem petdclnem vrhuncu kreatumosti v čast Prešernove dvestoletnice skušnjo prepričati scenarist, režiser in igralci, potem ni mogoče opravičiti niti petminutne oddaje njemu na čast, kaj šele petdelne nadaljevanke. Tako se nam po tej nadaljevanki poleg še vedno nerešene skrivnosti o njegovi resnični podobi zastavlja še vprašanje, kdo je v resnici napisal tiste bisere poezije, s katerimi smo bili dvignjeni med tedaj vodilne kulturne nacije Evrope in ozavedeni kot narod Slovencev, saj jih, kot prepričljivo dokazuje nadaljevanka, dosedaj v izročilu in pisnih virih navajam avtor, dr. France Prešeren, očitno ni.
m
ikmJ ,	>/>
J Jo.
/V,..M
:i/nK JyO/rTt/
V imenu Društva za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France Pre' šeren”, Moskva,
Just Rugek
predsednik
Istočasno so n;im poslali tudi poročilo o Prešernovi razstavi v Moskvi, o kateri smo že poročali. Dodajmo le neka) zaninu-vosti:
„3. XII. 2000, ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna, je v Sankt-Peterburgu, po našemu naročilu in z našimi sredstvi izšel prvi bibliografski katalog slovenskih kt\jig, ki se nahajajo v Slovanskem knJlZ' nem fondu ruske Akademije znanosti ’’SLOVENICA 1678-1930” (preko 950 naslovov). Znanstveniki so ob evidentiran)0 našli doslej še nepoznan izvod izdaje Krsta pri Savici iz leta 1836 z Prešernovim osebnim posvetilom I. I. Srezryevskemu, prve' mu ruskemu slavistu. Odkrita je bila tudi priložnostna, izredno profesionalna razstava „Slovenska knjiga".
Poročevalka RTV Slovenija Vlasta Jeseničnik se je v nedavni reportaži s te razstave, ki je bila pokazana v osrednji informativni oddaji, potrudila prezreti katalog SLOVENICA in sploh zaobiti omenjanje našega DFP, brez katerega ne bi bilo ne kataloga ne razstave”, protestira Rugel.
I	*
IK E S S f
per
1‘ o v c fl v v c r s i h.
7'
Sloshil D FHESIIER1N.
X /1 / '”c
V IjiihUauI.
udi t Ini I J o.* lici lila *ii ih.
Gospodu Sreznjevskimu popotnikimu / v slovenskih deželah / „Nar več sveta otrokani sliši Slave“ / Med njimi popotuješ, kje sinovi / si njeni prosti voljo
postave? / Dr. Prešerin
bo mogel več ponoviti rezultata iz leta 1996. Vedelo se je torej, da pomladne stranke sanie ne bodo mogle sestaviti vladne koalicije in da bo nujno sodelovanje z delom levice. Po takšnih političnih de-baklih, kot so si jih pomladni politiki privoščili v letošnjem letu, pa je bilo še posebej očitno, da bo potrebno razmišljati o „širšem” pristopu k politiki ter k novim strategijam.
Čeprav bi bilo potrebno povedati še marsikaj, moram krajšati. Vodilna pomladna stranka je naredila vse, da bi bila po šestih letih še najmanj naslednja štiri leta v opoziciji ter s tem na nehvaležni margini. Poslanska struktura SDS se z letošnjimi volitvami ni izboljšala, nekateri izrazito kontraproduktivni nastopi poslancev se nadaljujejo, čeprav bi moralo biti vsakomur jasno, da bi prav tu moralo priti do največjih sprememb. Tudi obnašanje stranke glede povsem neodgovorne pobude ter
zbiranja podpisov za referendum o novem zakonu o vladi bi moralo biti jasno. Mimogrede, tisti, ki je šel v projekt tega referenduma, bi lahko instituciji referenduma zelo škodoval. Referendum je za bistvene nacionalne teme, ne pa za politikantsko naguja-nje komurkoli.
Tudi iz tega lahko vidimo, da je to že čas - glede na specifično obnašanje slovenskega volilnega telesa - ko se lahko marginalizacija stranke še pospeši. Vedno bolj se oblikuje vprašanje: komu vse to koristi? Težko si je zamisliti, da se vodstvo stranke ne bi primerno odzvalo na nujno potrebno korenito spremembo politike. Bistvo problema je v tem, da ne gre toliko za vsebine, ki jih je stranka zasledovala, kot. za čisto osebnostne lastnosti posameznikov, ki jih bo potrebno spremeniti. To pa je ponavadi zelo težko.
Posredoval Vinko Levstik
Novice	iz
Pisali smo pred 50 leti...
SVETOVNI BALETNIKI
Izvršni komite Mednarodne organizacije FIA (Federation intemationale des ac-teurs) se je na nedavni seji v Montevideu v Urugvaju odločil med svoje člane sprejeti tudi Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Slovenski baletniki so s tem postali člani te velike organizacije, ki združuje plesalce in igralce iz 57 držav z vseh celin. Poleg Društva baletnih umetnikov Slovenije je iz Slovenije v to mednarodno organizacijo vključeno še Združenje dramskih igralcev Slovenije.
300 LET FILHARMONIJE
Leta 2001 bo slovenska glasbena javnost praznovala 300-letnico nastanka Academic Philharmonicorum - predhodnice današnje Slovenske filharmonije. Gre za evropsko pomemben datum, ki kaže na dolgo glasbeno tradicijo v Ljubljani in Slo-veniji. Akademija filharmonikov je bila P*od baročnega duha, ki so ga v Slovenijo Prinesli v tujini šolani plemiči. Oblikovala Se je predvsem po italijanskem vzoru, kjer s° podobna združenja nastajala že od sredi-ne 16. stoletja dalje. Točen datum nastanka °staja neznan. Zgodovinopisje kot formalni zučetek navaja leto 1701, ko so v tisku izšla Pravno urejena pravila o njeni sestavi in delovanju, vendar pa je iz omenjenih pravil k°t tudi iz poročil kronistov mogoče razbrati, da je družba obstajala že nekoliko Prej. Ustanovil jo je v Ljubljani rojeni humanist Janez Berthold pl. lloeffer, njen Prvi umetniški vodja in vse do smrti njen aktivni član.
NOVOSTI NA ČOPOVI
Na Čopovi 9 v Ljubljani, tik pod glavno Pošto, nastpja novo trgovsko središče. Ru-šepje objektov, ki so stali na tem območju, Se je že začelo, začetek gradnje' pa je predviden za prihodnji marec. Nova stavba ho Zapolnila prostor med Čopovo ulico in Knafljevim prehodom, ohranjujoč staro mestno fasado Čopove 9. Dela bodo predvidoma končana najkasneje do januarja 2002.
INFLACIJA V LETU 2000
Slovenija je v decembru zabeležila 0,1-°dstotno stopnjo inflacije, v letu 2000 pa so
ROKOMET
Slovenska moška rokometna reprezentanca je po prepričljivi zmagi na prvi tekmi mednarodnega turnirja v švicarskem Zueri-<:llu proti Kuvajtu s 30:15 v drugem sreča-Bih s tesnim izidom ugnala tudi Belorusijo *22:21. Dosegla je tudi tretjo zmago, potem k° je premagala Avstrijo s 27:24. V nasledkih dvobojih je Slovenija premagala še Avstrijo s 27:24 in Švico s 23:20 ter s tem °svojila prvo mesto.
Rokometašice Krima Neutro Robertsa ®° zmagovalke mednarodnega turnirja v uzli, potem ko so v finalni tekmi premaga-0 hrvaško Podravko s 25:19. Ljubljansko r°koipetašico Apjo Frešer je posebna koklja razglasila za najboljšo igralko turnir-JU.
BREZ ZLATE LISICE
Prireditelji 37. Zlate lisice na Pohorju s° se morali zadovoljiti le s polovico zadaje naloge. Pod streho so uspeli spraviti le veleslalom, slalom pa je zaradi vremenskih ežav odpadel. Tako je zlata lisička v letu
hi postala zmagovalka veleslaloma Švi-Caj'ka Sonja Nef. Še v soboto zvečer je *8ledalo, da s slalomom ne bo težav. Proga a mariborskem snežnem stadionu je bila
se cene življenjskih potrebščin zvišale za 8,9 odstotka. V letu 2000 so se najbolj povišale cene v skupini zdravje (za 21,6 odstotka), zaradi močnih podražitev naftnih derivatov pa so precej porasle tudi cene v skupinah stanovanje (za 18,8 odstotka) in prevoz (za 12,7 odstotka).
MARIBOR BREZ LETALIŠČA?
Aerodrom Maribor, ki so ga na zahtevo delavcev zaprli 21. decembra lani, je še vedno zaprt, na njem pa delajo samo dežurne ekipe varnostnikov in gasilcev, ki skrbijo za njegovo varnost. Večina delavcev je do 8. januarja na dopustu ali doma na čakanju, nato pa od pristojnih pričakujejo, da jim bodo predstavili perspektivo razvoja letališča ali sprožili stečajni postopek za podjetje.
SLOVENKA LETA 2000
V ljubljanski Operi se je z razglasitvijo Slovenke leta 2000 končal tradicionalni, že 13. izbor, ki ga pripravlja revija Jana. Slovenka leta 2000 je po izboru bralk in bralcev postala Marija Zakušek, osemdesetletnica, ki ima 43 rejniških otrok. „Niti eden med niimi ni zrasel pod njenim srcem, vendar je za mnoge edina, prav za vse pa najboljša mama na svetu,” so o nosilki tega naslova zapisali organizatorji prireditve. -Lani je ta naslov pripadel Mileni Močivnik, skrbnici potepuških psov (?!; op. ur.).
PLAZOVI NE MIRUJEJO
Obilno deževje, ki je zajelo Slovenijo 7 in 8. januarja, je prineslo veliko nevšečnosti tudi ogroženemu območju Loga pod Mangartom. Močno narasle vode Predelice so namreč grozile, da bodo odnesle novi montažni most v Gornjem Logu, le požrtvovalnosti delavcev podjetja za urejanje hudournikov, domačih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki so sproti s stroji poglabljali strugo in odstranjevali nanošeni material, gre zahvala, da so narasle vode lahko nemoteno odtekale. Sicer, kot je STA izvedela v štabu civilne zaščite v Bovcu, je stanje na plazišču umirjeno. - Macestnikov plaz nad Solčavo, ki se je začel premikati že novembra lani, se je v zadnjih urah znova premaknil za 160 centimetrov.
dobro utrjena, snega pa je bilo dovolj. Toda čez noč se je stanje spremenilo. Južni veter in visoke temperature so odvzele polovico snežne odeje in tekmo je bila nemogoče izpeljati.
DOBER NASTOP V BIATLONU
Slovenska biatlonska reprezentanca je v nemškem Oberhofu dosegla svoj prvi cilj, ki si ga je zadala v letošnji sezoni. V središču pozornosti na tekmi s skupinskim Startom je bil za slovenske ljubitelje tega športa Tomas Globočnik, ki je dosegel 3. mesto, kar je izenačenje doslej nnjboljše slovenske moške uvrstitve. Na tekmi, kjer ima pravico do nastopa le najboljših 30 v svetovnem pokalu, je točke s 15. mestom osvojil še Janez Ožbolt, Tadeja Brankovič pa je bila v ženski konkurenci 17. Edine stopničke doslej je slovenskemu moškemu taboru s tretjim mestom na šprintu v finskem Lahtiju leta 1995 prinesel Matjaž Poklukar.
PRVO MESTO V ODBOJKI
LJUBLJANA - Slovenska moška kadetska odbojkarska reprezentanca je uspešno opravila kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu, ki so konec tedna potekale v Ljubljani. Po zmagah nad Ciprom (3:0),
ČETRTI VZPON NA GLAVNI KATEDRALSKI STOLP
Čez krajne robove snežišč pod Cateda-lom se vleče dobro vidna sled udrtih sto-pipj. Tam je prečkal belo krpo pred dobro uro Tonček, ki se je napotil na raziskovanje. Poglavitni del je za danes opravljen. Prebrodila sva vse brezkončne peščine pobočja, obšla Princese in Nagnjeno skalo (Piedra inclinada).
Dve leti že govorimo o catedralskem stolpu, dobro vemo, kako so se okoli njega trudili Meilling, Štrukelj, Kamerer in Fischer. Vemo, kako so vsi obstali pred zadnjim kamenitim blokom in kako je Fischer leta 1943 premagal to zadnjo oviro.
Vemo, da sta leta 1945 Slovenec, predvojni naseljenec Štrukelj in Schmoll ponovila ta vzpon in da so lani Štrukelj, Schmoll in Sontag ponesli (ja gor spominsko zastavico sanmartinskega leta.
Ali bomo imeli srečo tudi mi?
Ne mine dobra ura, že me predrami Dinko, ki je prišel za nama, iz mojih sanjarij. Tam pod stolpom se prešerno razlega Tončkovo ukanie.
Dinko, ki nima spalne vreče in ga torej pošteno zebe v r\jegovi odeji, je prvi na nogah. Nobene debate ni o tem, kdo bo poskusil vzpon. Mlajši imajo prednost in pisec članka je določen za kuharja.
Ob naselitvi so Slovani prinesli s seboj staro slovansko rodovno ureditev, od katere je zadruga, to je velika družina, deloma obstajala še v novem veku.
A po zgledu sosedov se je ureditev pričela spreminjati. Vojvoda je dobil počasi več oblasti, večjo vlogo je igralo njegovo vojaško spremstvo, a v bistvu so ohranili svoj demokratični značaj- Pričeli so dobivati lastno govorico in lasten izraz in tako postajali iz Slovenov Slovenci. V tistih prvih stoletjih po prihodu so se pričeli naseljevati po dolinah, staroselci pa so se zatekli na višja in revnejša področja.
Znano je, da so se kmalu osvobodili nadvlade ali neprijetne povezanosti z Obri in ustanovili svojo samostojno državico, katere prva omemba je iz leta 625. Imenovala se je Marca Vinedorum - Pokrajina Slovenov, na danšnjem Gosposvetskem polju.
Ta se je kmalu vključila v Samovo državo. Samo je tedaj zgradil veliko slovansko državo, ki je segala od Labe skoraj do Jadranskega morja, s središčem na Moravskem. Obdržala se je 35 let in ji je uspelo premagati vojsko frankovskega vladarja Dagoberta, ki jih je nato pustil pri miru. Tudi Obri je niso več napadali. A po Samovi smrti ni bila zmožna obdržati skupaj toliko slovanskih neizkušenih plemen.
Edina, ki ji je uspelo preživeti Sama, je bila Karantanija. Ta država je bila štiristo let najvažnejša enota na slovenskem ozemlju. Združevala je večino Slovencev in na njej se je jasno pokazala usoda vsega naroda - najprej samostojnost, nato vazalna frankovska kneževina, pozneje frankovska grofija in končno vojvodina nemške države.
favorizirano Ukrajino (3:0) in Madžarsko (3:1) so osvojili prvo mesto v skupini, s čimer so si že zagotovili nastop na EP, ki bo aprila v češkem Liberecu.
Fanta se povzpneta do stolpa, kjer se začne skalnata prižnica, ki izgleda lahka. Tam sloni ogromna štirioglata kamnita pološča, preklana po sredi. Po tej razpoki se vzpepja Dinko. Pojo klini in čas teče. Dinka nato ustavi mogočna zagvozda. Ne vem, kpj vse sta fanta poskusila, da bi obšla oviro, a sta morala nazaj. Izgubila sta vsaj dve uri.
Desni žleb od spodaj ni zgledal dosti boljši. Fanta sta se počasi pomikala po njem. Ko je Dinko dosegel previs, je zabil klin in potem je bil v nekaj trenutkih preko ovire.
Naprej do terase je sprehod lahek. Potem se začne zadnji nadzidek, ki ga sestav-lia en sam kameniti blok, popolnoma gladek. Še nekaj previdnih stopinj po gladkem masivu in fanta sta na vrhu. Najdeta zastavico, ki so jo lani pustili tam, in vzameta malo Štrukljevo stekleničko, da dokažeta morebitnim dvomljivcem svoj podvig. Pošteno se odpočjjeta in pojužinata svojo čokolado.
Sestop ni map j nevaren kot vzpon. Ob štirih popoldan postrežem zmagovalcema z malico. Še isti dan se vrnemo v zavetišče pod Punta Nevada.
VA
Medtem pa so bili Slovenci, živeči bolj na jugu (v Krapjski) pod nadvlado Obrov.
Poznamo imena samo dveh karantansko slovenskih knezov: Waltunk (Valuk?) in Borut.
Tedpj - okoli 1. 745 - so Obri spet pričeli pritiskati iz sedanje Madžarske na Karantanijo, zato je knez Borut prosil za pomoč vzhodne sosede Bavarce, ki so mu jo res dali in premagali Obre (ali Avare). Kot protiuslugo pa je Borut moral priznati nadoblast frankovskega vladarja in poslati za talce svojega sina Gorazda in nečaka Hoti-mira.
Osebne novice
Krsti: V župniji Santo Cristo v Bariloč-ah je bil krščen Janez Valentin Rode, sin Janeza in Marthe Duran. Botrovala sta Fany Gutierrez in Tomas Duran.
V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu je bil krščen Nikolaj Kastelic, sin Aleksandra in Gabrijele Tomazin. Botra sta bila Marjan Kastelic in Sopja Tomazin Hribar.
V nedeljo 14. januarja je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Luka Aleksander Avguštin, sin Petra Aleksandra in Marije Veronike Šparhakl. Botrovala sta Danijela Lucija Avguštin in Damian Šparhakl, kr-stil pa je Pavel Novak CM.
Čestitamo!
Smrti: V Capitalu je umrla Zofka Strehar (91), v Mendozi pa Matilde Petrena
(82).
Naj počivata v miru!
Nova diplomantka. Na filozofski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je dokončala študije Lucija Erika Tominc in prejela naslov „licenciada en Psicologia”.
Iskreno čestitamo!
Slovenija in šport
Svobodna Slovenija, št. 3;
18. januarja 1951
Slovenija	mo
Prva slovenska država - Karantanija
NBNMMHMMNHnuaMMRHBMMMMaMNMI
Mali oglasi \
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva L i»t»/ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovojjenia. Gaona 2776 - (1706) Ilaedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandf 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - ntpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faksf 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5" F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216
Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Ilipolito Yrigoyen 2482, 1" of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme Mitre 97 - B1704FJJA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Esloveriia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Ilernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
17. januarja 2001
1 dolar	222,99 SIT	tolarjev
1 marka	108,30 SIT	tolarjev
100 lir	10,94 SIT	tolarjev
m
FRANQUEO PAGADO Guenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Slovenci so bučno praznovali novo leto 2001. Zbrali so se po vseh mestih (v Ljubljani se je na mestnem središču zbralo več kot 10.000 ljudi, zvečer pa je pokalo in svetilo z ognjemeti, v Mariboru so se poslovili na tradicionalni prireditvi, novoletna zabava pa je bila v Snežnem stadionu), na prostem so praznovali v Dravogradu, Vuzenici, Slovenski Bistrici, Kranju in drugod.
Praznovali so pozno v noč v turističnih krajih: v pomurskih zdraviliščih, planinskih kočah, pred gradom v Žužemberku, pred-vsem pa na, Obali, v Piranu, Izoli in Kopru, od koder je tudi naš posnetek, vzet iz Dela.
Izjemno kirurško dejanje
Na kliničnem oddleku za kirurgijo srca in ožilja ljubljanskega Kliničnega centra je decembra lani uspel izjemen takorekoč edinstven podvig tudi na svetovni ravni.
Pri 85-letnem pacientu z ishenično srčno boleznijo so dr. Tomislav Kokočovnik, anesteziolog dr. Jiri Holland, asistent dr. Nikola Lakič in instrumentarka Tatjana Požarnik izvedel zelo težko operacijo srca. Pacientu je všil kar pel srčnih odvodov oziroma bypassov in to na delujočem srcu. Običajno namreč pri takšnih posegih srce ustavijo, bolnika pri priključijo na aparaturo za zunajtelesni krvi obtok.
Dr. Kokočovnik je že leta 1996 opravil podobni poseg na delujočem srcu, kot je povedal kirurgi praviloma naredijo največ dva do tri bypasse naenkrat; o tem, da bi kdo vsadil pet srčnih obvodov brez zunan-telesnega krvnega obtoka, nima podatkov.
Dr. Kokočovnik je povedal: ,, Verjamem, da bomo v prihodnje našim bolnikom v več kot 90-odstotkih, lahko ponudili takšen način zdravljenja, pri. katerem bolniki laže prenesejo operaci jo, manj je nezaželjenih posledic, bistveno nižji pa so tudi stroške posega. Seveda se bomo za takšen poseg lahko odločali le pri bolni-
Videokasete za otroke
V knjižnici Zedinjene Slovenije smo od Izseljenskega društva Slovenija v Svetu prejeli več otroških videokaset, predvsem risank, govorjenih v slovenskem jeziku, pa tudi drugih filmov. Te so:
Alice v čudežni deželi Bratovščina sinjega galeba 1 Bratovščina sinjega galeba 2 Garfi
Janezek in srebrne drsalke
Lenkine božične sanje
Mali princ
Nina na snegu
Pikijev čarobni božič
Pingvin Pingo
Prvi sneg
Slovenija
Superman
Trije prašički
Poleg teh imamo še od prej razne verzije Kekca, pokrajinskih filmov, itd.Kasete so na razpolago za posojilo v društveni pisarni. Uradne ure vsak dan od 10 do 19. Vabimo vas, da si jih izposodite!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit ■ Redaccidn y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.coiu
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Andrej Rezelj, Ema Pogačar, Marjana Pirc, Ivo Žajdela, informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol; ostale države Amerike 125 USA dol; oslale države po svetu 135 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
v Argentini na ime „Eslovenia Libre" inozemstvu na ime „Antonio Mizerit"^
Oblikovanje in tisk:
TALIJ;KES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos A ires Argentina - Tal: 4352-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar    -------------------------------------------
kih, pri katerih nam bo to dovoljevala anatomija, srca, in žil, ki ne smejo biti preveč zakostenele. “	p0	Delu
VELIKO NOVIH UPORABNIKOV
Slovenski trg mobilne telefonije se je v minulem letu povečal za 86 odstotkov, sal se je število uporabnikov mobilnih omrežil obeh operaterjev, ki delujeta na slovenskem trgu mobilne telefonije - Mobitela ih Simobila -, povzpelo s 608.000 na približno 1,13 milijona. Penetracija slovenskega trg® mobilnih telekomunikacij se je tako Že približala 55 odstotkom. Na trg prihaja tudi mobilna telefonija GSM v radiofrekvenč-nem pasu 1800 MHz.
KDOR VAGA, TEMU SREČA POMAGA
a
h
Tako slovenski pregovor. Mi se odločamo za varno prihodnost. Zato varčujemo. Prihranke nalagamo donosno v Slogi, ki uživa zaupanje tisočev vlagateljev.
Bme. Mitre 97	________________________
Ramos Mejia Tel.: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
ljubezen ne išče sebe V Sloveniji je v 90. letu starosti umrla naša ljuba teta
ELIZABETA KUHAR por. ŠTRBENK
Vse poznane prosimo za spomin in molitev na poti k Bogu. Argentina - Slovenija
VILKO ČEČ JE ZAČEL ŽE LETA 1948 DELATI ..DUHOVNO ŽIVLJENJE" V TISKARNI ..CORDOBA", SKUPAJ Z MSGR HLADNIKOM...
Slovencem v Argentini izrekamo globoko sožalje ob izgubi dolgoletnega dušnega, pastirja in urednika Duhovnega življenja prelata Jožeta Škerbca. Naj mu Novorojeno Dete Božje poplača ljubezen do domovine in rojakov
Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Ljubljana, Slovenija