PoStninas plaćenu v eofovlni.
Pmamem® Številka 1 bin.
Spo dr
društvo in Upi n.	. o v Gornji Radgoni,
sf. 9, .pritličje..Teiefo;, 'št. 7.
Plača in toži se v Gornji Radgoni..
vsak letrtek zjutraj. 18. štev.
sis Straža
M Ü #1 jg*SWi gÜ jjjfc	t^rucnma ;:nasa za -eto leto 42.Din, za pol
» «r- W sa 8 ei-y .v- »? '%#? lg§i sä s&sf e$ i« (g %]ß	-U&21 Din, za c&trf seta i 1 Din, mesečno5 Din.
l!1S™a!Ì P°,dogovoru, sicer pa: mali oglasi oo 20 besed 8 Din, ?a vsako hadàijmV besedo 50 p več; vračani se tudi predpisani davek.
Gornja Rtfdseaa, daa 1. mala 1S24.
laHiBtsxtociaazzw BanssKatcv;
je vrgel v svet največji aoosto
leto.
„Die bürgerliche Verfassung in jedem Staate soli republikanisch sein.“
(Ustava vsake države bodi republikanska.)
„Das Völkerrecht soll auf einem F ö d e r a 1 i s m u s freier Staaten gegründet sein.“
(Pravica narodov naj temelji na federalizmu svobodnih držav.)“
(Iz knjige „Imanuei Kant: Zuni ewigen Frieden“ iz 1.1795; 22. aprila je praznoval celi svet 200 letnico rojstva naj večjega misleca infilozofa)
Ob svetovnem prazniku proletarijata se naj vsak slovenski republikanec poglobi v gornje citate iz knjige „K večnemu miru“ od Imanuela Kanta, katerega 200 letnico rojstva obhaja ves kulturni svet. Omenjena knjiga je bila in naj bo svetilnik vsem politikom.
V	mesecu maju, v mesecu novega . življenja naj vzniknejo naše krajevne republikanske organizacije. Delajmo z vročim srcem in hladno glavo cel mesec na to, da prodre naša ideja v palače in zadnjo pastirsko kolibo.
Lepšega majnika ne moremo imeti, kakor majnik dela in organiziranja naše republikanske armade.
V	kratkem bo moral narod stopiti k volilni škrinjici; takrat bo izrekel svojo voljo, kakor svojo molitev.
Na delo, bratje!
Od snrcšnosti do gluposti je samo en hopak.
(„Slovenskemu [?] narodu“ malo odgovora.)
Nedeljski „Slov. Narod“ je po vzoru marib. SLS-topov, glasila marib. grajske kleti in radikal-skega šmoka čutil potrebo, da se zaleti v „Mursko Stražo“. Čujte učenega političnega pismarja s skrivljeno lakajsko hrbtenico. „Slovenski (?) Narod“, ki bi se bolje imenoval „Slovenski Podrepnik“ piše:
Radičeva propaganda, ubogi klerikalci! Poleg ljubljanskega „Avtonomista“ izhaja v Sloveniji še drugo, jako originalno glasilo slovenskega avtonomizma. Imenuje se „Murska Straža“. Namenjena je „neodvisnim“ obmejnim Slovencem. Ta list servira tamošnjemu seljaštvu v zadnji številki siedeče modrosti: Vsak Slovenec: 1. Naj misli s svojimi možgani. 2. Naj vsako nedeljo čita „Avtonomista« in „Mursko
Stražo“. 3. Naj se zaveda, da je človek! To poslednje navodilo je res interesantno, ker se zdi, da se doslej uredniki „Murske Straže“ niso smatrali za ljudi, marveč za štirinožce! — Spričo take pisave se. človek povprašuje, ali smo Slovenci res padli na tako nizek nivo, da srne naš narod zapeljevati že vsak bedak. Poleg „Avtonomista“ ima sedaj Radič v Sloveniji za glasilo še „Mursko Stražo“, ki so jo preje financirali klerikalci! Od kod ti novci, ki jih troši Radič?
Na to kozlarijo, ki je izrodek paralitičnih mozga n, odgovarjamo siedeče :
1.	Stari narodove! in drugi i lakaji (napr. modrijani iz „Jutro-ve“ dežele in politični velepis-marji v „Taboru“, radikali in slične prikazni) ne mislijo s svojimi, ampak s tujimi možgani. To se pravi, da nič ne mislijo, ampak slepo pritrjujejo absolutističnim satrapom, ki bi vse Slovence in Hrvate najraje potopili v žlici vode. Na žalost pljuva tudi „Slovenski (?) Narod“ materi Sloveniji v obraz.
2.	Agitacije za naše liste nam ne boste šteli v zlo.
3.	Vzbuditi je treba v človeku, ki je ponižan v suženjsko žival — zavest, da je človek, popolnoma enak sočloveku; enak kralju in poslednjemu ciganu. Frakarska klika je ustvarila „Obere Zehntausend“, plemstva in jna-slove in stanovske razlike. Človek bodi človeku brat.
4.	Za „štirinožce“ nas smatrajo po zaslugi tistih, ki imajo že iz časov „von Weiland Se. Majestät, dem Apostolischen Kaiser“ sèm skrivljene hrbtenice, ki jih ovirajo v ravni in ponosni hoji. Zato mislijo, da moramo vsi ljudje, tudi oni, ki nočejo imeti smisla za poganski kult oseb in prestolov, hoditi devotno po štirih nogah. Zato vzbujamo v narodu zavest človeka, ki je podoben Bogu in ne psu na verigi, ki, četudi pokaže tupatam zobe pred žvižgom pasjega biča ponižno pade na tla in cvili.
5.	Ponavljamo Vaše besede z ozirom na pisavo Vašega lista in reptilov Vaše baže: „Spričo take pisave se človek povprašuje, ali smo Slovenci res padli na tako nizek nivo, da sme naš narod zapeljevati že vsak bedak“ à la „Narod“ in drugi režimski lakaji in trabanti.
6.	Mi nismo Radičevo glasilo in tudi „Avtonomist“ ni. Kajti mi nimamo osebnega kulta, ampak poznamo samo kult ideje, katero
miru in človečanstva na Balkanu.
„Murske Straže“ niso „klerikalci“ nikdar financirali, ampak ji celo stregli po življenju z ‘nič manj zlobnimi napadbkakor zdaj policajdernokratska in radikal.o-iakajska gospoda.
8.	„Odkod ti novci, ki jih troši Radič?“ Pri nas ne rabimo novcev, ker Radič nima banke za hrbtom kakor Vi. Z Radičem je ljubezen zatiranega naroda, je vzajemnost vseh prevaranih in je zavest, da je naš boj le klic po pravici in poštenju, „Narodu“ je nejasno, odkod bi Radič dobiva! novce, ker ve, da so Radičevi prsti čisti od vsake agromerkur-ske morale. Radič ve, in tudi narod slovenski ve, odkod imate denar za poneumnjevanje mase, zato Vas ne vprašuje. Ako hočete vedeti, odkod -ima denar, pišite na naslov : Stjepan Radič v Zagrebu, Jurišičeva ulica 1 (Slavenska knjižara); če pa se Vam mudi, pa pozvonite na telefonsko številko Zagreb 23—43! In zvedeli boste „odkod ti novci, ki jih troši Radič“!
9.	Objavili ste v isti številki daljši članek o novinarskem poštenju. Ker pa čiovek v starosti izgubi spomin in zmožnost logičnega mišljenja, Vam ni zameriti, ako se ne držite lastnih predpisov in vedoma škodujete dobri stvari.
10.	Zato Vas uljudno vprašamo, zakaj ste iz kritiziranega članka izpustiti sledeče „modrosti“:
„4. Naj spoštuje milozvočno slovensko govorico in naj v obrambo časti slovenskega imena zastavi vse sile in če treba, tudi sebe celega.
5.	Naj bo v borbi z nasprotniki dosledno strog in nikdar krivičen ali nasilen.
6.	Naj se ne da od nikogar kupiti; če pa pride kdo z Jude-ževimi groši po tvojo dušo in tvoje prepričanje, zapodi ga ali pa sprejmi denar ter ga obrni dobremu namenu naše borbe.
7.	Naj služi resnici in izbegava krivico v zasebnem in javnem življenju.
8.	Naj ima vedno pred očmi, da vsebuje naša republikanska ideja (misel) brezobzirno borbo proti zlu in korupciji in hoče, da vlada v državi poštenje, pravičnost in enakopravnost.
9.	Naj vsakomur pove brez strahu v obraz, da rni ne rušimo ne mej, ne države, ne njenih
zakonov, ampak hočemo ustvariti temelj ^ za močno federativno (zvezno) republiko, ki bo evropska velesila na Balkanu.
10.	Naj si zapiše v glavo in srce, da hočemo biti Slovenci tako svobodni, da bomo na svoji zemlji svoji gospodarji.“
Zato jih niste vzeli pod skrhani nož svoje kritike, ker je zavijanje dejstev in potvarjanje resnice oni materijal, iz katerega kujete svoj kapital.
Kaj ne, da je res ona prislo-vica : Od smešnosti do gluposti je samo en korak. Zloba pa je glavno orožje, ki ga lahko suče tudi človek s pokvarjenimi možgani.	Roman Bendé.
o © © o
iltrmsM federalisti ii i*e-pÉiitei!
(Važna navodila od našega vodstva.)
Med našim kmečkih ljudstvom je nastalo novo politično gibanje, ki je povsem samoraslo in ki ima zlasti dva znaka: republikansko samoupravni in socijalni znak. To gibanje ni umetno, ampak gre od spodaj navzgor. Slovensko kmečko ljudstvo je začelo reagirati na strašno politično, samoupravno in socijalno brezpravje, v katerem danes živi. Še brez pravega osrednjega vodstva, že ustanavljajo zavedni slovenski federalisti in republikanci po vaseh krajevne politične organizacije. Pozdravljamo to sveže gibanje. Somišljeniki pojdite vsepovsod na podrobno or-ganizatorično delo, zlasti oni, ki imate sposobnost in voljo za to, da se končno združi te žive veje v mogočno drevo — v enotno slovensko republikansko falango vseh kmetov in delavcev.
Da tudi mi s svoje strani pomo-remo k temu prepotrebnemu delu, objavljamo danes nekaj praktičnih navodil, kako se naj dela.
Kako ustanoviš krajevno politično organizacijo ?
Krajevne politične organizacije je najboljše „ustanavljati za vsako vas posebej. Če to zaradi malega števila somišljenikov ali pa zaradi velike bližine večjih vasi skupaj ni prikladno, pa se naj ustanovi za več vasi skupaj ena organizacija. Vsaka krajevna organizacija imej po možnosti načelstvo iz 8 oseb in sicer: predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in 4 odbornike. Krajevni odbor sam določi članarino za člane po krajevnih razmerah in potrebah. Sestanki po § 2. shodnega prava.
Povabi pismeno najprej znane ti somišljenike na svoj ali svojega prijatelja dom. Gostiln se je najboljše izogniti. Tiskana vabila lahko dobiš, ako jih naročiš po dopisnici, pri upravi „Avtonomista“ v Ljubljani, Breg 12. Tak sestanek je po zakonu dovoljen in ga ni treba nikomur naznaniti. Zakon zahteva sledeče : na
sestanek po § 2. shodnega prava v smislu zakona z dne 15. novembra 1867 (drž. zakonik LVII1. štev. 135) ne smejo priti ljudje oboroženi. Sklicatelj mora povabljene poznati. Predao se začne razgovor, vzemi kos papirja in napiši nanj imena vseh navzočih. Če pride orožnik na ses.anek, nima nobene druge pravice, kakor pregledati ta imenik povabljenih gostov in se prepričati, če sklicatelj povabljene ljudi res pozna. Zakon pravi (razsodbo drž. sod. z dne 26. aprila 1892 št. 96), da je kot povabljenga smatrati vsakogar, ki ima vabilo, katero se glasi na njegovo ime. Razsodba kaz. dvora z dne 17. februarja 1891, št. 864 pa pravi, da mora sklicatelj sestanka poznati povabljenega po znakih, ki označujejo posameznika ter mora sklicatelj napraviti zapis vabljenih, temeljem katerega ublastvo ga lahko pregleda navzoče zborovalce. Ako se po tem ravnaš, te nobena oblast ne sme zaradi sestankov nadlegovati, sekirati ali celo kaznovati.' Velikih sestankov ni treba prirejati, ker se manjše število ljudi lažje pogovori med seboj. Tudi kričanje je nepotrebno, ker nima haska. Tiskana vabila izpolniš lahko tudi s svinčnikom.
Kaj poveš na sestanku po § 2.?
Ko si vse tako napravil, pozdravi lepo somišljenike. Povej jim, da nam te Slovencem potrebna odločna poii-jika, ako hočemo ostati in biti samostojni na svojih rodnih tleh. Povej, da smo za to državo, ampak ne za takšno, v katerih vlada kakšnih 20 belgrajskih velikaških rodbin. Hočemo, da bodi država federativna republika, v kateri naj zavlada prava svoboda in demokratija. To hočemo priboriti skupno s hrvaškim kmetom in sicer brez vsake revolucije, samo z zakonitimi in dovoljenimi sredstvi, zlasti pa tako, da ves kmečki in delovni narod slovenski pri volitvah odda svoje kroglice za federativno in republikansko urejeno Slovenijo. Potem prečitaj začasni pravilnik krajevne politične organizacije. Ako ga še nimaš, piši ponj na upravo „Avtonomista“, oziroma za naše kraje na našega urednika. Ko ste razgovor (debato) skončali, izvolite odbor in potem naj odborniki pozovejo vaščane k pristopu.
Ako mislite, da bo sestanek po § 2. večji, naj bo več sklicateljev, dva ali trije, ki pa morajo vabila na sestanek seveda vsi podpisati.
V gostilnah zborujte samo takrat, če res ne najdete drugega primernega prostora.
Daj ljudem brati!
Naše slovensko ljudstvo je potrebno političnega pouka, Zato glej, da čimbolj razširiš „Avtonomista“ (na štajerskem tudi „Mursko Stražo“ v Gornji Radgoni). Dobro bo, če kakšne članke berete skupaj in se
Zabavnik.
Kaj je moralno?
Bilo je na Koroški fronti. Krogle so žvižgale, granate so pele po zraku, šrapneli so vriskali. Oficir pošlje ordonanca po neke stvari. — Vojak gre, pa se kmalu vrne prvemu kaplaru, da ne more iti, ker krogle preveč švigajo — stvar pa, po katero mora iti, ni važna. Kaplar odgovori: Saj ni moralno, da bi ti zdaj šel po konzerve, četudi oficir reče, da je moralno. (Mislil in izvajal je to od «morati“.) Počakaj, da neha streljanje pa prinesi še meni in naredniku po eno konzervo.
* * *
*
Anekdote (povestice, bajke) išče.
Komandant polka je sklical k sebi višje oficire na malo intimno večerjo. Dobro so jedli in pili. Ker je komandant zelo rad poslušal bajke in povestice (anekdote) iz vojaškega življenja ter iste tudi zbiral, je izrekel željo, da podrejeni častniki zberejo od svojih čet vse anekdote, češ naš vojak je že po navadi zelo šaljiv in |
potem o predrmtu razgovorite- To je zelo koristno. Č lajte tudi brošuro „Mala politična šol.“. Teh prošur bo še več. Vsebina je izbrana insnarna, a cena teka nizka, da te 3 dinarje za brošuro zmore tudi najrevnejši človek. Ob nedeljah popoldne se zberite pri sosedu aii ob lepem vremenu na vrtu ali pa pri kozolcu ter se pomenite o vseh teh rečeh, kajti g?e za Vas! Zlasti se posvetujte tudi o svojih organizacijah in gospodarskih vprašanjih svojega kraja. Pri tem boste prišli na marsikatero pametno misel, ki bo vredna, da se jo tudi izvede, ako gre za splošno korist.
Kakor poyodenj !
Ko ste v domači vasi ustanovili krajevno politično organizacijo slovenskih repuoiikahcev, stopi ob priliki ali kakšno nedeljo v sosedno vas in razloži to potrebo pametnim ljudem tudi tam ter jim daj navodila. Če tega ne moreš, naznani nasiov republikansko mislečih mož upravi našega lista, ki jim bo doposlala potrebne tiskovine. Tako se bo naš pokret razširil po vsej Sloveniji in bo kakor povodenj, pred katero bodo imeli strah in rešpekt vsi, ki so doslej napravili ali povzročili tolikošno škodo našemu ljudstvu.
Drisioa trošarino na ein (vin-sili mošt) in spinske doklado k tej trošarini e Sloveniji.
V 35. številki „Uradnega lista“ objavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državui trošarini na vino (vinski mošt) in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leti 1922 in 1923. Iz tabele I je razvidna obremenitev vina z obč;n-skimi dokladami in sicer število občin, ki jih v dotičnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II so pa razvidno količine vina, ki so bile zatrošarinjene v posameznih okoliših oddelkov finančne kontrole ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani.
Za letos je morala delegacija zneske državne trošarine in	občinskih
doklad izkazati po okoliših oddelkov finančne kontrole in ne po davčnih okrajih ne bi bili zanesljivi. V bodoče se bo to uredilo enotno.
V ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjeuega vina in vinskega mošta
v letu	1922 ............hi	170.944-04
„ „	1923 ............192.660-65
od tega odpada na Ljubljano
v letu	1922 ............hi	63.575.14
„ „	1923 .............„	57.588-33
Ljubljana je torej v letu 1923 nazadovala, ozemlje ljubljanske oblasti sploh pa napredovalo.
Ker straža strogo b’la izjemno, je vtaknila n ju v luknjo temno. Ko z milom kajho sta oprala,
na prosto nju spet je straža dala.
I»azlS-a p?i nakupu, da se Vam izroči frisino „Siaiorog-* snlž© l
(Nadaljevanje sledi.)
V	ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta
v letu 1922 ............hl 153.381-11
„	„	1923 ................ 201.175-09
torej v letu 1923 napram letu 1922 znatno več.
Državne trošarine (35 Din oziroma za mošt 25 Din od h!) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske oblasti
leta	1922 ...........Din	5,983.521-67
„	1923 ..... „	6,743.24545
Od te svote je bilo pobrano v Ljubljani :
leta 1922 . • . . . Din 2,225.129 90 „	1923 ................ 2,015 591-55
V	ozemlju mariborske oblasti je
pa bilo pobrane državne trošarine : leta	1922 ...........Din	5,368.262-13
„	1923 ............„	7,041.16093
Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1922 kakor tudi v letu 1923 v splošnem med 25% in 250% državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo je pa občinske doklade v ljubljanski oblasti od 362 občin leta 1922 159 občin, leta 1923 pa 286 občin; v mariborski oblasti pa od 699 občin leta 1922 samo 114 občin, leta 1923 pa 259 občin.
V	vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922 Din 4,953.589-51; od tega zneska odpade na Ljubljano 3,367.720 Din v letu 1923 Din 10,722.392-28; od tega v Ljubljani Din 5,215-618'—, v mariborski oblasti pa v letu 1922 Din 1,523.494-95, v letu 1923 pa Din 6,030.266-73.
Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda in v steklenicah, ne pa tudi na šapanjec in takozvana „fina vina“, kakor malaga shery, itd.
Naročajte „M. Stražo**
Fregleci stnogrsličnih terminom,
I. Skupna etična označba za vse slovijanske narode.
I. Pri slovijanskih narodih.
A) pri severnih Slovljanih:
V Kijevskem letopisu . . . Sloveni, Ruski (pravilno bi imelo biti
„Slovljanje“............Siavjanje,
Poljski....................Slowianie,
Češki .....................Slovane.
B) pri južnih Slovljanih :
Korutanski	doslej „Slovani“	.
Hrvatski	„	„Slaveni“	jedin-
Srbski	„	„Sloveni“	cfl^.no.
Bolgarski	„	„Slavjani“	-,l0VlJani
2. Pri neslovljanskih narodih :
Latinski......................Sciavi,.
Italijanski..................... Slavi,
Francoski......................Slaves,
Angleški......................Slavs,
Nemški.............'..........Slawen»
II.	Skupno etnično ime za južne Slovljane.
1. Pri slovijanskih narodih.
A) pri.južnih Slovljanih:
Staroslovenski ..............Slovene,
Korutanski v Prekmurju . . . . . „Sloveni“
Hrvatski v Šo-
modijski župi . „Slovenje“
Srbski v Macedoniji „Sloveni“
Bolgarski v Traciji „Sloveni“
B) pri severnih Slovljanih:
Ruski.....................• Slovjenje,
Poljski.....................Slowienie,
Češki.......................Slovene.
jedili-■ stveno Sloveni.
2.	Pri neslovljanskih narodih:
Latinski....................Sclaveni,
Italijanski.................Slaveni,
Francoski...................Slavenes,
Angleški....................Slavenes,
Nemški......................Slawenen.
Dr. Fran Herič, Praga.
obister. Oficiri so bljubili. Nekaj dni kasneje se je začelo zbiranje anekdot. Bataljonski komandant X pošlje svojega adjutanta podporočnika Y, da vsi četni komandirji naberejo kar največ anekdot. Povelje se izvrši. V eni četi vendar niso mogli najti nobenih anekdot. Komandir je da! vodnikom povelje, da naj nastopi cela četa in da se naj vsi vojaki natančno preiščejo. To delo je dobil naiednik čete. Pregleda, pretiplje vse vojake. Nič. Javi resultat. Dobi povelje, da zopet pregleda četo. Brez uspeha. Vojaki so gledali in gledali, se čudili — a anekdot ni bilo mogoče najti. Javijo predpostavljenemu komandantu bataljona, ki zapove ponovno preiskavo, češ, da vojaki take stvari skrivajo. Išče se in išče, a anekdot ni najti. Kaj sedaj ? Javi se resultat. Komandant bataljona pošlje podporočnika k polkovniku, da mu javi negativen resultat preiskave. — Podporočnik se napoti k polkovniku, se strumno postavi pred njega in javlja: „Gospodine pukovniče, v tretji četi četrtega bataljona je s strogo preiskavo ugotovljeno, da ni anekdot. Prosim za daljna povelja!“ Nastane smeh. j
Gospod polkovnik pa si je zabeležil najboP0 anekdoto.
* *
*
Zaželjeni.
On: „In tako torej še nisie poročena?“
Ona: „Nel“
On: „Ali morda upate na koga, ali ste dali obljubo?“
Ona: „Ne!“
On: „Kako je to vendar mogoče?“
Ona: „Oče pravijo, da mora biti dober trgovec, soliden in — zdrav. Mamica pravijo: Biti mora skromen, marljiv, pazljiv in iz dobre hiše. Jaz pa pravim, da mora biti mlad, lep, črnolas, plavook, izobražen in — bogat ! In tako čakamo vsi trije na — pravega !“
* *
*
Na sliki se bo poznalo.
„Kam tako naglo prijatelj?“
„Pusti me! Zelo se mi mudi! — najprej povprašam starega Bregarja, ako mi da svojo hčer in potem grem k — fotografu!“
„Joža, če hočeš imeti res dobre, nepopačene slike, pojdi najprej — k fotografu“.
Logika.
Pijan mož prikolovrati ob zori domov. Naravno, da ga žena po svoje ozmerja. On jo posluša in reče: „Nikar se ne deri, baba! — Kaj misliš, da bi sedaj ne bilo štiri zjutraj, ako bi ležal pri tebi?“
* *
*
Očetovski nasvet.
Dober oče je dal nekoliko dni pred poroko svoji hčeri ta dobrohoten nasvet:
„Torej naj se vse pripravi za večerjo. Upoštevaj pa to, da moraš jedila izbrati po želji tvojega zaročenca, ker je starodavni običaj, da se na smrt obsojenemu izpolni zadnja želja“.
* *
*
Družabniki.
—	Ali je res, da je pravnik g. M. — kompanjon svojega očeta?
—	Da; oče vodi knjigo prejemkov, gospod sin pa knjigo izdatkov.
RAZNE VESTI
© © « &
doma m po svetu
Marokanski vstaši so napadli špansko kolonijalno četo. En polkovnik in podpolkovnik sta težko ranjena. — Grške republike naša vlada še ni priznala. Težko je monarhijam priznavati ljudske republike! Upajmo pa, da se ta formelnost ne bo raztegnila v dolgo odlašanje. -- Predsednik češkoslovenske republike T. Ma-saryk potuje za dobo 4 do 5 tednov v južno Italijo. — Trockij se je vrnil iz svojega dopusta v Moskvo. Vesti o ponovnem atentatu so izmišljene.
—	Sven Hedtn je imenovan za predsednika švedske akademije znanosti. — Pri društvu narodov so razširili predlog od odpravi dosedanjih „visumov“ na predlog o končni odpravi potnih listov med državami, ki so medseboj v zvezi. Na ta način bi se državljanom prijateljskih držav dala popolna potovalna svoboda, kar je zelo želeti. — Kraljica umetnic, igralka Eleonora Duša je umria v Pittsburgu in bo prepeljana zelo slovesno v Italijo, kjer se vrše radi njene izgube velike žalne manifestacije. — Dvestoletnica. Dne 22. aprila je minulo 200 let, odkar se je rodil največji nemški filozof Imanuel Kant. Pri tem se spominjamo njegovih besed: „Največja zadeva človeka je, da ve, kako je treba svoje mesto v stvarstvu primerno izpolniti in pravilno razumeti, kaj je treba biti, da si res človek“. Premišljuj, kakšen moraš biti, da se lahko imenuješ človek in pošten Slovenec! — Naš parlament bo, kakor smo že dobropoučeni poročali
—	3. maja razpuščen, nakar se razpišejo volitve. Dejstvo, da je kralj določil za svojega spremljevalca v Pariz Pašiča in Ninčiča kaže jasno vso zlobo, s katero se vleče država za nos; kajti iz tega dejstva sledi jasno, komu bo krona poverila mandat volilne vlade. — Italjanske yolitve so bile ocl strani fašijev (naša Orjuna je kopija istih!) v znamenju umorov, nasilstev in požigov. Žutoklunski Mussolinijeva se niti ne zavedajo, kako globoko je padel ugled Italije pred tujino, ki zelo obsoja to protizakonito krajšanje volilne svobode. Osobito Angleški listi ostro napadajo Mussolinijevo bando. — Sam Mussolini, glavar teh nerazsodnih elementov je uvedel baje „strogo“ preiskavo, ki bo bržkone končala z resultatomi Niente!
—	Aleksander Karadjordjević bo laonan za kralja še letos v samostanu Žica. Istočasno se prosiavi lOOOletnica hrvaškega kraljestva. Vrše se velike predpriprave. — V gnjlH demokratski stranki je prišlo do razcepa. Treznejši in razsodnejši demokrati so v
EERSON
gumijeve pete in gumijeve podplate
mora vaš čevljar potrditi na čevlje, ker s tem si ne prihranite samo denarja, ampak si obvarujete tudi noge in čevlje
POLITIČNI PRE3LED
Stjepan Radić o Bolgarih.
Bolgarski poluradni „Demokrati-českij Zgovor“ je prinesel 21. t. m. članek, v katerem objavlja bolgarski novinar Dobrijanov vsebino svojega razgovora s Stjepanom Radičem na Dunaju. Dobrijanov označa Radiča kot najagiinejšega propovednika miru na Balkanu. Radič je dopisniku med drugim izjavil, da zelo rad razgovarja s Slovani, treba se je medsebojno spoznati, ako hočemo ined sabo živeti v miru. Naglašal je pacifizem Hrvatov, rekoč: „Mi Hrvatje nismo ekspanzivni, nimamo agresivnega duha in nočemo tega, kar je tuje ter smo hrabri in močni le v defenzivi. Vi Bolgari, kolikor Vas poznam, bil sem namreč že na Bolgarskem, vi ste taki kot mi Hrvatje. I vi ste kmetski narod, kakor smo mi, i vi nimate agresivnega duha in ste silni v defenzivi1“. V tem se zrcali bistvo našega velikega programa: Ustvariti velikopotezno južno-slovensko federacijo z izhodom na Jadransko, Egejsko in Črno morje.
Pašić je popolnoma nemogoč
že z ozirom na zunanjo politiko, ker je njegovo izigravanje parlamenta in njegov proglas, da je opozicijonalni blok „protidržaven“ izzval ostro
obsodbo celokupne evropske politične javnosti. Inozemstvo budno zasleduje nadaljni razvoj naše politike in odobrava naš pokret, ki ni drugega kakor klic po pravici in poštenju.
Kako nas znajo vleči,
kaže najbolje dejstvo, daje ministerstvo zunanjih zadev že 9. t. m. obvestilo francosko vlado, da bosta kralja spremljala v Pariz gg. Pašić in Ninčič. Vlada je v krizi, kralj je potem „zasliševal“ razne politične glavarje in se že vnaprej odločil, komu prepusti državne vajeti... To je mogoče, samo pri nas. Inozemstvo se lahko od nas mnogo „nauči“.
Naši SHS-dolgovi.
Jugoslovanska komisija za ureditev naših dolgov Ameriki je tej sporočila, da naša vlada zaenkrat ne more poravnati svojih obveznosti. Pa če bi postavili Pašičevo imetje in imetje njegovih podrepnikov, ki so si ga razširili baš s pomočjo takšnih dolgov v nadi, da jih bo povraćalo ljudstvo, če bi postavili to imetje pod sekvester, potem bi že lahko odplačali vse dolgove in še kaj malega bi ostalo za saniranje onih, ki jih je vrglo koruptno gospodarjenje naših režimov na kant!
Mariboru ustanovili organizacijo v smeri Davidovičeve politike. Povsod se svita in skoro svane veliki dan, ko bodo vsi trezni spregledali. — Bolgarija amnestira večino udeležencev zemljoradniškega upora iz junija in septembra 1923. — Rusija odklanja vrnitev starih dolgov Angliji. Dosegel se bo tozadeven sporazum.
—	Turška republikanska ustava, kakor tudi proračun za 1. 1924 sta v angorski zbornici sprejeta. — Veiika železniška nesreča se je prošlo sredo ob 2. uri zjutraj zgodila na Gotthardski železnici. Brzovlak iz Milana in brzovlak iz Curiha sta se v postaji Bellizona zaletela drug v drugega. Vozovi so se vneli in so ljudje zgoreli. Življenje je izgubilo 25 oseb, med njimi Hellferich in njegova mati. Škoda znaša 5 miijonov frankov.
—	Duhovniki dobijo draginjske doklade. Tozadeven predlog je že izročen vladi. — Državni uradniki, ki so od strani korupcijonističnega režima z znano uradno „prevedbo“ dobili primerno plačilo za svojo lakajsko službovanje in simpatiziranje z radi-kalskim poiicajrežimom dobe 1. maja stare, lanskoletne povišice brez obljubljenega predujma. Tam doli v Belemgradu rabijo denar za volitve in za „krunisanje“.
DOPISI
Gornja Radgona. (Krajevna kronika,) Konjska dirka, ki se 11.maja priredi v Ljutomeru je prizadevanje odličnih konjerejcev. Prvikrat bo letos zastopana tudi Gornja Radgona, zato ne bo nikdo zamudil te prilike, kar bo lahko, ker bo vozil ta dan posebni vlak, ki je že zagotovljen. Več na drugem mestu. — Lopovščine se pri nas množijo. Neki Žilavec vulgo Flisar iz Kapele oz. Negove je prejel od nekega Praha iz Wildona v svrho zacarinjenja 25 komadov eksportne živine znesek 31.000 kron, s katerim denarjem pa je pobrisal. Lopova in denar so že dobili. — Vodstvo drž.-Kinetijsko-gospodinj-skega tečaja v Gornji Radgoni objavlja, da priredi na željo tukajšnjih činiteljev večerni pouk za žene. Udeleženke, ki žele ta tečaj posetiti, naj
se zglase v pondeljek, 11. t. m. ob pol 7 uri zjutraj v šoli, kjer se tečaj vrši. Priglasijo se naj le one, ki mislijo biti resne udeleženke. — Nedeljska toča je v Gornji Radgoni in okolici sklestila mlade zelenjadne nasade. Ponekod je padla v neverjetno velikih množinah.
Očeslavci pri Gornji Radgoni. Na izjavo g. polic, komesarja, priobčeno v zadnji številki Vašega cenj. lista bomo odgovorili z dokazi prisotnih prič, to pa ne zato, da bi nam kdo podtikoval mržnjo napram našim obmejnim organom, ampak, da se pribije gola resnica, ki naj bo vsakemu poštenjaku sveta. Da smo bili prisiljeni, postavljati za vzgled avstr, obmejne organe je žalostno za našo upravo, ki ima za vse drugo smisla, samo za to ne, da ne bi dala povoda za kritiko. Ako pa plačujemo davke, kar smatramo za dolžnost vsakega državljana, mislimo, da imamo tudi pravico govoriti o tem, kaj se nam ne zdi prav! Prihodnjič več. — P. S.
Zahvala. Hranilnica in Posojilnica v Radincih je podarila gasilnemu društvu Hrastje-Mota 100 Din podpore, za katero se društvo iskreno zahvaljuje. (Posnemajte!)
Sv. Križ pri Ljutomeru. Ponovitev igre „Razvalina življenja“ se ne vrši, kakor ie bilo prvotno naznanjeno 11. maja, ampak nepreklicno v nedeljo, 18. maja po večernicah i. s. ob vsakem vremenu. Stariši in mladina pridite gledat živo svarilo za današnjo dobo !
Hrastje-Mota. Kolesarsko društvo Hrastje-Mota priredi v nedeljo, dne 4. maja 1924 v gostilni Karl Horvat v Gradišču plesni venček s šaljivo pošto, s šaljivim zaporom in društveno dirko. Začetek ob 3. uri. Vstopnina za osebo 3 Din. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Apače. Tu se je prošlo soboto vršilo blagoslovljenje novih zvonov, katerih glas pa ne dosega prejšnjih. — V nedeljo smo imeli številno obiskano birmovanje, katero je izvršil lavant. vladika g. dr. Karlin, ki je napravil na Apačane zelo simpatičen vtis. — Pretepov topot izjemno ni bilo.
Ljutomer. Dne 11. maja 1924 ob 14. uri priredi Društvo za konjske dirke v Ljutomeru konjsko dirko v kasu in galopu na žrebarni pri Ljutomeru. Vstopnina: Sedeži 10 Din, stojišča 3 Din. Vstopnice je nositi
vidno. Na dirkališču svira godba. — Propozicija dirke se radi pomanjkanja prostora objavi še-le v prihodnji številki. Na dirko bo vozil posebni vlak. Cas odhoda in prihoda se objav! istotako prihodnjič. Pričakujejo se številni udeleženci vziasti iz Gornje Radgone, ki se letos prvikrat udeleži spomladue konjske dirke.
VAŽEN SLOVENSKO-NAĆI JO-NALNI JUBILEJ. (Trinajststoletnica suverenosti države Korutanske [624— 1924]). Zgodovinarji so ugotovili, da so se Korutani, predniki današnjih Slovencev v letih 623—624 otresli obrskega jarma ter so postali popolnoma samostalni. Potem takem bi od one dobe, ko je dosegla država Ko-rutanska popolne suverenosti, ravno preteklo 1300 let. Prvi historiji znani korulanski suveren se je imenoval Vluk in je vladal okoli 1. 631. Poslednji korutanski suveren se je imenoval Borut in je vladal do 1. 748. Država Korutanska je bila zopet obnovljena 1. 1564 pod nazivom „Ilirija“. Slovenci so bili jedini med južnimi Slovljani, ki niso stremeli po obnovitvi svoje plemenske države Korutanske. Je v interesu Slovencev, da se korutansko vprašanje razvije v polnem obsegu. — A. K. (Vse slovensko misleče časopisje prosimo za ponatis te znanstvene in nacijonalno važne notice! Uredn.)
Ormož. Velikonočno vstajenje se letos ni vršilo tako slovesno kot smo ga bili vajeni prejšnja leta. Pogrešali smo nastop „Orlov“ in „Orlic“, pa tudi Kmečka zveza, ki ima lastno zastavo, je izostala. Ljudje so se vpraševali, kdo je tega kriv? Če bivši gospod kapian, ki se mu je vedno in vedno očitalo, da nič ne dela, ali bivši tajnik Rojs, ki je bil baje iz tehtnih vzrokov odpuščen? Prvemu so očitali, da je premalo delal, drugemu da uganja preveč politike! Da novi možje tudi niso zelja zadosti zabelili, pa vidimo in prepoznamo vsi, ki gledamo z lastnimi očmi in mislimo z lastnimi možgani. Nas je še pa mnogo, ki smo darovali denar za zastavo „Kmečke zveze“ in se zanimamo za usodo našega simbola kmečke misli in vzajemnosti. Mi smo Vam g. Rojs zaupali in v shrambo izročili našo kmečko zastavo, žal moramo slišati, da ste nam našo dragocenost bore slabo čuvali! Nikakor ne moremo verjeti, da bi Vi zastavo predali „Radikalom“ ali celo „Demokratom“? Zagovarjajte se, ker nekje zastava mora biti! Pa kje? Vi pravite, da je nimate, v cerkvi je ne vidimo več in v Kat. domu tudi ne. Pa ne, da je zastavo kdo izrinil, kot jež lisico, kakor se med ljudstvom govori, da se je Vam tudi tako zgodilo. — Kmet iz okolice.
Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju sklicuje glavni zbor zveze za nedeljo dne 4. maja 1924 ob pol 10. uri v mestno posvetovalnico v Mariboru. Razpravni red obsega sledeče točke: 1. Poročilo zveznega odbora. 2. Proračun. 3. Sprememba pravil. 4. Volitve. 5. Mojsterska preizkušnja. 6. Reorganizacijaobrtnihzadrug. 7. Mojstersko zavarovanje. Vstop na glavni zbor imajo samo osebe, ki se legitimirajo s posebnimi od zveze izdanimi izkaznicami. Za slučaj, da se dovoli za udeležence zborovanja polovična vožnja, se bode to še pravočasno razglasilo.
Ormož. Tu je umrl po dolgi mučni bolezni notar g. dr. Fran Strelec v 52. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil na Velikonočni pondeljek ob lepi udeležbi občinstva iz Ormoža in okolice. Zastopani so bili vsi uradi in nebrojna društva, med njimi „Sokoli“ z zastavo. Nagrobni govor je imel g. župan Ivan Veselič, ki je pokojnika slavil kot dobrega in vnetega Slovenca, prvega ormožkega sloven-
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
mnH: II daje raznovrstna posojila in	račun ček. urada st. 12.168.
obrestuje yloye po nojvisji obrestni meri I izplačuje dvige brez odpovedi.
(T. z. z n. z.
9fflH^8äS®®®g®S3SB®@®Ka3^®0ra®MS®«ranSHg®:®@S^SÜ©®®
! OBRTNA BAHRA,
T@3. Saitssfwfè«. št©%?. 5 isvriuie mm tanine transakclle nal^ulanfiieie
«08@e8»68@«OO 9de09t}&
Usi, S@ko is. 12.726
■•mmsMmsaa	mrnsmsm wmmmm«mBSsm®masmm® mm^muss mmssm®
skega župana, bivšega načelnika Or-možke mestne hranilnice, Kmetijske podružnice itd. V imenu „Sokola“ se je od svojega prvega staroste poslovil s pretresljivimi besedami Janko Grivec. Pevski zbor pa je pod vodstvom g. svetnika Zemljiča pred hišo žalosti in odprtem grobu zapel žalo-stinkei Zbogom dragi Strelec, bodi Ti slovenska zemljica, katero si tako ljubil lahka!
Mala Nedelja. Radi pretepov, ki so pri nas res številni in so postali legendarna posebnost našega kraja pojasnujesno, da večina teh pretepačev ni iz našega lepega kraja, ki je dal Sloveniji dr. Razlaga, župnika Krem-peljna in mnogo drugih slavnih mož. Pretepači so skoro vedno eni in isti. (Namen „M. Straže“, ki zasleduje od nekdaj princip [načelo] stroge stvarnosti, ni, da bi po krivični domnevi vrgla na Malo Nedeljo madež tipičnega pretepaštva, ampak, da z registriranjem takih pojavov iste omeji in dà svetel vzgled o onem, kar ta ali oni kraj krasi ali omadežuje. Na narodnih delavcih in na društvih je tedaj ležeče, ca se taki pojavi omejujejo. Zato je treba navajati naše v jedru dobro ljudstvo od pijančevanja >'n surovosti k poštenosti. Slovenska bodočnost čaka na čil, trezen in pošten zarod. Uredn.)
Murska Sobota. Na naslov okrajnega glavarstva. Vsied mnogobrojnih pritožb od strani javnih oz. državnih nameščencev bi v svrho odprave stanovanjske mizerije dali uljuđen nasvet, da se neoženjeni nastavljena — Rusi event, premeste v Rakičan, usluž-bencen pa, ki imajo familijo,- nakaže stanovanje v gradu, kjer imajo nekateri po več sob. — Uslužbenci z družino nikakor ne morejo pri sedanjih prejemkih živeti na dva oddaljena kraja, najmanj pa v enem slučaju, ko ima prizadeti 6 otrok. (Odobravamo to stališče našega prekmurskega dopisnika in pričakujemo od p. n. naslova, da napravi v tem smislu potrebno remeduro. Po osebnih informacijah od strani uredništva samega je slučaj orožn. komandirja g. Fr. Skuhala naravnost drastičen, ker mora omenjeni s številno družino brez dijet živeti na dva kraja. Enako je v drugih slučajih. Ta glas iz ljudstva naj opisani neso-cijalni pojav • spravi iz pozorišča! Uredn.)
Vsied silno omejenega prostora je danes izostala „Urednikova pošta“, precej člankov in dopisov in tudi zanimivosti. Vse porabilo pride na vrsto.
Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
•	Do20besed e «a W A W W ^’”=*59 W Sk rf***it 'ST ® Enostolpna e « 8Din,vsaka « M, M m H M S » fi JL m /ji «L.’ i ® Petitvrsta e ; •	nadaljnabe- e J'®/® im m m H |i ¥ i % I © ali njen pro- © 1 Sel* večera * 1T i t\ ÌLà I V/ VJI1^ O I % •‘"»‘p.0“ % •	e e e	
Packom motorno kolo, sfe koj proda. Cena primerna. Vprašati pri rečnem mojstru v Križevcih.	fòdSISm na ve^ Parov> sadoriosnik, pas-nik, vrt v dobrem stanu, vse zidano na dobrem prometnem kraju se zavoljo starosti po primerni ceni proda. 60 vodnih konjskih sil, ki bi se dale izrabiti za druge industrije, za tkalnico platna ali žago. Zanesljivi kupci naj se zglasijo v Pristavi št. 17 pri Ljutomeru.
8 >z poštene hiše se takoj sprejme v podobarsko in in pozlatarsko obrt. Franc Nemec podobar in pozlatar pri Sv. Duhu, Sv. Jurij ob Ščavnici.	
	Mlad hlapec, deklica, 3» \i ( let stara, poštena, se sprejmeta v službo na srednjeveliko posestvo. Ponudbe na upravo § „Murske Straže“.
Stavbeni prostor z lepim vrtom na najiepšem prostoru tik cerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10.	
	OAflffc dobrega jabolčnika OUUU illrOV proda poceni uprava graščine G. Cmurek, pošta Marija snežna. 1
gugaga* za prodati, 2 para kamnov, 1 8^8 Bi SB valjar, na dobri vodi s posestvom in stanovanjem. Vprašati pri lastniku Matija Koler v Črešnjnevcih p. Gornja Radgona.	
	flpitmnCPüfnn 76 oralov Pri Mariboru g MuIupuuHUiUu jepa poslopja v ravnini ji z 90 glav živine. od 3 do 900 oralov tudi graj- i rUuuutliH ščine z vodno močjo, žagami, J| mlini in industrijami. Ejnnfilnn pekarije, trgovine, stanovanjske IIydlllliu hiše, vile, proda Zagorski, Ma- 1 ribor, Barvarska ulica 3.
v Gornji Radgoni i*f (gP§8 št. 86 na glavni cesti dobroidoča gostilna z zraven stoječimi šta-lami za tujce-voznike kakor tudi za govejo živino in svinje štalce, vrti, ena njiva in gorice s hišoj vse v dobrem stanu ter blizo 3 orale polne šume. Cena zmerna.	
SVARILO! i Brezvestni zavarovalni agentje razširjajo o zavarovalni družbi „Jugosla- 1 viji“ govorice, da je ta družba avstrijski zavod, od katerega zavarovanci v | slučaju požara ne bodo prejemali nikakih odškodnin. Te vesti so seveda od prvega do zadnjega izmišljene in neresnične, g Brezvestneži se poslužujejo takih sredstev le, da bi domači, ugledni in naj- i bolj razširjeni družbi „Jugoslaviji“ škodovali in sebi omogočili sklep zavarovalnih kupčij. Svarimo tem potom naše zavarovance pred takimi ljudmi, § ter prosimo, da se nam vsak tak slučaj zlobnega podtikanja prijavi, da za- g moremo proti krivcem postopati kar najstrožje. Splošna zavarovalna družba „Jugoslavija.“ •<	
«ivapovaliui banki
zavaruje proti požaru, tatvini in nezgodam; sklepa zavarovanja na življenje v vseh kombinacijah pod najugod-nimi pogoji
R o v B t e I ! st v®
v Ljubljani, Gosposka ui. 12
(v lastni hiši)
Podružnice po vsej državi
Ekspozitura za mariborsko oblast v Mariboru, Slovenska ulica 13, ki daje vsa pojasnila in sprejema zavarovanja
Raigles«,
Ministrstvo -trgovine in industrije je dovolilo občini trg Veržej tri letne
živinske ib feiiiapsie m\m
in sicer se vršijo :
1.	na da« 6. maja.
2.	«a dan 29. septembra (Mihaljev
sejem).
3.	na dan 30. novembra (Andražev •
sejem).
Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kako? svoječasno in sicer se vrši prvi živinski in kramarski sejem 6. maja 1924.
Živinski sejem bode na občinskih tratah, kramarski sejem pa na glavnem trgu v Veržeju.
Živinski je za govedo, konje, svinje, drobnico, na kramarski sejem pa se lahko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba itd.
Vsi interesenti naj obiščejo prvi sejem dne 6. maja,
Županstvo trga Veržej
Franc Seršen, župan.
©«e©©e©®G©®GG©©®®GG©»©»®©©©«» 9	@
® Več vagonov •
I prvovrstnega vina l
letnika 1923
je naprodaj po zelo zmerni ceni. Vprašati v upravi Murske Straže.
Stastaa gradivo
cement, apno, strešno lepenko, tesan les za kompletna ostrejša, late in vsakovrstne deske kupite najceneje pri
Inten laidi. Ljutom
staybeno podjetje.
Čuvajmo materi Sloveniji slovensko lice!
IVAN KOVAČIČ
imih«ita'iitnT10	nasproti Cirilove tisi.
I
Velika zaloga stekla porcelana, Sipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. üüliiiüü Vse po najnižji ceni.
Točna in solidna posfreiba
I 1 I ?
Poskusite in prepričajte se! |
ISO»««
f Zdravilišče Slatina Radencil
a Edino zdravilišče v SHS za srčne, ledvične in mehurne bolezni; naravne ogljenokisle, električne in parne ko- g| a peli, pitno zdravljenje z Radensko vodo. Elektroterapija in Roentgen. Izvrstni zdraviliški uspehi. Električna gg razsvetljava in radiozabave. Cepljenje (ktifice) po znižani ceni. Vprašajte svojega zdravnika in zahtevajte Ig Jg prošpekte. Pred in po glavni seziji 40% popusta, na sobe. — Sezona Od 1« Junija do 15. septemtira.