Gospodarske stvari. Sadeži naših vrtov. Ta naslov se bode morda marsikomu čuden zdel, češ, to vsi dobro znamo, kaj nam treba nasejati na vrtu. Vendar to mnenje je napačno, ker ravno na vrtih so naši kmetje pozabili napredovati, ker marsikje sejejo in sade le starikavo in slabo seme, katero ni vredno rodovitnosti zemlje, katera se bi z dobrim in izbranim semenom desetkrat boljše poplačala. Ob enem s tem zanemarjajo vzgojo boljših vrst seraen, ker večinoma za temi Se ne povprašujejo. Od soseda do soseda se povprašuje v sili za seme, da se dostikrat dobi — smet — ne vreden dela, kateri ne raste, ali če raste, je to v podobi hoste! Mali košček zemlje — vrt, bodi obdelan čim najbolje! SliSal sem rek modrega kmeta seveda po drugih, — ki je pred petdesetimi leti tako le sodil: «Za vrt in kapus nikari štediti, temuč izbirati najboljšega gnoja*. To trditev je podprl z besedami: «Od njiv dobimo pridelke po jeden- ali k večjemu dvakrat na leto, iz vrta in kapusa pa jih nosimo vsaki dan celo pol letaU Upam, da bode vsakdo pritrdil tej sodbi starega kmeta. Ce je torej umno, kolikor moči dobro obdelati in pognojiti vrt, bode še pametneje, da ga obsejemo in sadimo le z najboljšimi vrsti semen, katere nam dajo najboljši užitek. Saj je menda že povsod znana razlika semen in sadežev, katerih semena so si po rodu in obliki podobna, po sadu pa se ločijo kakor dan in noč. Dalje pa se mnogokje pogreša ali zanemarja marsikatera potrebna vrsta sočivja, katero umne gospodinje čez vse hvalijo in rabijo, dočim drugje ne znajo za nje. Da se takšne, najnavadnejše vrste sočivja bolj razširijo, bodi o tem tudi nekaj besed. Vrt po našem mnenju pa ni samo za korist, ampak tudi razvedrilo ljudem. Gosposki ljudje imajo na vrtih celo drobne hišice, tega kmetu ni treba. Ali kdo pa bode zameril nedolžno veselje — posebno deklicam —, da vsako gredico obrobijo z raznimi cvetkami ? Ne vzame to veliko prostora, časa tudi malo za pletev itd., ali veseli pa vsakega ogledovati tako okinčan vrt. Zlasti ob nedeljah se marsikatero dekle — mesto v slabej družbi — prav prijetno zabava s svojimi ljublienkami — cvetlicami. To sem hotel povedati prej, predno si prostor na vrtu razdelimo, da ne porabimo vsega prostora, cvetlicam na škodo. Najlepša oblika vrta je pač štirioglata. Na sredi jedne strani so vrata, od teh pa glavna steza počez od nasprotne strani. Enako se napravi široka steza počez od nasprotne strani, da napravi ta nekak križ. Prav prijetno je za oko, ako je v sredini tega križa — sredi vrta majhna okrogla gredica, katera bodi posvečena najlepšim cvetlicam. Sredi njih radi napravijo na malem drogu pritrjeno stekleno barvano glavico, v kateri se enako v ogledalu blišči vsa cvetna krasota. Tako imamo vrt po stezah na štiri dele razdeljen. Sedaj pa si vzamimo v skrb, kakSne sadeže hočemo imeti od vsake gredice. Mimogrede omenjam, da se vsak del vrta razdeli v podolgaste gredice, katere ne smejo biti Siroke, da plevice od ozke steze lahko dosežejo vsaj do sredine gredice. Po gredah se sploh ne sme stopati, ker slabotna vrtna zeliSča potrebujejo pred vsera rahlo zemljo. Glavni pridelek vrta je gotovo solata, katerej zato privoščimo največ gredic. Ali pazirao, da še enkrat rečem, da si oskrbimo seme žlahtne vrste, katera ima skoraj nezabeljena boljši okus, nego marsikatera vrsta, dobro pripravljena kar poka med zobmi in je malo boljša od orehovega listja. Seme izbirati, tu ne štedimo za par novcev, kadar pa izvrstno vrsto dobimo, skrbimo si jo ohraniti! Zalibog se namreč v trgovini nahaja mnogo starega in pokvarjenega semena, s katerim ni drugo nego škoda časa in denarja. — Da je solata dolgo časa za užitek, treba jo sejati v raznih presledkih. Prvič kadar zemlja več hudo ne zmrzuje, drugič nekaj tednov pozneje in tako naprej, poslednja še lahko o kresu, katera dobro služi na jesen. Sploh se na razliki sadežev vrt ne more in ne sme ves na jedenkrat obdelati. Nekaterim sadežem se v spomladi mudi, drugi pa ne moreio preje rasti, nego je zemlja dobro ogreta. Vsak pa zahteva vselej z nova prerahljano zemljo, da mu cime lažje poženejo. (Konee prih.) Sejmi. Dne 21. marcija pri Sv. Barbari blizu Oplotnice, v Arvežu, Zibiki, v Studencih pri Mariboru, pri Sv. Barbari v Halozah, v Celju in Rogatcu. Dne 23. marcija v Imenem (za svinje). Dne 24. marcija na Bregu pri Ptuju (za svinje).