KfIRA
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Barcelona - glavno mesto španske republike
Preiskava proti diktaturi generala de Rivere — Kralj Alfonz se ni odpovedal prestolu — Njegov neobjavljeni manifest na narod
O gospodarski srednji g Evropi
ie minoli pondeljek na obenem zboru češke narodno gospodarske družbe v Pragi njen predsednik, bivši minister dr. Schuster imel zanimiv govor, ki dokazuje, kako se tudi v bratski Češkoslovaški resno bavijo iie saimo s svojimi, ampak tudi s splošnimi in zlasti z gospodarskimi problemi Srednje Evrope.
Med srednjeevropskimi državami — je izvajal .dr, Schuster med drugimi — niso trgovsko politične vezi doslej zadovoljivo urejene, kar je velika ovira za gospodarsko zbljžanje. Treba je predvsem bilateralnih trgovskih in carinskotarifnih pogodb, na podlagi senžermenske in trianonske mirovne pogodbe pa je dana tudi možnost zaspecijalni srednjeevropski carinski režim. Že neposredno po sklepu miru je bilo možno na podlagi mirovnih pogodb pod vodstvom Češkoslovaške ustanoviti srednjeevropski podonavski carinski sistem, ki bi še bil razširil šena jugovzhod, dočim so p.o^neje nastale nove ovire. *•'	-IV?-	. ..
Poskus z ne'mškfl-avstrtjsko carinsko Unijo je pokazal pot, kaj je potrebno za gospodarsko zbllžanje evropskih držav. Nr dvotna, da bo ideja zbližanja evrop-sK&.držav. m zfestj. gospodarskega zbl|-Žanja posameznih državnih skupin dobi-Ja v dosledriidobi konkretne oblike. Izo-!^clja bi bila za vsako državo neodpust-greh. Ako se je ponesrečila kolektiv-114 akcija za znižanje carin in tudi akcija carinsko premirje, se naravno obračajo misli vseh, ki jasno gledajo, v novo Shier, da najdejo izhodišče iz zagate k fegionalnim trgovsko-političnim pogodbam. Organizacija izvoza odviška poljedelskih produktov in uvoza zadevnih potrebščin je naravno izhodišče trgovsko-političnega režima, iz katerega logično vodi pot tudi k rešitvi vprašanj izvoza m uvoza industrijskega in k smotrenejši eritorua m organizaciji industrijske pro-J5& J'?.3	Dobavitelje	In
-	.	aobavitelie	l
odjemalce, ne samo dobavitelje Ako s
treb zlasti sredni«	arsKih
po-
treb zlasti srednje Evrope.
Za aas je zlasti važno vnraSnnio interesi Češkoslovaške In potrebenlene6 ga poljedelstva ter njene industrije spravijo v sklad z interesi poljedelstva in industrije južnovzhodnih držav, predvsem Jugoslavije in Rumunije. Treba Motreno organizirati oddajo odviškov poljedelskih produktov v enih in njih do-v drugih državah. V tej smeri in
1,0 Podlagi preferenčnih carin treba sklepati regionalne pogodbe, ki pa bodo svo-J0 nalogo izpolnile samo, če so sklenjene v linij} vseevropskega zbližanja. Dogodki zadnje dobe pa so nas tudi zadostno poučil}, da je razvoj k splošnoevrop-zbližanju, četudi po etapah in po Produkcijskih panogah, v sploš-tant» *■ v toteresn držav Male an-vi v ’fro°„ ,3e k,3llS k vseevropski rešit-n' ^^O-nemških odnošajih. Toda Politirm 'zrei:no. trgovska In carinsko-vprasanju tvorijo vsebino sred-
MADRID, 16. aprila. Po vsej državi vlada v splošnem mir, le po nekaterih mestih skušajo komunisti ribariti v kalijem in hujskajo prebivalstvo k nepremišljenim dejanjem. V Barceloni so zgradili celo barikade in povzročili poulične boje, vendar je vojaštvo kma lu napravilo red.
Dočim se je kralj Alfonz odpeljal naprej v Cartageno, kjer se je vkrcal na vojno ladjo »Principe Altonzo«, ki ga popolje v Anglijo, pa je kraljica Viktorija s svojimi otroci prestopila špausko-francosko mejo, da se vkrca v Bordeauxu. V nasprotju s prvotnimi poročili pa kralj Alfonz pred svojim odhodom ni podpisal nobenega abdi-kacijskega dekreta ne za sebe ne za svojo rodbino in se torej tudi ni odpovedal pravicam na španski prestol. Zapustil je državo, da prepreči državljansko vojno in omogoči proglasitev republike.
Zadnji kronski svet je bil zelo dramatičen. Navzoče so bile tudi vse dvorne dame bi dvorno osobje. Kralj je bil miren in ie objel po vrsti vse ministre. Konservativna ministra La Cierva hrgrof Biigaial sta se zavzemala za vlado močne roke. Alvarez pazje predlagal kralju, da naj takoj odpotuje. Pred kraljevo palačo se je zbirala vedno večja množica ljudstva. Zunanji minister grof Romanones je skušal pridobiti vodjo republikancev, Alcalo Zamoro za to, da bi privolil
v	sestavo predhodnega kabineta, ki nai bi sklical ustavotvorno narodno skupščino, toda Zamora je to odločno odklonit, zahteval takojšen odstop kralja in izročitev vladne oblasti še pred solnčnim zatonom. Kralj Alfonz se je nato vda! in ob 7. zvečer se je v notranjem ministrstvu že izvršila izro čitev vladne oblasti in proglasitev republike. Ako bi kralj ne odnehal, bi množica nedvomno takoj naskočila dvorno palnčo.^ Čim se je zmračilo, je postala republika že po vsej državi dejstvo.
Nova republikanska vlada je takoj proglasila obsedno stanje, čeprav ni pričakovati protirevolucije. Vladi se je namreč stavilo nad 100.000 delavcev na razpolago za oboroženo obrambo republike. Vsi politični jetniki so bili takoj izpuščeni, poveljujoči generali odstavljeni in unokoleni. Številne plemiške rodbine so zbežale v Francijo, za madrHskepa žuoana je bil izvoljen socialist Aboris. Demonstranti so vrgli kip Izabele II. s podstavka in ga * vrvjo okrog vratu vlačili po mestu.
oikovnik Macia, vod>a katalonskega avtonomističnega gibania, je obja-
^*°glas, v katerem naznanja usta-j;e”Hb,lke Katalonije v okviru državne federacije. Sporazum »»Kuti6dsednlkom španske zvezne re publike, pravi w>*kovnik Macla. prevzemam Provizorno posle vladnega nred. ednika Katalonije, dokler špan-
ski in katalonski narod ne izrazita svoje volje. Kdor bi hotel motiti javni red, bo proglašen za izdajalca domovine.
MADRID, 16. aprila. Nova vlada je sklenila, da kraljeve poslovilne poslanice narodu ne bo objavila. V manifestu povdaria namreč kralj, da se ni odpovedal španskemu prestolu, temveč je smatral le za svojo dolžnost, da za nekaj časa zapusti deželo, da tako prepreči državljansko vojno. Imel bi sicer še dovolj meči, da b! uničil svoje nasprotnike, toda kot Španec ne želi, da bi se prelivala španska kri. Počakati hoče zato v ino zemstvu, da narod sam uvidi svojo zmoto.
Vlak, s katerim se ie odpeljala kraljica s svojimi otroci v Francijo, je moral v Avilli več ur čakati, ker se ie vnela neka os salonskega voza. Kmalu po eni uri ponoči je prispel v Bordeaux. Kraljica je izjavila kores-nondeiitn pariškega »Matina«, da se španski narod trenutno ne zaveda, da
ie le Igračka v rokah komunistov. Kralj ni odstopil in tudi nikomur ni izročil svoje vladarske oblasti, temveč je samo za nekaj časa odpotoval v inozemstvo.
Republikanska vlada je sklenila, da izvrši proti diktaturi pokojnega Primo de Rivere preiskavo. Istotako bodo kaznovani vsi, ki so zakrivili španski poraz I. 1921. v Melilli v Maroku in obnovljen bo proces proti vojaškim upornikom v Jaci.
Španski diplomati v inozemstvu so dobili nalog, da naj vladam, pri katerih so akreditirani, oficijelno sporoče, da je bila Španska proglašena za republiko.
Republikanski krogi v Barceloni za htevaio z vso odločnostjo, da se proglasi kot novo glavno mesto Španije Barcelona, da se na ta način .temeljito obračuna s preteklostjo. Po odhodu dinastije je Madrid izgubil razlog, da ostane še naprej glavno mesto republike.
Heimu;ehr proti Sehobru
DUNA!, 16. aprila. Nedeljski listi so objavili oster službeni komunikej kot odgovor na proglas spodnjeavstrijskega Heiimvehra, ki je v 'njem pokazala na nevarnosti carinske unije. V kr-ščansko-soeijalnih listih je sedaj izšel oči vidno od Heirmvehra inspiriran odgovor na to službeno polemiko, ki pra
vi	nied drugim, da službeni komunikej ni izpodbil nobene trditve lieim\vehr-skega organa. Ako se službeno še tako povdarjajo smernice neodvisnosti obeh držav, še s tem ni odstranjena nevarnost, ki je naravna posledica priključitve v vsakem pogledu slabše države k večji in močnejši, ker tudi samo gospodarska priključitev vodi koncem koncev do izgube državne samostojnosti manjše države. Dejstvo je, da smatra inozemstvo že danes, po objavi smernic carinske unije, da 'e Avstriia samo še orodie berlinske politike in se vrši politična diskusija o carinski uniji dejanski samo z Nemčijo. Tudi ne smemo prezreti dejstva, da stoji Avstrija, ki je doslej polagala posebno važnost na dobre in prijateljske sosedske odnošaje z vsemi državami, naenkrat sklenjeni vrsti nasprotnikov nasproti. Ali je takšna politika, ki iz prijateljev deja sovražnike, srečna in koristna za državo, ne bomo razmotrivali. Končno avstrijski Heim-wehr ugotavlja, da vztraja na načelu samostojnega avstrijstva,.
BEOGRAD, 16. aprila. V Južni Srbiji je preteklo noč zapadel zopet tako močen sneg, da povzroča velike prometne težkoče. Temperatura je tako padla, da obstoja nevarnost, da bo žetev popolnoma uničena, ako bi trajal mraz le še en dan.
njeevropske kooperacije, ampak tudi vprašanja prometa, železnic, pošte, plovbe itd-
Kdor bo tako je končal dr. Schuster
— stal v razvoju nove dobe ob strani, ne bo deležen izgradnje srednjeevropske kooperacije in bo ostal, popolnoma osami jes,
Plemenski sejem v Ormožu.
Na izrecno željo banske uprave je pod pisana zveza sklenila prirediti tretji splošni plemenski sejem v Ormožu dne 20. maja na sejmišču v Ormožu. Do sedaj se je na zveznih plemenskih sejmih proda-
lo	čez 150 komadov prvovrstne plemenske živine pinegavske pasme- Živinorejci, ki si žele nabaviti dobro plemensko ži vino pinegavske pasme na označenem sejmu, se vljudno naprošajo, da blagovolijo si>oročiti zvezi, koliko in kakšne živali nameravajo kupiti. — Zveza selekcijskih društev za pincgavsko govedo v Ormožu. —
V	škaf vrele vode je padla 81etna Sonja Toplakova, hčeilia železničarja v Studencih. Pri tem je dobila tako težke opekline na hrbtu, da so jo morali sinoči na odredbo železniškega zdravnika odpremiti v splošno bolnico.
Zopet ukradeno kolo.
Včeraj krog poldneva se je mudil na okrožnem sodišču inkasant »Kovine« g. Berglez s kolesom, ki je bilo last prokurista g. Zdenka Pipuša. Kolo je postavil v vežo, a med tem, ko je obavljal svoj posel, mu je izginilo. Kolo je vredno 1500 Din. —
Nezgoda pri gradnji palače OUZD.
Včeraj popoldne je pri gradnji palače OUZD v Sodni ulici 26Ietnl zidar Franc Poštrak iz Spodnjega Dupleka med delom padel z zidarskega odra v globočino 8 metrov- Pri padcu je dobil tako težke notranje poškodbe, da so ga morali z rešilni,m avtom odpremiti v splošno bolnico.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice
izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-stroikovnjakov potrjujejo, da se tudi oni, ki bolehaio na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezh zelo zadovoljni z učinkom »Franz Jose-fove« vode. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh leknrnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Poštnina plačana v gotovim
mamonm
Cena 1
Leto V. (XII.), štev. 85
Maribor, četrtek 16. aprila 1931
izhaia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. ur> Račun prt poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velia mesečno preietian v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Naša Glasbena Matica v Srbiii
PRIHOD V SKOPLJE. — PRVI KONCERT,
Skoplje, 12. aprila.
ro skoro 30urni neprestani vožnji je prispel Matični zbor v Skoplje. Mučna vožnja, neprespana noč in vse druge malenkostne neprilike so bile pozabljene, ko smo zagledali velikansko množico, ki nas je pričakovala. V imenu mesta nas je pozdravil mestni župan. V izbranih besedah je povdarjal veliko važnost o-biska prvega slovenskega pevskega zbora, saj je ljubezen do petja značilna za vse prebivalce od Drave pa doli do Vardarja.
V	imenu pevskega zbora se je zahvalil za toplo dobrodošlico predsednik gosp. Arnuš, za njim pa je spregovoril še predsednik Glasbene Matice g. ravnatelj dr. Tominšek, ki je opozoril vse navzoče na veliko nacijonalno nalogo, ki jo vrše pev ski zbori, ko poneso narodno pesem širom domovine.
Matičarji so nastanjeni deloma v novozgrajenem Sokolskem domu, drugi privatno, tretji v »Medresi kralja Aleksandra I«, to je v prvi jugoslovanski muslimanski bogoslovnici. Hrano imajo vsi v Oficirskem domu. Jutri zapoje zbor vsa-borni cerkvi nekatere dele iz Grečenino-ve liturgije, ki je gotovo še vsem Mariborčanom od lanskega koncerta v dob-
rem spominu.
Zvečer se vrši koncert v slavnostni dvorani Oficirskega doma. Med občinstvom vlada veliko zanimanje za ta nastop, ki jim bo nudil priliko, da se prepričajo o toliko hvaljeni lepoti slovenske pesmi:
Skoplje, 13. aprila.
Današnji dan je bil namenjen počitku in ogledovanju mesta. Predpoldne se je deputacija poklonila g. banu, predsedniku prosvetnega oddelka, ki je sam veliko pripomogel do sijajnega sprejema in nocojšnjega uspeha, nadalje gospodu županu in mestnemu komandantu. Opoldne se je vršil banket, ki ste ga priredila banovina in mesto na čast Matičarjem. Kmalu se je razvnela živahna zabava, govori so podkrepili, kar so srce že davno čutila. Ob tej priliki je Matica izročila gosp. banu Ziki Laziču, ki je ljubeznivo prevzel protektorat nad vsemi koncerti, v spomin lep kip, Gorenjca in Gorenjko, delo mariborskega kiparja g. Sojča.
Zvečer se je vršil v krasni dvorani novo zgrajenega Oficirskega doma prvi koncert. Dvorana je bila že predpoldne razprodana, tako da je bilo treba še '00 stolov postaviti v sleherne kotičke. Koncerta so se med drugimi udeležili prof. gimnazije in komponist Pera Ilič, general Katalič z mnogimi oficirji, načelnik prosvetnega odelenja banske uprave g. Kosta Došen, predsednik pravoslavnega konzistorija Mihailo Pešič, profesor muzike Nikola Serčenko. Tukajšnji slovenski kolonisti so seveda izrabili redko priliko, da zopet slišijo milo slovensko pesem. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjam in ni štedilo z aplavzom.
Jutri zjutraj nadaljuje Matica svojo pot, zvečer nastopi v Kumanovem.
mariborsko gledaližče
Četrtek, 16. aprila »Leseni konji« ab. A.
Kuponi.	“
Petek, 17. aprila. Zaprto. J n:'!
Sobota, 18. aprila ob 20. uri , »Koncert tria Brandl«. Dramske cene.
Nedelja, 19.' aprila ob 15. urj /»Začarana žaba«. Otroška predstava, -r Qb.20. uri »Cirkuška princesa«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Detek, 17. aprila ob 20- uri »Leseni konji«. Gostovanje mariborskega gledališča.
H koncertu Balabana
katerega ni bilo
Prišel je slavni ruski baritonist točno ob določenem času in srečen je bil, da se .lahaja spet med Slovenci, ki so mu ostali v prav dobrem spominu izza časa njegovih nastopov v Ljubljani in Mariboru. Radostno se je spominjal njih navdušenja in hvaležnega priznanja, ki ga je žela med njimi njegova umetnost. Pripovedoval je animirano o svojih prvih nastopih v petrograjski operi in o težavnih poteh na nemških odrih — v NUrnbergu in sedaj v Gradcu. Niti pojma ni imel o nemščini, a Nemci zahtevajo brezhibno izgovarjavo. Vendar se je preboril skozi težkoče in našel med njimi polno razume vanja in navdušeno priznanje. Sedaj priredi v Gradcu samostojen koncert, kar storijo le ljubljenci publike. Pravi, da mu je razprodana dvorana gotova. S ponosom govori o svojih velikih uspehih v pariški ruski operi, ki nadkriljuje celo pariško drž. veliko opero. Decembra meseca je tam pel z velikim uspehom v petih operah in celo skupaj z velikim Šaljapinom. In menda ne bo več dolgo v Gradcu!
»In kako je pri Vas?« sprašuje. »Ali se me Mariborčani še spominjajo? Bom našel isti sprejem kot pred 7 leti? Upam, da bodo z menoj zadovoljni, saj je postala moja umetnost medtem mnogo zrelejša. Saj sem vendar Jugoslovan in prihajam spet v domovino.« Kaj mu odgovoriti? Kakšna zadrega! A z resnico moramo končno na dan. »Gospod Balaban,« mu rečem, »do sedaj je žal prodanih le
20	ali 25 kart!« — Balaban: »Pred prazno dvorano ne pojem! Žal mi je, a takega omalovaževanja ne prenesem.« In odpeljal se je v Gradec, kjer ima Slovan med Neslovani — navdušeno, hvaležno publiko.
To je zgodovina odpovedanega koncerta — slavnega ruskega pevca, ki je nameraval peti v prvi vrsti divne, tukaj še nikdar slišane ruske skladbe. Skoraj nobenih koncertov ni bilo letos v Mariboru, posebno dolgo nismo slišali pevca velikega formata. In pesem je do sedaj Še vedno vžgala srca našega občinstva. Cene so bile povsem ljudske! Za. 10 Din sd je že mogel dobiti sedež. In kljub tenih je doživel Maribor polom — sramoten kulturni polom! — Res obstoja huda in strašna gospodarska kriza! A ne iščite v njej prvi in glavni vzrok poloma. Tega najdete v povsem drugi krizi — še mnogo, mnogo hujši!
Pač se je zvečer nabralo pred koncertno dvorano več občinstva, kot je bilo pri čakovati po klaverni predprodaji in bi se gotovo vršil koncert, ako bi si bili le ti preskrbeli vstopnice v predprodaji in na ta način pokazali svoj interes za koncert. Tako pa so se morali žalostni vrniti domov. — K.
Baletni uečer u gledališču
Gledališka uprava je aranžirala v tej sezoni dva baletna večera. Pred časom smo imeli večer gdč. Olge Solovjeve — sinoči pa večer dveh baletnih prvakov beograjskega gledališča ge Ksenije Grun-tove in g. Anatola Žukovskega. Oba sta podala celo vrsto karakternih in plastičnih plesov na glasbo klasičnih in modernih skladateljev. Tudi ta večer je bil kot oni gdč. Solovjeve zelo slabo obiskan. Obširen spored je izvedla večinoma ga Gruntova, dva plesa je izvedel g. Žukov-ski, medtem ko sta podala skupno oba umetnika tri plese. Pri obeh smo opazili mnogo fines in elastičnosti, ki jo zahteva ta umetnost, predvsem pa bi bilo o-meniti veliko serioznost obeh umetnikov, ki sta črpala svoje znanje pri najboljših svetovnih plesnih mojstrih. Kljub temu pa celoten spored vsled precejšnje monotonosti ni mogel posebno ogreti. Ga Gruntova je ugajala najbolj v Chopinovi »Mazurki«, Drigovi »Lutki«, Regerjevi »Humoreski« in Dekaljasevem »Nepoznanem božanstvu«. Izmed solističnih točk je bi! pa gotovo najboljši De FalOv »Španski ples«, katerega je podal gosp. Žukovski. Višek večera pa je tvoril bra-vurni duet Rimski-Korzakovega »Fantazija na indijsko pesem«. Na pianinu je spremljal odličen pianist g. D. Konradi, ki je s svojimi umestnimi solo-točkami na slabem instrumentu znatno pripomogel, da je večer dokaj dobro uspel. K. P.
Mariborski	in
NAŠIM NAROČNIKOM.
Včerajšnji številki smo priložili izpolnjene položnice in prosimo vse one, ki jih dobe, da vplačajo na položnicah navedene zneske, da jim zamoremo list nemoteno dalje pošiljati.
Uprava »Večernika«.
Občinski svet mariborski
ima svojo drugo letošnjo redno sejo v četrtek, dne 23. aprila ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je med drugim: določitev komisije za oprostitev prosvetnih filmov občinskega davka, predlog za ustanovitev dnevnega zavetišča za V; okraj, odstranitev Tegetthoffovega spomenika na Jugoslovanskem trgu ter izpremenitev napisa na Tappel-nerjevem spomeniku na Slomškovem trgu, računski zaključek Mestne hranilnice za poslovno leto 1930, nadaljevanje gradnje zasilnih stanovanj itd. —
Poroka.
V	frančiškanski cerkvi v Mariboru sta se včeraj poročila g. Ivan Rebol, prometni uradnik drž. žel. iz Rogaške Slatine in Bertica Šribar iz Sv. Petra v Savinjski dolini, oba iz ugledne narodne rodbine. Kot priči sta bila za nevesto g. Lojze Strehar, kavarnar, za ženina g. Ivan Kitak, višji žel. uradnik. Bilo srečno! —
Snežne razmere na Pohorju.
Iz naših postojank smo dobili poročila, da Vladajo na Pohorju še idealne sjiežne razmere za naše smučarje. Zapadno od koče na Klopnem vrhu je višina snega povprečno še vedno nad meter. V torek pa je zapadlo na staro podlago v okolici Jezerskega vrha in Velike Kope 50 cm suhega pršiča. Opozarjamo smučarje, naj nikar ne zamudijo izredne prilike, ki jo nudi v tem poznem času naše lepo Pohorje, ki ima popolnoma alpski sneg z razmeroma lahkim in kratkim dostopom! —. ZSO SPD. —
Smrtna kosa.
Včeraj je (premjnul v Mariboru g. Ivan Sachs star., dolgoletni vodja glavnega zastopstva zavarovalnice »Jugoslavije« v Mariboru. Pogreb se bo vršil jutri, v petek, ob 16. uri, izpred mrtvašnice mest nega pokopališča na Pobrežju. — V Pobrežju, Cesta na Brezje 16, je umrl sinoči zasebnik Ignac Žnidar, star 77 let, v Frankopanovi ulici 8 pa davi zasebnica Ana Urajnik, stara 79 let. Pogreb obeh bo v soboto pop. na Pobrežju.
»Radikalna kura« na Pobrežju.
V	nedeljo so pobreški diletanti pod o-kriljem Sokola Maribor II. in pevskega društva »Zarje« na Pobrežju v razprodani Rojkovi dvorani vprizorili svojo prvo spevoigro. Ves oderski in pevski ansambl je še nov, deloma še neusmerjen, zato je treba tem bolj povdarjati častni izid in uspeh, ki so ga dosegli pri svoji premieri. Največ truda in dela sta opravila sigurno režiser in dirigent, ki sta vestno opravila vsak svojo nalogo. Tudi scenerija je bila zadovoljiva. Režiser J. Duh je obenem igral vlogo g. Bom-beka, v kateri je pokazal svojo prvovrstno pevsko in rutinirano odersko zmožnost. Nadalje je treba omeniti gdč. J. Klemenčevo v vlogi hčerke Jelke, ki je svojo vlogo igrala z velikim zanosom in dovršenostjo, ravnotako gdč. M. Volkova v vlogi Vande, za kar so jima burno a-plavdirali in sta bili tudi nagrajeni s šopki. Odlikovale so se zlasti še vloge kakor ga Bombekova s svojim ostrim nastopom, ki je tipično predstavljala gospodarja v hiši, nadalje vloga gdč. Etel-ke, ki je predstavljala madžarsko zapeljivko. Omenim naj vsaj še dobro zadetega dr. Rogana, oficirja Boža in Katico, ki so vsi prvovrstno rešili svojo nalogo. Pri ostalih vlogah si pač mogel videti dober uspeh njihovega prizadevanja. Tudi godalni orkester je bil na svojem mestu in žel zasluženo priznanje, zlasti pri predigrah. Posebno priznanje si je zaslužil mladi dirigent g. G. Brosche, ki je svojo težko nalogo z veliko rutino izvedel in bil v znak priznanja tudi nagrajen z lovorjevim vencem. Mnoge odlomke so morali celo ponoviti, ker jim je publika preburno aplavdirala. Za diletante je bila ta uspela premijera kar najlepše priznanje za njih ogromni trud, ki so ga Imeli s svojo spevoigro. V. Z. ’
KINO
Grajski:;
Od danes dalje:
100% govoreči in zvočni veleiilm v nemškem jeziku AFRIKA GOVORI... Senzacijonelno potovanje ekspedicije v notranjost Afrike.
Union:
Od danes dalje — Greta GARBO — v 100% zvočnem velefilmu v nemškem jeziku. —
ANA CHRISTIE Greta GARBO, Hans JUNKERMANN.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17» 19» 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15» 17» 19. in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V	soboto in nedeljo: ŽELEZNA MASKA Douglas Fairbanks
Nagrade za zbirko lepih iotografičnih slik.
Tujsko-prometna zveza v Mariboru potrebuje v propagandne svrhe večjo zbirko lepih fotografičnih slik, posebno od krajev, ki pridejo kot tujsko-prometne postojanke v upoštev. To bi bila mesta Maribor, Celje in Ptuj, kopališča in zdravilišča: Rogaška Slatina, Dobrna, Slatina Radenci, Laško, Rimske toplice in Rimski vrelec, letovišča: Ribnica na Pohorju, Mozirje, Luče, Gornjigrad, Logarska dolina in Pohorje, predvsem Mariborska in Ruška koča ter Počitniški dom. Za najlepše motive iz teh krajev se določijo tri nagrade v znesku 700, 500 in 300 Din, velikost slik naj bo oblika razglednice. Reflektantl za nagrade naj pred ložiio Zvezi do 1. junija najmanj 10 lepib fotografičnih posnetkov. Slike in. event. negativi, ki se bodo nabavili, se nagradijo posebej po dogovoru. —
Nove stražnice ne bo.
Vest, da nameravajo urediti novo stražnico v poslopju restavracije Vetrinj* ski dvor v Vetrinjski ulici, je brez podlage. Po mnenju predstojništva policije zadostuje za ta okoliš stražnica na Slomškovem trgu. Mesto se ne bo spuščalo v nove nepotrebne stroške. —
Četrtek	Četrtek
kabaretna večera
Velika
kavarna
Planince
ponovno opozarjamo, da se vrši jutri, v petek, 17. t. m. ob 20. uri v dvoran} Zadružne gospodarske banke zanimivo pre davanje g. drja Jos. C. Oblaka iz Ljubljane. Gosp. predavatelj nas bo povedel
v »srce Evrope« v Krkonoše, ki imajo krasne smuške terene, dalje na Snežko in obmejno češko gorovje. Pokazal nam bo krasoto čeških planin. Z gornjim predavanjem bo Zimskošportni odsek zaključil delovanje, letošnje sezone.
Srečke za V. razred državne razredne n loterije
so prispele. Igralce opozarjamo, da jih pravočasno zamenjajo, ker se prične žrebanje že 24. aprila in traja do 20. maja. Uprava »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Sobno streljanje lovcev bo drevi ob 20. uri v kegljišču gostilne »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici.
Akademija Omladine Narodne Odbrane ki se bo vršila v soboto, dne 18. aprila t. 1- v vseh prostorih Narodnega doma ob 20. (8.) uri, obsega jako zanimiv spored. Poleg dramatskih in šaljivih nastopov se bo čula tudi pesem zbora inže-njerske podoficirske šole in pevskega društva »Jadran«. Po sporedu prosta zabava. Med odmori bo igral ojačen orkester. Radi velikega zanimanja za to pri" reditev, se priporoča vsem, da si pravočasno nabavijo vstopnice, ki so v predprodaji pri ge. Zl. Brišnik. Vstop tudi brez vabila! -*
• 1
Nartilus“ pripravljen za pot pod ledom na severni teiaj
Na povratku iz Amerike je prispel v Havre vnuk Julesa Verne-ja, ki je prisostvoval krstu znamenite podmornice »Nautilus«, katera se pripravlja na fantastično potovanje pod morjem na severni tečaj. Sotrudnik »Echo de Pariš« se je razgovarjal z njim o bližnjem podjetju. Verne m-u je dejal med ostalim sledeče:
Naglasiti moram, da so me v Newyor-ku izvanredno prisrčno sprejeli, naposled pa me je sprejel še skrajno prijazno tudi kapetan »Nautilusa« Sloan Daunenhover, ki je hotel na ta način pokazati svoje divljemje delu mojega deda. »Nautilus« je bil krščen 24. marca. Ceremonija je bila zelo enostavna, pa vendar ganljiva. Simon Lake je jokal kakor malo dete pred podmornico, ki je središče njegovih sanj in vseh njegovih nad. Izrečenih je bilo tudi mnogo govorov ter sem moral Še jaz spregovoriti pred publiko, ki napram meni ni tajila svpjih simpatij. Naslednjega dne sem si ogledal podmornico in zajutrkoval na njeni palubi. Spomin na »Nautilus« bo ostal neizbrisen. Iz vojne ladje je postala podmornica v uprav kratkem času (dela se namreč dan in noč) diven instrument za znanstvena raziskovanja. Jaz sem seve-
da mnogo izpraševal sir Huberta Wil kinsa, Sloana Daunenhovera in Simona Lake-ja. Niti eden izmed teh ne dvomi v uspeh. Okrog 15. aprila bodo začeli i poizkusi prebijanja ledu na severni oba li Amerike. Od teh poizkusov je odvi sen uspeh plovbe pod ledom na severni tečaj. Sloan Daunenhover, ki uživa ne omejeno zaupanje svojega moštva, je ne običajno vesel, da bo kmalu odrinil na to pot. VVilkins se ne boji severnega te čaja, ker je pravzaprav na ledu spozna komandanta Charlotta in mu predlaga pred nekoliko leti, da bi poskušal prodreti v podmornici do severnega tečaja. Charlott pa ni mogel druzega, kakor da mu je posodil knjigo »20-000 milj poc morjem«, vse ostalo pa vam je itak znano. Sloan Daunenhover in Simon Lake sta našla v tej knjigi svoj ideal in tako je knjiga mojega deda, ki opisuje doživljaje kapetana Nema, dala inspiracijo tem trem močnim umom.
— Kedaj se bo — je vprašal novinar — začelo »Nautilusovo« potovanje?
— Koncem maja. V podmornici bo šest učenjakov in inžinerjev ter 14 ljudi po sadke. Krenili bodo iz Bergena točno 1 julija.
Oedščina v skatijicab za vžigalice
V	Berlinu je umrla pred kratkim lastnica male, a dobro idoče branjarije. Pokojnica je bila od ranega jutra do poznega večera v svoji trgovini in si ni privoščila nobenega počitka. Splošno so jo imeli kot dobro situirano, čeprav ni imela nobenega bančnega konta. Po njeni smrti so prišli sorodniki, da si razdele zapuščino. Našli so pri tem številne škatljice in zaboje brez vsebine ter pometali vse na smetišče. Kmalu nato se je pojavil na dvorišču potujoč pevec v spremstvu svojega sinčka. Med tem ko je oče pel, pa je otrok brskal po smetišču. Odprl je več škatliic in jih vrgel zopet na smetišče. Nenadoma pa je njegov oče zapazil, da je bila neka škatlji-ca za vžigalice polna bankovcev. Prenehal je takoj s petjem ter zginil z dečkom, ki je samo še nekemu drugemu dečku zaupal svojo skrivnostno najdbo. Ta pa je seveda takoj po hiši raznesel, da je neki berač našel na dvorišču v Sl«etišču v prazni škatljici za vžigalice celo premoženje. Vsi so bili takoj prebičani, da je stara branjevka na ta na^in skrivala svoje premoženje. Pri ?adaljnjem iskanju so našli dediči potem e v več škatljah za gumbe in vžigali-je> ki so jih vrgli proč, prav lepe vsote denarja. Bilo je v njih nad 20.000 mark. Starka je živela namreč v stalnem strahu pred tatovi In je bila prepričana, da tatovi niti od daleč ne bodo slutili, da •nore biti v teh Škatljicah, ki so ležale Do trgovini, spravljen njen denar. Koliko denarja je bilo v škatljici, ki jo je našel beračev sin, pa niso mogli dognati, Ker starka ni zapustila nobene oporoke n tudi m bilo nobenih zapiskov o velikosti njenega Premoženja.
milijonska tožba radi napitnine
Neki natakar, ki je služboval narf m let v eni najboljših restavracij v1 deauxu, je vložil sedaj proti svojemu de lodajalcu fantastično tožbo. Zahteva namreč 4 milijone dinarjev odškodnine za izgubljeno napitnino. Natakar se pi. še Escoubes. Eno leto po natakarjevem nastopu je njegov šef odpravil napitnino in odločil, da se naj namesto napitnine povišajo računi za 10 odstotkov. Escoubes je odločno protestiral proti tej odredbi, češ da je v svojih dohodkih s tem znatno prikrajšan. Kljub temu pa je
ioto naprej v službi, dokler ni bil 1. 1928 odpuščen. Šele sedaj pa je prišel s svojimi zahtevami. Escoubes navaja v
p„0!' sv°iemu bivšemu šefu, da je ,	9	'et	vsled gospodarjeve odredbe
nini h T311* kot 4 mMwne na napit-nmi kar hoče tudi dokazati. Razsodišče,
se je. najprej bavilo z zadevo, je v
načelu priznalo njegove zahteve in določilo tri izvedence, da izvrše preiskavo. Predvsem bo moral gospodar navesti dobiček, ki ga je imel sam od 1. 1919— 1928.
Carski potomec — kolodvorski restavrater
V	malem pijemontskem mestecu Ba-rallo živi kolodvorski gostilničar Guido di Lusignano, ki ima dokaze, da izhaja iz bizantinskega vladarskega rodu, in vendar prav vljudno ustreže svojim gostom. Njegov oče Leo de Lusignano je umrl 1. 1876 v milanski bolnici kot po-polen revež. V izkažih bolnice je bil označen kot »armenski knez«, ker je tudi vladal kot Leon XIII. v Korassanu, ki so ga njegovi predniki dobili v zameno za otok Ciper. Leona XIII., ki je imel isto ime kakor rimski papež koncem minulega stoletja, Leon XIIL, je odstavil ruski car. Kot odškodnino je dobival dosmrtno rento 10.000 angleških liber šter-lingov. Od takrat je bivši vladar prav prijetno živel po svetu. Bil je tudi častnik v tujski legiji in je moral z njo v vojno proti Rusiji. Vsled tega je izgubil rento. Kot francoski častnik se je udeležil bitke pri Solferinn, kjer je bil tako ranjen, da je moral pustiti vojaško službo. Leo de Lusignano pa se je nastanil v Milanu, kjer se je oženil z mladim dekletom, s priprosto šiviljo. Niegov edini sin je postal gostilničar v kolodvorski restavraciji v Barallo in živi tam še 'danes. Nihče izmed gostov bi pri pogledu na uslužnega gostilničarja ne mogel misliti, da 'e iz vladarskega rodu, ki je nekoč vladal nad Ciprom, Jeruzalemom in Armenijo.
Hrkus Kludsfcv/ — lifcvdTa?
Cirkus Kludsky je eno največjih češkoslovaških podjetij in smo ga tudi že pri nas ponovno videli. Last je bratov Karla in Rudolfa Kludskega. Zadnji čas pa trpi, kakor vsa ostala podjetja, na posledicah težke krize. Avstrija, Nemčija, Madžarska in Italija so, temu podjetju zaprte. Podjetje reprežentira vrednost krog 25 milijonov Din, ima nad 600 najrazličnejših zveri, katerih prehrana stane dnevno krog 10.000 Din in prevoz iz kraja v kraj krog 75.000 Din. Lanska in zadnja zima ste hudo gospodarili med Vn®rh1*’ ki jih je poginilo krog 150 (le-
slonovlgiMVV m°rskih !evov- opic’ žiraf’ krotr i c ! Podjetje porabi mesečno
lo	Do L?f?om' Najhujše je udari-
rh
k™	,.v	obllki raznih dav-
to zbirko pod,®tj'a je ponudilo bogato zbirko dresiranih zveri delo treh ee-
ZSSL	državl ’kot da* pod
nnriS-	Va prevzame vodilne
a v svrh°<*>-
Uinarsko društuo za Drausko banouino u (Tlariboru
vabi na V. redni letni občni zbor, III- vinarski kongres in I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. maja v Mariboru Razpored: 9. maja — sobota: ob 16. uri seja glavnega odbora in delegatov podružnic in redni letni občni zbor Vinar-kega društva v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru. I. Dnevni red seje glavnega odbora: 1. Poročilo društvenih funkcijo-narjev. 2. Poročilo urednika in upravnika »Naših goric«. 3. Obravnava predlogov in pritožb s strani podružnic in članov vinarskega društva. 4. Predlogi glav nega odbora za občni zbor: članarina, kraj in čas prihodnjega občnega zbora. 5. Predlogi za volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov. 6. Slučajnosti. — II. Dnevni red občnega zbora: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev. 3. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov. 4. Poročilo u-rednika in upravnika »Naših goric«. 5. Odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora: višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora. 6. Volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov za dobo enega leta. 7. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb š strani podružnic in društvenih članov. 8. Slučajnosti. — 10. maja — nedelja:
I. ob 8. uri III. vinarski kongres v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Dnevni red: 1. Splošni pregled našega vinarstva, poroča g. Lovro Petovar, predsednik Vinarskega društva itd., Ivanjkovci. 2. Izvoz vina v inozemstvo, poroča g. Niko Petrič, direktor vinske sekcije Priv. A. D. za izvoz, Beograd. 3. Obnova vinogradov, poroča g. ing. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pri kr. banski upravi, Ljubljana. 4. Resolucija. II. ob
II.30 otvoritev I. banovinske vinske razstave z vinskim sejmom v dvorani pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti v Mariboru. — 11. maja — pondeljek: Izleti: 1. Ogled banovinske vinarske in sad jarske šole v Mariboru. 2. Ogled banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, tvornice za dušik v Rušah in elektrarne Fala. 3. Ogled Rogaške Slatine. 4. Ogled Zgornjih Slovenskih goric od Svečine do St. lija. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki se bodo do 5. maja 1931 pri Vinarskem društvu v Mariboru za nje prijavili. 12. maja — torek: Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 10., 11. in 12. maja 1931 in bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure.
Šport
Koko so u Rtenah zadušili stavko pekov
Atenska vlada je nedavno s posebno odredbo izsilila znižanje cen kruha. Peki, ki s to odredbo niso bili zadovoljni, so stopili v stavko. Toda vlada ni poznala nobene šale in se je poslužila protiukrepov. Najprej so bili v pekarne stavkujo-čih pekov odposlani vsi vojaški peki, ki sc še istega dne prevzeli peko kruha. Po inobilizačnem zakonu ima vlada vrh tega pravico, da v slučaju nujne potrebe pokliče v vojaško službo tudi cele poklicne stanove. Tako so bili poklicani v vojake vsi stavkujoči peki in so morali peči potem atenskemu prebivalstvu kruh po isti ceni, ki jo je določila vlada. Stavca pekov je bila seveda še isti dan končana in uDorni peki so potem hočeš nočeš morali prodajati kruh po cenah, ki 'h je določila vlada.
Praška reprezentanca:Hašk 4:1 (1:1).
V Pragi je včeraj igral zagrebški Hašk nogometno tekmo proti praški reprezentanci, ki je bila sestavljena iz igračev Viktorije, Slavije in Nuselskega. Zmagala je praška reprezentanca 4:1.
Hajduk v Južni Amerik].
Hajduk je včeraj odigral v Buenos Airesu svojo poslednjo tekmo v Ameriki, in sicer s tamošnjim klubom San Loren-zo- Hajduk je izgubil tekmo v razmerju 3:1.
Mariborski smučarski klub
ima svoj redni letni občni zbor dne 30, aprila ob 20. uri v hotelu pri Zamorcu.
Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi
se preloži radi tehniških ovir na 25. oziroma 26. aprila.
AS*K Primorje v Sofiji.
Nogometno moštvo Primorja je danes odpotovalo v Sofijo, kjer bodo prvikrat nastopili slovenski nogometaši. Nasprotniki Primorjanov so najboljši sofijski klubi.
Jugoslavija .‘Bolgarska.
V Beogradu se odigra v nedeljo dne 19. aprila meddržavna nogometna tekma za balkanski cup med Jugoslavijo in Bolgarijo. Savezmi kapetan g. Simonovič je nominiral naslednje moštvo, ki bo zastopalo Jugoslavijo: Spasič, Radovanovič, Hitrec, Vujadinovič, Virič.
Nov svetovni rekord v plavanju.
Američanka Helena Madison, ki je Ib lani dosegla več svetovnih rekordov v plavanju, je preplavala 100 m dolgo progo v 1 :07.8.
Tenis-odsek SSK Maribora
poziva gg. Babič, Bergant, Loos, Ma* stek Poš in Voglar, da se udeleže v nedeljo, dne 19. d. ob 9. uri važnega sestanka na igrišču.
Kot nova oficielna turnirska žoga
je bila za tekoče leto od Jugoslovanskega tenis-savfeza izbrana žoga tvrdke Slazengers, s katero se morajo odigrati vsi oficijelni turnirji za državno prvenstvo. S to žogo bodo tudi vsi turnirji v Mariboru odigrani. —
SoMsino
Jutri, v petek, dne 17. aprila, se bo v telovadnici inženjerske podoficirske šole v vojašnici kralja Petra, predvajal film o župnem izletu Sokola v Skoplje. Solaol-stvo in občinstvo je vabljeno k mnogo-brojni udeležbi. Začetek ob 20. uri — Vstop prost. Zdravo!
Migja razstava
se je vršila pred kratkim v St. Albansu. Razstavljenih je bilo 7 vrst miši. Med razstavljale! so bile tudi ženske, ki se bavijo z mišjerejo.
Milijonarjev na Angleškem
e vedno manj. Dočim jih je bilo 1. 1925 še 605, pa se je lani znižalo to število na 487- Gospodarska kriza Anglijo še posebno pritiska in je marsikteri bogataš v zadnjih letih iz«ubil skoro vse svoje premoženje.
Ptičjo akrobacije v letu
Britanski ornitolog Sidney EversheŽ je objavil zanimivo razpravo, v kateri s konkretnimi dejstvi dokazuje, da so nekatere ptice izborni letalski akrobati. Opazoval je gavrana, ki je letel z nogami navzgor. Gotovo je hotel vzbuditi občudovanje samice, za katero se je potegoval. Ptič se je prevrgel na stran, napravil tonneaux, zopet padal med letom v čudovitih krivuljah, zopet mahal s kri-
li	in letel v smeri, ki se je opazovalcu z zemlje zdela vodoravna. Po daljšem letu na ta način se je zopet zravnal in letel normalno. Morske race so čestokrat opazovali, kako delajo v zraku mnogokrat obrat, podoben onemu, ki ga letalci nazivajo obratni looping.
Čudno maščevanje
si je privoščila neka gospa v Veveyu nad svojo sosedo, s katero se je sprla. Poslala ji je namreč v stanovanje zaboj, v katerem je bil modras. Ko je nič hudega sluteča ženska odprla zaboj, je modras ta koj švignil iz njega. Presenečena ženska je padla v nezavest, njen mož pa je imel še toliko prisotnosti duha, da je hitro zgrabil za sekiro in strupeno darilo ubil Afera bo imela seveda še odmev pred sodiščem. Odpošiljateliico čudnega zaboja z modrasom so še isto uro zaprli ter izročili sodišču.
V	Mariboru, dne Ib. iv. 1931. ——w—wniMiiiwwinnn~i-----—'im
M. Zevacco*
V senci jezuita
Zgodovinski conutBt	114
Ali so ga razsekale na kosce?
Nikoli se ni zvedelo z gotovostjo.
Toda neki rokovnjač, nekaka čudoviščna zver, orjak, ki je bil tem podobnejši starodavnemu Kiklopu, ker je bil slep na eno oko, se je približal vešalom.
Dva koraka od vešal je bil zataknjen v zemljo rokovnjaški prapor.
Ta prapor je tvorilo železno kopje, na katero je bil naboden kos mrhovine, kos crknjenega konja ali ubitega psa.
Enooki rokovnjač je zgrabil prapor, vrgel mrhovino s konice, nadomestil jo z nečem, kar je skrival pod svojim plaščem, in postavil nato prapor na staro mesto-
Neizmerno, besno rjovenje vlačug in rokovnjačev ie pozdravilo novo zastavo.
Tisto, kar je bil nataknil enooki rokovnjač na su-
Ijčno ost, je bila glav Trikota, karija argotskega.
Ragastan je prebledel.
Srce ga je bolelo gledati takšno grozoto.
In vendar je Stal že mnogokrat v bitkah, kjer niso poklali malo ljudi.
Prijel je Manfreda za roko: mladi mož je ostal pri njem.
»Pol dvanajstih je ura,« mu je dejal. »Pojdiva, zadnji čas je.«
Manfred je zmajal z glavo.
»Ostanem,« je dejal.
»Toda Dvor Čudežev napadejo vse sile velikega profosa...«
»Baš zato ostanem-«
»Torej ste res njihov človek? Ali ste v resnici rokovnjač?«
S tesnobo je čakal odgovora.
»Rokovnjač nisem,« je odgovoril Manfred mirno, »toda vzgojen sem med temi nesrečneži; njih oči mi niso kazale nikdar nič drugega kakor smehljaje, in njih nasilne roke so se zaradi mene naučile božanja, ko sem bil otrok...«
»Govorite! Povejte še kaj!« je rekel Ragastan.
Sfcoro bi bil rekel;
»Povej!«
»Nesrečneži so,« je nadaljeval mladi mož. ljubim jih, kakor so ljubili oni mene. Potrebujejo me nocoj. Ako bo treba, rad poginem z njimi... Hvala vam gospod, za vaše prijazno obvestilo... Hvaležen sem vam dvakrat, ako je mogoče.-, odtod pa ne grem...«
»Če je tako, potem ostanem tudi jaz,« je dejal Ragastan.
Manfred je zavriska! veselja.
»Ako imamo zase Vaš meč, smo oteti,« je dejal.
In poklical je Lantneja.
»Evo ti brate velikodušnega moža, ki sem ti tolikokrat pripovedoval o njem ...«
Lantne je s hvaležnim občudovanjem pogledal vi» teza in mu pomolil roko:
»Gospod,« je dejal, »junak ste, Vam se imam zahvaliti, da moj brat še živi...«
»Vaš brat?« je vzkliknil Ragastan z živim zanimanjem.
»Da, tako imenujeva z Manfredom drug drugega, čeprav nisva iste krvi — kakor kaže vsa verjetnost.«
Velika izbira najnovejših damskih klobukov, po solidnih cenah, kakor tudi hitro preoblikovanje starih klobukov priporoča salon »Štefanija«, Kopališka ul. 2.	1052
Opozarjamo g. Fr. Lešnika, mesarja,
da se zglasi do 19. t. m. v zadevi lokala v Novi vasi, Bolfenkova c. 6, pri Mariboru.	1062
Veliko skladišče v centru mesta
takoj oddam v najem. Gosposka ul.
11	I.	1074
Prvovrstno framsko vino,
lastni pridelek v zaprtih steklenicah
liter po Din 10 in 12.— dobite pri
: Frangešu, Gosposka ul. 11 I- 1075
Iščem na prometnem kraju
majhen lokal za trafiko. Pismene ponudbe pod »Trafika« -na upravo »Ve-černika«.	1076
Kupim lahki voziček
na peresih za majhnega konjička. Pobrežje, Nasipna ul. 1.	1078
Sobo čedno z dvema posteljama
oddam takoj. Sodna ulica 26 II. 3000
Prazno sobo s pritiklinami
oddam s 1. majem. Tezno, Moj dom 7.
1083
Trgovino,
moderno, z dvema lokaloma v gotovini Din 250.000.—. Posredovalnica Rapid, Maribor, Gosposka ul. 28.	1082
Spomnite se CMD!
Lepo prazno sobo
na ulico oddam. Jože-Vošnjakova ul,
21	I, pri sodniji.	1084
Hišo z vrtom,
4 sobe, kuhinja, klet in svinjak z vsemi pritiklinami oddam v najem s 1. majem Studenci pri Mariboru, Pekerska c. 52. Poizve se pri g. A. Fajdiga, Maribor, Pobreška c. 13.	1054
Zahvala
Za 'mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja, ki smo *ih prejeli povodom smrti našega iskreno-hubljenega, nepozabnega sinčka
T. SOKLIČ
■s. Maribor g
$»ndr?
zastopniki se sprejmejo
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
slovenska ULICA
Zahvala
Milka
se tem potom najprisrČneje zahvaljujemo, Posebno zahvalo izrekamo gospodu dr. Pihlarju, učiteljskemu zboru, častitemu gospodu stolnemu vikarju Mundi, sošolcem ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, ; - - :	107'
Maribor, dne 16. aprila 1931.
_r: ; .	Zaluioči	starši LIPOVŠEK.
Večjo množino
papirja
prodamo
Uprava „Jutra“ in „Večernika“
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Ob prebridki izgubi našega dobrega, iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Jakoba Sonenvalda
mestnega stavbenega mojstra,
katerega smo dne 13. aprila položili k večnemu počitku, izrekamo tem potom za iskrene dokaze sožalja, vsem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo oreč. duhovščini magdalenske župnije, zlasti g. dekanu za nagrobni govor, šolskemu upravitelju iz Pobrežja za poslovilne besede ter pevskemu društvu »Zarja« za ganijiye žalostinke. Prisrčna zahvala gg. zastopnikom občine Pobrežje, društvu kat. mojstrov, gasilnemu društvu iz Pobrežja, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem onim mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.	1079
Žalujoči ostalL
Preminul je naš predobri tovariš in predstojnik, gospod
Ivan Sachs st.
mnogoletni vodja glavnega zastopa splošne zavarovalne družbe .Jugoslavija" v Mariboru.
Ohranimo ga v častnem spominu.
Predstojništvo in uradništvo glavnega zastopa zavarovalnice „Jugoslavija“ v Mariboru.
»JUGOSLAVIJA«, SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA, RAVNATELJSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI javlja tužno vest. da je njen
mnogoletni in zvesti generalni zastopnik v Mariboru, gospod
Ivan Sachs st.
v sredo, dne 15. t. m. prerano preminul.
Blagopokojni je s svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem mnogo pripomogel k procvitu družbe.
Visoko smo ga spoštovali kot plemenitega in dobrega moža.	1085
Ohranili mu bodemo zvest in trajen spomin.
V	Ljubljani, dne 16. aprila 1931.
-.v-s
H! ? i *U '
V'- . V
bma|a Konzorcij »Jutra« v Llubllanl: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska Uskarna d. d* predstavnik STAN*0 dpikla
▼ Mariboru