Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. junija 2018 - Leto XXVIII, št. 23 stran 2-3 NAZAJ K SLOVENSKIM KORENJÁM Zeleni park v Sakalovcih... stran 4 TEDEN OTROKA V PORABSKIH VRTCIH stran 6-7 Pá smo vlekli baur v Szentendri stran 10 2 SREČANJE JE SREČA NAZAJ K SLOVEN V gnešnjom digitalnom svejti se vse menje srečüvlemo, en tau svojoga žitka opravimo po čednom telefoni pa po računalniki. Tau najbole vala za mlade, gvüšno ste že vsi vidli dva mladiva - pojba pa deklo, steriva vküper ojdita - ka sedita v kakšnoj gostilni ali v kakšnom parki pa vsakši klači svoj telefon. Eden drugoga bola rejdko pogledneta, ešče bole rejdko se kakšna rejč čüje. Vsakši živi v svojom svejti pa tak mislita, ka je tau tak dobro. Gnauk svejta so lidgé »povesi« ojdli. V našoj domanjoj rejči tau pomejni, ka so šli poglednit sausede, žlato ali kakšne spoznance v vesi. Šli so osebno (személyesen) do nji, se pogučavali, nikan se njim nej midilo, sploj vzimi nej. Lidgé so se srečüvali med sebov, so si pomagali, vedli so, kakšno bajo ali veseldje ma drugi. Zdaj vse tau zvejmo, če škemo po facebooki, pa mogauče eške takšno tö, ka bi nej steli zvedeti, ka nas nika ne briga. Ništrni eške tau svejti na znanje dajo, če se njim – ka po naše pravimo – prdec stavi, ništrni napravijo o sebi nejistinski, lažni kejp. Nej tak dugo nazaj sem štejla, ka je celau eden mladi pop pravo, ka moderna tehnika vmori naše človeške stike (kapcsolatainkat), vej se pa več ne znamo pogučavati, ne iškemo eden drugoga osebno. Srečen je tisti človek, steri cujsliši k kakšnoj skupini, leko je tau kulturna, leko je tau športna ali kakša skupina zavolo hobina. Vej pa pri tej skupinaj moraš osebno tam biti, se srečüvati z drugimi, z njimi vküper na probe ojti, z njimi vküper vaditi, nastopati. Tau pomejni, ka se nikan vcüjdržiš, ka ne visiš samo tak v lufti, ka človeške stike ne meniš vö na virtualne. Ranč tak je leko srečen tisti, steri vcujsliši k vekšoj skupnosti, v našom primeri k Slovencom na Vogrskom, stere slovenske organizacije vsakšo leto zovéjo na srečanje. Na takšni srečanjaj – sploj na začetki – je vido pa vidi človek dosti sreče, vej so se pa ništrni osebno že dugo nej srečali, nej vidli. Takšoga ipa »domau« pridejo tisti, steri so zavolo krüja ali zavolo lübezni odišli iz Porabja »tadola« na Vogrsko. Nji tam na »tihinskom« skurok bola vleče tau srečanje kak naše domanje lidi. Oni se vozijo po par vör, ka bi vidli, kakšen je zdaj njini kraj, gde so gorrasli, ka bi srečali žlato pa indašnje padaše. Za nji pomenijo takša srečanja rejsan srečo – sploj za tiste, steri so v kakšnoj vesi sami – vej pa takšoga ipa leko sprobajo tau tö, kelko ešče znajo slovenski. Pa če se njim na začetki dneva ešče zadrgava gezik, prauti večera že ležej gučijo. Z gezikom pa nazaj pridejo spomini, lejpi ali menje lejpi dogodki, steri je vežejo na našo krajino. Kak dugo de tau ešče tak? Dokeč de živela ta generacija, stera je od tec odišla. Kak sem pisala, oni ešče v Porabje domau odijo, gda pa se vračajo ta, gde zdaj živijo, pravijo, ka dejo ta nazaj. Dapa njini mlajši pa vnuki so že tam doma, Porabje je za nji bola samo turistična destinacija. Dapa srečati se osebno, dati si rokau pa čüti, ka »ti si tö naš«, je dunk staukrat več vrejdno, ka se videti po facebooki ali čüti po telefoni. Toplino objema ne more nadomestiti ešče najlepši kejp nej. Marijana Sukič Slovenci s cejloga Vogrskoga gnauk na leto vküperpridejo. V ednom leti na Porabskom dnevi, šteroga drži Zveza Slovencev, v drügom pa na Srečanji Porabski Slovencov v organizaciji Državne slovenske samouprave. Slovensko sveto mešo so slüžili generalni vikar murskosoboške püšpekije Lojze Kozar mlajši, ž njimi so vküper mešüvali vikar soboške püšpekije za narodnosti msgr. Franc Režonja, dolenski plebanoš Vili Hribernik ino porabski Kozara spejvo Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika. V svojoj predgi v našoj domanjoj rejči so gospaud Lojze Kozar povödali, ka so v Svetom pismi štiri sploj važne rejči: tau so ‚Baug’, šteri je človöki prejkdau svejt, ’Jezoš’, šteri je za nas trpo, mrau pa vstau od smrti, ’Marija’, štero vsikdar srečamo, gda molimo, pa ’nebesa’, od šteri lepote ne moremo v žitki spoznati. Gospaud Kozar so se eške spominali na blajženoga Jánosa BrenPredsednik DSS Martin Ropoš je prejkdau nagrado »Za Slovence na Madžarskem« državnomi sekretari Csabi Latorcai, steri je pejneze, ka bi daubo, gorponüdo na gorenjeseničko cerkev nera ino Božoga slüžabnika Letos 2. juniuša je bila na župnik Tibor Tóth. Pri svetoj Alojzija Kozara, šteriva prej redej ta drüga krovna or- meši smo vidli veleposlanika že z nebes pomagata vogrganizacija, štera je dala pri RS v Budimpešti dr. Roberta skim Slovencom, če molijo k Slovenskom domi v Monoštri Kokalja, njegvo namestnico njija. postaviti veuki šator, gde so Metko Lajnšček, pooblaščeno V veukom šatori pri Slovenskom domi je po meši oprvin predsednik Ropoš pozdravo navzauče, šterim so se pridrüžili državni sekretar pri Ministrstvi za človeške vire (EMMI) Csaba Latorcai, poslanec v Parlamenti Zsolt V. Németh, vodja monoštrskoga okrajnoga urada István OrSlovenski zbor peštarskoga slovenskoga drüštva je spejvo domanje pa slovenske pesmi bán ino predže od podneva čakali goste. ministrico Natašo Bergelj, sednik ZSM Jože Hirnök. Z Po prijatelskom srečanji so se generalnoga konzula RS v Urada Vlade RS za Slovence v Slovenci z Budimpešte, Som- Monoštri dr. Borisa Jesiha, zamejstvu in po svetu sta eške botela, Mosonmagyaróvára predsednika DSS Martina prišla državna sekretarka dr. pa drügi vesnic ino varašov Ropoša ino slovensko zago- Aleksandra Pivec ino sekrenapautili prauti varaškoj vornico v madžarskom Par- tar Tadej Bojnec. baročnoj cerkvi, gde so se lamenti Eriko Köleš Kiss. Martin Ropoš se je v svojom jim pridrüžili vörnicke iz Slovensko liturgijo je pod guči spitavo, zaka so ništerni Monoštra pa vesnic Porabja. pelanjom zborovodje Cirila Porabski Slovenci taodišli, Porabje, 7. junija 2018 3 NSKIM KORENJÁM drügi pa ostali doma. Kak je tapravo, na žalost smo nej samo mi svojoga žitka gospodari, živémo pa samo zdaj, zatok leko prej napravimo dobro ali lagvo. Gostom je zaželo, aj se nikdar ne spozabijo svoji korenjé. Zasedal občni zbor DSS mauč Urada pri vsej planaj Porabski Slovencov, eške posaba pri gospodarski pa mladinski projektaj. Madžarski državni sekretar Csaba Latorcai je vöpostavo, ka vogrskomi rosagi narodnosti pomagajo, ka bi gorau- Pevki Špajsni flajsni muzikantov (z lejve) Anita Vajda pa Gyöngyi Nagy Navzauče je pozdravila zagovornica Erika Köleš Kiss ranč tak ino se zavalila domanjim, ka so ostali na gezerolejtnoj domanjoj zemlej. Poudarila je, ka Madžarska svojim narodnostim dosta pravic dá, vküper s Slovenijov pa se trüdi, ka aj bi gorostala kultura sto pa krepši grato, zatau jim država nazaj pomaga s penezami. Monoštrska baročna cerkev je v lanjskom leti dobila več kak pau milijarde forintov, gorenjesinčarska Küharova iža ino šaula pa letos več kak 50 miljaunov, je tapravo državni sekretar. Na srečanji Ansambel Ekart je špilo dosta Avsenikovi pa Slakovi pesmi Porabski Slovencov. Gospodarstvo je prej na dobroj pauti, prosila pa je vse, aj svojim mlajšam prejkdajo svojo erbo. Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec je tapravla, ka dajo takša srečanja energijo za dale delati, na priliko na slovensko-madžarski mejšani komisijaj, na šteraj je düh konstruktivni. Obečala je po- so eške gorprešteli pismo namestnice varuha človekovih pravic Erzsébet Sándor Szalay, štera je dojspisala svojo pozitivno mišlenje o Slovenskoj kmetiji na Gorenjom Seniki, ki prej dobro vöponüca mogaučnosti pri evropski projektaj prejk grajnce. Csaba Latorcai je mogo za en malo pá nazaj na oder: njemi je predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš oprvin prejkdau nagrado »Za Slovence na Madžarskem« za toga volo, ka je kak državni sektretar pomago krovnoj organizaciji, gda je prejkvzela dvej šauli, pa dale tö dosta pomaga. Za svojo več kak pau stolejtno delovanje za Slovence na Madžarskom kak leranca ino sodelavka krovni organizacij je nagrado prejkvzela eške čestna predsednica Slovenskoga drüštva v Budimpešti Irena Pavlič. V kulturnom programi je oprvin gorstaupo slovenski zbor iz Budimpešte s harmonikov pa koražno zaspejvo štiri slovenske, med njimi porabske naute. Po tistom so oder prejkvzeli mladi fudaške pa trpejtarge iz glavnoga varaša, pod imenom »Veseli goslarge« so zaigrali zvekšoga naute eričnoga muzikanta Slavka Avsenika. Za en malo so se pred publikov skazali mladi, šteri pa so že plesali: Folklorna skupina Zveze Slovencev Gornji Senik je nutpokazala eden splet porabsko-prekmurski plesov. Kak slejdnji program smo leko čüli pet porabski slovenski pesmi od budimpeštarski »Špajsni-flajsni muzikantov«, v štiluši Korpičove bande, zdaj že z dvoglasnim spejvanjom. Kauli šeste vöre zadvečerka je začno malo dež šprickati. Slovenci pa so nej zgübili volau, liki so gorseli na bus pa se odpelali prejk v Avstrijo do križa nad vesnicov Maudinci, šteroga so postavili v spomin monoštrske bitke. Večer se je končo z balom, na šterom je igro Ansambel Ekart s Ptuja. Od nji smo ranč tak čüli največ Avsenikovi pa Slakovi pesmi, depa igrali so svoje narodnozabavne naute tö. Gda se je kmica spistila, so ništerni eške itak plesali v šatori tačas, ka se je nej končalo letošnjo Srečanje Porabski Slovencov. -dm- Pred kratkim je zasedal občni zbor Državne slovenske samouprave, ki je ob zadevah, ki jih mora sprejeti po uradni dolžnosti (odobritev izplačila določenih stroškov), sprejel tudi nekatere sklepe, pomembne za porabski dvojezični šoli. Kot je povedal predsednik DSS Martin Ropoš, je občni zbor odobril, da bosta po en prvi razred tako na Gornjem Seniku kot v Števanovcih. Na DOŠ Jožefa Košiča bodo imeli septembra sedem prvošolcev, na DOŠ Števanovci pa šest. Čeprav zakon predpisuje najmanj osem učencev za samostojni razred, se vzdrževalec šol lahko odloči tudi za manjše število. Občni zbor je v podaljšanem bivanju na Gornjem Seniku dovolil eno skupino, v Števanovcih pa dve. Od novega šolskega leta bo vrtec v Sakalovcih spadal pod ravnateljstvo DOŠ Jožefa Košiča, dolnjeseniškim staršem, kjer občina zapre vrtec, se ponudi možnost, da lahko svoje otroke vpišejo v gornjeseniški, sakalovski ali števanovski vrtec, v kolikor v teh vrtcih ne bodo imeli zadostnega števila otrok. Občni zbor se je odločil, da bo podelil odlikovanje dvema osebama, ki sta veliko naredili za Porabske Slovence. (O tem lahko berete na 2. strani našega časopisa.) Marijana Sukič Z gazdov vküper so svetili Nej dugo nazaj je svetijo svoj 80. rojstni den Ferenc Dončec v Slovenski vesi, pri njem se vsakšo leto večkrat najdejo ništrni penzionisti, ka bi njima z ženov pomagali pri tradicionalni pavarski delaj. Dapa slejnjin so nej šli na mezeve okapat pa nejso tikvine goštjice lüpali, liki so gazdana pozdravili na njegvi rojstni den. L.R.H. Porabje, 7. junija 2018 4 PREKMURJE Letno senje Mejsec maj je za dosta lüstva najlepši mesec v leti. Leko ka je eto leto med vami dosta takši, steri ne brodite več tak, vej pa smo se mogli skor vsakši den zavolo viherov skrivati v rame. Tisti, steri so zadnji konec kedna v meseci maji pripravlali takše pa ovakše prireditve, pa so z vremenom don srečo meli. V Murski Soboti so že 22. paut pripravili Bogračijado. Zavolo toga, ka smo bili malo pred parlamentarnimi volitvami, je prekmurski golaž v kotli küjalo tüdi dosta ekip, stere ovak ne vidite na takšom tekmovanji. Zmage se je veselila ekipa Obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota, stera je ob zlatom priznanji dobila tüdi prehodni pokal. Trno dober bograč so sküjale (in so tüdi daubile zlato priznanje) ške ekipe Vestnika, Liste Marjana Šarca in Mestnih četrti Murska Sobota. Veselo je nej bilou samo v prekmurskom glavnom varaši. Na sunčavo nedelo se je okauli 70 lidi s čonaklini pelalo po Müri, od Kroga do Srednje Bistrice, v Seli na Goričkon so že 15. paut kosci tekmovali po starinski, z ročnov kosauv, v Püconcaj pa je zadnja nedela v meseci maja rezerverana za tradicionalno Püconsko senje. In če smo že pri senji. Tüdi Murska Sobota naj bi pouleg Trezinoga senja (15. oktober) in Miklošovoga senja (6. december) dobila ške eno tradicionalno senje, stero nosi ime Poletni sejem. Če v petek, 15. junija, nete meli doma kaj čednoga delati, leko pridete v Soboto na letno senje. Ške malo prva, v soboto, 9. junija, pa do pred občinsko zidino, na Drevoredi Martina Luthra, pripravili Sladko Prekmurje, na sterom do se predstavili vsi tisti, steri znajo pripraviti sladke dobrote na gezero in en način. Silva Eöry Zeleni park v Sakalovcih - za razgibavanje in druženje Zadnjo nedeljo v maju praznujemo na Madžarskem otroški dan. To je bilo očitno za vse tiste, ki so 27. maja popoldne obiskali športno igrišče v Sakalovcih, kjer se je proti nebu dvigoval napihljiv tobogan in so najmlajše čakala tudi majhna vozila na baterije. Praznik pa je bil dvojen: na ta dan so v tej porabski vasi svojemu namenu predali t. i. »Zeleni park«, enega od skupno devetih na slovensko-madžarskem obmejnem območju. Postavili so ga v sklopu evropskega projekta »Green exercise« (»Zelena vadba«), ki je bil prvi sofinanciran iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska Interreg V-A 2014-2020. V šotoru ob nekdanji zgradbi stare šole so bili navzoči zastopniki vseh partnerjev konzorcija: vodilnega partnerja Narodnega parka Őrség, Občine Dolnji Senik in Razvojne agencije Slovenska krajina z madžarske strani, ter Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, Javnega zavoda KP Goričko, Občine Moravske Toplice in Občine Šalovci iz Slovenije. Zbrane - med njimi tudi številne vaščane - je najprej pozdravila županja Sakalovcev Valerija Rogan. »Občina Sakalovci je v sklopu projekta obnovila nekdanjo staro šolo v namene druženja in postavila naprave za gibanje vseh generacij,« je poudarila gostiteljica in izrazila upanje, da bodo novosti kmalu postale priljubljene med otroki in mladimi družinami, kajti oni so prihodnost današnjih rodov. Po nekaj pozdravnih besedah v porabskem narečju je tudi generalni konzul RS dr. Boris Jesih poudaril, da je bodočnost v mladih. »Naj Zeleni park spodbuja najmlajše, da se še bolj naučijo slovenski jezik, ki naj ga vse pogosteje uporabljajo med igranjem,« je izrazil željo slovenski diplomat in še opozoril, da poteka na slovensko-madžarskem obmejnem območju vzorno sodelo- vanje, le-to pa je treba negovati in spoštovati. Sledil je krajši kulturni pro- smo vse pobelili, zunaj smo obnovili fasado. Uredili smo nove sanitarije, kar je bilo Zeleni park sta otvorila županja Sakalovcev Valerija Rogan in generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih. Blagoslovil ga je župnik Tibor Tóth gram, v katerem so se s pesmicami v (pretežno) madžarskem in slovenskem jeziku predstavili malčki iz domačega vrtca. Ogledali smo si lahko tudi njihovo izvedbo prekmursko-porabskih ljudskih plesov. Večinoma ljubezenske ljudske pesmi iz severovzhodnega kota nujno, kot so nam pokazale težave na lanskoletnem vaškem dnevu. Dogradili smo teraso, na kateri se nahaja dvanajst klopi. Če kdo pride, da bi praznoval rojstni dan ali kaj podobnega, bo lahko sedel zunaj na svežem zraku,« je objasnila Valerija Rogan. Otvoritev Zelega parka je bila povezana z otroškim dnevom, zato se je je udeležilo veliko malčkov, ki so napstopali tudi v programu slovenskega etničnega ozemlja so zazvenele tudi v okviru nastopa Komornega zbora ZSM Monošter. Županja Valerija Rogan in častni gost Boris Jesih sta nato simbolično prerezala trak na novi terasi obnovljene šolske zgradbe, porabski župnik Tibor Tóth pa je blagoslovil tako Zeleni park kakor tudi prenovljeno stavbo. »Skoraj vse smo morali obnoviti,« je kasneje povedala županja Roganova. »Streho smo morali zamenjati, znotraj »Projekt je zdaj že proti koncu,« smo izvedeli od poslovodje RA Slovenska krajina Andreje Kovács. »Pred nami je še eno leto, imamo pa večinoma t. i. mehke vsebine. V okviru projekta smo izvedli razne investicije tako na madžarski kot na slovenski strani. Projekt je usmerjen v razvoj kolesarskega turizma, kar je razvojna priložnost za Porabje in lahko v bodoče marsikaj dobrega prinese za pokrajino.« Ko so iskali smernice za na- Porabje, 7. junija 2018 predek majhne slovenske zamejske pokrajine, so se odločili med drugimi za turizem. Izgrajeni Zeleni parki pa so namenjeni tudi domačinom, poudarja Andreja Kovács. »Aktivno življenje dobiva vse večji pomen, aktivni turizem pomeni, da se giblješ. Zeleni parki pa omogočajo celotni družini, otrokom in odraslim, da uživajo med razgibavanjem v naravi.« Tudi v Sakalovcih so postavljene zunanje senzomotorične naprave za starše, za otroke pa so na voljo igrala. »Sama po sebi ne bodo pritegnila turistov, predstavljajo pa dodatno storitev,« pojasnjuje vodja razvojne agencije in dodaja, da projektne partnerje čaka še razvijanje informacijskih mobilnih aplikacij. »Moramo turista usmerjati, kam naj gre, kaj naj si ogleda. In tudi ko pride do neke točke, si želi pridobiti neke informacije o njej. Pokrili bomo celotno območje Goričkega in Porabja, nalogo razvijanja bo opravil vodilni partner.« Do izteka evropskega projekta bosta izvedeni še dve kolesarski turi in en pohod v Porabju. »V prvem tednu septembra pa vse vabimo na kolesarski maraton Tour de RŐG na območju Goričkega in Porabja. Ena od tras bo dolga nad 50, druga pa celo nad 90 kilometrov. Vabljeni vsi, ki radi kolesarijo,« je zaključila Andreja Kovács. Preostali del dneva je bil v Sakalovcih namenjen zabavi za vse družinske člane. Z majhnim vlakcem so lahko prisotni prepotovali vas, domače prostovoljno gasilsko društvo pa je s predstavitvijo novačilo nove člane predvsem v vrstah osnovnošolcev. Društvo za lepšo vas je pripravilo pogostitev za vse goste, ki jih je nato s slovenskimi in madžarskimi pesmimi zabaval muzikant iz Števanovcev. -dmfoto: L.R.Horváth 5 Murska Sobota PO VEČ DESETLETJIH MESTO BREZ KNJIGARNE Če kaj, potem je aktualnemu županu mestne občine dr. Aleksandru Jevšku treba priznati, da le ne govori, kot njegovi predhodniki, da je središču treba povrniti mestni utrip, ampak to počne z dejanji. Najprej aleja Primoža Trubarja na osi grad, evangeličanska cerkev, pred nedavnim odkritje obnovljenega Spomenika zmage in urejanje celotnega Trga zmage, spremenjen prometni režim na osrednji, Slovenski ulici, obnova dela nekdanjega hotela Central in še marsikaj bi se našlo ob nekaterih novih kulturnih in kulinaričnih dogodkih, za kakršne se odločajo tudi v drugih slovenskih mestih. Med načrti je še dodatno urejanje sredi mesta, predvsem ob Trgu kulture, in bližnjih ulic. Čeprav se to bere, kot napoved priprav na jesenske županske volitve, v resnici ne gre za politični marketing, ampak dejstva, ki so vsem in vsakodnevno na očeh. Če jih, seveda, hočejo videti. Murska Sobota je s koncem maja brez knjigarne, nekdanje Dobre knjige, čeprav je tudi dosedanja kar lep čas bolj životarila kot opravljala svoje poslanstvo. Najemnica je ugotovila, da s prometom ne more poravnati vseh obveznosti, čeprav je ponujala večino artiklov, ki s knjigo nimajo nobene zveze, ampak imajo skupno ime »kič«. Bili bi krivični, če bi zgolj najemnici prostorov na sicer odlični lokaciji pripisali krivdo, da je prodajala, kar je prodajala, v izložbi pa ni ponudila niti ene leposlovne knjige. Tudi avtorjev, ki jih ljudje berejo in kupujejo njihove knjige. Podoben pogled je še na kakšno izmed knjigarn v Soboti, razen one v Maksimusu, ki jo ima Mladinska knjiga, povezana pa je tudi s Svetom knjige, najstarejšo obliko stalnega ponujanja vsakovrstnih knjig v Sloveniji. Murska Sobota je imela odlično knjigarno več kot pol stoletja, imela je doma in v svetu uveljavljeno Pomursko založbo, imela je dobrih dvajset let zasebno založbo Franc – Franc, zdaj nima ničesar od tega. Poznavalci so zatrjevali, da bi lahko Pomurska založba delovala naprej, le prilagoditi bi se morala novim, za več let bil tudi Miško Kranjec, z njegovo knjigo, romanom Nekaj bi vam rad povedal, je založba začela svoje uspešno poslanstvo. (Letos mineva 110 let od pisateljevega rojstva, nekaj manjših prireditev je že bilo, med pomembnejšimi pa bosta simpozij in slavnostna akademija 14. septembra, kar pripravlja Društvo slovenskih pisateljev Po več kot pol stoletja je knjigarna, nekoč uspešna Dobra knjiga, zaprla vrata založništvo manj prijaznim časom. Če so si njeni avtorji poiskali in našli založbe za natis leposlovnih del, poezije in proze, so imeli manj sreče avtorji strokovne literature in sploh strokovnih del, kot je bil Panonski zbornik, Etnografija Pomurja ali publikacije, posvečene posameznim avtorjem, denimo umetniškemu fotografu Jožetu Kološi – Kološu (Sobota moje mladosti, Pomurska založba 1991). Pomurska založba je zgledno skrbela za prevajanje madžarske književnosti v slovenski jezik in s sodelovanjem budimpeštanske založbe Európa za prevajanje slovenskega leposlovja in poezije v madžarski jezik. V širšem, celo svetovnem merilu se je uveljavila z zbirko Mostovi (pobudnik in urednik Jože Hradil). Seveda sem zgolj »nametal« nekatera dela in zbirke, kajti bibliografija Pomurske založbe obsega več sto različnih izdaj, največ leposlovja, izvirnega in prevedenega. »Hišni avtor« je in nekaj drugih ustanov.) Morda bi Pomurska založba v tem specifičnem obmejnem prostoru in z obveznostmi do Porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov lahko delovala še zdaj. Dela prekmurskih Madžarov so začela izhajati prav pri Pomurski založbi. Tudi za knjigarno, dolgo je imela ime Dobra knjiga, velja spoznanje, da s svojim prometom, prodajo knjig, šolskih potrebščin in podobnega ne more biti finančno uspešna. Kupovanje knjig se je povsod, razen izjem, močno zmanjšalo, bralci pa so se preusmerili na izposojo v knjižnicah. Tako imajo odličen obisk v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici ter dokaj dobro izposojo na potujoči knjižnici, ki obiskuje tudi Porabje in ima posebno pot po dvojezičnih slovensko-madžarskih vaseh. Čas bo pokazal, ali se bo Mestna občina zavzela za ohranitev knjigarne in papirnice v mestnem središču, ali pa ostane zgolj spomin na odlično založeno knjigarno in nekaj desetletij nazaj na občasne dogodke, zlasti literarne večere. Čeprav v vseh ali v večini slovenskih kulturnih ustanov primanjkuje denarja, je očitno tudi, da večino denarja ostane v Ljubljani, zato ga za slovenska obrobja ni oziroma ga je premalo. Verjetno ni daleč od resnice mnenje, da Slovenija za kulturo ne namenja malo denarja, ki pa ni ustrezno porazdeljen. To se vidi iz uradnih podatkov, kako radodarna z denarjem nekaterim založbam je Javna agencija za knjigo. Ob tem zapisu bo marsikdo skomignil z rameni, češ kaj pa nam knjigarna, ko knjige nadomeščajo drugi, novejši mediji, kdo še sploh kupuje knjige. Kljub temu sem prepričan, da bi moralo imeti mesto, kot je Sobota, dobro založeno knjigarno z zaposlenimi, ki bi znali ponuditi kakovostno knjigo na sodoben, času primeren način in pri tem odmisliti visok dobiček. In dobiti ustrezno finančno spodbudo občine in države. V lepo, sodobno urejeno in prijazno mesto, kot so zdaj očitna prizadevanja župana in sodelavcev, da Murska Sobota postane, zagotovo sodi tudi prijazna knjigarna, s programom, ki presega zgolj prodajo knjig. Razmišljanje in pisanje o knjigi in knjigarni v Murski Soboti ni naivna zgodba, kajti tudi druga tako velika mesta imajo še vedno posluh za knjigo. Ravnokar berem, da je bil v Novi Gorici festival Mesto knjige, posvečen 100. obletnici konca prve svetovne vojne. V osmih dneh se je zvrstilo več kot dvajset dogodkov, predstavili so več kot tisoč knjig in zgodb. V programih so sodelovali tudi gostje iz tujine. Tako na zahodnem robu Slovenije, kaj pa na severovzhodnem? Tekst in foto: Ernest Ružič Porabje, 7. junija 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Tau mislijo gobe, ka je avgust Dosta deža je bilau maja v Železni županiji, zavolo tauga so se gauštje redno namočile. Tam, gde je vlaga pa je toplo brezi tauga, ka bi sonce tasijalo, tam gobe začnejo rasti. Nej samo mi lidgé čütimo tak, ka je leto (poletje), narava ranč tak. Marca smo se še žaurgali, kak je mrzlo pa več kednov smo v zamüdi, če vrejmen gledamo, dapa narava je vse vöpopravila, leko bi prajli, ka bola, kak bi trbelo. Že zdaj je tašo vrejmen, kak če bi julij ali avgust pisali, zavolo tauga kakkoli je čüdno, marele so začnile rasti v več mejstaj v železnožupanijskij goščaj. Kak je strokovnjak tapravo, tašo se samo rejdko ma zgoditi, dapa zvün tauga še rastejo grbanji, lisičice pa brezovi grbanji tö. Ranč bi nej mislili, ka Čehi pa Slovaki te gobe dosta bola radi majo, kak grbanje ali lisičice, te gobe so za nji nacionalne gobe. Zdaj se tem gobam se najbola tisti veselijo, steli tržijo z njimi, tak tisti, steri je berejo kak tisti, steri je odavajo na tržnici, zato ka zdaj za kilogram več gezero forintov prosijo. Leko, ka so se gobe zdaj tak nagnauk vösipale, dapa ma se zgoditi, ka potejn do djeseni edno betvo nemo vidli ali samo sploj malo, če se vrejmen spremeni, pravi strokovnjak gobar. Taumi nika drügo nej trbej, samo tau, ka menje deža baude pa gauštje tak nagnauk vöposenejo. Tašoga reda, gda je zrak 28 stopinj topel, te spodkar pri zemli, kama sonce sije, že kauli 40 stopinj mejrimo, od tauga pa zemla tak nagnauk vöposene, v tašom mesti gobe več ne rastejo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Zmagala je stranka SDS Zmagovalka predčasnih volitev v Državni zbor je stranka SDS, 4-odstotni parlamentarni prag pa so prestopile še Lista Marjana Šarca, SD, SMC, Levica, NSi, DeSUS, Stranka Alenke Bratušek in SNS. V novem sklicu parlamenta bo torej devet strank. Po 99,89 odstotka preštetih glasov je SDS prejel 24,96 odstotka glasov, 12,66 odstotka je dobila Lista Marjana Šarca, sledijo pa SD (9,92 odstotka glasov), SMC (9,75 odstotka glasov), Levica (9,29 odstotka glasov), NSi (7,13 odstotka glasov), Stranka Alenke Bratušek (5,12 odstotka glasov), DeSUS (4,91 odstotka glasov) in SNS (4,20 odstotka glasov). Na osmih parlamentarnih volitvah je 1,7 milijona volilnih upravičencev izbiralo med 25 strankami in njihovimi 1.636 kandidati. Oddanih je bilo 889.142 glasovnic. Prvi podatki kažejo, da je bila udeležba na osmih državnozborskih volitvah 51,97-odstotna. Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo treba počakati do 11. junija, ko bodo glasovom prišteli še glasovnice iz tujine. Državna volilna komisija mora uradne izide razglasiti do 19. junija, po neuradnih podatkih pa bo to storila prej in bo poročilo o izidu volitev 15. junija predala predsedniku republike Borutu Pahorju. Razdelitev poslanskih mest kaže, da bo sestavljanje vladne koalicije izjemno težko. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je njegova stranka odprta za sodelovanje, pogajanja in koalicije, a po drugi strani stranke, ki so zasedle mesta za SDS, poudarjajo, da z Janšo v koalicijo ne gredo. Novi sklic parlamenta se bo sicer na ustanovni seji predvidoma sestal 22. ali 23. junija, nato bo na potezi predsednik države Borut Pahor, ki bo predlagal kandidata za novega mandatarja. To mora narediti najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji. PIKA POKA POD GORO TEDEN OTROKA V PORABSKIH VR Že lansko leto smo porabski vrtci sodelovali z Zvezo SloTudi v monoštrskem vencev na Madžarskem. Delavnice pri kravi Cifri na kmevrtcu je bilo veselo tiji na Gornjem Seniku so bile uspešne, zato smo že zelo hitro iskali ideje, kaj bi za porabske malčke pripravili to Kakor je zapisano v članvrtčevsko leto. ku vzgojiteljice asistentke Romane Trafela, je Zveza pridružilo lepo število družinskih članov. Malčki so predstavili skoraj polurni Donji senik Letošnja tema je ohranjanje in negovanje otroških ljudskih pesmi in plesov. Delavnice temeljijo na petju, plesu, rajalnih igrah in igranju na instrumente. Že od začetka meseca februarja smo se pridno učili in pripravljali. Naučili smo se izštevanko An ban in zapeli pesmici Marko skače in Po zeleni trati. Zaplesali smo ob pesmicah: Ob bistrem potočku je mlin, Požuganka in Rašpla. Igrali smo se rajalne igre kot so Kolovrat, Pika poka pod goro in Ena, ena, ena rožica rumena. Igrali smo tudi na preprosta glasbila in s tem vadili in razvijali občutek za ritem. Slovensko skupino v monoštrskem vrtcu obiskuje lepo število malčkov Slovencev na Madžarskem skupaj s petimi porabskimi narodnostnimi vrtci organizirala prireditve z nazivom slovenski program, pri obeh zadnjih pesmih »Abraham ’ma sedem sinov« in »Mi se ’mamo radi« pa se jim je pri- Gornji Senik V tednu otroka smo v vseh porabskih vrtcih pripravili program, z naslovom Pika poka pod goro. Povabili smo starše in stare starše. Vabljeni pa so bili tudi vsi, ki si želijo ogledati naš program. Prvo delavnico smo izvedli v torek 22. 5. 2018 v vrtcu Dolnji Senik. Ob koncu našega programa smo zarajali še skupaj z mamicami in babicami, ob pesmici Mi se imamo radi. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Ob bistrem potoku je mlin ... »Teden otroka - Pika, poka pod goro«. Na predstavitve z ljudskimi pesmimi in plesi ter rajalnimi igrami so povabili tudi mamice in babice malčkov, v Monoštru se je 30. maja dvajsetim otrokom Porabje, 7. junija 2018 družila tudi večina povabljenih gostov. S tem je predstavitev postala interaktivna. »Letošnja tema za sodelovanje med Slovensko zvezo in porabskimi vrtci je bilo ohranjanje in negovanje 7 SIMPOZIJ STRPNOSTI RTCIH v otroških ljudskih pesmi in plesov«, nam je po predstavitvi potrdila sekretarka ZSM Gyöngyi Bajzek. »Tudi sama sem bila zelo zadovoljna s programom. Vidi se, da so otroci veliko vadili, čutijo tudi ritem, lepo izgovarjajo slovenske besede. Cilj naše organizacije je tudi to, da se ohranijo te pesmi in plesi, s tem pa moramo začeti že pri najmlajših letih, torej v vrtcih.« V Slovenskem Porabju je pet vrtcev, kjer se lahko otroci učijo slovenski jezik. »Že tukaj moramo motivirati otroke, da dobijo voljo in učenje jezika nadaljujejo na osnovnih šolah in gimnaziji. Naj pa tudi starši vidijo, da je usvajanje slovenščine pomembno, saj živimo ob meji in imamo slovenske korenine,« je še dodala sekretarka Gyöngyi. »Naši predniki so doma veliko peli, izročilo naj spoznajo torej tudi malčki. Saj lahko umetne pesmi slišijo povsod, največ pa je vredno to, kar je naše, kar se veže na naše korenine,« je zaključila sodelavka Slovenske zveze. »Vzgojiteljici-asistentki sta hodili k nam že celo šolsko leto,« je povedala pomočnica ravnateljice v monoštrskem vrtcu Iluška Bartakovič. »Pripravljamo se na različne praznike, imeli smo na primer materinski dan, ob zaključku 8. junija pa bomo spet predstavili, kar smo se naučili. Vzgojiteljici iz Slovenije sta pripravili ljudske plese in pesmi, ki jih otroci zelo radi plešejo in pojejo. Skupaj se tudi gibamo, te igre so malčkom zelo všeč,« je izpostavila domača vzgojiteljica. Pri predstavitvi sta sodelovali obe slovenski vzgojiteljici-asistentki. Andreja Serdt Maučec je poudarila, da sta se s kolegico pripravljali z malčki v vseh porabskih vrtcih že kar nekaj časa. »Od meseca februarja sva otrokom hoteli približati slovenske ljudske pesmi in plese. V vrtcih sva otrokom pokazali, kako treba držati mala improvizirana glasbila in igrati nanje. Razložili sva, o čem govori določena pesem, tako so si jo laže predstavljali. Otroci so zelo radi plesali, kajti pritegnila jih je preprosta in prijetna melodija pesmi in plesov.« Namen vseh dejavnosti je bilo približati otrokom ljudsko glasbo in izročilo. »S tem smo želeli tudi krepiti medgeneracijske odnose, zato smo povabili v vrtec starše in stare starše, da si ogledajo naš program in se ob koncu programa tudi pridružijo s plesom,« je obrazložila vzgojiteljica-asistentka Andreja in še dodala: »Malčkom je bilo v veselje vaditi in ponavljati slovenske besede in besedne zveze. Pritegnila jih je melodija, tako pa so si tudi laže zapomnili slovenske izraze. Otroci so bili zelo motivirani, pri njih se že čuti napredek pri uporabi slovenskega jezika.« Slovensko skupino v monoštrskem vrtcu obiskuje kar 25 malčkov, ki so skoraj vsi sodelovali pri predstavitvi slovenskega programa v okviru »Tedna otroka«. Andreja Serdt Maučec je še pristavila: »Mislim, da jim bodo te slovenske pesmice in plesi, ki so se jih sedaj naučili, zagotovo ostali v lepem spominu.« -dm- V sredo, 23. maja 2018, so se pri Sveti Ani, na edinstvenem tovrstnem dogodku, Simpoziju strpnosti, zbrali predstavniki nacionalnega in lokalnega turističnega sektorja, politični predstavniki iz Slovenskih goric, obmejnih madžarskih občin in vidne institucije s področja varstva človekovih pravic. Dogodka, organiziranega v okviru čezmejnega projekta ESCAPE, sofinanciranega iz ESRR sredstev v okviru Programa Interreg V-A Slovenija-Madžarska, so se med drugimi udeležili tudi Vlasta Nussdorfer, varuhinja ter vasi Andovci, različne zanimive ambientalne ureditve in skrivnostne dogodke bo povezovala atraktivna turistična aplikacija, ki jo v okviru projekta razvija Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. človekovih pravic, Nataša Hočevar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte pri STO, Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije, madžarska gospodarska atašejka dr. Ildikó Kovács in Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Na dogodku, ki je bil posvečen razmisleku o pomembni vlogi varstva človekovih pravic pri oblikovanju turistične ponudbe in snovanju razvojnih strategij s področja turizma, je bilo premierno predstavljenih 5 trajnostnih turističnih produktov, ki bodo med slovensko turistično ponudbo vstopili pod skupno blagovno znamko ESCAPE. Pobegi bodo omogočali vstop v čas izseljevanja, zgodovino šolstva, raznolikost ver, naravne raznolikosti in zgodovino čarovništva ter ljudskih verovanj. Več kot 81 točk strpnosti na območju slovenskih občin Apače, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Lenart in madžarskih občin Monošter, Őriszentpéter Strokovno podporo pri oblikovanju vsebin nudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. V okviru Simpozija strpnosti je svoja že dolgoletna prizadevanja za razvoj zelenega turizma in vključevanja trajnostnega razvoja v lokalne politike še dodatno podkrepil s podpisom Zelene politike gostitelj dogodka, župan Občine Sveta Ana, Silvo Slaček. Svečan podpis dokumenta v prisotnosti predstavnice Slovenske turistične destinacije, varuhinje človekovih pravic in kolega iz Turistične zveze Slovenije pa je tudi še dodaten korak v postopku pridobivanja certifikata Slovenia Green, ki ga občina namerava pridobiti še v tem letu. Dogodek je bil podprt z zanimivima strokovnima predavanjema, ki sta ju izvedla Nataša Hočevar iz Slovenske turistične organizacije in prof. Srečko Štajnbaher iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Porabje, 7. junija 2018 ... DO MADŽARSKE 340 tisoč madžarskih državljanov živi in dela v drugih državah Po najnovejših podatkih statističnega urada Evropske unije (Eurostat) živi in dela v drugih državah Unije 340 tisoč Madžarov, to je 5,2 odstotka aktivnega prebivalstva. Številke kažejo, da se je v zadnjih letih veliko število Madžarov odločilo za delo v tujini, kajti leta 2007 je živelo in delalo v drugih članicah le 1,5 odstotka aktivnega prebivalstva. Po podatkih imajo več motivacije za preseljevanje ljudje z visoko izobrazbo. Medtem ko ima na Madžarskem visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo 22,6 odstotka aktivnega prebivalstva, je ta odstotek med preseljenimi Madžari znatno višji, 34,5 odstotka jih ima diplomo. Volja po preseljevanju je narasla po vseh državah EU, največ ljudi išče svojo srečo na tujem iz Romunije in Litve, od tam živi in dela v ostalih članicah kar 19,7 odstotka oz. 15 odstotkov aktivnega prebivalstva. Najmanj se izseljujejo Nemci in Britanci, le 1 odstotek dela in živi v drugih državah. Vse manj civilnih organizacij V izdaji Centralnega statističnega urada o civilnih ali nevladnih organizacijah najdemo podatek, da se je od leta 2011 kar za 4 tisoč znižalo število teh organizacij. Leta 2011 je bilo registriranih 65.561 neprofitnih organizacij, lani pa le 61 616. Brošura razvrsti civilne organizacije ali društva tudi po njihovi dejavnosti in ugotavlja, da se približno 60 odstotkov teh organizacij ukvarja s kulturno in športno dejavnostjo ali z dejavnostjo, povezano s poukom ali konjičkom članstva. S politično dejavnostjo ali s pravno zaščito se ukvarja zanemarljivo število civilnih organizacij, njihov delež je le 1,6-odstotni. Proračun vseh civilnih organizacij je znašal leta 2016 1600 milijard forintov, nevladne organizacije so iz tujine, vključno z evropskimi podporami, prejele le 118 milijard forintov. 8 Čaka me domau Irinka Földes, po možej Kovač, v Števanovci živejo zdaj že skur cejlak sami, zato ka so se dekle že oženile, mauž njim je pa mrau. Istina, zato so nej cejlak sami, majo enga psa, steri na nji fejst skrb ma. Gda sem proto rama staplo, kak so Irinka doma, pes je že audalič lajo, kak če bi tau sto prajti, aj odidem, zato ka tam nikšoga iskanja nejmam. Kak sem bola skrjej prišo, vsigdar bola je lajo, gda sva pripovejdala, te sva ga vözaprla, zato ka za vraga nej popüsto. Te sem še nej znau, zaka tau dela, dapa sledkar sem že vse razmo, zaka se tak boji za vertinjo. - Irinka, kak vidim, vam nej samo obed, liki piti tü k rama pripelajo, nej? »Glaž za saudo sem vödjala, zato ka gnes go pripelajo, tašoga reda, gda je vrauče, je dobro mrzlo saudo piti, sploj pa tak, če kaj nutravleješ. Prvin sem töj vrkar mejla glaž vödjanoga, samo za volo brega, je avto sé težko vöprejšo. Mali avto, ka obed vozi, tejsti vöprejde, zato mam tau posaudo töj vödjano.« - Prvin so tü vozili saudo od rama do rama? »Prvin so nej vozili saude, te si go samo v krčmej leko tjöjpo, če je vrauče bilau pa smo žedni bili, te smo iz stüdenca mrzlo vodau pili. Še zdaj mamo stüdenec, samo zdaj ga že ne nöjcam, zato ka vodovod mam nutrapotegnjenoga.« - Ka baude gnes obed, ka vam pripelajo? »Tau je dobro, zato ka mi nej trbej vsigdar na tejm zmišlavati, ka aj tjöjam, samo v soboto pa v nedelo ali te, gda je svetek. Ranč ne vejm, ka baude gnes, dapa zato tavala, dobro tjöjajo, nika ne morem prajti, dostakrat telko dajo, ka še pes s tauga djej. Samo on je prebrani, vse ne zej, samo tašo, ka se njema vidi, zato ka gda mali bejo, te sem ga dja tak navčila, ka furt sem ma samo dobro davala. On se je tak vzejo, zdaj bi pa vsigdar samo mesau djo, nika drügo nej.« - Zato pa tak vögleda kak eden medved. Te je on pravo, aj tašo ne delam, ka mo te delala, gda nazaj domau pridem pa nemo mejla nikoga nej. Vej de ga on polago. Pa tak je bilau, vsakši den proto večera je prejšo pa ma je djesti dau. Dapa srmak pes je tečas zato itak cejli den dola do pojasa. Tri mejsece sem nej mogla spati, samo tak sedečki. Vejš, ka je tau bilau? Vsakši mejsec sem mogla nazaj titi, ka te šrajfe, ka sem v glavej mejla, so potrdili. Tau je že tak fejst nej bolelo, gda so je nutrazvrtali, tejsto je fejst Földešina Irinka s psam Blökinom »Zdaj je dosta pöjsto, dočas sem dja v špitali bejla.« - Dugo ste bili v špitali? »Tri mejsece, zato ka sem strejto mejla edno čonto v šinjaki, tri mejsece sem nosla na glavej tašo železo, ka mi je glavo držala. Te čas sem nej bejla doma, pri hčeri, pri Tündi sem bejla v Slovenski vesi, 1. marciuša sem domau prejšla.« - Nej je bilau špajsno tak dosta časa kraj od dauma biti? »Sprvoga je lagvo bilau se vcujvzeti, zato ka mena je furt samo pes bejo na pameti, ka sem nej doma, pa te, ka baude z njim. V tašoj navauli sem bejla, ka sem zeta Ferija, steri je koršmit, pravla, aj pisej da inekcijo, pa aj pes zaspi, srmaki de še tau baukše, kak če ga na tri mejsece samoga njam. sam bejo doma.« - Nej bi šanalivali psa, če bi ga koršmit vcejpo pa bi tazaspo? »Fejst bi ga šanalivala, samo ka bi delala, etak bi ma še itak baukše bilau, kak če bi se srmak mantrau. Dapa najbaukše je zato tak bilau, ka ga je zet odo polagat. Vejš kak je rad bejo, gda me je prvo paut zagledno, gda sem domau prejšla, vse je po lufti skako srmak. Samo gda sem ga znauva na sami njala, te me je tak namili gledo. Zato ka po nedelaj so me malo domau pripelali, potistim sem pa znauva üšla nazaj v Slovensko ves. Vseeno, kak je bilau, zdaj je že dobro, zato ka sem v vred prišla pa sem leko doma, tauma se najbola veselim. Dosta sem trpela, v glavej sem štiri šrajfe mejla, železo pa cejlak bolelo. Nika se nemo taužila, zato ka sem še tak srečna, doktordje so tau prajli, ka bi leko od šinjaka tadola cejlak drvena gratala (hroma), ka bi ranč nej mogla odti. Pa tau se samo Baudji leko zahvalim, ka se tau nej zgaudilo.« - Ka se je zgaudilo, zaka ste v špitale prišli? »Vrkar v vesi sem na pokapanji (pogreb) bejla, pa gda je že sprvajanje bilau, gnauk je mena samo pred očami vse kmica gratala pa sem taša pijana gratala. Dobro, ka so pri meni tetica Ropoš stali, ka sem se leko v nji malo prijala, ovak bi tak taspadnila. Malo sem tak stala, pa te je taminaulo, dapa nej nadudja se je ranč tau zgaudilo. Potejm, gda sem šogora zaglednila, sem ma prajla, ka mi je lagvo, če bi me domau sprvajo. Med Porabje, 7. junija 2018 potjauv je mena trikrat lagvo gratalo, dapa zato smo nikak domau prišli. Gda je Feri odejšo, sem dvera stejla zaprejti, dapa pes je nutraskočo pa več nej üšo tavö, kak če bi vedo, ka se potejm zgodi. Gda sem nazaj v tjöjnjo prejšla, te je mena pa lagvo gratalo pa kak sem douga, tak sem taspadnila, z glavauv na stolin tjitjeu. Od tauga se je te mena ta čonta strla, eden čas sem na srtela ležala, z nausa mi je pa krv tekla. Te čas je pes vse pomana skako, aj gorastanem, on je dobro vedo, ka nika nej vredi, dapa nej sem mogla, zato ka sem slaba bejla. Ne vejm, kak dougo sem tam ležala, gda sem malo k sebi prejšla, te sem v ižo üšla pa sem dolalegla. Zaranka, gda sem gorastanila, sem odjen stejla naložti, samo nej je šlau, glava me je začnila boleti pa me je mraz trauso. Ranč te je prejšo zet, ka so nika töj kosili, pa me je včasin pejto, ka mi je baja. Gda sem tapravla, on je doktora sto zvati, samo dja sem nej pistila. Dugo sem se dala trucati, še te tö, gda je socialni delavec prejšo, dapa naslejdnja te itak hči prišla pa me je v Körmend v špitala pelala, od tistac pa zravan v Sombotel.« - Zdaj, ka ste doma, še tau bi trbelo doktorom zvedeti, od koga je vam bilau slabo, zaka se je vam vrtelo, nej? »Vejš, kak je tau, dja trno neštjem kaulak doktora odti, če je nej mujs.« - Zato je dobro doma biti. »Duma biti zato para nega, v kakkoli lejpom mesti si, si želiš domau, nej pa te, če iz špitala prideš domau. Če si ranč sam doma, dapa dja sem nej sama, name vsidar domau čaka pes, on je bola name navezani kak eden človek. Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 18. Pod slobaudnim suncom so sprevajali »moderno« V cajti, gda so pisali veuki umetniki »slovenske moderne«, so stvardjali eške drügi pisateli, šteri pa so slišali ovaškim štilušom. Če rejsan je nad njimi mejla mauč moderna tö, so bili zvekšoga vörni realizmi pa naturalizmi, šteriva sta bole krepkiva bila v drügoj polovici 19. stoletja. Fran Milčinski je začno pisati kak študent v Beči, depa pravi pisatel je grato po leti 1900, gda so ga začnili držati za najbole eričnoga slovenskoga humorista pa mladinskoga pisatela. Napiso je največ pripovejsti s satiričnim glasom, téme je najšo v slovenskom varašanskom žitki pred prvov svetovnov bojnov pa po njej. Nikdar pa je nej mogo dosegniti takše socialne, politične ali moralne kritike kak Ivan Cankar. »Ptički brez gnezda« so najbole erično delo Frana Milčinskoga, štero je vöprišlo srejdi prve bojne. Če rejsan ga je napiso za vözraščene, delo držijo gnes za mladinsko pripovejst. Minta so ma bila pisanja Charlesa Dickensa pa Marka Twaina - piso je o žitki tazapüščeni pa vagabundski mlajšov. Pisatel pravi, ka so za tau krivi stariške, šteri se ne spravlajo zavolé s svojimi detetami. Milčinski dojspiše pripovejst iz konca 19. stoletja z vinešnji talov Ljubljane, gde na pau paversko lüstvo živé. Špajsne karaktere je vzeu z istinskoga žitka, tau njegvo knigo držimo za edno najbaukšo slovensko vzgojno pripovejst (nevelő célzatú). Fran Saleški Finžgar je do penzije slüžo kak dühovnik. Leta 1906-1907 je vödau svojo najdugšo knigo z naslovom »Pod svobodnim soncem«. Nikdar je nej napiso zgodovinske pripovejsti zvün té, po njej pa je grato eričen. Idejo za roman so ma dali katoličanjski misleci njegvoga časa, ka aj prej napiše knigo o cajti, gda so Slovenci eške slobaudni bili. Finžgar je svojoma romani dau lübezenski pa avanturistični fundament. Godi se v časi, gda se stari Slavi na Balkani bijejo z Bizantinci za slobaudnost. Dosta svoji figur je vzeu od polskoga realističnoga pisatela Henryka Sienkiewicza. Té je v svojoj Kraigher je svoj roman z naslovom »Kontrolor Škrobar« napiso djenau pred prvov svetovnov bojnov, gda je slüžo v Slovenski goricaj (nej daleč od Porabja). Tam je spozno narodni konflikt Slovencov pa Nemcov na Spaudnjom Štajerskom. Kniga je naturali- V svojom romani piše Finžgar o stari Slavaj, šteri se bijejo za svojo slobaudnost (ilustracija Petra Žmitka) knigi »Quo vadis?« piso o protivnosti med razvüzdanov poganskov Romov pa mladim krščanjstvom - Finžgar pa piše o starom pokvardjenom Bizanci pa mladi ino zdravi slavski lüstvaj. S starimi rečami guči med drügimi o njini vküpni bogoslüžjaj. V etom romani so ništerni najšli idejo o tom, ka jugoslovanski narodi vküpslišijo, ka so naglo na pamet vzeli pred prvov svetovnov bojnov. Gnes je roman v prvom redej popularno mladinsko štenjé. Alojz Kraigher je grato diplomerani padar ranč tak v Beči, vračo pa je že na Slovenskom. Zavolo svoje slüžbe pa temperamenta je biu praktičen, na stvari je gledo z biologovimi očami. Njegva najbaukša drama zatok nosi ime maurske stvarine, tau je »Školjka« (kagyló). V etoj je Pepina oženjena z bautošom Toninom, želej si pa velko romantično lübezen, v šteroj se srečata düša ino tejlo, pa je več kak varašanski zakon. Zmejs pa je razvüzdana pa se vsepoprejk lübi s padašami svojoga moža - gda Tonin tau zvej, vmori sebé. stični kejp žitka vönavčeni lidi pa varašancov, med njimi je fiškališ Škrobar brezi narodnoga čütenja, šteri na konci svoj glas dá za Nemce. Za tau pa plača z žitkom - nej je samo politično, liki erotično ranč tak naaupek živo. Nej davnik smo dosta pripovejdali o Ivani Cankari, zdaj je na redej njegvi bratranec. Izidor Cankar se je oprvin za dühovnika vönavčo, te pa se je spravlo z estetikov. Grato je eden od prvi lidi slovenskoga kulturnoga, znanstvenoga pa političnoga žitka pred prvov svetovnov bojnov, v nauvoj Jugoslaviji, na ljubljanskoj univerzi pa je biu najvekši umetnostni zgodovinar (művészettörténész). Biu je svetski pa gospočki, logičen ino sistematičen, analitičen ino psihološki. Njegvi roman »S poti« je kratko pisanje v formi dnevnika (napló), po motivaj pa temaj pa je popautniška pripovejst. Na več mejstaj je kak lili eden esej o umetnosti ino literaturi. Človek, šteri pripovejda, v dnevnik piše o svojoj pauti po sövernom Taljanskom, v Benetkaj, Firencaj pa Laini. V prvom redej dojspiše varaše pa spomenike, zmejs pa pripovejda o svojom mladom padaši, pesniki Fritzi, šteri rad ženske zapelava. Ne more se odlaučiti med trpečo Ester pa viherno Carlo, pisatel pa o njem donk piše s simpatijov, z začüdenjom nad njegvim nihilizmom. Vnaugi brodijo, ka je »S poti« eden najbaukši romanov v slovenskoj literaturi. Do tega mau smo nika nej pisali od toga, ka so ništerne slovenske ženske ranč tak pisale literaturo. Zofka Kveder je po je povezüvo s smrtjov, žitek je občüto z melanholijov. Čütenje Gradnika pa je zrejlo, nej tak mladostno kak pri drügi pesnikaj moderne. Gradnika so dugo nej poznali pa pripoznali, eške samo na začetki 1930-i lejt so ga začnili držati za ednoga od najvekši živi slovenski pesnikov. Mamo ga za veukoga poeta erotične lirike, če rejsan lübezen čüti kmično pa dekadenčno. Tau čütenje je za njega nej nika prausnoga, liki mejšanica večfele protivni čüstev. Od toga guči njegva pesem »Eros-tanatos« ali »lübezen-smrt«. Drügo, ka je nauvo v Gradnikovoj liriki, so ženske lübezenske pesmi. Sedem veršov z naslovom »Pisma« vküpskladé eden cikluš. Vsikšo pismo leko ejkstra tö štémo, depa donk so povezane v edno cejlo pripovejst od lübezni, v šteroj Alojz Gradnik je piso takše pesmi tö, v šteraj vsikša pesem ženske gučijo o svojoj lübezni nutpokaže, kak Ljubljani živela v Pragi ino edna ženska občüti, ka gi lüZagrebi, gde je v svoji slejdnji bleni moški fali. Ta lübezen je deseti lejtaj pisala rovački. Do sploj ovaška od tiste, o šteroj tistoga mau pa je vödala več so spejvali pesniki od Prešerslovenski romanov, pripovej- na do Župančiča. Nej je tau sti, novel ino dram, od dugši nej vöspunjena, nesrečna lüpisanj je najbole erična kniga bezen, donk pa boli. Čüti se, »Njeno življenje«. Kak natu- ka de se končala s samočov ali ralistka je djenau dojspisala smrtjov. svejt kauli V cajti »moderne« je slovensko sebé, biološko erbanje pa ero- literaturo pisalo dosta umettiko. V prvom redej pa je bila nikov, šteri so se zvekšoga feministka, zatok je največ- naraudili med 1860 ino 1880. krat pisala o žitki žensek v va- Ništerni so napisali več, drügi rašanskom zakoni pa držini. menje, ništerni so prišli v sam S toga cajta ne smejmo nimo vrejek »slovenskoga parnasa«, pesnika Alojza Gradnika. Biu drüge poznamo po en par je mlajši od drügi poetov mo- njini baukši del. Nej so pa vsi derne, prvo knigo je vödau doživeli konec prve svetovne na konci toga časa. Po temaj bojne, gda se z nauvov Jugopa formaj pa sliši v té cajt, slavijov začne nauvi cajt v slopiso je nauvoromantične ali venskoj književnosti tö. dekadenčne pesmi. Lübezen -dm- Porabje, 7. junija 2018 10 Pá smo vlekli baur v Szentendri V Registeri žive (nesnovne) kulturne erbe na Madžarskom je z nami vred že 30 erb. Letos smo se vsi srečali in nutpokazali v varaši Szentndre, v najvekšom škanzeni na Madžarskom, 20. in 21. maja, na risausko nedelo in soboto pred njauv. Obadva dneva smo mogli tam biti od 9. do 18. vöre, zatok smo se že v soboto v 10. vöri odpelali z Gorenjoga Sinika. Tri ženske so prišle iz Števanovec, trge muzikanti iz Slovenije pa podpisana s Sombotela. Drugi so bili z Gorenjoga Sinika. S šoferom Miranom Petkom vred nas je bilau 28. V soboto zvečer je bila slavnostna otvoritev v nauvoj veukoj kulturnoj dvorani (Skanzen Vigadó) s kulturnim prog- srečali iz te rosagov skupine, štere igrajo na dude. V nedelo in pondejlek smo od so mali mlajši, moški in ženske, učiteljice in vrtnarice. Ništerni so tačas nej vkraj šli, ka so se nej navčili več fele rauž naredti. V nedelo so iz Mosonmagyaróvára prišli nas gledat Slovenci pod vodstvom predsednika slovenske samouprave in člana občnoga zbora Državne slovenske samouprave Lacina Brašiča. Na takšnom srečanji je nej samo tau dobro, ka se leko nutpokažemo publiki, liki tau je eške baukše, ka drüge lidi in šege spoznamo s cejle Mad- dijaške pesmi spejvajo. Ovak pa majo takšo šego tö, ka „baur tiskajo” (rönktolás). 2014-oga leta, na priliko, je iz Soprona do Székesfehérvára tiskalo 26 študentov 3 mejtre dugi baur. Ta šega simbolizira tau, ka so dobri padaške pa vküperdržijo. Podje z vesi Novaj (županija Heves) so naše obraze tö namazali s sajami, kak je tam šega na fašenek. Samo na konci dneva smo se leko mujli, pa s tem vse lagvo, ka se je z nami godilo v preminaučom leti, dojzaprali s sebe. Baur in gostüvančarge iže iz vesi Drávacsehi (županija Baranya) vlekli baur do odra. Najnaprej je čaralica (Hilda Žohar) paut mela, za Svabice in drüžbange vlečejo baur, Lucifer skrb ma na vrejek Iluš Časar kaže »dijaki iz Selmeca«, kak se dela rauža ramom. Na otvoritvi so bili tüdi etnologi iz škanzenov »višegrajski držav« (Polska, Češka, Slovaška, Madžarska), šteri so meli v petek in soboto konferenco. V soboto pa so se je biu Sanyi Labritz, žipan Gabor Wachter, pop pa Pišta Gyéček. Svabice in drüžbange njauv je mladi pojep (Máté Labritz) neso črno kokauš. Zvač (Lali Hanžek) je mašero pred muzikanti (Stanko Črnko, Sašo Gyergyek in Drago Reiber). Mali lapec (Bálint in Regina Labritz, Barbara Gyéček in Dávid Pegler pa Zsófia Bunderla in Aleks Sukič) so vlekli baur. Sneja in mladoženec (Kristina Žökš in Aleks Žohar) sta pauleg baura stapala. Na vrejek baura je skrb emo Lucifer (Feri Wachter). Pauleg baura so šli eške: paverkinja v korbli z vrganjikom (Vanessa Bedi), Fašenek (Joži Gyéček) in Lenka (Sisi Gyéček), drvar z žagov (Margit Mukič) pa ciganjica (Anikó Žohar) in ciganj (Laci Nagy). Po pauti so igrali, spejvali pa plesali. Vsi so fejst korajžni bili. Po pauti je dosta lidi slikalo pa snemalo. Na odri je Marija Kozar nutpokazala šego in nastopajoče. Zdavanje se je začnilo s pesmijo »Hod’ Marija z menov«, s šterov je sneja slobaud vzela od starišov. Mali lapec je mladi par vöoznano, žipan je tapravo, zaka trbej baur vlejčti, pop je je pa vküp dau. Zvač je vsikšoga pauzvo na gostüvanje. Na odri so gučali samo madžarski, spejvali pa so slovenski. Na konci zdavanja so vsi zaplesali na odri pa pred odrom s publikov. Na dvoriški iže iz Drávacsehi sta dva gneva flajsno včili najger lüstvo dvej ženski - Iluš Domiter Dončec in Iluš Časar Dončec - , kak je trbej s kreppapira rauže redti. Prišli Fašenek in Lenka sta tö plesala »Risauske dekličine« gledajo, kak dela rauže Iluš Domiter žarske. Najbole smo se padašivali s skupinov iz krajine Sárköz, z varaša Kalocsa pa Mohácsa. V skupini »Dijakov iz Selmeca« (inda so se v Selmecbányi na Slovaškom včili rudarski inženiri) so gnes študenti, šteri se včijo za gozdarske, rudarske in strojne inženire v Miskolci, Székesfehérvári pa Soproni. Uni so zatok prišli v register, ka stare Porabje, 7. junija 2018 V imeni Državne slovenske samouprave se vsikšoma lepau zavalim, posaba eške Mariji Csató (članici Komisije za kulturo pri DSS) in Lalini Hanžeki (člani predsedstva Slovenske zveze) za pomauč pri organizaciji. Marija Kozar etnologinja predsednica Komisije za kulturo pri DSS 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 08.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio 3: Tarča, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Izklopljeni, dokumentarni film za otroke in mlade, Slovenija, 18.10 Pujsa Pepa: Parfum, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Nika, mladinski film, 21.30 Na lepše, 22.05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Obrekovanje, ameriški film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal, PETEK, 08.06.2018, II. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Slovenski vodni krog: Dreta, dokumentarna nanizanka, 8.55 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija, 9.35 Bleščica, oddaja o modi, 10.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 10.55 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 11.20 Dobro jutro, 12.55 Šport, 19.05 Otroški program: Op! 20.00 Avsenikovih 60 v Medvodah, 21.20 Zvezdana, 22.05 Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas, 22.30 Svetovni popotnik, 23.30 Glasbeni spoti, 0.30 Športni posnetki, 2.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 09.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Se zgodi: Praznovanje, slovenska nanizanka, 15.05 Izobraževalna oddaja o kulturi bivanja, 15.35 Profil: Jelena Isak Kres, 16.00 Durrellovi (I.), britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nevarna Zemlja: Strela, britanska dokumentarna serija, 17.45 Popolna družina: Športanje, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Hop, na delo, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Vse je mogoče, 21.45 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.25 Zimsko spanje, koprodukcijski film, 2.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 3.05 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 4.05 Info-kanal SOBOTA, 09.06.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.30 Na lepše, 10.15 Mojster in njegov Gašper, portret, 11.25 Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas, 12.00 Kajak kanu - evropsko prvenstvo: na mirnih vodah, 13.55 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 14.55 Tenis - odprto prvenstvo Francije, finale (Ž), 17.00 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, 17.45 Dekleta ne jočejo, slovenski film, 19.00 Izklopljeni, dokumentarni film za otroke in mlade, Slovenija, 19.15 Adrenalinci: Potapljanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.50 Rokomet - kvalifikacije za SP (M) - Slovenija : Madžarska, 21.45 Pot na SP v nogometu, 22.15 Televizijski klub: Tek kot praznik, 23.05 Aritmični koncert - Werefox, studijski koncert, 23.55 Glasbeni spoti, 0.55 Rokomet - kvalifikacije za SP (M) - Slovenija : Madžarska, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti NEDELJA, 10.06.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji: Norčije v muzeju, risanka, 9.20 Nabriti detektivi: Stiska zaradi ocen, nemška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Doberdob v Italiji, 10.55 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Avsenikovih 60 v Medvodah, 14.50 Konjeniki, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.15 Zackovo čarovniško popotovanje: Toronto, 1. del, 17.40 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 18.35 In to je vse!: Kaktus, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Panika, slovenski film, 21.55 Intervju, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Ustvarjeno v Belorusiji, italijanska doku- mentarna oddaja, 0.15 Imago Sloveniae 2015: Kitarist Mak Grgić (A. Ginastera), 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal NEDELJA, 10.06.2018, II. spored TVS 6.55 Duhovni utrip, 7.10 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.50 Glasbena matineja, 8.15 Nevarna Zemlja: Strela, britanska dokumentarna serija, 8.45 Slastna kuhinja: Ravioli karbonara, 9.15 Svetovni popotnik, 10.20 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 11.20 Žogarija, 12.00 Kajak kanu - evropsko prvenstvo: na mirnih vodah, 13.45 Zvezdana, 14.55 Šport, 18.35 Z mladimi virtuozi: Timotej Kosovinc (A. Barrios, J. Rodrigo, T. Kosovinc), 18.55 Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Aralkum - najmlajša puščava na svetu francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Pot na SP v nogometu, 21.55 Izobraževalna oddaja o kulturi bivanja, 22.25 Avtomobilnost, 23.00 Bleščica, oddaja o modi, 23.35 Vse je mogoče, 1.25 Glasbeni spoti, 2.25 Športni posnetki, 3.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 11.06.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta (III.): Dorothyjina nova prijateljica, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Volja do smisla, 14.25 Robanov Joža, dokumentarni feljton, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Adrenalinci: Soteskanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Zdravnik Henk, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Regratove lučke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Platforma, 23.30 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PONEDELJEK, 11.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.05 Polmesec nad planikami, dokumentarni film, 10.15 Dobro jutro, 12.40 Ljudje in zemlja, 13.50 Avtomobilnost, 14.35 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 15.20 Pot na SP v nogometu, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Dokumentarna oddaja, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Studio kriškraš: Kaj je glina? 19.20 Bukvožerček, otroška oddaja o knjigah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Pas rje, 2. del: Ameriški prerod, 20.55 Oproščen, norveška nadaljevanka, 21.45 Volčje krdelo, ameriški dokumentarni film, 23.20 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal TOREK, 12.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Duhovna oskrba sodobnih nomadov, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Village Folk - Ljudje podeželja, dokumentarna serija, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Kaj je glina? 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Jej, spi, jej, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Pojoči asteroid, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Nedolžen, britanska nadaljevanka, 20.55 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Ljubo Bavcon, 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.30 Info-kanal TOREK, 12.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.55 Žogarija, 9.35 Slovenski vodni krog: Rinža, dokumentarna nanizanka, Porabje, 7. junija 2018 OD 8. junija DO 7. junija 10.15 Alpe-Donava-Jadran, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 14.00 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 14.50 Vse je mogoče, 16.30 Halo TV, 17.15 Dokumentarna oddaja, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Kako ostati mlad, britanska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja, 21.35 Akcent, 22.30 Taka so pravila, koprodukcijski film, 23.55 Videotrak, 1.05 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 13.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja: Špinačni ravioli, 11.50 Platforma, 12.25 Zlata dekleta (III.): Moj brat, moj oče, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Reka življenja, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Gore, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Trobka in Skok: Medena zmešnjava, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Druga stran upanja, koprodukcijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Turbulenca: Gore, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 13.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Kanape Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.25 Zapeljevanje pogleda: Tugo Šušnik in Jože Slak, dokumentarna serija, 10.05 10 domačih, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.30 Dober dan: Iz mariborskega studia, 15.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa, 17.35 Ambienti, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.50 Rokomet - kvalifikacije za SP (M) - Madžarska : Slovenija, 20.45 Žrebanje Lota, 20.50 Glasba skozi čas: 20. stoletje, nemška glasbena dokumentarna serija, 21.35 Evrovizijski zbor leta 2017, Carmen manet, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Maigret (II.): Maigret in plesalka z Montmartra, britanska nanizanka, 0.10 Videotrak, 1.10 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa, 3.15 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 14.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Gore, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.30 Slovenci v Italiji, 15.00 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Mala kraljična: Ne maram solate!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Bernard Buffet – predhodnik poparta, francoska dokumentarna oddaja, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 14.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.55 Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dokumentarna nanizanka, 9.35 Na lepše, 10.20 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, 15.20 Pozabljeni Slovenci: Dragotin Gustinčič, dokumentarna oddaja, 16.00 Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.05 Pelé - rojstvo legende, brazilsko ameriški film, 21.55 Avtomobilnost, 22.30 Skupina Karamazoff - spomini na leta v Sohu, španska dokumentarna oddaja, 23.35 Nogomet - SP 2018, Rusija : Savdska Arabija, vrhunci, 0.15 Slovenska jazz scena, 1.10 Videotrak, 2.10 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, 4.00 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu