LETO IX. ST. 108 Ljubljana, april 1967 »GRAD Zimske športne igre gradbincev m Težavna naloga organizatorjev — Premalo snega — Kljub težavam odlična organizacija — Okrog 240 tekmovalcev na startu — Odnesli smo bronasto kolajno in l*>kal kranjskega sindikalnega sveta Za režijske stroške smo porabili 7,5% več denarja kot je predvidel plan Te Jni je DS podjetja obravnaval analizo stroškov naše režije v preteklem letu. Iz nje povzemamo nekatere podatke in zaključke v želji, da bi z njimi seznanili čim širši krog članov našega kolektiva. Zaradi lažjega razumevanja vsebine tega sestavka, najprej nekaj pojasnil. Celotno našo režijo sestavljata režija poslovnih enot (pri gradbenih enotah režija gradbišč, pri obratih obratovna režija) in režija podjetja. Vtem ko obsega režija poslovnih enot vse stroške režijskega značaja v zvezi s poslovanjem^ njih samih, združuje sedanja režija podjetja, po lani sprejetem predlogu analitske službe, naslednje stroške- — stroške režije centrale, — skupne režijske stroške podjetja. Pod skupnimi režijskimi stroški razumemo tiste stroške, ki so se do konca leta 1965 porazdeljevali med no režijo v poprečju za 7 "/o, obrati pa celo za 12,8%. Izmed 13 poslovnih enot le 4 niso prekoračile plana, in sicer Ljubljana in Celje med gradbenimi enotami ter KO Maribor in OGP Ljubljana med obrati. Ker je velikost režije deloma odvisna tudi od obsega proizvodnje, si oglejmo, še, kako je bil izpolnjen plan proizvodnje za 1. 1966. Ta je znašal 138.229,623 N din (brez obrtniških storitev), realiziran pa je bil s 148.293,439 N din, kar pomeni, da je bil tudi plan proizvodnje presežen, in to za 7,3 %( Kot vidimo, ne gre za večjo razliko med prekoračenjem plana režije in plana proizvodnje, pa vseeno ne moremo biti z rezultatom zadovoljni. Vedeti moramo namreč, da prevladujejo pri poslovne enote po različnih ključih, režiji fiksni stroški nad variabilni n' _ J._Ml • ___U -k .,ovrarr. mi in Hn 7fl1n rP7.iia DOf 1101)611111 Na letošnjih V. zimskih športnih igrah gradbincev so bili organizatorji pred težko nalogo. Snega je bilo malo in organizacija na Krvavcu ni bila tako lahka. Vse priprave so zahtevale ogronmo Požrtvovalnega dela in truda. Tokrat si j-c organizacijski komite z ing. Nandetom Jocifom na čelu zaslužil vse priznanje, prav tako tudi sodelavci smučarskega kluba »Triglav« iz Kranja. Tekmov»nje je potekalo brez zastoja, po točno v naprej določenem programa. Pokroviteljstvo nad športnimi igrami je prevzelo gradbeno podetje ^Projekt« iz Kranja. ..Slovesen začetek V. ZIG SRS je "4 v petek 17. marca 1967 na sveča-urejenem prostoru pred »Bruna-ricot v Tihi dolini. Tu se je zbralo 9krog 240 tekmovalcev iz 24 grad-"enih, projektivnih in sorodnih pod- ^°lili bomo polovico članov naših samoupravnih organov Vsako leto razpiše delavski Svet podjetja volitve organov opravljanja. Na novo moramo lzvoljti polovico članov delavskega sveta podjetja in delavskih Svetov enot. Naše člane delavskega sveta P,°djetja izvolijo člani delovne skupnosti po volilnih enotah, ki s° praviloma obstoječe poslovne 6note, Vsaka enota izvoli dolo-Cei»o število članov v delavski Svet iz vrst delavcev enote. , Volitve morajo biti opravljene ? °v konca aprila. Dan volitev do-0c' delavski svet ob razpisu, ki Pa mora biti 30 dni pred dnevom volitev. Naš delavski svet je razpisal olitve 21. marca. V času do sa-jPm volitev, tj. do 20. aprila, ko oodo volitve, je treba opraviti tevilne naloge. Posebej imeno-ani volilni organi morajo se-taviti volilne spiske, potrditi andidatne liste in izvesti same volitve. . Kandidate predlagajo člani de-bvne skupnosti na zborih delov-i , ljudi. Posebne važnosti je, ateri kandidati za člane orga-?v upravljanja bodo predlaga-Prav gotovo bodo izbrani ti-ll>„ katerim bomo zaupali tako ®^ue naloge, kot je upravljanje ^pujetja. Zato je prav, da se zbo-i dobro organizirajo, na katerih 0ra biti navzoča večina članov -°te, za katere se zbor sklicuje. . Na zborih po volilnih enotah t? treba predlagati kandidate za i ane delavskega sveta podjetja Za člane delavskega sveta eno- vjErav tako bodo tudi volitve , anov delavskega sveta podjetja akor tudi delavskega sveta eno-Le isti dan, tj. 20. aprila. I 0 naši ustavi upravljajo de-clVni ljudje v delovnih organiza-_ I91' v skladu z družbenoeko-i disko ureditvijo, katere osnova škodno združeno delo s sred-j ' -Za Proizvodnjo v družbeni lovnih1' ,ŠD samoupravljanje de-r 'ljudi v proizvodnji ter v d i tev družbenega proizvoda , ovni organizaciji in družbe- ni skupnosti. v l?Vaianje te pravice se odraža vnva-v*ci delovnega človeka, da 0r 1 ln da je lahko izvoljen v ors upravljanja v delovnih moran,'zacijah; To tPravic0 je I1 ° smotrno izkoristiti, saj čl. Uuvisna od pravilne izbire l)r °T delavskih svetov tudi do-p0 Poslovna politika v težavnih jo ni 80sP0darjenja, ki nam j narei(uje gospodarska ;n druž- 6ena reforma. jetij. Poleg številnih gostov se je slovesne otvoritve udeležil tudi tehnični direktor podjetja ing. Alfred Peteln. Tekmovalno ekipo je vodil Jernej jeršan. ki je letos prvič nastopila v enotnih puloverjih in kapicah ter tako zbudila sološno pozornost med tekmovalci in gledalci. Zanimiv je tudi podatek, da je na letošnjih zimskih igrah sodelovalo ogromno tehničnega strokovnega kadra. Tako so se tekmovalci srečali na snežnih poljanah, izmenjali nekaj športnih in strokovnih izkušeni, vse skupaj pa jc bilo ponovno zbližanje tako razdrobljenega gradbeništva. Za vsak uspeh trdo delo Naši tekmovalci so odšli na Krvavec že v ponedeljek popoldne. Ker je ta dan pihal močan veter in žičnica ni vozila, so morali nekateri peš na Krvavec. Posebno si je s tem nabral ogromno kondicijo tovariš Marjan Starovasnik. Dve in pol ure hoje je bilo dovolj za prvi dan. Na Krvavcu so našli že nekaj tekmovalnih ekip drugih podjetij, ki so se temeljito pripravljale na tekmovanje. Vreme in snežne razmere niso bile najbolj ugodne, toda to naše tekmovalce ni oviralo. Pridno so trenirali in kljub hudi konkurenci dosegli v skupnem plasmaju tretje mesto, za kar so prejeli pokal občinskega sindikalnega sveta Kranj in bronasto medaljo v trajno last. Rezultati v posameznih disciplinah so bili mnogo boljši od rezulta-Tako- se je npr. ni tekmovalec Marjan Cizej, ki jc prejel srebrno medaljo za drugo mesto med 51 tekmovalci. L mesto: Miro Svetina, »Sava« Jesenice, čaš 61,3, II. mesto: Marjan Cizej, »Gradis«, čas 62,4, lil. mesto: Miloš ing. Lapajne, »Emona projekt«, Ljubljana, čas 65,7, ostali tekmovalci: tl. mesto: Rupret Babič, »Gradis« Lj., čas 73,5, 18. mesto: Osvin Novak, »Gradis« Lj., čas 79,0, 25. mesto: Marjan Starovasnik, »Gradiš« Lj., čas 81,0. Slalom — starejši moški nad 40 let 1. mesto: ing. Miloš Lapajne, »Emona projekt« Lj., čas 65,7, 2. mesto: ing. Ivo Vidmar, Geodetski zavod SRS Lj., čas 72,1, 3. mesto: Sodnik Deisinger, »Slov, projekt« Lj.. čas 73,1„ 4. mesto: Rupert Babič, »Gradis« Lj., čas 73,5. Nadaljevanje na 2. str. To so: stroški vseh obresti, z.avaro valne premije od osnovnih sredstev, stroški uvajanja nove proizvodnje, prispevki in članarine zbornicam, stroški stoječe srednje mehanizacije. Vsi ti stroški so do tedaj bremenili režijo poslovnih enot. Hkrati s sprejetjem predloga o združitvi stroškov režije centralo in skupnih režijskih stroškov podjetja v enotno režijo podjetja, je bil sprejet tudi enoten prispevni ključ (opravljene efektivne ure delavcev in obračunana amortizacija od delovnih priprav) za njeno kritje. Toliko za uvod, sedaj si na oglejmo pobliže, kolikšni so bili v preteklem letu stroški ene in druge režije. v kakšni višini so bili planirani, kolikšen jc njihov delež v vrednosti proizvodnje in podobno. L Režija poslovnih enot Stroški te režije so znašali v su-mariju lani 29.0!b,302 N din. tako da smo presegli letni plan. ki je predvideval v te namene 27.004,252 N din — za 7,5%. Pri tem so gradbene enote presegle svojo planira- mi in da zalo režija pod nobenim pogojem ne bi smela naraščati vzporedno z naraščanjem obsega oziroma vrednosti proizvodnje. Še celo pa ne hitreje! In prav tu smo si navzkriž vsaj v poprečju podjetja, imamo pa v podjetju take poslovne enote, pri katerih je lani režija počasneje rasla kot proizvodnja. Kar naštejmo jih. Te so: pri gradbenih enotah: Ljubljana, Celje, Ravne in Koper, pri obratih pa K. O Maribor in to je pozitivno. Kje so sedaj vzroki takemu rezultatu, se vprašamo? Nedvomno je eden glavnih v neredno planirani režiji. Drug vzrok, ki ga bržčas tudi ne kaže omalovaževati, pa ic v tem, da smo lani premalo storili za znižanje naše režije, četudi ni manjkalo priporočil organov delavskega samoupravljanja. Absolutni znesek, ki ga je ta ali ona poslovna enota porabila za svojo režijo, pa sam po sebi še ne daje objektivne slike o velikosti njene režije. Najmanj, kar je treba: še upoštevati, je še velikost oziroma vrednost proizvodnje, ki jo je poslovna enota ustvarila. Ta pogoj pa Nadaljevanje na 2. str. Slaba izobrazbena struktura zaposlenih Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je pripravil obširno analizo o strukturi strokovne usposobljenosti zaposlenih. V njej je zajci več kot polovico vseh zaposlenih v gradbeništvu in torej na tej podlagi že sklepamo na razmere v celotnem gradbeništvu. Republiška skupščina pa je prav ob koncu marca razpravljala o isti temi za vse slovensko gospodarstvo. Podatki ne za gradbeništvo ne za vse gospodarstvo niso nič kaj razveseljivi. Kažejo namreč, da je struktura zelo slaba in da veliko ljudi nima take izobrazbe, kakršno zahteva delovno mesto, na katerem delajo. Kaj ugotavlja republiški odbor gradbincev? Od 2601 delovnega mesta, na katerih lahko delajo nepriučeni delavci, je 2524 ali 95 % nepriučenih delavcev. Drugi imajo višjo izobrazbo. To navsezadnje niti ni slabo, zatakne pa se že pri priuce-tov prejšnjih let. Tako" se je npr. nih. Kar 37,6% je med njimi takih, ki niso priučeni, Rupert Babič iz Maribora med sta- 8,8% pa jih je s poklicno šolo, zasedajo pa delovno reršimi tekmovalci (od 53 tekmo- mesto priučenega delavca. Na delovnih mestih, kjer zahteva poklicna šola, ima tako šolo le 72,3% rejšimi tekmovalci (od valcev) pri veleslalomu uvrstil na 6. mesto z rezultatom 0;54,6 (najboljši tekmovalec Ivan Vidmar, geodetski zavod Ljubljana 0;48,2). Marjan Starovasnik (0:59,6), na 13. mesto (kljub padcu) in Osvin Novak na 18. mesto s časom I ;00,4. Pri veleslalomu — moški nad 40 let pa je naš tekmovalec Rupert Babič dosegel lil. mesto s časom (0;54,6) ter tako kot prvak prejet edino bronasto medaljo. Tekmovalna ekipna štafeta na 3 X 3 km v sestavu ing. Peter Gorjanc, Jože Petrič in Ivan Jamnik je zasedla 4. mesto v času 53;51,2. Najboljša ekipa iz »Save« Jesenice pa v času 45;39,2. druga je bila ekipa »Projekta« iz Kranja, tretja pa ekipa podjetja »Tehnik« Škofja Loka. Pri tekih posamezno 3—5 km je naš tekmovalec Ivan Jamnik dosegel 11. mesto (čas 36;33,4). Najboljši tekmovalci pa so bili Filip Kalan, »Sava« Jesenice, Franc Zupan »Sava« Jesenice in tretji Franc Naglič »Projekt« Kranj. V slalomu, mlajši tekmovalci do 34 let so zasedli prva mesta: Andrej Soklič, »Projekt« Kranj, Jože Svetina »Sava« Jesenice in Janez Čop »Sava« Jesenice. Najboljši med našimi tekmovalci pa so bili: 6. mesto Jože Zupan, 14. mesto ing. Janez Herzog, 31. nato Jože Pukelj, Jernej Jeršan, ki je bil takrat v odJični formi, je zgrešil vratca in tako bil diskvalificiran, kar je popravil v veleslalomu, kjer je zasedel skupmi s Tonetom Zaletelom solidno 24.-25, mesto. Pri slalomu, starejši — moški nad 34 let se je najbolj odrezal naš zna- Številka 64 in 46 pred startom se ljudi, vsi drugi so samo priučeni ali pa povsem neusposobljeni. Relativno najslabše je v administraciji in v strokovnih službah podjetij. Pri srednji'strokovnosti ima le 56% ustrezno strokovno izobrazbo. Gre namreč za srednjo šolo, bodi gimnazijo, tehniško, ekonomsko ali podobno šolo. Odstopanje od visoke stopnje strokovnosti povzroča praviloma najhujše posledice za uspeh in napredek podjetja. Po omenjeni analizi renubliškega odbora ima samo 46,6 % delavcev ustrezno strokovno izobraz- bo, ki zasedajo taka delovna mesta, na katerili se zahteva višja strokovna izobrazba. Vsi drugi imajo nižjo, v 22 primerih pa so celo samo priučeni. Res je, da je taka struktura strokovne usposobljenosti zaposlenih posledica podedovanega iz preteklosti, res je pa tudi, da se prav glede tega zelo počasi kopljemo iz zaostalosti. S tako strukturo se prav gotovo ne moremo uvrstiti med razvite ali vsaj srednje razvite. In prav taka struktura je vzrok, da počasi in prepočasi napredli jemo. Ko so v republiški skupščini razpravljali o teli zadevali, so ugotovili, da je uvajanje sodobne mehanizacije, organizacije proizvodnje, kar vse narekujejo zaostreni pogoji gospo-darjena v gospodarski reformi, odvisno prav od strokovne usposoblenosti zaposlenih. Od zaposlenih s pomanjkljivim znanjem namreč ni mogoče pričakovati, da bi se zavzemali za sodobnejšo organizacijo proizvodnje in za uvedbo sodobnih tehnoloških postopkov. To je še zlasti pomembno za ljudi na vodilnih delovnih mestih. Poslanci so rekli, da ne kaže pričakovati, da se bodo stvari same uredile v novih pogojih" gospodarjenja, temveč je predvsem treba poiskati način, kako ta položaj čimprej zavestno izboljšati. Potemtakem gre za zavestno spoznano dolgoročno akcijo, za organizirano delo, ki bi se ga morale lotiti kadrovske službe podjetij na podlagi širših akcijskih programov, ki bi jih sprejeli organi delavskega samoupravljanja podjetij. Poslanci so tudi na široko razpravljali o tem, ali naj bi izdali ustrezen republiški predpis, za šolo je Nadaljevanje na 2. str. NADALJEVANJA S PRVE STRANI Naša režija upošteva stopnja (°/o) režije, ki ga izračunamo iz razmerja režije do vrednosti proizvodnje. Poglejmo sedaj, kakšne rezultate nam daje analiza režije poslovnih enot v tem pogledu. Stopnja režije je znašala lani: v sumiranju (vse poslovne enote).................19,6 % pri gradbiščih.............17,0% pri obratih.............24,3 % Pri gradbenih enotah prednjači z najnižjo stopnjo Koper (11,5%), z najvišjo pa Celje (21,2%). Iz analize povzemamo, da je na nizko stopnjo pri Kopru vplivala v dokajšnji meri visoka proizvodnost, ki jo je ta enota dosegla lani v glavnem po zaslugi ugodne strukture gradbenih del. Pri Celju je bilo obratno. Pri tej enoti so prevladovala lani zaključna dela — edini večji objekt, tj. šola Majšperk, je bil prevzet po neugodni ceni — kar je vplivalo na njihovo nizko proizvodnost in s tem tudi na relativno visoko režijsko stopnjo. Režijska stopnja pri drugih gradbenih enotah je nekje v sredini med najnižjo in najvišjo, brez pomembnejših razlik med posameznimi enotami. Pri obratih, če Vzamemo oba kovinska obrata, pri katerih režijska stopnja ne odstopa mnogo, ne bi bila umestna primerjava režijske stopnje. Le-ti se namreč med sabo močno razlikujejo po sami dejavnosti in zato tudi po strukturi lastne cene. Tu bi morala kazala opozoriti samo na eno zeio visoko režijsko stopnjo pri strojno-prometnem obratu, ki znaša kar 42.2%. 1 u pa moramo vedeti eno, namreč, da je ta obrat nosil v svoji režiji samo iz stroškov za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev 2,632.361 N din ali nad 68% stroškov investicijskega vzdrževanja, kolikor jih je odpadlo lani na podjetje kot celoto. Saino ta postavka pomeni pri SPO dobrih 45% celotne njegove režije. 2. Režija podjetja Stroški režije podjetja so znašali 8,801.927 N din, po planu pa smo jih predvidevali za 9,595.475 N din. To pomeni, da so bili dejanski stroški te režije nižji od planiranih za 8,3 %. kar je vsekakor pozitivno. Tudi same režije centrale nismo v sumiranju prekoračili, saj smo od planiranih 4,493.901 N din porabili v ta namen le 4,024.385 N din ali 10,4% manj. Isto velja tudi za skupne režijske stroške podjetja, pri katerih smo od planiranih 5.501.574 N din potrošili 4,777.542 N din ali 6,4% manj. Gledano režijo centrale z vidika njene delitve na del. ki ga predstavljajo materialni stroški, in na del za osebne dohodke, je treba ugotoviti, da tudi to ni prišlo po prekoračitvi plana. Materialni stroški so bili namreč realizirani le s 96,5%, osebni dohodki pa samo s 84,8%. Pač pa ugotovimo večja ali manjša odstopanja od plana, če primerjamo posamezne vrste materialnih stroškov. Enaka ugotovitev velja tudi za 11. del režije podjetja, tj. za skupne režijske stroške podjetja. Kot smo ugotovili že zgoraj, le-ti v sumiranju niso bili prekoračeni, posamezni elementi pa kažejo v primerjavi s planom večja ali manjša odstopanja. Tako so bili npr. realizirani: — stroški za obresti od kreditov 69,6 %, — stroški zavarovalnih premij od osnovnih sredstev 104,9%, — stroški za uvajanje nove proizvodnje 65,5 %, — stroški obresti od poslovnega sklada 115,9%, — prispevki in članarine zbornicam 46,7% plana. Vse te ugotovitve nas navajajo na podoben zaključek kot režija poslovnih enot. namreč da smo pri sestavljanju plana režije podjetja posvečali planiranju posameznih postavk premalo pozornosti. je vulkan, iz katerega nikdar pokadilo kot politične tovarne. Končno še nekaj podatkov o bančnem obračunu stroškov podjetja s posameznimi poslovnimi enotami. Po veljavnem enotnem ključu je 14 naših poslovnih enot, ki delajo doma tj. v SFRJ, prispevalo v letu 1966 za kritje te režije: skupno..................... 8,831.540 poleg njih pa še poslovna enota, ki dela v ZRN . . 517.150 Skupno torej............... 9,348-690 Ker so znašali dejanski stroški le............... 8,801.927 so bile za razliko .... 564.763 priznani na dohodke posamezne poslovne enote in to v sorazmerju v"’«>čanega prispevka. A. B. Delavski svet je razpravljal Pojasnila in vab la Uredništvo »Gradisovega vestnika« je prejelo že več pritožb, zakaj ne objavljamo sklepov delavskih svetov in upravnih odborov. Uredniški odbor je o tem problemu razpravljal na zadnji seji. Mislimo, da bo potrebno pri pisanju zapisnikov oziroma sklepov več ažurnosti. Sklepi morajo bili vsaki mesec najkasneje do 18. dostavljeni uredništvu Gradisovega vestnika. Pozneje sprejetih sklepov ne moremo več objaviti, oziroma jih lahko objavimo šele naslednji mesec. Isto velja tudi za druge prispevke. Sodelujte v »Gradisovem vestniku«. Pišite čimveč! Uredništvo Obširen je bi'l dnevni red seje delavskega sveta podjetja dne 28. II. Obravnaval je zaključni račun za lansko leto, sprejel je pravilnik o nadomestilu osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela zaradi bolezni ali nege obolelega družinskega člana ali spremembo pravilnika o delovnih razmerjih glede dolžine porodniškega dopusta, ki bo odslej 105 dni brez presledka. Nadalje je delavski svet odobril uporabo namenskih sredstev za gradnjo lastnih investicijskih objektov pri posameznih bazenskih enotah. Zaključni račun za leto 1966 je delavski svet sprejel po obširni obravnavi. Pregledali so rezultate poslovanja posameznih enot in podjetja kot celote. Celotni dohodek je bil za 2 % višji kot v letu 1965, razmerje delitve ustvarjenega dohodka na osebne dohodke in sklade pa je bilo doseženo po predvidevanjih gospodarskega načrta za lansko leto. Za izboljšanje osebnih dohodkov je delavski svet sklenil, da se razporedi na osebne dohodke poleg kritja že izplačanih v lanskem letu še največ 250 milijonov starih dinarjev s tem, da enote ta denar podrobno razdele. Posebno pozornost je delavski svet posvetil višini vezanih obratnih sredstev v zalogah materiala, gotovih izdelkov in vrednosti nedokončanih objektov gradnje za tržišče. Skupna vrednost se je od leta 1965 zvišala za dobrih 870 milijonov starih dinarjev. To povečanje krepko vpliva na finančno zmogljivost pod- jetja, zlasti še, ker nam naši dolžniki že opravljenega dela zelo počasno plačujejo. Nujno je, da se iz razpoložljivih skladov povečajo obratna sredstva. Ob primerjanju doseganja, posameznih postavk gospodarskega načrta za leto 1966 je bilo ugotovljeno, da so v glavnem vse postavke načrta izpolnjene, če gledamo podjetje kot celoto. Odstopanja so bila pr* posameznih enotah, ki kljub prizadevanju niso uspele doseči takšnih rezultatov, kot so jih predvidevale ob sprejemanju gospodarskega načrta. Ugoden uspeh je dosegla enota v Nemčiji, saj je bilo doseženega za eno milijardo 748 milijonov S din vrednosti v deviza hin je bil tudi po odbitku stroškov in osebnih dohodkov delavcev v Nemčiji devizni priliv zelo ugoden. O pravilniku o nadomestilih osebnega dohodka za prvih 50 dni zadržanosti od dela zaradi bolezni smo v našem listu že pisali. Delavski svet je sprejel sedaj ta pravilnik z veljavnostjo od I. III. 1967 in dopolnil osnutek v nekaterih členih. Nadomestilo v višini 100 0 /• osnove se ne bo priznavalo za primer odsotnosti Z dela zaradi nesreče na poti na delo in z dela. Da'ie se v pravilniku predpisuje kontrola bolnikov in da se bo nadomestilo osebnega dohodka priznalo samo tistemu, ki bo predložil zdravniško potrdilo o delovni nezmožnosti, in to od tistega zdravnika, s katerim ima podjetje po posameznih krajih sklenjene pogodbe o opravljanju zdravniških pregledov in sodelovanja na področju zdravstva. Premalo ali preveč mehanizacije V času gospodarske reforme, ko iščemo razne notranje rezerve, da bi zmanjšali proizvodne stroške, se med drugimi stalno pojavlja tudi vprašanje: preveč ali premalo; pa naj bo to vprašanje kadrov, zalog, električne energije ali delovnih priprav. „6rads“ na 3. mesi« Na splošno so se naši tekmovalci dobro odrezali, vsekakor bi bili rezultati lahko še boljši, toda zato je potrebno dosti več treninga, tega pa je bilo premalo. Kaj pravi predsednik komisije za šport in rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije tovariš Janez Hamboš: Ko ocenjujem letošnje zimske športne igre. lahko rečem, da je bila organizacija nadvse dobra. Organizatorji so dali vse od sebe. da bi tekmovanje v celoti uspelo. In to so tudi dosegli. Snežne razmere niso bile najboljše, zato mislim, da bomo morali prihodnje športne igre organizirati že v januarju ali februarju. Tekmovalci so bili vztrajni in disciplinirani in težko bi se odločil, katera ekipa je bila boljša. Vsi so se pač trudili, da bi svojim ekipam prinesli kar največ točk. Želim, da se prihodnje leto srečamo še v večjem številu. L. C. Kljub temu, da smo že večkrat načeli vprašanje investiranja v podjetju, bodisi lastnih gradbenih investicij ali pa investicij, vloženih v delovne priprave, se ta problematika ne rešuje tako, kot bi bilo potrebno. Enotno podjetje »Gradis« je prešlo v združenje Gradisovih podjetij, kjer hoče vsaka enota imeti vse: svojo upravo, bazo s skladiščem materiala in stroji, stabilno centralno betonarno in ostale pomožne obrate. Vprašajmo se. ali delavski svet podjetja pravilno rešuje te probleme in zakaj dopušča razvoj v smeri takšne samostojnosti, po kateri nas bo bolela glava. Zaradi takšne »samostojnosti« postane operativnost podjetja problematična. Danes se hočem dotakniti vprašanja: preveč ali premalo mehanizacije? Čeprav je delavski svet podjetja že sprejel okvirni program za nabavo novih strojev in opreme v letu 1967, mora komisija za investicije ponovno razpravljati o povsem novih predlogih poslovnih enot. Zelja tehnične službe je bila, da bi nabav- Slaba izobrazbena struktura zaposlenih predpisano, da ne more učiti nihče drug kot učitelj, nikomur ne pade v glavo, da bi zdravljenje zaupali nestrokovnjaku, za vodstva podjetij pa ne zahtevamo ustrezne strokovnosti. Seveda se vsega ne da nategniti na eno kopito in tisto, kar velja za majhno podjetje take in take stroke, ne velja za veliko. Vsekakor pa bo treba razmišljati, če bi se dalo navsezadnje tudi v tej smeri kaj storiti za boljšo strokovno strukturo v gospodarstvu. Dalje so se poslanci zavzeli za to, da je treba poostriti odgovornost vodilnega osebja v podjetjih npr. za to, da bo doseglo podjetje tak in tak čisti dohodek na zaposlenega in da vodstvo podjetja tudi odgovarja za tako številko, za katero bi se odločil delavski svet. Če tega ni sposobno napraviti, potlej je treba dobiti druge ljudi. V zvezi s tem pa je seveda tudi delitev dohodka po delu, ki smo jo v proizvodnji že precej speljali na čisto, zlasti za vodstveni kader pa te stvari še močno šepajo in so le redka podjetja, ki imajo kakšna objektivna merila za to. V razpravi so poslanci na primer govorili, da bi moral biti osebni dohodek tega osebja odvisen od čisto določnih rezultatov podjetja. Vse to pa pomeni, da bi si moral direktor sam izbirati sodelavce in ne, da jih izbira posebna komisija v podjetju. To pa terja nekatere spremembe temeljne zakonodaje. Nekaj je vsekakor treba storiti, in to čimprej. saj je tudi od tega in morda največ prav od tega odvisno, kako bomo uveljavili gospodarsko in družbeno reformo. Naloge so dolgoročne, ker še niso iznašli takega lijaka, s katerim bi ljudem znanje vlivali v glavo. Stvari pa se kaže lotiti načrtno, saj je le v takem delu možen tudi '-speh. ljali res samo najpotrebnejše deficitarne stroje ter da bi si pomagali pri reševanju tehnične problematike z bolj dinamičnimi posegi med enotami. V proizvodnji primanjkujejo v konicah različni stroji v posameznih enotah, vtem ko jih v drugih primanjkuje. Že v preteklem letu smo analizirali v Ankaranu na sestanku tehničnega kadra, da imamo na primer strojev za proizvodnjo in vgraditev betona znatno preveč v primerjavi s kubaturami dejansko vgrajenega betona. Proizvodne kapacitete betona so v našem podjetju 600.000 m3 letno, največ ga pa vgrajujemo letno bodisi v gradbeni proizvodnji ali pa v ostalih gradbenih elementih 100.000 m3. Torej 600% več. kot je dejanska potreba. Isto je pri vibracijskih strojih, kjer so kapacitete možnosti vibriranja 4300 m3/h, vtem ko lahko izdelamo na uro 700 m3 betona. Tudi tu je za 600% več strojev. Kljub temu pa moramo v letošnjem letu uvoziti še dodatne kapacitete vibracijskih strojev! Poleg dejstva, da imamo v Ljubljani centralno betonarno, ki bi lahko služila ob dobrem sodelovanju in ob malo boljšem obojestranskem razumevanju gradbenih enot v Ljubljani, se nam pojavlja sličen primer v Kopru. Tu bosta v istem bazenu delali dve Gradisovi enoti in moramo postavljati poleg že ene pravkar montirane betonarne še drugo, za katero moramo ■ 'vno investirati nova finančna Iva. Na ta način si po nepotrebnem povečujemo fond strojev in naprav in mislim, da bomo kmalu prišli do ugotovitve, da vseh teh stroškov kratko in malo ne bomo prenesli. Komisija za Investicije DS pod ietja je sprejela principe pri nabavi novih sredstev, namreč da nabavljamo samo za enostavno reprodukcijo. tj. za nadomestitev že dotrajanih strojev. Pojavljajo se pa zahteve po novih strojih, po povečanju sedanjega fonda delovnih priprav. Vse to pa je posledica vse preveč stihijskega prevzemanja del oz. planiranja pričetka del. V posameznih obdobjih čez leto se dogaja, da ne moremo od poslov« nih enot dobiti npr. vibratorjev, pretvornikov, rezalcev za bet. železo, črpalk itd., pa čeprav vemo. da leže kot »rezerva« v posameznih skladiščih poslovnih enot. Mnen ja sem. da ni imela reorganizacija Gradisa v preteklih letih s formiranjem ekonomskih enot namena, da bi imeli mehanizacijo sta-cionirano v posameznih skladiščih poslovnih enot. Ce smo centralizirali težko mehanizacijo in vozni park v strojno prometnem obratu, smo jo s posebnim namenom, namreč. da bo upravljanje s temi sredstvi v podjetju bolj dinamično. Mislim pa. da bi moralo to načelo veljati tudi za srednjo mehanizaci jo in bi morali skladišča strojev po poslovnih enotah ukiniti. Stroji bi morali biti samo na delovnem mestu, v delavnicah obratov na popravilu ali pa v skladišču stroj, inventarnega parka. Izgovor, da so transportni stroški za prevoz strojev za strojno bazo v Ljubljani predragi, ne drži, saj lahko ugotovimo, da nas odvisna mehanizacija iz leta v leto bolj bremeni. Tako imamo sedaj v SIP v Ljubljani veliko japanerjev samokolnic. mešalcev za beton, kon-zolnih dvigal, mešalcev za malto, ki jih ne moremo niti prodati, ker ni kupcev, niti odpisati, ker imajo še osnovno vrednost. Vsi ti stroji Pa so se nabavili potem ko so poslovne enote stalno zahtevale ob konicah še dodatno opremo. Vrednost teh strojev; tj. stoječe mehanizacije v strojno inv. parku, je znašala 31. XII. 1966 427.515.000 S din. Razumljivo je. da moramo od le vsote pla-čati amortizacijo, obresti in zavarovanje. Edino izhodišče iz. take situacije je v tem. da bi za kritično sredaio mehanizacijo ne obračunavali nrni-rnalne amortizacije, ki je predp m-na. temveč povečano amortizaei'0. V tem smislu ho tehnična služba centrale pripravila tudi predlog DS podjetja. Moralni profil mladega gradbinca Kot profesor — psiholog sem imel tudi letos priložnost sodelovati na posebnem seminarju za vajence, ki ga je organiziral Center za izobraževanje. Seminarju, ki je trajal teden dni, je prisostvovalo 59 vajencev. Pri pripravljanju gradiva za predavanje o osebnosti mladega človeka se mi je vzbudila želja, da bi to mlado osebnost malo natančneje spoznali tudi z njegove strani, torej konkretni moralni, psihološki, sociološki lik mladega gradbenega vajenca, »tip 1967«. Dopoldne je bila na vrsti ena skupina, popoldne druga, kar je nudilo hvaležno priložnost za primerjanje odgovorov. Poglejmo sedaj odgovore na prvo vprašanje: — ali delamo zato, da živimo? (21 in 24) 45 — ali živimo zato, da delamo? (0 in 0) 0 — oboje? (9 in 5) 14. Drugo vprašanje: kdo se je odločil za gracmeni poklic po lastnem preudarku, oz. še preden je dobil pri Gradisu priložnost za organizirano šolanje? Odgovor: v prvi skupini dva, v drugi eden. Velikanska večina se je torej odločila iz čisto praktičnih, ekonomskih razlogov. Tretje vprašanje: kateri poklic vam je naj ljubši (številke za poklici pomenijo razvrstitev v rangu za vsako skupino posebej)? Mehanik 2—2, šofer 10—6, inženir 4—1, pilot 8—5, miličnik 15 — 15, duhovnik 14—7, učitelj 5 — 12, vzgojitelj 11,5—9, poklic športnik 3—4, frizer 11.5—14, trgovski pomočnik 6,5 — 11, železničar 9—8, računovodja 6,5—10, zidar, tesar, betoner, grad. strojnik 1—3. Izračunana rang korelacija rho med rezultati obeh skupin je 0,674 in pomeni, da bi nastopilo slučajno ujemanje rezultatov obeh skupin samo enkrat v sto primerih. in da torej izražene simpatije za tehnične poklice in antipatije do besednih, upravnih, humanističnih poklicev niso slučajne, ampak je pristen izraz razpoloženja pri mladem človeku. Posebno razveseljiva je visoka, oz. čelo najvišja ocena za gradbeni poklic. Iz tega smemo najbrž sklepati, da so se mladi fantje sicer odločili za ta poklic iz zunanjih, neosebnih motivov, da pa so kljub temu svoj sedanji in bodoči poklic vzljubili. Velika večina jih spet (kot običajno) ni slovenskega rodu. Tudi v tem pogledu imam vtis, da niso šli v uk samo zato, ker nadaljnjega šolanja ne bi zmogli zaradi znižanih sposobnosti, ampak iz ekonomske nuje, in to verjetno spet pomeni, da se bo prav gotovo iz njih razvil dober kader. S četrtim vprašanjem smo želeli izvedeti za njihovo vrednostno lestvico osebnih kvalitet, ki so po mnenju fantov pri fantih važne. Tudi tu smo ocenjevali vsako kvaliteto v razponu 1 do 5 in seštevek delili s številom glasov, da bi dobili poprečje. Kvalitete smo potem rangi-rali po številu doseženih glasov. Rezultati so takile (pri vsaki kvaliteti je navedena številka ranga). Strokovno znanje 14—8,5, uspeh v šoli 16—12, inteligentnost 6—18, lepota 14—17, nesebičnost 4—16, poštenost 1—1, premožnost 19—19, iskrenost 5—5. prisrčnost 7—10, prijaznost 8—4, zabavnost 9—8,5, pripravljenost za pomoč 3—2, spretnost 14—7, obzirnost 11 — 15, verovanje v ideale 18— 13, lepo obnašanje 2—3, smisel za šalo 10 -6, obleka, videz 12—14, resnost 17—11. Na vrhu vrednostne lestvice pri mlademu človeku se torej znajdejo poštenost, lepo obnašanje, pripravljenost za pomoč, nesebičnost, iskrenost, na zadnjih mestih pa uspeh v šoli, lepota, obleka in prav na zadnjem mestu pa premožnost. Tudi ti rezultati niso slučajni, saj je rang koleraeija med obema skupinama 0,88 in bi se tako visoko ujemanje doseglo samo v tisoč primerih, če bi čakali na slučajnost. Vsekakor je opaziti močnejši poudarek na moralnih kvalitetah, kot na sposobnostih in še najmanj na denarju. Mislim, da smemo tudi v tem videti vzgojne vplive naše družbe in presenetljivo moralno zrelost mladega gradbinca. Čeprav gornja anketa ni mogla dobiti značaj resne in temeljite raziskave, saj je ostala le na stopnji son-dažnega poskusa, so rezultati po svoje vendar dovolj zgovorni in spodbudni. Ce prav razumemo mladega človeka, je hotel povedati: Ni toliko važno, koliko znaš in kakšno obleko nosiš, še manj je pomembno, koliko denarja imaš. Najbolj je važno, kaj čutiš v srcu in kakšen odnos imaš do sočloveka. Prof. Mirko Hrovat - V m..■BBBa » »Ja, če ne bi bilo lani jeseni toliko dežja ... Poleni bi že lahko vse naredili v roku. Ampak zdaj v tako kratkem času? Skoraj ni Verjetno, da bo vse zgrajeno o pravem času. Morda, bomo videli?« so bile besede graditeljev novih, velikih hangarskih skladišč v koprski luki. Besede, v katerih je bilo nekoliko razočaranja in jeze, ker jim lani vreme ni bilo naklonjeno, pa tudi volja in odločnost, da naredijo, kar se pač največ narediti da. Prostorna ravnina, ki se razprostira od koprske luke tja proti severu, je danes živahno, razgibano 'n veliko gradbišče. Tu grade liaši delavci kar 6 velikih hangarskih skladišč, vsako ima tloris 60 X 60 m, torej okrog 3600 kvadratnih metrov skladiščne površine. No, resnici na ljubo je treba povedati, da sta trenutno v gradnji šele dve skladišči, *U sicer številka 3 in 5. Vsa druga skladišča — številke 4, 6, 7 in 8, — Pfidejo na vrsto šele poleti in jese-nk Od šestih skladišč so štiri prevzeli Koprčani (številke 3, 5, 6 in 7), juedtem ko bo številki 4 in 8 zgra-culo gradbeno vodstvo Ljubljana. . Hangarska skladišča so montažni \u razmeroma ceneni skladiščni objekti, ki jih lahko tudi precej hitro padimo, takole v 3 mesecih je skladišče postavljeno, vštevši celo Sradnjo temeljev s piloti. Precej elementov za te objekte delajo v Ljubljani (Obrat gradbenih poliz-uelkov, in sicer zlasti betonske predalčne nosilce, predsvetlobnike itd.), “jedtem ko dobavlja stropno in stensko kritino tovarna siporeksa iz u]e. Opaži so serijski, izdelani v nasem obratu v Škofji Loki. , skladišču 3 smo morali zabiti ar ?0 pilotov,« so pripovedovali ovaditelji tega objekta. »Seveda smo , Pri tem kot že na drugih objek-“ v Koprščini, pomagali s posebno apravo za zabijanje pilotov — pra-/J° ji makalo — ki je last beograj- podjetja Mostogradnje. v. v skladišču številka 3 je najuaij-o1 Pdot dolg nič manj kot 17,10 m. eveda jo tudi precej težak tak pi-dt, približno 9 ton tehta. Zato so orali za dviganje teh težkih ele-entov uporabljati znano avtomo-disko dvigalo »Lorain«. Tudi vskla-, lscuv številka 5 je kar precej pilo-7,v\.se več kot v hali 3 — namreč i;1 Vendar pa so v skladišču 5 pilo-1 Precej krajši, od 8 do 10 m. „ J^V.ugarska skladišča so začeli ilt’ ze lani jeseni. Toda sredi Ktobra je prišel — dež. Pravzaprav v zevjo, dolgotrajno in močno de-ni|Vje' je v nekaj dneh spreme-ni ° mehka, skoraj močvirnata tla l,i ^pg koprskih skladišč v obupno uiatnato kašo. ; *^°vje buldožer prišel v to blato, Je večkrat obtičal in ni mogel ne -.Prej, ne nazaj,« je pripovedoval . Vf tehnik, ki vodi delo na stavbi, hi , sikdaj smo ga morali vleči iz „ a _a s kamioni. Ali pa so bile vlo-j - zarnenjane, tako da je buldožer seval iz blatnega objema lovorike.« Potem je za deževjem in blatom l lsla zima, mraz. Spet je bilo trendi t,renetlari z delom. In tako se je brala zamuda. Zdaj je treba zsl-j ljJene ure in dneve loviti. Zdaj n j®jo v luki skoraj noč in dan. . uveh izmenah. Prva dela od 7. do • ure, druga od 14,30 do 22,30. Atn- je najdalj- pak vse to verjetno vseeno ne bo dovolj, da bi lahko nadoknadili zamudo, ki se je lani jeseni jn. pozimi nakopičila zaradi zgodnjega in obilnega jesenskega deževja ter zimskega mraza. »Roki so izredno ostri,« so povedali na gradbišču. »Skladišče številka 3 mora biti končano do konca marca. No, to bo še nekako za silo šlo. Morda bo le nekaj dni zamude. Ampak precej teže bo na skladišču 5. Le-to bi, morali dokončati do konca aprila. Ta rok bo vsekakor za nas vse precej trši oreh. No, morda le ne bo tako hudo, če nam bosta vsaj marec in april naklonjena. Samo da ne bi bilo še zdaj dežja.« In drugi problemi — razen dežja, ki jo je pošteno zagodel graditeljem novih skladišč v koprski luki? Kot smo slišali, tudi v Kopru precej primanjkuje tesarjev. Vse do prod kratkim je na tein velikem gradbišču delalo le 6 tesarjev. Pred kratkim so dobili nekoliko okrepitve — prišlo je še 5 tesarjev, ki so se pred kratkim izpopolnili v naših tečajih. Nekaj časa so bili problemi tudi s spojkami za stebre. To so posebne perforirane železne plošče, ki jih nikakor ni bilo moč dobiti. No. slednjič so tudi ta problem rešili. Nekoliko težav je bilo tudi s projekti, ki jih je bilo treba delno spremeniti. Prvotno je bila namreč predvidena kontaktno varjena armatura, vendar so v praksi prešli na spajanje armature s preklopi (namesto spajanja z varjenjem). Precej truda jo tudi z dobavljanjem nasipnega materiala, za kar uporabljajo sečoveljsko jalovino iz premogovnika in pa odpadne produkte iz kamnoloma na Črnem kalil. Doslej so samo v skladišču 3 porabili okrog 1500 kubičnih metrov nasipnega materiala, torej najmanj 300 kamionov, »Pa še ga ho treba kakšnih 800 kubikov,« je povedal tehnik na gradbišču. »Ko smo ga vozili lani jeseni, je kamenje kar izginja'o v blatnih tleh. Kot bi tla požirala.« Tako. Dovolj smo izvedeli, slišali in videli. Zdelo se nam je, da bi bilo krivično, če bi ljudi še zadrževali v pogovoru, saj jih čaka še veliko dela, preden bo hangarsko skladišče 3 končano. In še več za skladišče številka 5. Torej — Koprčani, obilo uspeha pri delu. In — čim manj dežja seveda. Nova moderno urejena betonarna na Jesenicah ajkakovostnejša stanovanja Stanovalci stolpnic na Jesenicah hvalijo naše delo Konec marca so se v novo stolpnico na Jesenicah vselili prvi stanovalci. Tudi druga stolpnica bo kmalu gotova, vtem ko je tretja šele v prvi fazi. Lepe so te stolpnice in užitek bo prebivati v njih. Ker so prvi stanovalci že vseljeni, smo vprašali nekatere izmed njih, kako se počutijo, kaj je dobrega in kakšne so pomanjkljivosti stanovanj. Graditeljem ni vseeno, kako so stanovalci zadovoljni, pa tudi ne našim projektantom, kot investitorju ni vseeno, kako so zadovoljni ljudje, ki v njih stanujejo. Najprej smo se oglasili pri tovarišu Alojzu Bernetiču. Pozvonili smo, zvonec ki običajno ne dela dobro (kot nam je pozneje povedal tovariš Bernetič), nas ta dan ni razočaral. Kmalu nam je prihitel nasproti tov. Bernetič. Ko smo mu povedali, zakaj smo tu, je dejal: Običajno ljudje ne skoparijo s pritožbami, toda tokrat moram dejati, da smo zelo zadovoljni. Mislim, da so to najbolj kvalitetna stanovanja na Jesenicah. Seveda pa so tudi pomanjkljivosti. Tako se nam je že drugi dan pokvarilo dvigalo. Dvigalo je montiralo podjetje »Rudnik« iz Zagreba. Na splošno so gradbena dela odlično izvedena. Približno iste ocene je dal tudi tovariš Franc Fajfer. Imamo dvoinpolsobno stanovanje, kar mi za lastne potrebe zadostuje. Razporeditev je dobra, kvaliteta gradbenih del odlična, le obrtniška dela bi lahko bila boljša. Glede dvigala in vhodnih vrat mislim, da bi morali stanovalci pokazati več zavesti in pozornosti pri uvajanju skupnega hišnega reda. Po mojem je dvigalo preobremenjeno. Končno pa se pri vsaki novi stavbi pojavijo pomanjkljivosti, sreča je le, da je mnogo več dobrega kot slabega in zato smo tudi zadovoljni. Na hodniku smo ujeli še tovarišico Marijo Berce. Tudi ona se je o vsem pohvalno izrazila. Kot gospodinja bi tako gradnjo stanovanj še priporočala. Vse je v redu, le okna v dnevni sobi se slabo zapirajo. Ob zadnji nevihti je veter podrl celo sobno lipo. Napake so tudi na linoleju, kar pa se da z malenkostnimi stroški urediti. Daljši razgovor smo imeli s tovarišem Aleksandrom Taleberom, hišnikom nove stavbe. Srečen, presrečen sem, da sem dobi! stanovanje. Prej sem stanoval v takšnem prostoru, zato mi stanovanje še več pomeni. Nimam pritožb, le hišni svet bi morali čimprej izvoliti. In pomanjkljivosti: dvigalo, avtomat za luči in vhodna vrata. Razpored je odličen. Take in podobne izjave so dali tudi drugi stanovalci. Sedaj za poglejmo še tehnični opis. Stanovanjska stolpnica LIT G-62 obsega v pritličju in 11 nadstropjih 23 dvoinpolsobnih (3 — 4 ležišča) in 25 dvosobnih (2 — 3 ležišča) stanovanj. Dvoinpolsobna stanovanja merijo neto 66,33 m2, dvosobna pa 51,56 m* neto površine. Stanovanja so projektirana v smislu priporočil združenja .stanovanjskih investitorjev. Tloris je bil ob natečaju za sodobna stanovanja nagrajen, kot osnova za projektiranje je uporabljen model 10 cm z enakimi razponi med nosilnimi zidovi, ki znašajo 360 cm. Stanovanjska stolpnica LIT ima na mestu lite prečne in vzdolžne betonske nosilne zidove debele 20 cm. Zunanji zid (plašč) je oblečen v siporeks plošče kot toplotna zaščita objekta. Vsa stanovanja imajo opremljeno »švedsko« kuhinjo in vzidane garderobne omare, za čistila, čevlje itd., ki so situirane med predprostorom in jedilnim kotom. Vsako stanovanje ima še lastno shrambo in skupno kolesarnico v kleti. Če ob zaključku potegnemo črto, je rezultat male ankete zadovoljiv, mi pa se bomo še bolj potrudili, da bodo prihodnja stanovanja še lepša in boljša. Tako bomo zadovoljili samega sebe, investitorja, še bolj pa stanovalce, ki bodo stanovali v udobnih stanovanjih. C. Nova kotlovnica na Jesenicah Nov most čez Savo v Hrušici na Gorenjskem Ce ne bi bilo jeseni dežja.. v koprski luki gradimo kar 6 velikih hangarsikh skladišč — Bodo vsi objekti zgrajeni do predvidenih rokov? — Jesensko deževje je občutno zavrlo gradnjo skladišč — Iz katere enote pa si? — Iz tiste, ki dobiček deli. Ker zaradi močnega vetra žičnica na Krvavec ni obratovala, smo morali na. Krvavec peš. Najbolj se je namučil Marjan Starovasnik. Po turi je izjavil, da je bil to izreden trening za smučarske tekme — Madona, od kdaj pa vozi vlak po Krvavcu? — Ha, ha, to je le tekač Gorjanc iz Gradisa, ki je tako namazal dilce, da se za njimi kadi. Zelo nas je prizadela nova razdelitev režijskih stroškov Z občnega zbora sindikalne podružnice v Celju Tudi občni zbor sindikalne podružnice »Gradis« Celje je potekal v znamenju velikih sprememb, ki jih pred kolektive postavlja gospodarska reforma. Zato se ne smemo čuditi, če so govorniki tokrat izpustili drobna »sindikalna« vprašanja ter se posvetili reševanju gospodarske in finančne problematike enote. Že v uvodni razpravi je bilo rečeno, da je poleg nenehne borbe za delo in finančni uspeh enoto še posebno prizadela nova razdelitev cen. tralnih režijskih stroškov, saj so bili v primerjavi s prvotno planiranim znsekom obremenjeni za 23 milijonov S din več. To je seveda vplivalo na končni uspeh enote. Ostra licitacija — prevzem na fiksno ceno — pri gradnji šole Majšperk jih je stala nadaljnjih 25 milijonov. Nizke cene so botrovale tudi izgubi na samskem domu. Kot rezultat tega so nizki osebni dohodki, oziroma so njihovi osebni prejemki med najnižjimi. Le zavesti in vztrajnosti vseh članov kolektiva se je zahvaliti. da ni bil rezultat še slabši. Tudi perspektive niso najbolj rožnate. Za prvo polletje imajo sklenjenih pogodb za 830 mio S din, vendar so kapacitete v glavnem zasedene do konca julija. Zato so se pripravljeni angažirati tudi zunaj celjskega območja. Organi upravljanja in sindikalna podružnica so se v celoti zavedali težavnega položaja ter z vrsto ukrepov omejili vse izdatke. Postavili so delovno disciplino ter posvetili vso pozornost nad trošenjem materialnih sredstev. V nadaljnji razpravi je tovariš Škrabelj dejal, da »Gradis« nima najbolj srečne roke pri stanovanj- ski izgradnji in z našimi projekti težko konkuriramo »Ingradovi« montažni gradnji. Manjka nam tudi izkušenj v taki gradnji in specializacije. Tovariš Zupančič meni, da so naši skladi premajhni, še posebno, če se primerjamo z drugimi panogami gospodarstva. Nadalje meni, da se enote vse preveč zapirajo vase ter da bo nujno potrebno izboljšati odnose med enotami, kajti le v sodelovanju je treba najti moč za premostitev težav. Gospodarske organizacije drugih pagon stopajo v kooperacije in integracije. pri naših enotah vse premalo sodelujemo tako v tehničnem in ekonomskem smislu. Martin Zajšek je analiziral porazno stagnacijo osebnih dohodkov v gradbeništvu ter kritiziral sedanji sistem oddaje del. ki se je izkazal še za slabšega, kot je bil prej. Glede obračunavanja centralne režije pa je dejal, da je nov način obračunavanja skoraj povsod naletel na kritiko. Zato bi bila primernejša razdelitev po dohodku in ne po efektivnih urah. Ob zaključku razgovora so izvolili nov izvršni odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Albin Brežnik. gradbeni tehnik. Ostali člani pa so: Drago Herman, Pavel Kovačič, Albert Vesli go j, Franc Hozmec. Anica Volavšek. Vladimir Prosenik, Valter Petrovič in Marjan Kopušar. Im. l. Omerza zopet med nami Po 10 letih odsotnosti se je ing. Igor Omerza zopet vrnil v naš kolektiv. Igor Omerza je diplomiral na gradbeni fakulteti v Ljubljani julija 1936. Takoj po osvoboditvi se je leta 1945 vključil v naše podjetje. Pozneje je prevzel mesto šefa gradbišča gradnje clektro Moste, bil je šef projektivnega biroja itd., skratka. vseskozi na odgovornih funkcijah. Zaradi izrednega veselja za gradnio elektrarn se je leta 1955 zaposli! pri »Elcktroprojektu < Ljubljana. Pozneje pa pri gradbenem podjetju »Tehnika« v Ljubljani. Pri nas je začasno prevzel mesto konstruktorja v pripravi dela. Tovarišu ing. Omerzi želimo na novem delovnem mestu obilo uspeha. Predsednik jeseniške sindikalne po* družniec Vinko Langerholc Skrbi jeseniškega sindikata Beseda novega sindikalnega predsednika Mislim, da bi moral sindikat bolj skrbeti za razpoloženje in politično stanje. Člani izvršnih odborov podružnic morajo poznati politično stanje v enoti. Skratka, vedeti morajo, kaj ljudje mislijo in tudi kaj jih tišči. V kali pa moramo onemogočiti vse zlonamerne kritizerje in ljudi, ki * vsem vidijo le uajslab.še. Izvršni odbori so dolžni o teli stvareh razpravljati in priti do določenih sklepov. Izgladiti moramo, skoraj bi rekel prepreko, ki loči funkcionarje od članstva. Ljudje ne srne jo videti 'j sindikatu podaljšane ruke oblasti, ampak obratno, v sindikatu naj uresničujejo del svojih samoupravljal-skih pravic. Seveda pa ne samo v sindikatu. 7. isto pravico moramo to zahtevati od članov DS in UO. Tudi oni se morajo pred vsako odločitvijo pogovoriti z ljudmi. Ena od osnovnih nalog naj bi torej bila aktivirati elane samoupravnih organov. Sindikalna podružnica bo murni-1 posvetiti veliko dela tudi mladinski organizaciji. Bolj kot doslej bom0 morali vključevali mladince v odbore sindikalne podružnice in jih tako pripravljali za funkcije v samoupravnih organih. In še nazadnje, truditi se moramo za čim bol jši odnos do dela. Od vsakega člana kolektiva moramo dosledno zahtevali, da n n svojem delovne m mestu izvrši vse, kar se od nioga zahteva. Miro Langerholc Realizacija za februar I967 Ugodne vremenske razmere so omogočile opravljanje gradbenih del tudi v zimskih mesecih, saj je realizacija kumulativno za februar letos višja kot lani. Tabela je izračunana na osnovi kumulativnih podatkov za februar 1966 = 100. Zajeti pa niso podatki centrale, uprave delavskih domov, Kranja (1965), DUR in počitniških domov. Ce primerjamo podatke podjetja kot celote, vidimo, da je realizacija letos za 39 Ve višja kot lani v istem času in za 17 Ve višja kot v letu 1965. Gradbena realizacija (vključno realizacija obratov) je v primerjavi z lanskim letom za 41 Vo višja, medtem ko je realizacija obrtniških del za 30 V* višja. Tudi gradbene poslovne enote kot celota so presegle lansko realizacijo za obdobje jan. — febr. za 25 Vo in je v primerjavi z letom 1965 le za 2,3 Ve manjša (ker je vrednost obrtniških del močneje naraščala). Gradbena dela so presegla lansko realizacijo za 23 Ve. medtem ko je bila v letu 1965 38 Ve višja kot lani v istem obdobju. Močnejša nihanja pa vidimo pri posameznih PE, kjer so sezonski in d-ngi"vplivi mno- go bolj občutni. Indeks skupne realizacije za letos se giblje od 93,6 (Ljubljana) do 260,1 (Koper). Podoben razpon opazimo tudi pri gradbeni realizaciji — od 89,8 (Jesenice) do 220,9 (Koper), indeks vrednosti opravljenih obrtniških del pa je mnogo večji, saj je najnižji 28,2 (Celje) in najvišji _ 676,9 (Koper, ki pa v absolutni vrednosti predstavlja le 10 Ve obrtniških del. medtem ko je lani predstavljal le 2 Vt). Na realizacijo obratov močno vpliva zajetje obračunov za prva dva meseca, predvsem KO Maribor, ki je lani v prvih dveh mesecih malo obračunal. Indeks realizacije se je pri vseh enotah obratov povečal in se giblje med 101,8 (Biro za projektiranje) do 196,2 (LO Škofja Loka, če ne upoštevamo KO Maribor, kar ni povsem primerljivo). Efektivnih ur je bilo za 1,5 Vt več opravljenih kot lani v istem obdobju in občutno manj kot v letu 1965, ker so bili boljši pogoji za gradbeno dejavnost. Več ur je bilo opravljenih pri gradbenih poslovnih enotah, medtem ko so obrati opravili manj efektivnih ur kot lani. Tildi razmerje med. efektivnimi in vsemi plačanimi nrami je ugodnejše. Produktivnost, izračunana iz razmerja efektivnih nr na gradbeno realizacijo, je močno nihala v prikazanem obdobju predvsem pri gradbenih poslovnih enotah. Pri obratih pa vidimo stalno rast (razen KO Maribor, ker ima lani prenizko realizacijo). INDEKS REALIZACIJE KUMULATIVNO ZA FEBRUAR 1965, 1966 in 1967 Pokazatelji a 1965 b IS,6 c 1967 id 6 II e w | O S Koper Ljubljana 3 = Maribor Ravne skupaj a 122,6 127,5 105,1 128,5 176,3 178.8 34,0 116.7 219,6 b 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100.0 100,0 C 139,3 125,2 129,9 107,2 260.1 93,6 106.6 129.6 132,0 Realizacija gradbena a 129.0 138,5 64,0 188,3 165.4 143,4 42.8 131.6 245,8 b 100,0 100,0 100,0 100,0 100.0 100.0 100.0 100.0 100,0 c 141,5 123,2 160,9 89,8 220.9 123,1 148,4 97,0 145,3 obrtniška a • 9b,8 '18,0 239,7 164,0 291.9 232.0 21,3 51.9 49,3 b 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100.0 100.0 100,0 C 130.3 130,7 28,2 139,7 676,9 49,3 46.6 271,3 45,7 efekti v. ure a 141.6 153,8 121,5 158,4 134.6 227,6 90,9 162,8 131,3 b 100,0 100,0 100.0 100,0 100.0 100,0 100.0 100,0 100,0 Ure c 101,5 104,6 111,8 94,4 141,8 129,1 79,7 100,2 90,2 a 142,4 156.3 141,4 151,2 139.5 225,9 97.0 161.2 135.4 vse ure b 100.0 100.0 100,0 100,0 100.0 100,0 100,0 100.0 100.0 c 99.4 102,7 112.4 93,9 143,9 124,6 80,9 95.6 89,9 Produktivnost kumulativna a b 91,1 100,0 90,1 100,0 52.7 100,0 118,9 100.0 122.9 100,0 63,0 100.0 47,1 100.0 80.8 100,0 187.3 100.0 c 139,4 117,8 144,0 95,2 153,9 95,5 186,3 96,9 161,2 • Obrati skupaj Biro za proj. ■n ■a o K 4 1 ojj M 03« OGP SPO Realizacija skupaj a 109,6 106,7 80,3 191,4 99,4 106,8 117,6 b 100,0 100,0 100.0 100,0 100,0 100,0 100.0 c 176,4 101,8 161,2 432,4 196,2 164,6 123.5 efekt iv. ure a 115,8 153,1 115,4 117,2 103,4 108,4 127.0 b 100,0 100,0 100,0 100,0 100.0 100.0 100.0 Ure c 94,9 70,5 95,6 96,4 99,? 81,7 106,9 a 112,9 146,9 118,5 118.7 101,8 111,8 109.5 vse ure 1) 100,0 100,0 100.0 100.0 100.0 ioo.o 100.0 c 92,5 69,4 95.9 96,5 102.0 84,0 91.0 Produktivnost kumulativna a b 95,5 100,0 80,5 100.0 69,5 100,0 163,3 100.0 96.1 100.0 98.5 100.0 92.6 100.0 c 186,5 144,4 168.6 448.7 196 8 117.4 Važna skrb organov upravljanja v podjetju je vsekakor ta, kako organizirati izkoriščanje rednega etoega dopusta za člane delovne skupnosti in s tem omogočiti rekreacijo delovnih ljudi, kar se visoko obrestuje v povečani storilnosti in s tem ustvarja 1'ocji dohodek, kakor tudi zadovoljstvo delovnega moveka, ki krepko vpliva na delovno vnemo. Ni samo Pfavica delovnega človeka pri nas, da izrabi svoj let-“! dopust, temveč je tudi dolžnost, saj se tej pravici ‘U| n,ma pravice odreči; prav tako pa ga tudi nihče ,e,more prikrajšati za pravico do dopusta. Kdaj pri-|nol,i posameznik pravico do dopusta in koliko dni u pripada, je določeno v našem pravilniku o delov-ni|i razmerjih. O tem, kako organizirati, da bo članom delovne (upnosti »Gradisa* omogočeno spričo visokih cen v gostinstvu primerno izrabiti pripadajoči redni dopust, le veliko razpravljal upravni odbor počitniških domov. Skromna sredstva, ki jih ustvarjamo pri naši pro-zvodnji, katera bi lahko namenili za subvencionira-!i'|e stroškov za rekreacijo naših delavcev, nam ne opuščajo, da bi v to lahko namenili znatnejša sred-i V? se moramo na to, kar imamo, tj. kolikor je *uc'i sredstev po zaključnem računu za preteklo le-?, ustvarjenih in možno razporediti v te namene Kladno s proizvodnimi nalogami, ki jih ima pod- sk ^ večjim prizadevanjem vseh članov delovne upnosti in z izboljšanjem organizacije poslovanja -uradi zniževanja proizvodnih stroškov bi bilo vse-• ?*or možno ustvariti več sredstev, čeprav nas trži-n-e tolče na vseh koncih in krajih zaradi zmanjševala investicijske graditve in s tem vse bolj ostre onkurence med gradbenimi podjetji. .Iz presežka dela, ki je bil ustvarjen v naši oizvodnji več let nazaj, so bila postopoma vložena ? , znatna sredstva v izgradnjo počitniških domov do °’ lahko naši člani kolektiva izkoristili svoj tj..Pust na primeren način. Tako imamo lepo urejene 1 domove: v Poreču, Ankaranu in na Pohorju. Če jPoštevamo skupne kapacitete v teh domovih in čas, j 0 je zaradi sezone možno izkoristiti te domove za .e dopuste — v domovih ob morju od sredine ju-i'jfa do konca septembra, na Pohorju pa skozi vse I ;° ~ potem se lahko zvrsti v naših domovih v enem u do 3.400 oseb, če vsaka od teh letuje največ po .. dni. Jo praktično zadošča, da bi lahko vsi naši p®1.’1 kolektiva izrabili svoj dopust v teh domovih, datki za lansko leto pa kažejo, da je komaj polo-ca izrabila te možnosti. Zaradi neizkoriščenih ka-.Cl, . ’ zlasti v domu na Pohorju, se povečujejo re-( I,i stroški. Da bomo obdržali to, kar imamo, bo Da 4 naj|)rž *U(^* letos izkoriščati razpoložljive ka-io ' ete domov z drugimi gosti, kajti le na ta način kol r"oče °Pravlčiti njihov obstoj. Našim članom ektiva, ki se zavedajo važnosti pravilnega oddiha, ne bo treba iskati drugje prostora, morda celo ®nj urejenega. da ^ takšni analizi in pri vztrajnem prizadevanju, čir SC ?a®e.mu članu delovne skupnosti kolikor mogoče rpK vee pripomore, da bo izrabil svoj počitek za pravo n„ .reaclj°, predlaga upravni odbor počitniških domov aaslednjo rešitev: y Za VSak dan dopusta, ki ga bo izkoristil naš član hon?uem počitniškem domu (Ankaran, Poreč ali Po-n De), vendar ne več kot za 10 dni, mu bodo delno Vrnjeni stroški, in sicer: za člane kolektiva po 1.500 S din na dan, 7 i 7~ za njegovega zakonskega druga in otroka nad et starosti, če ni zaposlen, po 1.200 S din na dan, (|an ~~ za otroka do 7 let starosti pa po 800 S din na čit za .9® izkoristi naš član svoj dopust v drugem po-iskem domu, se mu prispeva k stroškom letovanja ajvec to dni za njega po 1.000 S din na dan, za ožje člane družine (mož, žena in otrok nad 7 let), če niso zaposleni, po 500 S din, za otroka do 7 let starosti pa po 300 S din na dan. Sleherni član naše delovne skupnosti v rednem delovnem razmerju bo prejel ob nastopu dopusta nadomestilo za stroške prevoza v enkratnem znesku na leto v višini: — za sebe 12.000 S din in po 2.000 S din za vsakega člana njegove družine (moža, ženo in otroka), ki ni zaposlen oz. ne dobi nadomestila za ta namen kje drugje. Po tem predlogu bi po mnenju upravnega odbora počitniških domov v danih razmerah in do najvišje meje možnosti glede na razpoložljiva sredstva ugodno rešili vprašanje, kako omogočiti našemu delovnemu človeku zaslužen oddih. Kdor bo letoval v našem počitniškem domu sam ali pa tudi z družino, bo prejel povrnjenih približno polovico stroškov za letovanje in mu ne bo treba tako globoko seči v žep, da bi si privoščil vsaj za nekaj dni morje ali naužil planinskega zraka. Če bo npr. kdo izrabil svoj dopust v našem počitniškem domu 10 dni s svojim zakonskim drugom in dvema otrokoma, bo prejel: — za stroške prevoza za sebe 12.000 S din — za družinske člane (3 X 2.000) je 6.000 in 18.000 S din: — za prispevek k stroškom dnevne oskrbe za sebe in člane družine, ki niso zaposleni 51.000 S din. Skupaj torej 69.000 S din. Čeprav je znesek precej visok, bo vsekakor moral imeti vsak sam še nekaj prihranka, da bo kril razliko do cene za en oskrbovalni dan v domu, kar pa vsekakor ne bo toliko vplivalo na družinski proračun, kakor če bi moral vse stroške sam nositi, saj bi bilo marsikomu v tern primeru skoraj nemogoče misliti, da bi užival svoj dopust ob morju ali v planinah. V poslovniku o poslovanju počitniških domov »Gradisa* predpisuje upravni odbor, kar zadeva goste, naslednje: Izmenjave gostov bodo letos praviloma vsakih 10 dni. S tem pa ni rečeno, da bi bilo komu onemogočeno letovati manj ali tudi več dni. Povračilo za delno kritje stroškov letovanja pridobi tisti, ki bo nepretrgoma vsaj tri dni letoval. Rezervacije v domovih bodo izvršene na podlagi pravočasnih prijav za letovanje. Kdaj se bodo sprejemale prijave, bo pravočasno objavljeno. Pravice do delnega kritja stroškov bivanja v domu bo vsak uveljavljal pri blagajni enote, kjer dela, na podlagi odločbe, izdane od kadrovsko-socialne službe in z dokumentom (računom) o plačilu penzi-onskih uslug. V domovih bodo za vse goste enake cene za en oskrbovalni dan. Cena, ki jo bo odobril upravni odbor. bo poprečna ekonomska cena za kritje stroškov za en dan bivanja v domu. S tem načinom ne more Pfiti pri dobrem gospodarjenju do Izgube v počitniških domovih. Upravni odbor počitniških domov prePaga, da bi bila cena za en oskrbovalni dan tj. zajtrk, kosilo in večerja ter prenočišče 2.800 S din. Lani je bila cena 2.500 S din in se povečuje samo zaradi višjih cen hrane na trgu. Vsekakor je edino pravilno, da se tudi počitniški domovi postavijo na ekonomsko podlago, članom našega kolektiva pa se posebej prispeva k stroškom na že prej navedeni način. Za redne 10-dnevne izmenjave gostov se je odločil upravni odbor počitniških domov na željo številnih članov naše delovne skupnosti. Sedanje tedenske izmenjave niso bile zadovoljive, zlasti za tiste iz bolj oddaljenih krajev, ker so izgubili na vožnji preveč dni, če so letovali samo 7 dni. S to spremembo bo omogočeno tudi oddaljenim primeren čas izkoristiti za svoj odmor, R. Zupančič Ha Ravnah družinska stanovanja avzemajo se za to, da ne bi plačali lastne udeležbe Problem družinskih stanovanj na Ravnah je bil že dolga leta čredno pereč. Barake v starem delavskem naselju, ki so bile postav-y®ne le za nekaj let, so lezle v zemljo. !>vet je takratni delavski ProgrPa°m10|Vl\e un°te Sp,rejel Petlet”i jw 6 lastnih investicij za grad- Unr satPsk'h domov, lastne baze, rp- ave in stanovanj. Leta 1964 je bil bjp n Problem samskih ležišč, ko so dni, z£raieni trije sodobni samski ka v Dobji vasi in nekoliko skun - potrebni objekti ffr„vaI z upravno zgradbo. T iz-p0„ ai° lastne baze so bili podani st„T P- da mislimo na družinska °vanja. Poleg tega so družinske Gradisov vestnik ^radisov vestnik« izdaja delavski Podjetja Gradis. Ureja ga ^ * n*aki odbor. Odgovorni urednik HetZ6 ^ePuš' ~ Tiska tiskarna »To-a Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno barake zaradi dotrajanosti zelo kvarile sliko samih Raven. Najslabše pa je to, da barake stojijo v neposredni bližini modernega zdravstvenega doma in poslopja KZSZ Ravne. Prav zato je bila že davna želja občinske skupščine, da barake čim-prej odstranimo. Ko je bila odobrena izgradnja štirih petetažnfh stolpičev v gramoznici, se je PE udeležila natečaja za prodajo stanovanj ob zelo ugodnih pogojih. V preteklem letu pa je poslovna enota kupila 12 sodobnih stanovanj in to 3 dvosobna, 7 enosobnih in 2 garsonjeri. Delavci so se že vselili v nova stanovanja in se dobro počutijo v novem okolju. Vendar pa nad tem lebdi mora lastne udeležbe, za katero se še dokončno ne ve ali jo bo treba plačati ali ne. Ves kolektiv na Ravnali skupaj s samoupravnimi organi, političnimi in družbenimi organizacijami vztraja pri tem. naj za delavce, ki so se sedai vselili v nova stanovanja, lastna udeležba ne velja. Nihče ne pozna tako kot kolektiv sam problemov starega naselja, njegovih dotrajanih barak z leglom podgan, nenehnih pritožb ustanov r njegovi neposredni bliži- ni kakor tudi občinskih služb. Kljub temu, da so delavci vedeli, da jih čakajo kulturna stanovanja, so se bali preselitve, ker so stroški -za preselitev veliki. Dobro vemo, da zaslužki gradbincev niso veliki, saj dostikrat zadoščajo le za zelo skromno življenje in sedaj naj jim naprtimo še lastno udeležbo? Ali je to potem še skrb za človeka? Dosti let so potrpežljivo čakali v razpadajočih barakah, da smo zbrali potrebna sredstva za stanovanja v zidanih blokih, zdaj pa naj bi še plačali lastno udeležbo, ko so bili tako rekoč interes poslovne enote in širše skupnosti. L. L. Odgovor Gradisovega vestnika: Obveznost za plačilo prispevka — lastne udeležbe člana naše delovne skupnosti, kateremu je dodeljeno družinsko stanovanje, je določena v pravilniku podjetja o dodeljevanju stanovanj. Odstopanje od te obveznosti v posameznih primerih bi bilo kršenje samoupravnih aktov. Smisel uvedbe lastne udeležbe je v tem, da se hitreje zbirajo sredstva za gradnjo stanovanj. Kdor vloži ob dodelitvi stanovanja lastni delež, se mu ta delež vrača v višini polovične najemnine za dobljeno stanovanje. Tako ima vsak manjše mesečne izdatke za stanovanje, Ttar se vsekakor pozna zlasti pri sedanjih najemninah, čeprav je čisto razumljivo, da je težko spraviti skupaj naenkrat denar za lastni delež. SLOVENSKI MLADINI SLOVENSKI JAVNOSTI ČLANOM KOLEKTIVU GRADIS Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni samo naravnih lepot bogata, temveč, tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v daljni in bližnji minulosti. V Doslovičah, vasici med Begunjami in Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža. rojstna hiša Franca Šaleškega Finžgarja. Z življenjem, ki ga je živel ves zavzet za slovenstvo, v polni meri razumevajoč tisočletne težnje svojega naroda in sodelujoč z njim v najtežjih preizkušnjah, z življenjem, v katerem je ustvaril delo, ki nam bo nenehen zgled in vir neusahljive ljubezni do domovine, velike skrbi za kleno domačo materino besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljive predanosti dobremu, naprednemu in vrednemu, se je Fr. S. Finžgar kot človek in umetnik uvrstil med tiste sinove slovenske matere, ki jim bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spoštovanje. Iskren namen, da se Finžgarjeva rojstna hiša, ki je tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, preuredi o muzej, so doslej preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene in izjemne razmere, ki dones celo grozijo, da se preureditev, če že ne onemogoči, pa prav gotovo ob nepopravljivi in nenadomestljivi škodi zavleče v nedogled in negotovost. Zato je bil za odkup Finžgarjeve rojstne hiše in njeno preureditev v muzej ustanovljen odbor, ki s n v njem kulturni, javni in družbeni delavci jeseniške in radovljiške občine, odločno se bodo trudili, da se Finžgarjeva rojstna hiša čimprej odkupi in preuredi v kulturni, spominski in narodopisni muzej. Za uresničatev lega namena se odbot obrača na slovensko mladino, vse obrane slovenskih občin in vso slovensko javnost s pozivom in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Samo deset starih dinarjev naj prispeva vsak Slovenec in Finžgarjeva rojstna hiša bo odkupljena in preurejena v muzej! Oh tem pozivu in prošnji vodi odbor misel in prepričanje, da hvaležna, oddolžitev spominu pisatelja tako zelo branega in priljubljenega romana, kot je'■Pod svobodnim soncem«, ni samo dolžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slovenskega naroda. Ne smemo pozabili, da je bil prav Fr. S. Finžgar pobudnik in zavzet navduševalec slovenske mladine pred vojno, da je s svojim prispevkom odkupila in v naši skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega Vrbljana dr. Franceta Prešerna. Tudi tokrat se bo prav gotovo vsa slovenska mladina odzvala našemu pozivu, o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev. Vse druge posameznike, društva, delovne iti družbene skupnosti pa nrnsimo. ra za odkup Finžgarieve rojstne hiše in za njeno preureditev v muzej namenjena sredstva nakažejo na žiro račun št. 5153-679-2135 na naslov zveze kulturnoprosvetnih organizacij občine Jesenice — sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Odbor za. odkup Finžgarjev° hiše ,< hvale nosljo računa na kulturno zavest in razumevanje nas vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost, vsega vašega naroda, o poteku dela bo spro' obveščal slovensko javnost. Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Jesenice Na gradbišču Del naših tečajnikov lesarjev iz Čakovca Tečajniki-tesarji in železokrivci ob zaključku šole Levo: Lesen skelet osnovna konstrukcija enodružinske hiše — Sredina: Tipični japonski vrt — Desno: Gradnja v jeklu Tennoi—Osaka, jeklo vedno bolj uporabljajo vzhajajočega sonc Kaj piše naša bivša štipendistka inž. Nataša Krašček, ki se nahaja na praksi na Japonskem Tokio danes in Tokio po drugi svetovni vojni se bistveno razlikujeta. Prebivalstvo neprestano narašča in je današnji Tokio s vsepovsod. Ureditev cvetja ali ikebano srečuješ na avtobusih, na postajah. bankah, šolah, uradih, torej na vseh javnih mestih. predmestji že presegel 11 milijonov, saj se vsako leto priseli 400.000 prebivalcev, kar predstavlja v našem evropskem merilu pravo novo mesto. Radij mesta s satelitskimi mesti sega 100 km daleč. Kljub taki množici, saj lahko rečemo, da je gneča ob vsakem času, je transport dobro urejen s podzemnimi železnicami, krožnimi vlaki, trolejbusi, tramvaji in avtobusi. Cestni promet je silno gost. Število vozil stalno narašča. Avto ceste, ki vežejo posamezne predele mesta, deloma olajšajo težave v mestnem prometu. Veliko število taksijev se pogumno prebija v množici vozil, saj včasih imenujejo iznajdljive šoferje taksijev »kamikaze«. Če šoferju taksija poveš, da se ti mudi, kar se reče »metlo yukuri«, potem se prične vratolomna vožnja in čeprav zelo prestrašen, le prispeš pravočasno kljub gneči. Tokijski taksiji so znani po izredni iznajdljivosti in maloštevilnih prometnih nesrečah. Ker so razdalje tolikšne, si lahko srečen, če potuješ iz enega dela mesta na drugi del le I do 2 uri. Ker se vozijo delavci in uslužbenci na delo 2 ali več ur daleč, običajno v vlaku vsi spijo, toda na določeni postaji se predramijo. Čas v vlaku si preganjaš s čitanjem seveda, če ni taka gneča, da te sprevodnik potisne v vlak ali izvleče, ko se odpro vrata. Vsi vlaki so do minute natančni, tako v mestnem kot krajevnem prometu, vlak stoji 1—2 minuti, nakar se zapro vrata. Izredno točnost in največjo hitrost na svetu ima SKINKANSEN-Tokai-do med Tokiom in Osako. ki razdaljo 500 km prevozi v 3 urah, vso signalizacijo upravljajo kompjuter-ji in 2 osebi, točnost tega vlaka je do minute. To, kar si predstavljamo preden pridemo v deželo vzhajajočega sonca. je morda precej pomanjkljivo. Močan 'vpliv zahoda iz ZDA se opaža vsepovsod. »\Vesteren stvls« — zahodni stil vse bolj prevladuje med mladino. Toda tradicionalni japonski običaji so zelo spoštovani, saj so iim posvečeni vsi prazniki. Tudi oMačila — kimono srečuješ na cesti ta'.o moške in ženske. Vsi tujci so posebno navdušeni nad ljubkimi Japonkami v bogatih kimonih, ki stopicajo v coklali ali pa japankah (take oblike kot naše japanke). V aprilu je značilna »SAKURA« cvetenje češenj kar je za Japonca zelo praznično. Spoštovanje narave, posebno cvetja in vrtov, se kaže V tipični japonski hiši ni opreme v našem smislu, nizka miza, ki služi kot jedilna miza, in blazine na tatami so namesto stolov. Tla tatami so elementi v velikosti 80 X 180 cm, na površini je prepletena riževa slama. Na tla polože futon. ki služi za posteljo, čez dan pa vse pospravijo v vgrajene omare in prostor služi za bivanje. Tako je japonski dom sorazmerno preprost in cenen. Stanovanjskih zgradb v našem pomenu besede 3—4-sobna stanovanja s kopalnico in kuhinjo ni veliko. Stanovanjski problem je zelo pereč, ker primanjkuje zemljišč. Ta so izredno draga, posebno v centru mesta, kjer stane m8 3 milijone starih dinarjev ali celo več. Gradbeništvo je zelo razvito in grade izredno hitro. Poslovne in javne zgradbe so arhitektonsko zelo dobro oblikovane in predstavljajo v svetovni arhitekturi važno mesto. Olimpijski stadion in vrsta drugih objektov pričajo o kvaliteti dela. saj je beton tako mojstrsko oblikovan kot kovina. Potresno območje se močno občuti, saj samo zagrmi in zemlja se močno strese, vse se zaziblje in vidiš, kako se betonski stebri majejo pod vplivom horizontalnih sil. Pogosto se opaža p red i menz ion i ra nos t. saj je previdnost vedno boljša kot nevarnost. Prihodnjič se bom še oglasila Lep pozdrav mojim bivšim sodelavcem in celotnemu kolektivu. Levo: Tipičen japonski vrt — Desno: Notranjost olimpijskega stadiona v Tokiu Stran h * »GRADISOV VESTNIK. Mostovi, podvozi, sifoni, propusfi, nadvozi... Gradbeno vodstvo Ljubljana gradi na trasi koprske železnice več manjših in srednje velikih objektov, katerih skupna vrednost znaša približno 700 milijonov starih dinarjev Od skalovitega področja na Črnem kalu in v Hrastovljah pa \ se do nižine pri Bertokih, kjer sc morje, v Koprskem z.alivu zajeda v kopno, leži vrsta najrazličnejših objektov, ki jih :e že zgradila ali pa jih še gradi naša enota — gradbeno vodstvo Ljubljana. Na razdalji skoraj 30 km se raztezajo mostovi podvozi, propusli,'sifoni, nadvozi in drugi objekti. Skupna vrednost vseh objektov, ki jih bo zgradil -Gradis« na trasi koprske železnice, bo približno 700 milijonov starih dinarjev. Prvi objekt, ki je bil zgrajen že lani jeseni, je most med Koprskim m Škocjanskim zalivom To je okrog 30 m dolg in 10 m širok objekt, seveda železobetonski. Posebnost tega mostu je v tem, da ni tundiran na pilotih, pač pa na železobetonski plošči, torej na'plava-jočem temenu Prav tako «rno tani že dogradili na tem področju okiog 60 m dolg iri dokaj globok plošča!i prepust, ki je potreben zaradi namakalnega sistema. Naivef breglavice povzroča našim delavcem trenutno dokaj velik sifon, ki bo stopil v funkcijo, ko bodo začeli osuševati Škocjanski zaliv. To bo približno 8 m globok in 40 m dolg betonski sifon, K1 bo verjetno marca končan. In zakaj povzroča.gradnja tega sifona dokajšnje težave? »Vse področje Bonifike je depresija,- je razlagal Marjan Pri-moz.c. »Celotna ravnina leži približno 7 do 8 m pod morsko gladino. Usne Toda 2 ? V‘°eh stram’ kter začneš kopati v globino, takoj pri- v .. . ’ ---»i muiaju zato sevcuct pomagati s črpalkami. Po 2 do 3 črpalke skoraj neprestano črpajo vodo pri vseh objektih. Kadar je suho vreme, še nekako gre ko je pa deževno, ne prideš živ iz blata v tej pokrajini. Tako vsaj zatrjujejo naši delavci, ki so tu že od lanske jeseni. No, razen sifona, prepusta in 30 m dolgega mostu med Kopr-SKim m Škocjanskim zalivom, morajo Ljubljančani zgraditi še precej diugih objektov. Na cesti Bertoki— Ankaran so 3 manjši mostovi (dolžina od S do Im), od teh sta 2 že zgrajena, tretji pa bo v kratkem Potem je pod Dekani še križanie z vodovodom in dva manjša podvoza. ” Rižani na gradimo približno 30 m dolg in 7 m širok zelezobetors'-; most čez Rižano. Čeprav je vse to že dovolj clela m nalog, na ^n-oeram« r.LiMipnčanov na koprski progi še ni izčrpan: v maju bodo morali na traso železniške proge še navažati tolcenec. ki ga bodo tudi vgrajevali. Računajo, da ho na zadnjem de u trase - med Dekani in luko - treba vgraditi okrog 40.000 ku<-cnjh metrov materiala Vnz.ili ga bodo izeod Črnega kala, iz Podpeci. Učke in še nekaterih krajev. Kaj pa težave in problemi? „ Na arpdhtčč,, zatrjujejo, da se najbolj boje blata eziroma de-«vta Ce le "i dezia. potem še nekako gre. Seveda s tem ni rečeno, ra ?u--SP elac,ko kof 00 maslu Težava je že v tem. da je celotno gradbišč- močna razvlečeno - od Bonifike pa tja do Črnega kala in Po "orja, kjer pripravljajo tolcenec. ga drobijo in dovažajo na t,a' ' e'- ‘'-ora.i 30 km po dolgem se vlečejo maniši in srednji ob.okt' Precej ovir je tudi s tem. da je tu v Koprščini sektorsko vodstvo, vse drugo — administracija, računovodstvo in knjigovodstvo. mehanizariia itd. — pa v Ljubljani. »Peter je včasih skladiščnik, včasih pa tajnica,« je potožil Marjan Primožič »Ali pa po navadi kar oboje.« ... ie krjz tudi s hrano. Glede kalorij se sicer ljudje ne ptitozujeio preveč, saj pripravljajo v menzi koprske luke kar okusno in tečno hrano, pa tudi cena ni pretirana (okrog 23.000 din). Pač pa je problem v razvažanju. Hrano morajo zjutraj, opoldne in zve-er raz'^azatf kar na pet mest. Seveda se včasih kaj zatakne, ih -e .m.dobijo marsikdaj kosilo v hribih pod Črnim kalom šele ob stinh popoldne ali pa še pozneje. Ni treba posebej razlagati, da je včasih jed ne le postana, ampak že tudi bolj ali manj shlajena-Judi barake in ves inventar v barakah je že dokaj dotrajan, saj je videl že precej gradbišč širom Slovenije. Kljub vsem težavam pa so naši graditelji koprske železnico .f.,X°^e 'n vztrajni pri delu. Računajo, da bodo vse naloge v Bomfiki, pri Dekanih in Rižani opravili do konca maja, le vgrajevanje tolčenca v traso koprske proge se bo po vsej verjetnosti zavleklo prav do jeseni, do septembra ali celo do oktobra-Trenutno je na tem razvlečenem gradbišču 75 ljudi, ki delajo od jutra do večera (oči 6. do 18. ure) Vendar pa bo treba ekipo v krat-kem se^ precej okrepiti, saj čakata v koprski luki še dve hangarski skladišči (številka^ 4 in 8). Vsekakor bo nekaj ljudi lahko odšlo tja z objektov ki so že končani, kljub temu pa bodo vsekakor potrebne okrepitve. Če bo šlo vse po sreči in bo možno v luki delati le z eno izmeno, bo tam potrebnih okrog 50 ljudi, kolikor pa bi zaradi nepričakovanih ovir (morda zaradi nepredvidenega spomladanskega deževja) morali delati v dveh izmenah, bo treba tudi v luki zaposliti vsaj 100 ljudi. Kako adeže i zidov ii 1 Na fasadah ali na tlakih se včasih pojavljajo madeži, ki ne delujejo estetsko. Taki madeži nastanejo zaradi rje ali zaradi maščob, bitumena, dima in podobno. Kako naj jih odstranimo? Ali naj jih odstranimo s čiščenjem ali pa naj jih zakrijemo. Pri obeh načinih je nekaj rizika, večji je riziko, če hočemo madeže zakriti. _________ V razpredelnici je zbranih nekaj klasičnih receptov, s katerimi lahko madeže, ki se najčešče pojavljajo, odstranimo. Seveda ne moremo pričakovati, da se bo gradbenik pretvoril v kemika. Zato naj ta navodila služijo le v primeru, ko bomo primorani odstranjevati madeže s tlakov in fasad in da ne bi uporabljali takih čistilnih sredstev, ki bi napravila več škode kot koristi. Vrsta madeža Čistilno sredstvo Način čiščenja Opomba MAŠČOBE milnica ali trinatri-jev fosfat ostrgati in okrtačiti oprati Če še ostane mesto madeža obarvano, je treba uporabiti še testo sestavljeno iz ben-zola in smukca ali podobno CEMENTNI MADEŽI 2. MADEŽI NA TLAKU IZ PLOŠCIC 5 °/o solna kislina — nanaša in čisti se z metlo Madeži se lahko pojavijo nekaj dni hitro in dobro izprati potem, ko se položijo ploščice. Solna kislina je korozivna. Cementni stiki med ploščicami niso odporni proti solni kislini dokler se cement dobro ne strdi (2 1. MADEŽI NA BETONU, KAMNU IN OMETIH do 6 mesecev) Vrsta madeža Čistilno sredstvo Način čiščenja Opomba 3. MADEŽI NA MARMORJU ^JA (rjavi ali rdeči madeži) Površinski madeži Dve metodi: a) raztopina oksalne kisline (103 g na liter vode) b) testo, ki je sestavljeno iz: — preprana kreda — nekajurna prepojitev — skrtačiti — oprati z veliko količino vode — nanesti v debelini 5 do 10 mm — testo, ki smo ga nanesli. se mora osušiti — vkrtačiti — izprati RAZNI MADEŽI Po potrebi ponoviti — voda, bencin, amoniak — čistiti Zelo težko je čistiti marmor, ker se hitro poškoduje. Izogibati se je treba žavelove vode in kislin, ki nagrizejo površino v prahu — raztopina iz 1 kg natrijevega citra-ta + 6 litrov vode + 6 litrov glicerina VANADIJ (rumeno-zelen-kasti madeži) 4. MADEŽI NA MAVCU — koncentrirana raztopina tetranatrijevih soli diamimotetrace-tanske kisline Madeži nastanejo zaradi pronicanja vanadijevih soli iz opečnih izdelkov. 2- Močni madeži Drugega za drugim je treba uporabiti tele tri produkte: a) raztopina iz: — 1 dela natrijevega citrata — 6 delov vode b) natrijev hijposulfid c) testo iz preprane krede (v prahu) kot absorbant — krtačiti — namazati in drgniti — nanesti testo — pustiti osušiti — odstraniti testo in izprati z veliko vode ,, . ,.. , PORUMENEL l o potrebi ie tre- MAVFP ba dva- do trikrat ponoviti postopek Dve metodi: 1. testo, ki ga naredimo iz fino zmletega škroba in ki ga raztopimo v topli vodi 2. testo iz: — škroba v prahu ali preprana kreda v prali u — bencin Nanašamo ga s čopičem ali s »špahtlom« v debeli plasti. Ko se testo osuši, se strdi in odpade. Delo dokončamo s fino krtačo — nanesti — pustiti sušiti — rahlo okrtačiti Včasih dobi gips po daljšem času rumeno barvo Pozor, testo je zaradi dodatka bencina vnetljivo bakrene soli (zeleni, modri ali Crni madeži): Testo, ki je sestavljeno iz: — 100 g suhega amonijevega klorida — 400 g smukca — 150 g amoniaka — nanesti v debelini 3 do 6 mm — pustiti osušiti >— okrtačiti — sprati z veliko količino vode „ RJA Po potrebi obnoviti. Pozor! amo-ni jakove pare dražijo dihala Ti madeži nastanejo zaradi podloge, na katero je nanesen mavec. Zakriti se jih ne da drugače, kot da se prekrijejo z (Aluminijeve BG' ! (črnkasti b: v.i) — raztopina iz 1 litra solne kisline in — 9 litrov vode — okrtačiti — namočiti — izprati z veliko vode Solna kislina razjeda obleko, kožo, kovine itd. gostim filmom PLELNI rdeči, rjavi, vijol-Sasti ali črni ma- Najprej je treba steno osušiti in nato očistiti s krtačo. Nastane zaradi obstoja nekaterih plesni in se pojavijo na vlažnih stena h. Mrtve plesni so črne barve. Te snovi preprečujejo, da bi se plesni ponovno pojavile ČRNILO: C črno, modro zeleno, rdeče — testo, ki sestoji iz: 500 g preprane krede v prahu 400 g vode 100 g natrijevega perborata a) isto testo kot zgoraj b) testo, ki sestoji iz: 600 g klorovega apna 40 g vode — nanesti — pustiti osušiti — vkrtačiti — izprati Če ostanejo rjavo rumeni madeži, je treba nadaljevati čiščenje tako, kot pri. rji Če se madež ne da takoj odstraniti, je ponoviti delo s testom b) deži Cinkovi silikofluori ali or tosilikati natrijevega karbonata (sode) — prepleskanje MAŠČOBA Testo, ki absorbira maščobo: — preprana kreda v prahu — benzol — nanesti — pustiti osušiti — skrtačiti Pozor, benzol je vnetljiv, potrebna je ventilacija BITUMEN R debel sloj Delati v mrazu ali ohladiti z ledom; bitumen postane krhek in se ga da odstraniti v kosih. Ko odstranimo debelo plast bitu me-na, ostane še z hitumenom im- tenek sloj dim testo iz: diatomejske zeml je P' — drgniti nato z abra-zivnim prahom — oprati pregni rana površina. Taki madeži se zelo težko popolnoma odstranijo. To testo je vnetljivo. Pozor! Dve iiiu.uUi: 1. abrazivni prah žavelova voda 2. testo: diatomejska zemlja benzol drgniti nato z abra-zivnim prahom oprati nanesti testo pustiti osušit skrtačiti oprati z žveplovo vodo oprati 8E?aanska (živalska ali •f&stlinska): BRALNA 1. Prah ki absorbira (smukec, apno, preorana kreda) 2. Testo, sestavljeno iz: — 1 utežni del natrijevega fosfata — 1 utežni del natrijevega perborata •— 3 deli prahu (smukec, apno, prepra-na kreda) s— dodatek milne raztopine ali detergenta razprostreti pustiti, da voiie maščobo pomesti nanesti pustiti, da testo okrtačiti oprati osuši Ne zamenjati madežev od saj z madeži, ki so nastali zaradi dima. Madeži od dima nastanejo, če gori ogenj blizu zidu. Glej »sajasti madeži v stanovanjih« G. V. november 1966. Testo je vnetljivo — pozor! Npr. pri madežih od lanenega olja. Ponavljati, dokler madež ne izgine. Dobijo se tudi že pripravljeni proizvodi, ki so zelo učinkoviti Dva načina: 1. za hitro odstranitev madeža: — prah smukca, apna ali preprane krede — testo sestavljeno iz: benzol, preprana kreda v prahu, smukec ali apno 1— milna raztopina ali čistilni prašek ali raztopina natrijevega fosfata 2. bencinski spajalnik vpiti olje nanesti testo pustiti osušiti testo skrtačiti oprati Ti madeži, nafta, niso npr. taki, da bi ostali trajno in izginejo po več mesecih z izhlapevanjem. Pozor! Benzol je vnetljiv izhlapevanje ralnega olja Delati pazljivo, mine- da se ne uniči tlak ali zid Organizacija dela ali racionalizacija (Nadaljevanje) Nesmiselno bi bilo, če bi človek, ki v našem družbenem redu dejansko ustvarja dobrine zase, postal suženj proizvodnih mehanizmov in organizacije. Prizadevati si moramo, da bo vse delo, če že ne podrejeno, vsaj prilagojeno človeku. Vedno to ni lahko. Pravila hotenja nas lahko zapeljejo v tako obliko dela, ki bi povzročila padanje ali zastoj proizvodnosti, podpirala materialne osnove družbe in nas tako osiromašila, da se nam bi cilj celotnosti človekovega življenja spet odmaknil. Pri reševanju problemov deljenega dela moramo za sedaj še vedno iskati najboljšo srednjo pot med načeli ekonomike in psihologije. ■ Deljeno delo je utemeljeno z naslednjimi ekonomskimi zakonitostmi (po Kogeju) 1. Dosledno deljeno delo zahteva mnogo manj delovnih sredstev kakor delo, pri katerem vsak delavec opravlja več delovnih operacij. Vzemimo npr., da bi delavec opravljal delo, pri katerem uporablja tri stroje. V tem primeru bi bil vsak stroj povprečno le tretjinsko izkoriščen. To si lahko za sedaj privoščimo le pri izkoriščanju cenenega orodja, nikakor pa ne pri dragih strojih. Stroji morajo biti popolno izkoriščeni, vendar ne samo zato, ker omogočajo hitro in visoko proizvodnjo, ampak tudi zato, ker mora biti v tekmi sodobne tehnike stroj hitro amortiziran, da ga lahko zamenjamo z boljšim, sodobnejšim. 2. Čim več različnih elementov izdeluje delavec na enem delovnem mestu, tem več materiala se zadržuje v proizvodnji. Pri organiziranem deljenem delu pa teče vsak element sinhronizirano od mesta do mesta. Zato potrebuje manjše obratne kredite, hkrati pa tudi manj troši za obresti. 3. Pri deljenem delu je krog proizvodnje lahko zelo kratek. Pri večini proizvodov se namreč začne delo na skoraj vseh elementih enega proizvoda istočasno. Pri tem so izvzeta le končna montažna dela. Kratek krog pa pomeni hitro obračanje. 4. Z dosedaj omenjenimi prednostmi je povezano tudi racionalno izkoriščanje prostorskih zmogljivosti. V obratih se zadržuje manj materiala in za polno izkoriščanje potrebujemo manj strojev. Tam, kjer prevladuje v podjetjih še vedno polobrtni način dela, potrebujejo trikrat in tudi petkrat več prostora, kakor bi ga potrebovali sicer. 5. Pravilno deljeno delo omogoča maksimalno izkoriščanje dragih strojev in naprav. V sistemu deljenega dela je delavec ves delovni čas pri stroju, ker vse druge operacije, ki so vezane na to delo, pravočasno opravljajo drugi delavci. Če opravlja delavec pri stroju vsa ta dela sam, je stroj dostikrat le polovično izkoriščen. 6. Čas dela je pri vsaki posamezni operaciji krajši, ker delavcu ni treba hoditi do orodja ali stroja, ki ga potrebuje zdaj za to, zdaj za ono delovno operacijo. Ne gre pa samo za po nepotrebnem izgubljeni čas, temveč tudi za tisti čas, ki ga izgubimo pri čakanju. Če namreč opravlja več delavcev širši krog dela in potrebuje za to določeno operacijo v tem krogu stroj, ki ga nima vsak na svojem delovnem mestu, temveč imajo vsi skupaj samo enega, se pri tem stroju vrstijo in čakajo drug na drugega, saj je sinhronizacija v tem primeru nemogoča. Pri deljenem delu vse to odpade, ker ima vsak vse, kar potrebuje na svojem delovnem mestu. (Se nadaljuje) RAZMIŠLJANJE O OBJEKTIVNEJšlH PRINCIPIH DELITVE Večji dohodek - večji osebni dohodki - večji skledi (Nadaljevanje in konec) IV. Pri prvem primeru smo zahtevali. da naj bo delitvena črta dohodka neprekinjena in ravna, kar je bil tretji pogoj k prvima dvema ki sta zahtevala, da naj se delitvena črta Čimbolj drži dosežkov iz 1. 1966 in pa da je dovolj stimulativna in gospodarna. To se pravi, da naj bo razmerje med osebnimi dohodki in skladi v kolikor toliko pravilnem razmerju. Vtem ko se prvima dvema pogojema ne bomo odrekli, naj sedaj velja za tretji pogoj, da naj bo delitvena črt« ravna, ne pa zvezna. To se pravi, da bomo skupine 1, 2 in 3 obravnavali kot samostojne panoge, pri tem pa skušali upoštevati specifičnosti in problematiko posameznih poslovnih enot, kolikor bo to utemeljeno. Pri prvem načinu smo poudarili. da bazira na principu, da je osnovni interes podjetja — »dinar« t. j dohodek, pri tem pa smo hote prezrli pogoje gospodarjenja, v katerih poslovna enota dela. Prvi način je bil, recimo, tog in krut, saj' vemo, da so vzroki za nizek dohodek »slabih« poslovnih enot deloma subjektivnega, deloma pa objektivnega značaja, vtem ko relativno velik dohodek »boljših« poslovnih enot, ni izključna zasluga osebnega prizadevanja članov dotičnega kolektiva. Analizirajmo prvo grupo, t. j. gradbene poslovne enote: Ce pogledamo grafični prikaz, ki je bil že objavljen v prejšnji razpravi pod sl. 3 in ga danes zaradi preglednosti ponovno prikazujemo (sl. 5), vidimo naslednje korekcijske možnosti, ki upoštevajo zgoraj naštete ugovore: Delilno črto b iz prvega primera omejimo v določenem razponu dohodka, ki pripada gradbenim poslovnim enotam, in jo zavrtimo okrog sečišča te daljice z ordina- l I sl6 ' 5žh to, ki gre skozi točko 1 (povprečni dohodek gradbenih poslovnih enot). Zavrtimo jo v smeri urnega kazalca. Če jo zavrtimo do vodoravnega položaja, pomeni to v delitvi dohodka, da smo vzpostavili uravnilovko: ne glede na ustvarjeni dohodek so se osebni dohodki gradbenih poslovnih enot izravnali, kar seveda ni dopustno (zahteva točka 2 — stimulativnost!) Torej je edina možnost zavrteti daljico za manjši kot (sl. 6) Kaj s tem dosežemo? Tistim enotam, ki dosegajo nadpovprečni dohodek, zmanjšamo osebne dohodke za določen del v korist skladov. Obratno pa zvečamo osebni dohodek tistim poslovnim enotam, ki so podpovprečni v ustvarjenem dohodku S tem pa ustrežemo ugovoru, da poslovne enote niso same niti vsega krive za neuspeh, niti absolutno zaslužne za svoj uspeh Drug! efekt tega vrtenja delil ne premice je, da pri zmanjšanju uspeha osebni dohodki ne padejo tako hitro kakor pri prvem načinu in je zato v svojih posledicah milejši, istočasno pa seveda manj vzpodbuden. Ves ta postopek vrtenja premice v določenem območju okrog osi ponovimo pri grupi 2 — obrati in pa pri projektivnem biroju. S tem dobimo naslednji grafični prikaz (sl. 7). Ce nadaljujemo z razvijanjem te druge faze delitve naprej, potem pridemo do tretje možnosti delitve dohodka, ki ustreza zahtevi, da finančno slabo stoječim enotam zagotovimo neki določen osebni dohodek ne glede na višino ustvarjenega dohodka na uro, to pa seveda le od določene meje navzdol. Z druge plati pa odvzamemo dobro stoječim poslovnim enotam od določenega dohodka navzgor vsako rast osebnega dohodka in gre ves dohodek na sklade. S tem bi se tretja zahteva, kateri naj delilna premica ustreza, spremenila v toliko, da ni več »ravna in zvezna«, kakor je bila v prvem primeru, in ne »ravna in prekinjena«, kakor je bil pogoj v drugem primeru, temveč da je »neravna in prekinjena«. Grafično bi bila stvar takale (sl. 8): Seveda je pri tem možno napraviti nešteto variacij: da zagotovimo konstanten osebni dohodek samo za območje »posebnega režima«, kadar pade dohodek pod določeno mejo. V ostalih primerih pa ostane sistem več ali manj »odprt«, t. j. kompromisen med stimulativnostjo in gospodarnostjo. Zelo pa moramo biti pozorni na območje »posebnega režima«, tj. takrat, ko pade dohodek gradbene poslovne enote pod spodnjo mejo (sl. 8). Za vse take enote je — ne glede na specifičnost obravnavanja v posebnem poglavju pravilnika o delitvi dohodka — zadolžiti centralne službe, da rešujejo problematiko teh enot s posebno odgovornostjo, saj same enote niso in ne morejo biti polno odgovorne za svojo nadaljnjo usodo. Paralelno s tem pa se zastavlja vprašanje, kje je spodnja meja oz. območje posebnega režima za poslovne enote obratov oz. projektivnega biroja, saj imajo te enote, zaradi svoje kvalifikacijske strukture drugačen minimum osebnih dohodkov, kakor npr. gradbene poslovne enote. To vprašanje je rešljivo z uporabo druge oziroma tretje variante delitvene črte. do-čim je pri prvi varianti samo eno območje posebnega režima. Vsa ta problematika pa je stvar pravilnika o delitvi dohodka. V. V prvem delu našega razmišljanja o primernejšem načinu delitve dohodka smo omenili delitev ustvarjenih skladov med poslovno enoto in podjetjem. Seveda se z bolj razčlenjenim načinom delitve dohodka spreminja tudi način delitve skladov. 2e pri osnovnem delitvenem razmerju smo omenili možna razmerja delitve skladov, in sicer razmerje 50 : 50, 60 :40, itd. Po sklepu DSP z dne 14. 6. 1966. se dele stroški režije podjetja In skupne potrebe po naslednjem ključu: a) stroški režije podjetja in stroški režije centrale se obračunajo tako, da za vsako efektivno potrošeno uro prispeva PE 1 N din in za vsak amortizacijski dinar še 0,20 N din; b) za skupne potrebe podjetja pa prispeva PE 0,30 N din za vsako potrošeno efektivno uro in 0,10 N din za vsak amortizacijski dinar. Vsekakor ima ta način delitve stroškov svoje dobre in svoje slabe strani. Dobre zaradi enostavnosti in hitrega načina ugotavljanja stroškov in določenega pritiska po zmanjšanju izdelavnih ur ter števila zaposlenih sploh, slabe pa v .prvič, »nepravičnosti*, ker vsaka ura, naj bo nekvalificiranega delavca na transportu ali pa visokokvalificiranega strokovnjaka v projektivnem biroju pokrivata enake stroške, drugič pa v strukturi dela, kjer je delo nekje bolj mehanizirano, tj. bolj akumulativno kot drugje. Predlog, ki bi vsa ta nasprotja vsaj približno uravnaval, je ta, da se stroški režije pokrivajo po starem načinu najprej (ev. zmanjšani prispevki na uro), vtem ko bi se skupne potrebe podjetja in potrebe podjetja za razširjeno reprodukcijo pokrivale s progresivno delitvijo skladov med poslovne enote in podjetjem. (Sl. 10, črta c). Analogno se ta delitev prilagaja vsem trem variantam delitvene črte: zvezni in ravni, prekinjeni in ravni ter prekinjeni in neravni. S tem bi bil predlog o delitvi dohodka pravzaprav zaključen, nadaljnje delo je le v »ogrevanju« članov kolektiva in samoupravnih organov, da izberejo pravo varianto predloga, da jo analitska služba primerno prikroji končnim rezultatom iz 1. 1966 in jo da na javno obravnavo. VI. Problem akumulativnosti, ki naj bi bil sestavni del sistema delitve dohodka, dobi pri podrobnejši analizi precej anomalij, vsaj kar zadeva poslovne enote podjetja. Ce je koeficient akumulacije raz- merje med t. i. ostankom čistega dohodka (doh. — OD) in vrednostjo vloženih sredstev (sed vrednost osnovnih sredstev zaloge in terjatve), potem dobimo za gradbene enote količnik 0,16, za obrate 0,10 in za projektivni biro 0,60. Pri tem pa ,1e edino projektivni biro razred za sebe (minimalna vrednost vloženih sredstev, relativno velik ostanek dohodka, vtem ko se posamezne gradbene poslov ne enote in posamezni obrati prepletajo med seboj. Ce bi hoteli vplesti stopnjo akumulativnosti v delitveni sistem, bi se stvar precej zakomplicirala, kar pa ni naš namen. Stopnja akumulacije naj bi sicer delovala tako, da imajo manj akumulativne enote večjo participacijo na 0~ kakor pa bolj akumulativne. Pri delitveni liniji po prejšnjih predlogih pa je tudi to. vsaj deloma, upoštevano. Nikakor pa ne moremo biti ra~-nodušni do stopnje angažiranosti obratnih sredstev, saj vemo. da so danes obratna sredstva ključ do zaposlenosti podjetja. Kakršenkoli način obravnavanja te-"' problema pa ne vpliva na predlagani sistem delitve, zato je vprašanje reševania tega problema v direktnih dodatnih stroških, ki seveda vplivajo na vigjno dohodka In s tem posredno na osebne dohodke. VII. V gornjih predlogih sistema delitve dohodka je v načelu določe- na končna delitev dohodka, ni pa upoštevana dinamika delitve čez leto, ki ima zopet svojo specifično problematiko. Ne glede na različne možnosti prilagajanja višine ustvarjenega dohodka neki povprečni vrednosti, ki bi idealno ustrezala tudi avtomatizmu predlagatelja sistema skozi vse leto, se moramo zaradi pravilnega knjiženja stroškov držati določenih načel. Pri knjiženju stroškov sta dve možnosti: stroške (vse variabilne in del fiksnih) knjižimo v času nastanka ali pa jih deloma transformiramo ter prilagajamo ustvarjeni realizaciji. V prvem primeru bomo v prvih štirih — petih me- secih v minusu (dohodka ni), kasneje pa bo dohodek pospešeno rasel. Ce pa del stroškov transformiramo in jih prilagajamo višini realizacije, je strošek lahko bolj ali manj sorazmeren ustvarjeni realizaciji Ta druga varianta skriva v sebi določeno nevarnost, da se transformira čez leto več stroškov in s tem prikazuje ugodnejša finančna slika, kot je resničen uspeh, čeprav je na koncu leta dohodek v vseh treh primerih enak. Sklef> komisije, ko se je odločila za prvo varianto, je bil utemeljen s tem, da bi se ob nevestnem delu več enot (seveda samo teoretična predpostavka) lahko čez leto uspavalo z dobrim uspehom, ob končni bilanci pa bi bila situacija lahko bistveno slabša. če že ne kritična. Dinamika delitve v teku leta je zaradi tega problem, ki ga verjetno z nobenimi načini in sklepi ne bomo mogli regulirati tako. da bi zagotovili tako stimulativnost, kakor tudi gospodarsko sigurnost, če ne bomo povečali osebne odgovornosti vodilnega kadra poslovnih enot, oziroma stvari ne prepustili samoupravnim organom. Ce so s sklepom DS podjetja določen! proporci delitve, potem je dinamika izplačil stvar poslovne enote s specialno odgovornostjo vodilnega kadra., da so kumulativni mesečni obračuni kontrolirani v smislu sklepov DS podjetja, oziroma. če so ti sklepi zaradi spremenjenih razmer izgubili na veljavi, da so v skladu z dobrim gospodarjenjem, dokler se sklepi ne prilagode danim pogojem. To bi bila na kratko prikazana problematika okrog delitve dohodka, ki je prav danes osnovni problem, za katerega moramo najti pravilno rešitev. Dejstvo je, da perspektiva gradbeništva ni rožnata, zakon samoohranitve pa nam nalaga čim večjo koncentracijo razpoložljivih sredstev: če se bomo odločili za to ali ono obliko predloga, bo stopnja pravilnosti delitve med stimulacijo in gospodarnostjo pokazalec naše zrelosti. Dipl. gr. Ing Branko Vasle Dopisujte v »Gradisov vestnik« Prvi stanovalci v novem bloku na Jesenicah. Od desne proti levi: Franc Fajfer. Marija Borec, Alojz Vernetič (er naš sektorski vodja Ladislav Abruč Del (ekmovalcev ob zaključku tekmovanj v smučanju na Krvavcu Dela na srednji Dravi se bližajo koncu. Na sliki naša mehanizacija na izkopu odvodnega kanala. RAZPIS STROKOVNIH IZPITOV ZA TEHNIKE IN INŽENIRJE Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ št. 52 (ib) je predvidel ukinitev strokovnih izpitov pri sekretariatu za gospodarstvo in prepušča to gospodarskim organizacijam, da same uredijo zadevo po svojem preudarku. Komisija za izdajo pooblastila pri podjetju je na svoji redni seji dne 17. II. 1%7 sklenila, da bodo izpiti v bodoče pri podjetju in razpisuje prvi izpitni rok dne 27. aprila (967 ob 8. uri na centrali podjetja. Prvi dan — klavzurna naloga, ki traja 4 ute, klavztirna naloga bo iz. področja, na katerem se kandidat pretežno strokovno udejstvuje. ustni izpit: Drugi dan — a) ustni zagovor klavztirne naloge, naloge, b) tehnični predpisi in standardi, c) temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov in predpisi o graditvi investicijskih objektov, č) osnovno znanje o kalkulacijah, d) tehnično-varnostni predpisi, e) zakon o delovnih razmerjih, f) interna zakonodaja (statut). 13- Naslednji izpiliti termin bo v začetku septembra, potem pa dvakrat na leto, spomladi in jeseni. C. Kandidati morajo svoje prijave za izpit nasloviti na komisijo za pooblastila in oddali v kadrovski službi centraie najkasneje 10 dni pred razpisanim terminom. Naknadnih prijav ne bomo upoštevali. D. Vsak kandidat mora imeti najmanj 2 leti efektivne prakse, sicer k izpitu ne bo pripuščen. Komisija si pridržuje pravico, da sklepa o tem. ali operativna praksa 2 leti posameznega kandidata zadošča. To pride v poštev pri kandidatih, ki so v 2 letih opravljali samo eno vrsto gradenj (npr. samo visoke gradnje ali samo nizke gradnje). E. Kandidat mora komisiji predložiti tele dokumente 1. prijavo. V prijavi je navesti locne datume, od kdaj je zaposlen v stroki, pri podjetju m detajlno, na kakšnih delih je delal. Prav tako jv navesti, kakšno delovno mesto seda i zaseda; 2. strokovno mnenje neposrednega šefa o sposob nosti kandidata v smislu čl. 10 pravilnika o sl rokovni izobrazbi in praksi delavcev podielia, ki delajo Investicijsko tehnično dokumentacijo in oseb, ki vodiio posamezne vrste tlel pri graditvi investicijskih objektov; 3. prepis /adniega šolskega spričevala (tehniki maturitetno spričevalo. inVnirii diplomo). V se eventualne inlormaeije dobi io kandidati pri direktorju kadrovske službe centrale. Predsednik komisije za pooblastila: dipl. ing. Dragova n Sever Ekskurzija s rskovnjakov v ZDA Centralni delavski svet našega podjetja je na zadnji seji sprejel pomembno odločitev. Sklenil je, da bo poslal na ekskurzijo v ZDA skupino strokovnjakov podjetja. Ekskurzija ima predvsem znanstveno-tehnični pomen in si bodo naši strokovnjaki ogledali Walt Disney Lan d. Razlog za tako odločitev je predvsem v tem, ker je v tej Disneyevi deželici toliko tudi tehničnih zanimivosti, da si jih je vredno ogledati. Nekaj posebnega so konstrukcije iz prejnapetega betona. Kot pa se je. v zaupnih krogih centrale podjetja izvedelo, si bo strokovna ekskurzija ogledala tudi izstreljevalne rampe za vesoljske ladje. Ameriška vlada je namreč, ko je zvedela, da prihajajo strokovnjaki iz Gradisa v ZDA na ekskurzijo, odobrila in celo svetovala ogled teh ramp v znanem raketnem oporišču v Houstonu, ki je sicer nekoliko manjše kot na Cape Kennedyju pa tehnično toliko bolj zanimivo, ker je novejšega datuma. Tehnična zanimivost teh ramp je predvsem v tem, da so pri gradnji uporabljali novo vrsto sintetičnega betona brez armature. Te izkušnje bodo za nas silno dragocene pri gradnji temeljev za montažno gradnjo stanovanj v Novih Jaršah. Posebnost tega betona je namreč v tem, da se na stikih (fugah) sam staplja. Fuge so bile doslej eden izmed naj večjih problemov montažne stanovanjske gradnje pri nas. Prav čudno se nam zdi, da Američani že sami tega postopka niso uporabili pri stanovanjski gradnji, saj je veliko cenejši od vseh doslej znanih. Našim strokovnjakom se torej obeta celo nov izum, ki ga bodo dali patentirati, brž ko ga bodo v praksi preskusili. Centralni delavski svet je za to tehnično in gospodarsko tako pomembno ekskurzijo namenil vsakemu po 400 dolarjev, kar bo za »čisto* porabo, saj bodo naši Strokovnjaki gostje ameriške vlade. Vožnjo plača podjetje posebej. Sindikalni odbor'podjetja, ki kaže posebno zanimanje za vse vrste ekskurzij in sploh za organizacijo oddiha v prostem času, se že pogaja s podjetjem Adria Avio, ki bo dalo v ta namen posebno char-tersko letalo na turbinski pogon. Leteli bodo preko severnega tečaja, ker je pot v ZDA čezenj veliko krajša Po stari kranjski navadi pa so nekari udeleženci ekskurzije hoteli vzeti s seboj tudi svoje žene. Ko je prišlo to na uho predsedniku centralnega delavskega sveta tovarišu Vovku, je odločno izjavil, da je stroškov s tem že tako preveč in če hoče že kdo vzeti tudi svojo ženo s seboj, to lahko stori na lastno pest, sam mora plačati prevoz, prevzeti pa mora nase tudi vse druge stroške. Posebej je pristavil, da lahko vzamejo žene s seboj le na lastno odgovornost, kar je tudi edino prav. IN1EGRACIJA Naposled se je zgodilo tisto, kar doslej skoraj nihče ni pričakoval. Zadnji teden marca so namreč zasedali delavski sveti nekaterih naših poslovnih enot in se na podlagi poprejšnjih podrobnih dogovorov in analiz ter že sklenjenih pogodb odločili za medsebojno združitev. Po sklepih teh delavskih svetov bo treba torej že -prej sestavljene pogodbe zdaj le še podpisati. Veliko zanimanje Gradisove javnosti pa je vzbudilo to, katere enote so se združile. Zalog se je na primer združil s kovinskimi obrati v Mariboru, SPO s Celjem, Škofja Loka s Koprom, vrh tega pa so se vse kadrovske službe enot združile v eno novo poslovno enoto, ki bo v prihodnje prodajala svoje usluge proizvodnim poslovnim enotam podjetja. Ustanovnega je še ena nova poslovna enota, to je vzdrževanje in čiščenje poslovnih stavb centrale in enot podjetja. To bo ena izmed prvih specializiranih enot, ki smo jo ustanovili v našem podjetju in o kateri je bilo govora že v znanem elaboratu zavoda za produktivnost dela. Brž ko so se te novice razvedele po terenu, so priredili velike intimne proslave s kulturnim programom, klobaso in litrom vina. Podpisovale! pogodb so se medsebojno pobratili in sklenili večno Prijateljstvo, dogovorili pa so se tudi, da bodo vse morebitne medsebojne spore urejali poslej na bratski podlagi. Na osrednji prireditvi v Ljubljani je nastopil po dolgem času tudi Gradisov pevski zbor, ki je doživel s pomlajenimi glasovi poseben aplavz. Največjo Pohvalo pa je doživel gradisov tamburaški orkester iz Celja, ki je za to priložnost naštudiral nekaj novih skladb, med katerimi je najbolj vžgala »Gradis-ča-ča-ča*. Ginljiv je bil prizor, ko so naši pionirčki obdarili pobratene s šopki spomladanskega cvetja telohom, zvončki in trobenticami. Nadvse prisrčna pa je bila slovesnost pri združitvi kadrovskih služb. Udeležili so se je namreč vsi direktorji in kadroviki podjetja ter administrativni manipulanti, ki niso mogli vzdržati solz ginjenosti. Obeta se nam torej sijajna pobratena prihodnost Zasluženo I. mesto Naši kegljači in kegljačice so dosegle na republiškem prvenstvu Po dolgem času spet velik uspeh. Zasluženo so zmagali ih po hudih bojih zasedli prvo mesto. Za takšen uspeh se morajo zahvaliti samo rednemu in napornemu treningu v domu Maksa Perca v Ljubljani, kjer trenirajo, odkar so podrli kegljišče na centrali podjetja. Sicer so se težko vživeli v novo okolje in to je bil tudi poglavitni razlog za dosedanje neuspehe Kaže, da so zdaj že prišli k sebi in da ie zavladal med našo tekmovalno vrsto spet stari tekmovalni duh. Tako so po nekaj letih spet pospravili eno zmago in z njo ovenčali svojo zastavo. K tako velikemu uspehu jim je na prisrčni interni slovesnosti čestital predsednik kluba Anton Martinšek, svoje čestitke pa so jim izrekli tudi glavni direktor podjetja inž. Hugo Keržan, centralni delavski svet pa jim je na izrednem * zasedanju, prirejenem prav zmagovalni vrsti na čast, izrekel svoje priznanje in vsakemu izmed tekmovalcev in tekmovalk odobril po en teden brezplačnega dopusta v našem letovišču v Poreču. Tam so preskusili tudi povsem novo jahto, ki jo je podjetje pred nedavnim kupilo za svoje člane. Nov pravilnik o delitvi 00 Po dolgem času treh let je CDS končno sprejel in potrdil pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je vzorno pripravila posebna komisija delavskega sveta. Vanj je vložila vse svoje znanje, saj si je nabrala velikanske izkušnje ob dolgotrajnem podrobnem študiju. Pravilnik temelji na analitski oceni delovnih mest, strukturi strokovne usposobljenosti zaposlenih in na normativih gospodarskega poslovanja, pri čemer je najbolj pomemben element faktor a (pi). 2e prvi rezultati enotedenskega poslovanja, ki jih je zbral naš mehanografski center, so pokazali, da se je uspeh enot, ki so pravilnik dosledno uveljavile, povečal za do 30 ”/«. Ker pa je delitev čistega dohodka na sklade in osebne dohodke 90 : 10, se bodo osebni dohodki silno močno povečali v teh enotah, kar daje perspektivo tudi drugih enotam, da bi pravilnik Čimprej in čim dosledneje uveljavile. Posebna značilnost pravilnika je še v tem, da sta v njem uveljavljeni obe varianti, ki sta dvignili toliko prahu — delitev dohodka po urah in po ustvarjenem dohodku V njem pa je še tretja varianta, da se namreč dohodek lahko deli tudi po izplačanih terenskih dodatkih. Vsaka enota si torej lahko izbere tisti sistem, ki ji najbolj ustreza in ki ji omogoči pridobitev največjega dohodka. Novi p red set] n ik celjske sindikalne podružnice Albin Breznik Marica Peplica, kuharica z Jesenic. Prihodnjič bomo objavili reportažo o naših menzah Takole je sial na smučiščih na Krvavcu sodnik dr. Milan Orožen. Čeprav je piha!a močna burja, je svojo nalogo vesino izpolnil Simpozij o odgovornosti Pripravlja ga višja šola za organizacijo dela v Kranju Ob sodelovanju republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice SRS pripravlja simpozij višja šola za organizacijo dela v Kranju. Obravnavala bo probleme osebne odgovornosti strokovnih in vodstvenih kadrov ter posameznih članov organov upravljanja in članov delovne skupnosti prav tako pa tudi vprašanja kolektivne odgovornosti organov upravljanja in delovnih skupnosti. Na simpoziju o odgovornosti v delovnih organizacijah bo sodelovalo z referati okrog trideset strokovnjakov in političnih delavcev, ki proučujejo vprašanja odgovornosti. Udeležilo pa se ga bo, kakor pričakujejo organizatorji, okrog 500 udeležencev iz slovenskih delovnih organizacij ter povabljenih gostov. Simpozij o odgovornosti v delovnih organizacijah bo obravnaval predvsem probleme, ki zadevajo: — dejansko pristojnost in odgovornost ter posledice za neodgovorno oziroma nepravilno ali neuspešno delovanje organov upravljanja, delovne skupnosti in odgovornih oseb; — stimulacijo in vzgojo k odgovornosti; — kadrovsko politiko pri konsti- tuiranju organov upravljanja ter izboru odgovornih oseb; — pravno ureditev odgovornosti; — politična stališča o odgovornosti in dejanske zunanje vplive na oblikovanje intenzivnosti in kvalitete odgovornosti posameznih organov in oseh. Navedene probleme bo simpozij obravnaval z vidika odgovornosti za: načrte in programe dela ter razvoja podjetja, notranjo organizacijo, poslovne odločitve, kadrovske odločitve, delitev dohodka in vodenje poslovanja ter druge operativne odločitve. Obravnaval jih bo tako s politično-demokratičnega kakor tudi strokovnega vidika. Simpozija o odgovornosti se bodo udeležili tudi strokovnjaki našega kolektiva. Letos za varnost 72 milijonov starih dinarjev Temeljni zakon o varstvu pri delu kot tudi naša interna zakonodaja določajo, da moramo varstvo pri delu razvijali in urejati vzporedno z razvojem našega delovnega procesa. Za izvajanje te odgovorne naloge rabi varnostna služba določena sredstva. Sredstva, ki jih organi samoupravljanja vsako leto namenjajo za preprečevanje nesreč pri delu in za izboljšanje zdravstvenega stanja zaposlenih, so že pripomogla k pozitivnim rezultatom. Če pogledamo statistične podatke od leta 1958, vidimo, da se je odstotek poškodovanih pri delu znižal od 19,97 na 12,08 v preteklem letu. Na drugi strani pa še prepogosto nastopajo nekatera obolenja v kolektivu, ki dvigajo odstotek izostankov. To so obolenja, katerim so izpostavljeni gradbeni delavci že po sami naravi dela. Pri preprečevanju teh bolezni igrajo važno vlogo preventivni ukrepi in oskrba ljudi z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Ta misel je bila komisiji vodilo pri sestavi plana. Plan za leto 1967 zajema naslednja sredstva 1. za zaščito glave II. za zaščito oči. . III. za zaščito sluha IV. za zaščito dihal V. za zaščito telesa VI. za zaščito rok, dlani in prstov . VII, za zaščito nog, stopal in prstov VIII. za ostala osebna zaščitna sredstva IX. za prvo pomoč . X. za higieno . . 25.509.00 11.525.00 2.600,00 3.930,50 260.151,00 88.206.00 74.644.40 28.450.40 8.705,48 20.600,00 XI. za požarno varnost . . » « 22.867,00 XII. za tehnično zaščito ...» 28.770,00 XIII. za zdravniške preglede . . . 35.000,00 XIV. za ateste strojev in naprav . . . 25.000,00 XV. za opozorila, lite- XVI. raturo in propagando .... 15.000,00 za opremo naselij .... 67.400,00 XVII. za instrumente za gotavljanje kemičnili in fizi- kalnih škodljivosti pri delu . 4.450,00 Skupaj .... 72,280.878,00 V planu je poleg ostalih sredstev zajeto 3300 delovnih oblek. 352 plaščev, vsi specialni in periodični pregledi za delavce, ki delajo na nevarnih in zdravju škodljivih delih ter za ateste strojev in naprav, nabavo merilnih instrumentov za ugotavljanje fizikalno kemičnih vplivov na delovnih mestih itd. S potrditvijo plana so organi delavskega samoupravljanja zagotovili varnostni službi nemoten potek dela, od članov kolektiva pa zahtevamo, da draga zaščitna sredstva pri delu dosledno uporabljajo ter se tako vsi skupaj združimo v boju proti nezgodam. ALI SE RAČUNA TRIDESET DNI BOLEZENSKEGA DOPUSTA ZA TRIDESET DELOVNIH ALI TRIDESET KOLEDARSKIH DNI? V smislu 126. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju se šteje prvih trideset dni bolezenskega dopusta prvili trideset zaporednih dni, računano od dneva, ko je delavec nastopil bolezenski dopust, ne glede na to, ali padejo dnevi bolezenskega dopusta na dan tedenskega počitka (nedelja), na dan državnega praznika ali na prosto soboto. Nadomestilo osebnega dohodka pripada v času od prvega do tridesetega dneva po določilih našega pravilnika in skladno z omenjenim zakonom samo za delovno dneve in za toliko ur, kolikor je tisti dan, ko ju delavec na bolezenskem dopustu, redna delovna obveznost za druge delavce. Če pade bolezenski dopust na dan plačanega državnega praznika, se priznava delavcu, ki je ta dan na bolezenskem dopustu, nadomestilo osebnega dohodka za 8 ur. Kakšna je osnova nadomestila in koliko od osnove pripada za prve tri dni in od četrtega do tridesetega dneva bolezenskega dopusta, je določeno v našem pravilniku o nadomestilu osebnega dohodka za primer delovne nezmožnosti. R. Z. Maketa športne hale, ki jo bomo gradili v Alžiriji Delali bomo v Libiji sto vroče in suho podnebje ne ustreza. To je torej še ena priložnost, da se naše podjetje na hiter način- opremi Zlasti z drobno mehanizacijo, ki je že zdaj tako manjka, ker si vsaka enota priza- Tripoliju, katerega vrednost znaša okrog 4 milijone dolarjev, deva, da bi kompietirala svoj strojni park. Kadrovska služba Delegacija našega podjetja, ki sta jo sestavljala inž. Silvo Erjavec in inž. Marko Bleiweis, je uspela dobiti delo za naše podjetje v Libiji. Udeležila se je namreč mednarodne licitacije za zgraditev velikanskega športnega objekta pri Rok zgraditve je eno leto. no silo bodo dala domača libijska podjetja, s katerimi smo sklenili kooperacijo. Tam bomo dobili tudi vso mehanizacijo, ker naša za ti- podjetja že zbira prijave za delo v Libiji. Potrebujemo predvsem delovodje, tehnike, inženirje in druge organizatorje proizvodnje. V Libiji bomo oblikovali tudi poseben oddelek priprave dela. Pri tem je treba pripomniti, da je naše podjetje uspelo na tej licitaciji kljub hudi mednarodni in jugošlovanski konkurenci. Za gradnjo so se potegovala številna renomirana podjetja iz Francije, Velike Britanije. Šparvje, ZDA, ZAR, Zahodne Nemčije, Gane in Izraela Kot je to na mednarodnih licitacijah že običaj, so konkurirala tudi jugoslovanska podjetja. Boj z njimi je bil še najhujši, saj je v zadnjo rundo pogajanj prišlo le eno podjeje iz ZDA, naše in pa še neko drugo jugoslovansko podjetje Naposled je zmagalo naše podjetje, ker ima investitor zaupanje v nas, saj smo se z visoko kvaliteto in hitrimi roki proslavili že po vsem svetu in ne le v Zahodni Nemčiji. Inž. Marko Bleivveis, ki smo ga povprašali, kako je bilo, je povedal, da je bil pravzaprav presenečen, kako znano je naše podjetje že v tujini. Predstavniki tujih konkurentov so mu povedali, da redno prebirajo Gradisov vestnik in da so čisto točno obveščeni o vseh naših dosedanjih uspehih, ki jih dosegamo doma in na tujem. Posel je prevzet, zdaj velja zavihati rokave. Kot je osrednji Sindikalni odbor podjetja je angažiral posebno Folklorno delavski svet naseea pndietia že ^ j|M) |H) 0|,iskova’a naša gradbišča in sedeže poslov-sklenil, bomo organizirali posebno 1 enoto strokovnjakov, kajti delov- nili enot. Dne 1. aprila to gostovala v Mariboru Gradisovci na Baumi Delavski svet podjetja je na zadnjem zasedanju v februarju sklenil, da morajo obiskati vsi konstrukterji kovinskih obratov v Ljubljani in Mariboru ter centrale tradicionalno razstavo gradbenih strojev Bauma v Miinchnu. Zato je določil za vsakega udeleženca po 500 DM in povrnitev potnih stroškov. Strojna operativa na centrali je menila, da je razstava tako zanimiva. da bi jo morali obiskati tudi vsi strojni referenti poslovnih enot posebno še zato, ker nam ne primanjkuje deviz, ki jih ustvarjajo naši pridni gradbeniki na gradbiščih v Zahodni Nemčiji. Predsednik delavskega sveta podjetja je pristal tudi na takšno udeležbo In povišal znesek na 600 DM rekoč, da Bauma ni vsako leto. Zato je prav, da je udeležba na razstavi v takšni zasedbi. Uslužbenci strojne operative v podjetju pa tudi s povešanim zneskom 600 DM niso bili zadovoljni in so odklonili potovanje v Mtinchen. To pa so izvedela razna večja podjetja v Zahodni Nemčiji (Wacker, Liebher, Arbau. Eirich itd.), ki so bila zainteresirana za prihod Gradisovih strokovnjakov na razstavo Zato so preko uvoznega podjetja »Metalka« organizirali udeležbo na razstavi na njihov račun. Poleg tega pa je še vsak udeleženec dobil po 300 DM za lastne potrebe. Med 10-dnevno odsotnostjo uslužbencev strojne operative v podjetju je delo potekalo v gradbeni proizvodnji popolnoma normalno. Ugotovljeno pa je bilo tudi. da jih prav tako nihče ni pogrešal. , Po ■ vrnitvi iz Miinchna je bilo z gradbeno onerativo na centrali kratko posvetovanje z namenom, da bi ugotovili konkurenčnost našega podjetja v zvezi z novimi pridobitvami gradbene mehanizacije ki jo imain naši konkurenti v inozemstvu. Tuli n-nizvaialci gradbene mehanizacije so namreč močno zainteresirani, da se Gradis pojavi v Zahodni Nemčiji ori prevzemu novih del s stroji, ki so izde'ari v Nemčiji. Čeprav; so bili udeleženci razstave v Munchenu, kot že povedano, gostje teh proizvajalcev, na žalost niso mogli dati nobene dobre izjave o kvaliteti novih strojev glede konstrukcij, efektov, in cen ponujenih strojev. Vsi prisotni Gradisovci so namreč lahko ugootovili, da so stroji zastareli, dragi in nekateri celo slabo kopirani naši Gradisovi izdelki (stroji za zabijanje pilotov, montažne naprave za montažo prejna-petih betonskih nosilcev). Končno so priznali udeleženci razstave, da je bila edina korist v tem. da so lahko nabavili za 300 DM tako potrebne rezervne dele za osebne avtomobile in dirkalne motorje. S takšno izjavo pa je bil predsednik DS podjetja zelo zadovoljen. Jahta, kakršno smo si že dolgo na tihem želeli, je naposled prispela. Zdaj je zasidrana pri našem domu v Poreču. Vozili pa se bomo z njo od Ankarana do Poreča in še kam dlje, če bo lepo in vetrovno vreme No vi mercedesi v pod jet ju Uvozno podjetje »Autocomerc« v Ljubljani nas je obvestilo, da bomo v najkrajšem času lahko prevzeli sedem mercedesov tipa 230 S in sedem mercedesov tipa 200, ki so bili naročeni za potrebe podjetja in poslovnih enot. Da se ne bi osmešili s kvaliteto vozil, so zaenkrat dali v poskus samo dva avtomobila, vsakega po en tip. dokler se ne bomo odločili za končni prevzem. Sama pieskušnja vozil ne sme trajati več kot en mesec dni. Ker hočemo vozila v resnici preskusiti, če bodo ustrezala namenu v gradbeništvu, smo se odločili, da bo en mercedes vozil po mariborskem bazenu, po možnosti največ po Sokolski ulici na Studencih, drugi mercedes pa bo moral enotedensko preskušnjo prestati na sektorju obratov v Ljubljani, kjer je tudi tam zelo primeren teren, podoben našim gradbiščem. Prednost teh lokacij *ža preskus vozil je v tem, da sta v neposredni bližini obe mehanični delavnici tako v Ljubljani in Mariboru in bodo mehaniki ob okvari takoj pri vozilih. Ker so predstavniki DOZ izvedeli za nova vozila, smo dobili tudi od njega obvestilo, da pod-jetie ne bo plačevalo nobene zavarovalnine, če bodo avtomobili preskušeni na omenjenih cestah. Firma Mercedes daje za vozila 100-letno garancijo, zato bomo amortizacijsko stopnjo določili na 1 odstotek in s tem maksimalno zmanjšali stroške vozil. Tako računamo, da bo cena za prevoženi kilometer 20 S din in bo tako dana vsa možnost upravam poslovnih enot in sekretariatu podjetja, da bodo lahko zagovarjali uporabo mercedesov namesto predlaganih privatnih vozil. Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da sta se oba prva šoferja uprla prevzeti nova vozila, ker nista dobila atestov, da so vozila urejena po vseh varnostnih predpisih, ker v priboru ni bilo prenosnega televizorja, ročne omarice za prvo pomoč in rezervnih ventilov za zračnice. Nabavna služba centrale bo tudi to malenkost skušala urediti in doseči sporazum z ■Autocommercom«. - Ostala vozila bodo suksesivno sledila. Po izjavi predstavnikov »Avtocommerca« bodo mercedesi dostavljeni vsem enotam do 15. maja 1967. SODOBNA MEHANIZACIJA IN AVTOMAC1JA - Naše podjetje si je v ZDA kupilo poseben merilni instrument, s pomočjo katerega je moč meriti no daljave tudi v tenu-Posebno je priročen za izmero mostov in drugih daljših železobetonskih konstrukcij. Potrebujemo ga posebno za to, ker so vse naše enote prešle na izmensko delo in tore* delajo tudi ponoči za mesto predsednika sindikalnega odbora podjetja Pogoji: biti mora naš, imeti mora 20-letno prakso v druŽ-beno-političnem delovanju, starost nad 18 let. kandidat mora imeti odslužen vojaški rok, visok pa mora biti najmanj 165 cm. Plača po dogovoru Priznano je vodilno delovno mesto. 'Stanovanje je zagotovljeno v Novih Jaršah (za poročenega dveinpolsobno, za samskega triinpolsobno). Kandidati naj vlože prošnjo s kratkim življenjepisom kandidacijski komisiji sindikalnega odbora podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Opomba: kandidat si člane predsedstva lahko izbere sam, kar je nekaj novega v sindikalnem življenju. Sklepi organov samoupravljanja DS podjetja SKLEPI VIII. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 28. februarja 1967 v Ljubljani 1. Pri pregledu sklepov je bilo ugotovljeno, da ni še izdelan prečiščen tekst pravilnika o varstvu pri delu. Poročilo komisije za sestavo pravilnika se vzame na znanje in sprejme sklep, da se pravilnik obravnava na prvi naslednji seji delavskega sveta, ki bo v sredini meseca marca. Ostali sklepi so bili izvršeni. 2. Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje. 3. Delavski svet potrdi poročilo predsednika upravnega odbora podjetja. 4. V členu 105 pravilnika o delovnih razmerjih se namesto »133 dni« vpiše »105 dni«, tako, da glasi spremenjeno besedilo: »V času nosečnosti in poroda ima delavka pravico do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 105 dni«, v 106. členu se črta zadnji odstavek. 5. Sprejme se pravilnik o nadomestilu osebnega dohodka delavcem »Gradisa« za prvih 30 dni zadržanosti od dela med začasno delovno nezmožnostjo zaradi bolezni ali nege obolelega ožjega družinskega člana v besedilu, ki je bil predložen osnutku pravilnika z naslednjimi dopolnitvami: V 6. Členu se doda novi odstavek, ki se glasi: »Za primer nesreče na poti na delo in z dela se priznava delavcu nadomestilo osebnega dohodka po čl. 4 oz 5 tega pravilnika«. V 8. členu se doda nov odstavek, ki glasi: »Za ugotavljanje primerov iz tč. b) in č) tega člena pravilnika in kdaj se ustavi izplačilo nadomestila osebnega dohodka, se uporabljajo določila 129a, 129b in 129c člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Za kontrolo bolezenskega dopusta za čas do 30 dni pooblasti enota v podjetju določeno osebo, kolikor ne sklene s pristojnim komunalnim zavodom, da namesto nje opravlja to kontrolo«. Doda se novi 10. člen, ki glasi: »Nadomestilo osebnega dohodka za primer zadržanosti od dela po tem pravilniku pripada delavcu samo v primeru, kadar mu je izdal potrdilo o delovni nezmožnosti pristojni zdravnik, s katerim ima podjetje za posamezno enoto sklenjeno pogodbo o opravljanju zdravniških pregledov in o sodelovanju na področju zdravstva«. V predlagu označena člena 10 in li Se spremenita v 11. in 12. 6. Zaključni račun podjetja za leto 1966 se sprejme v celoti z naslednjim bilančnim stanjem: AKTIVA n din I. Osnovna sredstva 1. Sedanja vred osnov, sred- Štev.............................. 35,345.812,35 2. Sedanja vred. sredstev skupne porabe.......................... 10,363.556,29 3. Sedanja vrednost stanovanj 10,174.061,80 ' II. Druge oblike sredstev 4. Denarna sredstva pri banki in v blagajni..................... 15,660.165,95 5. Kupci in druge terjatve . . 21,342.243,17 6. Zaloge materiala in drobnega inventarja......................... 22,753.337,46 7. Zaloge trgovskega blaga . . 7.088,46 8. Zaloge nedokončane proizvodnje ............................... 19,044.939,13 9. Zaloge gotovih proizvodov . 2,617.388,24 10. Druga aktiva..................... 33,355.706,55 Skupaj .......................... 170,664.299.40 PASIVA N din I. Viri stalnih sredstev L Poslovni sklad...................... 55,906.789,98 2 Sklad skupne porabe . . . 14,531.480,64 3. Sklad stanovanjskih hiš . . 7,059.599,16' 4. Rezervni sklad..................... 3,004.577,94 II. Druge oblike virov sredstev 5. Krediti pri banki................. 20,720.595,46 6. Dobavitelji in druge obvez. 22,806.166,17 7. Druga pasiva...................... 46,635.090,05 Skupaj .......................... 170,664.299.40 7. Doseženi dohodek v višini 48,801.006,61 novih dinarjev se razdeli takole: N din — za osebne dohodke . . . ; . 45,060.928,18 — za rezervni sklad — obvezni del.............................. 456.896,14 — za rezervni sklad — neobvezni del .............................. 2,993.988,02 — za skupne rezerve gospodarskih organizacij....................... 289.194,27 Vprašanje delitve razlike med že izplač. in še neizplač. OD med PE se predloži na naslednjem zasedanju DS. 8. Odobrijo se reprezentančni stroški podjetja za leto 1966 v višini 40.807,43 N din. 9. Odobrijo se stroški za reklamo in propagando podjetja v višini 68.772,61 N din za leto 1966. 10. V okviru odobrene kvote za investicijske nabave v letu 1967 se odobri nabava žerjava Veitz in drobilec UCD-3. 11. Potrdi se dinamika nabav delovnih priprav za leto 1967, kakor je bila predložena. 12. Odobrijo se sledeče investicije grad- benih objektov: N din — adaptacija polnilnice akumulatorjev v pralnico za strojne dele (Ko Lj.).............................7.901,00 — izgradnja skladišča za goriva in maziva (OGP Ljubljana) .... 34.350,00 — instalacija strelovodnih naprav na objektih pri OGP............... 80.000,00 — izdelava jaška za zračenje v ob- jektu priprave dela (KO Maribor) ............................... 17.175,00 — instalacija strelovoda na uprav- nem poslopju in skladišču (KO Maribor) .......................... 3.600,00 — zgraditev I. faze železokrivske baze (GV Maribor)................ 50.000,00 — zavarovanje obrežja Save na Jesenicah ......................... 46.945,00 13. Odobri se izdelava načrtov, predračunov in druge tehnične dokumentacije za naslednja investicijska dela: — menjava kotla za centralno kurjavo in izvršilni načrti za kanalizacijo, ogrevalnega ter drugega omrežja ter za površinsko obdelavo območja in odvodnjavanja (Ko Lj.); — rešitev vprašanja kanalizacije v KO Mariboru z dvema ponikovalnicama; — izvršilni in detaljni načrt za železokriv-nico na Smartinski cesti (GV Ljubljana); — načrt in predračun za streho nad betonarno in za ogrevalne naprave betonarne (GV Jesenice); — načrt in predračun za priključitev naselja na mestni vodovod na Jesenicah; — načrt in predračun za železokrivnico (GV Jesenice), Ostali predlogi za izvedbo investicij gradbenih objektov se zaradi manjkajočih finančnih sredstev odložijo na naslednjo dobo 14. Najemnina stanovanj 50 %, ki se poračunava z deležem nosilcem stanovanjske pravice, se obremenjuje stanovanjski pri-spevk od osebnih dohodkov, ki ga dobi podjetje na sklad skupne porabe za preodkazilo v korist stanovanjske enote podjetja. 15. Posojila, odobrena članom kolektiva za gradnjo stanovanj v letu 1966 se lahko koristijo tudi v naslednjem letu, če v letu, za katero so odobrena, niso bila izčrpana. 16. Pri poslovnih bankah se kot vezan depozit deponira priliv na sredstva skupne porabe za stanovanjsko graditev in nakup stanovanj od dela osebnih dohodkov za stanovanjski prispevek. 17. Odobri se pristop k poslovnemu združenju stanovanjskih podjetij Slovenije in imenuje tov. Salehar Rajka v upravni odbor poslovnega združenja. Overovatelja: Predsednik DSP: ing. Saša Škulj Franc Vovk Mitja Smole UO podietia SKLEPI VIII. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 27. februarja 1967 v Ljubljani 1. Upravni odbor počitniških domov naj do 15. marca 1967 pripravi predlog o višini regresa za koriščenje rednega letnega dopusta. Ostali sklepi so bili izvršeni. 2. Po obravnavi poročila o zaključnem računu za leto 1966 sklene upravni odbor predlagati delavskemu svetu, da sprejme zaključni račun, kakor je predložen in predlaga, da razporedi iz doseženega dohodka po kritju izplačanih osebnih dohodkov v letu 1966 še največ do 2,500.000,00 N din za osebne dohodke. 3. Po predlogu komisije za racionalizacijo odobri upravni odbor izplačilo premije po pravilniku podjetja naslednjim upravičencem: a) 2.754,08 N din, in sicer tov. ing. Ivanu Lahu 30 Vi, Vinku Veitu 30 Vi, Viktorju Per-natu 30 •/. in Ernestu Kranjcu 10 Vi za prihranek pri izvedbi kanalizacije pri objektu »Farma bekonov«, Ptuj. z opiranjem s pomičnim varovalnim odrom; b) 924,16 N din, in sicer tov. ing. Viliju Štruklju za spremembo ventilacije tipa ANHUS na stoplnici S-l; c) 1.576,75 N din, in sicer prijavljene! gradbenega vodstva Jesenice za izdelavo postopka montaže beton, nosilcev. 4. Tov. Ladislavu Abruču, gradbenemu tehniku pri gradbenem vodstvu Jesenice se odobri uporaba lastnega osebnega avtomobila za službene namene do največ 300 km mesečno. Predsednik UO podjetja: Lado Janžekovič DS OGP Ljubljana SKLEPI VII. redne seje delavskega sveta »Gradis« obrata gradbenih polizdelkov, ki je bila dne 2. februarja 1967 v sejni sobi obrata 1. V komisijo za analitično oceno delovnih mest za našo PF. so imenovani: ing. Branko Pirih — predsednik Anton Pogačnik — član Jože Sever — član 2. Plan za leto 1967 v obsegu planirane realizacije 1,057.400 .milijonov s tem, da ostanejo izdelavne ure iste kot v letu 1966, pri čemer se poveča realizacija na uro od 2416 na 2550 din ali 6 9/o, se v celoti osvoji. 3. Za člana v upravni odbor enote uprave delavskih domov in naselij se imenuje tov. Martin Pižent — kadrovski referent v obratu. Overovatelj: Predsednik DS OGP: Ivan Prah Jenda Stoviček UO OGP Ljubljana SKLEPI VI. redne seje DS, skupaj z UO Gradis OGP Ljubljana, ki je bila dne 28. 12. 1966 t. DS potrdi nastop zimskih dopustov 14 članom obrata, ki ga bodo koristili v času do 15. januarja 1967. Koristnikom se izdajo odločbe. 2* Za novo leto se obdari otroke članov kolektiva od 2—10 let starosti z vrednostjo na enega otroka 20 N din. Računi za stroške obdaritve se poravnajo iz sklada skupne porabe. 3. Računi, ki so upravičeni, da se poravnajo iz sklada skupne porabe (preventivno zdravljenje, venci, ipd.), naj se tekoče nakazujejo. 4. Prošnja tov. Antona Novaka zaradi izplačila dodatka za stalnost se odstopi v rešitev kadrovski službi na centrali. Overovatelja: Predsednik DS OGP: Franc žužek Jenda Stoviček Ivan Prali UO KO Ljubljana SKLEPI VII. redne seje Upravnega odbora Kovinskih obratov Ljubljana 17. II. 1967. 1. Vsi sklepi upravnega odbora na VI. seji so izvršeni. 2. Sprejmejo se sledeči ukrepi za izboljšanje poslovanja: Traktorska delavnica: se mora specializirati za popravila: bagrov Leibacher, buldožerjev TG-50, TG-90 in TG-160, nakladačev UL-90 in Tiger 100,. V ta namen formirata obratovodja in mojster delavnice skupine delavcev, ki bodo specializirani za popravila določenega tipa mehanizacije. Vodje teh skupin se pošljejo na specializacijo. Nabavi se vse potrebno orodje. Za posamezna dela se izstavljajo ponudbe, na podlagi katerih se delo akordira. Delo se opravlja za interne in eksterne naročnike. Remontna delavnica: V remontni delavnici se formirajo skupine delavcev, ki bodo specializirane za popravila: bagrov UB-1 in UB-05, žerjavov, vseh ost. kompresorjev, valjarjev in črpalk, druge gradbene mehanizacije (vibromaksi, mešalci itd). Skupinovodje se pošljejo na specializacijo. Skupine se opremijo z vsem potrebnim orodje. Za vsa dela se izdelajo ponudbe na osnovi katerih se delo akordira. Delo opravlja za interne in eksterne naročnike. Zaposli se varilec specialist, ki obvlada obločno in avtogeno varjenje. Varilec opravlja usluge tudi traktorski delavnici. Nabavi se varilna garnitura. Delavnica lahko opravlja tudi ključavničarska in montažna dela. Elektro delavnica: Delavnica opravlja uslugo pri popravilu vseh vrst elektro opreme vibratorjev in pri vzdrževanju elektro instalacij, ter servis Wacker strojev, za interne in eksterne naročnike. Zaradi neustreznih prostorov se premesti nekaj ključavničarjev v novogradnjo. Peostala skupina prejme pomoč glede na potrebe. Usposobiti je potrebno električarja za delo na žerjavih. Za potrebe delavnic se nabavi orodje. Uvesti je treba normative za vsa. dela. Mehanična delavnica: Opravlja popravila na vseh tipih avtomobilov s tem, da se opravljajo generalna popravila na kamionih MAZ, Kraz in OM, na drugih tipih avtomobilov pa le vzdrževanje. Obratovodja in mojsetr sta zadolžena, da formirata skupine delavcev, ki bodo specializirane za razna popravila. Skupine morajo biti opremljeni s potrebnim orodjem, s tem v zvezi se zmanjšajo zaloge rezervnih delov, obenem pa bodo roki popravil krajši. Zmanjša naj se število delavcev v avto-elektro delavnici na 5 vključno z vajenci. Motorni oddelek mora za obseg dela izvajati dela za pripravo sklopov. Iskati je treba eksterne naročnike. Vsa dela morajo biti akordirana. Strugarska delavnica: Zaradi vse večjega obsega del v tej delavnici, ter zadostnega števila delavcev se uvede s 1. 3. 1967 delo v dveh izmenah in sicer na strojih novejšega izvora. Vsi obdelovalni stroji naj se koncentrirajo v tej delavnici, za kar se zadolžuje obratovodja in mojster delavnice. Potrebno je akordirati vsa dela, zlasti pa režijska. Montirati se mora termogen. Novogradnja: Vsa dela je treba razvijati v smeri stavbnega ključavničarstva in strojegradnjo. Raziskati je potrebno tržišče in osvojiti nove tipe gradbenih strojev oziroma delovnih priprav za gradbeništvo. Izboljšati je potrebno delo priprave dela in prirezovalnice, ki mora služiti tudi za druge delavnice. Skupine delavcev je potrebno opremiti z sodobnejšim orodjem. Vsa dela morajo biti akordirana. Priprava dela naj skrbi, da se uvajajo v proizvodnjo novi sodobni materiali, obenem pa je treba priti na tipizirane materiale in izdelke. Kleparska delavnica: Kapacitete delavnice se ne povečujejo, izboljšati pa je treba kvaliteto del in istočasno uvajati tudi nove materiale, ki se pojavljajo na tržišču. Iskati je treba nova dela zlasti v mrtvi ;ezoni v krajih z milejšim podnebjem. Potrebno je izboljšati sodelovanje s projektanti in investitorji. Skupinovodje so odgovorni za kvaliteto del in pravočasno naročilo materiala in orodja, ter pripravo polizdelkov. Vsa dela morajo biti akordirana. Obratovodja poroča na prihodnji seji o realizaciji sklepov. 3. UO sprejme na znanje, poročilo o grobih finančnih pokazateljih za leto 1966. 4. Vprašanje odpisov orodja se preloži na prihodnjo sejo. 5. Vrednost izgubljenega orodja se delavcem odtegne od osebnih dohodkov. 6. Izplača se enkratna nagrada Tončki Plesec v znesku 500,00 N din in Mirotu Koširju v znesku 300,000 N din, ker za izvršeno delo nista obračunala nadur. 7. Zavrne se prošnja Društva za varilno tehniko SRS za finančno pomoč na razstavi na GR. 8. V upravni odbor delavskih domov in naselij Gradis se imenuje Franc Kumer. 9. Naročnina za TV aparat v samskem domu se plača za dobo 3 mesecev. 10. Delavskemu svetu podjetja se predlaga, da se izvrši sprememba 105. člena pravilnika o delovnih razmerjih, tako, da imajo porodnice pravico do porodniškega dopusta iž sedanjih 133 dni na 105 dni. 11. Odobri se plačan izostanek Silvu Kastelicu za udeležbo na tečaju za obločno varjenje. Predlaga se upravnemu odboru centra za izobraževanje, da izvrši plačilo stroškov tečaja v znesku 800,00 N din. 12. Priporočilo skupščine Ljubljana-Moste-Polje o začasnem financiranju šolstva se posreduje v dokončno rešitev delavskemu svetu podjeja, ki naj v zvezi s tem zavzame enotno stališče za vse poslovne enote. Ljubljana, dne 25. II. 1967. Predsednik UO: Franc Plesec UO Delavski dom SKLEPI desete seje upravnega odbora enote uprave delavskih domov in naselja »Gradis« Centrala Ljubljana, ki je bila dne 13. februarja 1967 1. Zaradi zmanjšanega obsega dela v delavskem domu Novakova ulica 5b se tovariš Mirko Novak razreši službe kot upravnik doma Novakova ulica 5b in po končani primopredaji po službeni potrebi premesti v Gradbeno vodstvo Ljubljana. Del. dom v Novakovi ulici 5b pa sprejme na upravljanje tovariš Mihael Zrimšek poleg dosedanje dolžnosti upravnika doma v Mi-slejevi ulici 3. Za člane komisije za primopredajo se odrede Maks Mlakar — predsednik, Ivan Palfi -* član in Valentin Hafner — član. Rok primopredaje je 20. II. 1967 s tem, da je tovariš Marko Novak dolžan zaključiti vsa upravniško administrativna dela za dom zaključno s 15. II. 1967. Glede stanovanja v domu, drv, vode itd., pa se bo raspravljalo na prihodnji seji UO, ter jih bo moral tovariš Novak plačati. 2. Izvrši se primopredaja evidence menze med tov. Mirkom Novakom in tov. Ivanom Palfijem. Rok predaje takoj. Člani komisije Mihael Zrimšek, Francka Erjavec in Aleks Cigler. 3. v delavski dom Novakova ulica 5b se sprejme PK delavec od GV Ljubljana, kateri bo obvezen za vsa fizična dela v domu. Ta delavec ne bo plačal samskega ležišča v domu. Predsednik UO: Ivan Grilc SKLEPI enajste seje Upravnega odbora enote uprave delavskih domov in naselja »Gradis« — Centrala Ljubljana za dne 3. marca 1967 1. Sprejme se k znanju in potrdi obračun uprave delavskih domov in naselja za 1966 leto. 2. Sprejme se k znanju in potrdi predračun stroškov uprave delavskih domov in naselja za 1967 leto. Kolikor pride do ukinitev doma Novakova ul. 5b se predračun zmanjša glede stroškov in dohodkov za toliko kolikor znaša predračun tega doma. 3 Glede stanarin stanovalcev domov in naselja za 1967 leto se sprejme sklep, da ostanejo iste s tem, da izgubo krijejo enote iz Ljubljane. Dodatek za kurjavo pa naj na-plačujejo vsi stanovalci čez vse leto. 4. Delavski dom Novakova ulica 5b, kateri je do sedaj v deficitu in ima malo kapaciteto, v drugih domovih so pa prazna mesta, naj se ukine in preda upravi stanovanj »Gradis«, če ima centrala to za koristno in potrebno. 5. Mirko Novak iz Gradbenega vodstva Ljubljana naj plačuje mesečno družinsko stanovanje v domu Novakova ul. 5b in to 60,00 N din. Poleg tega je dolžan plačati vodo po normi od osebe in si sam skrbeti za kurjavo. 6. Snažilka Marija Kermak, ki je invalid III. stopnje, naj se da na razpolago centrali, ker zanjo ni primernega delovnega mesta v domovih. Predsednik UO: Ivan Grilc DS GV Maribor SKLEPI VI. rednega zasedanja DS »Gradis« GV Maribor, z dne 8. marca 1967 1. Sklepi, sprejeti na prejšnjem zasedanju so bili izvršeni. V postopku je namestitev honorarnega vzgojitelja za vajence, III. seminar za HTV in rešitev vprašanja udeležbe delavca pri dodelitvi stanovanja s strani podjetja. 2. Poročilo o delu UO se vzame na znanje. DS sklene, da se potrdijo predlogi UO v zvezi nadurnega dela in razpisa novih delovnih mest. a) Delo v podaljšanem delovnem čau (nadurno delo) se zaradi nujnosti in neodložljivih del uvede na gradbišču Impol, Slov. Bistrica in gradbišču most Veržej. Delo v podaljšanem delovnem času se uvede v glavnem za tesarje in druge delavce, ki sodelujejo pri nujnih delih, Na omenjenih gradbiščih se lahko dela največ 10 ur na dan, istočasno pa so dolžni delavci, ki delajo tekom tedna v podaljšanem delovnem času, delati tudi ob prostih sobotah, s polnim delovnim časom. Izvajanje tega sklepa je strogo kontrolirati s strani tehnične službe PE. b) Ker bomo v kratkem času predvidoma prevzeli nova dela razpisuie DS nrosta delovna mesta za 50 NK delavcev in 20 KV tesarjev, 3. Na podlagi poročila šefa PE, v katerem je bila zajeta problematika posameznih gradbišč, kakor tudi perspektiva glede novih del, sprejme UO določena stališča in ugotovitve: Ugotovi se, da je večina objektov oziroma gradbišč dokaj skrbno gospodarila, da pa ponekod ni bilo niti v organizacijskem, niti tehničnem pogledu storjeno vse tisto, kar bi pod normalnimi pogoji moralo biti storjeno. Glede na to je tudi finančni uspeh posameznih gradbišč precej različen. Perspektiva za nova dela ni ravno slaba, če imamo v vidu kaj vse se bo gradilo na območju, katerega obsega naša PE. Bolj zaskrbljujoče je vprašanje, po kaki ceni bomo dobili predvidena dela, kajti konkurenca je vedno močnejša in s tem seveda nastajajo za nas slabši finančni pogoji. DS ugotavlja, da bo neglede na to, koliko smo že storili po vprašanju zmanjšanja režije, boljše organizacije dela, večje produktivnosti itd., da bomo tudi v letošnjem letu morali dati poudarek na čim skrbnejše gospodarjenje, če bomo hoteli poleg večjega fizičnega obsega del doseči tudi primeren pozitiven finančni uspeh. 4. Iz poročila o zaključnem računu, ki ga je podal tov. Janžekovič, je razvidno, da je naša PE kljub težavam uspešno zaključila poslovno leto 1966, Ce ugotavljamo, da je bila realizacija skoraj enaka letu 1965, saj smo to leto dosegli 34,468.638,36 N din. dočim je bila lanska realizacija 32,075.249,38 N din, in da smo pri sko raj enaki realizaciji izvršili le 1,445.852 ur nasproti uram izvršenim v letu 1965 1,984 209, lahko ugotovimo, da je bilo ogromno storjenega prav po zaslugi vseh delavcev našega kolektiva od delavca do inženirja, zato daje DS priznanje vsem delavcem naše PE, s prošnjo, da tudi v bodoče aktivno sodeluje pri vseh nalogah, ki stojijo pred nami. Nadalje DS ugotavlja, da je bilo kljub občutno zmanjšanem številu ur.izplačan skoraj enak osebni dohodek, kot je bil izplačan v letu 1965. Povečan osebni dohodek za 27 eZ« gre na račun boljše organizacije dela, boljše priprave dela in večje produktivnosti dela. Vrednost produktivne ure se je povečala od 1.737 S din v letu 1965 na 2.219 S din v letu 1966. 5. DS sklene, da se potrdi predlog UO, da je potrebno podvzeti ostrejše ukrepe nasproti tistim, ki slabo gospodarijo, oziroma slabo vzdržujejo cevne odre, spojke, opažne plošče in drugo opremo oziroma material. Od vseh tistih, ki bi iz malomarnosti povzročili kakršnokoli škodo, je brez kompromisno zahtevati povračilo za škodo, ki je nastala po njihovi krivdi. 6. Prav tako sprejme DS predlog UO v zvezi vzdrževanja in uporabe strojev in mehanizacije ter sklene, da se uvede strožja evidenca nad uporabo in popravilo strojev. Zapisniško je ugotoviti vsako okvaro stroja ter napraviti predračun stroškov za eventualna popravila, po popravilu pa stroj komisijsko prevzeti na podlagi zapisnika. To velja posebno za popravila vseh tistih strojev, oziroma gradbene mehanizacije, ki gredo na račun investicijskega vzdrževnja. 7. Nadalje DS sklene, da se potrdi delo inventurne komisije. 8. Na podlagi diskusije in predlogov, ki so podani na zaključni račun za leto 1966, DS potrdi oziroma sprejme zaključni račun za leto 1966. 9. Ker je bilo slišati, da bi se ostanek čistega dohodka, ki so ga dosegle posamezne PE in obrati razdelil drugače, kot to določa pravilnik o delitvi dohodka, sprejme DS sklep, da se pri delitvi upoštevajo določila pravilnika o delitvi dohodka. Da bi bila delitev pravilna in v skladu z zakonitimi določili, pooblašča DS strokovni kolegij našega GV, da pripravi glede delitve predlog in ga posreduje samoupravnim organom podjetja. Predlog mora biti v skladu z internimi zakonitimi določili. Strokovni kolegij naj povabi k sodelovanju predstavnike samoupravnih organov in SP. 10. DS pooblašča predsednika DS PE, da skliče zbor delovnih ljudi za evidentiranje oziroma predlaganje kandidatov za občinsko skupščino in poslanca za zvezni zbor. 11. Po poročilu, ki ga je podal sekretar GV o analitski oceni delovnih mest, sklene DS. da se imenujejo v komisijo za analitsko oceno delovnih mest naslednji tovariši: predsednik Anton Gruden, sekretar GV Člani Ivan Gajšt, kadrovik Jože Pukšič, kalkulant Lado Janžekovič, šef komerc. Oton Roškar, sektorski vodja. 12. Prošnja SP GV Maribor glede subvencije oziroma pomoči, se bo obravnavala na zasedanju, ko bo na dnevnem redu delitev čistega dohodka. 13. Ker je bilo več pripomb v zvezi nerešenih vprašanj, ki se pojavljajo v samskem domu, se sklene, da se v bodoče da večji poudarek kontroli in pomoči vodstvu samskega doma. Maribor, 10. 3. 1967. Predsednik DS: Miro 2orž L r. DS KO Maribor SKLEPI VI. redne seje DS poslovne enote »Gradis« KO Maribor z dne 30. 12. 1966 1. Sprejme in potrdi se predlog UO PE, da se uvede druga izmena v strugarski delavnici; sprejme se 5 KV strugarjev, 2. Sprejme in potrdi se obračun za mesec november 1966. 3. Sprejmejo in potrdijo se sklepi 2. izredne in 9. redne seje UO PE. 4. 50,00 N din se knjiži kot izreden strošek. 5. Uvede se postopek napram tov. Alfonzu Zver glede stanovanja v Razlagovi ulici 21 in tov. Hinku Repolusk v stanov, bloku Na Poljanah 29. Zapisnikar: Overo vatel ji: Valter Stropnik 1. r, Valter Masten 1. r. Imre Cervek 1. r. SKLEPI VII. redne seje DS PE »Gradis« KO Maribor, dne 2. marca 1967 1. Potrdijo e predlogi in sklepi 10., 11. in 3. izredne seje UO PE. 2. 5. sklep 10. redne seje UO PE se dopolni: izjemoma se lahko sprejme člane, kateri so bili disciplinirani in vestni pri delu in so potrebni obratu. 3. Sprejme in potrdi se zaključni račun za leto 1966. 4. Sprejme in potrdi se obračun za mesec januar 1967. 5. Uvede se delovno mesto žerjavista, izda se interni razpis. 6. Pošlje se dopis centrali podjetja, da varnostni tehnik v bodoče redno obiskuje PE ter nudi pomoč pri reševanju vprašanj varnosti pri delu. Predsednik DS PE: Zdenko Roš UO GV Maribor SKLEPI VIII. redne seje UO »Gradis« GV Maribor z dne 8. marca 1967 1. Pri pregledu sklepov, ki so bili sprejeti na VII. redni seji UO, je bilo ugotovljeno, da so bili v glavnem vsi izvršeni. Glede vzgojnega nadzora nad vajenci se dogovarjamo s Študentovsko zadrugo v Mariboru, ki išče primernega študenta, ki bi prevzel te posle honorarno. 2. Po podanem zaključnem računu, ki ga je podrobno podal tov Janžekovič, ugotavlja UO, da je bilo poslovno leto 1966 dokaj uspešno zaključeno. Dosežen uspeh je rezultat skupnega dela celotnega našega kolektiva. UO zato daje priznanje vsem delavcem našega kolektiva ter predlaga, da DS zaključni račun za leto 1966 potrdi. 3. Na podlagi diskusije o zaključnem računu je UO predlagal, da se v zvezi delitve ustvarjenega ostanka čistega dohodka, ki ga je ustvarila naša PE ukrepa v skladu z obstoječim pravilnikom o delitvi dohodka. Ker se opažajo težnje v okviru podjetja in drugih PE in obratih, da bi se čisti dohodek razdelil po različnih variantah, ki niso v skladu s pravilnikom o delitvi dohodka, predlaga UO, da DS naše PE o tem razpravlja in zavzame glede tega svoje stališče. 4. Nadalje UO sklene, da se podvzamejo ostrejši ukrepi nasproti tistim, ki slabo gospodarijo oziroma slabo vzdržujejo cevne odre, spojke, opažne plošče itd. UO je mnenja, da je od tistih, ki zaradi malomarnosti povzročijo škodo zahtevati povračilo škode, ki je ugotovljena. * 5. Ker je iskati nadaljnje rezerve pri tistih postavkah, ki nas najbolj obremenjujejo, se sklene, da se da v bodoče večji poudarek na vzdrževanje strojev, kakor tudi na pravilno uporabo strojev. Evidenco nad uporabo in popravili strojev je treba zaostriti ter izvršiti vsako primopredajo stroja zapisniško. Zapisniško je ugotoviti tudi vsako okvaro stroja ter napraviti predračun stroškov popravila, po pravilu pa stroj zapisniško prevzeti. To velja za popravila vseh tistih strojev, ki gredo lz investicijskega vzdrževanja. 6. Poročilo šefa ing. Maistra, o problematiki GV se vzame na znanje. 7. Iz poročila šefa je razvidno, da je zaradi kratkih rokov in neodložljivih del, velika potreba po podaljšanem delovnem času, v glavnem za tesarje na gradbišču »Impol« Slov. Bistrica in most Veržej, zato se predlaga, da DS naše enote da soglasje za uvedbo podaljšanega delovnega časa na omenjenih gradbiščih v glavnem za tesarje. Delo v podaljšanem delovnem času ne sme trajati več kot 10 ur dnevno, prav tako pa morajo delavci, ki bodo tekom tedna delali v podaljšanem času, delati tudi ob prostih sobotah v polnem delovnem času. Podaljšan delovni čas bi se uvedel na teh gradbiščih le za čas potrebe. Tehnična služba je dolžna spremljati, oz. kontrolirati, kako se ta sklep izvaja. 8. Ker je bilo iz poročila šefa ugotovljeno, da bi v doglednem času lahko prevzeli delo na večih gradbiščih, predlaga UO, da DS razpiše delovna mesta za: 50 NK delavcev in 20 KV tesarjev. 9. Prošnja 2ŠD Maribor za finančno pomoč ob priložnosti proslavitve 40-letnice obstoja, se odkloni, ker GV nima sredstev za te namene, 10. Pogodba za 1 % prispevek v medobčinski sklad za financiranje šol II. stopnje oz. strokovnih šol, katero smo prejeli od Skupščine občine Maribor, je odstopiti centrali oz. Centru za izobraževanje pri podjetju »Gradis« Ljubljana, ki razpolaga s tozadevnimi sredstvi. 11. Prošnja Krajevne skupnosti Duplek, katera prosi za prispevek pri gradnji oz. asfaltiranju ceste Dogoše—Duplek se odkloni, ker GV nima sredstev za tovrstne prispevke. 12. Prav tako se odklonita ponudbi za reklamne oglase v Radiu Ptuj, ki jo pošilja Občinski odbor SZDL ter ponudba za reklamne oglase v reviji »Otrok in družina«, ki jo pošilja »Zveza prijateljev mladine Slovenije«. 13. Ker ni enotnosti na sektorjih glede obračunavanja dela v podaljšanem delovnem času, predlaga UO, da se izdajo tozadevna navodila iz katerih bi bilo razvidno, koliko ur mesečno se smatra za obračun za redno delovno obveznost. Na ta način bi lahko obračunovalci enotno in pravilno obračunavali delo v podaljšanem delovnem času. Predsednik UO: Jože Pukšič UO Škofja Loka SKLEPI VI. redne seje UO pri »Gradis« LIO Škofja Loka, z dne 2. 12. 1966 1. Pri prevzemanju del manjšega obsega je obvezno treba naročnika predhodno seznaniti s ceno prevzetega dela, ki pa ne sme biti izpod realne vrednosti. 2. Nabavi se dva termometra in stekleno volno za mizarsko delavnico. 3. Tov. Romana Ščančarja se obvesti, da prevzame normiranje za mizarsko delavnico. Strokovno pomoč pri delu mu morajo nuditi ing. Cegnar, Tehovnik in Dobnik. Kolikor delo ne bo zadovoljivo opravljal, se imenovanega premesti v proizvodnjo. 4. Za povečanje obveznosti glede plačila deleža podjetja za kupljena stanovanja od stanovanjskega sklada Škofja Loka po pogodbi z dne 18. 2. 1965, se nameni sredstva, ki bodo sproščena po zaključnem računu za leto 1966 in s katerim bo razpolagala poslovna enota Gradis LIO Škofja Loka za kritje povečanega deleža podjetja v primerjavi s cenami iz citirane pogodbe. Dodatne obveznosti znašajo za vsa 4 stanovanja 8,938,000 S din. Ta obveznost naj se pokriva: — iz ostanka dohodka . . . 2,300,000 S din — iz vplačanega prisp. za stanovanjsko izgradnjo 66 odstot. v sklad skupne porabe . . . 6,688,800 S din Iz ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1966, ki bodo določena za sklad skupne porabe, naj se pri stanovanjskem podjetju Škofja Loka kupi dvosobno stanovanje v vrednosti ca. 8,800.000 S din. Stanovanje v stanovanjskem bloku v Groharjevem naselju v Škofji Loki bo dograjeno koncem decembra t. 1. Glede na to, da bo v prihodnjem letu manjša možnost nakupa stanovanj, naj se stanovanjskim podjetjem Škofja Loka sklene kupo-prodajna pogodba za eno stanovanje s tem, da se izvrši plačilo deleža podjetja (60 odstotkov od vrednosti stanovanja), ko bodo sproščena sredstva po zaključnem računu, za leto 1966. 5. Prošnji za povečanje OD tov. Bogotu Malovrhu se ne ugodi. 6. Prošnja za dodelitev posojila tov. Valentinu Možini se ugodi, v kolikor bodo to dovoljevala finančna sredstva po zaključnem računu. DS KO Maribor SKLEPI XI. redne seje UO poslovne enote »Gradis« KO Maribor, dne 21, februarja 1967 1. Sprejme se zaključni račun za leto 1966 in predloži DS podjetja v potrditev. 2. Sprejme in potrdi se obračun za januar 1967. 3. Potrdijo se ocenitve organizatorjev proizvodnje in drugih, ki delajo v režiji za mesec januar 1967. 4. Sprejme in potrdi se plan dopustov za leto 1967. 5. Centrali podjetja se pošlje predlog za spremembo pravilnika o delovnih razmerjih — porodniški dopust. 6. Potrdijo se obračunske postavke pod tč. 6 dnevnega reda. 7. Odobrijo se prošnje pod tč. 6 dnevnega reda. y Predsednik UO PE: Tone Stražar