Tiskovne in druge pomote ki so se vrinile v prestavo civilno pravdnega reda in ktere naj blagovoli p. t. čitatelj v knjigi sam popraviti. Stran III. Člen IV. odst. 2. mora biti namesti: „doloci se - po posebnih predpisih 11 pravilno: „dcločajo posebni predpisi 11 . VI. Člen VIII. četrta vrsta mora biti: „svoje priče¬ vanje 11 namesti „svojo pričevanje 11 . XI. Člen XV. je izostala v prvi vrsti beseda: vsa- ktero in se mora glasiti: „da je vsaktero borzno razsodišče itd. 11 XI. Člen XV. v četrti vrsti mora se glasiti namesti: „izvrševati razsodništvo 11 pravilno: „izvrše- vati sodniško oblast 11 . XII. Odst. 3 vrsta 3 se naj čita namesti: „če se ob pravem času 11 pravilno: „da se ob pravem času itd. 11 XIV. Člen XXIII. točka 1 v 8 in 9 vrsti čitaj pravilno: da se podvrže kupec kteremu borznemu raz¬ sodišču glede sporov izvirajočih iz te kupčije. XIV. Člen XXIII. točka 3 druga vrsta čitaj „člena XIV. 11 in ne „XV.“ XIV. člen XXIII. točka 4 zadnja vrsta čitaj pravilno: „ali ako se je s postopanjem zoper pravila 11 . XV. Člen XXIV. v predzadnji vrsti čitaj namesti „določbe“ pravilno „odločbe“. XVI. Člen XXV. čitaj v zadnji vrsti pravilno XXIII. in . ne XXII. XVIII. Člen XXIX. v predzadnji vrsti čitaj pravilno: „kedar nastopajo kakor tožitelji pred tuzem¬ skimi sodišči 11 . Stran XXI. Člen XXXVIII. v predzadnji vrsti čitaj pravilno : „in ki so v shrambi 11 . XXII. Člen XLII. v šesti vrsti čitaj: „o dolgovih 11 na¬ mesti o „dogovorih“ in v deveti oziroma de¬ seti vrsti »zasebnopravno korist' 1 namesti: »zasebno pravico korist". XXVI. Člen XLIX. v drugi vrsti čitaj: „na tožbo do dne". XXVII. Člen LIH. v prvi vrsti čitaj „izdanih“ in ne »zidanih". 1. Civ-pravd, red § 1 glasi se naj prva vrsta : Samo¬ stojno delovati kakor stranka (pravdna zmož¬ nost) pred sodiščem itd. in v 7 vrsti čitaj: „to presoja se" namesti: „to se presoja". 2. § 3 v opombi izostala je v zadnji vrsti za besedo „trgovinske“ beseda: »in državne". 3. § 6 odst. 2. v tretji vrsti čitaj namesti: „obrok“, pravilno: »rok". 3. § 6 odst. 3. v tretji vrsti čitaj namesti: „kot“, pravilno: »kakor". 3. § 6 odst. 3. v četrti vrsti čitaj namesti: „obroka“, pravilno: »roka". 3. § 6 odst. 5. v prvi vrsti čitaj namesti: „obrok“, pravilno: »rok". 3. § 7 odst. 1. v tretji vrsti čitaj namesti: „obrok“, pravilno: »rok". 4. § 7 odst. 1. v šesti vrsti čitaj namesti: ,,pravdna zadeva" pravilno: „pravdna stvar". 4. § 9. odst. 1. v tretji vrsti čitaj: ,,na razpravi" na¬ mesti »pri razpravi". 4. § 9 odst. 2. v drugi vrsti čitaj: „V postopanju" namesti „0 postopanju" in v zadnji vrsti »stvar" namesti ,,zadeva". 6. § 13 čitaj pravilno: »Vsak pravdni družnik je v pravdi s svojim nasprotnikom v toliko samo¬ stojen, da itd." 6. § 14 v prvi vrsti čitaj: »spornega pravnega raz¬ merja" namesti »prepirnega razmerja". 7. v opombi ad § 14 čitaj: »pomanjkanje dokaza o vročbi poziva le enega samega družnika ovira itd." Stran 11. § 23 v prvi vrsti čitaj: „če auctor pripozna na ro- čišču razmerje, kakor ga trdi toženec, sme itd. 11 12. § 27 odst. 1 v tretji vrsti čitaj: „odvetnika za za¬ stopnika" namesti: „odvetnika kot zastopnika 11 . 14. § 29 odst. 2. čitaj v tretji vrsti: Sodniku kakor zakotni pisači znane osebe ne smejo se pripu¬ stiti za pooblaščence niti itd.“ . . . in na koncu: „noben praven lek posebe". 14. § 30 odst. 2. v peti vrsti stoj: „če za pooblaščenca nastopa sodišču znani odvetnik ali notar itd.“ in namesti: pri okrajnih sodiščih pravilno: ,,na- okrajnih sodiščih 11 . 19. § 37 odst. 2. v drugi vrsti: „kterim nedostaje iz¬ kaza 11 namesti: ,,manjka 11 . 19. § 38 odst. 1. v 8 vrsti stoj: „doprinese“ namesti: „prinese“. 20. § 38 zadnji odst, v tretji vrsti odpadi beseda „ni“ pred besedo ,,posebe“. 21. Opomba v tretji vrsti od spodej stoj: „jej“ na¬ mesti: „mu“. 23. Opb. čitaj: „prokuraturam“ nam. „prokuraturom“. 24. § 45 v četrti vrsti čitaj: tožitelja. 33. § 62 odst. 2. v četrti vrsti čitaj: „zadošča“ namesti: zadoščenje. 42. § 78 točka 1 v drugi vrsti čitaj: „na“, namesti: „pri“ istotako v točki 2 čitaj: „na razpravi 11 , namesti: „pri razpravi 11 . 44. § 82 odst. 2. čitaj: „na zbornih sodiščih 11 , namesti: „pri zb. sod“. 44. § 83 v peti vrsti čitaj: „treh dneh po sprejemu 11 . 49. § 93 opomba beri: ,,Ako od ustne razprave izosta¬ neta obe stranki 11 . 52. § 98 v predzadnji vrsti mora izostati ,,ne“. 53. § 102 odst. 2. čitaj: ako namesti: „aka“. 66. § 128 v opombi v zadnji vrsti mora stati „ome- njene 11 namesti: „omejene“. 67. § 130 stoj v drugi vrsti: ,,izvzemši posebne določbe 11 namesti: „razven posebnih določb 11 . 85. § 165 odst. 3 v tretji vrsti stoj namesti § 146 pra¬ vilno § 164 in v opombi v prvi vrsti: „za“, Stran namesti „zai“ in v drugi vrsti »zadevi 11 , namesti „zadev“. 90. § 177 odst, drugi čitaj namesti besede: prepri¬ čati" pravilno: „prečitati“'. 95. § 184 odst. 1. v šesti vrsti stoj: „okolnost“, mesto „okolnostih“. 100. § 192 odst. 2. v drugi vrsti se naj glasi: „ne sme se izpodbijati". 100. § 193 odst. 1. in odst. 3. čitaj pravilno: ..dokon čanoj". 111. § 214 odst. 1. Citaj „praven“ namesti pravni. 129. § 245 v prvi vrsti stoj: ..pripravljajoče" namesti: „pripravljalno“. 136. § 255 odst. 1. v 6. vrsti stoj: „pravnim“ namesti: „pravdnim“. 171. § 321 točka 5 v zadnji vrsti čitaj prav.: »umetno¬ stna ali obrtne tajnosti 11 . 185. § 346 odst. 2. v drugi vrsti čitaj: prikrajšanje. 214. § 403 v 4 vrsti čitaj pravilno: novo razpravo. 228. § 435 odst. 2. v četrti vrsti čitaj: „pravice“ na¬ mesti: „pooblaščenja“. 233. § 445 v peti vrsti čitaj: „stanju“ namesti „stanu“. 235. § 451 zadnji odst, v četrti vrsti čitaj.: „toženčev“ namesti ..tožencev". 251. § 482 odst. 2. v drugi vrsti čitaj: ,,stanja", na¬ mesti „stanu“. 256. § 491 v 7 vrsti stoj: ..dejansko stanje" namesti: ..dejansk stan". 259. § 498 odst. 2. v šesti vrsti čitaj:' ..stanju" namesti: ,,stanu". 264. § 508 odst. 2. v 3 vrsti čitaj: ..stanja" namesti: ,,stana". 267. v opombi v 1 in v 12 vrsti od spodej stavi pred besedo ..zavrgli" besedo: „se“. 294. § 563 v drugi vrsti čitaj: ,.vložiti in vročiti". 300. § 574 v zadnji vrsti stoj: ..ugašenoj" namesto ugasloj. Givilno-pravdni red. Zakon z dne i. avgusta 1895, št. 113 drž. zakonika (razglašen dne 9. avgusta 1895) o sodnem postopanju v civilnih pravdnih za¬ devah [civilno-pravdni red.] Prestavo na slovenski jezik priredil dr. Ludovik Filipič odvetnik v Celji. V Celju, 1897. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 67690 Kazalo. Stran L Uvodni zakon k civilnopravdnemu redu od 1. avgusta leta 1895 štev. 112 držav, zak. člen I—LV. . . •.i—xxvni II. Civilno-pravdni red, zakon od 1. avgusta 1. 1895 štev. 113 drž. zak.. 1—311 Prvi del. Občne določbe. Prvi razdelek. Stranke. Prvo poglavje. Pravdna zmožnost §§ 1—10 • 1— 5 Drugo poglavje. Pravdna družba in glavna in¬ tervencija §§ 11—16 • • • 5— 7 Tretje poglavje. Pravdna udeležba tretjih oseb §§ 17-25 . 8-12 stranska udeležba §§ 17-20- 8— 10 naznanilo pravde § 21 • • • 10 imenovanje auctora §§ 22—25 10— 12 Četrto poglavje. Pooblaščenci §§ 26—39 • • • 12— 20 Peto poglavje. Pravdni troški §§ 40—55 • • 20— 29 Šesto poglavje. Zavarovanje troškov §§ 56—62 29— 38 izpolnitev zavarovanja § 56 • 29— 30 zavarovanje pravdnih troškov §§ 57-62. 30— 33 Sedmo poglavje. Pravica ubogih §§ 63—73 • • 33— 40 Drugi razdelek. Postopanje §§ 74—170 • • • 40— 87 Prvo poglavje. Spisi §§ 74—86 . 40— 46 Drugo poglavje. Vročbe §§ 87—122 . 46— 63 v domačih deželah §§ 88—93 46— 49 I* Stran vročevalni pooblaščenec §§ 94 —99 . 49- 52 čas vročitve § 100 52— 53 kraj vročitve § 101. 53 nadomestna vročba§§ 102—105 53— 55 vročevanje tožeb §§ 106—108 55— 57 odrekanje prevzetbe § 109 • 57 vročilni list § 110. 57 menjanje stanovanja § 111 • 58 vročevanje med odvetniki §§ 112 in 113.58— 59 neposredna izročba na sodišču § 114. 59 vročevanje po javnem raz¬ glasu §115. 60 vročba v roke kuratorja §§ 116 —118.60-62 vročitev esteritorijalnim § 119 62 vročitev v inozemstvu §§ 120 —122. 62— 63 Tretje poglavje. Roki in naroki §§ 123—143 • 64— 73 .roki §§ 123—129 . 64— 67 naroki §§ 130—139 . 67— 72 vkupne določbe §§ 140—143 • 72— 73 Četrto poglavje. Nasledki zamude in postavi¬ tev v prejšnji stan §§144—154 74— 79 nasledki zamude §§ 144 m 145 74— 75 postavitev v prejšnji stan §§ 146—154. 75— 79 Peto poglavje. Zaustavljenje in mirovanje po¬ stopanja §§ 155—170 • • • 79— 87 stranke smrt §§ 155—157 • ■ 79— 81 izguba pravdne zmožnosti in izprememba v osebi zako¬ nitega zastopnika § 158 • • 81 razglasitev konkurza § 159 • 82 izprememba v osebi odvetnika § 160. 82— 83 prenehanje sodnega delovanja § 161. 83 Stran slučajni zadržek stranke § 162 83— 84 učinek zaustavljenja § 163 • 84 obnovitev zaustavljenega po¬ stopanja §§ 164—167 • • ■ 84— 86 mirovanje postopanja §§ 168 —170. 86— 87 Tretji razdelek. Ustna razprava §§ 171—225 • 88—116 Prvo poglavje. Javnost §§ 171—175. 88— 89 Drugo poglavje. Govori strank in pravdno vod¬ stvo §§ 176—196 . 90—102 govori strank §§ 176—179- • 90— 92 pravdno vodstvo po predsed¬ niku §§ 180—186 . 92— 96 pravdno vodstvo po senatu §§ 187—192. 97—100 konec razprave §§ 193—195 • 100—101 graja napak § 196. 101 Tretje poglavje. Sejno redarstvo §§ 197—203 102—105 Četrto poglavje. Poravnava §§ 204—206 • • • 105—106 Peto poglavje. Zapisniki §§ 207—217 ■ • • • 106—112 razpravni zapisniki §§ 207 —215 106—112 izven razprave sestavljeni za¬ pisniki § 216. 112 zapisnika vsebina § 217 • • • 112 Šesto poglavje. Akti §§ 218, 219.112—113 Sedmo poglavje. Kazni § 220 . 113—114 Osmo poglavje Nedeljski počitek in sodni prazniki §§ 221—225 • • • 114—117 Drugi del. Postopanje pred zbornimi so¬ dišči prve inštance §§ 226 —430. 117—226 Prvi razdelek. Postopanje do sodbe §§ 226 —389. 117—207 Stran Prvo poglavje. Drugo poglavje. Tretje poglavje. Tožba, tožbin odgovor, pri¬ pravljalno postopanje in sporna razprava §§ 226—265 117 — 142 tožba §§ 226—231 . 117—121 sporni tek §§ 232—234 . ■ ■ 121—122 tožbina izprememba § 235 • 123 vmesni predlog na obistinitev §§ 236—238. 123—125 prvi narok §§ 239—242 • • • 125—128 odgovor na tožbo § 243- • • 128—129 uvedba pravdne razprave §244 129 pripravljalno postopanje §§ 245 —256. 129—137 ustna sporna razprava §§ 257 —267 . 137—142 ustanavljanje v zapisniku § 265 142 Občne določbe o dokazu in o vsprejemanju dokazov §§ 266 —291 . 143—156 dokaz §§ 266—273 143—145 izkaz verjetnosti § 274 • ■ • 145 provedba dokazov po odbra¬ nem ali zaprošenem sodniku §§ 281—287. 151—154 postopanje v dokazovanju §§ 288-291 . 154—156 Dokaz po listinah §§ 292—319 157—170 dokazna moč listin §§ 292 - 296 157—159 nastop dokaza §297. 159—160 predložitev listine po dokazo- valcu §§ 298-302. 160—162 predložitev listine po nasprot¬ niku §§ 303—307 . 162—165 predložitev listine po tretji osebi §§ 308—309 . 165—166 dokaz pristnosti §§ 310—313 166—167 primerjanje pisave 314 in 315 168 sodna shramba listin § 316 • 169 obnovitev listin § 317 .... 169 stvari v pojasnilo §§ 318 in 319 169—170 Četrto poglavje. Peto poglavje. Šesto poglavje. Sedmo poglavje. Osmo poglavje. Prvo poglavje. Stran Dokaz po pričah §§ 320—350 170—187 nedopustnost in odrekovanje pričevanja §§ 320—326 • • 170—174 ocenjevanje pričine izpovedbe § 327. 174 vsprejemanje dokazov po od¬ branem ali zaprošenem sod¬ niku § 328 . 174—175 vabilo §§ 329—331 176—177 nasledki izostanja §§ 333—335 177—179 zasliševanje §§ 336—345 • • 179—184 pričine pristojbine §§346 in 347 184—185 oblika napovedbe § 348 • • • 186 pravni leki § 349 . 186 pričezvedenci § 350 186—187 Dokaz po zvedencih §§ 351 - 367 . 187—195 imenovanje zvedencev §§ 351 —353. 187-189 nasledki izostanja in upiranja § 354. 189—190 odklonitev §§ 355 in 356 ■ • 190—191 vsprejemanje dokaza §§ 357 —364. 191-194 pristojbine § 365 194—195 pravni leki §§ 366 in 367 • • 195 Dokaz po ogledu §§ 368—370 196—197 Dokaz po zaslišanju strank §§ 371-383. 197-203 Obvarovanje dokazov §§ 384 —389 . 203—207 Drugi razdelek Sodbe in sklepi §§ 390-430- 207—226 Sodbe §§ 390-424 . 207-224 končna sodba § 390 207 delna sodba §§ 391 in 392- • 207—208 vmesna sodba § 393 .... 208—209 sodba vsled odpovedi § 394 • 209 Stran sodba vsled priznave § 395 • 210 sodba v slučajih zamude § 396-403 . 210—214 vsebina sodbe §§ 404—410 • 214—217 sodbe pravna moč § 411 • • 217 razsoja, razglas in vročba sodbe §§ 412-416- .... 217—219 pismeni odpravek §§ 417—418 219—221 popravek sodbe § 419- • • • 221 popravek dejanskega stanja §§ 420-422. 221—223 dopolnitev sodbe §§ 423 in 424 223—224 Drugo poglavje. Sklepi §§ 425—430 . 224—226 Tretji del. Postopanje na okrajnih so¬ diščih §§ 431—460 .... 226—238 posebne določbe za postopanje vmalotnih rečeh §§448—453 234—236 posebne določbezapostopanje o tožbah zaradi, motene po¬ sesti §§ 454—460 . 237—238 Četrti del. Pravni leki §§ 461—528 • • • 239—276 Prvi razdelek. Priziv § 461—501 . 239—260 dopustnost §§ 461 in 462 • ■ 239 občne določbe glede prizivnega postopanja § 463 . 239 prizivni rok § 464 . 240 oglas priziva §§ 464—469 • • 240—242 postopanje na prizivnem so¬ dišču §§ 470—501 . 243—260 predhodno postopanje §§ 470 —479. 243—249 določitev prizivne razprave §§ 480 in 481. 249—250 Stran ustna prizivna razprava §§ 482—493. 250—257 prizivna odločba §§ 494—501 257—260 Drugi razdelek. Revizija §§ 502—513 .... 2?0—266 dopustnost §§ 502—504 ■ • • 260—261 napoved revizije §§ 505—508 262—264 postopanje na revizijskem so¬ dišču §§ 509—513. 264—266 Tretji razdelek. Rekurz 514—528 266—276 dopustnost §§ 514—519 • • ■ 266—272 oglasitev rekurza §§ 520—525 273—275 postopanje na rekurznem so¬ dišču §§ 526—528 . 275—276 Peti del. Ničnostna in obnovna tožba §§ 529—547 276—286 postopanje §§ 533—547 • • ■ 279—286 Šesti del. Posebne vrste postopanja. Prvi razdelek. Mandatno postopanje §§ 548 —554. 287—290 Drugi razdelek. Postopanje v meničnih sporih §§ 555-559. 290-292 Tretji razdelek. Postopanje v pravdah iz na¬ jemnih pogodb §§ 560—576 292—301 odpoved §§ 560—564 .... 292—295 izvensodna odpoved §§ 565 in 566 . 295 nalog na izročitev in prevzetbo najemnega predmeta § 567 296 razmerje s podnajemnikom § 568. 296 molčeča obnovitev najemne pogodbe § 569 . 297 roki v najemnih rečeh § 570 297 Stran postopanje §§ 571—575 • • • 297—300 pogodbe, v katerih se najem¬ nina plačuje s pridelki § 576 300—301 Četrti razdelek. Razsodniško postopanje §§ 577 —599. 301—310 pogodba na razsodnike §§ 577 —586 . 301—305 postopanje pred razsodniki , §§ 587-594- ....... 305—307 neveljavnost razsodniške sod¬ be §§ 595-599 . 307—310 Peti razdelek. Postopanje v sporih radi prav¬ nih žalitev storjenih po sod¬ niških uradnikih §§ 600 —602. 310—311 Uvodne besede. S 1. januarjem 1. 1898. stopi v veljavnost novi civilno-pravdni red o sodnem postopanju v civilnih spor¬ nih zadevah. Nujna je zatorej potreba, da se seznani s tem zakonom tudi slovensko občinstvo, ker še do danes ni¬ mamo uradnega prevoda. Potrebo izdave tega zakona v slovenskem jeziku, zahteva pa tudi slovensko urado¬ vanje pri sodiščih, odvetnikih, notarjih in pri vseh slo¬ venskih strankah, ki imajo opraviti v pravnih poslih pred sodišči. Iz teh ozirov lotil sem se z veseljem dela, da po skromni svoji zmožnosti pripomorem za prvi hip olajšati slovenskemu občinstvu učenje in raz¬ umevanje novega zakona. Nikakor si nočem prisvajati zasluge, da bi prevod bil jezikoslovno dovršen in popol¬ noma pravilen, ker to tudi ni njegov namen, ampak le praktična potreba mi je narekovala delce v prepričanju, da bodi si še tako malo in neznatno, more koristiti vsaj nekoliko. V uredovanju prevoda bilo se mi strogo držati izvirnega nemškega besedila, da se je mogel izraziti pravi smisel zakona in upam, da se na tem ne bode nikdo spodtikal. Marsiktera določba zakona izrazila bi se lahko svobodnejše in morebiti tudi pravilnejše, da se mi ni bilo ozirati na juristično terminologijo in na pravni smisel zakona. Da bi bilo vstreženo tudi različni rabi nekterih pravnih izrazov na primer narok in ročišče, zakon in postava, sodba in razsodba, uporabil sem oba izraza in upam, da tudi to ne bode nikogar motilo, in da se prevodu ne bo očitala nedoslednost v pravnih izrazih. V nadeji, da se mi pripozna vsaj dobra volja, po svoji moči koristiti pravoznanstvu, prosim, da najde moj prevod prijazni vsprejem pri gospodih pravnikih in pri slovenskem ljudstvu. Dasiravno bi bilo nujno potrebno, civilno-pravdnemu redu pridjati tudi prevod sodnega pravilnika in uvodnega zakona, moral sem to za sedaj opustiti, ker mi vsled drugih opravkov ni bilo mogoče dovršiti prevoda tudi tega zakona, ki pa kmalu sledi. Dr. Ludovik Filipič, odvetnik v Celji. Zakon od i. avgusta 1895 (število 112 drž. zak.) vvajajoč zakon o sodnem postopanju v državljansko- pravnih sporih (civilno-pravdni red). Po pritrjenju obeh zbornic državnega zbora ukazujemo, kakor sledi: Člen L Zakon o sodnem postopanju v državljan¬ sko pravnih sporih (civilno pravdni red) stopi v veljavo z dnem, ki ga določi naredbom justično ministerstvo, najpozneje pa s prvim dnem tret¬ jega koledarskega leta po razglasitvi, kot rav¬ nilo za postopanje v državljansko pravnih sporih, ki so dodeljeni rednim sodiščem v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru. Istim dnem izgubč svojo veljavnost, na kolikor nima izjeme ta zakon ali civilno pravdni red, vse določbe, ki se nahajajo v drugih zako¬ nitih predpisih o predmetih urejenih v civilno- pravdnem redu. Opomba: Civilno-pravdni red se je razglasil v državnem zakoniku št. 112 dne 9. avgusta 1895 in stopi II Zakon. torej v veljavo dne 1. januarja 1898. Istega dne stopi v veljavo tudi sodni pravilnik, glej člen I. zak. od 1. avgusta 1895 štev. 110 drž. zak., ter eksekucijski red glej člen I. zak. od 27. majnika 1896 št. 78 drž. zak. Glede jezika, v kterem smejo stranke sodišču po¬ dajati vloge in v kterem je sodišču vloge reševati in razpravljati ni nobene določbe niti v civilno-pravdnem redu niti v sodnem pravilniku niti v uvodnih zakonih. Vsled zadnjega odstavka ostanejo torej v veljavi vse dozdajne jezikovne naredbe in izlasti § 13 dozdajnega občn. sodn. reda, ker jezikovno prašanje ne spada med zakonite predpise, ki so urejeni v civ.-pravdnem redu. Člen II. Kjerkoli se pozivlje v zakonih ali v naredbah, kterih se ne dotika v veljavo stopajoči civilno- pravdni red, ali v pravilih posameznih državno odobrenih družeb, zavodov in društev, na pravno postopanje v spornih rečeh, ali kjerkoli se pred¬ pisuje uporaba predpisov sodnih redov, redne pismene ali ustne pravde, določeb zakona o skrajšani pravdi ali o malotnem postopku, sto¬ pajo na mesto rečenih določeb predpisi prvega do petega dela civilno-pravdnega reda in sicer na ta način: 1. da je po različnosti pristojnih sodišč uporabljati predpise civilno pravdnega reda, dane za postopanje pred zbornimi sodišči ali pred¬ pise za postopanje na okrajnih sodiščih, in 2. da je tam, kjer stopa okrajno sodno po¬ stopanje civilno pravdnega reda namesto malot- nega postopanja, uporabljati razven tega po¬ sebne določbe §§ 449 do 453 civ.-pravd. reda. Člen II-1V. III Člen III. Izlasti izgube vsled določbe člena I. odst. 2 svojo veljavnost: 1. predpisi patenta od 1. novembra 1781 (št. 27. zb. just. zak.) glede postopanja pred rudniškimi sodišči; 2. predpisi patenta od 9. aprila 1782 (št. 41 zb. just. zak.) in ministerske naredbe od 25. januarja 1850 (št. 52 drž. zak.) in od 18. julija 1859 (št. 132 drž. zak) o postopanju v trgovin¬ skih in meničnih sporih; 3. predpisi navodila o predhodnem poskusu poravnave, razglašenega z naredbo dalmatin¬ skega gubernija od 14. aprila 1829 štev. 6783 (dalm. zb. z 1829 str. 140); 4. predpisi dvornega dekreta od 8. avgusta 1837 (št. 218 zb. just. zak.) izdanega za Tirolsko in Predarlsko o audienčnem postopanju. Člen IV. Ne dotikajo se: 1. predpisi o zastopanju države, državno upravljanih in dotiranih zalog, crkev, prebend in drugih premoženj po finančni prokuraturi. Na koliko so pooblaščeni cesarski davčni uradi, da izterjavajo davke, pristojbine in druge javne dajatve sodnim potom, določi se po po¬ sebnih predpisih; 2. Zakoniti predpisi glede sodnega zasto¬ panja občin, družeb, zadrug, rudniških in pomož¬ nih blagajn ter glede vročitve vabil in drugih vročitev istim; IV Zakon. 3. Predpisi zakona od 26. sušca 1890 št. 58 drž. zak. določajoči izdavo tarif za odplačilo določenih odvetniških opravil in njihovih pisarn v sodnem postopanju; 4. predpisi zakona od 24. aprila 1874 št. 48 in 49 drž. zak. glede imenovanja skupnega kuratorja za posestnike zastavnih listin in del¬ nih zadolžnic glasečih se na imajitelje ali takih, ki se smejo prepisavati na druge; 5. predpisi §§ 1, 2, 3 in 5 naredbe justič- nega ministerstva od 8. junija 1857 št. 114 drž. zak. o ravnanju s zakotnimi pisači. Zoper od¬ ločbo, s ktero se je kdo kaznoval radi zakotnega pisarenja, pristoja temu rekurz po §§ 514 do 528 civ.pravd reda. Opomba: Civilno-pravdni red se ne dotika zako¬ nito določenih predpisov glede zastopanja države in drugih od države upravljanih zavodov po finančni pro- kuraturi, istotako ne določb glede zakonitega zasto¬ panja občin, družeb, društev, zadrug, rudniških in po¬ možnih blagajn; glej drž. občn. zakon od 5. sušca 1862 štev. 18 drž. zak člen VIII. in XII.; člen 117, 196, 227 trg. zak.: §§ 15, 41 in 44 zak. o zadrugah z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak.; § 17 zak. od 28. julija 1889 štev. 127 o rudniških blagajnah; § 9 zak. od 16 julija 1892 št. 202 drž. zak. o pomožnih blagajnah; minister- ska naredba od 25. junija 1890 št. 129 drž. zak.; za¬ kone od 24. aprila 1874 št. 48 in 49 drž. zak. in zakon od 5. decembra 1877 št. 111 drž. zak.; rekurz v točki 5 zoper sklepe okrajnega sodišča gre na zborno sodišče prve inštance; glej tudi §§ 29 in 42 civ.-pravdn. reda. Člen V. Predpisi dvornega dekreta od 4. oktobra 1833 št. 2633 zb. just. zak. glede ugotovljenja Člen V-VI. V in iztirjanja odvetniških pristojbin v sodnem, spornem in nespornem postopanju ostanejo v veljavi z sledečimi dostavki: Ugotovljenje sme predlagati stranka, kakor tudi odvetnik. Ako je ugotovitev predlagala stranka, naroči se odvetniku, da predloži v pri¬ mernem roku svoj troškovnik s pristavkom, da se sicer določijo pristojbine na podlagi pripo¬ močkov, ki jih je predložila stranka. Rok sme se podaljšati, ako so vzroki zato, ki so vredni, da se ozira na nje. Določitev mora se raztezati tudi na raz¬ rešitev prašanja, na kolikor so odvetnikova opra¬ vila v zastopanju bila potrebna, da je zastopal pravico svrhi primerno ali inače opravičena z ozirom na posebnost slučaja in na obstoječe okolnosti. Člen VI. Ne dotikajo se: 1. predpisi §§ 99, 157 in 158 drž. zak Na¬ vedeni zakonski zadržek (§ 99 drž. zak.) se ne sme dokazati po zaslišanju zakonca po § 371 in sld. civilno-pravdnega reda; 2. predpisi razglasa justičnega ministerstva od 14. maja 1854 št. 8346 o zaprisežbi členov cesarske hiše; 3. predpisi, vsled kterih se mora obvestiti vrhovno dvorno maršalstvo, tožencu predpostav¬ ljene vojaške oblasti, ali autonomne organe, ki so nad toženimi okraji in občinami, o vloženih tožbah zoper dvorne služabnike, vojaške in do¬ li VI Zakon. mobranske osebe ali o tožbah zoper okraje in občine. Opomba: G-lej § 328 civ.-pravd. reda, ad 3 dvorni dekret od 31. avgusta 1803 št. 625 zb. just. zak. glede dvornih služabnikov, § 12 zak. od 20. majnika 1869 št. 78 drž. zak. in zakon od 2. aprila 1885 št. 93 glede vo¬ jaških in brambovskih oseb, in naredbo just. minister- stva od 6. oktobra 1885 št. 16074 glede občin. Člen VII. Nedotaknjeni ostanejo predpisi državljan¬ skega prava: 1. v kterih se določa javnost gotovih listin in enakost s tuzemskimi javnimi listinami; 2. s kterimi se za dokazno moč zasebne listine zahteva gotovih lastnostij; 3. s kterimi se zahteva za datum listine dokaz, ki se razlikuje od izjave izdatelja; 4. s kterim se določa način, kako je pred¬ ložiti trgovske knjige in pravni nasledki opu ščene predložitve; 5. predpisi glede predložitve dnevnikov tr¬ govskih posredovalcev (senzalov) in izvirnih no¬ tarskih listin. Opomba: Glej opombo pod § 294 civ.-pravd. reda nadalje člen XXX. t. z. in §§ 295, 183, 229, 258 in .301 civ.-pravd. reda. Člen VIII. Nedotaknjene ostanejo določbe državnih po- godeb, po kterih je konzularne funkcijonarje tu jih dežel, kedar so priče, zaslišati v njihovem stanovanju ali dopustiti, da oddajo svojo priče¬ vanje pismenp. Opomba: Glej § 328 civ.-pravd. reda. Člen VII—XI. VII Člen IX. Nedotaknjene ostanejo določbe člena II. in IV. lit. a in e ministerske naredbe od 28. ok¬ tobra 1865 št. 110 drž. zak. o izjemah od občnih justičnih zakonov, dovoljenih kreditnim zavodom. V izdavanju plačilnega naloga v prid hipotekarne tirjatve (člen IV. lit. a) postopati je po §§ 548 do 554 civ,-pravd. reda. Člen X. Uporabe predpisov civilno-pravdnega reda o razvezi najemnih pogodeb ni raztegovati na razmere med zemljiškimi posestniki in zakupniki v Dalmaciji in ostanejo zakoni in naredbe glede razveze teh razmer za sedaj v veljavi. Opomba: Predpisi §§ 660 do 576 civ.-pravd, reda nimajo veljave za dalmatinske zakupne razmere. Člen XI Istotako ostanejo nedotaknjeni: 1. določeni obroki in roki, ki ustanavljajo odpoved najemnih pogodeb glede zemljišč, poslo¬ pij in drugih nepremičnih ali po zakonu za ne¬ premične izrečenih stvarij, ter za izročitev in sprejem najemnih predmetov. Kjer takih usta nov ni, ali kjer je spremeniti tako že obstoječo uredbo, sme politična deželna oblast v sporaz- umljenju z nadsodiščem določiti obroke in roke, po kterih se je ravnati pri odpovedbah in iz- ročitvih imenovanih najemnih predmetov. Na enak način sme določati politična deželna oblast v sporazumljenju z nadsodiščem, ob kterem času II* VIII Zakon. in v kterem obsegu mora najemnik po odpovedi dovoliti, da si ogledajo drugi najemne predmete, ki jih žele vzeti v najem Take odredbe morajo se razglasiti v deželnem zakoniku in v uradnem deželnem časniku; 2. predpisi zakona od 18. aprila 1869 št. 44 drž. zak. o zaustavljanju sodnega postopanja ako se je državnemu sodišču predložil predlog, da reši priterjevalno spor o pristojnosti; 3. predpis § 11 odst. 1 zak. od 28 majnika 1881 št. 47 drž. zak. zadevajoč pomoč zoper nepravilnosti pri kreditnih opravilih; 4. predpisi § 35 zakona od 16. marca 1884 štev. 36 drž. zak. o izpodbijanju pravnih oprav¬ kov, ki se tičejo premoženja prezadolženca; 5. predpisi §§ 1 do 6 in § 9 zakona od 6. junija 1887 štev. 72 drž. zak. glede izpodbijanja odškodninskih razsodeb, izrečenih administrativ¬ nim potom po oblastvih stalne vojske, vojne mornarice ali domobranstva. Člen XII. Nedotaknjeni ostanejo naslednji predpisi ti- čoči se rešitve pravnih sporov po razsodnikih: 1. predpisi glede razsodniške rešitve spo¬ rov med gališkim zemljiško kreditnim društvom in njegovimi členi ali dolžniki (§§ 41 do 43 in 53 do 56 pravil kreditnega zavoda galiških sta¬ nov objavljenih s patentom od 3. novembra 1841 št. 569 zb. just. zak., oziroma §§ 41 do 43 in 53 do 55 pravil gališkega zemljiško-kredit- nega društva). Člen XII-XIII. IX 2. predpisi § 60 pravil c. kr. priv, avstrij¬ skega kreditnega zavoda za trgovino in obrt, objavljenih po ministerski naredbi od 6. novembra 1855 št. 186 drž. zak; 3. predpisi člena II. § 7 št. 7 zakona od 6. septembra 1885 št. 122 drž. zak. tičoči se pogojev za podelitev nove obratne koncesije za cesar Ferdinandovo severno železnico in uporabe pravice odkupa, ki jo je vsled teh pridržavati državi. 4. predpisi člena 53 in 103 pravil avstro- ogerske banke, objavljenih po zakonu z dne 21. majnika 1887 št. 51 drž. zak. 5 predpisi glede razsodišč delavskih zava¬ rovalnic zoper nezgode (§ 38 zakona od 28. de¬ cembra 1887 štev. 1 leta 1888 drž. zak., § 39 za¬ kona od 30. sušca 1888 št. 33 drž. zak. in mi- nisterska naredba od 10 aprila 1889 štev. 47 drž. zak.), bolniških blagajn (§ 41 zakona od 30. sušca 1888 št. 33 drž. zak.) in bratovskih sklad- nic (§§ 19 in 20 zakona od 17. januvarja 1890 št. 14 drž. zak. oziroma zakona od 17. sept. 1892 št. 178 drž. zak); 6. zakoniti predpisi, po kterih so dobile korporacije, zavodi in društva pravico, imeno¬ vati za reševanje gotovih sporov razsodišča. Člen XIII. Nedotaknjeni ostanejo predpisi glede borz¬ nih razsodišč, ki se nahajajo v § 2 štev. 7 in v § 6 odst. 1 do 3 borznega zakona od 1. aprila 1875 št. 67 drž. zak. X Zakon. Zadnji odstavek § 6 stopi iz veljave. Na¬ dalje zgube borzna razsodišča oblast, podeljeno jim po državno odobrenih pravilih, dovoljevati iz¬ vršbo svojih razsodeb. Člen XIV. Delovanje borznega razsodišča sme se v borznem Statutu razširiti v smeri, da se borz¬ nemu razsodišču pridelijo tuli spori izvirajoči iz takih blagovnih poslov, ki se sklepajo zunaj borze toda le pod naslednjimi pogoji: 1. Vsaktera pravdna stranka mora biti ali ud javne uprave, trgovska družba ali pridobitna ali gospodarstVena zadruga, člen ali obiskovalec borze ali taka oseba, ki se poklicema bavi s produkcijo, trgovino ali obdelovanjem premaklji¬ vih rečij, ki so poslovni predmet; 2. opravilo, ki je predmetom spora pred razsodiščem, mora se nanašati na blago, s kte- rim se sme kupčevati na dotičnih borzah; 3. obe stranki morate se ukloniti ob skle¬ panju ali ob vrejevanju posla izreku razsodišča v pismeni razsodniški pogodbi; protokolovani trgovci in členi ali obiskovalci borze zapadejo razsodišču že s tem, ako so sprejeli sklepni list, ne da bi ga bili grajali, ako je v njem določeno, da se pravni spori izvirajoči iz tega posla rešu¬ jejo po borznem razsodišču. Ako pripada ena stranka poljedelskim kro¬ gom, mora razsodišče vloženo tožbo na predlog ali uradno zavrniti rekši, da ni prikladna za razsodiščno postopanje, ako blagovni posel, ki Člen XIV—XVI. XI je predmetom sporu, očividno ni v razmernosti s poljedelskim obratom dotične stranke. Borzni štatut sme določevati, da se ome¬ jitve navedene v prvem odstavku pod št. 1 in v predzadnjem odstavku ne uporabljajo za ino- zemce. Tudi se v Statutu sme 'določiti, da ino- zemci borznemu razsodišču zapadejo že s tem, ako so brez graje sprejeli sklepni list, ki sodr- žuje določbo, da se spori iz tega posla rešujejo na borznem razsodišču. Člen XV. Da je borzno razsodišče veljavno sestav¬ ljeno je potrebno, da se k temu pokliče tajnika. To službo morajo opravljati uradniki borzne ko¬ more, ki so vsposobljeni izvrševati razsodništvo, in ki so nameščeni na borzi in potrjeni po finanč¬ nem ministerstvu sporazumno s justičnim mini- sterstvom. Tajnik borznega razsodišča sprejema tožbe, daje strankam potrebno navodilo, nadzoruje vro- čevanje, opravlja med razpravo potrebne pismene zapiske, udeležuje se razsodiščnih sklepanj s po¬ svetovalnim glasom in izdeluje razsodniške sodbe. Člen XVI. Osebe, ki niso udi ali obiskovalci borze, imajo pravico, vzeti razsodnike, ki jih morajo imenovati, iz imenika takih oseb, ki ne pripa¬ dajo borzi. V tem imeniku mora biti del raz¬ sodnikov, kterih splošno število določa borzni štatut. Osebe, ki se sprejemajo v ta imenik, XII Zakon. imenujejo trgovinske in obrtne zbornice, potre- boma po zaslišanju obrtnih zadrug, deželni polje¬ delski sveti ali kmetijske družbe. Te osebe mo¬ rajo stanovati ali prebivati v kraju razsodišča. Naredbenim potom urediti je natančneje določbe o napravi in o popolnitvi tega imenika, izlasti, ktere korporacije je zaslišati pri sestav¬ ljanju imenika, o kvalifikaciji oseb, ki bi se naj sprejele v imenik ter glede razsodniške poslovne dobe teh oseb. Imenik mora se nabiti v lokalu razsodišča. V borznem štatutu mora biti določba za slučaj, če se ob pravem času kdo ni poslužil pravice voliti razsodnike iz tega imenika, ali če izvoljeni razsodniki niso prišli na razpravo. Ako je razsodišče sestaviti izmed udov ali obiskovalcev borze in izmed oseb, ki borzi ne pripadajo, in ako se razsodniki ne morejo zjedi- niti glede načelnika, izvoli tega predsednik raz- sodniškega kolegija po vrsti spornih slučajev enkrat iz števila razsodnikov, ki pripadajo borzi, in drugikrat izmed razsodnikov, ki so sprejeti v imeniku. Člen XVII. Postopanje pred borznimi razsodišči določa borzni štatut. §§ 587 do 599 civ.-pravdn. reda ne veljajo za taisto; vendar pa je štatutu dati za podlago sledeče predpise. Člen XVIII. V borznem štatutu morajo biti določbe, po kterih je vročitev zanesljivo zagotovljena. Isto- Člen XVII—XXI. XIII tako mora ustanoviti štatut razloge, vsled kterih smejo stranke odklanjati ude razsodišča. Štatut mora imeti predpise o sprejemanju poravnav. Člen XIX. Razsodiščne razprave so javne. Glede izključenja javnosti veljajo določbe civilno-pravdnega reda (§§ 172 in 173). Ako se je izključila javnost, ima vsaka stranka pravico omenjeno v § 174 civ.-pravd. reda. Načelnik raz¬ sodišča vzdržuje sejni red v obsegu §§ 197 in 198 civilno pravdnega reda. Člen XX. Stranke imajo pravico pustiti se zastopati na razpravi po drugih. Strankinim zastopnikom pred razsodiščem pripustiti je osebe, ki so po členu XVI. sprejete v imenik, odvetnike, javne družnike, prokuriste, trgovske pomočnike in druge strankine nameščence, nadalje borzne ude ali obiskovalce ter sodno nameščene kuratorje in zapuščinske razpravljalce. Člen XXI. Načelnik in tajnik razsodišča morata skr¬ beti za pravilno izdavanje sodbe. Odpravek mora kazati imena vseh razsodnikov, ki so se vde- ležili razprave. Podpisati ga morata načelnik in tajnik. Na razsodišču sklenene poravnave so ve¬ ljavne le, ako so podpisane od obeh strank. XIV Zakon. Člen XXII. Razsodišče sme zasliševati stranke, priče in zvedence neprisežno. Ako je treba zaslišati stranko pod prisego, ali če je potrebno zapriseči pričo ali zvedenca ali če se je upirala izpo¬ vedbi stranka, priča ali zvedenec, naprositi se mora za zaslišanje okrajno sodišče, v čigar oko¬ lišu stanuje oseba, ki se naj zasliši ali zapriseže. Taka zaprosba sme se tudi staviti, ako je do¬ kazovanje provesti izven kraja, v kterem je se¬ dež razsodišča. Člen XXIII. Sodbo razsodišča sme se izpodbijati z nič¬ nostno pritožbo. 1. ako razsodniška pogodba ni veljavna; izlasti ni razsodniška pogodba veljavna, če jo je sklenil pritožitelj z ozirom na dogovor med členi podjetniške zveze (kartel), vsled kterega bi se smelo za njegovo obrtno izdelovanje potrebno tvarino, delalsko orodje ali druge pripomočke prodajati v tuzemskem obratu le pod pogojem, da se podvrže kupec kteremu razsodišču glede sporov iz te kupčije; prigovarjanju te neveljav¬ nosti ne more se veljavno odpovedati pred za¬ četkom razsodiščne razprave; 2. ako se je izreklo razsodišče po krivem pristojnim ali nepristojnim; 3. ako razsodišče ni odbilo tožbe po pro- pisu člena XV. predzadnji odstavek; 4. ako se tožba ni vročila po določbah pra¬ vil, ali ako se je vsled postopanja proti pravi- Člen XXII-XXV. XV lom stranki vzela mogočnost razpravljati pred sodiščem; 5. ako je razpravljala oseba, ki v to po zakonu ni bila sposobna ali opravičena; 6. ako se je razprave vdeležil sodnik, ki je bil odklonjen na podlagi pravil; 7. ako razsodišče ni bilo redno sestavljeno; 8. ako se je neopravičeno izključila javnost; Ničnost oglasi se v štirnajstih dneh po vročbi razsodiščne sodbe na zbornem sodišču prve inštance (trgovskem sodišču). Zborno so¬ dišče odloči s sklepom, zaslišavši stranke in če potrebno načelnika in tajnika razsodišča. Vložitev ničnostne pritožbe zoper razsodiščni izrek ne ovira njegove izvršbe. Ako pa je zmagavša stranka vsled izvršbe ali na drugi način zavarovana, ali če se je po¬ ložil dotični denarni znesek, na kolikor je po razsodiščnem izreku naloženo plačilo v aenarju, na sodišču, mora se odložiti na predlog izvršba do pravomočne odločbe o ničnostni pritožbi. Opomba: Glej Člen XIV., XV., XVI, XIX. Člen XXIV. Ako se je razsodišče izreklo pravomočno nepristojnim, ali če se je odbila pravomočno tožba na podlagi člena XIV. predzadnji odst, ne sme odkloniti redno sodišče razprave in določbe v tej stvari. Člen XXV. Ako so se v razsodniškem izreku žalili pri¬ silni pravni predpisi, nadalje ako v sporih, ki XVI Zakon. ne izvirajo iz borznih opravkov (§ 12 zak. od 1. aprila 1875 št. 67 drž. zak), na prigovor, da je iztoževanemu zahtevku v podlago igra ali stava, ki je prav za prav diferenčni opravek, razsodišče sploh ni odločilo, ali ni odločilo pra¬ vilno, sme se razsodiščna odločba izpodbijati ka kor neveljavna s tožbo pred rednim sodnikom in zahtevati nazaj, kar se je plačalo na podlagi odločbe. Tožba se mora vložiti v tridesetih dneh po vročitvi razsodiščne odločbe na zbornem so¬ dišču prve inštance (trgovskem sodišču), v čigar okolišu je sedež razsodišču. Vložitev tožbe ne ovira sicer izvršbe raz¬ sodiščne odločbe, vendar pa velja tudi tukaj določba člena XXII. odst. 3. Člen XXVI. V vseh zadevah, ki se tičejo borznega raz¬ sodišča, obrniti se je borznemu vodstvu na fi¬ nančno ministerstvo, ktero odloči sporazumno s justičnim in trgovinskim ministerstvom in po stvarnem stanju tudi sporazumno s poljedelskim ministerstvom. Justično ministerstvo sme si pri¬ dobiti vsak čas vednost o pravnem sodstvu raz¬ sodišča po odposlancu, sme pregledati spise in se prepričati o rednem postopanju. V to svrho mora se vzeti v štatut tudi določba, da imajo borzna razsodišča dolžnost predlagati vsako leto justičnemu ministerstvu statistične izkaze o svo¬ jem poslovanju. Člen XXVI—XXVIII. XVII Predstoječe določbe se v ostalem ne doti¬ kajo zakonitih predpisov o državnem borznem nadzorstvu. Člen XXVII. Borzni Statuti, ki so sedaj v veljavi, mo¬ rajo se v smislu predstoječih določb prenarediti, na kolikor se ozirajo na razsodišča ter v treh mesecih po razglašenju tega zakona predložiti v potrjenje. Dolcčbe o razsodiščih po novih borznih Statutih potrebujejo potrjenja ministerstev ime¬ novanih v členu XXVI. odst. 1. Člen XXVIII. V dosedanjem obsegu ostane v veljavi za¬ kon od 27. aprila 1873 (štev. 67 drž. zak.) o opominjevalnim postopanju s sledečimi spre¬ membami : 1. v izdavanje pogojnega plačilnega povelja, pristojna so tudi okrajna sodišča v trgovinskih in mornarskih stvareh; 2 za vročitev pogojnega plačilnega povelja dolžniku (§ 7 odstavek 2 zakona od 27. aprila 1873 št. 67 drž. zak.) veljajo predpisi civilno- pravdnega reda za vročitve tožeb. 3. Rok za prošnjo postavljenja v prejšnji stan radi zamujenega upora (§ 14 navedenega zakona) se podaljša na štirnajst dnij; 4. Razveljavljajo se določbe § 20 imenova¬ nega zakona glede kompetence bagatelnih sodišč v trgovinskih stvareh. Opomba: Glej § 106 in 107, 146 do 154 civilno- pravdnega reda. XVIII Zakon. Člen XXIX. Za domače dežele v smislu civilno pravd, reda velja ozemlje kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. Osebe, ki ne vživajo v tem ozemlju državljanstva, smatrati je obzirno na predpise civilno pravdnega reda za inozemce. Ogerski državljani, ki so v stalni vojski ali vojni mornarici ali nameščeni pri oblastvih za skupne zadeve, oproščeni so dajati varščino za pravdne troške, kedar nastopajo kot tožitelji pred tuzenskimi sodišči. Člen XXX. Kedar se pozivlje civilno pravdni red na določbe državljanskega prava, razumevati je pod tem ne samo predpise občnega državljanskega zakonika, ampak tudi predpise trgovinskega prava in meničnega reda in določila drugih zakonov. Člen XXXI. Po državnem pravu stranki doha ajočo dolžnost zahtevati zastopanje, kedar se hoče po- služiti jamčevanja, smatrati je za dolžnost na¬ znaniti pravdo. Opuščeno naznanilo pravde ima iste pravne nasledke, kakor opuščeno zahtevanje zastopanja po državnem pravu. Opomba: §§ 931 in 933 drž. zak. in § 21 civilno- pravdnega reda. Člen XXXII. Določbe civilno pravdnega reda o odvetni¬ kih in namestnikih morajo se uporabljati smislu primerno tudi za finančne prokurature. Člen XXIX-XXXV. XXI Člen XXXIII. Za ubogo stranko v smislu § 64 št. 3 civ.- pravd. reda postavljen odvetnik, sme na pravd¬ nem sodišču prve inštance prositi oprostitve, ako je razvidel, da poverjeno mu iskanje ali za¬ govarjanje pravice nima pričakovati nobenega vspeha. 0 tem odloča sodišče s sklepom, zašli - šavši ubogo stranko. Zoper ta sklep sme vložiti uboga stranka tudi na zbornih sodiščih rekurz ustno v zapisnik. Ako je v dotični pravdni stvari po zakonu zapovedano zastopanje po odvetniku, ugasne s pra- vomočnostjo oprostitve tudi ubožnostna pravica. Opomba: Glej §§ 63 do 73 civ.-pravd, reda. Člen XXXIV. Naredbenim potom je določiti troške za prehrano in pot, ter vročnine in vravnati posto¬ panje, kako je iste predpisavati in pobirati; do¬ kler se ne izdajo novi predpisi, ostanejo v ve¬ ljavi sedaj obstoječi ukazi. Opomba: Ministerska naredba od 3. julija 1854 štev. 169 drž. zakonika. Člen XXXV. Za občevanje sodišč z oblastvi in stran¬ kami v inozemstvu merodajne se natančneje do¬ ločbe v obstoječih in v prihodnjih ukazih (v državnih pogodbah, vladn h izjavah, ministerskih ukazih). Opomba: Glej §§ 120 do 122, 279, 283 in 290 civ,- pravd. reda in §§ 38 do 40 sodn. prav. Zakon. Člen XXXVI. Predpisi civilno pravdnega reda o sodnih praznikih nimajo veljave za stvari kazenskega postopanja, za stečajno postopanje in za rešitev zemljeknjižnih stvarij. Z drugimi stvarmi nespornega postopanja ravnati je kakor s prazničnimi, če bi z odlaga¬ njem naredbe stranki mogla nastati škoda. Opomba: Sodni prazniki §§ 222, 223 in 225; praz¬ nične stvari § 224 civ.-pravd. reda. Člen XXXVII. Posestniku nepremične stvari ali stvarne pravice po §§ 340 do 342 obč. drž. zak. dohaja¬ joča pravica, zahtevati na sodišču prepoved na- merjavane stavbe, mine, ako je stavitelj po stav¬ benih predpisih prosil za stavbeno dovoljenje, posestnik, kteremu baje nevarnost preti in ki je bil na stavbeni navod redno in pravočasno povabljen, pa na navod ni prišel ali zahtevanemu stavbenemu dovoljenju ni ničesar prigovarjal. Opomba: Glej §§ 340 po 342 obč. drž. zak. § 72 dosedajnega civ.-pravdn. reda in dvorni dekret od 5. marca 1787 št. 641 zb. just. zak. Člen XXXVIII. Namesto pozivne tožbe dopuščene po dvor¬ nem dekretu od 6. sušca 1789 št. 984 zb. just. zak., po patentu od 31. decembra 1800 št. 514 zb. j. zak. in po patentu od 16. januarja 1786 št. 516 zb. just. zak. stopa tožba po § 228 civ.- pravd. reda; dokaza pravne koristi na hitrem ustanovljenju pravnega razmerja v tem slučaju Člen XXXVI—XLI. XXI ni treba. V takih pravdah sme na predlog toži- telja ali uradno ukazati sodnik in v postopanju na zbornih sodiščih predsednik, da predloži to¬ ženec listine in spise, ki so v njegovi posesti in se tičejo pravdnega predmeta. Razven tega smejo oni na tožiteljev predlog ali uradno ukre¬ niti, da se priskrbe listine, ki se tičejo pravd¬ nega predmeta in ko so v shrambi na kakem javnem oblastvu ali pri notarju. Člen XXXIX. V slučaju § 48 odst. 2 občnega zemljiško knjižnega zakona sme lastnik zemljišča ali knjižne pravice tožiti na ustanovljenje, da predznamo vane pravice ni in v slučaju ugodne razsodbe s zaznambo te razsodbe v zemljiški knjigi ubra¬ niti zopetno dovoljenje predznambe. Člen XL. Kedar se po predpisih civilno pravdnega reda mora storiti prisega, ravnati se je pri za- priseganju po določbah zakona od 3. maja 1868 štev. 33 drž. zak. Opomba: Glej § 60, 62, 205, 273, 280, 307, 336, 337, 338, 358, 377 do 380, 451, 481 in 489 civ.-pravd. reda. Člen XLI. Varhi in skrbniki smejo v pravdah svojih varvancev in oskrbovancev predlagati dokazo¬ vanje po zaslišanju stranek, ne da bi v to po¬ trebovali privoljenja varstvene ali skrbstvene oblasti: III XXII Zakon. Opomba: Glej §§ 371 do 383 civ.-pravd. reda; ako se je sklenila poravnava, ki je odvisna od prisege va¬ rovanca ali oskrbovanca treba je, da se poravnava po varstveni ali skrbstveni oblasti v smislu §§ 233 obč. drž. zak. potrdi. Člen XLII. Komur je po predpisih državljanskega prava dolžnost očitovati imetje ali dolgove ali komur je dozdevno znano, da se je zamolčalo ali uta¬ jilo imetje, sme se primorati s sodbo, da izpove bodisi po predložitvi popisa imetja in dolgov, kaj mu je o tem imetju, o dogovorih ali o za¬ molčanju ali utajbi imetja znano in da stori pri¬ sego, da so njegove navedbe resnične in popolne. Pravico do tožbe ima, kdor ima zasebno pra¬ vico korist, da se izve stanje imetja in dolgov. Ako se je združila s tožbo na zaprisežno navedbo imetja tožba na izročitev tega, kar to¬ ženec dolguje iz pravnega naslova, ki je tožbi v podlago, sme se pridržati določna navedba dolžnostij, ki jih zahteva tožitelj, dokler ni stor¬ jena zaprisežna izpovedba o imetju. Opomba: N. pr. v slučaju § 1198 obč. drž. zak. družniki, ki oskrbujejo društveno imetje in polagajo račune; § 1012 obč. drž. zak. oskrbnik tujega imetja. Člen XLIIL Predložitev skupne listine (§ 304 civilno- pravd. reda) sme se zahtevati s tožbo tudi iz¬ ven tekoče pravde. Opomba: Glej §§ 303 in 304 civ.-pravd. reda. Člen XLII—XLVII. XXIII Člen XLIV. V slučajih členov 348, 365 in 407 trgovin¬ skega zakona pristojno je sodišče imenovano v § 384 odst. 3 civ.pravd. reda. Glede imenovanja, zaprisežbe in zaslišanja zvedencev veljajo pred¬ pisi civilno pravd, reda o obvarovanju dokazov (§§ 384 do 389). Člen XLV. Glede meničnega zastaranja (člen 80 menič¬ nega reda) jednači se vročitev tožbe z zahte¬ vanjem pravice na ustni razpravi (§ 232 odst. 2 civ. pravd. reda. Opomba: Po členu 80 menič. reda nepretrga za¬ staranja vložena tožba ampak vročena. Z vročitvo tožbe zasnovana je po § 232 civ.-pravd, reda pravda. Ako je ktera stranka še le v teku pravde kak zahtevek spro¬ žila, zasnuje se sporni tek glede tega zahtevka s časom, v kterem se je sprožil na razpravi. S določbo člena XLV. raztegnenaje slednja določba tudi na menične stvari. Člen XLVI. Priposestvovanje ali zastaranje pravice, ki je nastopilo med pravdo ali še le po njeni do- vršitvi ne sme se izkoriščati na škodo temu, kteremu se je poznej dovolila obnovitev pravde, ki je tekla o tej pravici. Opomba: Glej § 1497 obč. drž. zak. in 530 civilno- pravd. reda; primeri § 556 civ.-pravd. reda in člen XLIX. Člen XLVII. Ako ni v naslednjem navedeno ničesar drugega, ne razteza se civilno-pravdni red na rešitev pravnih sporov, v kterih se je že vložil Ih* XXIV Zakon. odgovor ali se že začela razprava v glavni stvari dne, ko je stopil civilno pravdni red v veljavo; taki pravni spori morajo se razpravljati in raz¬ soditi po dosedaj veljavnih pravdnih predpisih. Za vse druge pravde, ki so se izročile sodišču že pred dnem, ko je stopil civilno pravdni red v veljavo, uporabljati je od tega dne naprej do¬ ločbe civilno-pravdnega reda po razmerji: 1. da je dovršiti razpravo o pravdo ovira¬ jočih prigovorih, ki je ob začetku veljave civ,- pravd. reda v teku, po dosedaj veljavnih pravd¬ nih predpisih in da se mora ravnati po teh pravdnih predpisih tudi moč razsodbe in 2. da se sme umakniti tožbo v smislu § 237 civilno pravdnega reda v slučaju, navedenem pod št. 1 še do začetka prvega naroka, ki se je odredil za razpravljanje glavne stvari. Z dnem, ko stopi civilno-pravdni red v ve¬ ljavo, zgube v pravdah, napominanih v drugem odstavku, svojo veljavo izdani odloki, po kterih se je naročilo tožencu vložiti odgovor in neha ob enem tek za odgovor dovoljenega roka. Pravdno sodišče mora na tožbo odrediti uradno narok za ustno razpravo. Izlasti veljajo tudi te določbe, ako morajo stopiti po členu II. tega zakona predpisi civilno- pravdnega reda namesto drugih dosedaj veljav nih vrst postopanja. Opomba: V tem členu in v sledečih so prehodne določbe za civilno-pravdni red. G-lavno vodilo je: da se nadaljujejo po starem pravdnem redu le tiste pravde, v kterih se je že začelo pravdno postopanje v glavni stvari, to je, ako se je v pismenem postopanju že vlo- Člen XLVIII. XXV žil odgovor na tožbo, v ustnem in sumarnem posto¬ panju dal v zapisnik odgovor na tožbo, in se v baga¬ telnem postopanju razpravljalo že v stvari sami. Izjemo od tega ravnila delajo pravdo ovirajoči prigovori sodiščne nepristojnosti, tekoče pravde in pra- vomočno razsojene pravde, ktere je rešiti po dosedaj veljavnih pravdnih predpisih, ako so ob začetku veljav¬ nosti civilno-pravdnega reda že v teku t. j. ako se je v primernem postopanju prigovor oglasil pismeno, v ustnem postopanju pa ustmeno na naroku. Člen XLVIII. Ako se je vložila v mandatnem, meničnem ali najemnem postopanju tožba, odpoved, ali predlog na izročitev ali prevzetbo najemnega predmeta sicer pred začetkom veljavnosti civ,- pravdnega reda, prigovori zoper plačilni ali za varovalni nalog, zoper odpoved, izročitev ali pre¬ vzetbo najemne stvari pa so se vložili pravo časno še le po veljavnosti civilno pravdnega reda, ali če še razprava o poprej pravočasno oglaše- nih prigovorih ni pričela dne, ko je stopil civ,- pravdni red v veljavo, ravnati se je v posto¬ panju napeljanem po teh prigovorih po predpisih civilno-pravdnega reda. Isto velja za postopanje, ki se je provzročilo s uporom v opominjevalnem postopanju, ako je zahteval upnik v tožbi vlo¬ ženi pred začetkom veljavnosti civilno-pravd. reda radi iztirjevanja svoje tirjatve, da se izda pogojno plačilni nalog, upor zoper plačilni nalog pa se je oglasil še le po veljavnosti civ.pravd. reda, ali če še ni pričela razprava o tožbi, ki jo je provzročil poprej pravočasno oglašeni upor dne, ko je stopil v moč civilno pravdni red. XXVI Zakon. Opomba: Po novem civilno-pravdnem redu se je ravnati, ako se je rešila mandatna, menična ali najemna tožba ali odpoved vložena sicer pred 1. januarjem 1898, še le po 1. januarju 1898, ali če se je sicer rešila po¬ prej, prigovori pa se prijavili po 1. januarju 1898 ali ako so se prijavili prigovori pred 1. januarjem 1898, pa razprava o teh še ni pričela pred 1. januarjem 1898. Isto velja v opominjevalnem postopanju. Člen XLIX. V pravdah, v kterih se je že odgovarjalo na tožbo dne, ko je stopil civilno-pravdni red v veljavo, ali v kterih je že pričela raz¬ prava, dano je strankam na voljo, opustiti spo¬ razumno dosedajno postopanje in zahtevati, da se pravda razpravlja in reši po predpisih civ,- pravdnega reda in odstopi ako je potrebno so¬ dišču, ki je pristojno po določbah novega sod¬ nega pravilnika. Tak dogovor ne vniči pretr¬ ganja zastaranja, ki se je osnovalo z vložit¬ vijo tožbe. Opomba: Konečna določba bila je potrebna z ozirom na § 1497 drž. zak. Člen L. Ako bi bilo uporabiti v slučajih členov XLVIII. in XLIX. po dosedajnih pravdnih pred piših skrajšano ali malotno postopanje, dovršiti je pravdo po različnosti pristojnega sodišča po določbah civilno-pravdnega reda veljavnega ali za zborna sodišča ali za postopanje pred okraj¬ nimi sodišči. Ako bi vsled tega moralo namesto bagatelnega postopanja obveljati okrajno sodno postopanje civ. pravd. reda, uporabiti je razven Člen XLIX-LIII. XXVII tega posebne določbe §§ 449 do 453 civ.-pravd- nega reda. Člen LI. Zoper končne sodbe, izdane pred dnem veljavnosti civ.-pravdnega reda in zoper končne sodbe v pravdah, ki so se razpravljale in rešile vzlic veljavnosti civilno-pravdnega reda po do- sedajnih pravdnih predpisih, vrši se postavljenje v prejšnji stan po dozdaj veljavnih pravdnih predpisih Nasprotno smejo se pa take sodbe po začeti veljavnosti civilno-pravdnega reda isto- tako izpodbijati z ničnostno tožbo (§ 529 civ,- pravd. reda) kakor sodbe izdane po predpisih civilno pravdnega reda. Člen LIL V veljavo stopajoči civilno pravdni red ne dotika se teka in trajanja zakonitih ali po sod¬ niku določenih rokov za vložitev tožbe, kakor izlasti tožbe radi motene posesti, tožbe na opra¬ vičenje zemljiškoknjižne predznambe ali zava¬ rovalnega sredstva ali rokov za vložitev prigo¬ vorov zoper plačilni ali zavarovalni nalog, zoper odpoved najemne pogodbe ali zoper nalog na izročitev ali prevzetbo najemne stvari. Člen Lili. Radi izpodbijanja razsodniških izrekov, zi¬ danih po veljavnosti civilno-pravd. reda ravnati se je po dozdajnih zakonitih propisih. XXVIII. Zakon. Člen LIV. Določbe členov XIII. do XXVI. stopajo v veljavnost v šestih mescih po razglasitvi tega zakona, določbe členov II, V, XXVIII, XXXI, XXXII, XXXIII, XXXVI, XXXVII, XXXVIII, XXXIX, XLII, XLIII, XLIV, XLV in XLVI pa še le takrat, kedar stopi v veljavnost civilno - pravdni red. Opomba: Členi XIII. do XXVI. stopili so v veljav¬ nost že 10. februarja 1896. Člen LV. Izvršitev tega zakona nalaga se pravosod¬ nemu ministru. Na koliko ni določeno v tem zakonu ni česar drugega, mora izdati pravosodni minister vse naredbe, ki so potrebne, da se uvede in izvrši pričujoči zakon in civilno-pravdni red in sicer na koliko se dotikajo iste delokroga drugih ministrov, v sporazumljenju ž njimi. Civilno-pravdni red. Zakon z dne 1. avgusta 1895, štev. 113 držav¬ nega zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdnih zadevah [civilno-pravdni red.] S pritrjenjem obeh zbornic državnega zbora zaukazujem kakor sledi: Prvi del. Občne določbe. Prvi razdelek. Stranke. Prvo poglavje. Pravdna zmožnost. § 1. Samostalno delovati kot stranka pred so¬ diščem vsposobljena je oseba le v toliki meri, v kolikor se sme veljavno zavezati. Da li ta obvezna sposobnost obstoji, da-li je potrebno, da so stranke, kterim pravdne zmožnosti nedostaje, zastopane in da li se za pravdo ali za posamezna pravdna opravila zahteva posebno privoljenje to se pre¬ soja po obstoječih postavnih določilih v kolikor se ne najdejo v tem zakonu razlikujoča ravnila. 1 2 Civilno-pravdni red. § 2. Posebno ne potrebuje nedoletnik sodelovanja svojega postavnega zastopnika v pravdah, v ka¬ terih gre za predmete, s kterimi sme nedolet¬ nik v smislu §§ 151, 246 in 24& obč. drž. zak. sam po svoje razpolagati. § 3. Inozemcu, kteri po pravu svoje države nima pravdne zmožnosti, mora se pripoznati pravdna zmožnost pred tuzemskimi sodišči, ako mu po postavnih določbah veljavnih v tuzemstvu dohaja pravdna zmožnost. Opomba: Glej člen 84 men. postave in §34 obč. drž. zak. in različne trgovinske pogodbe. § 4. Postavni zastopniki takih strank, kterim nedostaje pravdne zmožnosti, morajo izkazati svojo pravico zastopanja in v posebnem slučaju morebiti potrebno še posebno pravdno privoljenje po listinah ako oboje sodišču že ni znano, pri prvem pravdnem opravku, ki ga imajo pri sodišču. Ravno tako mora se izkazati za posamezno pravdno opravilo potrebno privoljenje pri tem opravku. Opomba: Glej § 269 in člen XLL uvodne postave k civ. pravdn. redu, ter §233 obč. drž. zak. § 5. V kolikor ta postava ne dela razločka, mo¬ rajo se postavne določbe za stranke raztegniti tudi na njihove postavne zastopnike. §§ 3-7. 3 Opomba: Glej § 49, 158, 185 odst. 2 in 373 odst. 1. in § 198. § 6. Na nedostatek pravdne zmožnosti, postav¬ nega zastopstva in morebiti potrebnega poseb¬ nega pravdnega privoljenja mora se ozirati v vsakem stanju pravde uradoma. Ako se ta nedostatek ne da odpraviti, mora izdati sodišče v to potrebna naročila ter določiti za izpolnitev uradoma primerni obrok, in se do njegovega brezuspešnega preteka odloži izrek o pravnih nasledkih nedostatka. Ako pa je z odlaganjem za pravde nezmožno stranko združena nevarnost, sme se dopustiti tej ali za njo kot zastopnik poslujoči osebi, da še pred pretekom tega obroka opravi potrebna pravdna opravila s pridržkom, da se nedostatek odpravi. V drugem odstavku označenih sodnih ukre¬ pov ni smeti izpodbijati z nobenim pravnim le- kom posebej. Za odpravo nedostatka dovoljeni obrok sme se podaljšati le takrat, ako se zoperstavljajo od¬ pravi nedostatka take okolnosti, da na istih od¬ pravo ne more uplivati stranka ali njeni zastopnik. Opomba: Glej § 7, 38, 128, 230 odst. 2 in 515. § 7. Če se nedostatek pravdne zmožnosti, po¬ stavnega zastopstva ah pravdnega privoljenja ne da odpraviti ali če je v to dovoljeni obrok brezuspešno potekel, izreči mora sodišče prve 1* 4 Civilno-pravdni red. inštance ali višje' sodišče, pri kterem ravno pravdna zadeva teče, s sklepom ničnost z ne- dostatkom prizadetega postopanja. Ta izrek se pa ne da storiti, ako je temu glede ničnostnega vzroka nasproti od istega ali od kakega drugega tuzemskega sodišča izrečena odločba z vezilno močjo. Opomba: Glej §§ 158, 163, 477 štev. 5, rekurz § 514. Ničnost § 529 štev. 2. § 8. Če se proti pravdonezmožni stranki, ki nima postavnega zastopnika, mora započeti pravdno opravilo in če bi z odlašanjem nasprot¬ niku pravdonezmožne stranke pretila nevarnost, mora pravdno sodišče na njegov predlog imeno¬ vati za pravdo nezmožno stranko skrbnika (ku- ratora). Skrbnik mora se za to stranko udeležiti sodnega postopanja, dokler za isto ne vstopi postavni zastopnik in če potrebno povzročiti s primernimi predlogi imenovanje postavnega za stopnika. Opomba: Glej § 158. § 9. Odločba o predlogu, stavljenem v smislu § 8 odst. 1. izvrši se sklepom in če predlog ni stavljen pri ustni razpravi brez prejšnje ustne razprave. Pred odločbo se pa smejo odrediti vse za razjasnenje potrebne poizvedbe. O postopanju §§ 8- 11. 5 pred zbornimi sodišči odločuje o predlogu, ako ni bil stavljen med ustno obravnavo, senatni predsednik, kteremu je pravdna zadeva dodeljena. Isto velja v vseh drugih slučajih, v kterih se mora po določilih državljanskega prava ali po tej postavi od pravdnega sodišča stranki ime¬ novati kurator. Opomba: Glede pristojnosti sodišča v posameznih slučajih imenovati kuratora glej § 112 sodn. pravilnika; posebno vrsto kuratorjev določajo § 3 post, z dne 24. apr. 1874 štev. 48 drž. zak., § 1 post, z dne 24. apr. 1874 štev. 49 drž. zak., §§ 48 in 49 post, z dne 19. maja 1874 štev. 70 drž. zak.; cf. Art. IV. post, z dne 1. avgusta 1895 štev. 112 drž. zak.; kurator absentis cf § 116 te postave ; kurator vročbe za izdeželane § 119 te postave, za ino- strance § 121 te postave, kurator za nepoznanega na¬ sprotnika v postopanju za osiguranje dokazov glej § 386 odst. 3 te postave. § 10. S postavljenjem kuratora zvezane stroške ter stroške za poslovanje kuratora plača stranka, čije pravdno opravilo je imenovanje kuratora provzročilo, nekrateč jej morebitne pravice da zahteva povračilo. Opomba: Primeri § 118 odst. 2. § 119 odst. 4. Drugo poglavje. Pravdna družba in glavna intervencija. § H- Razven v drugih postavah posebej imeno¬ vanih slučajev sme več oseb skupno tožiti ali se več jih tožiti (pravdni družniki): 6 Civilno-pravdni red. 1. ) ako so glede na pravdni predmet de¬ ležniki vkupne pravice ali če imajo vsi iz istega djanskega ali pravnega vira pravice ali dolžnosti. 2. ) ako so pravdni predmet istovrstne zahteve ali dolžnosti, ki izvirajo iz bistveno ena¬ kovrstnega djanskega ali pravnega vira in ako je ob enem utemeljena pristojnost sodišča glede vsakega pojedinega toženca. Opomba: Glede sodnosti za pravdne družnike, glej § 93 sodn. pravilnika. Menične dolžnike glej § 89 sodn. prav, in § 93 odst. 2 sodn. prav.; o sindikatnem posto¬ panju glej § 600 te postave in § 9 post, z dne 12. julija 1872, štev. 112 drž. zak. § 12. V kolikor ne nasprotuje kakovost sprejetega poroštva smeta se glavni dolžnik in porok tožiti skupno. Opomba: Glede sodnosti velja § 93 sodn. pravilnika. § 13. Vsak pravdni družnik je v pravdi proti svojemu nasprotniku samostalen tako, da opra¬ vila ali opustitve enega družnika drugemu ne koristijo pa tudi ne škodujejo. Opomba: Glede vročitve pravdnih spisov primeri §§ 80, 97, 551, 559 te postave, glede rokov § 127, glede sodbe § 391 in 394, 396 in sl. te postave. § 14. Ako se sodbena moč vsled kakovosti pre- pirnega razmerja ali vsled postavne določbe raz¬ tega na vse pravdne družnike, činijo ti le jed- notno pravdno stranko. §§ 12-16. 7 Če so posamezni družniki zamudni, raztega se učinek pravdnih delovanj delujočih pravdnih družnikov tudi na prve. Opomba: Stranski udeležnik zavzema stališče pravdnega družnika, glej § 20; dokaz vročbe poziva ovira izdanje kontumacijalne sodbe glej § 402 odst. 4. § 15. Pravico pravdo pospeševati sme izvrševati vsak pojedini pravdni družnik. Pod pogoji navedenimi v § 14 morajo se vabiti k vsakemu naroku, ki se določi na predlog kteregakoli pravdnega družnika ali nasprotnika, razven inače udeleženih oseb vselej tudi vsi pravdni družniki in sicer tudi takrat, ako so prejšnji v isti pravni zadevi dovršeni narok zamudili. Opomba: Glede poganjanja pravde primeri §§ 95, 115, 164, 169, 243, 246, 396 in 398 te postave. § 16. Kdor stvar ali pravico, za ktero je pravda med drugimi osebami, v celoti ali deloma sebi prisvaja, sme do pravomočnosti sodbe tožiti obe stranki skupno (glavna intervencija ali udeležba). Opomba: Odvetniško pooblastilo velja postavno tudi za glavno udeležbo glej § 31 odst. 1. in primeri do¬ ločbo § 93 odst. 1.; vsled glavne udeležbe sme se tekoča pravda pretrgati glej § 190 odst. 2. — O sodnosti glej § 94 sodn. prav. 8 Civilno-pravdni red. Tretje poglavje. Pravdna udeležba tretjih oseb. Stranska udeležba. § 17. Kdor se pravno zanima, da v pravdi tekoči med drugimi osebami, ena zmaga, sme se v pravdi tej stranki pridružiti (stranska interven¬ cija ali udeležba.) Taka pridružitev dovoljena je nadalje vsem osebam, kterim je po postavnih določbah dana pravica stranske udeležbe. Opomba: Primeri § 14 in 20; § 9 post. 24 aprila 1874 drž. zak. štev. 49 o varovanju pravic posestnikov delnih zadolžnic; § 25 post. 9. aprila 1873 štev. 70 drž. zak. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah § 3 post. 24. aprila 1874 štev. 48 drž. zak. glede pravic posest¬ nikov zastavnih listin, člen 194, 195 in 226 trg. post. § 18. Stranska udeležba sme se vršiti v vsakem stanju pravde do pravomočnosti sodbe z vročitvo spisa obema strankama. — Intervenient (vdelež- nik) mora jasno izkazati zanimanje (interes), ktero goji za zmago ene pravdne stranke. Ako ktera pravdnih strank predlaga, da se zavrne stranski intervenient, razsodi se z odlokom po prejšnji ustni obravnavi med ugovarjajočo stranko in udeležnikom. Tek glavnega postopanja se s tem ne sme ovirati. Dokler se predlogu na zavrnitev ni pravo- močno ugodilo, mora se udeležnik pritegniti glav- §§ 17-20. 9 nemu postopanju in se ne smejo izključiti nje¬ gova pravdna opravila. Rešitev, s ktero se je stranska udeležba proglasila za dopustno, ne sme se izpodbijati z nobenim pravnim lekom posebej. Opomba: Za vsebino in obliko spisov veljajo do¬ ločbe §§ 74 do 86, proti zavrnitvi intervencije dopuščen je po § 514 rekurs; na predlog sme senat glavno posto¬ panje pretrgati glej § 190 odst. 2 in ta sklep zopet pre¬ klicati § 192; proti preklicu rekurs § 192 odst. 2 ; do¬ voljena udeležba sme se izpodbijati s pritožbo proti prvosledečemu sklepu, proti kteremu je pritožba do¬ puščena glej § 515. § 19. Udeležnik mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v kterem se nahaja ob času njegove pridružitve. V podpiranje stranke, za koje zmago se pravno zanima (glavne stranke) sme podajati borbene in brambene pripomočke, ponujati do¬ kaze in opravljati vsa druga pravdna dela. Nje¬ gova pravdna opravila so za glavno stranko toliko pravno veljavna, v kolikor ne nasprotujejo njenim lastnim pravdnim opravilom. S privolje¬ njem obeh pravdnih strank sme stopiti udeležnik v pravdo kot stranka na mesto one, kteri se je pridružil. Opomba: Ako vstopi udeležnik kot stranka, sme se tudi kot stranka zaslišati pod prisego § 371 do 383. § 20. Ako je vsled lastnosti prepirnega pravnega razmerja ali po postavni določbi moč v pravdi 10 Civilno-pravdni red. izrečene sodbe pravno veljavna tudi za pravno razmerje med vdeležnikom in nasprotnikom glavne stranke, zavzema udeležnik stališče pravdnega družnika (§ 14). Opomba: Glej ad § 17 cit. postavne določbe. Naznanilo pravde. § 21. Kdor mora v svrho utemeljitve civilno¬ pravnih nasledkov tretji osebi pravdo naznaniti (pravdno naznanilo), sme to storiti po vročbi spisa, v kterem se mora na kratko navesti vzrok na¬ znanila in stanje pravde, ako se je že začela. S takim naznanilom sme se združiti tudi poziv vtemeljen v določilih državljanskega prava na zastopanje v že tekoči ali še le pripravljam pravdi (stranska udeležba). Naznanilo pravde ne daje oznanujoči stranki pravice terjati pretrganja tekoče pravde, podalj¬ šanja rokov ali preložitve za obravnavo določe¬ nega naroka. Opomba: Dolžnost zastopanje terjati mora se smatrati kot dolžnost pravdo naznaniti glej člen XXXI. uvodne postave k civ. pravdn. redu; glej tudi § 931 obč. drž. zak. Imenovanje auctora (prednika). § 22. Kdor je kot posestnik kake stvari ali kake stvarne pravice tožen, se pa noče spuščati v pravdo trdeč, da poseduje v imenu tretje osebe, mora to osebo (auctora) takoj po vročitvi tožbe §§ 21-24. 11 pozvati, da se izreče o svojem razmerju do pravdnega predmeta ali do tožbenega zahtevka pri prvem naroku odrejenem pri pravdnem sodišču. Poziv na auctora in njega vabilo izvrši se z vročitve spisa, v kterem mora biti poročilo o začeti pravdi, ki je za utemeljitev poziva potrebno. Odpravek tega spisa mora se priobčiti tož¬ niku še pred prvim narokom. § 23. Če auctor pri naroku razmerje, kakor ga toženi trdi, pripozna, sme s privoljenjem toženega na mesto njega kot stranka vstopiti v pravdo. Pritrjenje tožitelja je zato le toliko po¬ trebno, v kolikor pravica zahteva, kterih se ne dotika med auctorom in tožencem obstoječe na mestovalno razmerje. Če auctor pravdo prevzame, mora pravdno sodišče toženca na njegov predlog po senatnem sklepu odrešiti od tožbe (§ 241). Ako se pa pri prvem naroku ne doseže sporazumljenje, da auctor pravdo prevzame, ne sme se toženec dalje braniti, da bi se v pravdo ne spuščal. Opomba: Primeri § 239, 241 in 440; pritrjenje tož¬ nika ni potrebno, ako se v tožbi terja več zahtevkov, kte¬ rih se eden ali drugi ne dotika razmerja med auctorom in toženim glej § 227. § 24. Če auctor na določeni prvi narok ne pride, dasi ravno je bil pravilno povabljen, če trditvi 12 Civilno-pravdni red. toženca oporeka ali pri naroku sploh nobene izjave ne da, tedaj je toženec opravičen, da ugodi tožiteljevemu zahtevanju in se reši tožbe. Če auctoru zaradi tega nastane pravica do odškodnine, to presoja se po državljanskem pravu. § 25. Vročitev spisov označenih v §§ 18, 21 in 22 odredi predsednik brez prejšnjega senatnega sklepa. Četrto poglavje. Pooblaščenci. § 26. Kolikor ni v tej postavi določeno drugače, smejo stranke pravdne opravke opravljati ali osebno ali po pooblaščencih. Zastopanje po po¬ oblaščencu ne izključuje tudi v onih slučajih, v kterih je zastopanje po odvetnikih zapovedano, da stranka s svojim pooblaščencem pride k so¬ dišču ter z njim vred podaja ustne izjave. Opomba: Glej § 34. § 27. Pred zbornimi sodišči prve inštance in pred vsemi sodišči višje inštance morajo imeti stranke odvetnika kot zastopnika (odvetniška pravda). Ta določba nima veljave za postopanje v prvi inštanci v zakonskih zadevah in v koli¬ kor ta postava nič drugega ne veleva, tudi ne za pravdne opravke, ki se vršijo pred zaprošenim §§ 25-28. 13 ali odbranim sodnikom pred predstojnikom so¬ dišča ali pred senatnim predsednikom; taista ne velja tudi za izjave in opravke ki se morajo vr¬ šiti v sodni pisarni. Ta določba se ne dotika pravice zastopanja finančne prokurature tudi v onih slučajih, v kterih je odvetniško zastopanje zapovedano. Opomba: Zapovedano zastopanje po odvetnikih v prizivnem postopanju glej § 463 odst. 2; v revizijskem postopanju § 506 točka 4 in § 513; prizivni spis mora biti podpisan od odvetnika § 467 točka 4; rekurz glej § 520; zastopanje po odvetniku sme sodišče v slučajih § 185 odrediti; v pripravljalnem postopanju pred od¬ branim sodnikom glej § 248 odst 2. Izjeme, v kterih zastopanje po odvetniku pred zbornimi sodišči ni zapovedano, najdejo se v § 72 odst. 3, § 324 odst. 2, § 367, § 465 odst. 2, § 520 odst. 1, § 348 in 367, § 582, člen XXXIII. uvodne post, k sodn. redu in člen XIV. uvodne postave k sodn. pravilniku. ? 28. Odvetniki, notari ter osebe vsposobljene za izvrševanje sodniške službe in nastavljene pri sodišču ne potrebujejo, če v pravdi kot stranka nastopajo, niti v prvi niti v kteri koli višji in¬ stanci odvetniškega zastopanja. Če se taki stranki v teku pravde prisodi disciplinarna kazen izbrisa iz odvetniškega ime¬ nika, odprave iz službe upokojitve ali odpusta iz službe, mora ista za daljno postopanje naro¬ čiti odvetnika, ako je v tem odvetniško zastopanje zapovedano. Postopanje se zaradi tega ne pretrga. Opomba: V odvetniški pravdi se postopanje ven- der le pretrga glej § 160. 14 Civilno-pravdni red. § 29. V kolikor zastopanje po odvetnikih ni za¬ povedano in pravdni predmet v denarju ali v denarni vrednosti ne presega zneska 500 gl. sme se pooblastiti vsaka svojepravna oseba mož- kega spola. V pravdah črez 500 gld. smejo se v krajih, v kterih bivata vsaj dva odvetnika, le odvetniki za pooblaščence pripustiti. Sodniku kot zakotni pisači znane osebe ne smejo se kot pooblaščenci pripustiti niti k razpravi niti k drugim pravdnim opravilom. Proti tako odrečeni pripustitvi ni do¬ puščen noben pravni lek posebej. Opomba: Odst. 2 je izjema od § 26 odst. 1., re- kurs dopuščen po § 615; v bagatelnem postopanju sme žena svojega moža s poobl. zastopati § 449. § 30. Odvetniki in drugi pooblaščenci morajo svoje pooblaščenje izkazati pri prvem pravdnem opravku, ki ga v pravdi imajo, z listino (pooblastilom) ktera se predloži v izvirniku ali v poverjenem prepisu in se pri sodišču obdržati sme. Ako se je pooblaščenje zgodilo z zasebno listino in se o njeni pristnosti pojavijo pomisleki, sme sodišče na predlog ali uradoma zaukazati, da se podpis sodno ali po notarju poveri. Ta določba se ne uporabi, če kot pooblaščenec na¬ stopa sodišču poznati odvetnik ali notar in pristnost podpisa pozivno na svojo prisego po¬ trdi. Odredba poverjenja ne sme se izpodbijati z nobenim pravnim lekom. §§ 29-31. 15 Pri okrajnih sodiščih sme se izjava glede danega pooblaščenja zapisati tudi v sodni za¬ pisnik, če stranka k naroku v pravdni zadevi določenemu s pooblaščencem osebno pride k sodišču. Opomba: Vide § 37 in 38 in 160 § 451. § 31. Odvetniku za pravdo dano pooblastilo (pravdno pooblastilo) pooblaščuje vsled postave: 1. da vlaga in sprejema tožbo in opravlja vsa pravdo zadevajoča pravdna opravila in sicer tudi taka, ki jih provzroči nasprotna tožba, ob¬ novitev postopanja, predlog na začasne odredbe ali v smislu § 16 sprožena tožba; 2. da o pravdnem predmetu sklepa porav¬ nave, od nasprotnika zahtevane tirjatve priznava ter se odrekuje pravicam, za ktere se poganja pooblaščujoča ga stranka; 3. da uvede proti pravdnemu nasprotniku izvršbo (eksekucijo), izvršuje vsa opravila v ek¬ sekucijskem postopanju, ki se opravljajo od iz¬ vršitelja in da dosega zavarovalno postopanje; 4. da sprejema pravdne stroške, ktere mora pravdni nasprotnik plačati. Odvetnik sme dano mu pooblastilo izročiti za posamezne opravke ali dele postopanja dru¬ gemu odvetniku, on si nadalje sme postaviti pri razpravah, kjer se pričujočnost odvetnika po¬ stavno ne zahteva, pri sebi službujočega za na- mestovanje zmožnega odvetniškega kandidata 16 Civilno-pravdni red. za svojega namestnika ter na podlagi svojega pooblastila si imenovati tudi druge namestnike za pravdna opravila, za ktere zastopanje po od¬ vetniku ni zapovedano. Pravico namestovanja imajo v § 15 odvet¬ niškega reda imenovani odvetniški kandidati, ako so odvetniško skušnjo prestali z dobrim uspehom in ako jim ni prisojena ktera v § 12 litt. c. postave z dne 1. aprila 1872 štev. 40 drž. zak. navedenih disciplinarnih kaznij. Potrebnost odvetniške skušnje zamore na prošnjo odvetnika odpustiti odbor odvetniške zbornice s pritrjenjem nadsodišča iz ozira vred¬ nih vzrokov takim pri njem službujočim odvet¬ niškim kandidatom, kteri so dosegli na kakem tuzemskem vseučilišču čast juridičnega dok- torstva in zamorejo izkazati vsaj enoletno pri sodnem dvoru dovršeno civilno in kazensko prakso ter dveletno prakso pri odvetniku ali pri finančni prokuraturi. Oprostitev od odvetniškega izpita velja pa le za čas službovanja odvetniškega kandidata pri odvetniku, na kterega prošnjo se je dovolila. Opomba : Namestovanje zakotnih pisačev zabra- njuje § 29 odst. 2., pravdno pooblastilo neodvetnikom glej § 33; o sprejemanju tožb glej § 106, nasprotne tožbe § 93 št. 1, § 233 in 96 sodn. prav.; obnovitev postopania glej § 529, 530 in daljne §§ o poravnavah § 204 do 206, o pnznavah in odrekanju §§ 391 in 395; o stroških § 40 do 55. § 32. Omejitev postavnega obsega pravdnega po¬ oblastila ima za nasprotnika, da si ravno je v §§ 32-35 17 listini izražena, le toliko pravne veljave, v koli¬ kor se dotika v § 31 pod štev, 2 in 3 imenovanih pravic in se je nasprotniku posebej naznanila. Opomba: Postavni obseg poobl. § 31. § 33. Osebam, ki niso odvetniki, zamore stranka dati ali pravdno pooblastilo ali jih pooblastiti le za posamezne in določene pravdne opravke. Obseg, učin in veljavnost pravdnega pooblastila presoja se po določbah te postave, obseg, učin in veljavnost pooblastila za posamezne pravdne opravke pa po vsebini pooblastila in po predpisih državljanskega prava, ako ni v naslednjem nič drugega določeno. Opomba: O pooblastilih glej določbo § 1008 drž. zak.; glej člen XXX. uvodne postave. § 34. Po pooblaščencu na podlagi pooblastila opravljena pravdna opravila imajo proti nasprotni stranki enako veljavo, kakor da bi jih stranka sama opravila. Glede priznav in drugih djanskih izjav pa to le v tolikor obvelja, če stranka, ki sama zra¬ ven pride, istih takoj ne prekliče ali ne popravi. Opomba: Glej § 266, § 26 in 19. § 35. Pravdnega pooblastila ne razveljavi niti smrt pooblastnika niti sprememba v njegovi pravdni zmožnosti in v njegovem postavnem zastopstvu. 2 18 Civilno-pravdni red. Vender pa smejo pravni nasledniki pooblast- nika, za pravdonezmožno postalo stranko ime¬ novani postavni zastopnik ter namesto doseda¬ njega postavnega zastopnika ustopivši novi po¬ stavni zastopnik pravdno pooblastilo vsaki čas preklicati. Opomba: Smrt stranke ne pretrga postopanja, ako je dala pravdno pooblastilo § 155; izjema § 162 smrt odvetnika pretrga postopanje v odvetniški pravdi § 160; glede zgube pravdne zmožnosti, premembe v osebi po¬ stavnega zastopnika glej § 158. § 36. Vsled preklica ali odpovedi nastalo razve Ijavljenje pravdnega pooblastila ali pooblastila za izvršitev posameznih pravdnih opravkov za- dobi proti pravdnemu nasprotniku pravno veljav¬ nost še le tedaj, kedar mu stranka prenehanje pooblastila v pravnih zadevah s zapovedanim odvetniškim zastopanjem pa postavljenje drugega odvetnika objavi. Ta objava zgodi se z dostav- Ijenjem spisa. Za to dostavljenje velja določba § 25. Po storjeni odpovedi ima pooblaščenec še štirnajst dnij pravico in dolžnost delovati za pooblastnika, v kolikor je potrebno, da slednjega varje škodljivih pravnih nasledkov.. Opomba: Glej § 26, 27, 29 te post. § 1020 in 1021 občn. drž. zak.; § 93; vročbo spisa odredi predsednik sam § 25. Če stranka odvetniku pooblastilo prekliče, neha dolžnost za njo delovati še 14 dnij, vide § 11 odv. reda. § 37. Na pomanjkanje pooblastila ozirati se je sodišču v vsakem stanju pravde uradoma. §§ 36-38 19 V odvetniški pravdi vložene tožbe in na tožbo odgovarjajoče spise, kterim manjka izkaz odvetniškega pooblaščenja, mora senatni pred¬ sednik, kteremu je pravna zadeva izročena, za¬ vrniti, ako stranka v roku po predsedniku ji določenem odvetnika ne najme in ga sodišču s predložitve pooblastila ne naznani. Podaljšanje tega roka ni dopustljivo. Opomba: V vsakem stanju, tedaj tudi če zastop¬ nik ali stranka od obravnave izostane in druga stranka sodbo vsled zamude zahteva glej § 396 in sl. Izkaz po¬ oblastila glej § 30; v odvetniški pravdi se mora izka zati pooblaščenje odvetnika, sam podpis odvetnika na vloženem spisu ne zadostuje glej § 75 odst. 3, § 84 in 85. Rok se ne sme podaljšati, akoravno bi tudi nasprot¬ nik privolil § 128. Proti naročilu predsednika, da se predloži pooblastilo ni posebej rekurza § 84. § 38. Kdor za kako stranko brez izkaza poobla¬ ščenja nujne pravdne opravke storiti želi, tega sme sodišče po lastnem prevdarku začasno kot pooblaščenca pripustiti, bodi si proti poprejšnjemu zavarovanju stroškov in škode ali pa tudi brez te varščine. Ob enem mora sodišče odrediti, da se pooblastilo za rečene pravdne opravke poznej prinese ali pridobi strankino odobrilo ter do pre¬ teka za to določenega roka z izdanjem rešitve ali odredbe počakati. Po brezuspešnem preteku roka postopa se brez ozira na ono posredovanje; nasprotnik ima pravico terjati povračilo stroškov in škode pro- vzročene po začasnem pripuščenju. 2* 20 Civilno-pravdni red. Razven proti sklepu glede povračila stroškov in škode ni proti sodnim sklepom izdanim v smislu predstoječih odstavkov ni posebej nobenega pravnega pripomočka. Opomba: Kako se daje varščina glej § 66 do 62; rekurs proti odlokom dopuščen je le v smislu § 515. § 39. V kolikor ta zakon ne dela razločka, raz¬ legajo se njegove določbe o strankah tudi na njihove pooblaščence. Peto poglavje. Pravdni stroški. § 40. Začasno zalaga vsaka stranka s svojimi pravdnimi čini provzročene stroške sama. Stroške takih sodnih opravil, ktere obe stranki skupno sprožita ali ktere sodišče na korist obeh strank po predlogu ali uradno izvrši, morata založiti obe stranki skupno. Če in v kolikor gre strankam pravica ter¬ jati povrnitev izdanih stroškov, sodi se po dolo¬ čilih tega poglavja, ako ta zakon nima posebnih določb. Opomba: Posebne določbe glede stroškov v tej postavi so: § 10 stroški skrbnika, za nameščenje skrb¬ nika v svrho vročitve glej § 118,. 119 in 121: pravdni družniki morajo naznaniti skupnega vročevalnega po¬ oblaščenca, če to opustijo, imenuje jim ga sodišče na §§ 39-41 21 njihove stroške § 97; večje stroške vročevanja spisov med odvetniki trpi stranka, čije odvetnik je tak način vročevanja zahteval § 113, stroške za podaljšanje roka ali preložitev naroka trpi stranka, ki je to provzročila § 142; če nobena stranka k naroku ne pride, trpi vsaka polovico onemogočene obravnave § 142; stroške vpo- stavitve v prešnji stan in sicer obojestranske trpi stranka, ki taisto predlaga § 154; ako se pooblaščenec pri ob¬ ravnavi nespodobno vede, da sodišče stranki naroči pri¬ skrbeti si drugega pooblaščenca in ako se mora zate¬ gadelj obravnava preložiti, trpi pooblaščenec stroške onemogočene obravnave § 200 odst. 2. Če tožitelj svojo tožbo umakne, mora nasprotniku povrniti vse stroške razven onih, v kterih plačilo je slednji že pravomočno obso¬ jen § 237. Ako obe stranki ne predlagata sporazumno ste- nografične zabeležbe dokazovanja, trpi s tem provzročene stroške predlagajoča stranka sama brez pravice do povra¬ čila dotičnih stroškov § 280. Če se dokazna listina nahaja v posesti tretje osebe m pravdna stranka zahteva, da sodišče posestniku naroči listino predložiti, mora mu stranka povrniti stroške, če se predlog zavrže § 308; obnovitev zasebnih listin godi se na stroške predlagatelja § 317; v slučaju § 328 trpi stranka višje stroške sama, ako predlaga, da se priče kličejo pred razsodno sodišče. Ako se priče ali izvedenec brani izpovedati, k sodišču priti ali priseči, sme mu sodišče naložiti povrnitev z njegovim obotavljanjem provzročenih stroškov §§ 326, 333 in 354. Ako se predlog na popravo razsodbe za¬ vrže, naloži se predlagatelju povrnitev dotičnih stroš¬ kov § 422; ako stranka priziv ali revizijo umakne, na¬ loži mu sodišče z odlokom povrnitev nasprotniku z vlo- žitvo pravnega leka provzročenih stroškov § 484 in 513. Glej tudi § 60 sodn. prav. § 41. Stranka, ki je pravdo popolnoma zgubila, mora povrniti svojemu nasprotniku in temu pri- stopivšemu stranskemu udeležniku vse s prav- 22 Civilno-pravdni red. danjem provzročene troške, ki so bili potrebni za primerno iskanje ali obrambo pravice. Kteri troški veljajo za potrebne, določa sodišče pri ugotovljenju troškovne svote, ne da bi do¬ pustilo dokazovanje, po svojem lastnem prevdarku uvažajoč skrbno vse okoljščine. Ce je mera odvetniškega zaslužka ali vi¬ sokost stroškov inače uravnana po tarifih, do¬ ločiti je stroške po teh tarifih. Določbe prvega odstavka veljajo osobito tudi glede troškov, naraslih vsled poklicanja odvetnika, ki ne stanuje v sedežu sodišča, ali zaprošenega sodnika. Troške narasle s tem, da se je za eno in isto stranko poklicalo več od¬ vetnikov, povrniti je vsekako le v toliki meri, v kolikor ne presegajo troškov enega odvetnika ali če se je v osebi odvetnika morala zgoditi sprememba. Opomba: Določbe odvetniškega tarifa vpeljanega, vsled postave z dne 26. marca 1890 štev. 58 drž. zak. in just. min. naredbe z dne 25. junija 1890 štev. 129 drž. zak. ostanejo po čl. IV. točka 3 uvodne postave k civ. prav, redu v veljavi. Stranski udeležnik glej § 17 do 20 in § 14. Ako stranka popolnoma ne zmaga se stroški medsobno pobotajo ali razmerno delijo § 43, vender sme sodišče v posebnih slučajih § 43 odst. 2 stranki vzlic temu tudi vse troške pripoznati; dalje glej § 44, 45, 46 do 55. Odvetniško pravdno pooblastilo opravičuje odvetnika, da sprejema pravdne troške § 31 točka 4. § 42. Za svoj osebni trud nima stranka in tudi ne stranski udeležnik pri ugotovljenju pravdnih §§ 42 -43. 23 stroškov terjati nobenega povračila. Ako je bilo potrebno, da je stranka osebno na sodišče hodila, in posebno, ako je v postopanju pred okrajnimi sodišči stranka brez pooblaščenca prišla, mora se ji dati povračilo za škodo, ktera ji je morebiti nastala z zamudo časa, ter za potne stroške. Če je stranka zastopana po pooblaščencih, ki niso odvetniškega ali notarskega stami, obsoja se prepali nasprotnik samo v plačilo kolkov in drugih državnih pristojbin ter potrebnih gotovih izdatkov s pravdo provzročenih. Ta določba pa ne velja za stroškovne ter¬ jatve po finančni prokuraturi zastopanih strank. Opomba: Finančnim prokuraturom odkazano je zastopanje pred sodišči sploh in v pravdah, ki zadevajo državno imetje in s tem enake zaklade brez razločka ministerstva in oblastva, kteremu je oskrbovanje imetja dodeljeno; glej razglas fin. ministerstva z dne 13. av¬ gusta 1851 štev. 188 drž. zak. in služabno navodilo za finančne prokurature § 2 razgl. fin. min. z dne 16. fe- bruvarija 1855 štev. 34 drž. zak. in razglas z dne 14. ju¬ lija 1872 štev. 119 drž. zak. § 43. Ako je vsaka stranka deloma zmagala, deloma pa propala, pobotajo se obojestranski troški ali se razmerno delijo. Delež, ki se mora povrniti, sme se določiti številoma ali v razmeri na celoto. Vender pa sme sodišče tudi ob takem izidu pravde eni stranki naložiti povrnitev vseh nas¬ protniku in njegovemu stranskemu udeležniku naraslih troškov, ako je nasprotnik propal razmerno z neznatnim delom svojega zahtevka, 24 Civilno-pravdni red. ki razven tega v pravdi ni provzročil posebnih troškov, ali če je bil znesek zahtevane terjatve odvisen od ustanovitve, po sodnikovem pre- vdarku, od izvida zvedencev ali od medsobnega obračuna. § 44. Ako se navajajo dejanske trditve in dokazi v takih okolščinah, iz kterih seje sodišče prepričalo, da je bilo stranki mogoče taiste že poprej vtrditi, in ako se s pripuščanjem takih navedeb rešitev pravde odlaša, sme sodišče na predlog ali uradno naložiti stranki, ki je tako navedbo storila, po¬ vrnitev troškov do cela ali deloma, če tudi zmaga. To velja posebno glede trditev in ponudeb dokazov, ktere bi bila zmagujoča stranka morala že navesti v uloženem pripravljalnem spisu in kteri so vsled kesne navedbe zakrivili zakesni- tev razprave ali rešitev pravde. Opomba: Dejanske trditve mora tožitelj že v tožbi, toženec pa v svojem odgovoru na tožbo navesti § 226 in sled, in § 243 in sled., ali če se odredi pripravljalno postopanje, v tem; glej § 245 do 256; ako se odredi ta¬ koj sporna razprava glej določbe § 258. § 45. Ako toženec s svojim vedenjem ni dal po¬ voda za tožbo in v tožbi terjano zahtevo takoj pri prvem naroku pripoznal, zadenejo pravdni troški tožiteija. On mora tudi povrniti tožencu vsled napeljanega sodnega postopanja provzro- čene troške. §§ 44—46. 25 Opomba: Ako pravda ni bila potrebna, sme so¬ dišče tožitelju, če je tudi povsem zmagal, povrnitev troško v naložiti. Tožba pa ni bila potrebna, če toženec za tožbo ni dal nobenega povoda in če je tožbino zahtevanje takoj pri prvem naroku pripoznal. Potrebnost ali nepotrebnost tožbe presoditi je po načelih drž. zak., posebno takrat, ako je rešiti prašanje, če je tožitelj pred tožbo moral toženca na izpolnitev opominjati. Toženec mora na pr¬ vem naroku izrečno svojo dolžnost pripoznati, če iz¬ ostane od naroka te pravice ne more biti deležen. Določba § 45 je bila posebno potrebna, da se ne zlorab¬ ljajo določbe § 228 te post, (iz nagibov zakona). § 46. Ako je za povrnitev troškov zavezanih več oseb, ki v poglavitni stvari niso solidarno odgovorne, nalaga se jim povrnitev troškov v deležih po glavah. Če je udeležba na pravdi znamenito različna, mora pa sodišče troškovne deleže razdeliti po razmeri te udeležbe. Ako so pa na povrnitev troškov zavezane osebe po predpisih državljanskega prava v po¬ glavitni stvari solidarno odgovorne, raztega se ta odgovornost tudi na pravdne troške nasprotniku pripoznane. Za troške, narasle vsled posebnih pravdnih opravkov posameznih vdeležencev, drugi udeležniki niso odgovorni. Opomba: Ako se civilno-pravdni red sklicuje na določbe državljanskega prava, umevajo se v tem ne samo predpisi občn. državljanskega zakonika ampak tudi predpisi trgovinskega in meničnega zakona in tudi drugi zakoni, ki določajo privatne pravice. Glej člen XXX. uvodne postave. 26 Civilno-pravdni red. § 47. Ako ni ničesar drugega dogovorjeno, smatra se, da so troški sklenene poravnave vzajemno pobotani. Ravno to velja glede troskov pravde, s poravnavo končane v kolikor povrnitev stroš¬ kov eni ali drugi stranki že ni pravomočno na¬ ložena. Ako poravnavna dogovarjanja nimajo vspeha, je odvisna dolžnost povračila s temi združenih troškov od rešitve v poglavitni stvari. Opomba: 0 poravnavah glej III. razdelek četrto poglavje. § 48. Ako se je v teku postopanja prigodilo, da so stranki nastali troški le vsled krivde nasprotnika ali vsled temu se prigodivšega na¬ ključja, sme sodišče tej stranki na predlog ali uradno pripoznati povrnitev teh stroškov ne¬ odvisno od izida pravde. Stranka, kteri se je povrnitev takih troškov že v teku pravde pri- poznala, ni dolžna istih povrniti in sicer tudi takrat ne, ako je v glavni stvari obsojena troške povrniti. Opomba: Glej opombo pri § 40. § 49. Zakonitim zastopnikom, odvetnikom in dru¬ gim pooblaščencem sme sodišče na predlog ali uradno naložiti, da trpijo sami ali povrnejo tiste troške, ki so jih zakrivili s svojo veliko ne¬ marnostjo. §§ 47-51. 27 Posebno velja to tudi glede večjih troškov z veliko nemarnostjo s tem zakrivljenih, da so se v spisih navajale povedbe, ki se stvari ne do¬ tikajo ali da se je v spisih po nepotrebnem pre¬ obširno razpravljalo. Ako se določba ni vsprejela v sodbo v glavni stvari, mora se izreči v odloku. Pred odločbo mora se zaslišati prizadeti zastopnik ali poobla¬ ščenec. Odlok je po pravomočnosti izvršljiv na imetje teh oseb. Opomba: Vide § 179, 200 in 44. § 50. Določbe §§ 40 do 49 veljajo tudi za pravno- lekovno postopanje in za razsodbe druge in tretje inštance glede troškov pravnolekovnega posto¬ panja ter v slučaju prenaredbe razsodeb nižjih sodišč glede troškov celega poprejšnega po¬ stopanja. Za vprašanje troškovne povrnitve ni me¬ rodajna okolnost, da ima ktera stranka razsodke nižjih inštanc za se. § 51. Ako se je postopanje vsled pravnega leka ali uradno razveljavilo ali ničevnim proglasilo in če se ob enem kteri stranki zamore prištevati krivda, da se je postopanje vzlic obstoječemu razkrep- nemu ali ničevnemu vzroku začelo ali nadalje¬ valo ali če je stranka sama razveljavljenje za¬ krivila, sme se tej stranki na predlog ali uradno naložiti povrnitev troškov razveljavljenega po¬ stopanja in morebitnega lekovnega postopanja. 28 Civilno-pravdni red. Če je očividna velika nemarnost sodišča zakrivila, da se razkrepni ali ničevnostni vzrok ni zapazi), ali če je očividna velika nemarnost sodišča razveljavljenje postopanja provzročila, sme se povrnitev troškov razveljavljenega po¬ stopanja, kakor tudi morebitnega lekovnega po¬ stopanja na predlog ali uradno naložiti sodišču. Izven teh slučajev pobotajo se obojestranski troški. § 52. V vsakej sodbi in v odlokih, s kterimi se je pravdna stvar v prvi inštanci popolnoma rešila, mora se odločiti tudi o dolžnosti troškovne povrnitve. V drugih sklepih sme se o povrnitvi stroškov odločiti le v toliko, če dolžnost troš¬ kovne povrnitve ni odvisna od izida v glavni stvari. Ako sodišču ni mogoče ob izdanju delne sodbe odločiti ob enem o troških glede odsojene zahteve ali delne zahteve, izreči se mora v sodbi, če se taka odločba pridržuje še daljni sodbi. O dolžnosti troškovne povrnitve mora se odločiti tudi brez dotičnega strankinega predloga, ako se je le pravočasno vložil troškovnik (§ 54). Opomba: Glej pri § 40 cit. zak. določbe; delne sodbe § 391, 392; sodba vsled odpovedi § 394, kjer je tudi delna sodba možna § 394 in medčasna sodba § 393. § 53. Ob enem z odločbo o dolžnosti troškovne povrnitve mora sodišče ugotoviti znesek po- vrnljivih troškov, ako se troški obojestransko ne pobotajo. §§ 52-56. 29 Ob ustnem razglašenju sodbe ali sklepa, s kterim se izreka dolžnost o stroškovni povrnitvi, sme se vender v vseh slučajih, v kojih se mora sodba ali sklep še pismeno izdelati, ustanovitev troškovnega zneska pridržati tej pismeni izdaji. Opomba: Razglasitev sodeb § 412 do 416, sklepov § 425 do 430; ako se o troških ni sodilo, sme se zahtevati popolnitev sodbe ali sklepa § 423 in 430. § 54. Stranka, ki zahteva povrnitev troškov, mora predložiti sodišču, in sicer pod izgubo pra¬ vice do povrnitve, svoj troškovnik obložen s prilogami morebiti potrebnimi v izkaz troškov- nikovih nastavkov in podatkov pred sklepom razprave, ki se vrši neposredno pred odločbo glede troškovnega zahtevka (§ 52), ako pa se sklepanje naj vrši brez poprejšnje razprave, ob svojem zaslišanju ali ob enem s predlogom, o kte- rem se naj sklepa. § 55. V sodbi pravdnega sodišča prve inštance ali prizivnega sodišča izrečena odločba glede troškov sme se izpodbijati samo z rekurzom (utok), ako se sodba v glavni stvari ob enem ne izpodbija. Šesto poglavje. Izpolnitev zavarovanja. Kako se daje varščina. § 56. Varščina, ki se mora na podlagi določil tega zakona dati, daje se, ako niso stranke niče- 30 Civilno-pravdni red. sar drugega dogovorile, s sodno položbo gotovega denarja ali tuzemskih vrednostnih listin, ki so po predpisih v to obstoječih sposobne za nala¬ ganje denarjev mladoletnikov, in le tedaj, če takih ni, s sodno položbo drugih tuzemskih na borzi zaznamovanih vrednostnih listin, ki dajejo po sodnikovem izprevidu zadovoljno pokritje. Vrednostne listine ne smejo biti izven kurza ter morajo imeti tekoče obrestne liste ali liste na deleže dobička ter talone. Računijo se po kurzu položnega dne. Po izprevidnosti sodišča smejo se za izpolnitev zavarovanja dopustiti po¬ sebno tudi hranilne knjižice kake tuzemske hra¬ nilnice ali kake tuzemske poljedelstvene ali druge posojilnice. Varščino po hipoteki na tu¬ zemsko zemljišče, ki daje zakonito varnost, ali po plačila zmožnih porokih, ki imajo svojo občno sodnost v tuzemstvu, sme sodnik pripustiti, če se od tega, ki je varnost dati dolžen, drugovrstne varnosti dobiti ne more ali le s težavo. S sodno položbo ustanovlja se na njenem predmetu za ter¬ jatev, za ktero se varščina daje, zastavna pravica. Opomba: Določbe o varščini glej § 38, 57 in 58, § 407, 458 tega zak., § 200 eks. reda § 43 in 44; § 399, 398, 390, 355, 271, 304, 314 in 196 eks. reda. Hranilnične knjižice do 500 gl. kot zakonita var¬ ščina spadajo tudi pod odstavek prvi, ker so postavno dopuščene za nalaganje denarjev mladoletnikov. Zavarovanje pravdnih stroškov. § 57. Ako nastopajo inozemci kot tožitelji pred sodiščem ležečim v ozemlju, za ktero velja ta §§ 57-58. 31 zakon, morajo na zahtevanje dati tožencu var¬ ščino za pravdne troške, ako v državnih po¬ godbah ni dogovorjeno inače. Take dolžnosti na zavarovanje pa vender ni: 1. Ako po zakonih države, kteri pripada tožitelj, avstrijski državljani v enakem slučaju niso primorani dajati varščine za pravdne stroške; 2. če poseduje tožitelj v ozemlju, za ktero je ta zakon veljaven, dovolj imetja v posestvih ali v terjatvah zavarovanih zemljeknjižno na ta¬ kih posestvih, da more z njim pravdne troške pokriti; 3. za tožbe v zakonskih sporih; 4. za tožbe v mandatnem in meničnem po¬ stopanju, za protitožbe ter za tožbe, ki se poda¬ jajo na javni, sodni poziv. Ako se pokaže kaka dvomba v zakono- dajstvu, v napravah ali v vedenju države, kterej tožitelj pripada, obrniti se mora glede tega na justično ministerstvo za izjavo. Taista je za so¬ dišče obvezna. Opomba: Glede ogerskih državljanov varščine opro¬ ščenih glej člen XXIX. odst. 2 uvodnega zakona; man¬ datno in menično postopanje § 548 do 559; postopanje v zakonskih sporih dvorni dekret 25. avgusta 1819 štev. 1595 zb. j. zak. § 58. Toženec sme varščino zahtevati tudi takrat, če je tožitelj v teku pravde tuzemstveno lastnost iz¬ gubil ali če je pogoj odpadel, vsled kterega je bil inozemec zavarovanja oproščen, in če ni tolik del terjatve neizpodbijan, da v pokritje troškov zadošča. 32 Civilno-pravdni red. § 59. Izvzem ši oba slučaja § 58 mora se predlog na zavarovanje pravdnih troškov staviti na prvem naroku in pred začetkom pravde v glavni stvari, sicer je izključen. V predlogu mora se vselej povedati viso¬ kost varščine. O predlogu odloča se z odlokom. Opomba: Prvi narok § 239 in pred okrajnimi sodišči § 440. § 60. Ako se je predlogu vstreglo, mora se ob enem določiti znesek varščine in rok, v kterem se naj ta znesek pri sodišču položi ali v kterem naj tožitelj s prisego potrdi, da varščine položiti ni zmožen. Določevaje visokost varnostne svote upo¬ števati je troške, ktere bo toženec za svojo obrambo nemara potrošil, ne pa tudi stroške, ki bi mu narasli s kako protitožbo. V svrho prisežne potrditve svoje nezmožnosti varnostno svoto položiti, mora tožitelj pri pravdnem sodišču prositi za odredbo naroka v roku, ki mu zato mora biti odprt. Prisega se sme storiti pri so¬ dišču tožiteljevega stanovališča ali bivališča. V pismenem izdanjusk lepa, ki se vroča to- žitelju, mora se mu naznaniti, da bo sodišče v slučaju, da v prvem odstavku rečeni rok brez¬ uspešno preteče, na predlog toženca izreklo, da je tožba umaknena, ali da bo smatralo, če je predlog stavljen v teku pravnih lekov (§ 58), da je tožnik pravni lek umaknil. Obojno vrši §§ 59-63. 33 se z odlokom, pred sklepom mora se zaslišati tožnik ustmeno ali pismeno. Opomba: Za priseganje veljajo določbe zakona z dne 3. majnika 1868 štev. 33 drž. zak.; nasledke umak¬ njene tožbe vide v § 237, pritožbe § 484. § 61. Ako se je predlog na zavarovanje pravdnih stroškov pravočasno stavil, ni dolžen toženec do rešitve v glavni stvari nadaljevati postopanja. Ako se je predlog zavrgel, sme sodišče nada¬ ljevanje postopanja odrediti, ne da bi moralo čakati na pravomočnost zavračajočega sklepa. Zoper to odredbo ni rekurza. § 62. Če se je varščina pravočasno položila ali prisega storila, mora se na strankin predlog po¬ stopanje v glavni stvari nadaljevati. Ako se je pokazalo tekom pravde, da založena varščina ne zadošča, sme toženec predlagati dopolnitev varščine, ako ni tolik del tožene tir- jatve neizpodbijan, da za pokritje zadoščenje. Tak predlog nima odloživne moči. Sklep, s kterim se dopolnitev varščine odreja, je po zadobljeni moči izvršljiv. Sedmo poglavje. Pravica ubogih. § 63. Kdor ni zmožen zalagati pravdnih troškov ne da bi prikrajševal najpotrebnejši živež sebi 3 34 Civilno-pravdni red. in svoji, rodbini, sme si za pravdo pridobiti pra¬ vico ubožnosti. Inozemcem dovoljuje se ta pravica le pod pogojem vzajemnosti. Ce je izpolnjevanje vzajem¬ nosti dvomljivo, priskrbeti je izjavo justičnega ministerstva. Taista je za sodišče obvezna. § 64. S podelitvo pravice ubožnosti zadobiva stranka za določeno pravdo: 1. začasno oproščenje kolkov in drugih državnih pristojbin, ktere se povodom pravde dajati morajo; 2. oproščenje dajati varščino za pravdne troške; 3. ako je v pravdi zastopanje po odvetni¬ kih postavno zapovedano, pravico zahtevati, da se za njo postavi odvetnik, ki bo začasno brez¬ plačno varoval njene pravice; 4. če se mora v pravdni stvari, za ktero ni zakonito zapovedano zastopanje po odvetnikih, naperiti tožba izven stanovališča ali stalnega prebivališča uboge stranke, oblast zahtevati, da svojo tožbo napove v zapisnik na okrajnem so¬ dišču svojega stanovališča ali svojega stalnega bivališča, in pravico zahtevati, da se ta zapisnik pošlje pravdnemu sodišču ter da to sodišče za ubogo stranko za ustno razpravo postavi za¬ stopnika, da brezplačno varuje njene pravice ; to zastopanje sme se naročiti uradnikom na državnem pravdništvu ali sodišču; §§ 64—65. 35 5. začasno oproščenje plačila pristojbin iz- poslanih sodnih uradnikov in služabnikov, pri¬ stojbin zvršilnih organov, prič in zvedencev, troškov za sodno napravo prepisov zapisnikov in prilog ter nadpisov, troškov potrebnih raz¬ glasov in končno potrebnih gotovih izdatkov, ktere so imeli od pravdnega sodišča postavljeni postavni zastopniki ali ubogi stranki dodani odvetnik ali zastopnik. Te pristojbine in izdatki plačujejo se začasno iz državne blagajne. Opomba: Dolžnost brezplačnega odvetniškega za¬ stopanja raztega se le na odvetniško pravdo § 27. § 65. Prošnja za podelitev ubožnostne pravice mora se vložiti na pristojnem pravdnem sodišču prve inštance pismeno ali v zapisnik. Če uboga stranka ne stanuje ali stalno ne prebiva v okolišu pravd¬ nega sodišča, sme prošnjo za podelitev pravice ubožnosti očitovati v zapisnik na okrajnem so¬ dišču svojega stanovališča ali stalnega prebivališča. V prošnji mora se označiti pravna stvar, za ktero se naj ubožnostna pravica podeli. Ob enem se mora predložiti spričevalo glede imo- vinskih razmer stranke, kterej je ubožnostno pravico podeliti. V spričevalu morajo se popisati dohodki, ktere dobiva stranka od svojega zaslužka ali od drugih virov, ter imenovati osebe, za kterih vzdr¬ ževanje mora stranka morebiti skrbeti, in izrečno potrditi, da stranka pravdnih troškov zalagati ni zmožna (§ 63 odst. 1). 3* 36 Civilno-pravdni red. Spričevalo mora izdati občinsko predstoj- ništvo tiste občine, v kterej stranka v tem času stanuje ali biva in mora biti potrjeno od cesarske politične okrajne oblasti, ako ne izhaja od občin z lastnimi statuti. Natančneji predpisi glede postopanja ob izdavanji in potrjenji takih spričeval izdajo se potom naredbe. Za varovance sme to spričevalo izdati tudi varstvena oblast. Opomba: Zoper dovoljenje ubožnostne pravice ni pritožbe § 72 odst. 2, ako se odreče glej § 514 rekurz, in § 522. § 66. Če je stranki proseči za ubožnostno pravico pridati odvetnika, mora istotako odločiti pravdno sodišče prve inštance. Za to odločbo pristojno je isto sodišče tudi tedaj, ako se je še le po danem dovoljenju ubožnostne pravice pojavil povod za¬ radi potrebe lekovnega postopanja ali iz drugih vzrokov dodati odvetnika. Prideljenje odvetnika samo izvrši se od v to pristojnega odbora od¬ vetniške zbornice. § 67. Ako je v teku pravde nastala potreba, da se pravdni opravki, ki potrebujejo sodelovanja od¬ vetnika, ne vršijo v okolišu zbornega sodišča prve inštance, kjer stanuje odvetnik za ubogo stranko postavljeni, mora odbor po tem takem pristojne zbornice imenovati na predlog slednjič imenovanega odvetnika ali na zahtevanje uboge §§ 66—69. 37 stranke odvetnika, ki ima svoj sedež v okolišu zbornega sodišča prve inštance, na kterem se mora pravdno opravilo vršiti. § 68. Ako jestranka, kterej seje ubožnostna pravica podelila, umrla ter ako so se strankine imovinske razmere spremenile tako, da so pogoji, pod kterimi se je prvotno ubožnostna pravica podelila, poznej odpadli, ugaša ubožnostna pravica. V poslednjem slučaju mora pravdno sodišče prve inštance • uradno ali na predlog s sklepom izreči, da je ubožnostna pravica ugasnila. Ubožnostno pravico mora pravdno sodišče na predlog ali uradno s sklepom stranki odteg¬ niti, ako seje izkazalo, da pogoji, o kterih se je ob podelitvi ubožnostne pravice mislilo, da obstoje, že takrat niso obstajali. Opomba: Z določbo zadnjega odstavka odpade preiskavanje in odločba političnih oblastij v slučajih pri¬ tožbe, da je stranka pravico ubožnosti zvijačno dosegla; ubožnostna pravica ugaša tudi v slučaju navedenem v členu XXXIII. uvodne postave, ako je sodišče odvetnika na predlog zastopanja uboge stranke odvezalo. § 69. Strankam, ktere so dovoljenje ubožnostne pravice tihotapno dosegle, prisoja se kazen za nagajivost. Kdor je v spričevalu označenem v § 65 vedoma napačne podatke spričal ali neresnico vedoma za resnico potrdil, odgovoren je, ako se je vsled tega podelila ubožnostna pravica, za one zneske, kterih plačila je bila stranka za- 38 Civilno-pravdni red. časno oproščena, za troške morebitnega odvet¬ niškega zastopanja in za vso drugo provzročeno škodo. Opomba: Kazni glej § 220. § 70. Ako se je povrnitev pravdnih stroškov naložila nasprotniku uboge stranke, smejo se izterjati troški označeni v § 64 štev. 1 in 5, kterih zalaganja . je uboga stranka začasno oproščena, ter pristoj bine in gotovi izdatki za ubogo stranko postav¬ ljenega odvetnika neposredno od nasprotnika. Ugovori nanašajoči se na obstoječe pravne razmere med ubogo stranko in njenim nasprot¬ nikom smejo se v tem odvetniku le v toliko nasproti postavljati, v kolikor gre za poraču- nanje troškov, ktere mora po nalogu uboga stranka v isti pravdi povrniti svojemu nasprotniku. Opomba: Ta določba je popolnoma nova in služi v varstvo eraričnih pristojbin in troškov zastopnika uboge stranke. § 71. Ako so pogoji za to, da se je ubožnostna pravica pozneje odtegnila, primorati je na predlog vdeleženca stranko, kteri se je ubožnostna pra¬ vica podelila, da doplača tiste zneske, kterih plačila se je na podlagi ubožnostne pravice oprostila. Po razmeri imovitosti uboge stranke more se njej naložiti doplačilo le deloma. Če je nastopila taka dolžnost doplačanja, na¬ laga se stranki najpoprej povrnitev gotovih iz- §§ 70-73. 39 datkov, ki zadevajo v smislu § 64 točka 5 državno blagajno, potem plačilo odvetnikovih pristojbin in končno plačilo kolkov in pristojbin. Smislu prvega odstavka storjeni sklep je po nastopu pravomočnosti izvršljiv v imetje stranke, ki je doplačilo dolžna. § 72. V slučajih omenjenih v §§ 65, 66, 68 in 71 odločuje se o stavljenih predlogih brez poprejšnje ustne razprave. Sodišče si sme pojasnila, ki se mu zdijo potrebna, pridobiti uradnim potom Odločba, s ktero se je stranki podelila ubož- nostna pravica, ter odločba, da se za ubogo stranko mora postaviti odvetnik, ne sme se iz¬ podbijati z nobenim pravnim lekom. Odvetniškega zastopanja ne potrebujejo stranke v opravkih, ki se morajo, po predpisih tega poglavja pri sodišču vršiti, tudi takrat ne, če kot pravdno sodišče nastopa zborno sodišče. § 73. Vložitev prošnje za dovoljenje ubožnostne pravice ter stavljenje kakega drugega predloga po določilih tega poglavja dopustnega ne daje no¬ beni stranki pravice, da bi se branila spuščati v pravdo ali nadaljevati obravnavo ali zahte¬ vati podaljšanje rokov ali preložitev razprave. V postopanju pred zbornimi sodišči pa se vender ne sme zoper ubogo stranko izdati sodba zaradi izostanka niti iz vzroka, da stranka ni pravo¬ časno podala odgovora na tožbo, niti zaradi tega, 40 Civilno-pravdni red. da stranka na prvi narok za ustno pravdno razpravo določen ni prišla z odvetnikom, ako še njena po vročitvi tožbe brez odloga vložena prošnja za podelitev ubožnostne pravice ni za dobila rešitve ali če za ubogo stranko v slučaju dovoljene ubožnostne pravice še ni nastavljen nobeden odvetnik. Opomba: Ako se strankinemu zahtevanju, da se izda kontumacijalna sodba, ne more vstreči, mora se narok preložiti na primeren čas in zamudna stranka k novemu naroku povabiti; § 402 zadnji odst. Drugi razdelek. Postopanje. Prvo poglavje. Spisi. § 74. Pravdo zadevajoči predlogi, prošnje ali naznanila, kteri se morajo izven ustne raz¬ prave podajati, stavljajo se v spisih, v kolikor ne dovoljuje zakon dajati jih v zapisnik. Opomba: Glej §§ 64 odst. 4, 65 odst. 1, § 27 odst. 2, 72 odst. 3, 162 odst 2,' 286 odst. 2, 323 odst. 1, 348, 355 odst. 2 in 384 zadnji odst. § 520, 434, 465 odst. 2, 468 odst. 2. § 75. Vsak spis mora v sebi imeti: 1. Naziv sodišča, potem imena stranek (ime in priimek) posel, stanovališče in stališ strank, imenovanje za stranke poslujočih zastopnikov in označenje pravdnega predmeta; §§ 74-77. 41 2. zaznamovanje prilog in njih števila ter opombo, so li priloge v izvirniku ali v prepisu priložene. 3. Podpis stranke same ali njenega postav¬ nega zastopnika ali pooblaščenca, v odvetniški pravdi pa tudi podpis odvetnika, ako se ne uporabi določba § 28 odst. 1. § 76. V vsakem spisu morajo se nadalje v kratki, pregledni in jedernati sestavi popisati dejanske okolnosti, s kterimi se v spisu stavljeni predlogi vtemeljujejo, ter ako so te navedbe potrebne dokaza ali verjetnostnega izkaza, morajo se oz¬ načiti tudi pojedince dokazila, kterih se hoče poslužiti, da se dovrši ta dokaz ali izkaže verjetnost. § 77. Ako je razpravljati ustno o predlogu stav¬ ljenemu v spisu, prilagajo naj se sp su samo prepisi listin, na ktere se v spisu pozivlje; če pridejo v poštev le deli listine, zadošča, da se priloži samo izpisek zadržujoč začetek, stvar za¬ devajoče mesto, konec, datum in podpise. Ako so listine nasprotniku že znane, ali če so jako obširne, zadošča, da se listine v spisu natančno zaznamvajo in da se stori ponudba, dopustiti nasprotniku uvid ali jih na zahtevanje predložiti sodišču. Ce se listine ne nahajajo v strankinih rokah, mora povedati, kako je pribaviti te listine. 42 Civilno-pravdni red. Opomba: Ako se v mandatnem ali meničnem po¬ stopanju zahteva izdanje plačilnega naloga, morajo se predložiti vse listine v izvirniku, glej § 548 in 557 tega zakona; vide § 183, 229, 250, 297 do 309, 316. člen VIL štev. 4 uvodne post, k civ. pravd, redu. § 78. Spisi, namenjeni pripravljati ustno razpravo (pripravljalni spisi) morajo razven drugih spisnih potrebnosti) zadržavati: 1. Predloge, ktere namerava stranka staviti pri ustni razpravi; 2. Predpisu § 76 vstrezajočo navedbo de¬ janskih razmer, na ktere se hoče stranka v utemeljitev svojih predlogov ali v pobijanje na- sprotniških predlogov sklicevati pri ustni razpravi ter naznanilo dokazil, ktera hoče stranka pri tej razpravi uporabiti, da overi svoje lastne trditve ali ovrže dejanske nasprotniške trditve; 3. Primerno stvarnemu položaju izjave glede resničnosti, pravilnosti in popolnosti dejanskih navedeb izrečenih v predhodnem nasprotniškem spisu ter glede dopustnosti dokazil oznamovanih po nasprotniku. Pravnih razlaganj in dokazovanj o verjet¬ nosti ali verodostojnosti posameznih dejanskih trditev ali o dozdevni dokazni moči ponujenih dokazov ni sprejemati v pripravljalni spis. Opomba: Vide § 492, 506 in 520 glede dopustnosti pravnih izvajanj; § 149, 177, 229, 239, 243, 258, 420, 423, 482' Pripravljenih strankinih zapisnikov ni smeti spreje¬ mati § 210 odst. 2 sicer ničnost sodbe in postopanja § 477 odst 8. Glej § 49. §§ 78-81. 43 § 79. V zapisnik dane prošnje, ktere nadomešču- jejo spise, morajo se uravnati po določilih za spise. Ako se prošnja poda izven ustne razprave, mora pri zbornih sodiščih sestaviti zapisnik sod¬ niški uradnik, kterega načelnik sodišča ali se¬ natov predsednik v to odloči. Glej opombo pri § 74. § 80. Ako se podaja predlog v spisu ali vlaga na sodišče naznanilo, ki se mora tudi nasprot¬ niku priobčiti s spisom, mora se tega spisa ka¬ kor tudi vseh pripravljalnih spisov, ako ni v tem zakonu določeno kaj drugega, vložiti toliko so¬ glasnih spisnih izvodov, da se more vsakemu nasprotniku vročiti po en izvod in da se vrh tega en izvod obdrži v sodnih aktih. Spisom morajo se priložiti nadalje potrebni nadpisi (rubrike) za obveščenje drugih vdeležencev. Nadpisi morajo imeti naziv sodišča, strank in pravdnega predmeta kakor veleva določba § 75. Opomba: Glej § 90. § 81. Ako se mora po določbah tega zakona na¬ sprotniku vročiti izvod vloženega spisa, morajo se temu pridejati tudi prepisi prilog spisa. Iz¬ virne priloge obdržane pri sodišču morajo se predložiti nasprotniku na zahtevanje v uvid v vsakem času. Glej § 218, 219. 44 Civilno-pravdni red. § 82. Ako se je stranka v svojem spisu sklice¬ vala na listine, ki so v njenih rokah, dolžna je na zahtevanje nasprotnikovo te listine v izvir¬ niku v treh dneh na sodišče položiti in o tem nasprotnika obvestiti. V treh dneh po sprejetem naznanilu sme potem nasprotnik listine pregle¬ dati in si vzeti njih prepise. Rok za pregled sme sodišče in v postopanju pri zbornih sodiščih senatov predsednik, kteremu je pravna zadeva dodeljena, na predlog primerno skrajšati, če je stranka izkazala, da listino nujno potrebuje. Zoper odlok o takem predlogu ni nobenega pravnega leka. Opomba: Ako se stranka v sodnem zapisniku na listine v svojih rokah sklicuje, ima isto dolžnost, § 79. Ako se obravnava preloži, sme sodišče uradno strankam naložiti, da v določenem času predložijo iz¬ virne listine sodišču glej § 181. § 83. Odvetnikom je dovoljeno, priobčevati si iz¬ virne listine proti sprejemnemu potrjilu iz rok v roke. Ako odvetnik vročene mu listine v do¬ govorjenem roku in v pomanjkanju dogovora v treh po sprejemu ne vrne, mora se na predlog in po prejšnjem ustnem ali pismenem zaslišanju s sklepom prisiliti, da listine nemudoma vrne. Glede na ta sklep veljajo določbe § 82 odst. 2. Sklep je takoj izvršljiv. §§ 82-86. 45 § 84. Ako v tem zakonu ni ničesar drugega do¬ ločeno, mora sodišče uradno odrediti, da se od stranijo oblikovne napake, ki zamorejo ovirati redno opravilno postopanje z vloženim spisom. Tega odloka ni smeti izpodbijati s posebnim pravnim lekom. Taka oblikovna napaka je posebno, če se ni gledalo na predpise §§ 75 in 77, ali če ni spismh izvodov ali nadpisov v potrebnem številu. V postopanju pred zbornimi sodišči sme te odredbe izdati senatov predsednik, kteremu je pravna zadeva dodeljena. Opomba: Glej § 37 in § 562 slednji odst, in § 435. § 85. V svrho odstranitve oblikovnih napak sme se stranka poklicati, ali se ji spis vrniti z na¬ ročilom, da odpravi oblikovne napake, ktere se ji ob enem označijo. Ako je vložitev spisa bila navezana na rok, določi se v slednjem slučaju za zopetno vlo¬ žitev novi rok in če se temu sledi, smatra se, da je spis vložen tega dne, kakor prvič. Podalj¬ šanja tega roka ni dopustiti. Proti sklepom, storjenim na podlagi pred- stoječih določil ni dopuščen posebej nobeden pravni pripomoček. V kolikor se zategadelj sme prositi pomoči pri višjih sodnih oblastih, ktenm pristoja pravica nadzorstva, presoja se po pred¬ pisih izdanih glede notranje vravnave in poslov¬ nega reda sodišč. 46 Civilno-pravdni red. Opomba: V rešenju prvega naroka sme sodnik skleniti, da toženec v določenem roku na tožbo odgo¬ vori in če se odgovor vloži s formalnimi napakami ter sodnik sklene odpravo teh napak, določi se ob enem novi rok za vložitev odgovora § 243; isto velja za nič¬ nostno in obnovilno tožbo, za ktero velja prisilni rok en mesec dnij. § 534. § 86. Stranki, ktera v spisu z razžaljivimi napadi sodišču dolžno spoštovanje žali ali v spisu na¬ sprotnika, zastopnika, pooblaščenca, pričo ali zvedenca razžali, sme sodišče prisoditi kazen zaradi nereda ne krateč s tem pravice kazen¬ skega preganjanja. Iz enakih vzrokov sme se izreči kazen zaradi nereda zoper odvetnika, ki je spis podpisal. Opomba: Isti kazni zapade tudi pooblaščenec in postavni zastopnik stranke, ker se po § 5 in 39 tega zakona določbe glede strank raztegujejo tudi na postavne zastopnike in pooblaščence strank. O kaznih za nered glej § 220. Drugo poglavje. Vročbe. §87. Vročitve vršijo se uradno, ako v tem za¬ konu ni zapovedano ničesar drugega. Opomba: Vročitve med odvetniki §§ 112 in 113; vročitve po pošti ali po notarju § 581 in 592. 1. V domačih deželah (tuzemstvu). § 88. V domačih deželah vršijo se vročitve na¬ vadno po pošti. V kolikor se smejo vročitve iz- §§ 86-90. 47 vrševati v kraju sodišča ali inače v domači de¬ želi po sodnih slugah ali s posredovanjem ob¬ činskega predstojnika ali upraviteljev izločenih graščin, določilo se bode naredbenim potom. Ako se vsled teh za vročevanje zahteva sodelovanje občin, ki nimajo lastnega statuta ali izločenih graščin, obrniti se je zaradi izjave na deželni odbor. Sodni sluge smejo se za opravljanje vro¬ čitev uporabiti le v okraju sodišča, pri kterem so nameščeni, občinski organi in nameščenci upraviteljev izločenih graščin le v dotičnem ob činskem ali graščinskem ozemlju. Opomba: Vročitev plačilnega naloga v mandatnem postopanju glej § 550 zadnji odst.; sodbe v razsodniškem postopanju vročujejo se po pošti ali po notarju § 592; privilegije kreditnih zavodov pod državnim nadzorstvom glede vročitev vide min. naredbo 28. okt. 1865 štev. 110 drž. zak. člen IX uvodne post, k civ. pravdn. redu; ne¬ posredno izročitev pri sodišču § 114; za vročitve po pošti velja naredba just. min. z dne 7. decembra 1893 štev. 20154. § 89. Način vročitve ima določiti sodišče, čijega sodbe, sklepi ali vabila se vročiti morajo ali pri kterem se je vložil spis, ki se mora vročiti, ali se sestavil zapisnik. To sodišče mora tudi zaradi vročitve potrebno ukreniti. V postopanju pred zbornimi sodišči sme tako naročilo namesto sodišča izdati senatov predsednik, kteremu je pravna zadeva dodeljena. § 90. Ako ima več vdeležencev skupnega zastop¬ nika, velja izročitev enega samega odpravka, 48 Civilno-pravdni red. povabila ali zapisniškega prepisa ali enega spis- nega izvoda temu zastopniku kot za vse izvr¬ šena vročitev. Ako je za enega vdeleženca več zastopnikov pooblaščenih sprejemati sodne vročbe, smatra se vročitev za izvršeno, ako se izroči enemu teh zastopnikov en izvod vročilnega spisa. Iste določbe veljajo tudi glede vročitev pre¬ pisnih prilog spisa ali zapisnika. § 91. Ako da ktera izmed oseb, kterim je naro¬ čena izvršitev vročitve (vročevalci) povod za pritožbo, mora senatov predsednik, sodnik, kte- remu je poverjeno nadzorstvo sodne pisarne ali predstojnik sodišča hitro kakor o tem izve, pri¬ merno ukreniti, da se temu odpomore. Vzrok pritožbe sme se ustno naznaniti. Opomba: Vsled te določbe podvrženi so sodnemu nadzorstvu tudi poštni in občinski služabniki, ako opravljajo vročitev sodnih (spisov. Proti tem ukrepom pristoja udeleženim rekurs § 515. § 92. V aktivni službi stoječim osebam vojaškega moštva, vojne mornarice ali domobranstva ter v aktivni službi stoječim osebam orožniškega moštva namenjene vročitve, morajo se izvršiti po načelniku (šefu) neposredno predstojne po- veljstvene oblasti. Če se morajo vročitve inače izvršiti v vojaških poslopjih zasedenih od vojakov, morajo se opraviti na ta način, da se poprej naznanijo poveljniku zgradbe in s pomočjo ene od njega dodane osebe. §§ 91-94. 49 Opomba: Povabilo glej § 330 in § 32 sodn. pra¬ vilnika. § 93. Ako je stranka dala za pravdo pravdno pooblastilo, morajo se vršiti vse vročbe tičoče se te pravde naznanjenemu pooblaščencu, dokler pooblastilo ni razveljavljeno (§ 36). V pravdnih zadevah nanašajočih se na tr¬ govinski obrat kake osebe, sme se vročitev za principala izvršiti vroke prokurista. Opomba: Ako pri ustni obravnavi obe stranki izostaneta in sodišče mirovanje postopanja izreče ali ako obe stranki sodišču med sepoj dogovorjeno miro¬ vanje postopanja naznanita, mora sodišče rešitev vselej vročiti pooblaščencu in stranki posebej § 170. Glej tudi člen IV. odst. 2 uvodne postave. Posebne določbe za vročbe v trgovinskih zadevah vide čl. 117, 167, 196, 144, 172, 244, 206 in 236 trgov, zak. Vročevalni pooblaščenec. § 94. Ako je kaka v kraju pravdnega sodišča stanujoča oseba pooblaščena, da sprejema za ktero na pravdi udeleženo osebo tej določene spise (vročevalni pooblaščenec) tedaj se naj vrše vse vročitve v roke te osebe. Vročevalnemu pooblaščencu za več udele¬ žencev mora se izročiti toliko izvodov vročilnega spisa, kolikor je udeležencev. Zastran prepisov spisnih ali zapisniških prilog pa zadošča, da se vroči po en prepis vsake priloge vročevalnemu pooblaščencu. 3 50 Civilno-pravdni red. Opomba: Ako ima stranka pravdnega pooblaščenca zraven vročevalnega pooblaščenca na kraju sodišča, grejo vse vročitve v roke pravdnega pooblaščenca § 93. § 95. Sodišče sme ukazati stranki na predlog ali uradno, da imenuje v roku, ki se mora ob enem določiti, v kraju pravdnega sodišča stanujočega vročevalnega pooblaščenca: 1. če ta stranka stanuje izven okoliša zbor¬ nega sodišča prve inštance, ki je pravdno sodišče ali v kterega okolišu leži okrajno sodišče, ki je pravdno sodišče; 2. če je stranka med pravdo svoje stanova- lišče premestila izven v prvi točki imenovanega okoliša zbornega sodišča. Tak ukaz, zoper kterega ni pravne pomoči posebej, izdaja v postopanju pred zbornimi so¬ dišči senatov predsednik, kteremu je pravdna zadeva dodeljena. Opomba: Glej § 111, 103, 104, 106, 107, 108 in 562. § 96. Ako se v smislu § 95 izdani ukaz ni iz¬ polnil, smejo se vse poznejše vročitve izvršiti na ta način, da se pisma izročijo pošti pod najzadnje naznanjenim strankinim naslovom. Z izročitvo pošti je vročba opravljena, če se pošiljatev tudi kot neizpeljiva vrne. Ako v posameznem slučaju vročba po pošti ni dovoljena in ako je za imenovanje vročevalnega pooblaščenca postavljen rok brezuspešno pretekel, §§ 95—97. 51 mora se stranki naznaniti, da se bodo odslej naprej vsa za njo določena pisma shranjevala pri sodišču z nasledkom dovršene vročitve. Izročitev pošti v smislu prvega odstavka ne velja, ako bi se vročbe morale izvršiti izven ozemlja, za ktero ta zakon velja. § 97. Pravdni družniki, kteri nimajo skupnega zastopnika, morajo sodišču naznaniti skupnega vročevalnega pooblaščenca, ki stanuje v kraju pravdnega sodišča in sicer tožitelj v tožbi, dru¬ gače pa z opravljanjem prvega pravdnega opravka. Vender je pravdnim družnikom dovoljeno posta¬ viti si vročevalnega pooblaščenca izmed sebe, dasi isti ravno ne stanuje v kraju pravdnega sodišča, pa v okolišu zbornega sodišča prve in- štance, ki je za nje pravdno sodišče ali v katerega obsegu se nahaja okrajno kot pravdno sodišče in če se do stanovališča tega pravdnega druž- nika ob enem vročba poštnih pošiljatev po poštnih služabnikih redno opravlja. Če so pravdni družniki opustili skupnega vro¬ čevalnega pooblaščenca pravočasno naznaniti, mora se jim na predlog nasprotne stranke na njihovo nevarnost in troške postaviti za skup¬ nega vročevalnega pooblaščenca na mestu pravd¬ nega sodišča stanujoča sposobna oseba. Ta sklep se ne sme izpodbijati. V postopanju pred zbornimi sodišči pristaje to sklepanje senatnemu predsedniku, kteremu je pravna zadeva dodeljena. 3* 52 Civilno-pravdni red. Opomba: Pravdni družniki glej drugo poglavje prvega razdelka; glej opombo pri § 40. § 98. Za stranskega vdeleženca, s kterim je rav¬ nati kakor s pravdnim družnikom, velja tako dolgo za vročevalnega pooblaščenca glavna stran¬ ka, kteri se je stranski udeleženec pridružil, dokler ni sodišče s privoljenjem stranskega vdele¬ ženca ne postavilo drugega skupnega vročevalnega pooblaščenca (§ 97 odst. 2 in 3). Opomba: Glavna stranka in stranski vdeleženec smeta pa tudi sporazumno imenovati vročevalnega po¬ oblaščenca § 97 odst. 1. Stranski vdeleženec zavzema stališče pravdnega družnika v slučajih § 14 in 20. § 99. Za posamezno osebo postavljeni vročevalni pooblaščenec mora vse za njo mu vročene spise tej vsakokrat brez odloga vposlati. Istotako mora skupni vročevalni pooblaščenec, ako po dogovoru ni določeno drugače, prejete spise vsakokrat brez odloga vposlati osebam, za ktere je iste sprejel, ter njim dopustiti pregled prepisov prilog, ki jih pri sebi shranjevati mora in dovoliti, dasi nare¬ dijo daljne prepise. Čas vročitve. § 100. Po nedeljah in praznikih sme se vročevanje vršiti le z dovoljenjem sodnika, razven ako se opravi po pošti. To dovoljenje sme izdati senatni predsednik, kakor tudi predstojnik pravdnega ali §§ 98—102. 53 okrajnega sodišča, v čijem okolišu se naj vročba vrši in se mora na vročilnem spisu zaznamovati. Sklep, s kterim se dovoljenje da ali odreče, ne more se izpodbijati po nobenem pravnem leku. Zgornji predpisi veljajo tudi, ako se mora vročitev vršiti po noči. Opomba: Nedeljski počitek glej § 221. Kraj vročitve. § 101. Vročitev v vročevalnem kraju mora se zvršiti v stanovanju, v obrtni delavnici, v pro- dajalnici ali na delavskem torišču dotične osebe ter pri odvetnikih in notarjih v njihovi pisarni, izven teh prostorov izvršena vročba velja le, ako se sprejem ni zavrnil. Če oseba, kteri se naj vroči, nima stano¬ vanja, obrtne delavnice, prodajalnice ali tvorišča sme se ji vročiti tam, kjer se jo najde. Nadomestna vročba. § 102. Ako se osebe, kteri se naj vroči, v njenem stanovanju ne najde, more se vročitev veljavno izvršiti vsakemu vročevalcu znanemu v stano¬ vanju bivajočemu odrašenemu rodbini pripa- jočemu domačinu ali kaki odrašeni osebi, ki je pri obitelji v službi. Aka tudi takih oseb ni najti, more se vročilni spis vročiti v isti hiši stanujočemu naj- modalcu ali po tem najetemu ravno tam stanujo¬ čemu pazniku, če so te osebe vročbe sprejeti voljne. 54 Civilno-pravdni red. § 103. Za osebe, kterih v njihovi poslovalnici ali na torišču njihove obrtne delavnice ni najti, sme se vročitev izvršiti tam navzoči odrašeni osebi, za ktero vročevalec ve, da je od rodbine adresa- tove ali da je v njegovem poslu ali obrtu v službi. Če se odvetnika ali notarja v svrho vro¬ čitve v njegovi pisarni ne najde, more se vročiti vsaki tam pri odvetniku ali notarju nameščeni ali služeči vročevalcu poznani osebi. Vročitev v 1. in 2. odstavku ter v § 102 imenovanemu družinskemu členu, domačinu, na¬ meščencu, služabniku itd. ni dopustna, če so isti udeleženi kot pravdni nasprotniki osebe, kteri se naj vroči § 104. Ako se vročitev ne more opraviti niti ne¬ posredno osebi, kteri se mora vročiti, niti po določbah §§ 102 in 103, sme se opraviti tako, da se vročilni spis v slučaju, da se je vročitev morala opraviti po pošti, položi pri onem poštnem uradu, pod katerega uradnim področjem je vroče- valni kraj v vseh drugih slučajih pa občinskemu predstojniku v vročevalnem kraju v shrambo da ali položi pri oskrbniku izločene graščine in da se ta položba razglasi s pismenim naznanilom, ki se nabije na vrata v stanovanju ali na vhodna vrata prodajalnice ali delavnice in da se ob enem po mogočnosti ustno objavi v sosedstvu prebi¬ vajočim osebam. §§ 103—106. 55 Pismeno naznanilo sme se le ob delavniku nabiti na prodajalnična vhodna vrata. Ako se s položbo vročilnega spisa po zgor¬ njih določbah ravna, velja ista toliko kakor vročba. Če se naznanilo poškoduje ali odtrga, nima to na veljavnost vročbe nobenega vpliva. § 105. Vročitve javnim organom, ki so poklicani zastopati erar ali drugim oblastvom, občinam, korporacijam in zavodom, opravljajo se, če v po¬ sebnem slučaju ni zaukazano drugače, vroke uradniku ali služabniku, kteri je v to določen, da sprejema spise za oblastvo, občino, korpora¬ cijo ali zavod, ako bi tak ne bil znan, v roke vsakteremu vročevalcu poznanemu v dotičnem uradu ali poslovalnici navzočemu uradniku ali služabniku oblasti, občine, korporacije ali za¬ voda, kteremu je spis namenjen. Vročevanje tožeb. § 106. Tožbe smejo se vročevati tožencu le lastno¬ ročno (§ 92) ali v roke zastopniku, ki je od njega za sprejemanje tožeb pooblaščen ali v pravnih zadevah, ki se nanašajo na trgovinsko obrt ka¬ tere osebe, vroke prokurista tožene tvrdke. Ako se vročba tako ne da dovršiti, mora se stranka, kterej bi se imelo vročiti, pozvati v pismenem naznanilu, ki se v njenem stano¬ vanju ali pisarni, v obrtni ali trgovski posloval- 56 Civilno-pravdni red. niči ostavi in v slučaju, da so ti prostori zaprti na vhodne vrata nabije, da bodi ob enem določenega dne in ure v dotičnem prostoru na¬ vzoča, da se vročitev opravi. Ako stranka temu pozivu ni vstregla, postopa se v smislu § 104. Poškodovanje ali odtrganje pismenega po¬ ziva nima na veljavnost ravnanja nobenega upliva. § 107. Ako bi se vročitev bila morala izvršiti po pošti ali po sodnem slugi in bi se zopetna vro¬ čitev ne mogla kmalo dovršiti bodisi zaradi pre¬ velike oddaljenosti vročevalnega kraja ali ker je tje težko kmalo priti, sme se tožba takoj po prvem brezuspešnem poskusu vročitve, izročiti občinskemu predstojniku ali upravitelju izloče¬ nega ozemlja v svrho, da odslej tale ukrene vročitev tožencu. Če se potem vročitev tožencu lastnoročno ali v roke njegovemu pooblaščenemu zastopniku tudi tem potom ne da dovršiti v štirih tednih, odkar se je tožba izročila občinskemu predstoj¬ niku ali upravitelju izločenega ozemlja, mora se tožencu v smislu § 104 naznati, da leži vročbeni spis pri občinskem predstojniku ali pri upravi¬ telju izločenega ozemlja z učinkom, kakor da bi se bil vročil njemu samemu. Občinski predstoj¬ nik ali upravitelj izločenega ozemlja mora to oznanilo takoj po pretečenem zgor omenjenem roku ukreniti. — Tisti dan, na kateri se je pis¬ meno naznanilo nabilo na vrata toženčevega stanovanja ali na vhodne vrata njegove pošlo- §§ 107-110. 57 valnice ali obrtne delavnice velja za dan ove¬ šene vročbe. Dovoljenje, da se tožba, ki se mora vročiti, izroči po potrebnosti občinskemu predstojniku ali upravitelju graščine v svrho vročitve, mora se podeliti že z odredbo tožbine vročitve (§ 89). § 108. Določbe §§ 106 in 107 veljajo za vse vro¬ čitve, katere se morajo po zakoniti odredbi vr¬ šiti po ukazu za vročevanje tožeb. Opomba: Za vročevanje tožeb ni veljavna nado- mestilna vročba § 102 do 105, glej § 106 odst. 1. Na določbe § 106 do 108 pozivlje se zakon v § 155, 550 oz. § 559, § 564, 567. Odrekanje prevzetbe. § 109. Če se oseba, kateri se vročilni spis veljavno sme vročiti, brez zakonitega vzroka brani ga sprejeti, pusti se naj spis na vročilnem mestu ali če bi to ne bilo mogoče shrani pri poštnem uradu označenem v § 104, pri občinskem pred¬ stojniku ali pri graščinskemu upravitelju. Ostavljenje ali shramba ima veljavo vročitve. Opomba: Ako se vročitev ni v redu vršila je pri¬ tožba po § 91 dopustna in se mora tudi uradno popra¬ viti. Zoper neresnično poročilo o izvršitvi vročbe je po § 292 dopuščen protidokaz. Vročilni list (vročilnica). § 110. Oseba, kteri je izvršitev vročitve zaukazana mora taisto pismeno posvedočiti (vročilni list). Opomba: Glej § 292 in 122. 58 Civilno-pravdni red. Menjanje stanovanja. § Ul- Stranka, ki med pravdo menja prebiva¬ lišče ali stanovanje, mora to sodišču naznaniti; isto velja za strankinega zastopnika ali poobla¬ ščenca, ki ima pravico sprejemati vročila. Če se je to naznanilo opustilo in če imeno¬ vanih oseb vsled spremembe stanovanja ni več najti, morajo se vse daljne vročbe, ki se te pravde tičejo, izvrševati na dosedanjem vročilnem kraju po določbah § 104 z utesnilom, da se v § 104 odst. 1. zahtevano naznanilo objavi ust¬ no v isti hiši stanujočemu gospodarju ali nje¬ govemu ravnotam stanujočemu hišnemu pazniku. Vročevanje med odvetniki. § U2. Ako imata obe stranki odvetnike za zastop¬ nike, morejo se vročitve strankam vršiti na ta način, da odvetnik tiste stranke, ktera je s svojim pravdnim dejanjem vročitev napeljala (tirajoča stranka) pošlje vročbeni spis odvetniku nasprotne srranke po poslu ali po pošti. V tem slučaju mora sodišče vročbeni spis izročiti od¬ vetniku tirajoče stranke v svrho, da ga tale pošlje proti sprejemnici nasprotniškemu odvetniku. V dokaz dovršene vročbe zadošča pismena sprejemnica datirana in podpisana po odvetniku, kteremu se je vročilo. Vsa naznanila in poročila na sodišča, ktera v vročbenih zadevah inače pristojajo vročeval- §§ 111-114. 59 nim organom mora pri vročevanju med odvet¬ niki storiti odvetnik tirajoče stranke. § 113. Dokler se ni odvetnik s privoljenjem na- sprotniškega odvetnika sodišču nasproti izrekel, da je voljen vročitev oskrbovati, dotlej se mo¬ rajo potrebne vročitve v dotični pravni zadevi uradno opravljati. Po vročevanju med odvetniki v primerju z inače uradnim vročevanjem morebiti narasle višje troške mora trpeti stranka, čije odvetnik se je v oskrbovanje vročitve ponudil, ne da bi imela pravico zahtevati njih povračilo. Opomba: Glej opombo pri § 40 in § 52 te postave. Neposredna izroeba na sodišču. § H4. Vsi spisi, ki jih je kaki osebi vročiti, morajo se tej izročiti neposredno na sodišču, ako se je za sprejem spisa na sodišču oglasila še poprej, kakor se je spis na pošto dal, ali sodni sluga vročbo izvrševati začel, ali predno se je zaprosilno pismo za vročitev občinskemu pred¬ stojniku ali upravitelju izločenega ozemlja od¬ poslalo ali sploh potrebno glede vročbe ukrenilo. V takih slučajih izkazuje se izvršena vročba po posebni sprejemnici osebe, kteri se je spis izročil ali po njenem podpisu v uradnem registru, ki je zato namenjen. 60 Civilno-pravdni red. Vročevanje po javnem razglasu. § 115. Ako se verjetno izkaže, da bivališče osebe, kterej se naj kaj vroči, ni znano, sme se vroči¬ tev na predlog vršiti po javnem razglasu, ako ni uporabiti določb § 111. Ta predlog se rešava, ako se ne stavi na ustni razpravi, brez prejšnje ustne razprave in v postopanju pred zbornimi sodišči po senatovem predsedniku, kteremu je pravna zadeva dodeljena. Vročitev po javnem razglasu godi se tako, da se vročilni spis nabije na sodno desko pravd¬ nega sodišča. Ako sodišče v dovoljenju javnega razglasa ni določilo daljšega roka, ali če se oseba, kterej se mora vročiti, še poprej za sprejem spisa na sodišču ni oglasila, smatra se, da je spis vročen, ako je po nabitem lepaku minolo trideset dnij. Ve¬ ljavnost vročbe ni prizadeta, če se lepak še pred tem časom raz sodne deske odtrga ali poškoduje. Opomba: Verovni izkaz glej § 274. Vročba v roke kuratorja. § 116. Osebam, kterim bi se vsled neznanega bi¬ vališča le po javnem razglasu vročiti moglo, mora postaviti sodišče na predlog ali uradno kuratorja (§ 9), ako bi te osebe morale vsled vro¬ čitve, ki bi se morala dovršiti, za varstvo svojih pravic storiti pravdno opravilo in posebno, če je v vročilnem spisu poklic. Opomba: Vide § 8 in 9. §§ 115-118. 61 § 117- Postavljenje kuratorja, njegovo ime in sta- novališče in kratek podatek vsebine vročilnega spisa ter označenje pravdnega sodišča in pravdne zadeve mora se oznaniti po razglasu (ediktu). V razglasu se mora opomniti, da bode osebo, kteri se je postavil kurator, ob njeni nevarnosti in troških zastopal kurator tako dolgo, dokler ne nastopi sama ali ne naznani pooblaščenca. Razglas se mora nabiti na sodno desko pravd¬ nega sodišča in enkrat uvrstiti v časnik, ki je določen za razglaševanje sodnih oznanil tega sodišča. Ako je v posameznem slučaju koristno in v primerju s prepirnim predmetom ne dela velikih troškov, sme se na predlog ali uradno odrediti, da se razglas uvrsti tudi v druge časnike, ali da se uvrsti večkrat. Zoper to odredbo ni dopuščen noben rekurz. V postopanju pred zbornimi sodišči pristaje ta odredba senatovemu predsedniku, kteremu je pravna zadeva dode¬ ljena. Razglas se nabija in v časnik uvršča uradno. V pravnih zadevah do sto goldinarjev sme se vršiti razglašenje po krajevni navadi na mesto da se uvrsti v časnik. § 118. Vročitev je veljavno opravljena, kedar se je lepak nabil in temu slede vročilni spis vročil kuratorju. Troške za razglašenje in postavljenje ku¬ ratorja mora plačati stranka, ktera je s svojim 63 Civilno-pravdni red. pravdnim delom oboje provzročila, ne da bi se ji s tem prikrajšala pravica zahtevati povračilo. Vročitev exteritorialnim. § H9. V svrho vročitve osebam, ki uživajo pra¬ vico izdeželnosti ali takim osebam, ki se na¬ hajajo v stanovanju exteritorialnih mora sodišče prositi najvišje dvorno maršalstvo za posre¬ dovanje. Ce se vročba tem potom ni dala opraviti, mora sodišče, pri kterem pravda teče, na predlog ali uradno za osebo, kterej bi se moralo vročiti, postaviti kuratorja (§ 9), kteremu se more ve¬ ljavno vročiti. Kurator mora ob enem z naznanilom vse¬ bine vročenega mu spisa, pravdnega sodišča in pravdne zadeve osebi, kterej bi se bilo moralo vročiti, svoje imenovanje brez odloga sporočiti in se udeleževati za njo sodnega postopanja, dokler ni nastopila sama ali imenovala pooblaščenca, ako pa so dani pogoji §§ 115 ali 116, predlagati, da se v smislu § 115 ali 117 izda javni razglas. Glede troškov za postavljenje kuratorja in javno razglašenje ravnati se je po § 118 odst. 2. 2. V inozemstvu. § 120. Vročbe avstrijskim državljanom, ki bivajo v tuji deželi in tam uživajo pravico izdeželnosti, opravljajo se na zaprosilo sodišča po ministerstvu za vnanje stvari. §§ 119-122. 63 § 121. Osebam bivajočim izven ozemlja, za ka¬ tero ta zakon velja in ktere ne spadajo med osebe v § 120 imenovane, vročuje se po zapro¬ silu pristojne inozemske oblasti, ako se v to svrho ni zahtevalo posredovanje avstro ogerske konzularne oblasti po v to veljavnih določbah. Zaprosilno pismo gre od sodišča, pred kte- rim je ravno pravna zadeva, in ktero se v tem ravna po posebnih odredbah za posamezne države. Oe potrdilo o vročbi v primernem času ni dospelo, sme tirajoča stranka predlagati kakor ravno stvar stoji, vročbo po javnem razglašenju (oznanilu) ali da se v smislu § 116 postavi ku- rator. Enako je ravnati tudi v slučaju, če se je vročba v inozemstvu poskusila brezuspešno ali če vsled očividnega odrekanja pravne pomoči od inozemske oblasti ni pričakovati, da bi za- prosba dosegla kak uspeh. § 122. V §§ 119 do 121 omenjene zaprosbe za iz¬ vršitev vročbe izdaja pri zbornih sodiščih sena¬ tov predsednik, kteremu je pravna zadeva do¬ deljena. Vročba izkazuje se v teh slučajih po pisme¬ nem spričevalu zaprošene oblasti ali po njenem pismenem naznanilu o ovršeni vročitvi. — V svrho vročbenega dokaza sme se zaprosilnemu pismu pridjati tudi vročilni list v porabo pri vročitvi. 64 Civilno-pravdni red. Tretje poglavje. Roki in naroki. Roki. § 123. V kolikor ni neposredno v zakonu določeno, kako dolgo rok za opravilo pravdnih dejanj traja (zakoniti roki), določi ga sodnik kakor potreba in posebnost v posameznem slučaji nanese (sod¬ niški roki). Opomba: 1). Zakonite roke vide § 231 odst. 2, 346 odst. 3—24 ur; § 280 odst. 3—48 ur; § 82, 83, 347, 445, 555 odst. 1., 557, 558 tri dnij; § 562, 566 osem eventuelno tri dni; § 246 teden dnij; § 257, 334, 420, 423, 478, 484, 555 odst. 2, 567, 575 osem dnij; § 148, 409, 464, 468, 480, 505, 507, 521, 550, 569, 581 in Člen XXIII. uvodne postave Stirnajst dnij; § 454 in člen XXV. uvodnega zak. trideset dnij; § 534 mesec dnij; § 97 sodn. prav. 90 dnij; § 596 tri mesce; § 534 deset let. 2.) Sodniške roke §§ 6, 37, 38, 60, 85, 95, 160, 181, 243, 279, 283, 308, 309, 328, 332, 335, 360, 459, 573, § 47 sodn, prav, člen V. uvodnega zak. § 124. Tek sodniškega roka začenja, ako se v postavljenju istega ni določilo ničesar drugega, z vročitvo rok določujočega odloka stranki, kte- rej je rok na korist; ako pa sklepa ni potrebno vročevati, z naznanitve sklepa, § 125. Pri računanju dnevnih rokov se ne računi zraven dan, na katerega čas ali prigodek pade, po kterem se naj ravna začetek roka. Po ted- §§ 123—128. 65 nih, mescih in letih določeni roki se končujejo s tistim dnevom v zadnjem tednu ali v zadnjem mescu, kteri se po svojem nazivanju ali številu sklada z dnevom, s kterim se je rok začel. — če tega dneva v zadnjem mescu ni, konča se rok s pretečenim zadnjim dnevom v tem mescu. Konec roka more se označiti tudi z ime¬ novanjem gotovega dneva po koledaru. Opomba: Pri podaljšanih rokih mora se vselej imenovati dan, na kteri se podaljšani rok konča § 128 zadnji odst.; o računanju rokov v najemno pravnem postopanju glej § 573. § 126. Nedelje in prazniki ne ovirajo začetka in teka zakonitih in sodniških rokov. Če se rok konča z nedeljo ali praznikom, je prihodnji delavnik zadnji rokovni dan. Opomba: Sodni počitki ovirajo rokovni tek glej § 225; glej § 127. § 127. Ako roki pristoječi posameznim pravdnim družni kom za opravek pravdnega dela v različ¬ nih časih potekajo, smejo vsi pravdni družniki dotično pravdno delo tako dolgo Opraviti, dokler še je odprt le enemu pravdnih družnikov rok za to pravdno opravilo. Opomba: Glej § 11, 20 in 97 tega zak. § 128. Zakonite roke, izvzemši one, ktere podalj¬ šati zakon izrečno zabranjuje [zasilni roki], ter 5 66 Civilno-pravdni red. sodniške roke, zbok kterih v tem zakonu ni ni¬ česar drugega določeno, sme sodišče podaljšati. Podaljševanje rokov po dogovoru strank ni do pustno. Tako podaljšanje sme sodišče dovoliti na predlog, če je stranka, kteri je rok na korist, vsled neodvrnljivih ali vsaj jako tehtnih vzrokov zadržana v dovoljenem času pravdno opravilo pravočasno storiti in posebno ako bi v nepo daljšanju roka trpela škodo, ki se ne da več popraviti. fredlog se mora sodišču podati poprej ka¬ kor poteče stari rok. Rešiti sme se predlog brez prejšnje ustne razprave; če predlog ni podan sporazumno od obeh strank, mora se pred zo¬ petnim podaljšanjem roka vendar le zaslišati nasprotnik. Navedene okolnosti, ki opravičujejo predlog, morajo se sodišču na zahtevanje verjetno izkazati. Ako se je rok podaljšal, mora se vselej ob enem določiti dan, kterega podaljšani rok doteče. Opomba: Glej opombo pri§§ 125 in 126; zasilne roke, kterih podaljšanje zakon zabranjuje glej § 418 oziroma § 555 in 575, §§ 464 in 468, §§ 505, 521 in 534, §§ 550, 557 in 558, §§ 5(52, 566, 569 in 570, §§ 459, 555, 557, 573 in 459. Posebne določbe glede sodniških rokov so v postavi omejene v § 6 in 37, v § 21 in 73, § 85. § 129. Dogovorno smejo stranke vsakoršne roke skrajšati. Dogovor mora se izkazati po listinah, da je za sodišče veljaven. Sodniške in zakonite §§ 129—130. 67 roke sme skrajšati sodišče na predlog ene same stranke, ako se verovno izkažejo okolnosti, iz kterih se razvidi opravičenost takega skrajšanja, da se odvrne preteča znatna škoda in če je stranki, kterej je za opravek rok določen, ob enem mogoče dotično pravdno opravilo dovršiti brez težave v skrajšanem roku. Poprej kakor se skrajšanje dovoli, mora se nasprotnik zaslišati. Opomba: Skrajšanje roka dovoljuje pri zbornih sodiščih senatni predsednik, kteremu je pravna zadeva dodeljena, med razpravo pravdno sodišče § 140, v po¬ stopanju pred izbranim ali zaprošenim sodnikom pa izbrani ali zaprošeni sodnik § 143. Proti odloku, s kte- rim se skrajšanje dovoli ni pravnega pripomočka § 141. Naroki (ročišča). § 130. Ce zakon drugače ne veleva, odrejajo se naroki na strankin predlog. Razven posebnih določb v tem zakonu odredi sodišče narok in določi kraj, dan in uro za narok. Niti odredba naroka, niti nobeno vabilo k naroku ne sme se izpodbijati s posebnim prav¬ nim lekom. Opomba: Uradne naroke: glej § 85, ako je treba popraviti v spisu oblikovne napake; § 152, ako se po rešitvi predloga na postavljenje v prejšnji stan pretr¬ gano postopanje uradno obnovi; isto tako v slučaju §§ 190 in 191; po sklepu razprave glej § 194; uradna preložitev naroka glej § 200; uradna odredba naroka v pripravljalnem postopanju § 248, 256; med ustno raz¬ pravo § 260, 261; v dokazovalnem postopanju §■ 281, 285, 288, 360, 368, 371, 373, 377, 379; ako se izdanje kontumacijalne sodbe odreče glej § 402 in fine; v po¬ stopanju pred okrajnimi sodišči § 431, 435; v prizivnem 5* 68 Civilno-pravdni red. postopanju § 479, 499; v revizijskem postopanju § 511; v postopanju o ničnosti tožbi in v tožbi na obnovitev postopanja § 540, 541, 546. § 131. Odredba naroka in poziv na narok [vabilo] naznani se stranki, ki je za odredbo naroka prosila, po nadpisu, nasprotni stranki pa z vročbo spisnega izvoda ali zapisniškega prepisa, kte- remu se pridene odpravek vabila. — Na uradno odrejeni narok vabita se obe stranki z vročbo nadpisov. V odvetniški pravdi mora prvo vabilo na ustno razpravo, ako isto že itak ne gre na odvetnika, imeti posebej tudi poziv, pravočasno postaviti odvetnika kot zastopnika, in naznanilo, kteri kvarni nasledki zakonito nastopijo, če se odvetnik ne naroči in narok zamudi. Na naroke, odrejene po ustno razglašenih sodnih odločbah, vabijo se stranke le takrat posebej, ako pri raz- glašenju niso bile niti same navzoče niti njihovi zastopniki ali pooblaščenci. Opomba: Glej § 438, § 37, 36 in 93, § 133, § 85, 160, 144 in 145. ,§ 132. Če zakon drugače ne določuje, opravljajo se naroki v sodni hiši. Na kraju izven sodišča smejo se naroki za ustno razpravo odrejati, če se na tem kraju razprava lažje dovrši ali se tako izogne večjim troškom. Opomba: Izven sodišča vrši se posebno dokazo¬ vanje po pričah § 328 odst. 2. in 3. po zvedencih § 352 odst. 1. in sodni ogled § 368. §§ 131-134. 69 § 133. Narok začenja z oklicem stvari. Narok je stranka zamudila, če v določenem času na na rok ni prišla, ali če je tudi prišla pa vzlic sodni¬ kovemu pozivu ne razpravlja ali po oklicu stvari zopet odide. Zamujen je narok tudi takrat, če je stranka k takim pravdnim opravilom, za ktera zakon privzetbo odvetnika zahteva, brez odvetnika prišla. Opomba: Tako imenovana hora legalis je odprav¬ ljena. Nasledki zamude § 144. § 134. Naroki smejo se le po sodniški odločbi prelagati (preložitev). Taka preložitev godi se na predlog ali uradno: 1. Ce se pravočasnemu prihodu ene ali obeh strank ali započetku ali nadaljevanju njihove razprave zoperstavlja za nje nepremagljivi ali vender jako znameniti zadržek, in posebno, če bi ktera stranka trpela škodo, ki se več popra¬ viti ne da; 2. če je sodišče vsled drugih neodloživnih uradnih poslov ali vsled drugih važnih vzrokov zaprečeno razpravo pričeti ali jo nadaljevati; 3. če se odredi dokazovanje, ktero se na pravdnem sodišču takoj ne more dovršiti, ki pa je vender bistveno za nadaljevanje razprave, ali če se je v svrho nadaljevanja in dovršitve razprave pokazala potreba, pribaviti listine, stvari v pojasnilo ali ogledne predmete; 70 Civilno-pravdni red. 4. če se razprava na naroku v to določe¬ nemu ne more dokončati, če tudi prej imenovane zapreke ne pridejo vmes. Opomba: Sodniške odločbe glede preložitve glej § 140, 143, 204, 284, 300; proti prvi preložitvi naroka ne črez 4 tedne ni rekurza § 141; druge vzroke za pre¬ ložitev glej § 185, 200, 254, 359, 379. Troški preložitve glej § 142. § 135. V slučaju § 134 odst. 1., mora se predlog na preložitev opravičiti tudi takrat, če ga po data obe stranki sporazumno in sicer z navedbo okoliščin, ki zadržujejo strankin prihod, začetek ali nadaljevanje razprave. V utemeljitev predloga navedene okolščine morajo se na zahtevanje sodišču verovno iz¬ kazati. Opomba: Verovno izkazanje § 274. § 136. Predlog na preložitev naroka sme se sta¬ viti na tem naroku samem ali pred njegovim početkom. V prvem slučaju odloči se po zaslišanju navzočega nasprotnika brez odloga s sklepom in ako se je preložitev odrekla, začeti ali nada Ijevati je razpravo brez daljnega prenehanja. Za stranko, ktera je pred odločbo odišla ali se po zavrnitvi predloga stvarne razprave brani, nastopijo pravni nasledki zamujenega naroka. Glede predlogov na preložitev, ki pridejo sodišču pred narokom, uporabiti je primerno do¬ ločbe § 128 odst. 3. §§ 135—139. 71 § 137. Če se narok preloži, naznani sodišče stran¬ kam dan in uro zopetnega naroka po mogoč¬ nosti takoj ustmeno. Inače godi se obveščenje po nadpisu. Po tej določbi ravnati se je posebno tudi takrat, če se je narok preložil v svrho dokazovanja. Opomba: Glej § 281 odst. 1., 140, 143 in 131. § 138. Če se zaradi izpremembe v sestavi sodišča ne more vršiti razprava na novo, mora v slu¬ čaju, da se je narok preložil, sodnik ali senatni predsednik, pred kterim se razprava vrši, bist¬ veni izid prejšnje ustne razprave na podlagi razpravnega zapisnika ali inače uvaževalnih pravdnih spisov pri poznejšem naroku ustno raz¬ ložiti in pretrgano razpravo od tukaj naprej na¬ daljevati. § 139. Ako se je vročitev pripravljalnega spisa ali zapisniškega prepisa, s kterim se izda povabilo, tako zakesnila, da čas med vročbo povabila in določenim narokom nasprotniku ne pripušča, da bi se zadostno pripravil za ustno obravnavo ali v slučajih odvetniške pravde pravočasno si na¬ ročil odvetnika in če nasprotnika ob enem na tej zakesnitvi ne zadene nobena krivda, mora sodišče in v postopanju pred zbornimi sodišči senatov predsednik, pred kterim bi se razprava 72 Civilno-pravdni red. morala vršiti, na predlog ali uradno narok pre¬ ložiti še poprej, kakor bi se moral opraviti. To se mora vsem na narok povabljenim osebam brez odloga naznaniti. Opomba: Glej §§ 231, 257, 436, 480, 509. Vkupne določbe. § 140. Če se določitev rokov ali odredba narokov ne vrši po sodni odločbi ali pri ustni razpravi, pristaja ista v postopanju pred zbornimi sodišči senatovemu predsedniku, kteremu je pravna za deva dodeljena. Isto velja glede odločbe o predlogu na po¬ daljšanje ali skrajšanje roka ali na preložitev naroka, ako se predlog ni podal med ustno razpravo. Opomba: Glej § 143, 130, 128, 129, 134 do 139. § Ml. Prvo podaljšanje roka in prva preložitev naroka ne da se izpodbijati z nobenim pravnim pripomočkom, ako dovoljeno podaljšanje roka ne presega dobe prvotnega roka in dovoljena preložitev ne dobe štirih tednov. Zoper odtečeno skrajšanje roka sploh ni nobenega pravnega pri¬ pomočka. Opomba: Samo zoper prvo podaljšanje roka, prvo preložitev naroka in zoper odrečeno skrajšanje roka ni rekurza; v vseh drugih slučajih pa je rekurz v smislu § 514 in sled, dopuščen. Glede troškov podaljšanja ali preložitve glej § 142. §§ 140-143. 73 § 142. Stranki, ki je dala povod podaljšanju roka ali preložitvi naroka mora se na nasprotnikov predlog naložiti povrnitev slednjemu s tem pro- vzročenih troškov v sodno določenem znesku. Povračilo teh troškov se ne more zahtevati in sicer tudi takrat ne, če se je nasprotnik v glavni zadevi v povrnitev troškov obsodil. Če se tak predlog na povrnitev troškov stavlja na naroku, odločiti se mora o njem ne¬ mudoma po zaslišanju pričujočega nasprotnika. Če se narok vsled izostanja obeh strank pokaži, zadene vsako stranko polovica s tem provzročenih troškov. Opomba: Troškovnik se mora priložiti ali troški zaznamvati v smislu § 54, sicer se ne morejo pozneje pripoznati. Primeri § 40 do 55, potem § 123 do 139; v slučaju §200 trpi troške skaženega naroka pooblaščenec. § 143. V tem poglavju sodišču ali senatovemu predsedniku dodeljene oblasti, pristajajo tudi iz branemu ali zaprošenemu sodniku glede na do¬ ločitev rokov in narokov. Opomba: V svrho poravnave smejo se stranke napotiti na izbranega ali zaprošenega sodnika § 204; sprejemanje dokazov § 282 do 291 in 328 do 350, pred¬ ložitev važnih izvirnih listin § 300, sodni ogledi § 368 do 370, zaslišanje strank pod prisego § 375, če sodišče v prizivnem ali revizijskem postopanju določi popolnitev dokazovanja § 488 in 509, vrši se pred izbranim ali zaprošenim sodnikom. 74 Civilno-pravdni red. Četrto poglavje. Nasledki zamude, postavitev v prejšnji stan. Nasledki zamude. § 144. Ako se pravdni opravek zamudi, je nasle¬ dek tega, neglede na daljne za posamezne slu¬ čaje v tem zakonu določene nasledke, ta, da stranka pravdnega dela ne sme več opraviti. Opomba: Nasledke zamujenega naroka glej § 133, 136, 198, 396, 397, 398, 399, 400 do 403; nasledke za¬ mude v imenovanju vročevalnega pooblaščenca glej § 96, 97; nasledke zamujenega roka za postavitev v prejšnji stan § 152; daljne nasledke zamude v pravdnih opravkih glej § 156, 160 in 37, § 61, 170, 235, 254, 312, 483. § 145. Zakonite nasledke zamude zapretiti je po¬ trebno le v posebnih v zakonu navedenih sluča¬ jih. Ti nasledki nastopijo sami ob sebi, ako po določbah tega zakona njihov ustop ni odvisen od predloga, ki meri na uresničenje pravnih nasledkov zamude. V poslednjem slučaju sme se zamujeno pravdno opravilo, ako je za to bil določen rok, še izvršiti do tistega dne, kterega se je predlog pri sodišču stavil, ako pa se je zamujeno pravdno opravilo moralo storiti pri naroku, do konca ob¬ ravnave, ki se vrši črez predlog, da se uresničijo nasledki zamude. §§ 144—146. 75 Opomba: V odloku, s kterim se sklene, da mora tožitelj položiti tožbeno varščino, morajo se mu nazna¬ niti nasledki, ako tega ne stori § 60; v odvetniški pravdi morajo se v prvem vabilu k ustni obravnavi stranki naznaniti nasledki zamude naroka in če pravočasno ne naroči odvetnika § 131; z odredbo naroka za razpravo črez predlog na obnovitev postopanja (§ 155) in v od¬ lokih, s kterimi se predlogom v smislu § 158—162 in 164 vstreže, ali s kterimi se postopanje uradno obnovi, naznaniti je strankam nasledke zamude, glej § 165. Dalje glej § 185, 198, 254, 437, 438. Nasledki zamude, ki se izrečejo na predlog na¬ sprotnika so n. pr.: § 97, ako se pravočasno ne ime¬ nuje vkupni vročevalni pooblaščenec; § 279 ako se v določenem času dokazovanje ne dovrši, sme sodišče razpravo nadaljevati brez ozira na nedovršeno dokazo¬ vanje, istotako v slučaju § 283 in 335, § 396 in 442, če toženec prvi narok zamudi; § 398, če toženec pravočasno ne vloži odgovora na tožbo. Postavitev v prejšnji stan. § 146. Ako je bila stranka vsled nepričakovanega in neodvratnega dogodka zadržana pravočasno priti na narok ali pravočasno v določenem roku izvršiti pravdno opravilo in ako je s tem pro- vzročena zamuda za stranko imela pravni nasle¬ dek, da je njeno pravdno opravilo izključeno, mora se tej stranki na predlog dovoliti postava v prejšnji stan, ako ni v zakonu določeno drugače. Predlog na postavitev v prejšnji stan se ne more opirati na okolščine, ktere je sodišče že za nezadostne spoznalo, da bi isti stranki do¬ volilo podaljšanje roka, kt.erega je potem zamu¬ dila, ali preložitev zamujenega naroka. 76 Civilno-pravdni red. Opomba: Postavitev v prejšnji stan sme stranka zahtevati le, če zamujenega pravdnega opravila ne more več opraviti § 145 odst. 2. in § 147 odst. 1. § 147. Prošnja za postavitev v prejšnji stan mora se odbiti brez daljnega postopanja, dokler je stranki mogoče zamujeno pravdno opravilo v smislu § 145. odst. 2 še opraviti neposredno Ako ena in ista stranka predlaga postavitev v prejšnji stan zoper sodbo izrečeno vsled za¬ mude in postavitev v prejšnji stan proti preteku roka za pritožbo zoper sodbo, mora se odlagati postopanje črez poslednji predlog postavitve v prejšnji stan, dokler ni stopila v moč odločba glede prvoimenovano predlagane postavitve v prejšnji stan. Prošnji za postavitev v prejšnji stan se ne sme ugoditi, če je stranka zaradi zaprek nave¬ denih v opravičenje predloga na postavitev v prejšnji stan, mogla prositi za podaljšanje roka ali za preložitev naroka, ali če so te zapreke že minile ob času, da je stranki možno bilo v smislu § 415 odst 2 pravdno opravilo še opraviti. Opomba: Sodba vsled zamude: glej § 396 do 403. Rok za pritožbo § 464 v menjiškem postopanju § 555, za revizijo § 505 in 555, v postopanju v najemno-za- kupnih sporih § 575 Ako se postavitev v prejšnji stan dovoli, ni proti odločbi rekurza § 153; če se zavrne dopuščen je rekurz. § 148. Prošnja za postavitev v prejšnji stan mora se vložiti na sodišču, na kterem je bilo zamu- §§ 147—150. 77 jeno pravdno opravilo opraviti. Če zakon dru¬ gače ne določa, staviti se mora predlog v štiri¬ najstih dneh. Rok začenja z dnevom, ko odpade zamudo provzročivša zapreka; podaljšati se ta rok ne da. Očividno prepozno podani predlogi morajo se odbiti brez daljnega postopanja. Opomba: Prošnja vloži se vselej pri sodišču prve inštance. § 149. Postavitev v prejšnji stan predlagajoča stranka mora v dotičnem spisu ali namesto tega v prošnji dani na zapisnik povedati vse okolnosti, na ktere se predlog na postavitev v prejšnji stan opira in navesti sredstva, s kte- rimi iste verovno izkazati more. Ob enem s predlogom mora se izvršiti še zamujeno pravdno opravilo, ali če se je zamudil narok, doprinesti vse, kar je imela zamudna stranka za pripravo ustne obravnave razložiti. Prošnjo za postavitev v prejšnji stan rešuje sodišče s sklepom (odlokom) po prejšnji ustni razpravi. Opomba: Primeri določbe zadevnih §§ 75 do 80, 274, 153, § 239 in sl. § 248 in sl. § 150. Po dovoljenju postavitve v prejšnji stan stopi pravda zopet v položaj, v kterem je bila pred zamudo. Vsled zamude že izdana sodba mora se po dovoljeni postavitvi v prejšnji stan razveljaviti. 78 Civilno-pravdni red. Ako se je zamudil narok, sme se že z na¬ rokom, določenim za razpravo o predlogu na postavitev v prejšnji stan postopanje o pred¬ logu na dovoljenje postavitve v prejšnji stan zje- diniti z razpravo, ktera bi se bila morala vršiti na zamujenem naroku ali pa v slučaju, da se predlogu na postavitev v prejšnji stan ugodi, ta¬ koj vršiti razprava. § 151. Ako se rok za prošnjo za postavitev v prejšnji stan ali narok določen za razpravo o predlogu na postavitev v prejšnji stan zamudi, potem ni več postavitve v prejšnji stan. Opomba: Taka prošnja se mora a limine zavrniti, § 148 odst. 3. § 152. Prošnja za postavitev v prejšnji stan ne ovira nadaljevanja pravde. Vender pa sme so¬ dišče na predlog odrediti začasno zaustavljenje, če se mu zdi neobhodno potrebno, da se posta¬ vitvi v prejšnji stan, kterej se bo previdoma moralo ugoditi, zagotovi popolni vspeh in če se ob enem s zaustavljenjem pravde nasprotniku prositelja za postavitev v prejšnji stan ne godi nobena znamenita škoda. Če se pravda v tem času razpravlja v kteri višji inštanci, mora se začasno zaustav¬ ljenje lekovnega postopanja taistej takoj nazna¬ niti. Po rešenju predloga na postavitev v prejšnji stan, mora se zaustavljeno postopanje na pred¬ log ali uradno zopet začeti. §§ 151—165. 79 § 153. Zoper odločbo, s ktero se je postavitev v prejšnji stan dovolila, ni dopuščen noben pravni pripomoček. Opomba: Proti sklepu, s kterim se prošnja odbija, dovoljen je rekurz v 14 dneh §§ 514 in 521; v menji- škoprav. zadevah in v postopanju v najem. zakupnih spo¬ rih v 8 dneh §§ 555 in 575. V opominjevalnem postopanju je vsled člena XXVIII. točka 4 uvodne postave rok za prošnjo na postavitev v prejšnji stan zaradi zamujenega upora raztegnjen na 14 dnij in vsled tega tudi rok za rekurz proti nepovoljni rešitvi prošnje. § 154. Stranki, ki je predlagala postavitev v prejšnji stan, mora se naložiti, neglede na to, če se je predlogu ugodilo ali ne, povrnitev vseh troškov provzročenih nasprotniku vsled zamude in z razpravo o predlogu na postavitev v prejšnji stan, ter tudi troškov postopanja, ki je vsled postavitve v prejšnji stan neveljavno postalo. Peto poglavje. Zaustavljenje in mirovanje postopanja. Stranke smrt. § 155. Smrt stranke zaustavi postopanje le takrat, če umrle stranke ne zastopa niti odvetnik niti ktera druga oseba s pravdnim pooblastilom. Zaustavljenje traja, dokler pravni nasledniki umrle stranke postopanja ne obnovijo ali če ni nasprotnik poprej predlagal postavitve kuratorja 80 Civilno-pravdni red. [§ 811 drž. zak.], da bi se postopanje zoper tega nadaljevalo, dotlej, da se kurator posto¬ panja poprime. V dosego obnovitve postopanja po pravnih naslednikih umrle stranke, sme nasprotnik tudi predlagati sodišču, pri kterem je pravdna za¬ deva ob času smrti umrle stranke tekla, poziv na pravne naslednike. Na tak predlog morajo se ti le poklicati na obnovitev postopanja in ob enem na razpravo v glavni stvari ali na na¬ daljevanje te razprave. Vročitev tega poklica vrši se po predpisih § 106 in 107. § 156. Ako nobeden poklicanih pravnih nasledni¬ kov ni prišel, mora sodišče, če je trditev glede pravnega nasledstva dovolj izkazana, izreči na predlog nasprotnika po sklepu, da smatra posto¬ panje po pravnih naslednikih umrle stranke ob¬ novljenim. Na naroku, na kterem se je razglasil sklep tičoč se obnovitve postopanja, mora se posto¬ panje v glavni stvari takoj obnoviti. Opomba: V odločbi mora se določiti čas, s kterim je smatrati postopanje v glavni stvari obnovljenim, ako se ob enem v razpravi črez predlog na obnovitev ne obnovi § 166 odst. 1. Proti odločbi dopuščen je rekurz glej § 157 in 514. § 157. Ako so poklicani pravni nasledniki ali le nekteri na narok prišli, pa oporekali dolžnosti vstopiti v pravdo, odloči o tem sodišče po ustni §§ 156—158 81 razpravi. Če je odločilo sodišče v smislu, da se po¬ stopanje mora obnoviti, sme se po razglašenju odločbe po stvarnem položaju še na istem na¬ roku obnoviti ali nadaljevati postopanje v glavni stvari. Posebno velja to, če rekurz zoper raz¬ glašeni sklep, kakor je pričakovati, ne bi imel nobenega vspeha. Izguba pravdne zmožnosti, izpre- memba v osebi zakonitega zastopnika. § 158. Če je izgubila stranka pravdno zmožnost ali če je zakoniti strankin zastopnik umrl ali če je nehala njegova namestovalna pravica, ne da bi stranka postala pravdozmožna, zaustavlja se postopanje le takrat, če po teh izpremembah prizadeta stranka ni zastopana niti po odvetniku niti po drugi osebi s pravdnim pooblastilom. V teh slučajih traja zaustavljenje tako dolgo, dokler ni zakoniti zastopnik ali novi zakoniti zastopnik svojega nameščenja nasprotniku na¬ znanil in obnovil postopanja. Da se taka obno¬ vitev doseže, sme tudi nasprotnik predlagati, da se pokliče zakoniti zastopnik stranke, ki je postala pravdonezmožna ali njen novi zakoniti zastopnik. Opomba: Glej določbe §§ 31, 32, 33, 34, 35; pred¬ log v smislu odst. 3. podaja se v spisu ali na zapisnik § 74, 75, 79, 81 in 434. V silnih zadevah uporabljati je določbe § 8 in 9. 6 82 Civilno-pravdni red. Razglasitev konkurza (stečaja). § 159. Kako in kedaj se vsled razglasitve kon¬ kurza o imovini stranke zaustavlja postopanje, določa konkurzni red. Opomba: Glej člen VIL uvodnega zak. k sodn. prav, ter §§ 7, 126, 128, 134, 58, 59, 60 in 61 konk. reda. Izprememba v osebi odvetnika. § 160. Ako je umrl strankin odvetnik ali izgubil sposobnost stranko nadalje zastopati, zaustavlja se postopanje, ako je bilo zakonito odvetniško zastopanje zapovedano dotlej, dokler stranka ni naročila drugega odvetnika in ta odvetnik svojega nameščenja nasprotniku ni naznanil in ob enem postopanja ni obnovil. Da se obnovitev postopanja doseže, sme sodišče na nasprotnikov predlog ukazati tudi stranki, ki mora namestiti drugega odvetnika, da to nameščenje dovrši v roku, ki se ji je ob enem določil. Ta predlog se stavi na sodišču, na kterem je tekla pravda ob času odvetnikove smrti ali nastopila nesposobnost daljnega zasto¬ panja. Če se novi zastopnik sodišču v določe¬ nem času po predložitvi pooblastila ni naznanil, smatra se postopanje po preteku roka obnovlje¬ nim in zadevajo od tega časa naprej stranko, ki je naznanilo zamudila, vsi pravni kvarni nasledki, ki jih določuje zakon v slučajih odvetniške pravde, ako se odvetnika ni namestilo. Glede spisov, ki jih §§ 159—162. 83 je zamudna stranka vložila po preteklem roku, mora se uporabljati smislu primerno določba § 37 odst. 2. V postopanju pred zbornimi sodišči pristaje izdajanje ukaza za nameščenje odvetnika pred¬ sedniku senata, kteremu je pravda dodeljena. Prenehanje sodnega delovanja. § 161. Ako je vsled vojne ali kakega drugega pri- godka sodišče delovati prenehalo, zaustavlja se po¬ stopanje v vseh pravdah tekočih na tem sodišču tako dolgo, dokler ono stanje traja. Kedar je ta zapreka odpadla, sme vsaka od obeh stranek doseči obnovitev postopanja. Slučajni zadržek stranke. § 162. Ako je stranka v bojnih časih v vojaški službi ali biva v takem kraju, ki po oblastvenem ukazu, vsled vojne ali vsled drugih prigodkov nima prometne zveze s sodiščem, na kterem teče pravda in če se je ob enem bati, da bi te okolnosti za nenavzočno stranko mogle neugodno uplivati na pravdo, sme se cel<5 v slučajih, da stranko zastopa oseba s pravdnim pooblastilom, odrediti zaustavljenje postopanja, dokler se za¬ preka ne odvrne. Na to mereči predlog stavi se na sodišče, na kterem pravda teče; sme se pa tudi dajati v zapisnik. Rešuje se brez predhodne ustne raz- 6* 84 Civilno-pravdni red. prave; vender pa sme sodišče pred odločbo ukre¬ niti potrebne poizvedbe v pojasnenje. Vsaka stranka sme zahtevati obnovitev postopanja. Učinek zaustavljenja. § 163. Zaustavljenje postopanja učini, da se v času, dokler zaustavljenje traja, ne sme izdajati poklicev na pravdno razpravo, 'da poklici, ki so morebiti pred zaustavljenjem že bili izdani, svojo moč zgubijo in končno da preneha tek vsakor- šnega roka za izvršitev pravdnega dejanja. S obnovitvo postopanja začenja popolni rok svoj novi tek. Pravdna dejanja, ki jih je ena stranka v tekoči pravdi med zaustavitvo dovršila, nimajo nobene veljave drugej stranki nasproti. Po sklepu ustne razprave nastopivše za¬ ustavljenje ne ovira razglasitve sodbe, ki se mora storiti na podlagi te razprave. Opomba: Glej izjemo § 168 in 170. Obnovitev zaustavljenega postopanja. § 164. Ako ni v zgornjih določbah nič drugega zapovedano, uvede se obnovitev zaustavljenega postopanja po predlogu na odredbo naroka za ustno razpravo, ali za nadaljevanje ustne raz¬ prave, ako se je pa zaustavljenje zgodilo v teku roka za opravilo pravdnega dejanja, po predlogu na določitev novega roka za to pravdno opra¬ vilo. Prestanek zaustavljalnega vzroka mora se §§ 163-166. 85 verovno izkazati. Te določbe veljajo izlasti tudi za slučaj, da se je vsled strankine smrti v smislu § 811 obč. drž zak. ali vsled drugih vzrokov za njeno zapuščino imenoval kurator; obnovitev sme predlagati ne samo kurator ampak tudi nasprotnik umrle stranke. Opomba: Glej § 155, 156, in 160; obnovitev po¬ stopanja sme se v slučajih §§ 190 in 191 uradoma odrediti. § 165. V dosego obnovitve postopanja v smislu § 164 potrebni predlog stavlja se sodišču, na kterem je pravda ob času tekla, ko je nastopil zaustavljalni vzrok. O predlogih označenih v § 164 razsodi se brez poprejšnje ustne razprave; vender pa sme sodišče pred razsojo zaslišati nasprotnika, če se mu zdi dvomljivo, da je zaustavljalni vzrok ugasnil. V odredbi naroka za rapravo o obnovilnem predlogu (§ 155) in tudi v sklepih, v kterih se je v smislu §§ 158, 159, 160, 161, 162 in 146 stavljenemu obnovilnemu predlogu vstreglo ali se postopanje uradno odredilo, morajo se stran¬ kam naznaniti nasledki, ki nastopijo v slučaju zamude. Opomba: V slučaju § 156 naznanilo nasledkov zai mude ni potrebno, ako se postopanje v glavni zadev- takoj po razglašenju sklepa vrši. § 166. V slučajih §§ 156, 157 in 158 odst. 3 mora se v odločbi izrečeni o dolžnosti obnovitve po- 86 Civilno-pravdni red. stopanja označiti čas, s kterim velja postopanje za obnovljeno, ako se postopanje v glavni stvari ni obnovilo takoj na naroku določenem za raz¬ pravo o obnovilnem predlogu. V vseh slučajih, ako se niso uporabile do¬ ločbe § 160, mora ta čas določiti sodišče v od¬ ločbi o obnovilnem predlogu ali v sklepu, vsled kterega se postopanje uradno obnavlja. § 167. Te določbe morajo se smislu primerno upo¬ rabljati, kedar se po tem zakonu iz drugih vzrokov kakor v tem poglavju navedenih postopanje za¬ ustaviti mora in o tem ni določeno nič izjemnega. Opomba: Glej določbe § 61, 152, 190, 191, 309, 393, 544, 545; glej člen XI. točka 2 in 3 uvodnega zak. k civ. prav, redu; različne določbe § 21 in 73 t. z. Mirovanje postopanja. § 168. Stranke se smejo pogoditi, da naj posto¬ panje miruje; tak dogovor je veljaven še le od tega časa, ko sta ga obe stranki sodišču nazna¬ nile. Z mirovanjem postopanja zvezani so pravni nasledki zaustavljenja z izjemo, da tek zasilnih rokov ne preneha. Razven tega je nasledek mirovanja v po¬ stopanju ta, da se postopanje ne sme obnoviti pred tremi mesci, ki pretečejo po naznanilu skle- nenega dogovora. Opomba; Glej izjemo § 398. §§ 167-170. 87 § 169. Mirovanje postopanja traja tako dolgo, dokler ktera stranka ni predlagala odredbe naroka za ustno razpravo ali če se je postopanje zausta¬ vilo v teku roka, v kterem je bilo kako pravdno opravilo storiti, določitve novega naroka za to pravdno opravilo. Če se je to storilo poprej, kakor je potekel tri¬ mesečni rok (§ 168) ali med strankami za miro¬ vanje v postopanju dogovorjena doba, mora so¬ dišče dotični predlog uradno ali na nasprotnikovo zahtevanje odbiti brez razprave ali izreči, da morebiti že izdana odredba naroka ali določitev roka nima veljavnosti. § 170. Če na ročišče, ki se je odredilo za ustno raz¬ pravo, nobena stranka ni prišla, sledi temu mi¬ rovanje postopanja, v kolikor po določilih tega zakona tako izostanje na nadaljevanje pravde ne upliva. O došlem naznanilu dogovorjenega miro¬ vanja v postopanju ter o izostanju obeh stranek od naroka mora sodišče razven pravdnega po¬ oblaščenca obvestiti tudi še stranke osebno; strankam se v tem morajo naznaniti zakoniti nasledki mirovanja v postopanju. Opomba; Glej opombo pri § 93. Mirovanje v po¬ stopanju sledi tudi v slučaju § 133, če so stranke sicer na narok prišle, pa se razprave niso udeležile. Cf. § 398 odst. 5. Glede troškov od obeh strank neobiskane raz¬ prave glej § 142 odst. 3. 88 Civilno-pravdni red. Tretji razdelek. Ustna razprava. Prvo poglavje. Javnost. § 171- Razprava pred razsodnim sodiščem vstevši naznanitev sodniške odločbe vrši se javno. Kot poslušalci smejo se pripustiti le odrasle ne¬ oborožene osebe. Osebam, ktere so vsled svoje javne službe primorane orožje nositi, se pristop ne sme zabraniti. Opomba: Glej § 175 odst. 2. § 172. Javnost mora se izključiti, ako bi sicer bila nevarnost za nravnost ali javni red ali če nastane vtrjen sum, da bi se javnost razprave mogla zlorabiti v to, da se moti razprava ali obtežuje ugotovitev stvarnega položaja. Razven tega sme sodišče javnost izključiti na zahtevanje le ene stranke, ako se v svrho pravdne rešitve morajo razpravljati in dokazo¬ vati dogodki v rodbinskem življenju. Javnost sme se izključiti za celo razpravo ali za njene posamezne dele; na razglasitev sodbe pa se ne sme raztegati v nobenem slučaju. V kolikor je javnost izključena, zabranjuje se javno razglaševanje razpravne vsebine. §§ 171-175. 89 § 173. Razprava o predlogu na izključenje javnosti vrši se v nejavni seji. Sklep, da se izključi javnost, mora se pro¬ glasiti javno. Proti temu posebni pravni lek ni dopuščen. Opomba: Rekurz proti sklepu ni dopuščen, pa ničnostna pritožba, ako se je javnost neopravičeno iz¬ ključila glej § 477 tečka 7. § 174. Ako se je izključila javnost, sme vsaka stranka zahtevati, da se razven njenega poobla- ščencaše tri zaupne osebe smejo udeležiti razprave. Stalno nameščenim sodnikom, konceptnim uradnikom državnega pravdništva in justičnega ministestva ter odvetnikom dovoljen je pristop vzlic izključeni javnosti, ako se javnost ni iz¬ ključila vsled vzroka navedenega v § 172 odst. 2. § 175. Zahteva javne razprave nima veljave, ako se po določbah tega zakona pred sklepanjem o kakem predlogu mora zaslišati ali poprašati ena stranka ali obe. Zasliševanje strank, svedokov, zvedencev in drugih oseb izven razprave pred razsodnim sodiščem vrši se istotako nejavno. Opomba: Glej § 259. 90 Civilno-pravdni red. Drugo poglavje. Govori stranek in pravdno vodstvo. Govori stranek. § 176. Pred razsodnim sodiščem razpravljajo stranke o pravdi ustno. V pravdah s zapovedanim odvet¬ niškim zastopanjem, pripravlja se ustna razprava po spisih. Inače je pripravljalne spise vlagati potrebno le v slučajih, ki so v zakonu posebej označeni. Opomba: Odvetniško zastopanje je ukazano v pravdnem postopanju pred zbornimi sodišči in pred sodišči višjih inštanc glej § 27; določbe glede spisov glej § 74 do 86, 345 in 440. § 177. Po oklicu stvari morajo se zasliševati stranke se svojimi predlogi, se svojimi dejanskimi navedbami, po kterih utemeljujejo svoje predloge ali pobijajo nasprotniške predloge ter se svojimi dokazi in dokaznimi ponudbami in se svojimi pravnimi razlaganji, ki zadevajo prepirno raz¬ merje. (Govori stranek) Čitanje pismenih sestav¬ kov namesto ustnega prednašanja ni dopustno. Pisma, na ktera se kdo v govorih sklicuje, smejo se le na toliko prepričati na kolikor še so¬ dišču ali nasprotniku niso znana ali če gre za doslovno vsebino. Opomba: čitanje zapisnikov v pripravljalnem po¬ stopanju, dokaznih zapisnikov itd. pri ustni razpravi glej § 262,. v prizivnem postopanju § 486 odst. 3 in vsled § 509 tudi v revizijskem postop. §§ 176—179. 91 § 178. Vsaka stranka mora v svojih govorih po resnici popolnoma in določno navesti vse dejan¬ ske okolnosti, ki so potrebne v dotrdbo njenih predlogov, ponuditi potrebne dokaze v poistini- tev svojih navedeb, se izreči določno o dejanskih navedbah in ponujenih dokazih svojega nasprot¬ nika, razložiti izid dokazovanj in se določno iz¬ javiti o dotičnih izvodih svojega nasprotnika. Opomba: V tem § postavljen je zakoniti temelj pravdnega vodstva, ki pristaje po § 180 sodišč (iz na¬ gibov zak.); ako se nasprotnik dokazovalca ni izjavil o pristnosti listine, ktero slednji v dokaz ponuja, smatra se, da pristnosti listine ne ugovarja § 312: glej § 313; prerekanje nasprotnikovih dejanskih navedeb ni potrebno in če se opusti nima za stranko pravnih nasledkov, da bi sodišče moralo neprerekane navedbe smatrati za res¬ nične, ker zakon za dokaz po priznanju zahteva izrečno priznanje. Glej §§ 182, 266, nadalje pa § 267. § 179. Stranke smejo do konca ustne razprave navajati nove trditve in dokazila, ki se nanašajo na razpravni predmet. Vender sme sodišče na predlog ali uradno tako navedbo proglasiti za nedopustno, ako se nove navedbe in dokazi po¬ prej niso navedle, razvidno v namenu, da se pravda zavleče in ako bi se s pripuščenjem istih rešitev pravde izdatno odlašala. Če je na tem zadela strankinega odvetnika velika krivda, sme se njemu razven tega pri¬ soditi kazen za nered. Opomba: Konec razprave glej § 193; 0 dopust¬ nosti novih navedb in dokazov sklepa pri zbornih so- 92 Civilno-pravdni red. diščih senat glej § 186 odst. 2, proti odločbi senata ni rekurza posebej § 186 odst. 2, pač pa v smislu § 515. Kazni za nered glej § 220; kazen se izreče ali v sodbi ali v posebnem odloku § 49 odst. 3. Pravdno vodstvo. 1. Po predsedniku. § 180. Pred zbornimi sodišči vodi ustno razpravo senatni predsednik, kteremu je pravda dodeljena. Predsednik otvarja, vodi in sklepa razpravo; on daja besedo in jo sme odtegniti onemu, kteri se njegovim ukazom ne pokorava; on zaslišuje osebe, ktere v namen dokazovanja izpovedajo in razglaša senatove odločbe. Predsednik mora skrbeti, da se stvar do dobrega pretrese, razprava pa tudi preobširno in z nevažnimi stranskimi obravnavami ne raz¬ teguje in kolikor možno brez prenehanja dovrši. Opomba: Vzdrževanje reda v sejah pristoja pred¬ sedniku § 197; kazni za nered glej § 199, 200 in 202. Izpovedbe strank kot priče glej § 375; dolžnosti pred¬ sednika izven razprave glej §§ 9, 25, 37, 79, 81, 82, 85, 89, 91, 95, 97, 100, 115, 117, 122, 139, 140, 160, 230, 239, 241, 243, 244, 255, 256, 257, 258, 265, 280, 288, 301, 340, 342, 418, 429, 601. § 181. Ako se mora narok za nadaljevanje že za¬ čete razprave preložiti na pozneje, mora pred¬ sednik ne samo novi narok po mogočnosti takoj določiti ampak ob enem uradno vse, kar je po¬ trebno ukreniti, da se pravda na prihodnjem naroku rešiti more. §§ 180-182. 93 Poprej kakor predsednik take odredbe izda, sme se zaradi sklepanja obrniti na senat, ako se mu zdi potrebno. Posebno sme se strankam zaukazati, da položijo na sodišču v roku, ki se mora ob enem določiti, za nasprotnika za uvid listine, ktere hočejo porabiti v dokaz, ter da naznanijo imena in prebivališče prič, ki se naj zaslišijo. Če stranka takega naročila ni izpolnila ho¬ teča pravdo zavleči in je navedla, zahtevana do¬ kazila še le v nadaljevani ustni razpravi sme se¬ nat na predlog ali uradno tako navedbo kot nedo¬ pustno zavrniti, ako bi se s tem zavleklo na¬ daljevanje razprave. Opomba: Razprava preloži se kakor narok uradno ali na predlog, vzroke glej § 134 do 137; glej § 82, 83, § 297 do 307. Proti zavrnitvi prepozno oglašenih doka¬ zov po senatu ni pravnega leka posebej § 186 odst. 2. pač pa v smislu § 515. Na podlagi § 181 odst. 2. za nedopustne proglašene navedbe morajo se vsprejeti v učin razsodbe § 417 slednji odst. § 182. Na ustni razpravi mora predsednik po iz¬ praševanju ali na drugi način delovati na to, da se za odločbo važne dejanske povedbe na¬ vedejo, nezadostne povedbe glede okolnostij na¬ vedenih v dotrdbo ali v izpodbijanje zahtevka popolnijo, dokazila za te navedbe označijo ali ponujani dokazi dopolnijo in v obče vse razjasni, kar je potrebno, da se resnično vgotovi stanje pravic in zahtev, ktere si stranke trdijo. Ako se strankin govor ne vjema s vsebino njenega vloženega pripravljalnega spisa ali če 94 Civilno-pravdni red. govori stranek ne soglašajo z drugimi pravdnimi spisi, na ktere se je ozirati uradno, mora pred¬ sednik opozoriti na to. Istotako mora izraziti pomisleke, ki se pokazujejo v točkah, na ktere je gledati uradno. Razven predsednika smejo tudi členi senata strankam stavljati vprašanja, ki so primerna, da se poizve prepirno razmerje in ugotovi stanje. Opomba: Na razpravne zapisnike in njihove pri¬ loge, potem na zapisnike izbranega ali zaprošenega sodnika mora se ozirati uradno § 217, cf. § 193. Točke, na ktere se mora gledati uradno so: nedostatek pravdne zmožnosti, varhu ali kuratorju potrebno pravdno pri¬ voljenje, nedostatek pravnega zastopstva § 6 tega zak., pomanjkanje pooblastila § 37; pristojnost sodišča § 42 sodn. prav. § 183. Izvrševaje dolžnosti predsednika po § 182 dovoljeno je predsedniku izlasti: 1. pozivati stranke osebno na ustno raz pravo; 2. ukazovati strankam, da predložijo in dolo¬ čeni čas pustijo na sodišču listine, ki so v nji¬ hovih rokah, na ktere se je ena ali druga stranka sklicala, pisma, stvari v pojasnilo ali predmete za ogled, nadalje rodbinske izkaze, načrte, črteže in druge narise in sestave; 3. pribavljati listine, hranjene pri javnem oblastvu ali pri notarju, na ktere se je ktera stranka sklicala, stvari v pojasnilo in predmete za ogled; 4. odrejati ogled, kteremu je pritegniti stranke, ter presojo po zvedencih in pozivati §§ 183—184. 95 osebe za priče, od kterih je po tožbi in teku razprave pričakovati pojasnitve važnih dogodkov. Teh odredb pa predsednik ne sme ukreniti glede listin in prič, ako temu obe stranki nas¬ protujeta. Take poizvedeb smejo se ukreniti celo pred začetkom ustne razprave, kedar se je bati, da bi se inače za odločbo važne okolnosti ne dale več ugotoviti ali da bi se dokazilo poznej ne moglo več uporabiti ali le pod znamenito težjimi pogoji. Opomba: Ako so listine in druge dokazovalne reči v rokah tretje osebe, ktera ima dolžnost po določbah .. drž. zak. iste dati dokazovalcu na razpolago, mora se postopati po § 308 in oz. po § 318. Glej § 437. § 184. Vsaka stranka sme na pričujočo nasprotno stranko ali na njenega zastopnika po predsedniku ali vsled njegovega dovoljenja neposredno sama stavljati vprašanja, s kterimi bi se naj pojasnil stvarni položaj glede vseh za pravdo važnih okolnostih, ki zadevajo sporni predmet ali predmet ustne razprave in posebno tudi dali obstoje za pravdo služna pisma, stvari v pojas¬ nilo in predmeti za ogled in kake lastnosti so. Če je predsednik ktero vprašanje kot ne¬ primerno zavrnil, ali če je nasprotnik dopust¬ nosti vprašanja oporekal, sme stranka na to zahtevati odločbo sodišča. Opomba: Proti tej odločbi ni posebe pritožbe § 186 odst. 2 pač pa v smislu § 515. 96 Civilno-pravdni red. § 185. Ako stranka, ki je prišla na ustno razpravo brez pooblaščenca, ni- zmožna umevno se izra¬ ziti o pravdnem predmetu ali ustno razprav¬ ljati, mora predsednik narok na kolikor mo¬ goče kratek čas preložiti in dotično stranko na¬ potiti, da naj na zopetni narok pride zastopana po sposobnem pooblaščencu, če potrebno po odvetniku, sicer bi se smatralo, da je izostala. Preložitev iz tega vzroka se ne sme ponavljati. V enakem smislu uporabljati je te določbe tudi takrat, kedar strankin pooblaščenec ni zmo¬ žen umevno se izjaviti o pravdnem predmetu ali ustno razpravljati in če stranka ali sama ni navzočna ali če se razprava vsled določeb § 27 odst. 1 ž njo vršiti ne more. Ako je nastopila taka zapreka glede stranki¬ nega zakonitega zastopnika, mora predsednik ob enem dati potrebna naročila, da se postavi spo¬ soben pooblaščenec. § 186. Ako ktera na razpravi vdeležena oseba predsednikovemu ukrepu glede pravdnega vod¬ stva ali kteremu prašanju predsednika ali sena- tovega člena kot nedopustnemu oporeka, odloča senat o takem ugovoru. Proti odločbi senata ni dopuščen posebe nobeden pravni lek. Isto velja glede senatovih odločeb, ki se izrekajo v smislu §§ 179 odst. 1, 181 odst. 2 in 184 odst. 2. Opomba: Primeri določbe §§ 289, 291 in 342. § 425 in 522 §§ 186-188. 97 2 Po senatu. § 187. Ako je pri kterem sodišču med istimi ose¬ bami več pravd, ali če je v takih pravdah ista oseba različnim tožiteljem in tožencem nasproti smejo se te pravde po senatovem sklepu zediniti v skupno razpravo, ako se je razvidelo, da bo nji¬ hova rešitev prostejša ali da se pospeši ali da se zmanjšajo izdatki za pravdne troške. V vkupni razsodbi smejo se razsoditi pa le pravde med istimi strankami. Opomba: Do konca razprave v prvi inštanci sme toženec pri tožbinem sodišču vložiti nasprotno tožbo § 233 t. z., ako je sodnost za protitožbo po § 96 sodn. pr. utemeljena. Pravdno pooblastilo velja tudi kot legi¬ timacija za protitožbo § 31 odst. 1. — Glej § 227; ako je. od več združenih pravd le ena za rešitev dozorela, sme se izdati sodba § 390 odst. 2. sicer pa velja do¬ ločba § 404 odst. 2, da se morajo vse pravde rešiti v skupni razsodbi, ako sodišče pred sodbo ni odredilo razdružitve pravd. Proti odredbi skupne razprave ni pravnega pripomočka glej § 192 odst. 2; o združenju razprave in sodbe glede vzroka in dopustnosti obnovitve postopanja z razpravo v glavni stvari glej § 540 odst. 1. Glej tudi § 55 sodn. prav. § 188. Senat sme odrediti, da se zastran več zah¬ tev toženih v isti tožbi razpravlja posebe. Isto tako se sme odrediti, da se o nasprotnih tožen- čevih terjatvah razpravlja posebe. Opomba: Proti odredbi ločenega razpravljanja ni pravnega leka § 192 odst. 2. 7 98 Civilno-pravdni red. § 189. Če se je v obrazložbi ali v pobijanju ene in iste zahteve pokazalo več samostalnih sporov ali če se je glede enega in istega zahtevka na¬ vedlo več samostalnih borbenih ali zagovornih pripomočkov, sme senat odrediti, da se razprava omeji naj poprej na eno ali na nektere sporne točke. Naročito sme senat določiti, ako se ugo¬ varja nepristojnost sodišča, sporni tek ali pra- vomočnost razsojene pravde, da se najpoprej razpravlja o teh ugovorih posebe. Opomba: Ugovor nepristojnosti sodišča mora se podati na prvem naroku § 240 odst. 1; in § 441; glej § 43 sodn. prav.; proti odredbi senata ni rekurza § 192 odst. 2. § 190. Ako je rešitev pravde popolnoma ali de¬ loma odvisna od obstanka ali neobstanka prav¬ nega razmerja, ki je predmet drugi tekoči pravdi ali ki se mora ugotoviti v tekočem upravnem postopanju, sme senat odrediti, da se postopanje na toliko časa zaustavi, dokler ne izide pravo- močna odločba glede tega pravnega razmerja. Tako zaustavljenje sme senat tudi odrediti na predlog, če se je vnel spor o dopustnosti stran¬ ske vdeležbe in takrat, če toži tretja oseba za¬ radi pravic, ki si jih lasti na pravdnem predmetu, obe stranki skupaj (§ 16). Po pravomočnosti rešitve dotične pravde ali upravnega postopanja mora se obnoviti po¬ stopanje v glavni stvari na predlog ali uradno. §§ 189—191. 99 Opomba: Tožbe na poistinitev pravnih razmer ali pravic glej § 228; o predlogih na poistinitev med raz¬ pravo glej § 236 in 259 odst 2; stranska udeležba glej §§ 17 do 20; glavna udeležba § 16, sodnost § 94 sodn. prav., pravomočnost sodbe § 411 tega zak. Skleneno za- ustavljenje sme senat na predlog ali uradno preklicati § 192 odst. 1; proti zaustavljenju postopanja dopuščen je rekurz § 192 odst. 2 po § 514, kteremu sodišče, ki je sklep izdalo, v smislu § 425 in 522 lahko tudi samo vstreže. Zaustavljenje postopanja v sindikatni pravdi § 601. odst. 2. Glej tudi člen XXXVIII in XXXIX uvodne postave in glede sodnosti § 88 in 91 sodn. prav.; obno¬ vitev postopanja § 164 do 167. § 191. Če se je v teku pravde pojavil sum kaz¬ nivega dejanja, ktero bi po pozvedbi in obsodbi previdoma uplivalo merodajno na rešitev pravde, sme senat odrediti, da se zaustavi pravda, dokler se ni rešilo kazensko postopanje. Tako zaustavljenje sme se zgoditi zlasti, ako se je pojavil utrjen sum, da se je listina naredila po krivem ali da se je prenaredila, ali da se je zakrivila stranka v zaslišanju o bistve¬ nih okolnostih ali priča ali zvedenec, na kojih izpovedbe bi se senat inače v odločbi previdoma oziral, krive izpovedbe. Po pravomočni rešitvi kazenskega posto¬ panja mora se zaustavljeno postopanje v glavni stvari obnoviti na predlog ali uradno. Opomba: Na vsebino kazenske pravomočne ob¬ sodbe je sodnik v civilnem postopanju navezan. § 268 in sledi iz te določbe, da mora kazensko sodišče v vsakem zaradi uvedenja kazenskega postopanja ustav¬ ljenem civilno-pravdnem slučaju civilnemu sodišču izid 7* 100 Civilno-pravdni red. kazenskega postopanja naznaniti, kakor je v postopanju na obnovilno tožbo § 639 in fine izrečno zaukazano. Glej tudi § 530 štev. 1 do 4 in § 559 odst. 1. Na prošnjo kazenskega sodišča mora se ustaviti civilno postopanje v smislu § 11 zak. od 28. majnika 1881 štev. 47 drž. zak., kteri ostane vsled člen. XI. Štev. 3 uvodnega zak. k civ. pravdn. redu v veljavi. § 192. Na predlog ali uradno sme senat svoje od¬ redbe tičoče se ločenja, združenja ali zaustav- Ijenja razprave ali postopanja zopet razveljaviti. Razveljavljenje se pa ne sme več ukreniti, kedar je senat po svoji sodbi vezan ali kedar ima o od¬ redbi odločiti viša inštanca. V smislu §§ 187 do 191 izdanih odredeb ne sme izpodbijati z nobenim pravnim lekom, ako se v istih ni ukazalo da se postopanje za¬ ustavi. Opomba: Glej opombo pri § 190 in 522 odst. 3. Konec razprave. § 193. Predsednik mora razpravo proglasiti do¬ končano, kedar je senat določil, da je pravda ali posebni rešitvi podvržen predlog, zaradi ka¬ terega se je vršila razprava, na podlagi prevede¬ nih dokazov dozorel do sodbe. Razpravo smatrati je do razglasitve sklepa za celotno. Razprava se pa tudi pred provedenjem vseh pripuščenih dokazov sme proglasiti dokončano, ako so zaostali samo še posamezni dokazi, ka¬ tere mora izvršiti zaprošeni sodnik in ako ste §§ 192—195. 101 se ali obe stranki odpovedale razpravi o izidu tega dokazovanja ali ako je senat odločil, da se lahko pogreša taka razprava. V tem slučaju mora sodišče, kedar dospejo dokazni spisi, izreči od¬ ločbo, ne ‘ da bi odredilo vnovič ustno razpravo. Opomba: Posebno se razpravlja o predlogih ime¬ novanih v §§ 188 in 189, ako senat tako sklene. Pravda in posamni spori se končujejo ali s konečno sodbo § 390, ali z delno sodbo § 391 ali z vmesno sodbo § 393, s sodbo na podlagi odpovedi § 394, s sodbo na podlagi priznanja § 395, s sodbo po ogluhi § 396 do 400; o ugo¬ vorih, ki rešitev pravde in merito zadržujo s sklepom § 261. Razsodba ali odločba mora se izreči v 8 dneh po sklepu razprave in v slučaju § 193 odst. 3 v 8 dneh potem, ko so dospeli dokazni spisi § 415. Glej § 278. § 194. Senat sme odrediti, da se zopet začne že sklenena razprava, ako se je v svrho razsodbe pokazala potreba navedbe pojasniti ali popolniti ali dokaz kakega dogodka pretresovati, kar je senat še le po sklepu razprave spoznal dokaza potrebno, nadalje če je senat v slučaju § 193 odst. 3, ko so dospeli dokazni spisi z ozirom na izid dokazovanja ali na izjave strank pri provedbi dokazov odločil, da je potrebna še daljna razprava. Opomba: Glej § 278 glede novih navedb. § 195. V §§ 180 do 199 senatnemu predsedniku in senatu dane oblasti pristajajo v postopanju pred okrajnimi sodišči posamnemu sodniku, pred kterim se vrši ustna razprava. Opomba: Vide § 431 do 460. 102 Civilno-pravdni red. Graja napak. § 196. Stranka, ki bi sicer imela pravico pritožbe, če se je žalil predpis vrejajoč postopanje in posebno obliko pravdnega dela, ne more iste več uvelja¬ viti, ako se je v daljno stvarno razpravo spu¬ stila, ne da bi grajala žalitve, akoravno je za njo vedela ali vedeti morala. Ta določba ne velja, če se je žalil tak predpis, čigar izpolnjenju se stranka ne more veljavno odreči. Ce se je graja izrekla med ustno razpravo, mora se zabeležiti v zapisniku, ako se jej ni ustreglo takoj na razpravi odpravivši povdarjano žalitev. Opomba: Take napake so n. pr. ako se vročba ni prepisno izvršila, ako se ni opazoval v zakonu do¬ ločeni rok pri odredbi naroka ali ustne razprave ali če se je pri dokazovanju opustilo obveščenje stranke. Zoper pomankljivosti, ktere mora sodišče uradno opazovati glej § 6, 30, 31, 37, 210 in dr. ostane pritožba neprikrajšana in se sme uveljaviti v pritožbi zoper sodbo ali v rekurzu § 462 ali 514. Tretje poglavje. Sejno redarstvo. § 197. Na razpravah pred zbornimi sodišči skrbi senatni predsednik za vzdržavanje reda na ustni razpravi. On ima pravico opominjati os'ebe, ki motijo z nespodobnim obnašanjem razpravo na §§ 196-199. 103 red, ter ukreniti potrebne odredbe za vzdrža- vanje reda. Opomba: Enake pravice ima tudi posamen sodnik glej § 203. Zoper odredbo dopuščen je rekurz § 514, 516. § 198. Izrazi pohvale ali graje so prepovedani. Kdor se je vzlic opominu zakrivil motenja raz¬ prave, sme se odpraviti od razprave. Odprava osebe na razpravi udeležene sme se odrediti še le po prejšnjem zagroženju in opominu na pravne nasledke take odredbe. Stranka se mora posebno opomniti na mo¬ gočnost, da se sme vsled njenega odpravljenja izreči sodba vsled zamude ali po § 399. Ako se je na razpravi udeležena oseba od¬ pravila, smeti je zoper njo na predlog ravnati ravno tako, kakor če bi bila samovoljno odšla. Opomba: 0 odpravi stranke sme sklepati samo senat § 201 odst. 2. Glej § 145 odst. 1. § 199. Kdor se je na razpravi zakrivil hujšega nereda, zlasti razžalitve sodiščnih členov, strankp, zastopnika, priče ali zvedenca, temu sme senat s pridržkom kazenskega ali disciplinarnega pre¬ ganjanja po sklepu naložiti kazen zaradi nereda do petdeset goldinarjev. Kdor se zoperstavlja predsednikovim ali senatovim odredbam izrečenim v zdrževanje reda in mira, temu se sme prisoditi zapor do treh dnij. 104 Civilno-pravdni red. § 200. Ako se je pravdni pooblaščenec zakrivil motenja razprave (§ 198) ali nespodobnosti ali razžalitve (§ 199), sme se kaznovati po senatu z ukorom ali z globo do zneska eno sto gol¬ dinarjev. Če je pooblaščenec svoje nespodobno ob¬ našanje nadaljeval ali če se je zoperstavljal pred¬ sednikovim ali senatovim ukazom odrejenim za vzdrževanje reda in mira, sme se mu po sena- vem sklepu odvzeti beseda in če je potrebno stranki naročiti, da namesti drugega pooblaščenca; če se to ne more takoj zgoditi, mora se razprava uradno preložiti. Troški obrezuspešenega naroka in preložitve zadenejo pooblaščenca, ki jih je zakrivil. V obtežilnih okolščinah sme senat, če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniški kandidat, razven tega zadevo izročiti pristojni discipli¬ narni oblasti. Opomba: Odvetnika zadene kazen za nered do 100 gld. § 220, druge pooblaščence do 50 gld. § 199; proti sklepu, s kterim se je pooblaščencu naložilo plačilo troškov dopuščen je rekurz § 414 in § 524 odst. 1. § 201. Po zgornjih določbah storjeni sklepi so ta¬ koj izvršljivi. V postopanju pred zbornimi sodišči sme se na razpravi vdeležena oseba s odpravo kaznovati le po senatovem sklepu. Opomba: Izjema § 524 odst. 1, ako se proti sklepu na povrnitev troškov vloži rekurz. §§ 200—204. 105 § 202. Ako seje po § 199 kaznivega dejanja zakrivila vojaška oseba, ki v kazenskih stvareh spada pod vojaško sodstvo, mora se predsednik obrniti zaradi kaznovanja te osebe na bližnjo vojaško oblast. Opomba: Ta določba se naslanja na §§ 1. do 3. zakonov od 20. majn. 1869 štev. 78 in od 2. aprila 1985 štev. 93 drž. zak. § 203. V tem poglavju senatnemu predsedniku in senatu dane oblasti, pristajajo tudi posamnemu sodniku, pred kterim se ustna razprava vrši, ter zaprošenemu in odbranemu sodniku v raz¬ pravah in vsprejemanju dokazov pred njimi, ter tudi v uradnih opravkih izven ustne razprave. Četrto poglavje. Poravnava. § 204. Na ustni razpravi sme sodišče v vsakem položaju stvari na predlog ali uradno poskusiti pravdo zdobra poravnati ali doseči poravnavo o posameznih spornih točkah. Če se je poravnava sklenila, mora se njena vsebina zapisati na pred¬ log v razpravni zapisnik. V svrho poskusa poravnave ali upisa po¬ ravnave smejo se stranke po njihovi pritrdbi napotiti na odbranega ali zaprošenega sodnika, če se zaradi poravnavnih nasvetovanj ali porav- 106 Civilno-pravdni red. navnih pogajanj sme odlašati začetek ali nadalje¬ vanje razprave, presoja se nodoločbah §§ 128 in 134, Opomba: Glej § 239 odst. 2. in 433. § 205. V sodni poravnavi sme se priznava kakega pravnega razmerja ali prevzetba dolžnostij, nekaj storiti, trpeti ali opustiti navezati na dogovorjeno zapriseženje. Predmet prisege smejo biti le sporni dogodki. V poravnavi mora se določiti narok, na kterem se naj prisega stori ali vsaj rok, v kte- rem naj stranka, ki je dolžna prisegati, prosi za odrebo tega naroka. Priseganje vrši se pred sodnim uradnikom, kteremu je predstojnik v poravnavi imenovanega sodišča zapriseganje naročil. Opomba: Dogovoriti se morajo tudi troški, sicer se smatra, da vsaka stranka trpi svoje § 47. § 206. Na zahtevanje morajo se strankam na nji¬ hove troške izdajati odpravki poravnanega za¬ pisnika, ki obsega poravnavo. Istotako se mora izročiti stranki, ki za to prosi, prepis prisežnega zapisnika, ako je v po¬ ravnavi dogovorjena prisega bila storjena. Peto poglavje. Zapisniki. Razpravni zapisniki. § 207. O vsaki ustni razpravi na sodišču mora se pisati zapisnik (razpravni zapisnik). Raz ven §§ 205-208. 107 zabeležb in podatkov, ktere zakon posebe uka¬ zuje, mora biti v zapisniku: 1. Naslov sodišča, imena sodnikov, zapis¬ nikarja in če se je poklical tolmač, tudi njegovo ime; naznanilo razpravnega časa in kraja in na razpravi pred razsojevalnim sodiščem navedba, ali se je razprava vršila javno ali se izključila javnost. 2. Imena stranek in njihovih zastopnikov in kratko imenovanje sporne stvari. 3. Imenovanje oseb, ki so prišle na raz¬ pravo kot stranke ali kot njihovi zastopniki ali pooblaščenci. Opomba: V tem § navedene bistvene podatke mora vsak zapisnik imeti. Posebne zaukazuje zakon n. pr. v §§ 65, 204, 208 do 210, 216, 250, 251, 252, 253, 254, 265, 343, 370, 377, 443, 445, 451, 493. § 208. V razpravnem zapisniku morajo se zapisati in ugotoviti: 1. Izjave stranek, ki zapopadajo utesnitev ali premembo tožbinega zahtevka, izrečno pri¬ znanje dolga ali dela dolga ali odpoved iztože- vani terjatvi ali njenemu delu ali pravnemu pripomočku ter izjave o predlaganem zaprisež- nem zaslišanju stranke. 2 Med razpravo po strankah stavljeni pred¬ logi, kterim sodišče ni ugodilo ali kterih stranke niso umaknile do konca razprave, ako se isti tičejo glavne stvari ali so važni za tek in reši¬ tev pravde. 108 Civilno-pravdni red. 3. V razpravi izrečene in razglašene sodne odločbe ter predsednikove odredbe in ukazi, zo¬ per ktere ni pravnega pripomočka. Pod štev. 1 in 2 navedene izjave in pred¬ logi smejo se zapisniku priložiti tudi kot priloge v posebnih spisih. V tem slučaju odpada ugoto¬ vitev v razpravnem zapisniku. Isto velja za razglašene sodne odločbe, ako so se priložile ob enem z razglašenjem v pismeni obliki zapisniku. § 209. V vsak zapisnik na ustni razpravi mora se vpisati razven podatkov, po kterih se spoznava tek razprave v obče, tudi vsebina obojestran¬ skih razložeb glede stvarnega položaja v na kratko posnetem popisu. Nadalje se morajo v zapisniku označiti do¬ kazila, ktera so stranke ponudile za navedbe, ki so ostale sporne. Sodišče sme na predlog ali uradno odrediti, da se posamezni deli dejanske trditve ali do¬ kaznih ponudeb zapišejo obširneje v zapisnik. Če se razprava ne more dovršiti na en dan, mora se na vsakem posameznem naroku posebe zabeležiti, kar se je na tem govorilo. Opomba: V postopanju na okrajnih sodiščih sme se v zapisnik zapisati tudi pravdno pooblaščenje kake osebe glej § 30 in 451 štev. 2. Na predlog mora se v razpravnem zapisniku zapisati poravnava glej § 204; nadalje graja napak § 196; prigovori zoper pravilnost za¬ pisnika § 212, opomin na svetost in važnost prisege in na nasledke krive prisege § 377. §§ 209—211. 109 § 210. Zapisovaje vsebino dejanskih trditev in do¬ kaznih ponudeb pozivlje se naj kolikor možno na pripravljalne spise, na akte pripravljalnega postopanja, ter na razložbo stvarnega položaja v odpravku dokaznega sklepa; če so priprav¬ ljalni spisi ali akti pripravljalnega postopanja pri rokah, zadoščuje, da se zapišejo vse važne razlike med temi in ustnim prednašanjem. Zapisovanje posameznih govorov stranek ni dovoljeno. Načrtov za razpravne zapisnike ni smeti sprejemati. Zapisovanja ne ovira, če se tudi stranka brani udeležiti se zapisovanja. Opomba: Nasledek sprejemanja načrtov za raz¬ pravni zapisnik je ničnost sodbe in predidočega posto¬ panja § 477 štev. 8. Skrajšano protokoliranje v razpravnem postopanju pred okrajnimi sodišči glej § 444 in 445; o vsebini za¬ pisnika v prizivni razpravi § 493, v revizijski § 513. Če stranka noče zapisnika podpisati, mora se to in če je navedla vzroke, tudi ti zapisati v dodatku 12 zapisniku § 213 odst. 2. § 211. V § 209 zapovedano zapisovanje more se tudi vršiti na ta način, da predsednik ali posa- men sodnik, kteri razpravo vodi, nemudoma po dovršeni razpravi v navzočnosti stranek (§ 210 odst. 3) stvarni položaj kakor iz njihovih odgo¬ vorov sledi, v pregledni sestavi razloži, in to razložbo pozivaje se po mogočnosti na vsebino pravdnih spisov zapiše v zapisnik. 110 Civilno-pravdni red. Ako se vsled obsežnega razpravnega gra¬ diva ali vsled dragih okolnosti zdi potrebno ali umestno, da se že prej zapisuje, sme se tako zapisovanje vršiti že med ustno razpravo na ta način, da se vsebina posameznih razpravnih od¬ delkov (§ 188, 189) skupno zapiše v zapisnik. § 212. Dogotovljeni zapisnik mora se predložiti strankam v pregled, ali se jim prečitati, kterega potem naj podpišejo. Strankam je dovoljeno po pregledanju ali prečitanju zapisnika opozoriti na točke, v kterih se popis razpravne vsebine ne vjema z istinitim obtekom razprave. Izprava zapisnikove vsebine, ki se sodišču zdi potrebna mora se izvršiti v dodatku k zapisniku. Ako se pa na izjave stranek nič ne ozira, sme se zoper dotične navedbe v zapisniku ogla¬ siti prigovor. Če se upira stranka iz tega ali iz kterega drugega uzroka zoper posamezne na¬ vedbe v zapisniku, mora se v dodatku k zapis¬ niku opomniti, da in kteri prigovori so se nazna¬ nili zoper zapisovanje. V zastopanju po odvetniku sme sodišče odrediti, da se prigovor ugotovi po kratkem spisu, ki se zapisniku pridene za prilogo. Opomba: Zapisniki o zaslišanju prič in zvedencev morajo se dati tudi pričam in oziroma zvedencem ter navzočim strankam v pregled,- na zahtevanje pa preči¬ tati ; prigovor zoper zapisnik dovoljen je pričam, zveden¬ cem in strankam § 343 in 367. Prigovore zoper razpravne zapisnike v postopanju pred okrajnimi sodišči glej § 444 in 445. Glej tudi § 498 odst. 2. Važnost ugovora glej § 215. §§ 212-216. 111 § 213. Če stranka sploh ne zna podpisati ali le z ročnim znameniem, pristavi zapisnikar njeno ime v zapisnik. Če je stranka pred zapisovanjem odšla ali zapisnik podpisati odklonila, mora se v dodatku k zapisniku opomniti, kako se je po¬ stopalo in ktere vzroke je stranka za to navedla. Zapisnik mora podpisati predsednik ali po- samen sodnik, ki razpravo vodi, zapisnikar in tolmač, ako se je pritegnil razpravi. Je je pred¬ sednik zadržan, podpisuje namesti njega naj- starši člen senata. § 214. Zoper sklepe in odredbe posamnih sodni¬ kov v vodstvu razprave tikajoče se zapisovanja ni dopuščen noben pravni pripomoček posebe. Če se je v postopanju pred zbornimi so¬ dišči dotičnim predsednikovim ukrepom in od¬ redbam prigovarjalo, razsoja o tem senat. Zoper to odločbo ni nravnega leka posebe. Opomba: Pritožba po § 515 je dopustna. § 215. Ako ni izrečnega strankinega ugovora, daja zapisnik spisan po zgornjih predpisih popolni dokaz glede razpravinega obteka in vsebine. Da so se izpolnjevale za ustno razpravo predpisane obličnosti, more se dokazati le po zapisniku. Dokazne moči protokolaričnega zapisovanja ne dotika se izprememba v osebi sodnika. 112 Civilno-pravdni red. Opomba: Dopuščen pa je protidokaz v smislu § 292 odst. 2, da se ni tako ravnalo, kakor zapisnik svedoči ali da se dogodek ni na posvedočeni način pri- godil ali da se je neistinito popisal. Izven razprave sestavljeni zapisniki. § 216. V zapisnikih sestavljenih izven ustne raz¬ prave mora se, razven naredeb omenjenih v § 207 in ustanovitev po § 208, na kratko popi¬ sati uradno poslovanje in tesno navesti vsebina stvarne navedbe prepirajočih se stranek ali zra¬ ven poklicanih tretjih oseb. Določbe § 209 do 215 veljajo tudi za tote zapisnike. Zapisnikova vsebina. § 217. Na vsebino razpravnega zapisnika in nje¬ gove priloge, nadalje na zapisnike in njegove priloge sestavljene v teku pravde po odbranem ali zaprošenem sodniku, ki so razsojevalnemu sodišču pri rokah, mora se ozirati uradno. Če stranke niso bile navzočne na uradnem poslovanju odbranega ali zaprošenega sodnika, mora se jim dati prilika, da se na ustni raz¬ pravi izjavijo o izidu dotičnega uradnega poslo¬ vanja in o navedbah v doposlanih pismih, ako se niso uporabile določbe § 193 odst. 3. Šesto poglavje. Akti. § 218. Vsaka stranka sme se v svrho vtemelje- vanja svojih predlogov pozivati tudi na spise, §§ 216-220. 113 kteri so se jej vročili po volji nasprotnikovi, Ako so se ti spisi izgubdi in tudi ni nobenega izvoda na sodišču, sme zahtevati od nasprotnika dovoljenja, da si napravi na svoje troške prepise spisov nalazečih se v njegovih rokah. § 219. Vse akte, ki so na sodišču (pravdne akte) in se dotikajo njihove pravne reči, smejo stranke pregledati in si od njih na svoje troške jemati prepise in izpiske, izvzemši sodbene in sklepne načrte, zapisnike o sodiščnih posvetovanjih in glasovanjih in take spise, ki zapopadajo discipli¬ narne odredbe. V svrho, da si pripravijo svoje govore, dovoliti jim je izlasti tudi, da si pregle¬ dajo zapisnike in akte pripravljalnega postopanja. S privoljenjem obeh stranek smejo tudi tretje osebe pravdne akte pregledati in si dobiti prepise. Če takega privoljenja ni, sme tretji osebi, ki je izkazala pravno zanimanje, uvid in prepise dovoliti sodiščni predstojnik. Spisi, ktere je stranka sodišču izročila, mo¬ rajo se njej vrniti na zahtevanje, če je namen hranjenja odpadel. Opomba': Po dovršenju pripravljalnega postopanja morajo se pravdni akti izročiti senatnemu predsedniku, pred kterim se razprava vrši, § 256. Sedmo poglavje. Kazni. § 220. Redovna kazen ne sme presegati zneska 50 goldinarjev ali če se je naložila odvetniku, ne 8 114 Civilno-pravdni red. zneska 100 goldinarjev, kazen za nagajivost, ne zneska 300 goldinarjev. Kazni naložene po določbah tega zakona kteri osebi, stekajo se v ubožki zaklad tistega kraja, v kterem ta oseba stanuje; ako pa v ozemlju, za ktero ta zakon velja, nima takega stanovanja ali če ni znano, v ubožki zaklad tistega kraja, v kterem je sedež sodišča, ki je kazen izreklo. V slučaju, da se plačilo ni moglo izterjati, spremeniti je globo v zapor; trajanje zapora določa sodišče, vender zapor ne sme prestopati deset dnij. Kazenske odredbe morajo se izvršiti uradno. Osmo poglavje. Nedeljski počitek in sodni prazniki. § 221. Ob nedeljah in na božični dan se ne smejo naroki opravljati. Na kak drugi praznik sme se določiti narok le takrat, kedar bi s odlašanjem bila združena nevarnost. Kteri dnevi veljajo v smislu tega zakona za praznike, določi se naredbenim potom. Opomba: Zakoniti in sodniški roki tečejo tudi ob nedeljah in praznikih naprej, le kedar pride zadnji dan v roku na nedeljo ali na praznik, do teče rok še le na prihodnji delavnik § 126. Ob nedeljah in praznikih smejo se vročitve oprav¬ ljati le po sodniškem dovoljenju § 100 in 104. §§ 121-124. 115 § 222. Sodni prazniki trajajo šest tednov. Začetek istih določi se za posamezne kraljevine in kro- novine naredbenim potom. § 223. Ob sodnih praznikih opravljajo se naroki in izdajajo odločbe samo v prazniških rečeh. Na opominjevalno postopanje in na zvršilno postopanje vštevši razpravo o skupilni razdelitvi nimajo sodni prazniki nobenega upliva. § 224. Prazniške reči so: 1. Menične pravde. 2. Pravde, v kterih se pravda o nadalje¬ vanju započete stavbe. 3. Spori zaradi močenja stvarne in pravne posesti, če gre tožbino zahtevanje zgolj na var¬ stvo in obnovitev zadnje posesti. 4. Spori glede odpovedi, predaje in pre- vzetbe v zakup ali v najem danih stvarij, sta¬ novanj ali drugih prostorov ter takih stvarij, ki so prepuščene v rabo na obrest v pridelkih. 5. Spori iz služabne in mezdne pogodbe med službodajalci in posli ali drugimi osebami, ki imajo služabno pogodbo, med poljedelskimi in gozdnimi gospodarji in njihovimi poljedelskimi in gozdnimi hlapci in dninarji, med rudniškimi posestniki in vsemi drugimi delodajalci in rud¬ niškimi delovodniki, pomočniki, delavci in učenci, 8* 116 Civilno-pravdni red. ki so pri njih na delu, ter spori iz služabnega razmerja med mornarji. 6. Spori med krčmarji, brodniki, plovci in vozniki s ene strani ter njihovimi gosti, po- tovalci ali naročevalci s druge strani gledč nji¬ hovih dolžnostih izvirajočih iz teh medsobnih razmer. 7. Vsi drugi spori o imovinskopravnih terjatvah, kterih predmet ne presega 50 gold. v denarju ali v denarni vrednosti. 8. Predlogi na dovoljenje, utesnitev ali raz¬ veljavljenje začasnih odredeb. Predstojnik sodišča ali senatni predsednik, kteremu je pravdna reč dodeljena, sme razven tega še tudi druge reči od slučaja do slučaja pro¬ glasiti za prazniške, kedar potrebujejo hitre rešitve. Take odredbe ni smeti izpodbijati pb no¬ benem pravnem pripomočku. Opomba: ad 2) glej §§ 340, 341 in 342 obč. drž. zak., člen XXXVII. uvodnega zak. k civ. pravdn. redu in § 456 tega zak. ad 3) glej §§ 454 do 460 t. zak. in §§ 49 štev. 4, 81 in 92 sodn. prav. ad 4) glej §§ 560 do 576 t. zak., §§ 1103 in 1114 do 1118 obč. drž. zak. § 49, 83 in 85 sodn. prav, in člen X. uvodnega zak. k civ. pravdn. redu. ad 5) glej § 49 št. 6 sodn. prav. ad 6) glej § 970 in 1316 obč. drž. zak.; §§ 49 št. 7, 52, 90 in 98 sodn. prav. ad 7) glej § 448 do 553 in §§ 54 do 60 sodn. prav. ad 8) glej §§ 378 do 402 eks. reda. § 225. Sodni prazniki ovirajo tek roka; tek še ostalega roka začenja, kedar so prazniki minoli. §§ 225—226. 117 (Je pride začetek roka v sodne praznike, začenja tek roka po minolih praznikih. Na začetek in obtek zasilnih rokov in na roke v prazniških rečeh nimajo nastopivši sodni prazniki nobenega upliva. Opomba: Glej opombo pod § 128. Drugi del. Postopanje pred zbornimi sodišči prve instance. Prvi razdelek. Postopanje do sodbe. Prvo poglavje. Tožba, tožbip odgovor, pripravljalno posto¬ panje in sporna razprava. Tožba. § 226. V tožbi ki naj se vlaga v pripravljalnem spisu s določnim zahtevkom, morajo se povedati posamno na kratko in popolnoma dogodki, na ktere se opira tožiteljev zahtevek v glavnih in v pritičnih stvareh in istotako imenovati v po¬ sameznem in natančno dokazila, ktera misli to- žitelj uporabiti na razpravi v dokaz za svoje dejanske trditve. Če odvisi pristojnost prizvanega sodišča od vrednosti spornega predmeta in se tožba ne glasi na denarno svoto, vsprijeti se morajo v 118 Civilno-pravdni red. tožbo tudi napovedi o vrednosti spornega pred¬ meta. Če se tožba tiče predmeta trgovskega pomorskega ali rudarskega sodstva, pa se je vložila na zborno sodišče, kteremu pristaja ne samo to posebno, ampak tudi občno sodstvo, mora se v nazivu sodišča razjasniti, da se pred¬ laga razprava pravne reči pred trgovinskim se¬ natom ali pred senatom določenim za zviševanje sodstva v rudniških rečeh. Sicer pa se za tož- beni spis morajo uporabljati občne določbe o pri¬ pravljalnih spisih. Opomba: Tožba se mora vložiti pismeno v spisu in se ne more dati v zapisnik kakor pri okrajnih so¬ diščih, glej § 74; o vsebini spisa glej § 75, 76 in 78; o obliki § 84 in 85. Več ali kaj druzega, kakor stranka v spisu za¬ hteva, jej sodišče ne sme prisoditi glej § 405. Preobširnost v tožbinem spisu sme se kaznovati v prisojevanju troškov glej § 49; o pristojnosti zbornih sodišč v prvi inštanci za občno sodstvo glej § 50, v trgovinskih rečeh § 51 in 52, v rudniških rečeh § 53 in o vrednostni cenitvi tožbinega predmeta § 54 do 60 sodn. pravilnika. Stranke si smejo tudi sporazumno iz¬ brati sicer nepristojno sodišče prve inštance za rešitev pravne stvari, sporazumna pogodba mora se izkazati po listini v tožbinem spisu § 104 sodn. prav. O spre¬ membi tožbinega zahtevka glej § 235 t. z. § 227. Tožitelj sme iztoževati več zahtevkov zoper istega toženca, če tudi niso v dejanski ali pravni zvezi med seboj, v eni in isti tožbi, ako je pravdno sodišče za vse zahktevke pristojno in je za vse dopustna ena in ista vrsta postopanja. Opomba: Glej § 11 t. z. in § 55 sodn. prav. §§ 227—229. 119 § 228. Če je tožitelju iz pravnih razlogov na tem ležeče, da se po sodni odločbi kmalu obistini kako pravno razmerje ali kaka pravica ali prist¬ nost listine, sme podati tožbo, da se ustanovi obstanek ali neobstanek takega pravnega raz¬ merja ali take pravice, da se pripozna pristnost listine ali da se obistini njena nepristnost. Opomba: Tožbo sme tožitelj podati do konca ustne razprave glej § 236, toženi v teku ustne razprave glej § 259 odst. 2;. senat sme odrediti ločeno postopanje § 188 in 189 in postopanje v glavni stvari vstaviti § 190, ta sklep pa zopet preklicati § 192; o tožbenem zahtevku razsoja sodišče ob enem s sodbo v (glavni stvari ali v posebni vmesni sodbi § 236 in 293; ako se je zoper vmesno sodbo vložila pritožba ali revizija, miruje po¬ stopanje v glavni stvari do prvomočnosti vmesne sodbe § 393. Tožitelj mora v tožbi na obistinitev vrednost tožbenega zahtevka v denarju označiti § 56 sodn. prav. Glej člen XXXVIII. in XXXIX. uvodnega zak. Z novim civilno-pravdnim redom odpravljene so takozvane po- zovne tožbe in na njih mesto stopajo tožbe na ustanovi¬ tev pravnega razmerja, pravice itd. v smislu § 228 in 236. § 229. Že v tožbi se sme predlagati: 1. da se tožencu ob enem s povabilom na prvo ročišče ali s povabilom na ustno sporno razpravo ukaže, naj prinese na razpravo stanovite listine, ki se morajo natančno opisati, reči v po¬ jasnilo ali predmete, ki jih bo treba ogledati, ako se to tožitelju zaradi dokazovanja potrebno zdi in ako so te reči v posesti toženca; 2. da se potrebno ukrene, da se za prvi narok ali za ustno sporno razpravo pravočasno 120 Civilno-pravdni red. pribavijo za dokazovanje previdoma potrebne, pri kteri javni oblasti ali pri kterem notarju hranjene listine, nadalje reči v pojasnilo ali pred¬ meti za ogled, ktere je treba istotako natančno opisati; 3. da se priče naznanjene v tožbi za do¬ kaz dejanskih trditev pokličejo na prvi narok ali na ustno pravdno razpravo. Pod točko 2 rečenemu predlogu vstreči je le takrat, kedar stranki po obstoječih zakonitih določbah brez sodne pomoči ni bilo mogoče pri¬ skrbeti si dotičnih listin, rečij v pojasnilo ali oglednih predmetov ali kedar ji je bila izročitev od oblasti ali od notarja neopravičeno odrečena. Glede dokazil, ki se nanašajo na druga prašanja kakor na prašanja ki so pridržana pr vemu naroku, ne more se z odredbo prvega na¬ roka ničesar ukreniti. Opomba: V § 229 imenovani predlogi smejo se stavljati še v času med odredbo in začetkom pravdne razprave po spisih, ako se ni vršilo pripravljalno posto¬ panje enako kakor dosedaj v repliki in dupliki § 258; predlog sub štev. 2 celo na ustni razpravi § 301. Tože¬ nec sme dotične predloge stavljati v spisu, s kterim odgovarja na tožbo § 243, pozneje pa istotako kakor tožitelj § 258 in 301. Dotične tožbine predloge rešuje senatni predsednik § 183 in 257; zoper odločbo pred¬ sednika ni pritožbe, vender pa smejo stranke svoje predloge na ustni razpravi ponavljati, ako jim senatni predsednik ni vstregel ali njegovim dotičnim odredbam prigovarjati s 257. § 230. Na podlagi tožbe mora določiti senatni predsednik, kteremu je pravdna stvar dode- §§ 230—232. 121 Ijena, narok za ustno razpravo. Če pa misli, da tožba ni dopustna zaradi sodiščne nepristojnosti ali zaradi nedostatka pravdne zmožnosti ali za¬ radi potrebnega postavnega zastopanja bodisi na strani tožitelja ali toženca, mora se obrniti na senat, da odloči, se li odredi narok ali izda ukaz v smislu § 6 ali se tožba vrne kot nepri- pravna za odredbo naroka. Opomba: Glej § 6 do 9; na sodiščno pristojnost gledati je uradoma § 41 sodn. prav. § 231. Z ozirom na čas, ki se bode previdoma za tožbino vročbo potreboval, določi naj se prvi narok tako, da bo med vročbo in narokom doba kakih štirinajst dnij. Ako toženčevo bivališče ni znano, sme se prvi narok po obstoječih razmerah odrediti tudi na daljši čas, v nujnih slučajih pa, če se toženec mudi na sodiščnem kraju ali vender na ta kraj v kratkem času lahko pride, po predlogu na bližnji čas in če potrebno celo tako, da bodi med vročbo in narokom samo štirindvajset ur. Opomba: Izjema v postopanju zaradi močenja v posesti glej § 436. Sporni tek (tekoča pravda) § 232. Pravno zasnovana je pravda (sporni tek) s vročbo tožbinega spisa tožencu. Da se ohrani rok in zaustavi dotek roka, zadošča, če ni ničesar drugega ukazano, da se tožba vloži na sodišču. 122 Civilno-pravdni red. Če je ktera stranka še le v teku pravde kak zahtevek sprožila zasnuje se sporni tek glede tega zahtevka s časom, v kterem se je sprožil na razpravi. Opomba: glej določbe o vročbah § 87 do 122. Po¬ sebne določbe glej § 563 in 567; glej tudi člen XLV uvodne postave. § 233. Učin spornega teka je, da se glede iztože- vanega zahtevka tako dolgo, dokler spor traja, ne sme začeti pravda niti na istem niti na kte¬ rem drugem sodišču. Glede istega zahtevka v spornem teku naperjena tožba mora se na pred¬ log zavrniti uradno. Po zasnovanem spornem teku sme vlagati toženec ako so drugi pogoji podsodstva za proti- tožbo dani, na tožbinem sodišču protitožbo tako dolgo, dokler se ni sklenila ustna razprava v prvi inštanci. Opomba: Sporni tek uvaževati je uradno § 240, prigovor spornega teka mora se oglasiti na prvem naro¬ ku § 239 sicer kazen v troških § 44. Nova tožba glede istega zahtevka v spornem teku zavrne se z odlokom ugovori rešujejo se po senatnih sklepih § 361 Proti- tožba sme se vložiti na tožbinem sodišču do sklepa raz¬ prave § 193 t. z in § 93 sodn. prav. § 234. Če se v pravdo zapletena stvar ali pravica proda, nima to na pravdo nobenega upliva. Pri- dobitelj nima pravice brez nasprotnikovega pri¬ voljenja pristopiti pravdi kot glavna stranka. Opomba: Glavna intervencija § 16 in 19. §§ 233—236. 123 Tožbina izprememba. § 235. Pred zasnovanim spornim tekom svobodno je vsele tožitelju na sodišče vloženo tožbo izpre- meniti in izlasti raztegniti tožbino zahtevanje, ako se s tem ne izključuje sodiščna pristojnost. Po zasnovanem spornem teku treba je v to nasprotnikovega privoljenja; privoljenje ob¬ velja, če se toženec izpremembi ni upiral in o predrugačeni tožbi razpravlja. Sodišče sme pa tako izpremembo dopustiti celo po zasnovanem spornem teku in vzlic nasprotnikovemu uporu, ako ni skrbi, da bi se s izpremembo razprava znatno obtežavila ali zavlekla. Tožba ni izpremenjena, ako so se izpreme- nile, popolnile, pojasnile ali popravile dejanske tožbine navedbe in v tožbi ponujani dokazi, ne da bi se izpremenil tožbin naslov, ali če se je isto- tako neizpremenivši tožbinega naslova skrčilo tož¬ bino zahtevanje v glavni stvari ali v pritičnih terjatvah, ali če se je na mesto prvotno za¬ htevanega predmeta zahteval drugi predmet ali interes. Opomba: V prizivnem postopanju se tožba tudi z nasprotnikovnim privoljenjem ne sme izpremeniti, glej § 485; predlog na izpremembo tožbe sme se vstaviti na prvem naroku glej § 239; v bagatelnem postopanju glej § 453; Vmesni predlog na obistinitev. § 236. Do konca ustne razprave, na kteri se izreka sodba, sme tožitelj brez toženčevega privoljenja 124 Civilno-pravdni red. predlagati, dase v sodbi, ki se izreče na podlagi tožbe ali v sodbi tej predidoči ugotovi v teku pravde sporno nastalo pravno razmerje ali pravica, od kojih obstanka ali neobstanka je odvisna re¬ šitev tožbinega zahtevka do cela ali deloma. Ta določba se ne uporablja, če je o pred metu novega predloga razpravljati možno edino le v posebnem postopanju predpisanem izključno za stvari take vrste ali če predlagani odločbi nasprotujejo predpisi o stvarni sodiščni pri¬ stojnosti. Opomba: Glej opombo pri § 228. Predlagana ob- istinitev rešuje se ali v sodbi na tožbo ali v vmesni sodbi § 393. Glej § 259 odst. 2; glej člen XXXVIII. in XXXIX. uvodnega zakona. V postopanjih za posebno vrsto spo¬ rov ni tožba na obstinitev mogoča n. pr. v meničnem postopanju, v najemno-zakupnem postopanju, v mandat¬ nem postopanju, v postopanju zaradi močenja v po¬ sesti, v razsodniškem postopanju; vrednost tožbinega zahtevka se mora v tožbi označiti glej § 56 sodn. prav., ker se potem mora tudi sodba ravnati § 410 t. z. § 237. Brez toženčevega privoljenja sme se tožba umakniti do početka prvega naroka, če pa to¬ ženec na ta narok ne pride, tedaj še tudi na prvem naroku. Tožba se umika s spisom, ki se mora na¬ sprotniku vročiti ali z izjavo, ki se odda pri ustni razpravi. Vročitev spisa se obavlja na pod¬ lagi predsednikove odredbe brez poprejšnjega se¬ natnega sklepa. Posledica tožbinega umaknenja je, da se smatra tako, kakor da se tožba ni vložila in §§ 237—239. 125 da mora tožitelj povrniti tožencu vse pravdne troške, v kterih plačilo ni že toženec pravomočno obsojen. O predlogu na prisodbo troškov odločuje senat po predidoči ustni razpravi s sklepom. Umaknena tožba sme se vložiti v novič, ako se ž njenim umaknenjem tožbinemu zahtevku ni odreklo. Opomba: Prvi narok glej § 239; ako se je moral prvi narok preložiti, sme se tožba umakniti tudi še pri preloženem naroku brez toženčevega privoljenja § 242. Glej člen XLVII. odst. 2. uvod. zak. § 238. V § 237 imenovane posledice nastopajo tudi takrat, kedar se tožba v smislu določb tega zakona mora smatrati za umakneno. Opomba: Glej določbo § 60 odst. 3. Primeri § 484. Prvi narok (ročišče). § 239. Prvi narok vrši se pred senatnim pred¬ sednikom ali pred senatnim členom, kterega je senat odbral. Prvi narok se določuje za poskus porav¬ nave, za oglas prigovorov, da pravdno postopanje ni dopustno, da sodišče ni pristojno, da je spor v teku ali da je pravda že pravomočno raz¬ sojena, ter za sprejem auktorjevega imenovanja. Na prvem naroku mora se nadalje predlagati zavarovanje pravnih troškov; tudi se sme na prvem naroku pravda rešiti z- razsodbo temeljem 126 Civilno-pravdni red. prizna ve ali zamude ali tožitelj predlagati, da se mu dovoli tožbo izpremeniti. Takoj na prvem naroku mora se razprav¬ ljati in reševati predlog na zavarovanje troškov ali na privolitev v tožbino izpremembo ter pred¬ log, ki ga je sprožila ktera stranka na prvem naroku, da se tožba zavrne zaradi pravdne ne¬ zmožnosti ktere pravdne stranke ali ker nedo- staja osebi, ki nastopa kakor zastopnik, pravice v to. Tudi uradno se sme na prvem naroku za¬ četi pretresovanje poslednjih toček ali sodiščne nepristojnosti, ki se po izrečnem dogovoru strank ne da odpraviti ter na tej podlagi sklepati o zaustavljenju postopanja. Vsaka dinga navedba je izključena s pr¬ vega ročišča Opomba: Prvi narok odreja predsednik § 140; glede poravnave glej § 204; če pravdno postopanje ni dopustno, mora se vničiti postopanje in sodba ali vsled pritožbe ali uradno glej § 471 točka 5 in 7, § 477 točka 6 in § 42 sodn. prav.; na svojo pristojnost mora se sodišče ozirati uradoma glej § 41, 42 in 43 sodn. prav.; ako pa se je na tožbo odredila ustna razprava, sme se sodišče le takrat izreči za nepristojno, kedarje toženec pravočasno nepristojnosti prigovarjal ali kedar je nepristojnost take lastnosti, da je sodišče ne more odpraviti, če bi se tudi stranke izrečno o pristojnosti sodišča dogovo¬ rile § 43 sodn. prav, sicer ničnost § 477 točka 3, do¬ ločbe glede stvarne nepristojnosti glej §§ 61 do 64 sod¬ nega pravilnika; o dogovoru sodiščne pristojnosti glej § 104 sodn. prav.; če se narok mora preložiti, smejo se v § 239 navedeni prigovori prijaviti še na preloženem naroku § 242 glej tudi § 243; sporni tek glej § 232 do 234, imenovanje auctora §§ 22 do 25. Zavarovanje pravd¬ nih troškov §§ 57 do 62; sodba vsled priznave § 395 in 397; sodba vsled zamude §§ 396, 397, 133 in 73 odst. 2; §§ 240—241. 127 izprememba tožbe § 235; tudi na nedostatek pravdne zmožnosti, postavnega zastopanja in potrebnega poseb¬ nega pravdnega privoljenja mora se sodišče ozirati uradno glej § 6 in 230. § 240. Prigovor sodiščne nepristojnosti mora se oglasiti na prvem naroku. Po prvem naroku sme se na sodiščno ne¬ pristojnost ozirati še le v toliko, v kolikor gre za nepristojnost, ki se ne da odpraviti po izreč¬ nem dogovoru strank. Na nedopustnost pravdnega postopanja, na sporni tek in na pravomočnost sodbe, dotikajoče se pravdne reči mora se ozirati v vsakem času uradno. Opomba: Prigovor nepristojnosti sodišča se mora na prvem naroku samo oglasiti, v odgovoru na tožbo pa vtemeljiti § 243, ako ni sodišče v to odredilo posebne razprave §§ 76, 252 in 260; rešitev prigovora § 261. Če toženec ni dal odgovora na tožbo v glavni stvari, na prvem naroku pa vender oglasil prigovore § 240 odst. 3, mora se ustna razprava omejiti na te prigovore § 298 in 399. Prigovor sodiščne nepristojnosti v postopanju pred okrajnimi sodišči glej § 441 v bagatelnem posto¬ panju § 450. Pravomočnost sodbe glej § 411. § 241. Ako se je vsled izjave imenovanega auctora na prvem naroku med vdeleženci doseglo spo- razumljenje glede prevzetbe pravde po auctoru, odreši predsednik ali sodnik, kteremu je naro¬ čeno prvi narok opraviti, se sklepom toženca od tožbe na dotični predlog takoj na ročišču. Opomba: Vide §§ 22 in 23 t. z. 128 Civil-no-pravdni red. § 242. Ako se je preložil prvi narok zaradi okoij- nosti, ki je bila pravočasnemu prihodu toženca na poti ali ki ga je ovirala, da ni na prvem naroku oglasil prigovorov in stavil predlogov, za kterih oglasitev je prvi narok določen, uporab¬ ljajo se določbe glede prvega naroka tudi za preloženi narok. Slednji vrši se istotako pred senatnim pred¬ sednikom ali pred senatnim členom, kterega je predsednik odločil. Opomba: Vzroke za preložitev § 134 do 139, § 200; glej opombo § 235 in 239. Odgovor na tožbo. § 243. Če se je že na prvem naroku pokazala po¬ treba pravdne razprave, mora sodnik, ki ima prvi narok, tožencu takoj na naroku po sklepu naročiti, da poda na tožbo odgovor ter določiti za odgovor po okolnostih posameznega slučaja primerni rok, kteri ne sme presegati štirih ted¬ nov. Proti temu sklepu ni dopuščen posebe no¬ ben pravni lek. Odgovor podaja se v pripravljalnem spisu. Če sodišče med tem že ni odredilo posebne razprave za oglašene prigovore nedopustnega pravdnega postopanja, nepristojnosti, spornega teka ali pravomočno razsojene pravde, navedi toženec v svojem spisu posebe še okolnosti, s kterimi te prigovore vtemeljuje in označi do¬ kaze, ki jih opravičujejo. §§ 242-245. 129 V spisu sme toženec staviti tudi po enega ali po več predlogov navedenih v § 229 ali predlagati, da se uvede pripravljalno postopanje pred odbranim sodnikom. Opomba: Sklep, da se na tožbo mora dati odgo¬ vor, objavi se strankam ustmeno, pismeno le tedaj, če je zoper sklep dopuščen rekurz glej § 426. Uvedba pravdne razprave. § 244. Po pravočasno vloženem odgovoru na tožbo, mora senatni predsednik, kteremu je pravdna stvar dodeljena, če se je predlagala uvedba pri¬ pravljalnega postopanja ali če predsednik misli, da bi uvedba takega postopanja bila potrebna ali koristna, iskati rešitve senata, inače pa od¬ rediti narok za ustno pravdno razpravo. Slednje mora se storiti tudi, kedar je senat sklenil, da se uvedba pripravljalnega postopanja odkloni. Opomba: Glej § 398. Pripravljalno postopanje. § 245. Ustno pravdno razpravo pripravljalno po¬ stopanje pred odbranim sodnikom sme se od¬ rediti : 1. V pravdah, tičočih se pravilnosti računa, razločitve imovine ali enakih razmer, v kterih je razpravljati o znatnem številu spornih za¬ htev ali nasprotnih zahtev in opazk; 2. če so dejanske napovedbe v pripravljal¬ nih spisih tako obširne ali takovrstne, da se 9 130 Civilno-pravdni red. pokazuje potreba iste poprej vrediti in pretre- sovati v svrho, da se pospeši ali uprosti ustna pravdna razprava. 3. če se stranke opirajo na dokaze, da s temi obistinijo sporne pa vidno važne dejanske okolnosti, kterih med ustno pravdno razpravo ni možno sprejemati ali če bi se sprejemanjem teh dokazov ustna pravdna razprava predvidno znamenito obtežavila ali nerazmerno zadrževala izlasti, kedar se stranke sklicujejo na priče, ki ne stanujejo niti v sedežu pravdnega sodišča niti v bližini ali če je za poizvedbo resnice koristno, da se naznanjene priče zaslišujejo izven razprave na licu mesta. Opomba: Stranke smejo med seboj pripravljalno postopanje dogovoriti glej § 258. Toženec sme v svojem odgovoru na tožbo predlagati pripravljalno postopanje § 243, tožitelj po § 246, uradno § 244; rekurz glej § 247; pred okrajnimi sodišči dovoljeno je pripravljalno postopanje strankam le v pravdah imenovanih v § 245 št. 1, ako so zastopane po odvetnikih glej § 440 odst. 2, dokazovanje pred odbranim sodnikom glej § 328. § 246. Na tožiteljev predlog sme sodišče celo po odrejenem naroku za ustno sporno razpravo do¬ ločiti, da se uvede pripravljalno postopanje, ako se je predlog stavil v enem tednu po vročitvi odgovora na tožbo. Če se je pokazala potreba v § 245 štev. 3 navedenih dokazovanj še le med ustno sporno razpravo, tedaj sme senat zaslišavši stranke pravdo ali eno ali več samostalnih spornih to- ček vsak čas odkazati v pripravljalno postopanje §§ 246—248. 131 pred odbranim sodnikom, ako se mu zdi, da bi ta odredba mogla ustanovitev stvarnega polo¬ žaja olajšati ali rešitev pravde pospešiti in ako se s tem predvidno izdatki troškov ne povišajo. § 247. O uvedbi pripravljalnega postopanja odlo¬ čuje senat izvzemši v § 246 odst. 2 navedeni slučaj, brez poprejšnje ustne razprave. Vsele pa sme senat pred odločbo pozvedovati vse, kar je za pojasnilo potrebno. Sklepov, s kterimi se odreja pripravljalno postopanje ali odklanja pred¬ log na uvedbo, ni smeti izpodbijati z rekurzom (Utokom). V sklepu, s kterim se odreja pripravljalno postopanje mora se imenovati ob enem odbrani sodnik, pred kterim se naj vrši to postopanje. Ako je ta bil zadržan naročilo zvršiti, mora imenovati sodiščni predstojnik drugega sodiščnega člena, da dovrši pripravljalno postopanje. § 248. Narok za pripravljalno postopanje in v slu¬ čaju da se preloži, vsak daljni narok določa od¬ brani sodnik ter ga naznanja strankam ali nji¬ hovim zastopnikom. Tudi v postopanju pred odbranim sodnikom morajo stranke zastopati odvetniki. Opomba: V povabilu mora se stranki, ako že nima odvetnika, naročiti, da namesti odvetnika ter ji nazna¬ niti, kteri zakoniti nasledki nastopijo, če stranka od¬ vetnika ne namesti, glej § 131 odst. 2 in 133 odst. 2. 9* 132 Civilno-pravdni red. § 249. Vse v §§ 180 do 185 navedene oblasti in dolžnosti predsednika ima v pripravljalnem po¬ stopanju odbrani sodnik. On sme določevati do¬ kazovanje, ki je v pripravljalnem postopanju do¬ pustno in taisto ali sam izvršiti ali po zaproše¬ nem sodniku. Zlasti mu grejo pri sprejemanju dokazov tudi oblasti, ki jih v postopanju pred zbornimi sodišči v sprejemanju dokazov pred razsojeval- nim sodiščem izvršuje predsednik. Istotako mora odbrani sodnik opravljati predsednikove dolžnosti glede spisov vposlanih od zaprošenega sodnika o obavljenem dokazovanju. V pripravljalnem postopanju se ne morejo stranke pod prisego zasliševati. Opomba: 0 postopanju v dokazovanji glej § 288, 289, 290 in 291 t. z., dokaz po zasliševanju stranek glej § 371 do 383 t. z. § 250. Če se je odkazal kteri v § 245 št. 1 na¬ vedenih sporov v pripravljalno postopanje, raz¬ pravlja se v tem postopanju o pojedinih zahte¬ vah in nasprotnih terjatvah stranek, o borbenih in zagovornih pripomočkih, opazkah in pojasni¬ lih posebe in ustno po redu, kakor ga določa odbrani sodnik. Na podlagi te razprave mora se v zapisniku ustanoviti: 1. ktere terjatve in nasprotne terjatve se zahtevajo in kaki borbeni in zagovorni pripo¬ močki se povdarjajo; §§ 249—251. 133 2. ktere teh terjatev ali nasprotnih terja¬ tev, borbenih in zagovornih pripomočkov so sporni in kteri nesporni; 3. glede spornih mora se opisati popolno stvarno razmerje, kakor se pokazuje po naved¬ bah stranek ter navesti od stranek naznanjena dokazila, 'navedene dokazne prigovore in izjave o dokazilih in dokaznih prigovorih. Odbrani sodnik mora ob enem skrbeti, da stranke predložijo listine, na ktere so se sklice¬ vale stranke glede oporekanih trditev in ktere se bodo, kakor izid razprave pokazuje, potrebo¬ vale v dokazovanje; ako se po določbah tega zakona zahteva, mora on priskrbeti te listine. Isto velja glede rečij v pojasnilo in oglednih predmetov, ki služijo za dokazovanje in ogled in se morajo spraviti na sodišče. V pripravljalnem postopanju vrši se spreje¬ manje dokazov le takrat, kedar se glede teh dokazov primerijo v § 245 štev. 3 navedene okolnosti ali če je sprejemanje dokazov potrebno v svrho obvarovanja dokaza. § 251. Ako se je pravda zaradi lastnosti dejanskih razložeb odkazala v pripravljalno postopanje (§ 245 štev. 2) mora odbrani sodnik zaslišavši stranke ali po ustni razpravi prevedeni med njimi pozvedeti popolno pravno razmerje gledš vseh po obsegu pripravljalnih spisov spornih zahtev gledč borbenih in zagovornih pripomočkov in to ustanoviti v zapisniku, navedši dokazila, pov- 134 Civilno-pravdni red. darjane dokazne prigovore ter izjave stranek o dokazilih in dokaznih prigovorih. Razven tega mora odbrani sodnik priprav¬ ljati dokazovalno postopanje pred razsojevalnim sodiščem v smislu določeb § 250 zadnji odstavek. § 252. Pripravljalno postopanje ne sme segati črez zahteve in nasprotne zahteve, za ktere se stranke potegujejo v pripravljalnih spisih; vendar pa smejo stranke pred obranim sodnikom nava¬ jati tudi take dejanske terditve ter ponujati dokaze, kterih še v pripravljalnih spisih niso navedle, da s temi vtemeljujejo ali izpodbijajo rečene zahteve. Pozvedbe, protokolarične ustanovitve in dokazna sprejemanja v pripravljalnem postopanju morajo se raztegovati tudi na okolnosti, ki so se navedle v utemeljitev prigovorov, da ni do¬ pustna pravdna pot, da sodišče ni pristojno, da je spor v teku in da je pravda že pravomočno razsojena, ako sodišče zaradi teh prigovorov ni odredilo posebne razprave. Če se nahajajo strankine trditve, izjave in ponudbe dokazov, ki bi se sicer morale ustano¬ viti v zapisniku, že v spisu vloženem na sodišču ki je v rokah odbranega sodnika, nadomešča se zapisovanje s pozivom na spis. Če je nasprotnik na ročišču v pripravljal¬ nem postopanju ktero zahtevo priznal, ni po¬ trebno v zapisniku ustanavljati razpravne vse- §§ 252—254. 135 bine, ki se je morebiti že vršila in se tiče pri- poznane zahteve. Opomba: Glej opombo pri § 240 in § 243 odst. 2 glej tudi § 260 odst. 1. § 253. Ako se je odredilo pripravljalno postopanje za provedbo dokazov (§ 245 štev. 3), mora od¬ brani sodnik najpoprej stranke zaslišati in stvarno razmerje v toliko poizvedeti, v kolikor isto mora poznati, da more naročeno mu dokazovanje vo¬ diti in popolnoma tako ovršiti, kakor to zahteva olajšavni in pospeševalni namen resnične usta¬ novitve stvarnega položaja v ustni razpravi za posamezni slučaj. Uspeh tega zaslišanja mora se v zapisniku ustanoviti (§ 252 odst. 3.) Dokazo¬ vanje pred odbranim sodnikom je omejeno na dokaze, zaradi kterih se je sporna reč odkazala v pripravljalno postopanje. § 254. Ge ktera stranka ni prišla na narok, ki ni določen samo za sprejemanje dokazov pred odbra¬ nim sodnikom, ustanavlja se v zapisnik povedba stranke, ki je prišla, po predpisih veljavnih v posameznem slučaju za pripravljalno postopanje in odreja se novo ročišče. Na to ročišče mora se povabiti stranka, ki na prejšnji narok ni prišla in sicer na nasprotnikov predlog, da se jej pri¬ obči prepis zapisnika in jej naznanijo nasledki, ki so združeni s zopetnim izostanjem. Če stranka tudi na novo ročišče ni prišla, verjame se dejanskim trditvam došle stranke 136 Civilno-pravdni red. popisanim v vročenem zapisniškem izpisku in izostala stranka se ne more več izjavljati o po¬ nujanih ali predloženih dokazilih. Opomba: Ako ste izostale obe stranki, izreka od¬ brani sodnik, da postopanje miruj. § 170. § 255. Zoper odredbe in sklepe odbranega sodnika v teku pripravljalnega postopanja, sme se iskati pomoči pri senatnem predsedniku, kteremu je pravdna stvar dodeljena, ako je po določbah tega zakona dopuščeno izpodbijati iste s posebnim pravdnim lekom. Dotični predlog sme se stav- Ijati ustno. Pred rešitvo dati je odbranemu sod¬ niku priliko, da se izjavi; tudi se smejo poprej vpeljati druge pozvedbe. Isto tako mora predsednik na naznanilo od ene ali druge stranke ali uradno ukreniti, da se odpravi kako zadrževanje rešitve pripravljalnega postopanja. Zoper predsednikovo odločbo ni do¬ puščen noben pravni pripomoček. Od odbranega sodnika zavrnjeni predlogi na sprejem dokazov ali priskrbljenje listin, stvarij v pojasnilo, predmetov za ogled smejo se ponav¬ ljati v razpravi na pravdnem sodišču. § 256. Po dovršenem pripravljalnem postopanju, ki se naj kolikor možno pospešuje, izročijo se naj senatnemu predsedniku, pred kterim se ima vršiti pravdna razprava, vsi spisi in izlasti tudi vsi zapisniki, sestavljeni v teku pripravljalnega §§ 265—257. 137 postopanja, ter dokazilne listine, pojasnilne reči in ogledni predmeti, ki so bili odbranemu sod¬ niku predloženi ali izročeni. Ako ni predsednik ali na njegov predlog senat odredil v nejavni seji, da se pripravljalno postopanje dopolni, določi predsednik uradno ro- čišče za ustno pravdno razpravo. Zoper odlok, da se pripravljalno postopanje dopolni, ni dopuščen noben praven pripomoček. Opomba: Glej § 286. Ustna sporna razprava. § 257. Narok za ustno sporno razpravo mora se določiti na tak način, da imajo stranke od vro¬ čitve povabila računajoč najmanj osemdnevni rok za pripravljanje za sporno razpravo. Ob določanju naroka mora predsednik ob enem ukreniti potrebne odredbe o predlogih, ki so bili v smislu § 229 stavljeni v kterem pri¬ pravljalnem spisu, ako isti še morebiti niso bili rešeni ob določitvi prvega noroka ali v uvedenem pripravljalnem postopanju. Zoper take odredbe ni dopuščen noben praven pripomoček; stranka pa sme ponavljati predloge, kterim ni vstregel predsednik na ustni sporni razpravi. Isto tako ni strankam zabranjeno, da prijavijo na ustni sporni razpravi svoje prigo¬ vore, ktere morebiti imajo zoper predsednikove odredbe glede označenih predlogov. Odredbe in odloke, ki se izdajajo o predlo¬ gih omenjenih v poprejšnjem odstavku, morajo 138 Civilno-pravdni red. se vsele brez odloga naznaniti tudi nasprotniku stranke, ki jih je stavljala. § 258. Ako se je odredila sporna razprava, ne da bi se poprej vršilo pripravljalno postopanje, dovo¬ ljeno je strankam; da si priobčujejo včasu med določitvo in začetkom sporne razprave po po¬ sebnem pripravljalnem spisu predloge, borbene in zagovorne pripomočke, navedbe in dokaze, kterih še ni v tožbi ali v tožbinem odgovoru in ktere želijo uveljaviti v sporni razpravi. Pod istim pogojem smejo stranke med tem časom stavljati predloge v smislu § 229 v spisu ali v sodnem zapisniku. 0 tem mora predsednik brez odloga ukreniti odredbe, ki se mu zdijo potrebne (§ 257) Ako so se na ta način prijavili dokazi za sporno razpravo, za ktere bi se z ozirom na sprejemanje izpolnili pogoji § 245 štev. 3, sme sodišče nemudoma preklicati določeno ročišče in izreči, da se pravdna stvar odkaže odbranemu sodniku v pripravljalno postopanje (§ 247). Opomba: Glej določbo § 399. § 259. Sporna razprava vrši se po občnih določ¬ bah, ki veljajo za ustno razpravo; ona obsega tudi dokazovanje in razpravljanje o tem, kar je dokazovanje podalo. V teku ustne sporne razprave sme toženec, ne da bi potreboval tožiteljevega privoljenja, predlagati ustanavljanje po § 236. §§ 258-261. 139 Opomba: Občne določbe za ustno razpravo glej §§ 171 do 175, govore strank §§ 176 do 179, pravdno vodstvo § 180 do 196; dokazovanje glej § 275 do 291; glej opombo pri § 236. § 260. Stranka, ki je oglasila kak prigovor označen v § 239 odst. 2, nima pravice opirati se zatega¬ delj začetku razprave v glavni stvari; senat sme že pred začetkom ustne sporne razprave odrediti posebno razpravo o takih prigovorih; v tem slučaju odredi se ob enem uradno ročišče za razpravo na prigovor. Glede teh odredeb veljajo predpisi § 192. Zgornje določbe uporabiti je tudi takrat, kedar stranka še le v teku ustne sporne razprave prigovarja, da sodišče ni pristojno, da je spor že v teku ali da je tožbena zahteva že pravomočno razsojena (§ 240). Iz tega vzroka se stranka ne sme braniti daljne vdeležbe na razpravi v glavni stvari. § 261. O napovedanih prigovorih, da pravda ni do¬ pustna, da sodišče ni pristojno, da je spor v teku ali pravomočno razsojen, ter o predlogih mora se razsoditi po predšedši ustni razpravi. Raz¬ sodi se z odlokom; ako se je pa o teh prigovorih in predlogih razpravljalo v zvezi z glavno stvarjo, ne izdeluje se odlok, s kojim so se ti le zavrnili, posebe ampak izdava se skupno z razsodbo v glavni^ stvari. Če se je zavrnil prigovor ali predlog sicer na ustni sporni razpravi pa na podlagi posebne 140 Civilno-pravdni red. razprave, sme senat po razglašenju sklepa na predlog ali uradno odrediti, da se takoj začne razprava v glavni stvari. V tem slučaju ne iz¬ daja se razglašena odločba o dopustnosti pravdne poti, pristojnosti, spornem teku ali pravomočnosti posebe, ampak pride tudi v razsodbo v glavni stvari. Zoper odločbo, s ktero se je določil začetek razprave v glavni stvari, ni nobenega pravnega pripomočka. Če se je sprejel izrek glede dopustnosti pravdnega pota, pristojnosti, tekočega spora ali pravomočnosti v razsodbo v glavni stvari, sme se taisti le izpodbijati s pravnim lekom, ki gre zoper razsodbo v glavni stvari Če se je kteri zgor omenjenih prigovorov ali predlogov zavrnil s posebno odločbo, ne da bi se bilo takoj prešlo v razpravo v glavni stvari, sme po pravomočnosti sklepa vsaka stranka predlagati, da se odredi narok za ustno sporno razpravo v glavni stvari. Zgornje določbe morajo se tudi uporabljati, če je senat sam uradno sprožil prašanje o do¬ pustnosti pravdnega pota, o tekočem sporu ali o pravomočnosti sodbe glede tožbinega zahtevka ali če o njem ustno razpravlja. Opomba: Glej opombo pri § 240. § 262. Ako se je pred sporno razpravo vršilo pri¬ pravljalno postopanje v smislu § 250 ali 251 prednaša na sporni razpravi člen senata po- §§ 262-264. 141 datke pripravljalnega postopanja na podlagi sod¬ nih zapisnikov. Zapisniki o razpravah, zasliševanjih in do¬ kazovanjih, vršivših se v pripravljalnem posto¬ panju, smejo se na sporni razpravi na predlog ali uradno prečitati v celoti ali deloma. Prečitanje se godi po členu senata ali po zapisnikarju. Opomba: Glej § 287. § 263. Stranka, ki je bila v pripravljalnem posto¬ panju pred odbranim sodnikom pričujoča, pa je opustila vzlic sodnikovemu pozivu ali se branila izjaviti o dogodkih, ponujenih ali predloženih dokazih, ne more tega več popraviti na ustni sporni razpravi. Ako se je pred sporno razpravo vršilo pri¬ pravljalno postopanje v smislu §§ 250 in 251, smejo se na ustni razpravi nove zahteve, tr¬ ditve, dokazi in dokazni prigovori, ki se ozirajo na že razpravljane dele pravde v pripravljalnem po¬ stopanju, v slučaju, da se nasprotnik upira, le ta¬ krat uveljaviti, kedar je stranka verjetno izkazala, da ob času pripravljalnega postopanja ni vedla za obstanek teh zahtev, na novo navedenih tr¬ ditev, dokazov in dokaznih prigovorov. Opomba: Glej § 254 t. zak. § 264. V pripravljalnem postopanju že zaslišane priče ali izprašani zvedenci morajo se na ustni sporni razpravi vnovič zaslišati, če senat sodi, 142 Civilno-pravdni red. da je ponovitev dokazovanja potrebna, da se odpravijo dozdevno vtemeljeni prigovori zoper po¬ polnost in pravilnost dokazovanja v pripravljal¬ nem postopanju, ali da se resnično ustanovi stvarni položaj, ki je važen za pravdno rešitev. Opomba: Glej § 344 in 289. Zoper sklep na zo¬ petno zaslišanje prič ali zvedencev ni pravnega leka § 291 odst. 2. Glej tudi določbe § 286; v prizivnem po¬ stopanju §§ 481 in 488. Ustanavljanje v zapisniku. § 265. Predsednik sme odrediti, da predloge in izjave, ki se morajo vsled §§ 208 in 209 vpisati v zapisnik, spiše stranka sama, ki je ta predlog stavila ali izjavo oddala in je izroči predsedniku. Tudi če predsednik ni odredil, da se pred¬ loži zapisek, sme se strankam na predlog do¬ voliti, da ustanovijo imenovane predloge in iz¬ jave s izročenjem kratkih zapiskov. Zapisek mora se spisati takoj na ustni razpravi. Pred¬ sedniku izročeni zapiski pridevajo se razprav¬ nemu zapisniku kot priloge. Naročene ali dovoljene pismene ustanovitve morajo se prečitati; o njihovi pravilnosti sodi senat. Sklep, s kterim se je taka pismena ustanovi¬ tev naročila ali pripustila ter o pravilnosti pismene ustanovitve ne da se izpodbijati z nobenim prav¬ nim lekom. Opomba: V postopanju pred okrajnimi sodišči glej § 440 zadnji odst. O zapisku prigovorov zoper resnič¬ nost in pravilnost zapisnika glej § 212 zadnji odst. Pri¬ meri odločbe § 343 in 367 in § 498. Nadalje §§ 444 in 445. §§ 265—267. 143 Drugo poglavje. Občne določbe o dokazu in spreje¬ manju dokazov. Dokaz. § 266. Dogodki, ktere stranka trdi, ne potrebujejo nobenega dokaza takrat, kedar jih je nasprotnik iz¬ rečno priznal v kakem pripravljalnem spisu, na koji ustni razpravi v teku pravde ali v zapis¬ niku pred odbranim ali zaprošenim sodnikom. Za veljavnost sodne dejanske priznave ne po¬ trebuje se nasprotnikovega vsprejetja. V kolikor se priznavi jemlje veljava po pri¬ stavkih in utesnilih, ktere je stranka njej do¬ dala in kak upliv ima preklic na veljavnost priznave, presoja sodišče po svojem resnem pre- vdarku uvaživši skrbno vse okolnosti. Enako mora sodišče presoditi, kedar je odpadla potreb¬ nost dokaza vsled izvensodne priznave. Opomba: Vide § 5, 19, 26, 34. § 267. Če je smatrati dejanske trditve ktere stranke priznanimi, ker jih nasprotnik ni izrečno pri¬ znal, presoja sodišče, uvaživši skrbno celo vse¬ bino nasprotnikovih navedeb. Enakomerno mora tudi sodišče presoditi zlasti, jeli smatrati strankino izjavo, da ne ve ali da se ne spominja, za tako, ki izključuje skle¬ panje na priznavo ali za tako, ki vsebljuje pri- znavo. 144 Civilno-pravdni red. § 268. Če je razsodba odvisna od dokaza in pri¬ števanja kaznivega dejanja, vezan je sodnik na vsebino o tem izrečene pravomočne obsodbe kazenskega sodišča. Opomba: Po § 191 sme senat odrediti zaustavljanje postopanja, dokler se ne reši kazensko postopanje. Na strankin predlog sme se v smislu § 530 štev. 1, 2, 3, 4 postopanje obnoviti. Postopanje o obnovilni tožbi glej § 539 in 544 t. z. § 269. Za dogodke ki so sodišču obče znani, ni potrebno nobenih dokazov. Opomba: Glej § 402 odst. 2 in § 4. § 270. Dokaza ne potrebujejo dogodki, za kterih obstanek je v zakonu izrečena domneva. Na¬ sprotno sme se dokazati, če zakon dokazovanja ne izključuje. Nasprotno sme se dokazovati tudi s zasliševanjem strank po § 371 in sled. Opomba: Glej § 99, 150, 158 obč. drž. zak. in člen VI. štev. 1 uvodnega zak. in člen XXX. uv. zak. § 271. V ozemlju druge države veljavno pravo, običajne pravice, privilegiji in statuti potrebujejo dokaza le, če sodišču niso znani. V pozvedovanje zastran teh pravnih določil ni omejono sodišče na ponujene dokaze stranek, ter sme vse pozvedbe, ki se mu v to svrho zdijo potrebne, uradno napeljati in zlasti, kedar je treba zahtevati posredovanja justičnega mi- nisterstva. §§ 268—274. 145 § 272. Ako ni v tem zakonu določeno ničesar dru¬ gega, mora sodišče presoditi po svojem svobod¬ nem prepričanju skrbno uvaživši uspehe cele razprave in dokazovanja, če je dejansko navedbo smatrati za resnično ali ne. Zlasti mu je enako¬ merno razsoditi, koliko upliva na presojo slučaja, ako se je ktera stranka branila odgovarjati na prašanja, ktera so se ji stavljala po predsedniku ali vsled predsednikovega ali senatovega dovoljenja. Okolnosti in oziri, ki so bili merodajni za prepričanje sodišča, morajo se navesti v sodbini obrazložbi. Opomba: Glej § 215; dokazovanje po javnih listi¬ nah § 292 do 296. § 273. Če je gotovo, da stranki gre povračilo škode ali interesa, ali da ima inače kako terjatev, sporni znesek povračilne škode ali interesa ali terjatve pa se sploh ne more dokazati ali le z nerazmerno težkočo, sme ugotoviti sodišče ta znesek na predlog ali uradno po svojem svobod¬ nem prepričanju ne oziraje se na dokaz, ki ga je stranka ponudila. Pred določitvo zneska sme se tudi zaslišati ena stranka pod prisego o okol- nostih, ki so merodajne za določitev zneska. Opomba: Glej § 408; o zasliševanju stranek § 371 do 383. Izkaz verojetnosti (potrjevanje). § 274. Kdor je dolžen kako dejansko trditev ver¬ jetno izkazati, (potrjevanje) sme v to uporabiti vse 10 146 Civilno-pravdni red. dokazne pripomočke izvzemši zaslišanje stranek pod prisego. Dokazovanje, ki se ne more takoj zvršiti, ni sposobno v svrho verovnega izkaza. Dokazovanje v svrho verovnega izkaza ni navezano na posebne predpise, veljavne za do¬ kazno postopanje. Opomba': Verovno izkazati je § 54 stroškovne na¬ stavke, § 115 neznano bivališče osebe, kterej se naj vroči, § 128 okolnosti, s kterimi se podpira predlog na podaljšanje roka, ako to sodišče zahteva; § 129 okol¬ nosti, s kterimi se podpira predlog na skrajšanje sod¬ niških ali postavnih rokov; § 135 okolnosti, s kterimi se vtemeljuje predlog na preložitev ročišča; § 149 sred¬ stva, s kterimi stranka vtemeljuje predlog na postavitev v prejšnji stan; § 156 naslednike umrle stranke; § 164 daje vzrok zaustavljenja minol; § 219 pravno zanimanje, ako tretja oseba želi pravdne akte pregledati in spiske od njih imeti, ne da bi obe stranki v to bile privolile; § 263 ako stranka za nove zahteve, trditve, dokazila ali dokazne prigovore poprej ni vedela in jih v priprav¬ ljalnem postopanju uporabiti želi; § 289 da stranki vsled nepričakovanega dogodka ni bilo mogoče vdeležiti se zasliševanja prič ali zvedencev in da je dokazovanje vsled tega nepopolno ostalo; § 308 če stranka predlaga, da naj tretja oseba predloži listino in verovno izkaže, da jo ta oseba v rokah ima; § 323 če se priča brani izpovedati in vzroke temu ustno ali pismeno verovno izkaže; § 355 in 356 vzroke glede odklonitve zvedencev; § 386 okolnosti, s kterimi stranka podpira predlog na zavarovanje dokaza; § 538 na zahtevanje sodišča, da se je ničnostna tožba v zakonitem roku vložila. § 275. Od stranek ponujani dokazi, ki se pa so¬ dišču ne zdč bistveni, morajo se izrečno zavrniti. Sodišče sme provedbo dokazov odreči na predlog ali uradno, kedar je zadobilo prepričanje, da §§ 275—277. 147 so se dokazi ponudili zgolj v namenu, da bi se pravda zavlekla. Opomba: Dokazni predlogi, kterim sodišče ni vstreglo, morajo se zabeležiti v razpravnem zapisniku, razven če so jih stranke pred zvršetkom razprave prekli¬ cale in če se tičejo glavne stvari in so važni za rešitev pravde. Glej § 208. Zoper odločbo ni pritožbe posebe § 291 ampak le v smislu § 515. V dejanski razložbi sodbe morajo se navesti dokazi, ki jih je sodišče po § 275 odst. 2 odreklo, glej § 417. § 276. Dokaze, ki jih sodišče smatra za važne, mora razsojevalno sodišče provesti tekom razprave, ako 1. ne odloči sodišče po določbah tega za¬ kona, da se dokazovanje ovrši izven razpravnega ročišča ali 2. če se je dokazovanje zvršilo že v pri¬ pravljalnem postopanju in po določbah tega za¬ kona zopetna prevedba ni dovoljena ali se so¬ dišču ne zdi potrebna. Če je potrebno, da se provede dokaz izven razpravnega ročišča po odbranem ali zaprošenem sodniku, mora pravdno sodišče ukreniti, kar je potrebno. Opomba: Glej določbe § 300, 328, 352, 368, 375 in 264. § 277. Provedba dokazov določa se po sklepu (do¬ kazni sklep). V teh sklepih morajo se natančno oznamovati sporni dogodki, o kterih se naj pro¬ vede dokaz, ter dokazila. 10* 148 Civilno-pravdni red. Na razumevanje, ki je dokaznemu sklepu v podlago, ni vezano sodišče v daljnem teku pravde. Take sklepe je le takrat izdajati pismeno, kedar se dokazovanje naj vrši pred odbranim ali zaprošenim sodnikom. V tem slučaju mora se popisati v od¬ pravku tudi stvarni položaj v toliko, v kolikor je sodniku stvarni položaj poznati potrebno, da more dokazovanje voditi in popolnoma dovršiti. Zoper dokazne sklepe ni dopuščen posebe noben praven pripomoček. Opomba: V zapisniku o ustni razpravi se sme sklicevati na stvarni položaj, kakor je opisan v dokaz¬ nem sklepu glej § 210; ako se dokazni sklep ne izda pismeno, mora se na razpravi strankam ustno nazna¬ niti in zapisati v razpravnem zapisniku glej § 208 točka 3, ker zoper tak sklep ni posebe rekurza. § 278. Vsa dokazovanja, kterih ni možno zvršiti že na razpravi in izlasti dokazovanja, ki se mo¬ rajo vršiti izven razpravnega ročišča pred od¬ branim ali zaprošenim sodnikom, morajo se od rediti še le tedaj, kedar se je stvarni položaj popolnoma pojasnil ter po enem in istem sklepu, razven ako okolnosti nanesejo potrebo, ali ako se sodišču zdi koristno, da se postopa drugače. Da se razpravlja o vspehu takih dokaznih provedeb, mora razsojevalno sodišče po dovršitvi razpravo uradno obnoviti, ako niso dani pogoji § 193 odst. 3. Nove dejanske navedbe in dokazne ponudbe na tej razpravi smejo se na predlog ali §§ 278—280. 149 uradno proglasiti po sklepu za nedopustne, ako po izidu med tem dovršenega dokazovanja ni nobenega povoda za nove naredbe in se poprej niso storile v očitnem namenu, da bi se pravda zavlekla. Opomba: Glej § 276, § 193; zoper zavrnitev novih navedeb in dokazov ni nobene pritožbe posebe § 291, ampak le v smislu § 515; v dejanski razložbi sodbe mora se opomniti, da je sodišče nove navedbe in do¬ kaze v smislu § 278 odst. 2, zavrnilo glej § 417. Vide § 179 in 275 odst. 2. § 279. Ako dokazni provedbi nasprotuje kaka za¬ preka od ktere se ne ve, kako dolgo bo trajala, ako je dvomljivo, da bi se dokazovanje moglo dovršiti, ali če bi se moralo dokazovanje vršiti zunaj ozemlja, za ktero velja ta zakon, določi sodišče v dokaznem sklepu na predlog rok s pristavkom, da se bo po brezvspešnem preteku roka na zahtevanje ene stranke nadaljevala raz¬ prava, ne da bi se oziralo na zaostalo doka¬ zovanje. Na nadaljevani ustni razpravi sme se potem ta dokaz uporabljati le, ako se s tem ne zadr¬ žuje postopanje. Opomba: Glej § 309 in 335, §§ 291 in 417. § 280. Na predlog sme pravdno sodišče dovoliti, da en ali več zapriseženih stenografov dokazo¬ vanje zabeleži. Stenograf, ki v obče za to na¬ logo ni zaprisežen, mora storiti prisego, da 150 Civilno-pravdni red. ustno povedano vestno zabeleži in zabeleženo resnično prepiše. Zaprisežbe ni treba, če se je za stenografa namestil kteri sodni uradnik. Stenografa namešča predsednik po nasvetu predlagatelja. Prepis stenografične zabeležbe v navadno pisavo mora se v oseminštirdesetih urah po za- beležbi izročiti predsedniku ali sodniku, kteremu je provedba dokazov naročena, ter se priložiti spisom. Ako nista predlagale obe stranki sporaz¬ umno stenografične zabeležbe, trpi predlagajoča stranka vse s tem predlogom provzročene troške ne da bi smela zahtevati povrnitev teh troškov, da si je zmagala. Opomba: Zoper dovoljeno stenograflčno zabeležbo ni nobene pritožbe § 291 odst. 2, glej opombo pri § 40. § 281. Če se je moralo v svrho dokazne provedbe pred razsojevalnim sodiščem ročišče preložiti, mora se določiti ročišče, na kterem se naj vrši dokazovanje, ob enem v nadaljevanje ustne raz¬ prave. Ako pa se mora dokazovanje vršiti po od¬ branemu ali zaprošemu sodniku in se čas, kedaj da se dovrši, ne da z gotovostjo določiti, mora predsednik potem ko pridejo dokazni spisi in zapisniki, uradno odrediti ročišče v nadaljevanje ustne razprave in to strankam naznaniti. Opomba: Glej § 134 točka 3 in § 193 odst. 3. §§ 281-283. 151 Provedba dokazov po odbranemu ali zaprošenemu sodniku. § 282. Provedba dokazov izven razpravnega ročišča v kraju pravdnega sodišča ali v bližini naroči se udu pravdnega sodišča in sicer navadno udu senata, ki je poklican v pravdni stvari soditi. § 283. Zaprosilna pisma, ki se izdajajo zaradi pro- vedbe dokazov izven ozemlja, za ktero ta zakon velja, smejo se izročiti- na predlog dokazovalcu, da jih pošlje na zaprošeno oblastvo. Nadalje sme sodišče na predlog dokazo¬ valcu dovoliti, da se zaprosilo ne izdaja ampak dokazovalec pooblaščuje, doprinesti o dovršenem dokazovanju javno listino, ki zadošča zakonom državnega ozemlja, v kterem se je dokazovanje moralo provesti. Dokazovalec mora nasprotniku kraj in čas dokazne provedbe po mogočnosti tako zgodaj naznaniti, da slednji more na pri¬ merni način varovati svoje pravice pri spreje¬ manju dokazov. Če se je naznanilo opustilo, mora sodišče skrbno uvaživši vse okolnosti odločiti, ako in v koliki meri sme dokazovalec na ustni razpravi uporabiti provedene dokaze. Da se predložijo spisi o dovršenem doka¬ zovanju, določi se v to v obeh slučajih v dokaz¬ nem sklepu rok in če je ta brezvspešno pretekel, nastopijo pravni nasledki označeni v § 279. 152 Civilno-pravdni red. Opomba: Zoper sklepe izdane v smislu tega § ni nobenega pravnega leka § 291 odst. 2. Ako je sodišče uporabo v inozemstvu prevedenih dokazov zavrnilo ni dopuščen noben praven lek posebe § 291 odst. 1, ampak le v smislu § 515, zavrnjeni dokaz ali deloma zavrnjena uporaba dokazov prevedenih v inozemstvu mora se opomniti v dejanski ob razložbi sodbe § 417 odst. 3. § 284. Sodniku, ki opravlja dokazovanje vsled na¬ ročila ali zaprosbe, pristajajo oblasti, ktere iz¬ vršuje predsednik v dokazovanju, ki se vrši pred razsojevalnim sodiščem. Druge sodniške odredbe, ki se tičejo doka¬ zovanja sme tak sodnik le v toliko izdajati, v kolikor niso izrečno odkazane pravdnemu sodišču. Opomba: Oblasti predsednika določene so v § 180 do 185; § 280 odst. 2 in 3; § 288 in 289. § 285. Če se je med dokazovanjem pred odbranim ali zaprošenim sodnikom vnel spor, od čigar izida odvisi nadaljevanje dokazovanja in če ga nima rešiti sodnik, ki vodi dokazovanje, mora ga na njegovo poročilo rešiti pravdno sodišče. Pravdno sodišče mora uradno odrediti ročišče za razpravo o tem vmesnem sporu. Če se mora v teku dokazovanja, ki se vrši pred odbranim ali zaprošenim sodnikom v svrho izvedbe ali dovršitve dokazovanja zaprositi drugo sodišče, izdaja zaprosilo neposredno sodnik, kte- remu je provedba dokazov naročena. On ima tudi pravico drugo sodišče za pro vedbo dokazov naprositi, ako so se pojavili stvarni §§ 284—287. 153 razlogi za to, da se dokazovanje vrši pred tem sodiščem. § 286. Zapisnike in druge spise dokazovanja, ki jih je predložil odbrani ali zaprošeni sodnik, mora predsednik pregledati in če zapazi nedo- statke ukreniti, da se po potrebi popravijo ali popolnijo. Do prihodnjega naroka, ki se določi za ustno razpravo, morajo potem biti spisi do¬ kazovanja strankam na pregled, kar se strankam ob enem naznani. Če je med tem časom ktera stranka predla¬ gala, da se posamezni nedostatki dokazovanja od¬ pravijo ali da se dokazovanje popolni, odločuje o tem predsednik. Ako je na ta način nastala po¬ treba ukreniti kake odredbe, mora jih ukreniti tudi predsednik brez odloga. Predlog sme se staviti tudi ustno. Pokaže li se potreba dokazovanje popolniti ali ponoviti še le na ustni razpravi, vkrene so¬ dišče stvarnemu položaju primerne odredbe. So¬ dišče sme tudi odrediti, da se dokazovanje še na ustni razpravi popolni a'i ponovi. Opomba: Glej §§ 360, 281 odst. 1 in 2, 289 odst. 2 in 344; zoper sklep, s kterim se je popolnitev dokazo¬ vanja odklonila ni rekurza posebe § 291 odst. 1, pač pa v smislu § 515; zoper odlok, s kterim se je popolnitev ali ponovitev dokazovanja dovolila ni sploh nobenega pri¬ pomočka § 291 odst. 2. § 287. Izid dokazovanja, ki se ni vršilo pred raz- sojevalnim sodiščem, razloži predsednik na ustni 154 Civilno-pravdni red. razpravi ob primernem času na podlagi zapis¬ nikov in drugih spisov dotikajočih se tega do¬ kazovanja. Ako se to razloženje po mnenju ktere stranke v važnih točkah ne vjema s vsebino spisov, mo¬ rajo se na njen predlog prečitati v celem ob¬ segu dokazni zapisniki in drugi spisi dotikajoči se dokazovanja. Strankam je dano na voljo, ako se že pred razloženjem predsednikovim v svojih govorih ho¬ čejo sklicavati na vsebino dokaznih spisov. Opomba: Glej določbe §§ 262 in 401. Postopanje v dokazovanju. § 288. Za vabila, ki so potrebna v svrho prevedbe dokazov in za vse druge priprave, ki se potre¬ bujejo za sprejemanje dokazov, mora skrbeti uradno senatni predsednik sicer pa sodnik, kte- remu pripada dolžnost sprejemati dokaze. Po¬ slednji mora tudi uradno odrediti ročišče zaradi sprejemanja dokazov. Stranke smejo priče, ktere so že naznanile ali osebe, ktere namerjavajo na razpravi sodišču naznaniti za priče ali zvedence, na razpravo pred razsojevalnim sodiščem s seboj privesti tudi brez poprejšnjega sodnega vabila. § 289. Stranke smejo biti navzočne pri sprejemanju dokazov, ter stavljati na priče in zvedence po predsedniku ali po sodniku, ki vodi dokazovanje ali z dovoljenjem enega ali drugega tudi same §§ 288-290. 155 taka prašanja, s kterimi bi se po njihovi misli izpovedba pojasnila ali popolnila ter razjasnilo sporno razmerje ali okolnosti, ki so bistvene za dokaznost izpovedeb. Prašanja, ki se sodniku ne zdijo primerna, mora zavrniti. S spremanjem dokazov se mora pričeti, v koliko je to po stvarnem položaju mogoče, če tudi ni prišla nobena obveščenih stranek. Vendar sme razsoj evalno sodišče ali dokler še dokazovanje ni dovršeno tudi odbrani ali zaprošeni sodnik dovoliti popolnitev dokazovanja, ako stranka verjetno izkaže, da je vsled njenega izostanja, ki ga je provzročil nepričakovani dogodek, do kazovanje bistveno nepopolno in ako se more ob enem dokazovanje popolniti, ne da bi se pravda izdatno zadrževala. Opomba: Zoper zavrnitev strankinih prašanj na priče ali zvedence ni nobenega pravnega pripomočka posebe glej § 291 odst. 1, sicer pa odločuje senat, ako je predsednik kako prašanje na pričo ali zvedenca kot ne¬ primerno zavrnil glej § 342 in 367 in zoper odločbo se¬ nata ni nobenega pravnega leka posebe § 186; ako je odbrani ali zaprošeni sodnik prašanje na pričo ali zve¬ denca pripustil, ktero pa smatra razsojevalno sodišče za nedopustno, odloči sodišče, da se ni ozirati na od¬ govor na tako prašanje glej § 342 odst. 2 ozir. 367. Zo¬ per dovoljenje, da se na predlog izostale stranke doka¬ zovanje popolni, ni nobenega pravnega leka § 281 odst. 2, zoper zavrnitev predloga pa ni rekurza posebe. § 290. Iz razloga, da je dokazovanje prevedeno po inozemski oblasti po inozemskih zakonih po- 156 Civilno-pravdni red. mankljivo, ne more se temu takrat ničesar pri¬ govarjati, kedar vstreza provedba dokazovanja zakonom veljavnim za pravdno sodišče. Opomba: Glej § 36 sodn. prav., glej § 286 t. z. in § 283. § 291. Poseben praven lek ni dopuščen zoper sklepe, s kterimi se odbijajo ponujeni dokazi ali nove stvarne navedbe ali ponudbe dokazov v smislu § 278 odst. 2 ali s kterimi se odreja dokazo¬ vanje ali izroča odbranemu sodniku ali izdajajo zaprosilna pisma v svrho provedbe dokazov, na¬ dalje zoper sklepe, s kterimi se zavračajo pra- šanja stranek v sprejemanju dokazov končno zoper sklepe, s kterimi se dovoljuje ali izključuje uporaba dokaza po § 279 odst. 2 ali odreka popolnitev dokazovanja, ki se je predlagala v smislu § 286 odst. 2. Z nobenim pravnim lekom sploh se ne mo¬ rejo izpodbijati sklepi, s kterimi se dovoljuje stenografična zabeležba dokazovanja, prepušča dokazovalcu v smislu § 283 odst. 1, vročba za- prosilnega pisma ali s kterimi se določa rok za sprejem dokazov ali predložitev spisov o doka¬ zovanju, ki se je vršilo izven ozemlja, za ktero je veljaven ta zakon, nadalje zoper sklepe, s kterimi se odreja popolnitev ali ponovitev do¬ kazovanja. Opomba: Glej opombe pod §§ 275, 278, 279, 280, 283, 286, 289. §§ 291—293. 157 Tretje poglavje. Dokaz po listinah. Dokazna moč listin. § 292. V ozemlju veljavnosti tega zakona po jav- nom oblastvu v mejah njegove uradne oblasti ali po osebi s pravico javne poverjenosti v njej odkazanem poslovnem področju ter v predpisani obliki izdane listine (javne listine) stvarjajo po¬ poln dokaz o tem, kar v teh listinah oblastvo ali javna oseba spričuje. Isto velja o listinah, ki so se izdale sicer izven ozemlja veljavnosti tega zakona pa vender v mejah uradne oblasti po takih javnih organih, ki spadajo pod oblastvo s sedežem v ozemlju, za ktero velja ta zakon. Dopuščen je dokaz, da ni resničen posve- dočeni postopek ali posvedočeni dogodek ali da ni istinito posvedočen. § 293. Enako dokazno moč imajo tudi listine, kte- rim je po posebnih zakonitih predpisih priznana lastnost javnih listin. Izven ozemlja veljavnosti tega zakona iz¬ dane listine, ki veljajo za javne v kraju, kjer so izdane, imajo dokazno moč javnih listin pod pogoji vzajemnosti tudi v ozemlju, za ktero velja ta zakon, ako so propisno poverjene. Opomba: Po členu VIL uvodnega zakona k ci- vilno-pravdnemu redu ostanejo v veljavi določbe držav¬ ljanskega prava, ki pridevajo določenim listinam last- 158 Civilno-pravdni red. nost javnih listin ali ki istim spoznavajo enako veljavo kakor tuzemskim javnim listinam. Glej tudi člen XXX. uv. zak. Dotične posebne določbe državljanskega prava glej v Mauzovi izdaji civilno-pravdnega reda od dr. Huga Schauera. § 294. Zasebne listine stvarjajo popoln dokaz zato, da v istih vsebljene izjave izhajajo od izdateljev, ako so od izdateljev podpisane ali če imajo nji¬ hovo sodno ali notarsko poverjeno ročno zna¬ menje. Opomba: Glej člen VII. uvodn. zak.; zakon od 25. julija 1871 štev. 76 drž. zak., kteri določa da se morajo sledeče pogodbe ustanoviti po notarskih pismih da so veljavne in sicer a) ženitna pisma, b) kupne, menjalne, rentne in zajemne pogodbe in zadolžnice, ktere skle¬ pata zakonca med seboj c) potrjila o sprejeti doti, če jih mož daje svoji ženi ali tretjim osebam d) darilne pogodbe brez izročitve darovanega predmeta e) vse listine o prav¬ nih opravilih med živimi, ktera sklepajo osebno slepci ali glušci, ki brati, ali nemaki, ki pisati ne znajo; § 1001 obč. drž. zak. določuje posebne predpise za dolžna pisma o posojilih in sicer, da se v dolžnem pismu ime¬ nuje resnični posojevalec ali upnik in resnični izposo¬ jevalec ali dolžnik, predmet ali znesek posojila, vrsta denarja, pogoji, ki se tičejo glavnega dolga in obrest; po dozdajnem sodnem redu zahtevalo se je za veljav¬ nost dolžnega pisma tudi §e podpisov dveh prič, ta formalni pogoj pa odpade, ker novi civilno-pravdni red v § 294 tega več ne zahteva; Glej tudi določbe §§ 884 885 in 886 obč. drž. zak. nadalje § 1426 obč. drž. zak ; člene 174 in 208 trgov, zak. glede družbene pogodbe komanditske družbe na akcije in glede akcijske družbe, v kterih se zahteva notarsko pismo; glej tudi § 1226 občn. drž. zak. in § 49 konk. reda in § 56 zemlj. knjiž. zak.; za listine, ki jih izdajajo javne finančne blagajne, ob¬ stoje posebni predpisi gledš podpisov po dveh ali več uradnikih. §§ 294—297. 159 § 295. Pod kterimi pogoji, za ktero dobo in v kaki meri imajo dokazno moč trgovske knjige, dnevniki in končne note sensalov, presojati je po obstoječih zakonih. Trgovske knjige, ki se vodijo izven ozemlja veljavnosti tega zakona po predpisih veljavnih v kraju knjigovodstva, nimajo dokazne moči v večji meri in za daljšo dobo, kakor se priznava v onem kraju trgovskim knjigam, ki se vodijo v ozemlju veljavnosti tega zakona. Na koliko dokazuje knjiga, ki se vodi o go¬ spodarskem ali obrtniškem prometu ali o kakem drugem poslovnem podjetju, glede njene vsebine ter glede del in opravil, ki so vpisom za pod¬ lago, presodi sodišče v smislu S 272. Opomba: Glej člen VIL točka 4 in 5 in člen XXX. uv. zak., nadalje člene 34, 35, 37 do 40 trgov, zak. in § 7, 19, 20 in 22 uvod. zak. k trgov, zak.; glede knjig sensalov zakon od 4. aprila 1875 štev. 68 drž. zak. ozi¬ roma člene 77, 78 in 79 trg. zak. glej tudi člen IX. uv. zak. k civ.-pravdn. redu. § 296. Dali in v kteri meri se zmanjšuje ali popolnoma uničuje dokaznost listine, v kterej se nahajajo prečrtanja, ostrganja ali druga izbri- sanja, uvrstitve ali druge izvanjske pomanklji- vosti, presodi sodišče v smislu § 272. Nastop dokaza. § 297. Ako nima po določbah tega zakona sodišče samo skrbeti, da se listine pribavijo in predlo- 160 Civilno-pravdni red. žijo, mora stranka predložiti sodišču listine, na ktere se je v dokaz svojih trditev sklicevala. Opomba: Glej §§ 77, 82, 183 odst. 2., 229, 250 zadnji odst, in 299. Predložitev listine po dokazovalcu. § 298. Listine morajo se predlagati tako, da more sodišče in nasprotna stranka uviditi celo vse¬ bino listin. Ako pridejo v poštev le posamezni deli, listine, ki se nanaša na več pravnih razmer sme na predlog določiti sodišče pregledavši celo listinsko vsebino, da se pokažejo nasprotniku razven uvoda, konca, datuma in podpisa samo ona mesta, ktera se dotikajo pravnega razmerja, ki je predmet pravdi. Dokazovalčev nasprotnik mora se pozvati, da se izjavi o predloženi listini. Opomba: Zoper določbo ni nobenega pravnega leka glej § 319, ako se nasprotnik o pristnosti listine ni izjavil, obvelja listina za nesporno glej § 312. § 299. Ako je stranka predložila listino zgolj v prepisu, sme se ji naročiti na predlog ali uradno, da predloži izvirnik. Ako in koliko je vzlic temu, da se naročilo ni izpolnilo, verjeti predloženemu prepisu vsled njegovega poverjenja, njegove sta¬ rosti, njegovega vira ali iz drugih razlogov, mora odločiti sodišče po lastnem prevdarku. V tem je skrbno ocenjevati razloge, ki se navajajo za §§ 298—300. 161 opustitev izvirnikove predložitve in tudi druge okoljnosti v posameznem slučaju. Opomba: Spisu, v kterem se predlaga ustna raz¬ prava, prilagajo se listine v prepisih § 77; nasprotnik sme zahtevati, da stranka izvirne listine v 3 dneh na sodišče položi, da jih more pregledati § 82; naročilo v to izdaja predsednik § 183; tožnik sme že v tožbi pred¬ lagati, da toženec na prvo ročišče ali na ustno razpravo prinese stanovitne listine § 229. V mandatnem in me¬ ničnem postopanju morajo se vsele predložiti izvirne listine ako se zahteva plačilni nalog §§ 548, 557, 558; zoper naročila predložiti izvirne listine ni nobenega pravnega leka § 319. § 300. Ako se izvirna listina na ustni razpravi zaradi znamenitih zaprek ni mogla predložiti ali ako se je zdelo pomisleka vredno zahtevati njeno predložitev zaradi važnosti listine ali zaradi skrbi, da se ne bi izgubila ali poškodovala, sme so¬ dišče na predlog ali uradno odrediti, da se listina predloži odbranemu ali zaprošenemu sodniku. V tem slučaju mora sodišče določiti, ktere okolnosti se naj dotrdijo v zapisniku, ki se sestavi o uradnem opravilu odbranega ali zaprošenega sodnika; sodišče sme tudi odrediti, da se z zapis¬ nikom vred predloži prepis ali izpisek listine. Narok, ki ga je zaradi predložitve listine odredil odbrani ali zaprošeni sodnik, mora se pravočasno naznaniti nasprotniku dokazovalca. Ako se listina na tem ročišču ni predložila, ne more se dalje zadrževati nadaljevanje pravde ozirno na to dokazilo. Opomba: Zoper odločbe sodišča v smislu tega § ni nobenega pravnega leka glej § 319 odst. 1. 11 162 Civilno-pravdni red. § 301. Tudi med ustno razpravo sme se predla¬ gati, da se ukrene predložitev v dokaz rabljive listine, ki leži na javnem oblastvu ali ki je v shrambi notarja in ktere stranka s svojo ne¬ posredno vlogo ne more dobiti v roko ali je predložiti. Ako se je temu predlogu vstreglo, mora predsednik odrediti primerno, da se listina priskrbi. Opomba: Zoper odločbo sodišča o tem predlogu ni nobenega pravnega leka § 319 odst. 1. § 302. Po predložitvi listine sme se dokazovalec temu dokazilu odreči le s nasprotnikovim pri¬ voljenjem. Predložitev listine po nasprotniku. § 303. Če je stranka trdila, da se nahaja listina, ki je važna za njeno dokazovanje v nasprotni¬ kovih rokah, sme na njen predlog sodišče na¬ sprotniku po sklepu naročiti, da listino predloži. Predlagajoča stranka mora prinesti prepis listine, ktero bi naj predložil nasprotnik ali če tega ne more, povedati kolikor možno natančno in popolno vsebino listine ter navesti dogodke, ki bi se naj izkazali s listino, ktere predložitev se zahteva. Istotako se morajo razložiti okol- nosti, da se listina verjetno nahaja v nasprot¬ nikovi posesti. §§ -301—305. 163 Predno se reši predlog, mora se ako je bil stavljen izven ustne razprave zaslišati ustno ali pismeno nasprotnik. Opomba: Zoper sklep v smislu tega § ni nobenega pravnega leka posebe § 319 odst. 2, ampak samo po § 515. § 304. Predložitev listine se ne sme odreči: 1. če se je nasprotnik sam sklicaval na listino v svrho dokazovanja v pravdi; 2. če ima nasprotnik po državljanskem pravu dolžnost izročiti ali predložiti listino; 3. če je listina po svoji vsebini obema strankama skupna. Skupna je listina izlasti osebam, kterim v korist je napravljena ali kterih medsobne pravne razmere ista spričuje. Za skupne veljajo tudi pismeni dogovori, ki se razpravljajo glede ka¬ kega pravnega opravila med vdeleženci ali med enim od njih in med skupnim opravilnim posre¬ dovalcem. Opomba: Glej člen VII. štev. 4 uvod. zak. in člene 37 do 40 trg. zak.; primeri tudi člene XXX. in XLIII. uvod. zak. in § 593 odst. 2 t. z. § 305. Predložba drugih listin sme se odreči: 1. Če se tiče vsebina rečij rodbinskega živ¬ ljenja; 2. če bi prelomil nasprotnik s predložitvijo listine častno dolžnost; 11* 164 Civilno-pravdni red. 3. če bi bila listina za stranko ali za tretje osebe sramotilna ako bi se za njo izvedelo ali če bi se njim s tem naklonila nevarnost kazen¬ skega preganjanja; 4. če bi stranka prelomila s predložitvijo listine od države priznano dolžnost molčljivosti, od ktere ni bila veljavno odvezena ali izdala kako umetnostno ali obrtno tajnost; 5. če je drugih enako važnih razlogov, ki opravičujejo, da se predložitev odreče. § 306. Če zadeva kteri razlogov navedenih v § 305 le posamezne dele listinske vsebine, pred¬ ložiti je poverjeni izpisek listine. Opomba: Glej § 300. § 307. Če nasprotnik taji posest listine in sodišče sodi, da so važni dogodki, ki bi se po listini morali izkazati in ako ob enem najde dolžnost, da se listina predložiti mora, sme po sodnem sklepu odrediti, da se nasprotnik pod prisego izpraša v svrho, da se izve, če nasprotnik listino poseduje ali vendar ve, kje bi se mogla najti, ali če se listina ni morebiti od njega ali po njegovi pro- vzročitvi vstran spravila ali za rabo pokvarila z namenom, da bi se odtegnila dokazovalcu. Kakoršni upliv ima na razsojo slučaja, ako na¬ sprotnik naročila listino predložiti ni izpolnil, dasi ravno je posest listine priznal ali če je zastran listine, čije posest je tajil, odklonil zašli- §§ 306—308. 165 šanje ali zaprisežno izpovedbo ali če se iz nje¬ gove izpovedi razvidi, da se je listina nameno- norna vstran spravila ali pokvarila in posebno, ako je v teh slučajih smatrati za dokazane dokazalčeve navedbe o listinski vsebini, prepu¬ ščeno je izprevidu sodnikov, ki ga zadobijo po skrbnem uvaževanju vseh okolnostij. Predložitev listine po tretji osebi. § 308. Če je listina, ki se potrebuje v dokazovanje, v rokah tretje osobe, ktera ima dolžnost izročiti in predložiti listino po predpisih državljanskega prava ali zategadelj, ker je ista po svojej vsebini za doka- zovalca in za tretjo osebo skupna (§ 304) sme pravdno sodišče poslednji na predlog dokazovalca po sklepu naročiti, da položi listino v roku, ki se ob enem določi, na troške dokazovalca na pravdnem sodišču v svrho porabe na ustni raz¬ pravi. O takem predlogu mora razsoditi pravdno sodišče zaslišavši nasprotnika in tretjega baje posestnika listine; če je poslednji posest listine tajil, sme se predlogu le takrat ugoditi, kedar je predlagajoča stranka verjetno izkazala, da je listina v rokah tretje osebe. V svrho zaslišanja vdeleženih sme odrediti pravdno sodišče posebno ročišče. Kedar sklep pravno moč dobi in za predložitev določeni rok doteče, je sklep izvršljiv. Ako se je predlog zavrnil, morajo se dozdevnemu posestniku listine na zahtevanje povrniti potrebni troški, kateri so mu bili provzročeni s posto¬ panjem. 166 Civilno-pravdni red. § 309. Če se mora dozdevni posestnik listine prisiliti s tožbo na izročitev in predložitev listine, ker se ni dalo verjetno izkazati, da je listina v nje¬ govih rokah ali ker se zahteva za odločbo o dolžnosti listino izročiti in predložiti, da se po¬ prej poizvejo in ustanovijo sporne dejanske okol- nosti, sme pravdno sodišče, če smatra dogodke za važne, ki bi se morali z listino dokazati, na predlog odrediti, da se počaka z nadaljevanjem ustne razprave, dokler dokazovalec ni predložil listine, v ktero svrho se mu ob enem mora do¬ ločiti rok (§ 279). Nasprotnik dokazovalca sme pa še pred obtekom tega roka predlagati na¬ daljevanje razprave, če se je tožba dokazovalca proti tretjemu rešila poprej ali če zavlačuje do¬ kazovalec vložitev tožbe ali poganjanje pravde ali izvršitev. Predložitev listine gre na troške dokazovalca. Opomba: Zoper odločbe v smislu § 309 ni nobe¬ nega pravnega leka § 319 odst. 1. Dokaz pristnosti. § 310. 0. listinah, ki se pokazujejo po svoji obliki in vsebini kakor javne listine, domneva se, da so pristne. Ako je pristnost sodišču dvomljiva, sme na predlog ali uradno napotiti oblastvo ali osebo, po kteri je neki listina izdana, da se izjavi o njeni pristnosti. Če se dvom o pristnosti listine na ta način ne da odpraviti, mora dokazati §§ 309—313 167 njeno pristnost tisti, kteri hoče porabiti to listino za dokaz. Opomba: Glej §§ 292, 293; zoper odločbo ni no¬ benega pravnega leka, glej § 319 odst. 1. § 311. Če je brez daljnega dokaza smatrati za pristno listino, kteri se vidi, da je izdana po inozemskem oblastvu ali po inozemski osebi javno poverjeni, mora presoditi sodišče po okol- nostih slučaja. Ako ni v posebnih določbah določeno kaj drugega, zadošča v dokaz pristnosti take listine poverjenje po ministerstvu zunajnih stvari ali avstro ogerskem poslaniku ali konzulu. § 312. Pristnost zasebne listine ni izpodbijana, če je dokazovalčev nasprotnik opustil izjaviti se o pristnosti listine, razven če izhaja namen prist¬ nost izpodbijati iz drugih nasprotnikovih izjav. Če je na listini imenski podpis, mora se izjaviti dokazevalčev nasprotnik pod enakimi pravnimi nasledki glede pristnosti podpisa. Oporekano pristnost zasebne listine ali opo¬ rekam imenski podpis na njej, mora dokazati tisti, kteri hoče porabiti listino za dokazilo Opomba: Glej § 298 odst. 3 in § 178. § 313. Sranki, ki je iz nagajivosti izpodbijala prist¬ nost listine, prisoditi je kazen za nagajivost. Opomba: Istotako zakonitemu zastopniku in po¬ oblaščencu § 39; kazni glej § 220, rekurz § 514. 168 Civilno-pravdni red. Primerjanje pisave. § 314. Pristnost ali nepristnost listine more se dokazovati tudi s primerjanjem pisave. Za primerjalne pisave smejo se uporabljati samo taki spisi, kterih pristnost ni oporekana ali se vsaj izkazati more brez znatne zamude. Določbe tega zakona glede predložitve dokaznih listin uporabljati je tudi glede predložitve pri¬ merjalnih pisav. Nedostaje li zadoščajočih primerjalnih spi¬ sov, sme se naročiti stranki, čije rokopis se ima dokazati pristnim, da napiše pred sodiščem ali pred odbranim ali zaprošenim sodnikom neko število jej označenih besed. Kar je stranka na¬ pisala, mora se priložiti razpravnemu zapisniku. Kakoršen je upliv na prevedbo dokaza, če stranka takega sodnega naročila ni izpolnila ali če očevidno s pretvorjeno pisavo piše, prepuščeno je preso¬ diti sodišču. Opomba: Glej določbe §§ 298 do 309; zoper sklepe po tem § ni nobenega leka § 319 odst. 1, glej § 183 točka 1, 195, 217 in 272. § 315. Primerjanje rokopisov sme opraviti sodišče samo ali če so se mu pojavili dvomi prašati zvedence za mnenje. O izhodu primerjane pisave sodi sodišče po svojem svobodnem prepričanju. Opomba: Glej § 319 odst. 1, 272 in 351 do 367. §§ 314—318. 169 Sodna shramba listin. § 316. Listine, kterih pristnost je sporna ali kte- rih vsebina se je izrekla za izpremenjeno, smejo se do pravomočne rešitve pravde zadržati na sodišču, ako ni na korist javnega reda potrebno, da se izročijo kteremu drugemu oblastvu. Opomba: Glej § 319 odst. 2 in § 515, glej tudi § 219. Obnovitev listin. § 317. če se listina več brati ne more ali če je skažena, sme teh imetnik ali vsak drugi ude¬ leženec od izdatelja listine zahtevati, da se ista na troške predlagatelja sodno obnovi. Po¬ klicati se morajo zraven vse osobe, zoper ktere bi listina po stvarnem stanju mogla služiti za dokaz. Ako se je izdatelj obnovitvi upiral, sme se v to prisiliti le s tožbo. Stvari v pojasnilo. § 318. Kolikor se more dokazati po spomenikih, po mejnih znamenjih, po mejnikih, po merilnih napravah in urezih ali po enakih znamenjih ali po rovaših ali po projah, ktere strankam kakor je dokazano za občevanje med seboj rabijo, mora presoditi sodišče skrbno uvažuje vse okolnosti. Določbe § 303 do 309 uporabljati je smiselno tudi za predložitev pojasnilnih stvarij. 170 Civilno-pravdni red. § 319. Zoper sodne sklepe, odredbe in naročila iz¬ dana v smislu §§ 298, 299, 300, 301, 309, odst. 1 in 2, 310, 314 in 315 ni dopuščen noben pra¬ ven pripomoček. V smislu §§ 305, 307 in 316 storjeni sklepi ne smejo se izpodbijati posebe z nobenim prav¬ nim pripomočkom. Opomba: Sklepi navedeni v drugem odstavku smejo se izpodbijati s pravnimi pripomočki v smislu § 515. Četrto poglavje. Dokaz po pričah. Nedopustnost in odrekovanje pričevanja. § 320. Za priče se ne smejo zaslišati: 1. osebe, ki nimajo sposobnosti razodevati svojih zaznav, ali ki ob času, na kterega se naj nanašajo njihove izpovedbe, niso bile sposobne doznati dokaznih dogodkov; 2. duhovniki zastran tega, kar se jim je zaupalo na spovedi ali inače pod duhovno uradno molčečnostjo; 3. državni uradniki, ki bi sč svojo izpo¬ vedbo prelomili dolžno uradno tajnost, ako jih niso njihovi predpostavljeni odvezali dolžnosti varovati tajnost. Opomba: Glej § 372. §§ 319-322. 171 § 321. Priča sme odreči izpovedbo: 1. na prašanja, kterih odgovarjanje bi bilo na sramoto ali naklonilo nevarnost kazenskega preganjanja priči, njenemu zakonskemu družetu ali osebi, s ktero je priča v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena v sorodstvu, ali s ktero je v posinovstvu, nadalje njenim rej¬ nikom in rejencem, kakor tudi njenemu varhu ali varovancu; 2. na vprašanja, kterih odgovarjanje bi pri¬ zadelo svedoku ali kteri pod štev. 1 navedeni osebi škodo na imetju; 3. glede dogodkov, o kterih priča ne bi mogla izpovedati, ne da bi prelomila od države priznano dolžnost molčečnosti, v kolikor ni bila veljavno od iste odvezana; 4. glede tega, kar je svedoku zaupala nje¬ gova stranka v njegovi lastnosti kakor odvetniku; 5. na prašanja, na ktera bi svedok ne mo¬ gel odgovoriti, ne da ne bi razodel kake umet¬ nostne obrtne tajnosti. Izpovedba sme se v slučajih pod št. 1 in 2 ozirno na tamkaj imenovane svojce tudi ta¬ krat odreči, kedar več ne obstoji zakonsko raz¬ merje, po kterem se vtemelji domačinstvo. Opomba: Glej § 339, odst. 1 in § 9 odvet. reda. § 322. Zaradi skrbi kakega poškodovanja na imetju ne sme se odreči pričevanje, kedar gre za na¬ pravo ali vsebino pravnih opravil, h kterim je 172 Civilno-pravdni red. bil svedok poklican za listinsko pričo, nadalje kedar gre za dogodke, ki se tičejo imovinskih razmer zavisnih od zakonskega ali rodbinskega razmerja, potem kedar gre za pravde, ženitve ali smrtne slučaje glede svojcev napominanih v § 321 št. 1, končno kedar gre za dejanja, ki jih je vršil svedok glede na sporno razmerje kakor pravni prednik ali zastopnik ene stranke. Opomba: Glej §§ 321 točka 2, 38, 6 in 2. § 323. Svedok, ki hoče odreči izpovedbo sploh ali na posamezna prašanja, povedati mora pred na¬ rokom določenim v njegovo zaslišanje ali na razpravi sami ustno ali pismeno svoje razloge, zakaj se brani in mora iste overoviti, če se jim je oporekalo. V prvem slučaju mora se tak svedokov izgovor naznaniti strankam ako možno še pred narokom določenim v zasliševanje. Opomba: Vide §§ 348, 74, 79, 274. § 324. O zakonitosti upiranja odloči s sklepom razsojevalno sodišče, ako se je upiranje zgodilo pred njim, sicer pa odbrani ali zaprošeni sodnik, pred kterim se je upiranje godilo. Pred odločbo sme sodišče stranke zaslišati. Ako se zaradi zakonitosti upiranja morebiti vrše kake razprave, ni potrebno, da bi pričo zastopal odvetnik. Ako je priča svoje upiranje naznanila pismeno ali v zapisniku, mora se ozi- §§ 323—326. 173 rati pri razsojevanju na njen izgovor tudi takrat, če tudi ni prišla na ročišče, ki se je odredilo v njeno zasliševanje. Opomba: Ako je priča brez zadostnega razloga iz¬ ostala, zadenejo jo nasledki § 326 in 333. Zoper odločbo sodišča ali sodnika o zakonitosti upiranja priče ni re- kurza posebe § 349 odst. 1 ampak le po § 515. § 325. Ako je priča odrekla pričevanje, ne da bi povedala razlogov za to ali če ostane na svojem upiranju še tudi potem, ko se isto ni spoznalo opravičenim, ali če se je priča branila storiti prisego, ki se od prič zahteva, sme se uradno prisiliti pričo na izpovedbo potom eksekucije, ki je dopustna v izsiljevanje kakega dela, s globami ali s zaporom. Zapor se ne sme podaljšati črez čas, v kterem se dovrši pravda v inštanci in ne sme presegati v nobenem slučaju šest tednov. Odločba, da je proti priči postopati z ekse¬ kucijo in odredba posameznih prisilnih sredstev pristaja razsojevalnemu sodišču, ako pa se naj zasliševanje vrši po zaprošenem sodniku, temu. Pred sklepom mora se priča zaslišati. Opomba: Zoper odločbo, da se priča na izpovedbo prisili, dopuščen je rekurz po § 514. § 326. Razsojevalnemu sodišču pristaje sklepanje o tem, ako in na kak način uplivajo na napre¬ dovanje postopanja v glavni stvari neopravičeno upiranje izpovedbi ali pričini prisegi ali prisilne naredbe, ki so se uvedle zaradi tega zoper pričo. 174 Civilno-pravdni red. Odbrani ali zaprošeni sodnik mora zatorej vsaki čas obvestiti pravdno sodišče o takih prigodkih. Razsojevalno sodišče sme odločiti brez poprejšnje razprave. V vseh slučajih, v kterih upiranje ni bilo opravičeno, odgovorna je priča obema strankama za škodo, provzročeno z obrezuspešenjem ali z zakesnitvijo dokazovanja; izlasti je dolžna povr¬ niti vse troške, ki so bili provzročeni z njenim upiranjem. Če je upiranje bilo nagajivno, prisoditi je priči razven tega kazen za nagajivost. Sklepanje o dolžnosti troškovne povrnitve pristaja razso- jevalnemu sodišču; kazni za nagajivost prisoje- vati pa sme tudi odbrani ali zaprošeni sodnik. Opomba: Glede pravnih pripomočkov zoper od¬ ločbe napominane v tem § vide § 349; glej §§ 333 in 334, §§ 348, 522 in 514. Ocenjevanje pričine izpovedbe. § 327. Sodišče mora po svojem svobodnem pre¬ pričanju skrbno pretehtati vse okolnosti, ki upli- vajo na pričino nepristranost in verjetnost. Opomba: Vsled § 272. Sprejemanje dokazov po odbranem ali zaprošenem sodniku. § 328. Dokaz po pričah sme se sprejemati po od¬ branem ali zaprošenem sodniku: 1. če se kaže, da bo zasliševanje priče na licu mesta pozvedbi resnice v prospeh; §§ 327-328. 175 2. če bi provedba dokazov pred razsoje- valnim sodiščem zadela na zdatne težkoče; 3. če bi provzročilo zasliševanje priče pred razsojevalnim sodiščem z ozirom na odškodnino, ki se bo morala dati priči za zamudo časa, za potne troške in za bivanje na mestu zaslišanja, neprimerno velike izdatke; 4. če je priča zaprečena priti na razsoje- valno sodišče. Priča, ki zarad bolezni, slabot¬ nosti ali iz drugih vzrokov ne more zapustiti svojega stanovanja v svrho zaslišanja ali ktera po obstoječih naredbah ni dolžna priti v sodnico, da bi pričevala v državljansko-pravnih stvareh, zasliši^ se v svojem stanovanji. Členi cesarske rodovine zaslišujejo se kakor priče po vrhovnem dvornem maršalstvu ali zu¬ naj Dunaja po predsedniku okrožnega ali dežel¬ nega sodišča svojega bivališča na svojem sta¬ novanji. Vzlic okolnostim napominanim v odst. 1 št. 3 povabiti je priče na predlog v zasliševanje pred razsojevalno sodišče, ako je ktera stranka izjavila, da je pripravljena založiti s tem zdru¬ žene izdatke, v kolikor isti presegajo troške do¬ kazovanja po zaprošenem sodniku, ne da bi za¬ htevala povrnitve. Predsednik sme odrediti, da predlagajoča stranka v stanovitem roku založi od njega do¬ ločeni znesek kot predujem v pokritje teh iz¬ datkov (§ 332 odst. 2). Opomba: Glej § 245 št. 3 in 246 odst. 2, člen VIII. uvodnega zak. k civ.-pravd. redu in člen III. uvodn. zak. k sod. prav, in §§ 332 in 349 t. z. 176 Civilno-pravdni red. Vabilo. § 329. Povabilo pričam mora izdati sodišče. V vabilu mora biti razven imenovanja stranek in kratkega zaznamovanja predmeta za¬ slišanju tudi poziv, da je priti zaradi pričevanja na ročišče za ktero se ob enem določi kraj in čas. V vabilnem listu morajo se naznaniti za¬ konite določbe glede pričnin in zakoniti nasledki izostanja. Opomba: Zoper povabilo kot priča ni nobenega pravnega pripomočka § 349 odst. 2, pričnine glej § 346 do 348, nasledke izostanja § 333 in 334. § 330. Oseba, ki je v aktivni vojaški službi, vabi se na tak način, da se izda zaprosilo na povelj- ništvo, ki je priči predpostavljeno ali na bližnje vojaško postajno poveljstvo. Vabila na samostalne poveljnike orožništva, vojaške policijske straže ali redarstva vročiti je neposredno poveljniku. Zaradi vročitve vabila drugim členom teh oddelkov, obrniti se je na nji¬ hove predstojnike. Opomba: Druge vročbe opravljajo se po določ¬ bah § 92. § 331. Ako je oseba, ktero je vabiti za pričo, v javnem uradu ali v javni službi in ako je pred¬ vidno potrebno namestovanje za čas, ko bode ta oseba zadržana, da se varuje varnost ali druge javne koristi, mora se izdano vabilo na- §§ 329—333. 177 znaniti ob enem njenemu neposrednemu pred¬ stojniku. To določbo uporabljati je tudi takrat, ke- dar se mora vabiti nameščenec ali služabnik pri kakem prevoznem zavodu z mehaničnimi motorji, kak rudar, plavžar ali valjar ali oseba, ki je v zasebni gozdarski službi. § 332. Ako se vidi, da bo se priče moralo odško- vati, sme določiti predsednik ali odbrani ali za¬ prošeni sodnik, da založi dokazovalec predujemno v določenem roku v pokritje troškov, kteri na¬ stanejo z zaslišanjem priče, znesek, ki ga oni morajo določiti. Če se zaloga pravočasno ni dala, sme se opustiti izdavanje vabila in razprava na na¬ sprotnikov predlog nadaljevati brez ozira na to, da še dokazovanje ni dovršeno (§ 279). Opomba: Glej §§ 328, 346, 349, 291 in 417. Nasledki izostanja. § 333. Zoper redno povabljeno pričo, ki ni prišla na ročišče določeno v njeno zaslišanje in se ni zadostno opravičila, mora izreči razsojevalno sodišče ali odbrani ali zaprošeni sodnik s skle¬ pom, da je dolžna povrniti vse troške, ktere je provzročilo njeno izostanje; razven tega prisoditi je priči kazen za nered in jo povabiti vnovič. Za slučaj zopetnega izostanja mora se podvojiti redovna kazen v mejah zakonite mere in odre¬ diti, da se priča privede prisilno. 12 178 Civilno-pravdni red. Ako se je izostanje poznej zadostno opra¬ vičilo, razveljaviti je kazni prisojene priči za nered; razven tega smejo se priči popolnoma ali deloma odpustiti troški, ki so se njej nalo¬ žili v povrnitev. Ako se ktera v § 330 napominana oseba povabilu ni odzvala, mora se obrniti sodnik, ki vodi dokazovanje na njene predstojnike zaradi odredbe kaznovanja in privedbe. Razven tega je nepokorna priča strankam odgovorna za vso škodo, ki se jim je prigodila z brezuspešenjem ali z zakesnitvijo dokazovanja. Opomba: Redno vabilo § 329, kazen za nered § 220, rekurz § 348 in § 522, zoper povabilo in odredbo prisilne privedbe ni nobenega pravnega pripomočka glej § 349 odst. 2. § 334. Za ustanovitev troškov, ktere mora povr¬ niti v slučajih §§ 326 in 333 priča, vložiti je prošnjo s predložitvijo troškovnika v osmih dneh po pravomočnosti sklepa, s kterim se je izrekla pričina dolžnost troškovne povrnitve sicer je iz¬ ključena. Odbrani ali zaprošeni sodnik dolžen je troškovni znesek le takrat ustanavljati, kedar je po določbah tega zakona bil poklican izreči dolžnost o troškovni povrnitvi. Opomba: V slučaju § 333 spoznava tudi odbrani ali zaprošeni sodnik o pričini dolžnosti troškovne po¬ vrnitve, torej tudi glede zneska; po odločbi § 326 pa pristaja odločba o dolžnosti povrnitve in o visokosti troškov razsojevalnemu sodišču. Zoper vsak sklep do¬ puščen je v smislu § 514 rekurz. §§ 334—336. 179 § 335. Ako se je brezuspešno poskusilo pričo za¬ slišati in se je bati, da nebi zopetni poskus pravde vnovič zadrževal, določaj razsojevalno sodišče na predlog rok za sprejem tega dokaza in nadaljuj, kedar je ta brezuspešno pretekel, na predlog ene ali druge stranke razpravo brez ovira na ponujeni dokaz po tej priči. Rok določa razsojevalno sodišče tudi takrat, kedar bi se zasliševanje moralo vršiti po odbra¬ nem ali po zaprošenem sodniku. Pred rešitvijo pred¬ loga mora se zaslišati predlagateljev nasprotnik. Zastran poznejšega pričinega zaslišanja velja predpis § 279 odst. 2. Opomba: Glej § 279 odst. 1; na ustni razpravi sme se zakasnjeni dokaz vporabljati le takrat, kedar se s tem ne zavlačuje postopanje § 279 odst. 2; zoper sklepe, ki tak zakasnjen dokaz pripuščajo ali zavračajo ni pravnega pripomočka posebe § 291 odst. 1, glej odst. 3 in § 531. Zasliševanje. § 336. Zaprisegati se ne smejo priče, ki so bile obsojene zaradi krivega pričevanja ali zaradi krive prisege, ali ktere ob času svojega zasli¬ šanja še niso dopolnile štirnajstega leta svoje starosti, končno osebe, ktere nimajo zadostnega pojma o bistvenosti in važnosti prisege, ker jim nedostaje zrelostnega razuma ali ker so slabo¬ umne. Istotako sme opustiti sodišče zaprisežbo priče, kedar ste se obe stranki odpovedale za- prisežbi. 12* 180 Civilno-pravdni red. Neopravičeno odrekovanje prisege ima iste nasledke, kakor neopravičeno odrekovanje iz¬ povedbe. Opomba: Glej § 325, 326 in 349 odst. 1. § 337. Pred zaslišanjem mora se priča zapriseči. Pred zaprisežbo sme se pa vršiti popraše- vanje priče v pojasnilo pričinih osebnih razmer, dopustnosti zaslišanja in zaprisežbe in okolnosti, če je priča v stanju izpovedati, kar bi služilo v pozvedbo stvarnega položaja. Na podlagi tega popraševanja sme sodišče zaslišavši stranke skleniti, da zaslišanje priče odpade ali si pridržati sklepanje o zapriseganju po zaslišanju priče. Odbrani ali zaprošeni sodnik mora zvršiti zaslišanje priče v vsakem slučaju, sme pa odločbo o zaprisežbi priče odložiti do konca zaslišanja ali isto pridržati razsojevalnemu sodišču. Ako se priča ni odrekla odgovarjanju na prašanja, zaradi kterih je v smislu § 321 št. 1 in 2 smela izpovedbo odreči, sme si istotako pridržati razsojevalno sodišče, ali odbrani ali zaprošeni sodnik, ki vodi zasliševanje, odločbo o zaprisežbi po dovršenem zaslišanju priče. Opomba: Glej § 336, 320, 349 odst. 1, 2 338. § 338. V vseh slučajih, v kterih je o zaprisežbi odločevati še le po zaslišanju prič, mora se pričo pred zaslišanjem opomniti na njeno dolžnost iz- §§ 337-339. 181 povedati resnico, na svetost in važnost pridržane prisege ter na kazenske nasledke krivega pri¬ čanja. Po storjeni izpovedbi sme izreči razsoje- valno sodišče ali odbrani ali zaprošeni sodnik, ki zasliševanje vodi, da odpade zaprisežba z ozi¬ rom na malovažnost izpovedbe, ali na malo ver¬ jetnost, ki njej dohaja. Ako se je zasliševanje vršilo po odbranem ali zaprošenem sodniku, sme odrediti razsoje- valno sodišče poznejše zapriseženje, kedar pride pričina neprisežena izpovedba. Opomba: Zoper sklepe o zaprisežbi prič ni no¬ benega pravnega leka glej § 349 odst. 2; glej § 199 litt-a kaz. zak. § 339. Pred zaslišanjem mora se pričam nazna¬ niti, na ktera prašanja sme priča izpovedbo od¬ reči (§ 321). Priče se morajo zasliševati posa¬ mezno, vsaka v nenavzočnosti prič, ki se zasli¬ šujejo poznej. Red. po kterem se zasliševanje vrši, določa v zasliševanju pred razsojevalnim sodiščem predsednik inače pa odbrani ali za¬ prošeni sodnik. Dokler ni dovršeno zaslišanje vseh pozva¬ nih prič, ne sme se nobena odstraniti brez sod¬ nikovega dovoljenja. Priče, kterih izpovedbe se medsobno raz¬ likujejo, smejo se druga z drugo soočiti. Opomba: O pravnih pripomočkih zoper odločbe v smislu tega § glej § 349 odst. 1. 182 Civilno-pravdni red. § 340. Zasliševanje začenja s tem, da se priča praša za ime, starost, vero, posel in stanovališče. Ako je potrebno, morajo se jej staviti tudi pra- šanja o takih okolnostih, ki se tičejo njene ver¬ jetnosti v predležeči stvari, izlasti o njenih do¬ tikali s strankami. Pri zasliševanju mora predsednik ali odbrani in zaprošeni sodnik, ki zasliševanje vodi, priči staviti sposobna prašanja glede onih dogodkov, kteri bi se po njeni izpovedbi morali dokazati, ter zasledovati po istih razloge, na ktere se na¬ slanja pričino znanje. Če se zasliševanje vrši pred razsojevalnim sodiščem, smejo razven predsednika tudi drugi senatni členi priči stavljati prašanja. Opomba: Ako stranka ali zastopnik oporeka kte- remu prašanju, predsednika ali senatnega člena kakor nedopustnemu odloča senat § 186 zoper to odločbo ni posebnega rekurza ampak le po § 515; glej tudi § 342 in 349 odst. 1. § 341. Glede udeležbe stranek na zasliševanju prič veljajo določbe § 289. Nasproti osebam, ki po obstoječih nared- bah niso dolžne priti v sodnico pričat v držav¬ ljansko pravnih stvareh, izvršujejo stranke svojo pravico prašanja na ta način, da vpošljejo pra¬ šanja pravočasno sodniku, kteremu je zasliše¬ vanje naročeno. Opomba: Glej § 349 odst. 1, 291 odst. 1 in § 186. §§ 340-343. 183 § 342. Ako se je dopustnosti kakega prašanja oporekalo ali ako je predsednik spoznal, da je prašanje zavrniti kot neprimerno, odločuje na predlog senat. Taka odločba pristaja tudi od¬ branemu ali zaprošenemu sodniku, ki pa velja v tem slučaju le za začasno in se sme izpre- meniti od razsojevalnega sodišča. Ako je razsojevalno sodišče našlo, da ni bilo dopustno kako prašanje pred odbranim ali za¬ prošenim sodnikom, sme izreči, da se na odgo¬ vor na to prašanje ni ozirati v daljnem teku postopanja. Opomba: Glej § 186, 289, 291 in 349 odst. 1. § 343. Pričina izpovedba mora se po svoji bist¬ veni vsebini in če potrebno doslovno vpisati v zapisnik, ki se piše na ročišču. Ce se je priča zaslišala na razpravnem ročišču, zapisati je iz¬ povedbo v razpravni zapisnik. Kar se je zapisalo, mora se predložiti pri¬ čam pri zasliševanju navzočnim strankam v uvid, ali se na zahtevanje prečitati. V zapisniku je opomniti, če je bila priča zaprisežena pred njenim zaslišanjem ali potem, če se je njena zaprisežba opustila ali bila pri¬ držana odločbi razsojevalnega sodišča, če so bile stranke in ktera od njih na zasliševanju navzočne, končno če so prijavile stranke ali priče proti zapisniku prigovore in kakoršne. Opomba: Glej § 336, 337, 338, 265, 212, 209. 184 Civilno-pravdni red. § 344. Razsojevalno sodišče sme odrediti na pred¬ log ali uradno opetovano zaslišanje prič izlasti če je spoznalo, da ni bilo dopustno upiranje iz¬ povedbi ali odgovarjanju na posamezna praša- nja, ktero je odbrani ali zaprošeni sodnik sma¬ tral opravičenim, ako se priče niso v redu in popolnoma zaslišale, ako je izpovedba glede na bistvene točke nejasna, nedoločna ali dvoumna ali če so priče same uvidele potrebo, da svoje izpovedbe popolnijo ali popravijo. V opetovanem ali poznejšem zaslišanju sme se odrediti, da priča namesti zopetne zaprisežbe zatrjuje resničnost svoje izpovedbe s pozivom na poprej storjeno prisego. Opomba: Glej §§ 264 in 286. § 345. Stranka sme se predlagani priči odpovedati. Nasprotnik pa sme zahtevati, da se priča vzlic tej odpovedi zasliši, ako je na zaslišanje že prišla, ali da se njeno zasliševanje nadaljuje, kedar se je že začelo. Opomba: Glej § 183, 336 odst. 2. Pričine pristojbine. § 346. Vsaka priča sme zahtevati povrnitev po¬ trebnih troškov, ki so jej bili provzročeni za §§ 344-347. 185 pot na kraj zaslišanja, za bivanje tam in za¬ vrnitev odtod. Odškodnino za dengubo sme priča le ta¬ krat zahtevati, kedar trpi s to zamudo prikaj- šanje na svojem vsakdanjem zaslužku. Svojo terjatev na odškodovanje mora priča oglasiti v štirindvajsetih urah po svojem zasli¬ šanju sicer je zgubila to pravico. Na pričino prošnjo sme odrediti predsed¬ nik, odbrani ali zaprošeni sodnik, da se priči da za pot na sodišče zadostno predplačilo. Opomba: Glej § 332; za uboge stranke § 64 št. 5; zoper odredbo, s ktero se je stranki določil rok, v kte- rem naj založi za priče predujem ni nobenega pravnega pripomočka, glej § 349 odst. 2; tudi proti zaukazu na položitev pričnin ni rekurza. § 347. _ Odškodnina pričam plačuje se na podlagi pristojbinskih tarif. Odmera odškodnine in po¬ trebne odredbe glede izplačanja iste pristajajo uradniku na pravdnem sodišču, kteremu je to opravilo naročeno. Strankam je dano na voljo, da si pregledajo odmero odškodnine; kakor stranke, tako smejo priče v treh dneh po odmeri za¬ htevati odločbo sodišča. Tak predlog sme se ustno naznaniti. Sodišče sodi o njem brez po¬ prejšnje ustne razprave, vendar pa sme pred odločbo zaslišati pričo, stranke ali njih eno. Odločba se ne more izpodbijati z nobenim pravnim lekom. Opomba: Glej § 365, kjer je zoper odmero dopu¬ ščen rekurz. 186 Civilno-pravdni red. Oblika napovedbe. § 348. Naznanila, prošnje in rekurze smejo priče vlagati izven razprave v spisih ali dajati jih ustno v sodni zapisnik. Pravni leki. § 349. Zoper odločbo, da je opravičeno odrekati izpovedbo, prisego ali odgovor na posamezna prašanja, zoper sklep, da je v smislu § 337 opu¬ stiti zaslišanje priče ter zoper sklepe in odredbe izrečene in izdane v smislu §§ 339 do 342 ni nobenega pravnega leka posebe. Z nobenim pravnim lekom se ne sme iz¬ podbijati odločbe razsojevalnega sodišča glede nadaljevanja postopanja, kedar se je branila priča izpovedbe ali prisege, ter glede nadaljevanja razprave v slučajih §§ 332 in 335, nadalje skle¬ pov, s kterimi se odrejuje vabilo ali privedba priče ali določuje rok za položbo predujma za pričino odškodnino (§ 332), sklepov, s kterimi se nalaga predplačilo za pričo (§ 346) ter skle¬ pov, ki so se izrekli glede zapriseženja priče. Opomba: Glej §§ 323, 324, 326, 329, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338. Priče-zvedenci. § 350. Predpisi glede dokaza po pričah veljajo tudi, kedar se v dokaz minolih dogodkov ali razmer, za kterih zaznavo je bila potrebna po- §§ 348-352. 187 sebna zvednost, morajo zaslišati take zve¬ dene osebe. Peto poglavje. Dokaz po zvedeneih. Imenovanje zvedencev. § 351. Ako je potrebno, da se zvrši dokaz po zvedeneih, imenuje razsojevalno sodišče takoj po zaslišanju stranek glede oseb po enega ali več zvedencev. V tem se mora pred vsem ozirati na zvedence, ki so za zahtevano vrsto presoje javno nastavljeni, ako posebne okolnosti niso nanesle drugačne potrebe. Sodišče sme namesto prvič imenovanega zvedenca ali zvedencev izbrati druge. Opomba: Glej § 183 §t. 4, 315, 368 odst. 1, 384, 366, 481, 488 t. zak. in § 60 sodn. pravilnika. § 352. Ako ni mogoče spraviti predmeta zveden- cem na ogled pred razsojevalno sodišče ali če bi sprejemanje dokaza po zvedeneih na sodišču delalo iz drugih vzrokov znatne težkoče, sme se vršiti po odbranem ali zaprošenem sodniku. Določitev števila zvedencev in izvolitev zvedencev sme se prepustiti v tem slučaju sod¬ niku, kteremu je bilo dokazno sprejemanje izro¬ čeno; nadalje sme se vršiti tudi izvolitev, ne da bi se poprej zaslišale stranke, kedar se to zdi umestno, da se izogne odlašanju ali nepri- 188 Civilno-pravdni red. metnim troškom. Imena postavljenih zvedencev mora odbrani in zaprošeni sodnik strankam na¬ znaniti ob enem z obvestilom pred ročiščem, ki se določi za sprejemanje dokaza. Opomba: Imena zvedencev morajo se strankam naznaniti pred narokom, da lahko ob pravem času so¬ dišču predlagajo svoje razloge za odklonitev zvedenca in da se poznejše postopanje s takimi predlogi ne ovira, glej §§ 355 in 366. V kterem času se sme odklonitev vršiti, določa § 335 odst. 2. Zoper odločbo glede šte¬ vila zvedencev in zoper sklep, s kterim se prepušča imenovanje zvedencev odbranemu ali zaprošenemu sod¬ niku, ni nobenega pravnega leka glej § 366 odst. 2. § 353. Imenovanje za zvedenca mora sprejeti, kdor je javno nameščen da podaja presoje zahtevane vrste ali kdor kakor svoj pridobitni posel javno izvršuje vedo, umetnost ali obrt, čigar znanje je pogoj zahtevane presčje ali kdor je javno na¬ meščen ali opravičen, da iste izvršuje. Iz istih vzrokov, ki opravičujejo pričo od¬ rekati izpovedbo, sme se zahtevati oprostitev imenovanja zvedencem. Javni uradniki morajo se oprostiti razven tega tudi takrat, kedar so jim njihovi predstojniki iz službenih ozirov prepovedali sprejemati mesto zvedenca ali če so vsled posebnih odredeb re¬ šeni dolžnosti, da se jih uporablja za zvedence. Opomba: Vzroki, ki opravičujejo pričo odrekati izpovedbo, so navedeni v §§ 321 in 322; zoper sklep, s kterim se je na prošnjo zvedenec oprostil, ni nobenega prav¬ nega leka glej § 366 odst. 2; prošnja za oprostitev vlo¬ žiti je pismeno ali ustno glej §§ 323 odst. 1 in 367, 348, §§ 353—354. 189 74 in 79; prošnjo rešuje razsojevalno sodišče, ako se je vložila pri njem, sicer pa odbrani ali zaprošeni sod¬ nik §§ 324 in 367. Nasledki izostanja in upiranja. § 354. Ako se je zvedenec, ki je bil imenovan, da odda svoje mnenje, brez dovoljnega vzroka uprl svoje mnenje izreči ali ako vzlic rednemu povabilu ni prišel na ročišče, določeno v spreje¬ manje dokaza, ne da bi se zadostno opravičil, na¬ ložiti mu je po sklepu povrnitev troškov, ktere je zakrivil s svojim upiranjem ali s svojim iz- ostanjem; razven tega prisoditi je zvedencu ka¬ zen za nered ali če se je oddanju mnenja uprl iz nagajivosti, kazen za nagajivost. Ozirno na ta sklepanja uporabljati je zmiselno določbe §§ 326, 333 in 334. Namesto nepokornega zvedenca imenovati je drugega zvedenca. Nepokorni zvedenec odgo- ren je razven za povrnitev troškov še za vso daljno škodo prozročeno strankam s tem, da se je vsled njegove krivde dokazovanje obrezuspešilo ali zadržalo. Opomba: Ako se je zvedenec oddaji mnenja uprl, odločuje glede opravičnosti in o povrnitvi troškov le razsojevalno sodišče glej § 285 in 326 odst. 1; zoper odločbo dopuščen je rekurz § 514, 348 in 367; o povr¬ nitvi troškov, ter o kazni za nered ali za nagajivost sme odločevati tudi odbrani in oziroma zaprošeni sod¬ nik glej § 333 odst. 1 in 367; zvedencu se ne prisojata kazni za nered in za nagajivost kumulativno, ker to v zakonu ni izrečno določeno, kakor pri pričah v § 333; ako je zvedenec poznej veljavno opravičil izostanje, sme 190 Civilno-pravdni red. se mu kazen odpustiti glej § 333 odst. 2; tudi povrni¬ tev troškov sme se mu odpustiti do cela ali deloma § 333 odst. 2 ; rekurzu zoper kazenske odredbe sme so¬ dišče in oziroma odbrani ali zaprošeni sodnik sam vstreči, glej § 622. Odklonitev. § 355. Iz istih vzrokov, ki opravičujejo odklonitev sodnika, smejo se odklanjati zvedenci; vender se ne sme opirati odklanjanje na to, da je bil zaslišan zvedenec v isti pravdi poprej za pričo. Odklonilno izjavo vložiti je po spisu ali ustno na pravdnem sodišču, če se je prepustila izvolitev zvedencev odbranemu ali zaprošenemu sodniku pa pri njem pred začetkom dokaznega sprejemanja in v pismenem oddajanju mnenja pred vložitvijo mnenja. Poznej smejo se zvedenci le takrat odklanjati, kedar je stranka verjetno izkazala, da zvržnega vzroka poprej ni mogla zvedeti ali da ga vsled za njo nepremagljive ovire ni mogla pravočasno zglasiti. Ako je v slučaju take poznejše odklonitve sprejemanje dokaza, ki se je moralo vršiti po odbranem ali zaprošenem sodniku, že dovršeno, sme se odklonitev zglasiti le na pravdnem sodišču. Opomba: Vzroki, vsled kterih se sme odklanjati sodnik, navedeni so v § 19 in 20 sodn. pravilnika. § 356. Ob enem s odklanjanjem morajo se nazna¬ niti vzroki za odklonitev. O odklonitvi odločuje razsojevalno sodišče ali odbrani ali zaprošeni sodnik, kakor se je po § 355 odklanjanje zgla¬ silo pri prvem ali pri slednjem. §§ 355—358. 191 Odločba se stori brez poprejšnje ustne raz¬ prave, kedar odklonitev ni bila zglašena na raz¬ pravi. Odklanjajoča stranka mora na zahtevanje sodišča pred odločbo verjetno izkazati za od¬ klonitev navedene vzroke. Ako se je odklonitvi ugodilo, odrediti je brez odlaganja imenovanje drugega zvedenca. Opomba: Zoper odločbo, da seje odklonil zvedenec ni nobenega rekurza § 366 odst. 2; ako se predlagani odklonitvi ni ugodilo, ni rekurza posebe, ampak le po § 515, glej § 266 odst. 1. Sprejemanje dokaza. § 357. Razsojevalno sodišče ali sodnik, kteremu je sprejemanje dokaza naročeno, sme odrediti, da se mnenje odda pismeno. V tem slučaju je zvedencev dolžnost, da pojasnijo na zahtevanje pismeno oddano mnenje ustno ali da ga razlo¬ žijo na razpravi. Opomba: Vložitev pismeno oddanega mnenja zve¬ dencev mora se strankam naznaniti (§ 360 odst. 2) in njim do prihodnje ustne razprave dopustiti uvid § 286 odst. 1; med tem časom sme se predlagati po- pravljenje ali popolnitev zvedenskega mnenja § 286; predloge na to mereče rešuje predsednik razsojevalnega sodišča in oziroma odbrani sodnik §§ 286 in 249; zoper odredbo, da se mnenje odda pismeno ni rekurza posebe § 366 odst. 1. § 358. Pred začetkom dokaznega sprejemanja mora storiti vsak zvedenec prisego za zvedence. Za- prisežba zvedencev se sme opustiti, ako ste se obe stranki zaprisežbi odpovedale. 192 Civilno-pravdni red. Ako je zvedene« za oddajo mnenja zahte¬ vane vrste v obče zaprisežen, zadošča, da se na storjeno prisego opomni in pozivlje. Opomba: Zoper sklepe glede zaprisežbe zveden¬ cev ni rekurza, glej § 366 odst. 2. § 359. Zvedencem morajo se priobčiti na sodišču se nalazeči predmeti, pisma in pripomočki, ki so potrebni, da morejo zvedenci na postavljena jim prašanja odgovarjati. Opomba: Glej § 183 in 249. § 360. Ako ni mogoče takoj temeljito in popol¬ noma mnenja izreči, mora določiti sodnik, ki vodi dokazno sprejemanje, za oddajo mnenja rok ali posebno razpravo. Kedar so zvedenci svoje pismeno oddano mnenje predložili, mora se stran¬ kam naznaniti (§ 286). Opomba: Zoper odločbo sodnika, da se za oddajo mnenja zvedencev določi rok ali posebna razprava ni nobenega pravnega pripomočka, glej § 366 odst. 2. Dokler niso zvedenci mnenja predložili, smejo še stranke pred¬ lagati odklonitev zvedencev, glej § 355 odst. 2. § 361. Če je za oddajo mnenja postavljenih več zvedencev, smejo ti le mnenje skupno oddati, kedar se njihovi nazori strinjajo. Ako pa so nji¬ hovi nazori različni, mora podati vsak zvedenec svoje mnenje posebe in ga utemeljiti z razlogi. §§ 359-363. 193 § 362. Mnenje mora se vsele vtemeljiti. V takih slučajih, v kterih si je moral zvedenec pred od¬ dajo svojega mnenja ogledati osebe, stvari, kraje itd., in v kterih je poznavanje njih lastnosti važno za razumevanje in oceno mnenja, mora pregledane predmete opisati pred razložbo svo¬ jega mnenja (izvid). Oe oddano mnenje ne zadošča ali če so izrekli zvedenci različna mnenja, sme odrediti sodišče uradno ali na predlog, da se izvrši vno¬ vična oddaja mnenja po istih zvedencih ali po drugih ali vsaj s pripomočjo drugih zvedencev. Taka odredba dopuščena je posebno takrat, kedar je imela odklonitev zvedenca svoj uspeh potem, ko je svoje mnenje že oddal. Pravico take odredbe ima tudi odbrani ali zaprošeni sodnik. Opomba: Po oddanem mnenju smeti je prošnjo za odklonitev vložiti le na pravdno sodišče § 355 odst. 3. § 363. Stranka, ki je ponudila dokaz po zvedencih, sme se temu dokazu odpovedati. Nasprotnik pa sme zahtevati, da se določeno dokazovanje vzlic temu izvrši, kedar se je dokazovanje ali že začelo ali kedar so vsaj že zvedenci prišli na sodišče v svrho dokaznega sprejemanja. Odpoved stranek se ne dotika oblasti pred¬ sednika, ki mu gre po § 183, da sme odrediti uradno presojo po zvedencih. 13 194 Civilno-pravdni red. Opomba: Glej § 183 točka 4; prič predsednik ne sme uradno vabiti in zasliševati, ako ste se obe stranki dokazu po pričah odpovedale § 183 odst. 2, glej do¬ ločbo § 345. § 364. V izvrševanju sodstva v trgovinskih, po¬ morskih ali rudniških stvareh sme sodišče od¬ ločevati brez pomoči zvedencev v takih slučajih, v kterih zahteva predmet za svoje presojevanje strokovnjaških znanostij ali v kterih se praša za poslovne navade, ako ta pomoč ni potrebna vsied lastne strokovne zvedenosti ali vsled lastne vednosti sodnikov. Pristojbine. § 365. Zvedenec ima pravico zahtevati povrnitev provzročenih mu troškov in izdatkov, odškod¬ nino za zamudo časa in nagrado za svoj trud; zahtevati sme primerno predplačilo. Predsednik, odbrani ali zaprošeni sodnik, pred kterim se dokazovanje vrši, sme odrediti, da položi dokazovalec predujemno znesek od njega določeni v pokritje troškov, ki nastanejo s sprejemanjem dokaza po zvedencih (§ 232 odst. 2). Glede odmere pristojbin zvedencem uporab¬ ljati je zmislu primerno določbe § 347. Zoper sklep o izmeri teh pristojbin dopuščen je rekurz. Opomba: V kterem času mora zvedenec svoje pristojbine zahtevati, ni v tem § izrečeno, in velja vsled določbe § 367 tudi za zvedenčeve pristojbine, določba § 346 odst. 3.; zoper odredbo, da položi dokazovalec predujem ni rekurza glej § 349 odst. 2; ako dokazova- §§ 364—367. 195 lec ni pravoCasno položil predujma za troške zveden- cev, sme se opustiti vabilo zvedencev in razprava na predlog 'nasprotnika nadaljevati brez ozira na dokaz, glej § 332 odst. 2; poznej dovršeni dokaz po zvedencih sme se na ustni razpravi uporabljati le, če se s tem ne ovira postopanje § 279 odst. 2; zoper dotični sklep sodišča ni pravnega Jeka posebe § 291 odst. 1, ampak le v zmislu § 515; vsled zakesnitve zavržen dokaz po zvedencih mora se opomniti v obrazložbi sodbe § 417 odst. 3. Pravni leki. § 366. Zoper sklep, s kterim se je zavrgla odklo¬ nitev zvedenca ali odredila pismena oddaja mnenja ni nobenega pravnega leka posebe. Z nobenim lekom ni smeti izpodbijati od¬ ločbe glede števila imenovanih zvedencev, sklepa, s kterim se prepušča imenovanje zvedencev od¬ branemu sodniku (§ 352) ali s kterim se oprošča zvedenec vsled odklonitve, sklepov storjenih glede zaprisežbe zvedenca in končno sklepov, s kte- rimi se odreja v zmislu § 360 za oddajo mnenja razprava ali določa rok. Opomba: Glej §§ 351, 352, 356, 357, 358 in 360. § 367. V koliko ni zgoraj določeno ničesar dru¬ gega, uporabljati je primerno predpise glede do¬ kaza po pričah tudi za dokaz po zvedencih in izlasti tudi glede zasliševanja zvedencev in glede zapisovanja na razpravi oddanega izvida in mnenja. Opomba: Glej četrto poglavje. 13* 196 Civilno-pravdni red. Šesto poglavje. Dokaz po ogledu. § 368. V pojasnjenje stvari sme odrediti sodišče na predlog ali uradno, da se zvrši ogled ako je potrebno s pomočjo enega ali več zvedencev. Ako ni mogoče, da bi se pregledni predmet spravil pred sodišče, ali če bi iz drugih vzrokov bilo znatno težavno, da bi se ogled vršil pred sodiščem, sme se ogled vršiti po odbranem ali po zaprošenem sodniku, V tem slučaju sme se prepustiti sodniku, kteremu je naročeno ogled opraviti, da določi, če je privzeti in imenovati zvedence. Zoper te sklepe ni dopuščen noben praven pripomoček. Ako je sprevideti, da bo opravilo ogleda provzročilo troške, sme predsednik, odbrani ali zaprošeni sodnik odrediti, da položi dokazovalec predujemno primerni znesek v pokritje teh troš- kov (§ 332 odst. 2). Opomba: Glej § 183 točka 4 in § 488 odst. 2, § 352 odst. 1, § 245 točka 3, § 246 in 253; nadalje § 332 odst. 2 in § 349 odst. 2. § 369. Ako se mora ogledati stvar, ki je po na¬ vedbah dokazovalca v nasprotnikovej posesti ali v shrambi na kterem javnem oblastvu ali pri notarju, uporabljati je določbe §§ 301 in 303 do 307 po navodilu, da je prepuščeno presoditi sod¬ niku po lastnem vse okolnosti skrbno ocenjujo- §§ 368-371. 197 ■čemu izprevidu, kolik je upliv, če se je nasprot¬ nik upiral stvar pokazati in izročiti, če jo je nalašč odstranil ali vsaj provzročil, da se je od¬ stranila ali poškodovala ali če se je branil iz¬ povedbi o njej. Opomba: Če je ogledna stvar v posesti tretje osebe, ne sme se tej nalagati, da stvar sodišču v ogled izroči, ker se § 369 ne poziva na enake določbe § 308. § 370. Zoper sklepe in odredbe storjene v oprav¬ ljanju ogleda ni nobenega pravnega leka posebe. To velja tudi o sklepu, s kterim se je zavrnil predlog na privzetbo zvedencev. Vspeh ogleda mora se zabeležiti v razprav¬ nem zapisniku, ako se je pa ogled vršil izven razpravnega ročišča, v posebnem zapisniku in sicer navadno neposredno po dovršenem ogledu. V zapisniku je zaznamovati, če so bile stranke in ktera od njih na ogledu navzočne ter če so prijavile na ogledu ali zoper zapisnik kakih prigovorov. Sedmo poglavje. Dokaz po zaslišanju stranek. § 371. Sporni in za razsodbo važni dogodki smejo se dokazovati tudi po zaslišanju stranek. Tako dokazovanje sme se odrediti na pred¬ log ali uradno toda le takrat, kedar se dokaz ni obnesel niti po drugih po strankah ponujenih 198 Civilno-pravdni red. dokazilih niti po morebiti uradno odrejenih do¬ kazovanjih. Opomba: Glej §§ 307, 318, 369 in 382 odst. 2. Za¬ slišanje stranek pod prisego odreja le sodišče po sklepu § 376; v pripravljalnem postopanju se stranke pod pri¬ sego ne smejo zaslišati, glej § 249 odst. 2. Glej člen VI. štev. 1 uvodnega zak. k civ.-pravdn. redu. § 372. V svrho dokazovanja ne smejo se zasliše¬ vati stranke, kterih zaslišanju ali zapri sežbi na¬ sprotuje kak izključivni vzrok §§ 320 in 336 odst. 1. § 373. Ako se za varovanca pravda zakoniti za¬ stopnik, prepuščeno je sodišču presoditi, da od¬ redi zaslišanje zakonitega zastopnika ali na koliko je to po § 372 dopuščeno varovanca ali obeh. Če je pravdna stranka konkurzna masa, sme odrediti sodišče, da se zasliši upravitelj konkurzne mase ali kiidatar ali oba. V pravdah javne trgovske družbe sma¬ trajo se, kar se tiče zaslišanja, za stranke vsi družniki, v pravdah komanditne družbe vsi osebno odgovorni družniki in kedar se pravda kaka druga družba, zadruga, občina, društvo ali kak drugi pravni subjekt, ki se ne prišteva fizičnim osebam, njih zakoniti zastopniki. Ako je vsled tega ali ako nastopa na strani ene stranke več pravdnih družnikov, mogoče zaslišati več oseb, določi sodišče, če je zaslišati vse osebe ali ktere od njih. §§ 372-376. 199 Opomba: Za ponudbo dokaza po zaslišanju stra¬ neh varhom in kuratorjem ni treba pridobivati privo¬ ljenja nadvarstvene oblasti, glej člen XLI uvodnega zakona. § 374. Skrbno uvaživši vse okoljščine mora so¬ dišče presoditi, da li naj dokazovanje po zasli¬ šanju stranek popolnoma odpade, kedar se je prepričalo, da stranka, ki mora dokazati sporni dogodek, o njem ničesar ne ve ali da zaslišanje te stranke po določbah § 372 ni dopustno. § 375. Dokazovanje po zaslišanju stranke odreja se s sklepom. Zoper ta slep ni dopuščen noben praven pripomoček. Dokazovanje se vrši tako, da stavlja sodišče na stranko, ki se ima zasli¬ šati, primerna prašanja glede dogodkov, ki se zaslišanjem morajo dokazati. Zastran tega izpra¬ ševanja veljajo smislu primerni predpisi §§ 340 do 343. To izpraševanje mora se vršiti pred raz- sojevalnim sodiščem. Ako stranka, ki jo je treba zaslišati, osebno ni navzočna, odredi se nje povabilo s naznanilom dogodkov, o kterih se naj zasliši. Po zaprošenem sodniku sme se dokaz sprejemati le takrat, kedar se osebnemu stran¬ kinemu prihodu zoperstavljajo nepremagljive zapreke ali če bi jej narasli nerazmerni troški. Opomba: Zoper dokazni sklep ni rekurza, ker sodišče tudi ni vezano v daljnem teku pravde na razumevanje stvari, ki je dokaznemu sklepu v podlago. 200 Civilno-pravdni red. Glej § 277 odst. 2. Ako je sodišče prve inštance stranko zaslišalo pod prisego, ne sme v prizivnem postopanju višje sodišče zaslišati nasprotne stranke pod prisego o istem dogodku, glej § 489 odst. 1.; Pri¬ zivni senat sme odrediti, da se stranka vnovič zasliši pozivno na prisego storjeno v prvi inštanci § 489 odst. 2.; Odbrani sodnik ne sme zasliševati stranek pod prisego § 249 odst. 2. 0 zasliševanju stranek v prizivnem po¬ stopanju glej tudi § 481. § 376. Naj poprej mora se stranka izprašati ne- zaprisežno; po nezaprisežnem zaslišanju sme se vršiti zaslišanje pod prisego, V nezapriseženem zaslišanju mora se o dokaznih dogodkih navadno zaslišati obe stranki, ako sta obe prišle Pred nezaprisežnim zasli¬ šanjem mora sodišče stranke opomniti, da bodo po okolnostih morale na svoje izpovedbe pri¬ segati. Opomba: Glede oblike prisege za stranke glej člej XL uvodn. zak. in zakon od 3. majnika 1868 štev. 33 drž. zak.; nasledke izostanja glej § 380 in 381. § 377. Ako uspeh neprisežnega izprašanja ne zadošča, da bi se prepričalo sodišče o resnič¬ nosti ali neresničnosti dokaznih dogodkov, sme sodišče odrediti zaprisežno zaslišanje. O istem dogodku sme se zaprisežno za¬ slišati le eno od obeh stranek. V tem sme so¬ dišče iz nezaprisežne izpovedbe te stranke izločiti posamezne trditve, ktere mora odslej stranka ponoviti zaprisežno; isto tako sme §§ 376-380. 201 sodišče, kedar je odredilo zaprisežno zaslišanje, določiti sestavo besedij, s kterimi se naj izvrši zaprisežna izpovedba o posameznih okolnostih. Zoper take sklepe ni dopuščen noben praven lek. Zaprisežna izpovedba stranke pre soja se kazensko, če je kriva, isto tako, kakor pred sodiščem storjena kriva prisega. Pred zaprisežnim zaslišanjem mora se stranko opomniti na njeno dolžnost, povedati resnico, na svetost in na važnost prisege in na ka zenskopravne nasledke krive prisege. V za¬ pisniku je ustanoviti, da se je storila opomba zastran prisege. § 378. Sodišče mora skrbno uvaživši vse okol- nosti skleniti, ktero že nezaprisežno zaslišano stranko je glede spornih dogodkov zaslišati pod prisego. § 379. V svrho zaprisežnega izprašanja stranke sme sodišče preložiti razpravo, če se mu zdi primerno, da se dovoli stranki, ki bi se naj za¬ slišala, čas za premislek. Opomba: Glej § 134 točka 4. § 380. Določbe o dokazu po pričah veljajo tudi za zasliševanje stranek v svrho dokazovanja, v kolikor se ne nahajajo v tem razdelu razliku- juče odredbe. Na vzrok, označen v § 321 štev 2 202 Civilno-pravdni red. ne more se opirati stranka, ki se mora zaslišati, v namenu, da bi izpovedbo odrekla. Ako ktera stranka na ročišče določeno po § 375 v zasliševanje ni prišla, ali ako se je ktera navzočnih stianek branila izpovedati, ne ovira to zaslišanja navzočnega nasprotnika. Ni dopuščena uporaba prisilnih sredstev v to, da se v svrho nezaprisežnega ali zapri- sežnega dokaznega izpraševanja stranko prisili priti na sodišče ali izpovedati. § 381. Kak je upliv na provedbo dokaza, če je stranka brez zadostnih vzrokov odklonila iz¬ povedbo ali odgovor na posamezna prašanja, če stranka na povabilo v svrho nezaprisežnega ali zaprisežnega zaslišanja ni prišla ali če se strankina zaprisežna izpovedba v važnih točkah razlikuje od njenih izjav, ki jih je dala v pred- šedšem nezaprisežnem zaslišanju, presodi so¬ dišče skrbno ocenivši vse okolnosti. Opomba: V sled .§§ 272 in 489. §.382. Stranke, ki so se zaslišale v svrho doka¬ zovanja nezaprisežno ali zaprisežno, ne smejo zahtevati odškodnine v smislu § 346, s čem se jim pa ne uzkračuje pravica do povrnitve prav¬ dnih troškov. Predpisi §§ 372 do 381 veljajo zmislu pri¬ merno tudi, kedar je odrediti zaslišanje ali za- §§ 381-384. 203 prisežno zaslišanje stranke zaradi predložitve dokazne listine, kake stvari v pojasnjenje ali predmeta v ogled. Opomba: Glej § 42 in 346, §§ 307, 318 in 369. § 383. Ako je stranka v podani izjavi ponudila potrditi dokazne okoljščine v pravdi s prisego, zaprisežno zaslišanje stranke pa se ni moglo zvršiti, ker je poprej umrla, uvaži sodišče tako izjavo po § 272. Osmo poglavje. Obvarovanje dokazov. § 384. Ako se je bati, da bi se sicer dokazilo zgubilo ali obtežavilo ga uporabiti, sme se pred¬ lagati v vsakem stanju pravde in celo tudi pred njenim začetkom, da se opravi ogled ali zasli¬ šijo priče in zvedenci. Provedbo tega dokazovanja smeti je pred¬ lagati, če tudi ni zgor imenovanih pogojev zato, takrat kedar je ustanoviti napake kake stvari ali kakega dela, za ktere bi nasprotnik moral jamčiti. Ako je pridobitelj kake stvari prodavcu naznanil kako napako ali če je odklonil stvar sprejeti zaradi pomanjkljivosti, sme predlagati provedbo takih dokazov tudi prodavec. Na enak način sme tak predlog staviti podvzetnik dela, ako mu je naročnik pomanjkljivost naznanil ali se branil sprejeti delo zaradi pomanjkljivosti. 204 Civilno-pravdni red. Predlog se vlaga na pravdnem sodišču v nujnih slučajih pa in ako se še pravda ni začela na okrajnem sodišču, v kterega okolišu se naha¬ jajo stvari za ogled ali ki so predmet dokazo¬ vanju po zvedencih ali kjer so osebe, ki se naj zaslišijo. Predlog sme se dati na sodišču v zapisnik. Opomba: Glej § 183 točka 4 in odst. 3 in § 250 zadnji odst. Glede jamstva za napake glej §§ 1047, 1061, 1153, 1157, 922 do 935 obč. drž. zak. in Člene 347 do 349, 365 in 407 trgov, zak. in člen XLIV. uvodn. zak. k civ.-pravd. redu. § 385. Predlagajoča stranka mora navesti dogodke, o kterih se naj vrši provedba dokazov, ter do¬ kazila navedši imenovane priče, ki se naj zasli¬ šijo in morebiti tudi predlagane zvedence. Vzroke, ki vtrjujejo skrb, da bi se dokazilo ne zgubilo ali njega uporaba ne obtežavila, mora predlagajoča stranka razložiti. Predlagajoča stranka mora nadalje imeno¬ vati nasprotnika. To se more opustiti le takrat, kedar se razvidi iz okolnostih, ki jih je stranka razložila, da jej po stvarnem položaju ni mogoče označiti nasprotnika. § 386. 0 predlogu mora se odločiti s sklepom brez poprejšnje ustne razprave. Pred odločbo mora se vender zaslišati nasprotnik ako v odlaganju ni nevarnosti, ter ako je znan in njegovo privo- §§ 385-387 205 Ijenje že ni izkazano. Pred odločbo sme se pred¬ lagajoči stranki naročiti, da okolnosti overovi, ki zahtevajo obvarovanje dokaza. Na zbornih sodiščih pristojen je v nujnih slučajih za odločbo predstojnik sodišča ali se¬ natni predsednik, kteremu je pravna stvar do¬ deljena. V sklepu, ki predlogu vstreza, mora so¬ dišče označiti dogodke, o kterih se naj dokazo¬ vanje vrši, ter dokazila imenovavši priče, ki jih bo zaslišati in postavivši zvedence. Ob enem je ukreniti potrebne odredbe za provedbo doka¬ zovanja. Nepoznanemu nasprotniku sme sodišče po¬ staviti kuratorja, da varuje njegove pravice na dokazovanju. Predlogu vstrezajoči sklep ne sme se iz¬ podbijati z nobenim pravnim lekom. Opomba: Glej § 8, 9, 10 tega zak. Ako se je pred¬ log zavrnil, sme se dotični odlok izpodbijati z rekurzom po § 514 t. z. § 387. Nasprotnik vabi se na ročišče, določeno za provedbo dokazovanja na ta način, da se mu vroči sklep in ako poprej ni bil zaslišan tudi izvod spisa, ki ga je vložila predlagajoča stranka ali prepis na njen predlog sestavljenega zapisnika. V nujnih slučajih pa se sme z dokazova¬ njem začeti še pred vročitvijo sklepa poznanemu nasprotniku. 206 Civilno-pravdni red. Dovoljenje za to sme se na predlog pode¬ liti ob enem z odločbo o predlogu, da se dopusti dokazovanje. Zoper podelitev ali zavrnitev tega dovo¬ ljenja ni dopuščen noben praven pripomoček. § 388. Dokazovanje vrši se po predpisih drugega, četrtega, petega in šestega poglavja tega razdelka. Dotični zapisnik o dokazovanju shrani se na sodišču, ki je odredilo dokazovanje. Ako teče pravda na drugem sodišču ali se začenja, mora se zapisnik na zaprošenje sodišča ali na predlog ene ali druge stranke doposlati pravd¬ nemu sodišču. Troške dokazovanja poravna predlagajoča stranka a ostane jej pravica zahtevati njih povračilo. Nasprotniku morajo se povrniti potrebni troški njegove udeležbe na provedbi dokazov brez škode za odločbo v glavni stvari. Opomba: Glej §§ 40 do 55. § 389. Vsaka stranka sme v teku pravde upora¬ biti dokazovanje prevedeno v obvarovanje dokaza. Kak upliv je pripoznati prigovoru, da se dokazovanje ni vršilo po določbah veljavnih za dokazovanje, ki se mora vršiti v teku pravde, ali da ni bil nasprotnik o provedbi dokaza pra¬ vočasno obveščen, ocenja razsojevalno sodišče po § 272. §§ 388-391. 207 Tekom pravde sme se odrediti popolnitev ali ponovitev dokazovanja. Opomba: Glej §§ 229 točka 2, 301 in 388 odst. 2. Drugi razdelek. Sodbe in sklepi. Prvo poglavje. Sodbe. Končna sodba. § 390. Če je pravda po izhodu razprave in dovr¬ šenih dokazovanjih dozorela do končnega razso- jenja, mora izreči sodišče tako razsojenje s sodbo [končna sodba]. Isto velja, kedar je od več pravd zjedinjenih v svrho istočasne razprave dozorela le ena do končnega razsojenja. Opomba: Glej §§ 227, 187 odst. 2 in 404 odst. 2. Delna sodba. § 391. Ako so postali od več zahtevkov iztože- vanih v eni in isti tožbi nekteri ali del ter¬ jatve vsled toženčevega izrečnega priznanja ne¬ sporni, sme sodišče glede tega zahtevka ali dela razpravo takoj skleniti in razsoditi [delna sodba]. Ako se je vložila protitožba, sme se izreči delna sodba tudi takrat, kedar je dozorela za končno razsojenje le tožba ali protitožba. 208 Civilno-pravdni red. Ako je toženec ugovarjal protiterjatev, ki ni v pravni zvezi s terjatvijo zahtevano v tožbi, sme se, ako je dozorela razprava le glede tožbi- nega zahtevka do razsojenja, soditi o tem v delni sodbi. Razprava glede protiterjatve mora se nadaljevati brez prenehanja. Opomba: Glej § 227 in § 11 odst. 2, § 395, § 31 štev. 2, protitožba § 233 odst. 2; pravdno pooblastilo pooblaščuje oblastnika, da začne protitožbo § 31 odst. 1; glede sodnosti za protitožbo vide § 96 sodn. prav. Ako sodišče v delni sodbi o pravdnih troških ne more ob enem razsoditi, izreče v sodbi, ako in v koliko se odločba glede troškov pridržava daljni sodbi, glej § 52 odst. 2. § 392. Glede pravnih pripomočkov m eksekucije smatrati je vsako delno sodbo za samostalno sodbo. Določbe § 52 odst. 2 veljajo tudi za pri- tične pristojbine zahtevka ali delnega zahtevka, o kterem se je sodilo z delno sodbo Vmesna sodba. § 393. Ako je v pravdi kaka zahteva sporna glede na njen temelj in znesek in je dozorela začas razprava le v obziru na temelj do od¬ ločbe, sme sodišče najprej soditi o temelju za¬ hteve [vmesna sodba]. Nadalje sme se soditi z vmesno sodbo, ki jo je izreči pred odločbo v glavni stvari, v slu¬ čaju § 236 in 259, da obstoja ali ne obstoja kako pravno razmerje ali kaka pravica, v čem je dozorela razprava o predlogu na ustanovitev. §§ 392—394. 209 Sodbe, ki so se izrekle v smislu prvih dveh odstavkov, smatrati je z ozirom na pravne pripomočke, kakor končne sodbe. Zoper vmesno sodbo izdano v smislu pr¬ vega odstavka vložen priziv ali revizija ovira daljno razpravo o tožbi, dokler ni zadobila iz¬ dana vmesna sodba pravne moči. V vseh drugih slučajih teče dalje razprava vzlic prizivu ali re¬ viziji zoper vmesno sodbo. Vender sme sodišče odrediti, da se odloži daljna razprava o tožbi do pravomočnosti vmesne sodbe, ako se je so¬ dilo, da ni vtemeljeno pravno razmerje ali pra¬ vica, ki je bistvena za rešitev glavne stvari. Ta odredba se ne sme izpodbijati z nobenim pravnim lekom. Glede troškov uporabljati je predpis § 52 odst. 2 smislu primerno. Opomba: Glej § 189, 236, 259, 246 odst. 2. Sodba vsled odpovedi. § 394. Ako se je tožitelj na prvem ročišču ali na ustni sporni razpravi odpovedal tožbinemu za¬ htevku. odbija se tožba na toženčev predlog s sodbo vsled odpovedi. Če se odpoved tiče le enega ali več za¬ htevkov zahtevanih v tožbi ali le dela terjatve, sme se vsled odpovedi na predlog izdati delna sodba. Opomba: Prvo ročišče se vrši pred senatnim pred¬ sednikom, in pristoja sodba vsled odpovedi v tem slu- čuju senatnemu predsedniku § 239, 242 in 397 odst. 2. 14 210 Civilno-pravdni red. Sodba vsled priznave. § 395. Ako je toženec priznal na prvem ročišču ali na ustni sporni razpravi tožbin zahtevek v celoti ali deloma, razsodi se na tožiteljev pred¬ log po priznavi. Opomba: Na prvem ročišču izdaja tudi to sodbo senatni predsednik; v pripravljalnem postopanju se sodba ne sme izdavati ampak priznava samo v zapis¬ niku zabeležiti glej § 252 odst. 4 in § 397 odst. 2. Sodba v slučajih zamude. § 396. Ako je tožitelj ali toženec prvo ročišče za¬ mudil, mora se verjeti dejanskim pravde se do¬ tikajočim trditvam navzočne stranke, v kolikor jih ne opovrgavajo predležeči dokazi, ter soditi na predlog stranke, ki je prišla, o tožbenem zah¬ tevku s sodbo vsled zamude. Opomba: Ako na prvi ročišče ni prišel niti tožitelj niti toženec, miruje pravdno postopanje in obvestiti je o tem stranke osebno § 170 in § 133 odst 2; izjemno glede uboge stranke § 73. § 397. Na pismene vloge, ki jih je izostala stranka morebiti vposlala, se ni nič ozirati. Sodbo vsled zamude, ter sodbo vsled od¬ povedi ali priznave izdava na prvem ročišču pred¬ sednik ali sodnik, kteremu je naročeno oprav¬ ljanje tega ročišča. §§ 395-398. 211 § 398. Ako toženec ni dal na tožbo pravočasno odgovora, odredi se narok za ustno sporno raz¬ pravo le na tožiteljev zopetni predlog. V tem slučaju omejuje se sporna razprava na prigovore oglašene na prvem ročišču, da ni dopustna pravdna pot, da ni pristojno sodišče, da že teče pravda in da je pravda že pravomočno rešena. Ako so se ti prigovori zavrnili, mora se na tožiteljev daljni predlog izdati takoj v glavni stvari sodba vsled zamude (§ 396). Ako se je za imenovane prigovore določila posebna razprava (§ 260) sme predlagati toži telj potem, ko so prigovori bili zavrženi, da se zaradi nepravočasne vložitve odgovora določi ro- čišče v svrho izdave sodbe iz zamude v glavni stvari. Če je toženec tudi prišel na ročišče dolo¬ čeno v smislu zgornjih odstavkov, ne nasprotuje to izdavi sodbe iz zamude; na ustne prigovore došlega toženca, ki se tičejo glavne stvari, se ob izdavi sodbe iz zamude ni nič ozirati. Ako je izostal tožitelj od razprave določene v smislu odstavka 1 in 2 na njegov predlog, miruje postopanje. Če je toženec tudi prišel, ne sme on predlagati niti izdave sodbe vsled za¬ mude niti preložitve naroka v svrho provedbe razprave v glavni stvari. Opomba: Za odgovor na tožbo določi tožencu sodnik, ki opravlja narok, primeren rok, ki ne sme pre¬ segati štirih tednov § 243, in sicer po ustno razglaše¬ nem sklepu § 426. 14* 212 Civilno-pravdni red. § 399. Ako se je odgovor na tožbo vložil pravo¬ časno in se je na to odredilo ročišče za ustno sporno razpravo in ako je zamudila ena ali druga stranka to ali ktero poznejše ročišče določeno za ustno sporno razpravo, sme stranka, ki je prišla na ročišče, na tem predlagati razsojo. V razsoji sme se na nove dejanske'navedbe stranke, ki je prišla in ki vsebini njenih vloženih spisov ali njenim prejšnjim izjavam in dejanskim povedbam na¬ sprotujejo, ozirati le takrat, če jih je priobčila nasprotniku pred ročiščem s pripravljalnim spi¬ som. Nasprotno pa se je v razsojevanju ozirati ne samo na uspehe predhodnih dokazovanj, mar¬ več tudi na prejšnje izjave in dejanske navedbe stranke, ki je sedaj zamudna, ako so poslednje zabeležene v vloženih pripravljalnih spisih, v razpravnem zapisniku in njegovih prilogah ali v zapisniku odbranih ali zaprošenih sodnikov ali ako so predmet dokazovanju, ki ga je odredilo sodišče na kterem poprejšnjem ročišču. Ako se je stavil predlog, da se izreče sodba v glavni stvari vsled strankine zamude ob času, ko še teče posebna razprava zaradi na prvem ročišču oglašenih prigovorov glede nedo¬ pustnosti pravdnega postopanja, sodiščne ne¬ pristojnosti. tekoče ali pravomočno rešene pravde, sme se izreči sodba še le potem, ko so se za¬ vrnili ti prigovori. Opomba: Glej §§ 243 in 244; ako je toženec od¬ govor na tožbo vložil po preteku določenega roka pa vender poprej, nego je tožitelj predlagal narok za ustno §§ 399-402. 213 sporno razpravo, sprejeti je odgovor in ga tožitelju vročiti; tožitelj sme vzlic odgovoru prositi za odredbo naroka za ustno sporno razpravo § 398 odst. 1; med tem miruje postopanje, ne da bi nastopili nasledki, po § 168. Glej § 258, 252, 262 in 401. § 400. Določbe §§ 396 do 399 uporabljati je tudi takrat, kedar se je ktero stranko zaradi nespo¬ dobnega obnašanja odpravilo iz sodne dvorane. Opomba: Glej §§ 198 in 200. § 401. Za uporabo določeb, ki ukazujejo, na kar je sodišču gledati uradno, ne dela nobene spre¬ membe okolnost, da je stranha ročišče zamudila in ne oprošča tudi nasprotnika dolžnosti, da dokaže, kar se zahteva glede takih okoljščin, na ktere mora gledati sodišče uradno. Istotako ni strankina zamuda na potu prevedbi dokazov pred razsojevalnim sodiščem ter prednašanju uspehov dokazovanja, ki se ni vršilo na razso- jevalnem sodišču. Opomba: Glej § 6, 37 t. zak. § 402. Predlog, da se izreče sodba vsled strankine zamude §§ 396, 398, 399 mora se zavrniti: 1. ako ni izkaza, da je bila stranka, ki je izostala, na ročišče redno vabljena. 2. ako je na sodišču obče znano, daje stranka, ki ni prišla, bila priti zadržana vsled naravnih prigodeb ali vsled drugih neodvrnljivih naključeb. 214 Civilno-pravdni red. 3. ako stranka, ki je prišla, na ročišču ni mogla izkazati takih okoljščin, na ktere se sodišče mora ozirati uradno. Predlog, da se izreče sodba vsled zamude zoper pravdne družnike, mora se zavrniti v slu¬ čaju, da je upoštevati pravdno družbo v zmislu § 14, ako le glede enega pravdnega družnika ni vabilo izkazano ali če je ktera pod štev. 2 na- pominanih zaprek na poti. Ako se predlogu, da se izreče sodba vsled strankine zamude, ni ugodilo, preloži se razprava na primeren čas uradno in se mora na novo razpravo zopet vabiti tudi zamudna stranka. Opomba: Zoper sklep, s kterim se kontumaci- jalna razsodba odklanja, dopuščen je rekurz glej § 403; Tožba mora se vročiti tožencu lastnoročno ali v roke pooblaščenca itd. glej § 106, glej daljne določbe § 106 in §§ 107 in 108; sodišču v obče znanih okoljščin ni treba dokazovati § 269. § 403. Ako se je predlog, da se izreče sodba vsled strankine zamude, po sklepu zavrnil, ta sklep pa se potom rekurza razveljavil, sme se izreči sodba, ne da bi se odredilo nove razprave. Vsebina sodbe. § 404. V glavni stvari izrečena sodba mora rešiti vse predloge, ki se tičejo glavne stvari, ako se o posameznih predlogih ni sodilo že poprej, ako se glede teh ni pridržala rešitev posebe. Več pravd med istimi strankami, ki so se združile v smislu § 187 v skupno razpravo, raz- §§ 403-407. 215 soditi je z eno in isto sodbo, ako se zjedinjenje razprave ni razveljavilo že pred razsodbo ali če se je glede ene zjedinjenih pravd sodilo v smislu § 390 s posebno sodbo. Opomba: Ako se v sodbi prve inštance niso rešili vsi predlogi, mora prizivno sodišče na pritožbo pravdo zavrniti pred razsojevalno sodišče v zopetno rešitev glej § 496 odst. 1; sodbe glede posameznih predlogov glej §§ 391, 392, 393 in 394; glej § 192. § 405. Sodišče ne sme stranki nekaj prisoditi, če¬ sar ni zahtevala. To velja posebno glede užitkov obrest in drugih pripadkov. Opomba: Troškov ni prisoditi, ako se ni vložil troškovnik § 52. § 406. Obsodba, da naj kdo nekaj stori, sme se izreči le, če je čas, ko se izreka sodba, za tako storitev že dotekel. Ako so se zahtevali doneski za preživljenje, sme se soditi tudi na dajatve, ki zapadejo še le po izrečeni sodbi. § 407. Ako se sodba glasi na plačevanje denarnih rent, ker je bil kdo usmrčen, na telesu poško¬ dovan ali ker se mu je vzela svoboda, sme so¬ dišče spoznati na predlog v sodbi tudi na za¬ varovanje, ako se je pokazala očividna potreba, da se zavarujejo prihodnja plačila. Dasiravno ni bil tak predlog stavljen v pravdi, sme tisti, kteremu gre pravica, dodatno 216 Civilno-pravdni red. tožbenim potom zahtevati zavarovanje, ako so se med tem shujšale dolžnikove imovinske razmere. § 408. Ako je sodišče našlo, da seje pravdala stranka, ki je v pravdi propala iz nagajivosti, sme taisto na predlog stranke, ki je zmagala, obsoditi, da plača primerni znesek za odškodnino. Razprava radi tega predloga ne sme ovi¬ rati rešitve v glavni stvari. Ob določitvi odškodninskega zneska ozi¬ rati se je na določbo § 273. § 409. Če se nalaga v sodbi dolžnost kaj storiti, mora se določiti tudi ob enem rok za to stori¬ tev. Ako v tem zakonu ni določeno drugače, znaša ta rok štirnajst dnij. Ako pa se nalaga dolžnost storiti delo ali opravek, mora določiti sodišče primeren rok za izpolnitev te dolžnosti oziraje se na dolžnikove osebne razmere. V tem je paziti posebno tudi na to, da se ne ovira dolžnik z delom, ki ga mora storiti, na pravočasnih opravilih setve, žetve ali trgatve. Roki začenjajo z dnevom, s kterim je sto¬ pila sodba v moč. § 410. Ako se v sodbi prisoja predmet, ki ne ob¬ stoji v denarnem znesku, izreči je ob enem, da se toženec sme osloboditi dajatve tega predmeta §§ 408-412. 217 s plačilom denarnega zneska, kterega namesto tega predmeta sprejeti se je izrekel tožitelj pri¬ pravnim v tožbi ali med razpravo. Opomba: Glej § 56 sodn. prav, ter § 226 in 235 t. z. Sodbe pravna moč. § 411. Sodbe, kterih ni moči več izpodbijati z nobenim pravnim lekom, deležne so pravomoč- nosti v toliko, v kolikor se je v sodbi odlo čilo o zahtevku, za kterega se je potegovala tožba ali protitožba ali o pravnem razmerju ali pra¬ vici, ki je postala sporna v teku pravde in za¬ radi kterih se je zahtevalo ustanovitve v zmislu §§ 236 ali 259, da obstoja ali ne obstoja. Odločba o veljavnosti ali neveljavnosti toženčeve proti- terjatve, za ktero je zahteval kompezacije, de¬ ležna je pravomočnosti le do visokosti onega zneska, kterega je obračuniti. Na pravomočnost sodbe ozirati se je uradno. Opomba: Protitožbo glej § 233 odst. 2 in § 96 sodn. prav. Prigovor pravomočnosti sodbe § 261; vmesno sodbo v slučajih §§ 236, 259 in 393. Razsoja, razglas in vročba sodbe. § 412. Soditi smejo samo tisti sodniki, kteri so se udeležili ustne razprave, ki je sodbi v pod¬ lago. Ako se je pred razsojevanjem morala iz¬ vršiti sprememba v osebi predsednika ali kte¬ rega drugega člena senata, mora se vršiti na novo ustna razprava pred spremenjenim sena- 218 Civilno-pravdni red. tom z uporabo tožbe, dokazov spravljenih k spi¬ som in razpravnega zapisnika. Opomba: Ako se je sodbe udeležil sodnik, ki se ni udeležil tudi ustne razprave, je sodba ničevna in se mora razveljaviti § 477 točka 2. Glej § 138. § 413. Posvetovanje in glasovanje sodnikov ni javno. V težavnejših slučajih sme naročiti pred¬ sednik za to posvetovanje poročevalca. § 414. Sodba mora se izreči ter razglasiti na pod¬ lagi ustne razprave in sicer po mogočnosti takoj po njeni sklenitvi. S sodbo razglasiti je tudi sodbine razloge. Razglasitev sodbe ni od¬ visna od navzočnosti obeh stranek. V razglasitvi sodbe sme se senat omejiti na besedilo sodbinega izreka in na priobčenje bistvenih sodbinih razlogov, da si je sodba že predležeča v popolni pismeni obhki. Ugotovitev troškovnega zneska sme se v razglasitvi sodbe pridržati sodbinemu odpravku. Razglašena sodba mora se vročiti vsakej stranki v pismenem odpravku ob enem s popol¬ nimi sodbinimi razlogi. Opomba: V postopanju pred okrajnimi sodišči mora sodnik ob razglasitvi sodbe še stranke opomniti, v kterem roku jim je oglasiti pravni lek zoper sodbo in na zakonite določbe, ki se za lekovno postopanje za¬ htevajo, da si stranke naročijo odvetnike, § 432 odst. 2, v bagatelnem postopanju glej § 452 odst. 2, glej § 62 sodn. prav. §§ 413—417. 219 § 415. Ako se sodba ne more izreči takoj po sklenitvi ustne razprave in posebno tudi takrat, kedar se je sklenila v smislu § 193 odst. 3 pred do¬ končanim dokazovanjem, mora se sodba izdati v osmih dneh po sklenitvi ustne razprave, v slučaju § 193 odst. 3 pa v osmih dneh potem, ko so dospeli spisi o zastali dokazni provedbi. Posebe se sodba takrat več ne razglaša. Opomba: Če je sodišče zavrnilo strankin predlog, da se izreče sodba vsled zamude, višje sodišče pa ta sklep vsled rekurza razveljavilo, sme se izreči sodba ne da bi se odredila nova razprava, glej § 403 in sicer tudi v osmih dneh potem, ko je dospela odločba višega sodišča. § 416. Veljavna je sodba strankam nasproti še le z vročitvijo pismenega odpravka sodbe. Sodišče pa je vezano na svojo sodbo, kedar je isto raz¬ glasilo ali v slučaju § 415 izročilo pismeno se¬ stavo v odpravo. Pismeni odpravek. § 417. V pismenem odpravku sodbe mora biti: 1. Naziv sodišča in imena sodnikov, ki so sodelovali na sodbi; ako je v vršenju posebne sodnosti sodbo izreklo sodišče, kteremu pristaja tudi občna sodnost, dodati je nazivu sodišča dostavek, ki izraža vršenje posebne sodnosti; 2. Označenje stranek po imenih [ime in pridevno imej poslu, prebivališču in stanu ter imenovanje njihovih zastopnikov in pooblaščencev; 220 Civilno-pravdni red. 3. izrek sodbe; 4. dejansko stanje sodbe; 5. sodbini razlogi. Dejansko stanje sodbe in sodbini razlogi mo¬ rajo se ločiti po zunajnosti in jih tudi ni smeti ze- dinjevati z izrekom sodbe. Dejansko stanje sodbe mora biti kratka razložba dejanskega razmerja, ki ga je podala ustna sporna razprava ter izkazovati predloge, ktere so stranke stavljale v glavni stvari. Napovedbe, ktere je proglasilo sodišče po §§ 179, 181 odst. 2, 275 odst. 2 in 278 odst. 2 za nedopustne ter dokazi, kterih se ni dopustilo uporabljati vsled brezuspešno pretečenega roka, ki je bil določen za provedbo dokazov, morajo se navesti v sodbinem učinu. Opomba: ad točk. 1, glej 'enako določilo glede okrajnega sodišča § 446. Ad točk. 2 v pismeno izdanih sklepih morajo biti tudi navedbe napominjane v točki 1 in 2 § 429 odst. 2. Ad točk. 4. V sodbi prizivnega sodišča sme se glede dejanskega stanja sklicevati na sodbo v prvi in¬ stanci § 500. Ad točk. 5 sodba je ničevna, ako nima nikakih sodbinih razlogov § 477 odst. 9; glej tudi določbo § 272 odst. 3. Glej §§ 179, 181 odst. 2, 275 odst. 2, 278 odst. 2, 279, 283, 309, 332, 335, 365 in 368. § 418. Za sodne spise določeno pismeno sestavo sodbe mora podpisati senatni predsednik in za¬ pisnikar. Izpisek iz sodbe mora imeti razven sodbi- nega izreka tudi navedbe, napominjane v § 417 točka 1 in 2. §§ 418—420. 221 Dokler se ni vročil pismeni sodbin odpra¬ vek strankam, ni smeti izdajati sodbinih izpis¬ kov in prepisov. Opomba: Te določbe glede sodeb veljajo tudi za sklepe § 430. Popravek sodbe. § 419. Pisne in računske pogreške in druge oči- vidne nepravilnosti v sodbi ali v njenih odprav¬ kih, sme popraviti sodišče, ki je sodbo izreklo, vsak čas. Uradno se mora zvršiti popravek po¬ sebno tudi takrat, kedar sodbin odpravek ne soglaša s sodbo, ki jo je izreklo sodišče. O popravku sme sodišče odločiti brez po¬ prejšnje ustne razprave. Zoper sklep, s kterim se je zavrnil predlog na popravljenje sodbe ni nobenega pravnega leka posebe. Popravljenje sme se odrediti tudi v viši inštanci. Opomba: Glej § 421 in § 477 točk. 9; določbe tega § za sklepe § 430; popravek mora se pristaviti izvirniku sodbe in odpravkom, kteri se morajo od strank zahtevati nazaj § 422. Ako se je predlog na poprav¬ ljenje zavrnil, naloži se plačilo s tem naraslih troš- kov predlagatelju popravka, sicer pa se medsobno obo- tajo § 422. Popravek dejanskega stanja (učina.) § 420. Ako so v dejanskem stanju sodbe druge ne¬ pravilnosti, kakor v § 419 imenovane ali če je po¬ trebno, da se dejanski stan popolni ali pojasni, da se izogne nejasnostim ali protislovjem, sme v 222 Civilno-pravdni red. v osmih dneh po vročbi sodbe vsaka stranka na pravdnem sodišču predlagati potrebno popravlje- nje. Na tak predlog mora odrediti sodišče kar naj¬ hitreje narok za ustno razpravo in nedopustivši dokazovanja odločiti s sklepom. Na odločbi sodelujejo le tisti sodniki, ki so sodelovali na sodbi. Ako je kteri teh sodni¬ kov zadržan, odločuje pri enakem številu glasov glas predsednika in ako je on zadržan glas star- šega sodnika. Zaradi zamujenja roka, določenega v prvem odstavku ni dopustno izpodbijati sklepa ali pro¬ siti postavljenja v prejšnji stan. Opomba: Glej enako določbo § 493 odst. 2 glede popravka sodbe prizivnega sodišča; zoper sodbe okraj¬ nih sodišč ni popravka sodbinega učina § 447 odst. 2. § 421. Ako se je predlagalo popolniti dejanski stan samo zategadelj, ker se je v istem izpustilo na- povedbe in dokaze, ki se v smislu § 417 zadnji odst., v dejanskem stanju omeniti morajo, posto¬ pati je pravdnemu sodišču po § 419. Opomba: Uradno in brez poprejšnje ustne raz¬ prave; zoper sklep, s kterim se je predlog na poprav- Ijenje odklonil, ni nobenega pravnega leka posebe § 419 ampak le v smislu § 515. § 422. Popravek, ki ga je sklenilo sodišče vsled §§ 419, 420 ali 421, dostaviti je izvirniku sodbe in zaznamovati na vseh izdanih odpravkih, ktere je v ta namen zahtevati nazaj. §§ 421—424. 223 Ako se je zavrgel predlog na popravljenje sodbe, naložiti je predlagatelju povrnitev vseh naraslih troškov; inače obotajo se obojestranski troški. Opomba: Troške predlagati je v zmislu § 54; o predlogu odloči se s sklepom § 52, zoper sklep dopu¬ ščen je rekurz § 514. Dopolnitev sodbe. § 423. Ako se je prezrl v sodbi zahtevek, o kte- rem bi se po sodbinem dejanskem stanju bilo mo¬ ralo soditi, ali če se v sodbi ni sodilo ali ni po¬ polnoma razsodilo glede pravdnih troškov, kterih povrnitev je stranka zahtevala, mora se sodba dopolniti s poznejšo odločbo [dopolnilna sodba]. Predlog na dopolnitev stavlja se na pravd¬ nem sodišču v osmih dneh po vročitvi sodbe; ako se je ta rok zamudil, ni dopustiti postav- Ijenja v prejšnji stan. Sodišče odloča po predhodni ustni razpravi. Ta razprava mora se omejiti na nerešeni del pravde. Predlog na dopolnitev zavrača se po sklepu. Opomba: Zoper sklep, s kterim se je zavrnil sklep na dopolnitev sodbe, dopuščen je rekurz po § 514; te določbe veljajo tudi glede odlokov, ako se njih dopol¬ nitev zahteva § 430. § 424. Razprava zaradi popravka sodbinega dejan¬ skega stanja ali radi dopolnitve sodbe nima nobe¬ nega upliva na tek roka za prijavo pravnega leka zoper sodbo, ktere dejanski stan naj bi se popra¬ vil ali radi ktere se je predlagala dopolnitev. 224 Civilno-pravdni red. Opomba: Prizivna razprava se sme na predlog odlagati, dokler ni dopolnilna sodba pravomočna brez priziva ali dokler ni dospel priziv tudi zoper doponilno sodbo na prizivno sodišče, glej § 485. Drugo poglavje. Sklepi. § 425. V kolikor se po določbah tega zakona ne izreka sodba, vršijo se odločbe, odredbe in ukazi po sklepu. Na svoje sklepe je sodišče vezano, ako se isti ne tičejo zgolj vodstva pravde. Predpise § 412 uporabljati je smislu pri¬ merno za sodiščne sklepe Opomba: Rekurzu zoper sklepe, ki se tičejo zgolj vodstva pravde, sme ugoditi sodišče, ktero je sklep iz¬ dalo § 522. Ako seje sklep storil vsled predhodne ustne sporne razprave, sme pb sklepanju glasovati samo tisti sodnik, ki se je udeležil sporne razprave; na druge sklepe, ktere je izdal predsednik sam, odbrani ali zaprošeni sodnik ali sodnik brez kontradiktorične razprave ne raz¬ tega se določba § 425 odst. 3. § 426. Vsi sklepi, ki jih je izrekel med razpravo ali med dokazovanjem senat, predsednik, odbrani ali zaprošeni sodnik, morajo se razglasiti. Ti sklepi morajo se vročiti strankam, ki so nav- zočne na razglasitvi, v pismenih odpravkih, ke- dar gre stranki zoper sklep kak praven lek ali na podlagi sklepa pravica takojšne izvršbe. §§ 425—429. 225 Strankam, ki na razglasitvi niso bile nav- zočne, mora se vročiti pismeni odpravek v teh slučajih in razven tega v vseh slučajih, v kterih to zahteva vodstvo postopanja. Ako pismenega odpravka ni vročevati, vte- meljuje ustna razglasitev nasledke vročbe. Opomba: Sklepi razglašajo se, kakor sodbe § 414; razglasitev na okrajnih sodiščih, glej § 432 odst. 2. § 427. Sklepe, izrečene izven razprave naznaniti je strankam z vročitvijo pismenega odpravka (odlok). Odlok, s kterim se je zavrnil strankin pred¬ log ne da bi se poprej zaslišal nasprotnik, vroči se nasprotniku le, kedar je za to prosil predlagatelj. § 428. Sklepi o nasprotujočih si predlogih in sklepi, s kterimi se je zavrnil kak predlog, morajo se vtemeljiti. V tem sprejeti je v obrazložbo predloge, o kterih se v sklepu odloča, ter stvarni položaj, ako obojih ni posneti iz istodobno priobčenega spisa ali zapisniškega prepisa, na toliko, v koli¬ kor je potrebno, da se razume izrek ali odredba. § 429. Izvirni sklep mora podpisati predsednik, ako ga je izrekel senat, inače pa sodnik, kteri je sklep vkrenil. Pismeni odpravek sklepa mora imeti v § 417 točka 1 in 2 označene podatke. 15 226 Civilno-pravdni red. § 430. Glede izdavanja odpravkov in izpiskov, po¬ tem glede popravka sklepov in glede dopolnitve istih, ako se o strankinem predlogu deloma ni spoznalo, ali če manjka predlagani izrek o po¬ vrnitvi troškov, ali če je pomankljiv, veljajo pred¬ pisi §§ 418, 419, 423 in 424. Tretji del. Postopanje pred okrajnimi sodišči. § 431. V koliko ni določeno ničesar drugega, ve¬ ljajo predpisi za postopanje pred zbornimi so¬ dišči prve inštance tudi za postopanje pred okrajnimi sodišči. Pravice in dolžnosti, ustanovljene v pred¬ pisih drugega dela za senat in njegovega pred¬ sednika, mora izvrševati v postopanju pred okraj¬ nimi sodišči posamen sodnik. § 432. Prava neveščim strankam in takim, ki niso zastopane po odvetnikih, mora dati sodnik po potrebi navodila za izvršitev pravdnih opravil in jih podučiti o pravnih nasledkih, ki so zdru¬ ženi z njihovimi opravili ali opustitvami. Posebno mora sodnik take stranke ob raz¬ glasitvi svojih odločeb opozoriti na rok, v kte- rem je smeti odločbo s pravnim lekom izpodbi¬ jati, ter na zakonite določbe, ki predpisujejo, da §§ 430-434. 227 je za pravdnega pooblaščenca namestiti odvet¬ nika, kedar se hočejo poprijeti pravnega leka. Opomba: Poduk se mora dati ob razglasitvi sodbe § 414 ali sklepa § 426, rok za prijavo priziva, revizije ali rekurza je 14 dnij § 464, 605 in 521, v najemno- zakupnem postopanju 8 dnij § 575, v meničnih sporih 8 dnij § 555 točk. 2, odvetniško zastopanje zapovedano glej §§ 27, 463 odst. 2, 513 odst. 2; pismeni rekurzi morajo imeti odvetnikov podpis § 520. § 433. Kdor namerjava tožiti v kaki pravni stvari, v kteri znesek ali vrednost spornega predmeta ne presega pet sto goldinarjev, sme predlagati na okrajnem sodišču pred vložitvijo tožbe, da se nasprotnika pozove na obravnavo in v svrho poskusa poravnave, ako stanuje nasprotnik v okraju okrajnega sodišča. V krajih, kjer je več okrajnih sodišč, sme se tak poziv tudi izdati na vsako osebo, ki stanuje v tem kraju dasiravno izven okraja pristojnega okrajnega sodišča. Zoper odločbo na tak predlog ni dopuščen noben praven pripomoček Opomba: Določba tega § ne velja za pravdne stvari, ki spadajo v absolutno kompetenco zbornih so¬ dišč, da si ne presegajo zneska 500 gold. § 434. Tožbo in vse prošnje izven ustne razprave, predloge in naznanila smejo dati stranke v za¬ pisnik, ako jih ne zastopajo odvetniki. Opomba: Revizijski spisi in odgovori se ne mo¬ rejo dati v zapisnik § 507 odst. 5. 15* 228 Civilno-pravdni red. § 435. Ako potrebuje pismeno vložena tožba po mnenju sodnika v kteri si bodi točki popolnitve ali pojasnila, ali če se kažejo zoper uvedbo po¬ stopanja pomisleki, mora dati sodnik tožitelju, ki ni zastopan po odvetniku, potrebna navodila pred rešitvijo tožbe, da jo primerno popolni ali izpravi. Ako se vidi, da tožba, ustno v zapisnik dana, ni dopustna, ker ni dopustno pravno po¬ stopanje, ker sodišče ni pristojno, ker nedostaje to¬ žitelju osebnega pooblaščenja za tožbo ali tožencu pravdne zmožnosti, mora se tožitelja o tem pod¬ učiti ustno ali na zahtevanje pismeno. Istotako mora se dati tožitelju ustno primerni poduk, ako je tožba očividno neutemeljena. Sprejem tožbe v zapisnik se pa ne sme odreči, ako to- žitelj vzlic podučenju zahteva, da se tožba zapiše. Opomba: Glej §§ 6, 37, 38, 84, 85. § 436. V nujnih slučajih in posebno v tožbah za¬ radi motene posesti sme se določiti na tožbo narok na isti dan, na kteri se je vložila tožba na sodišču. Opomba: Glej §§ 454 in 455. § 437. Tožitelj vabi se na razpravo s vročbo od¬ pravka sklepa, izdanega na tožbo s pozivom, da prinesi na ročišče predmete, ki se bodo med razpravo morali ogledati ter listine, ki se nana- §§ 435-439. 229 šajo na pravdo in kterih še v izvirniku ni na sodišču. V povabilu mora se tožitelju naznaniti, ktere kvarne nasledke združuje zakon s zamudo ročišča. Opomba: Nasledke zamude glej § 396 in 442. § 438. Toženi vabi se s vročbo pismenega sklep¬ nega odpravka izdanega na tožbo in priobčuje mu se ob enem izvod pismene tožbe ali prepis tož- binega zapisnika. Ako se je pismena tožba po¬ tom zapisnika popolnila ali izpravila, vročiti je tožencu tudi prepis tega zapisnika. Ob enem je tožencu naročiti, da prinesi na ročišče ogledne predmete in listine, ki se tičejo pravde, in da stavi še pred določeno ustno razpravo svoje predloge radi predložitve dokaznih listin in oglednih predmetov, ki so v posesti nasprotnika ali v shrambi na kakem javnem uradu ali pri notarju ter radi prič, ki bi se morebiti naj sodno poklicale. V povabilu mora se tožencu naznaniti, kake kvarne nasledke združuje zakon s zamudo ročišča. Opomba: O predložitvi listine in oglednih pred¬ metov po nasprotniku, glej §§ 303 in 318, glej tudi § 229; s pričami in zvedenci smejo stranke tudi brez sodnega povabila priti na razpravo § 288 odst. 2; o nasledkih zamude glej §§ 396 in 442. § 439. Na določenih sodnouradnih dnevih, kteri se morajo določiti naprej in razglasiti po lepakih na sodni hiši, priti sme tožitelj s nasprotno 230 Civilno-pravdni red. stranko tudi brez povabila na sodišče, da pravdo zaneti in da se o njej razpravlja. V tem slučaju mora se vpisati tožbin za¬ htevek v razpravni zapisnik. Opomba: Glej §§ 207 do 216. § 440. V postopanju na okrajnih sodiščih mora se določiti v obče že prvo ročišče za provedbo sporne razprave. Sme se pa vender odrediti, da se vrši posebno prvo ročišče v svrho opravljanja pravdnih opravil napominanih v § 239. Predpisov drugega dela glede dolžnosti to¬ ženca, odgovoriti na tožbo s pripravljalnim spi¬ som ter predpisov za pripravljalno postopanje pred odbranim sodnikom ni uporabljati v posto¬ panju pred okrajnimi sodišči. V pravnih sporih v § 245 št. 1 napominane vrste sme vender sodišče naročiti strankam, če so zastopane po odvetnikih, da si izmenjavajo pripravljalne spise ali dovoliti zaslišanje stranek v sodnem zapisniku v svrho priprave za ustno razpravo. Ustna razprava mora se po mogočnosti do¬ vršiti na prvem ročišču, ki se je odredilo na tožbo. Le tistim strankam, ki so na ustni raz¬ pravi zastopane po odvetnikih, sme sodnik na¬ ročiti, da ustanove predloge in izjave pismeno (§ 265). Opomba: Prvo ročišče je namenjeno za poskus poravnave, za napoved prigovorov, da ni dopustjiv pravni pot, da sodišče ni pristojno, da je že pravda v §§ 440-442. 231 teku ali pravomočno rešena; nadalje se imenuje auctor ali zahteva varščina za pravdne troške; na prvem ro- čišču se sme zahtevati tudi sodba vsled priznave ali vsled tožiteljeve odpovedi; tožitelj sme predlagati pre¬ drugačenje tožbe § 239. Glej §§ 245 točka 1, 243 in 258, 265, 208 in 209, 212 in 445, § 441. Prigovor nepristojnosti sodišča mora ogla¬ siti toženec tudi takrat na prvem ročišču, ke- dar se je določilo za ustno sporno razpravo, poprej nego je začel razpravljati v glavni stvari. Po prvem naroku ali potem, ko se je to¬ ženec podal v razpravo v glavni stvari, sme se na nepristojnost sodišča ozirati le pod pogoji § 240 odst. 2. § 442. Zoper stranko, ki je zamudila prvi narok odrejen na tožbo, izreči je na predlog po § 396 sodbo vsled zamude, dasi je bil določen že prvi narok v provedbo sporne razprave. Ako je izostala ktera stranka od poznej¬ šega naroka in če bi bilo ozirati se v razsodbi (§ 399) na nove dejanske navedbe prišle stranke, ktere pa so v protislovju z vsebino njenih morebiti vloženih pripravljalnih spisov ali z njenimi prejšnjimi izjavami in dejanskimi na¬ vedbami in se poprej nasprotniku niso naznanile v pripravljalnem spisu, mora se ta nova na¬ vedba na predlog prišle stranke ustanoviti v zapisniku, in stranka, ki je zamudila ročišče, po¬ vabiti vnovič na sporno razpravo, priobčivši jej prepis tega zapisnika. Daljna zamuda nasprotnika 232 Civilno-pravdni red. ne nasprotuje potem več, da se v razsojevanju ozira na navedbo ustanovljeno v zapisniku. Opomba: Glej § 440 prvi odstavek. § 443. Dejanske in dokazne navedbe stranek za¬ pisujejo se v obče po načinu napominanem v § 211, kedar ni pripravljalnih spisov (§ 210 odst. 1). § 444. Ako se je pokazala na ročišču potreba, da se izda dokazni sklep v smislu § 277 odst. 3 in če se razprava ni proglasila dovršenoj, že na prvem ročišču, sme se opustiti zapisovanje stran¬ kine navedbe, ki se tiče stvarnega položaja in prepustiti odpravku dokaznega sklepa. Odpravki dokaznega sklepa morajo se stran¬ kam vročiti. Ako so podatki glede dejanske in dokazne navedbe v tem napačno popisani, sme se oglasiti prigovor na prihodnji ustni sporni razpravi. Prigovor je zaznamovati v razpravnem zapisniku ali v kratkih zapiskih (§ 212 odst. 2 in 3). Opomba: Zoper dokazne sklepe ni nobenega prav¬ nega leka posebe § 277 odst. 4. Glej § 207 in 208, ki določata, kaj vsak zapisnik sodržavati mora, glej § 445. Po zapiskih ustanavlja se prigovor le takrat, kedar stranke zastopajo odvetniki, glej § 440 odst. 5; na ogla- šene prigovore mora se prizivno sodišče ozirati in jih ocenjevati § 498. § 445. Ako se je ustna razprava dovršila in skle¬ nila na enem ročišču, sme se opustiti zapisovanje §§ 443-446. 233 strankine navedbe, ki se tiče stvarnega položaja in prepustiti njen popis sodbinemu dejanskemu stanu (§ 417 št. 4). V razpravni zapisnik zapisati je tedaj le okoljščine in izjave napominane v §§ 207 in 208. V tem slučaju mora se odpravek sodbinega dejanskega stanja v treh dneh po sklenitvi raz¬ prave izložiti v sodni pisarni strankam na pre¬ gled. Strankam je dovoljeno v treh dneh po ob- veščenju o izložbi prigovarjati napačnim podat kom sodbinega dejanskega stanja glede dejanske in dokazne navedbe. Prigovor sme se dati v zapisnik ali vgoto- viti s kratkim zapiskom (§ 212 odst. 2 in 3). Vsled oglašenega prigovora sme sodnik pri¬ merno spremeniti sodbino dejansko stanje. Opomba: O sklenitvi razprave glej §§ 193 do 195. O razsojevanju in razglasitvi sodbe §§ 412 do 416. § 446. Kedar razsoja okrajno sodišče, ki izvršuje razven občnega sodstva tudi sodstvo v trgovin¬ skih, mornarskih ali rudniških stvareh, vršeč to posebno sodstvo, dodati je sodbi pristavek, ki to izraža, ako sta se obe stranki zjedinile, da se stvar označi v rešitvi za tako, ki spada v delokrog tega posebnega sodstva ali če je zahte¬ vala ktera stranka tako označenje pred zvršet- kom ustne razprave in je sodišče spoznalo, da je umestno. Vsprejem takega dostavka v sodbo ali od¬ rekanje vsprejema se ne da izpodbijati. Opomba: Pomen takega pristavka glej § 487. 234 Civilno-pravdni red. § 447. V sodbenih odpravkih mora se posehe opomniti, da se zahteva za oglasitev pravnega leka zoper sodbo ter za lekovno postopanje v obče zastopanje po odvetniku. Popravka sodbi- nega dejanskega stanja v smislu § 420 glede okrajnosodnih sodeb ni. Opomba: Glej § 432 odst. 2. Posebne določbe za postopanje v malotnih stvareh. § 448. Ako v tožbi zahtevana denarna svota ali vrednost spornega predmeta ne presega zneska petdeset goldinarjev ali če je tožitelj izrekel pri¬ pravnost sprejeti namesti v tožbi zahtevanega predmeta v denarju znesek, ki ne presega pet¬ deset goldinarjev, veljajo v naslednjih §§ 449 do 453 navedene posebne določbe. Opomba: Sodba se mora glasiti na predmet ali na denarni znesek § 410; bagatelni spori spadajo med prazniške stvari § 224 točka 7. § 449. V pravdi sme nastopati žena s pooblasti¬ lom svojega moža za njega. § 450. Ako se je o prigovorih, napominanih v § 239 odst. 2 razpravljalo posebe in so se ti le na podlagi razprave zavrnili, mora sodnik po raz¬ glasitvi te odločbe odrediti, da se takoj vrši razprava v glavni stvari. Odločba o prigovoru §§ 447—451. 235 se v takem slučaju ne izdava posebe, ampak sprejeti jo je v sodbo v glavni stvari. § 451. V malotnih stvareh obsega razpravni za¬ pisnik le: 1. podatke določene v § 207 in 208 št. 1. 2. zabeležke glede pooblastila, ki se je dalo zapisati v zapisnik, ako je prišla stranka s pooblaščencem osebno; glede tožbinega za¬ htevka, ako se je podal na sodiščnem uradnem dnevu v smislu § 439; glede bistvene vsebine dokazovanja in posebno glede okoljščine, da se je priča ali zvedenec zaprisegel pred zaslišanjem ali potem, ali če se je opustila zaprisežba; na¬ dalje glede okoljščine, da se je stranko pred ne- zaprisežnim zaslišanjem opomnilo, kakor veleva zakon (§§ 376 in 377); 3. na razpravi izrečene in razglašene sodbe in take sodnikove odredbe in vkrepe, zoper ktere je dopuščen pravni lek; 4. opombo, da li so bile stranke navzočne na razglasitvi sodbe. V slučaju, da se započeta razprava ne more dovršiti v enem dnevu, mora se razven tega po razpravnem zapisniku izkazati na predlog ali po sodnikovem izprevidu uradno tožencev iz¬ rečni prigovor zoper trditve v tožbi v obliki, kakor jo določi sodnik. Opomba: Glej §§ 207, 208 št. 1, 337, 338, 376, 377, 390, 391, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 403 in 439; rekurz v bagatelnih stvareh glej § 517. 236 Civilno-pravdni red. § 452. Sodba mora se razglasiti ustno. V navzoč¬ nosti obeh stranek razglašena sodba stopi stran¬ kam nasproti z razglašenjem v veljavo. Ako ste bile obe stranki navzočni ob razglasitvi sodbe vroči se odpravek sodbe le na strankino zahte¬ vanje. Izven tega slučaja vročiti je obema stran¬ kama pismeni odpravek uradno. Ob razglasitvi sodbe mora sodnik stranke opozoriti, da se zoper to sodbo sme poprijeti pritožbe le zaradi ničnostij, ki so naštete v § 477 št. 1 do 7. Enaki dostavek sprejeti je v pismeni odpravek sodbe. Opomba: Kedar se je razglasila sodba v navzoč¬ nosti obeh stranek, začenja rok za pritožbo z razgla¬ sitvijo sodbe; rok za pritožbo znaša 14 dnij § 464; ako se sodba mora vročiti, stopi v veljavo še le z vročbo in začenja rok za pritožbo z vročitvijo § 464. Enake do¬ ločbe glede sklepov glej § 521. § 453. Ako se je prekoračila v teku postopanja vsled izpremembe tožbe vrednostna meja, ozna¬ čena po § 448, ne da bi se vender ob enem s tem ovrgla stvarna pristojnost okrajnega sodišča, vrši se razprava in razsoja pravne stvari po predpisih veljavnih za postopanje pred okrajnimi sodišči v obče. Opomba: 0 izpremembi tožbe glej § 235. §§ 452—457. 237 Posebne določbe za postopanje o tožbah zaradi mo¬ tene posesti. § 454. V postopanju o tožbah zaradi motene stvarne in pravne posesti, v kterih gre tožbino zahtevanje le na varstvo in zopetno ustanovitev zadnjega stanja v posesti in ktere je začeti v tridesetih dnevih, odkar je zvedel tožitelj za motenje, veljajo sledeče posebne določbe. Pismeno vložene tožbe morajo se zunajno zaznamovati kakor tožbe zaradi motene posesti. Opomba: Tožbe zaradi motene posesti spadajo med prazniške stvari, glej § 224 točka 3; glede sod- nosti glej § 49 točka 4 sodn. prav., ter §§ 81 in 92 sodn. prav. § 455. Posebno se je ozirati na nujnost rešitve ob določevanju narokov in rokov. Opomba: Glej § 436. § 456. Na podlagi zahteve izrečene v tožbi, da se izda prepoved v zmislu §§ 340 do 342 obč. drž. zak., mora sodnik takoj že v rešitvi tožbe ukre¬ niti, kar je potrebno, ne da bi zaslišal nasprotnika. Opomba: Glej §§ 340, 341 in 342 obč. drž. zak.; posestnik nepremične reči ali stvarne pravice ne more braniti nove stavbe po sodnem potu, ako je bil na stav¬ beni navod redno povabljen in ni prigovarjal zahte¬ vanemu stavbenemu dovoljenju. Glej določbo v členu XXXVII. uvodn. zak. k civ.-pravd. redu. § 457. Razprava mora se omejiti na pretresovanje in dokaz dejanske zadnje posesti in motenja in 238 Civilno-pravdni red. izključiti je vsa pretresovanja o posestni pravici, naslovu, poštenosti in nepoštenosti posesti ali o kakih zahtevah do odškodovanja. Izključeno je dokazovanje po zaslišanju stranek. § 458. V teku razprave sme sodnik odrediti, da se uporabi en ali več začasnih ukrepov, dopu¬ ščenih v zakonu o izvršbenem ali zavarovalnem postopanju, kedar se mu to zdi potrebno, da se odvrne silna nevarnost krivičnega poškodovanja aii da se zabrani nepovračljiva škoda. Odredba takega ukrepa sme se navezati na primerno varščino. Opomba: Zoper sodniške odredbe v teku razprave ni nobenega pravnega leka § 518, glej § 525. § 459. S tem se nikakor ne ovira poznejše sodno poganjanje za pravico posesti ali za zahteve, ki so od te zavisne. V razlogih sklepa mora se podati tudi kratka obrazložba stvarnega polo¬ žaja. Rok za izpolnitev obsojencu naložene dolž¬ nosti mora določiti sodnik po okolnostih posa¬ meznega slučaja. § 460. V postopanju o tožbah zaradi motenja po¬ sesti izključeni so razven rekurza vsi drugi pravni leki, izlasti tudi postavitev v prejšnji stan. Opomba: Rekurz zoper odločbo druge inštance, s kterim se potrjuje odločba prve inštance, mora se zavrniti uradno, glej § 528. 458—463. 239 Četrti del. Pravni leki. Prvi oddelek. Priziv. Dopustnost. § 461. Zoper sodbe v prvi inštanci pripušča se priziv. § 462. Prizivno sodišče presodi sodbo sodišča prve inštance v mejah prizivnih predlogov. Presoji prizivnega sodišča podvrženi so istočasno tudi sklepi, izrečeni v postopanju pred sodbo, ako teh le izpodbijanje ni izključeno po zakonu, ali če se več spremeniti ne dajo vsled opuščene pravočasne graje (§ 196) vsled rekurza ali vsled rešitve izdane, o vloženem rekurzu. Občne določbe glede prizivnega postopanja. § 463. Za prizivno postopanje veljajo predpisi o postopanju pred zbornimi sodišči prve inštance, v kolikor se v naslednjih določbah ne delajo razlike. V prizivnem postopanju morajo biti zasto¬ pane stranke po odvetnikih. Opomba: Predpise za postopanje pred zbornimi sodišči prve inštance sodržuje drugi del zakona. 240 Civilno-pravdni red. Prizivni rok. § 464. Prizivni rok znaša štirnajst dnij in se ne sme podaljšati. Rok začenja za vsako stranko s vročbo pismene izdave sodbe, v malotnih rečeh pa z razglasitvijo sodbe, ako ste bile obe stranki navzočne. Opomba: V meničnem postopanju znaša prizivni rok 8 dnij § 555, v najemno-spornem postopanju 8 dnij § 575. Oglas priziva. § 465. Priziv se oglasi s vložitvijo pripravljalnega spisa [prizivni spis] na pravdnem sodišču prve inštance. V krajih, v kterih se ne nahaja sedež vsaj dveh odvetnikov, smejo se nadomestiti prizivni spisi z izjavami v sodni zapisnik, ki ne potre¬ bujejo odvetniškega sodelovanja. Sodnik, ki sestavlja zapisnik mora stranko posebe opomniti, da pove natanko vzroke svo¬ jega priziva, da stavi določen prizivni predlog in da napove nove okoljščine in dokaze, ktere ima navesti za svoje prizivne vzroke ter jo pod¬ učiti o pravnih nasledkih opustitve teh navedeb. Določbe tega zakona glede prizivnega spisa raztegniti je tudi na zapisniške izjave, ki nado¬ meščajo prizivni spis. Opomba: Revizijskih spisov ne morejo nadome¬ ščati protokolarne izjave § 507 odst. 5. §§ 464—468. 241 § 466. Pravočasno vložen priziv zavira vstop pravomočnosti in izvršilnosti izpodbijane sodbe v obsegu prizivnih predlogov do rešitve prav¬ nega leka. Opomba: Tudi redna revizija zavira pravomoč- nost in izvršilnost sodbe, ne pa izvenredna revizija, glej § 505 odst. 3. § 467. Razven občnih zahtev pripravljalnega spisa mora obsegati prizivni spis: 1. imenovanje prizivnega sodišča; 2. označenje sodbe, zoper ktero se vlaga priziv; 3. določno izjavo, v kterem obsegu se iz¬ podbija sodba in istotako kratko zaznamovanje izpodbijalnih razlogov [prizivnih razlogov] ter izjavo, se li predlaga razveljavljenje ali prena- redba sodbe in na kak način [prizivni predlog]; 4. dejanske navedbe in dokazila, po ktenh se more dokazati resničnost prizivnih razlogov; 5. ako se ni stavil prizivni predlog v za¬ pisniku (§ 465 odst. 2) podpis odvetnika. Opomba: Zakonite zahteve pripravljalnih spisov glej §§ ^4 do 86, primeri določbe § 78 odst. 2 in § 492 odstavek 1. § 468. Ako se je priziv pravočasno vložil, vroča se prizivni spis ali tega nameščajoči prepis za¬ pisnika nasprotniku vzklicatelja z naznanilom pri¬ zivnega sodišča. Prepozno vložene prizive mora zavrniti pravdno sodišče prve inštance. 16 242 Civilno-pravdni red. Hoče-li nasprotnik vzklicatelja [prizivni na¬ sprotnik] uporabiti v prizivnem postopanju nove okoljščine in dokaze, kterih še v dosedanjem postopanju ni navedel, da ovrže izpodbijane raz¬ loge navedene v prizivnem spisu, naznani naj dotično dejansko in dokazno navedbo pravdnemu sodišču v nujnem roku štirnajst dnij po spre¬ jemu prizivnega spisa s pripravljalnim spisom ali pod pogoji § 465 odst. 2 po sodnem zapis¬ niku, sicer je izključena. Opomba: Zakonito nedopusten priziv se ne sme zavrniti, ker o tem odločuje prizivno sodišče § 471 točka 2. Revizija glej § 507, rekurz § 523; zoper zavr¬ nitev priziva ali revizije v prvi inštanci dopuščen je rekurz po § 514. § 469. Kedar je dospelo priobčenje omenjeno v § 468 odst. 2 ali brezuspešno minol v to odprti rok, predloži pravdno sodišče prve inštance pri¬ zivnemu sodišču prizivni spis in morebiti vlo¬ ženo priobčenje prizivnega nasprotnika ali dotične zapisnike z vsemi pravdnimi spisi, ki se tičejo pravde in izlasti z izkazi o vročitvi sodbe in prizivnega spisa. Ako se z izpodbijano sodbo pravda ni re¬ šila popolnoma in bi se morala razprava glede nerešenih toček nadaljevati v teku prizivnega postopanja, predložiti je prizivnemu sodišču uradne prepise onih delov pravdnih spisov, ki se tičejo predmeta v prizivnem postopanju in ki se ob enem potrebujejo za postopanje v prvi inštanci. §§ 469-471. 243 Postopanje na prizivnem sodišču. Predhodno postopanje. § 470. Kedar so dospeli prizivni spisi na pri¬ zivno sodišče, mora prizivne spise pregledati predsednik tega sodišča ali sodnik, kteremu so po predsedniku naročena opravila predsednika prizivnemu senatu. § 471. Na podlagi te preskušnje pridi priziv pred prizivni senat, ne da bi se takoj odredil narok za ustno razpravo: 1. ako ni pristojno sodišče za rešitev vlo¬ ženega priziva; 2. ako priziv zakonito ni dopustljiv ali ni bil vložen v zakonitem roku; 3. ako ni označena v prizivnem spisu sodba, zoper ktero se je vložil priziv, ako spis nima nobenega ali nobenega določnega prizivnega predloga ali če niso navedeni posamezno pozivni razlogi niti izrečno niti razločno na nje kazaje; 4. ako se opira priziv zoper sodbo, ki se je izrekla vsled strankine zamude na to, da ni bilo zamude; 5. ako se izpodbija sodba ali sodbi pred¬ hodno postopanje kot nično; 6 ako se izpodbija v sodbo sprejeti izrek o prigovoru nepristojnosti, tekoče pravde ali pravomočnosti; 7. ako misli sodnik, kteremu je naročeno pregledanje prizivnih spisov, da je sodba ali tej 16* 244 Civilno-pravdni red. predhodno postopanje nično, dasi ravno pritoži- telj ni vložil ničnosti. Opomba: V slučaju 1—7 odloči prizivni senat v nejavni seji in izven razprave po sklepu § 473. Glej § 474 odst. 1, § 474 odst. 2, § 474 odst. 3, § 472 in 475 ter § 477. Ako je priziv pomankljiv (§ 467), odredi pred¬ sednik v zmislu § 84 in 85 potrebne poprave v določe¬ nem roku; po brezuspešno minolem roku se predložijo spisi prizivnemu sodišču § 469, ktero priziv zavrne, ako se napake niso popravile § 474 odst. 2; k točki 3 glej § 467 št. 2 in 3; k točki 4 glej §§ 396 do 403 in § 442; k točki 5 glej § 477; k točki 6 glej § 261 in 475; k točki 7 § 477. § 472. Izlasti ni dopuščen priziv tudi takrat, ke- dar ga je oglasila oseba, kteri ne gre pravica do priziva ali ktera se je prizivu veljavno odrekla. Veljavnost odpovedi pravici do priziva, ki se je izrekla po razglasitvi ali vročitvi prvo- sodne sodbe, ni odvisna od tega, da je nasprot¬ nik odpoved sprejel. Opomba: Glej § 471 točka 2, § 208 odst. 1, § 484. § 473 Prizivni senat razsoja v slučajih § 471 o prizivu v nejavni seji in brez predhodne ustne razprave s sklepom. Ako prizivni senat sodi, da je za ustanovi¬ tev prizivnih razlogov ali ničnosti potrebno, da dajo stranke ali sodišče prve inštance dejanska pojasnjenja ali da se poprej vršijo izvidi, odre¬ diti je take in izvršiti z uporabo dotičnih stran¬ kinih navedeb v prizivnih spisih ali po senatu §§ 472-475. 245 samem ali jih dati izvršiti po odbranem sodniku ali po pravdnem sodišču prve inštance. Opomba: Zoper sklep v prvem odstavku dopuščen je rekurz § 519. Zoper odredbo izvidov pa ne. § 474. Ako obstoji pomankljivost, označena v § 471 št. 1, izreči mora sodišče svojo nepristoj¬ nost in zavrniti priziv na sodišče, ki je zanj pristojno. V slučajih § 471 štev. 2 in 3 mora se pri¬ ziv zavreči. Ako se je v slučaju § 471 št. 4 našlo, da je priziv utemeljen, razveljavi se sodba in od¬ pravi pravdna stvar odgovorno dovršitvi prvo- sodne razprave na pravdno sodišče prve inštance ali zgolj uvnovično razsojenje ali v nadaljevanje razprave in razsojo. Opomba: Rekurz glej § 519, glej § 479 in 499. § 475. Ako je sodišče prve inštance v slučaju § 471 št. 6 neopravičeno izreklo svojo nepristoj¬ nost, ako je sodilo brez razloga, da je pravda v teku ali odklonilo neopravičeno razsojevati o tožbi- nem zahtevku rekši, da je o tem že sojeno pra- vomočno, naroči prizivno sodišče sodišču prve inštance, da se loti razsojenja v glavni stvari ali razprave in razsojenja odgovorno temu, ka¬ kor se je storila pravosodna sodba ali po dovr¬ šeni razpravi v glavni stvari ali na podlagi po¬ sebne razprave o nepristojnosti, o tekoči pravdi 246 Civilno-pravdni red. ali o pravomočnosti in pred sklenitvijo razprave v glavni stvari. Ako pa se je v prvi inštanci neopravičeno pritrdilo pristojnosti pravdnega sodišča, mora se razveljaviti prvosodna sodba in ukreniti je po¬ trebne odredbe, da se vvede postopanje na pri¬ stojnem sodišču. Ako se sodišče prve inštance neopravičeno ni oziralo na tekočo pravdo ali če se je po napačnem zavrgel predlog, da se odbije tožba brez razprave v glavni stvari, ker je o tožbinem zahtevku sojeno že pravomočno, mora se raz/eljaviti izdana prvo¬ sodna sodba in tožba od prizivnega sodišča odbiti. Opomba: Glej § 261. § 476. Ako se je razveljavila izpodbijana sodba zaradi nepristojnosti sodišča in se napotila pravna stvar na pristojno sodišče, da se vnovič raz¬ pravlja, mora se ta zopetna razprava dovršiti na podlagi razpravnega zapisnika prve razprave in vseh drugih pravdnih spisov dospelih na prizivno sodišče. Zopetna razprava mora se uvesti v smislu § 138. Vsa priznanja, ki so jih stranke oddale na prvi razpravi in vse druge izjave stranek ob- drže svojo veljavo tudi za vnovično razpravo. Vender pa smejo stranke na tej razpravi nava¬ jati tudi take dejanske trditve in dokaze, bor¬ bene in zagovorne pripomočke, na ktere se na prvi razpravi niso opirale; istotako smejo stranke na poznejši razpravi še dostaviti izjave o de- §§ 476—477. 247 janskih trditvah in dokaznih ponudbah, ki so jih zamudile na prejšnji razpravi ali jih odrekale. § 477. Ničnoj (§ 471 št. 5 in 7) razveljaviti je izpodbijano sodbo in v kolikor se ničnostni vzrok dotika predhodnega postopanja, tudi to: 1. če se je sodbe vdeležil sodnik, ki je bil po zakonu izključen soditi v tej pravdi ali če je sodišče njegovo odklonitev spoznalo za opravičeno; 2. ako razsojevalno sodišče ni bilo po propisu sestavljeno; 3. ako je sodbo izreklo sodišče, ki za to pravdo ni moglo biti pristojno vzlic izrečnemu dogovoru stranek; 4. ako se je stranki odvzela mogočnost razpravljati pred sodiščem vsled nezakonitega ravnanja in izlasti ako se je opustila vročba; 5. ako stranka v postopanju sploh ni bila zastopana ali če je potrebovala zakonitega za¬ stopnika, ni bila po istem zastopana, v kolikor se pravdanje poznej ni v redu odobrilo; 6. ako se je sodilo v stvari, ki ne spada na pravdno pot; 7. ako se je neopravičeno izključila javnost; 8. ako so stranke ali njihovi zastopniki zoper predpise § 210 odst. 2 spravili k spisom načrte razpravnih zapisnikov, ki so jih spi¬ sali sami; 9. ako je sestava sodbe toli pomankljiva, da se z gotovostjo ne more popregledati, ako je sodba sama v sebi protislovna ali če za raz- 248 Civilno-pravdni red. sodbo ni navedeno nobenih razlogov in se tem nedostatkom ni moglo priti v okom s popravkom sodbe (§ 419), ki ga je odredilo prizivno sodišče. Pravdanje smatrati je pozneje za odobreno (štev. 5) izlasti takrat, kedar je zakoniti zastop¬ nik vstopil v prizivno postopanje vloživši pri¬ zivni spis ali pripravljalni spis, ne da bi grajal pomankljivost v zastopanju. Opomba: Zoper sklep, s kterim se je sodba raz¬ veljavila vsled ničnosti, dopuščen je rekurz §519 št. 2; k točki 1) glej §§ 20 in 19 sodn. prav.: k točki 2) §§ 7, 8, 9 sodn. prav. § 412 t. z.; k točki 3) glej § 104 sodn. prav.; k točki 5) §§ 6, 7 in 37 t. z.; k točki 6) § 42 sodn. prav.; k točki 7) §§ 171 do 174 t. z.; zoper sodbe v bagatelnem pc stopanju dopuščen je ničnostni priziv le zaradi ničnostij napominanih v tem § pod št. l do 7, glej § 501. § 478. Ako se je razveljavila prvosodna sodba radi ničnosti, ne da bi vsled tega bila potrebna daljna razprava (§ 477 št. 5 in 6), odbiti je tožbo v obsegu ničnosti. Ako je vsled popolnega ali delnega razve¬ ljavljenja prvosodne sodbe zbog ničnosti potrebna daljna razprava, odpravi se stvar nazaj na so¬ dišče prve inštance. Ako se je razveljavila prvosodna sodba vsled ničnostnih vzrokov označenih v § 477 št. 1 in 2, sme se stvar odpraviti radi vnovične raz¬ prave namesti na pravdno sodišče prve inštance na drugo enakovrstno sodišče, ki leži v območju prizivnega sodišča. Vsled odstavka 2 in 3 izrečeno odpravljanje pa se mora preklicati, ako sta predlagale obe §§ 478—480. 249 stranki v nujnem roku osem dnij po vročitvi sodbe prizivnega sodišča, da razsodi v stvari prizivno sodišče samo izvršivši potrebno vnovično razpravo. Ta predlog stavlja se na prizivnem sodišču. § 479. Ako se je odpravila pravda v smislu § 478 na sodišče prve inštance, mora odrediti to so¬ dišče uradno narok za ustno razpravo. Z odredbo naroka pa se mora počakati, dokler razsodba prizivnega sodišča ni stopila v pravno moč, ako je slednje izreklo, da je posto¬ panje v prvi inštanci začeti ali nadaljevati še le po pravomočnosti prizivne razsodbe. To se sme izreči uradno ali na predlog. Isto tako mora v slučaju § 474 odst. 1 po pravo¬ močnosti sodbe prizivnega sodišča glede nadalje¬ vanja postopanja pred pristojnim prizivnim so¬ diščem slednje ukreniti uradno, kar je potrebno. Opomba: Rekurz glej § 519 odst. 2. Določitev prizivne razprave. § 480. Ako ni pogojev, da se išče razsodka pri¬ zivnega senata ali če je spoznal že prizivni se¬ nat, da je prizivni spis pripraven, da se določi narok za ustno prizivno razpravo, določiti mora predsednik prizivnemu senatu narok tako, da je med vročitvijo povabila strankam in narokom čas kakih štirnajst dnij. V nujnih slučajih sme se ta rok tudi skrajšati. 250 Civilno-pravdni red. Narok za ustno prizivno razpravo določiti je tudi takrat, kedar je v nejavni seji zavrglo prizivno sodišče priziv, oglašen radi pomotoma izrečene zamude, radi nepristojnosti sodišča, radi odločbe o tekoči pravdi ali pravomočnosti ali radi ničnosti, v prizivnem spisu pa se pov- darjajo še drugi izpodbojni razlogi, ki so pridr¬ žani ustni razpravi. Ako so stranke že imenovale odvetnike, ki jih naj zastopajo v prizivnem postopanju, po¬ vabiti je slednje na ustno razpravo. Opomba: Pogoje glej § 471 štev. 1 do 7. § 481. Ako se je že ob odredbi naroka pokazala potreba, da se na prizivni razpravi dotrdi res¬ ničnost posamnih dejstev, navedenih v priziv¬ nem spisu ali v kterem pripravljalnem spisu, na ktere se priziv opira, da se ponovijo ali po- polnijo dokazi navedeni že v prvi inštanci, da se izvršijo dokazi, ki so se dosedaj samo ponu¬ jali, povabiti mora predsednik prizivnemu so¬ dišču naznanjene priče ali zvedence zaslišane že v prvi inštanci na prizivno razpravo, pozvati stranke, da pridejo v svrho zaslišanja pod pri¬ sego in pribaviti vsa druga dokazila. Opomba: Glej §§ 467 in 468. Ustna prizivna razprava. § 482. Razven zahtevka na povrnitev troškov pri¬ zivnega postopanja ne sme se stavljati na raz- §§ 481—484. 251 pravi pred prizivnim sodiščem noben nov za¬ htevek in ničesar novega ugovarjati. Dejanske okolnosti in dokaze, ki po vsebini pravdnih spisov in dejanskega stanu sodbe niso bili navedeni v prvi inštanci, smejo stranke v prizivnem postopku navesti le, ako ž njimi po¬ trjujejo ali izpodbijajo povdarjane prizivne raz¬ loge; na tako novo navedbo sme se razven tega ozirati le, ako se je poprej priobčila nasprot¬ niku po prizivnem spisu ali po pripravljalnem spisu (§ 468). § 483. Brez nasprostnikovega dovoljenja ni smeti na prizivni razpravi prizivnih predlogov niti razširjati niti nadomeščati jih z drugimi. Isto velja glede prizivnih razlogov navedenih v pri¬ zivnem spisu. Ako pričujoči nasprotnik o spremenjenih predlogih ali o prizivnih razlogih na novo na¬ vedenih razpravlja, ne da bi spremembi prigovar¬ jal, smatra se, da je v spremembo privolil. Tožba, kr je izpodbijani sodbi za podlago, pa se tudi z nasprotniškim privoljenjem ne da spremeniti. Opomba: O izpremembi tožbe glej § 235. § 484. Priziv se sme do konca ustne prizivne razprave umakniti. To se more izjaviti na ustni razpravi ali storiti z vložitvijo spisa na prizivno sodišče 262 Civilno-pravdni red. Ako se je vložil spis še pred začetkom ustne prizivne razprave, sme odrediti prizivno sodišče da se opusti določeni narok. Nasledek umaknenja ni samo, da se zgubi pravni lek ampak da nastopi tudi dolžnost pla¬ čati troške narasle s pravnim lekom in posebno tudi še troške, ki so bili provzročeni nasprotniku. O dolžnosti troškovne povrnitve odloča pri¬ zivno sodišče s sklepom. Predlog mora se sta¬ viti na ustni prizivni razpravi, ako pa se narok določen za prizivno razpravo v smislu odst. 1 ni vršil, v osmih dneh po naznanilu prizivnemu nasprotniku, da se je priziv umaknil, sicer je izključen § 485. Razprava o prizivu zoper sodbo, glede ktere se je predložila v smislu § 413 popolnitev, sme se na predlog odložiti, dokler ni stopila v pravno moč ali popolnjena sodba brez priziva ali kedar je dospel na prizivno sodišče tudi priziv zoper popolnjeno sodbo. V poslednjem slučaju združiti je razprave o obeh prizivih. Istotako sme se odložiti prizivna razprava do odločbe o zahtevanem popravku sodbinega dejanskega stana (§ 420), ako bi zahtevani po¬ pravek mogel uplivati na presojo priziva. Opomba: Glej § 420, 423 in 424. § 486. Ustna prizivna razprava začenja po izkli- canju stvari s tem, da jo člen prizivnega senata kot poročevalec razlaga. §§ 485—487 253 S pomočjo pravdnih spisov mora on razložiti stvarni položaj in dosedajno pravdno postopanje, v kolikor je potrebno, da se razumeva prizivne predloge in da se presodi pravilnost izpodbijane sodbe in prizivnih razlogov, potem bistvo spi¬ sov, ki so jih vložile stranke v prizivnem po¬ stopku, ter označiti sporne točke, ki se vsled tega pokazujejo. Svojega mnenja glede odločbe, ki jo bo izreči, poročevalec ne sme izražati. Za tem prečitaj zapisnikar predloge stra- nek in vsled priziva prizadeti del sodbe in sod- binih razlogov in, če smatra predsednik ali pri¬ zivni senat namenu primernim, tudi dotične dele razpravnega zapisnika v prvi inštanci. Nato Je zaslišati stranke z njihovimi raz¬ kladanji. Če se govor ktere stranke ne strinja z vsebino pravdnih spisov, mora predsednik na to opozoriti. § 487. Predlog na odklonitev pristojnosti priziv¬ nega sodišča sme se stavljati v prizivnem po¬ stopku le takrat, kedar se hoče doseči ali od¬ kloniti poslovanje prizivnega sodišča, ki izvršuje sodstvo v trgovinskih, mornarskih ali rudniških stvareh. Da se doseže poslovanje takega priziv¬ nega sodišča, sme se predlog v to staviti le takrat, kedar se je sprejel v sodbo prve inštance pristavek omenjen v § 446, da se odkloni poslo¬ vanje takega prizivnega sodišča, pa le takrat, kedar sodba prve inštance v § 446 omenjenega pristavka nima. Tudi ne sme v prvem slučaju 254 Civilno-pravdni red. tega predloga staviti stranka, ki se je izrekla zoper vsprejem takega pristavka v prvosodno sodbo. Predlog na odklonitev pristojnosti priziv¬ nega sodišča, mora se staviti takoj po dokon¬ čanju poročevalčeve razložbe, ki vpeljuje raz¬ pravo, sicer je izključen; o tem predlogu je raz¬ pravljati in razsoditi brez odloga pred razpravo o prizivu. Ako se je vstreglo predlogu na odklonitev pristojnosti prizivnega sodišča, mora izreči so¬ dišče s sklepom svojo nepristojnost. Po pravo- močnosti sklepa mora se nadaljevati prizivno postopanje pred pristojnim prizivnim sodiščem To sodišče je v takem slučaju vezano na do¬ ločbo, izrečeno glede na vrsto sodstva, ki ga je vršiti. Ako se je zavrgel predlog, mora se pri¬ zivna razprava takoj začeti in dovršiti. Odločbe o predlogu v tem slučaju ni treba izdavati po- sebe, ampak sprejme se v sodbo, ki jo izreče prizivno sodišče v glavni stvari. Opomba: Glej § 446, svojo pristojnost mora pre¬ sojati sodišče že pred razpravo uradno § 41 sodn. prav, in § 471 točka 1; zoper sklep, s kterim se je odklonila pristojnost prizivnega sodišča in pravdna stvar napotila na drugo prizivno sodišče, dopuščen je rekurz § 519 odst. 3. § 488. Prizivni senat sme sprejemati ne samo take dokaze, ki podpirajo ali izpodbijajo prizivne razloge, ampak, če se mu zdi potrebno v namen §§ 488—490. 255 odločbe o prizivnih predlogih, tudi ponoviti ali popolniti že v prvi inštanci provedeno dokazo¬ vanje ter provesti dokaze, ktere so stranke po¬ nujale brezvspešno v prvosodnem postopanju. V poslednjem slučaju, kakor tudi, če je po¬ polniti ogled, sme prizivni senat izvršiti doka¬ zovanje po predpisih veljavnih v to za prvo inštanco ali sam ali odrediti provedbo dokazov po odbranem ali zaprošenem sodniku. Ako se je vršil v prvi inštanci dokaz po zvedencih, sme prizivni senat ta dokaz izvršiti vnovič s pripomočjo drugih zvedencev. Opomba: Glej § 417 odst. 3. § 489. Ako se je zaslišala stranka v prvi inštanci pod prisego, ne sme prizivno sodišče odrediti, da se zasliši pod prisego nasprotna stranka o istem dogodku. Zaprisežno zaslišanje stranke, ki se je v prvi inštanci zaslišanju ali izpovedbi pod pri¬ sego uprla, sme odrediti prizivno sodišče le ta¬ krat, kedar je zadobilo prepričanje, da je imela stranka dovolj vzrokov odreči zaslišanje in da so tile vzroki odtlej biti nehali. Opomba: Glej §§ 371 do 383. § 490. Na predlog mora izreči prizivno sodišče še pred rešitvijo priziva s sklepom, v kolikor je ne- izpodbijana sodba niže inštance pripravna za izvršbo. Zoper ta sklep ni dopuščen noben pra¬ ven lek posebe. 256 Civilno-pravdni red. § 491. V slučaju, da je ena ali druga stranka iz¬ ostala, mora se o prizivu venderle razpravljati in razsoditi oziraje se na navedbe v prizivnem spisu in v morebiti vloženem pripravljalnem spisu (§ 468).' Da li je smatrati novo navedbo (§ 482 odst. 2) za priznano ali za sporno, raz¬ sodi prizivno sodišče oziraje se na dejanski stan izpodbijane sodbe in na vse druge pravdne spise prve in druge inštance. Opomba: Giej §§ 133 in 198, 467, 468, 482 odst. 2, 417, 445 in 267. § 492. Stranke smejo se odpovedati odredbi na¬ roka za ustno prizivno razpravo. Odpoved je veljavna, ako so jo stranke izrečno izrekle v prizivnem spisu vloženem na pravdno sodišče ali na prizivno sodišče. V tem slučaju sme obsegati prizivni spis tudi pravna razlaganja in razjasnjevanja o dejanskih dogodkih in dokazih (§ 78 slednji odstavek). O prizivu odloči se takrat v nejavni seji brez predhodne ustne razprave. Vender pa sme sodišče odrediti ustno razpravo, ako se mu to v posameznem slučaju zdi potrebno. § 493. V zapisnik o prizivni razpravi zapiše se vsebina strankinih dejanskih navedeb in dokaz¬ nih ponudeb le v toliko, v kolikor se razlikuje od vsebinskih podatkov v prvosodnih pravdnih spisih. §§ 491—495. 257 Ako se je ustna prizivna razprava vršila in dovršila na enem ročišču, sme se pridržati razložba strankinih izpovedeb nanašajočih se na stvarni položaj sodbinemu dejanskemu stanju (§ 471 štev. 4). V razpravnem zapisniku izkazati je potem samo okolnosti in izjave napominjane v §§ 207 in 208. Predlogi na popravljenje v sodbino de¬ jansko stanje sprejetih navedeb o dejanskih in dokaznih navedbah stranek morajo se staviti v osmih dneh po vročitvi sodbe na prizivnem so¬ dišču (§ 420). Prizivna odločba. § 494. Prepriča li se sodišče povodom prizivne razprave, da je nična sodba ali postopanje v prvi inštanci, kar se dosedaj ni opazilo, postopa se po §§ 477 in 478, dasiravno ničnosti ni ogla¬ sila nobena stranka, raz ven ako leži nedostatek v zastopstvu (§ 477 štev. 5), ki se je odpravil vsled izrečnega odobrenja ali molče. Opomba: Glej § 477, 478 in 499 odst. 1. § 495. Ako so se opazili nedostatki označeni v § 471 št. 2 in 3 še le na ustni razpravi in ako se je pritožiteljev nasprotnik uprl pritrditi po- pravljenju prizivnega spisa (§ 471 št. 3), od¬ biti je priziv s sklepom. Opomba: Zoper sklep dopuščen je rekurz § 519 odstavek 1. 17 258 Civilno-pravdni red. § 496. Prizivno sodišče mora vrniti stvar na pravdno sodišče prve inštance v razpravo in razsojo, ne da bi bila utrjena ničnost, ako: L, po izpodbijani končni sodbi niso rešeni popolnoma stvarni predlogi; 2. so v postopanju v prvi inštanci bistvene pomankljivosti, ki so bile na poti, da se pravda ni mogla do dobrega pretresti in temeljito razsoditi; 3. se dejanske okolnosti, ki se zde priziv¬ nemu sodišču po vsebini pravdnih spisov važne, v prvi inštanci še pretresovale niso. Postopanje na pravdnem sodišču mora se omejiti v slučaju št. 1 na nerešene zahteve in predloge, v slučaju št. 2 pa na dele prvosodnega postopanja in sodbe, ki so vsled pomankljivosti prizadeti. Namesti da vrne sme prizivno sodišče v stvari samo razsoditi in sicer potreboma po dopolnitvi razprave v prvi inštanci, ako sta to ali obe stranki sporazumno predlagale ali če se sodišču zdi primerno, da se povspeši rešitev ali da se izogne izdatnim troškom. Opomba: Stvar se vrne na prvo sodišče po sklepu glej § 499 odst. 1, končna sodba § 390 in 404 do 410; dopolnitev sodbe § 423 in 424, glej § 488. § 497. Ako se niso uporabile določbe §§ 494, 495 in 496, razsodi prizivno sodišče v stvari sami. Razsodba njegova mora obsegati vse sporne točke tičoče se prisojenega ali neprisojenega za- §§ 496-499. 259 htevka, ki pridejo v smislu prizivnih predlogov v drugi inštanci v pretres in v presojo. Prvosodna sodba sme se prenarediti le na toliko, v kolikor se je prenaredba predlagala. Opomba: Glej § 467 odst. 3 in § 462 odst. 1. § 498. Za podlago svoji odločbi mora vzeti pri¬ zivno sodišče podatke razprave in dokazovanja vgotovljene v prvosodnih pravdnih spisih in v sodbi prve inštance, kterih se ne dotikajo na¬ vedeni prizivni razlogi, na koliko niso bili po¬ pravljeni na prizivni razpravi sami. Kolik pomen dohaja pravočasno oglašenemu prigovoru zoper posamezne vgotovitve v zapis¬ niku prve inštance ali zoper podatke o dejan¬ skih in dokaznih navedbah (§§ 444, 445) ume¬ ščene v odpravku dokaznega sklepa ali v sodbi- nem dejanskem stanu, presodi prizivno sodišče skrbno uvaživši izhod prizivnega postopanja in vse druge okolnosti, ako potrebno po predhodni ustni razpravi o ugotovitvah in navedbah, kte- rim se je prigovarjalo (§ 488). § 499. V slučajih §§ 494 in 496 vrne se pravdna stvar na pravdno sodišče prve inštance sč skle¬ pom. Sodišče, na ktero je vsled sklepa priziv¬ nega sodišča dospela pravdna stvar v svrho, da se. popolnoma ali deloma vnovič razpravlja ali razsodi, ali da provede prizivno postopanje (§ 487), je v tem vezano na pravno mnenje, ktero je v svojem sklepu zavzelo prizivno sodišče. 17* 260 Civilno-pravdni red. Glede uvedbe nove razprave uporabljati je predpis § 479. Isto velja, kedar je prizivno sodišče pre- naredilo sodbo, s ktero se je razsodilo, da ni dopustna tožba na obnovitev in je razprava v prvi inštanci bila omejena na vprašanje, če je obnovitev postopanja dopustna. Opomba: Glej § 494 in 496, če se je razveljavila sodba vsled ničnosti sodbe ali postopanja ali če sodba ni rešila stvarnih predlogov, če je bilo postopanje po- mankljivo ali se ni razpravljalo o važnih stvareh, glej § 487 odst. 3; glej § 541. § 500. Sodbo ali sklep prizivnega sodišča, ki re¬ šuje priziv, izdati in vročiti je strankam vsele v pismenem odpravku. Ni izključeno, da se glede obrazložbe stvar¬ nega položaja pozivlje sodba prizivnega sodišča na prvosodno sodbo. Opomba: §§ 416, 417 in 418. § 501. V malotnih stvareh sme se izpodbijati prvo- sodna sodba le radi ničnostij navedenih v § 477 štev. 1 do 7. Opomba: Glej § 452 odst. 2 in § 477 št. 1 do 7. Drugi razdelek. Revizija (presod.) Dopustnost. § 502. Zoper sodbe prizivnih sodišč gre revizija (presod). §§ 500—604. 261 V malotnih stvareh ne dopušča se zoper sodbo prizivnega sodišča nobenega daljnega prav¬ nega leka. § 503. Revizija se sme zahtevati le iz sledečih vzrokov: 1. ker je nična sodba prizivnega sodišča radi kakega vzroka označenega v § 477; 2. ker se je prigodila v prizivnem posto- stopanju napaka, ki je mogla ovirati, ne da bi provzročila ničnost, da se pravdna stvar ni do dobrega pretresla in temeljito presodila; 3. ker se naslanja sodba prizivnega sodišča v bistveni točki na domnevano dejstvo, ki se ne strinja s pravdnimi spisi v prvi ali v drugi inštanci; 4. ker se opira sodba prizivnega sodišča na napačno pravno presojenje stvari. Opomba: Glej § 496 točka 2. § 504. Revizijsko sodišče presodi sodbo prizivnega sodišča v mejah predlogov stavljenih v revizij¬ skem postopanju. Novih dejanskih trditev ali dokazov sme se v revizijski inštanci navesti le, da se ž njimi podpre ali izpodbije trditev, da je sodba priziv¬ nega sodišča nična vsled ktere napake označene v § 477 ali da se je prigodila v prizivnem po¬ stopanju taka napaka, ki je mogla ovirati, da se pravdna stvar ni do dobrega pretresla in te¬ meljito presodila. Opomba: Revizijski spis in predloge glej § 506. 262 Civilno-pravdni red. Napoved revizije. § 505. Revizija se oglasi s vložitvijo spisa (revi¬ zijski spis) na pravdnem sodišču prve inštance. Rok za revizijo znaša štirnajst dnij ra- čunši od dneva, ko se je vročila prizivna raz¬ sodba; ta rok se ne da podaljšati. Pravočasno oglašena revizija ovira nastop pravomočnosti in izvršilnosti izpodbijane sodbe v obsegu revizijskih predlogov do rešitve prav¬ nega leka. Revizija zoper potrdilno sodbo druge inštance nima ovirajoče moči. Opomba: V meničnem in zakupno-najemnem po¬ stopanju znaša rok za revizijo 8 dnij, glej § 555 št. 2 in § 575 odst. 1. § 506. Revizijski spis mora objemati razven občnih zahtev: 1. označenje sodbe, zoper ktero je naper¬ jena revizija; 2. določeno izjavo, v kterem obsegu se iz¬ podbija sodba, istotako kratko označenje izpod¬ bojnih vzrokov (revizijskih vzrokov) ter izjavo, dali se zahteva razveljavljenje ali prenaredba sodbe in kakoršna (revizijski predlog); 3. dejanske navedbe in dokaze, s kterimi se hoče dokazati resničnost revizijskih vzrokov imenovanih v § 503 štev. 1 in 2; 4. podpis odvetnika. Ako se opira revizija na revizijski vzrok, naveden v § 503 št. 4, mora se v revizijskem §§ 505—507. 263 spisu brez obširnosti razložiti, iz kterih razlogov je napačna pravna presoja stvari. Opomba: Ako manjka revizijskemu spisu zako¬ nitih zahtev, odkloni se rešitev revizije po § 471 št. 3, 474 odst. 2 in 513, ako se nedostatki niso odpravili v smislu §§ 84 in 85 v prvi inštanci. § 507. Ako se je revizija oglasila pravočasno, od¬ redi pravdno sodišče prve inštance, da se vroči izvod revizijskega spisa nasprotniku revizije prositelja (revizijskemu nasprotniku). Prepozno oglašene revizije mora odbiti pravdno sodišče prve inštance. Revizijskemu nasprotniku dano je na voljo, če hoče vložiti v nujnem roku štirnajstih dnij od dne vročbe revizijskega spisa na pravdnem sodišču v spisu revizijski odgovor. Za revizijski odgovor uporabljati je smislu primerno določbe § 506 izvzemši pod št. 1 in 2 napominjane zahteve. Na nove dejanske okolnosti in dokaze, kte¬ rih se želi posluževati revizijski nasprotnik, da pobija v revizijskem spisu navedene revizijske vzroke, ozira se v revizijskem postopanju le na toliko, na kolikor so navedeni že v revizijskem odgovoru. Vloženi revizijski odgovor naznani se revi¬ zije prositelju s priobčenjem izvoda revizijskega odgovora. Vložitev revizijskega spisa in revizijskega odgovora se ne more nadomestiti po sodnem zapisniku. 264 Civilno-pravdni red. Opomba: Ako je stranka rok za revizijo zamudila, sme v smislu § 146 do 164 zahtevati postavitev v prejšnji stan; zoper zavrnitev revizije ab instantia dopuščen je rekurz § 514. § 508. Po vložitvi revizijskega odgovora ali po brezuspešnem preteku v to odprtega roka, pred¬ loži pravdno sodišče prve inštance imenovane spise z vsemi na pravdo se nanašajočimi pravd¬ nimi spisi prizivnemu sodišču, ktero potem taiste dalje odpravi na revizijsko sodišče, pridevši njim prizivne spise pravde se tičoče. Predložitev spisov na prizivno sodišče je odložiti v slučaju, da se je predlagal popravek dejanskega stana v sodbi prizivnega sodišča, do rešitve popravljalnega postopanja. Opomba: Predlogi na popravljenje sodbenih po¬ datkov glede dejanskega stanja morajo se staviti v 8 dneh po vročitvi sodbe na prizivnem sodišču § 493 odst. 2 in § 420. Postopanje pred revizijskim sodiščem. § 509. Revizijsko sodišče razsoja o reviziji v ne¬ javni seji brez predhodne ustne razprave. Ako pa se zdi revizijskemu sodišču v po¬ sameznem slučaju v svrho razsodbe o vloženi reviziji potrebno, sme se na predlog ali uradno odrediti tudi ustna razprava pred revizijskim sodiščem. Glede te razprave veljajo predpisi dani o ustni razpravi pred prizivnim sodiščem. Poizvedbe in dokazovanja, ki so potrebna v ugotovitev revizijskih vzrokov navedenih v § §§ 508-512. 265 503 št. 1 in 2, morajo se izvršiti po odbranem sodniku, kteri predloži spise o poizvedbah in dokazovanju neposredno revizijskemu sodišču. K takim poizvedbam in provedbam dokazov pri¬ tegniti je vsele stranke. Opomba: O ustni prizivni razpravi glej §§ 481 do 493, o dokazovanju pa §§ 288 in 289. § 510. Navadno mora razsoditi revizijsko sodišče v stvari sami. Ako pa je proglasilo sodbo pri¬ zivnega sodišča po § 477 štev. 4 in 5 za nično ali razveljavilo iz razloga navedenega v § 503 št. 2 in vsled tega razsodilo, da se v svrho stvarne rešitve vrši nova razprava, zavrne v ta namen pravdo na prizivno sodišče. Ako je revizijsko sodišče razveljavilo sodbo ali postopanje radi ničnosti, ki se je prigodila v prvi inštanci in na ktero se je ozirati uradno, vrniti mora se stvar na prvo inštanco (§ 478 odst. 2 in 3). § 511. Sodišče, na ktero se je stvar vrnila, ve¬ zano je v daljnem postopanju in razsoji na pravno mnenje, ktero je dalo revizijsko sodišče razve¬ ljavljajoči svoji razsodbi za podlago. V svrho obnovitve postopanja na prizivnem sodišču ali na sodišču prve inštance, morajo ta sodišča odrediti narok za ustno razpravo uradno. § 512. Ako je našlo revijsko sodišče, da se je re¬ vizija vložila iz nagajivosti ali da se stvar za- 266 Civilno-pravdni red. vleče, prisodi naj revizije prositelju in po okol- nosti njegovemu odvetniku kazen za nagajivost. § 513. V kolikor se v določbah tega razdelka ne nahajajo razlike, uporabljati je predpise o prizivu tudi za revizijo. Tretji razdelek. Rekurz (utok). Dopustnost. § 514. Zoper sklepe (odloke) dopuščen je rekurz, ako izpodbijanja istih ne izključuje pričujoči zakon. Ž rekurzom sme se izpodbijati sklepe iz- lasti tudi iz vzrokov navedenih v § 477. Zoper sklepe, s kterimi se je naložilo po¬ vračilo troškov v smislu § 51 odst. 2 sodišču, smejo vložiti rekurz sodni uradniki, kterim se je vsled teh naložila dolžnost troškovne povrnitve. Opomba: Ako se sodba ne izpodbija s prizivom v glavni stvari, sme se odločba glede troškov izpodbijati le z rekurzom. Glej § 55. Zoper v zakonu posebe določene sklepe in odloke sploh ni rekurza na pr: ako je sodišče naročilo, da se poveri pravdno pooblastilo § 30 odst. 2; ako je sodišče zavrnilo predlog na zavarovanje pravdnih troškov in sklenilo, da se pred pravomočnostjo sklepa nadaljuje postopanje § 61 odst. 2; odlok, s kterim je sodišče dovolilo stranki pravico ubožnosti ali naročilo za ubogo stranko odvetnika., se ne sme izpodbijati z rekurzom § 72 odst. 2; ako je stranka predlagala, da se skrajša rok za pregled izvirne listine, predložene sodišču in ako je vstreglo sodišče ali pred zbornimi sodišči predsednik §§ 513-514. 267 temu predlogu, ni zoper tak odlok rekurza'§ 82 odst 2.; glej tudi sklep v slučaju § 83 odst. 2; ako pravdni druž- niki niso pravočasno naznanili skupnega vročevalnega pooblaščenca, sklene sodišče na nasprotnikov pred¬ log, da se v to imenuje oseba, ki stanuje v kraju pravd¬ nega sodišča, na troške in nevarnost pravdnih družnikov; zoper ta sklep ni rekurza § 97 odst. 2; zoper sklep, s kterim se je vročitev ob nedelji in na praznik dovolila ali odrekla, ni rekurza § 100 odst. 2; glej § 117 odst. 2; odlok, s kterim se je dovolilo prvo podaljšanje roka ali prva preložitev ročišča, se ne more z rekurzom iz¬ podbijati § 141 odst. 1; zoper odlok, s kterim se je dovolila postavitev v prejšnji stan, ni sploh pravnega leka § 153; odredbe v smislu § 187 do 191 ne smejo se izpodbijati z nobenim pravnim lekom, razven, ako se tičejo ustavljenja postopanja; sklep, s kterim je pred¬ stojnik sodišča ali senatni predsednik v posebnem slu¬ čaju kako pravdno stvar vsled nujnosti proglasil za praznično § 224 zadnji odst.; sklepi s kterimi se je od¬ redilo pripravljalno postopanje ali se zavrnil predlog na uvedbo takega postopanja ne sme se izpodbijati z re¬ kurzom § 247; zoper odločbo predsednika na pritožbo zoper vkrepe sodnika v pripravljalnem postopanju ni rekurza § 255 odst. 3; zoper sklep, da se pripravljalno postopanje popolni ni rekurza § 256 odst. 2.; zoper od¬ redbe predsednika ob določenju ustne sporne razprave ni nobenega pravnega leka § 257 odst. 2.; zoper odredbo senata, da je takoj razpravljati v glavni stvari, ako so zavrgli prigovori nepristojnosti sodišča, nedopustnosti pravdnega pota, tekoče ali pravomočno razsojene pravde ni dopuščen noben praven lek § 261 odst. 2.; zoper od¬ redbo in dopustitev pismenih zapiskov ter zoper od¬ ločbo o pravilnosti zapiskov ni dopuščen noben praven lek § 265 odst. 4.; z nobenim pravnim lekom se nemo- rejo izpodbijati sklepi, s kterimi se dovoljuje stenogra- iična zabeležba dokazovanja (§280) ali pripušča dokazo- valcu v smislu (§ 285 odst. 1), vročba zaprosilnega pisma, s kterimi se določa rok za provedbo dokazov (§ 279 odst. 1.;) ali za predložitev spisov o dokazovanju, ki se je vršilo izven ozemlja, za ktero velja ta zakon (§ 268 Civilno-pravdni red. 283 odst. 3.), ter sklepi, s kterimi seje odredila popolnitev ali ponovitev dokazovanja (§§ 264, 286 odst. 1 in 3, 289 odst. 2 in 389) glej § 291 odst. 2.; zoper sklepe, odredbe in naročila v smislu §§ 298, 299, 300, 301, 309 odst. 1 in 2, 310, 314 in 315 ni nobenega pravnega leka, glej § 319; z nobenim pravnim lekom ne smejo se izpodbijati od¬ loki razsojevalnega sodišča glede nadaljevanje posto¬ panja, kedar se je branila priča izpovedbe ali prisege (§ 326), glede nadaljevanja postopanja, ako dokazovatelj ni založil pristojbin za pričo ali se priča m mogla za¬ slišati (§ 332 in 335), nadalje sklepi, s kterimi se je odredilo vabilo ali privedba priče ali določil rok za položbo prič- nine (§ 329, 333, 346), in sklepi glede zapriseženja priče (§§ 337 in 338), glej § 349 odst. 2.; zoper odločbo sodišča o izmeri pričnine ni več rekurza § 347 odst. 1.; odločbe o številu zvedencev (§§ 351, 352) in tudi sklep, s kterim seje imenovanje zvedencev prepustilo odbranemu sodniku (§ 352) ali s kterim se je odslovil zvedenec vsled odklo¬ nitve (§ 356), nadalje sklepi o zapriseženju zvedencev (§ 358), ali s kterimi se je določil narok za oddajo mne¬ nja (§ 360), ne smejo se izpodbijati z nobenim pravnim lekom, glej § 366 odst. 2.; sklep, s kterim se je dovolila prevedba dokazov v obvarovanje, se ne sme izpodbijati § 386; glej § 387 odst. 2.; odredba sodišča, da se odloži razprava o tožbi do pravomočnosti vmesne sodbe, se ne sme izpodbijati § 393 odst. 3. in fine; odločba o pred¬ logu na popravek sodbinega dejanskega stanja se ne da izpodbijati § 420 odst. 3.; odločba o predlogu, da se po¬ vabi nasprotnik na poskus poravnave na sodišče, se ne da izpodbijati § 433 odst. 2. Sprejem pristavka v sodbo okrajnega sodišča, ki kaže na vrsto sodstva ali odrek tega sprejema se ne more izpodbijati § 446 odst. 2; zoper sklepe prizivnega sodišča v malotnem postopku je rekurz izključen § 517; glej § 527 in 528; ako je so- sodišče na obnovno tožbo sklenilo uvedbo kazenskega postopanja, ni zoper dotični sklep rekurza § 539 odst. 1; če je sodišče zahtevku na obnovitev postopanja ugo¬ dilo in s sklepom odredilo, da sc vrši razprava v glavni stvari pred izdavo odločbe, ni zoper ta sklep rekurza § 542 odst. 1. §§ 514—515. 269 Zoper sklep, s kterim se je odločilo o predlogu stavljenem v smislu §§ 544 in 545, da se zaustavi pri¬ zivno ali revizijsko postopanje do rešitve o tožbi na obnovitev, ni dopuščen noben praven lek § 546 odst. 1.; zoper plačilni nalog v mandatnem postopanju, izvzemši zoper troškovno odločbo ni rekurza § 252 odst. 1.; v na- jemnozakupnem postopanju glej § 575 odst. 2.; glej §§ 24, 26 in 47 sodn. prav. § 515. V slučajih, v kterih je po določbah tega zakona zoper sklep (odlok) zabranjen praven lek posebe, smejo se stranke pritoževati zoper ta sklep v pravnem leku, kterega vložš zoper prvo sledečo odločbo, ki se sme izpodbijati. Opomba: Glej § 462 odst. 2 in § 518 odst. 2. Praven lek posebe zabranjuje na pr.: § 6, glede ukrepov v smislu odst. 2; § 18 odst. 4 zoper odločbo, sktero se je dopustila stranska udeležba; § 29 odst. 2 zoper odločbo, s ktero se ni pripustil zakotni pisač za pravdnega po¬ oblaščenca; § 38 zoper sklepe, s kterimi je sodišče pri¬ pustilo osebo, ki sicer ni izkazala pooblaščenja, da opravi nujna pravdna opravila ali da pozneje izkaže poobla- ščenje, ali s kterimi se je v tako izkazanje dovolil rok ali odredilo nadaljevanje postopanja brez ozira na tako intervencijo po preteku roka; § 84 in 85 zoper sklepe, s kterimi se je odredil oblični popravek vloženega spisa ali v to postavil rok; § 95 zoper odredbo imenovati vročbenega pooblaščenca; § 130 zoper odredbo naroka in zoper vsako vabilo na ročišče; § 173 zoper sklep, s kterim seje na ustni razpravi izključila javnost; zoper odločbo senata v slučaju §§ 179 odst. 1, 181 odst. 2, 184 odst. 2 in 186; § 214 zoper sklepe in odredbe po- samnega sodnika, ki se tičejo zapisovanja ter na zbor¬ nih sodiščih zoper odločbe senata; § 243 zoper sklep podati na tožbo odgovor; § 277 zoper dokazne sklepe; § 291 zoper sklepe, s kterimi so se odbili ponujani do¬ kazi (§ 275) ali v smislu § 278 odst. 2 proglasile stvarne navedbe in dokazi za nedopustne, odredilo dokazovanje 270 Civilno-pravdni red. (§ 277) ali izročilo odbranemu ali zaprošenemu sodniku (§§ 282, 283, 285), nadalje zoper sklepe, s kterimi so se na dokazovanju zavrnila prašanja stranek (§ 289) in zo¬ per sklepe, s kterimi se je dovolila ali izključila upo¬ raba dokaza po § 279 odst 2 ali odbil predlog v smislu § 286 odst. 2 na popolnitev dokazovanja; § 319 zoper sklepe storjene v smislu §§ 303, 307 in 316; § 349 odst. 1 zoper odločbo glede opravičenosti odrekati izpovedbo (§ 324), prisego (§ 336 odst. 3) ali odgovor na posamezna prašanja (§§ 323 in 324); zoper sklep, da je v smislu § 337' opustiti zaslišanje priče, ter zoper sklepe in od¬ redbe v smislu §§ 339 do 342; § 366 zoper sklep, s kte- rim se je zavrgla odklonitev zvedenca (§ 356 odst. 2) ali odredila pismena oddaja mnenja (§ 357); § 370 zoper sklepe in odredbe na ogledu; zoper sklep, s kterim se je odbil predlog, da se na ogled pokliče zvedenca § 370; § 375 zoper sklep na dokazovanje po zaslišanju stranke; § 377 odst. 2 zoper sklepe, s kterimi se je od¬ redilo zaprisežno zaslišanje stranke, označile trditve, o kterih je stranko zaslišati pod prisego, ali določilo be¬ sedilo zaprisežne izpovedi; § 419 in 421 in 430 zoper sklepe, s kterimi se je zavrnil predlog na popravljenje sodbe ali odloka radi pisnih ali računskih pogreškov ali predlog na popravljenje sodbinega dejanskega stanja; § 479 zoper izrek prizivnega sodišča ob razveljavljanju prvosodne sodbe radi ničnosti, da je postopanje v prvi inštanci začeti ali nadaljevati še le po pravo- močnosti sklepa; § 490 zoper sklep, s kterim je pri¬ zivno sodišče na predlog odločilo, na kolikor je izpod¬ bijana sodba prve inštance izvršljiva; § 518 zoper sklepe in odredbe v postopanju radi motenja posesti, izvzemši konečni sklep in odloke s kterimi se je odrekla uvedba ali nadaljevanje postopanja o tožbi; § 524 odst. 2 sklep, s kterim se je začasno zaustavila izvršba z rekurzom izpodbijanega sklepa. § 516. Ako ni določeno ničesar drugega, sme se izpodbijati sklepe predstojnika zbornega sodišča, §§ 516-517. 271 senatnega predsednika ali odbranega sodnika s pravnim lekom rekurza; izpodbijanje pa ni do¬ pustno, ako se poprej ni predložila prenaredba sklepa na zbornem sodišču. § 517. V malotnih (bagatelnih) stvareh sme se oglasiti rekurz le zoper sledeče sklepe prve in¬ stance : 1. ako se je odreklo uvesti ali nadaljevati o tožbi zakonito postopanje; 2. ako se je odločilo o predlogu, da se položi varščina za pravdne troške ali da se po¬ polni varščina; 3. ako se je zahtevanju, da se narok pre¬ loži, vstreglo s kršenjem določeb § 134 in ako se sme sklep ob enem izpodbijati v smislu § 141; 4. ako se je zavrnil predlog na dovoljenje postavitve v prejšnji stan, ker se je zamudilo ročišče ali ker je potekel rok za oglasitev prav_ nega leka; 5. kedar se je o povrnitvi troškov odločilo s sklepom. Zoper sklepe prizivnega sodišča v malot¬ nih stvareh je rekurz izključen. Opomba: O zavarovanju pravdnih troškov glej §§ 57 do 62; glej § 134 o preložitvi ročišča in § 141, ki določa, da zoper prvo preložitev ročišča in zoper prvo podaljšanje roka ni nobenega pravnega leka, kedar po¬ daljšani rok ne presega prvega roka ali se ročišče ne pre¬ loži nad štiri tedne, in da zoper odrečeno skrajšanje roka tudi ni rekurza; glej §§ 470 in 479 in § 501. 272 Civilno-pravdni red. § 518. V postopanju o tožbah radi motenja po¬ sesti (§ 454) sme se rekurz oglasiti le zoper sklepe, s kterimi se je odreklo uvesti ali nada¬ ljevati postopanje o tožbi in zoper končni sklep. Pritožbe zoper vse druge sklepe, storjene v teku postopanja in izlasti zoper začasne od¬ redbe izdane v teku postopanja, združiti je z rekurzom zoper končni sklep. Opomba: Vide §§ 460, 458 in 459. § 519. Zoper sklepe prizivnega sodišča v priziv¬ nem postopanju dopuščen je rekurz le: 1. ako se je priziv zavrnil s sklepom; 2. ako je prizivno sodišče ničnost prvo- sodne sodbe izreklo sklepom; 3. ako se je pravdna stvar zavrnila s skle¬ pom na sodišče prve inštance ali na ktero drugo prizivno sodišče v razsojo ali v razpravo in raz¬ sojo in ako je bilo v sklepu prizivnega sodišča ob enem izrečeno, da se sme postopanje v prvi inštanci ali prizivno postopanje začeti ali nada¬ ljevati še le po pravomočnosti tega sklepa. Opomba: Ad št. 1 glej § 471 točka 2 in 3 in § 474 odst. 2 in §§ 473 in 495; ad št. 2 glej § 471 točko 5 in 7 § 477, 478, 494 in 499. ad št. 3 glej § 471 točka 1 § 474 odst. 1, § 471 točka 4 in § 474 odst. 3, § 496, 499, 479 in 487. Zoper sklep prizivnega sodišča v smislu § 490 dopuščen je rekurz po § 514. §§ 518-521. 273 Oglasitev rekurza. § 520. Rekurz se oglasi s vložitvijo spisa \'rekurz- nega spisa) na sodišču, čijega sklep se izpodbija, čijega predstojnik je izdal izpodbijani sklep ali čijega člen je bil senatni predsednik, odbrani ali zaprošeni sodnik, zoper kterega sklep se vlaga rekurz. Na okrajnih sodiščih smejo stranke, ki niso zastopane po odvetnikih, dajati rekurze na zapisnik; pismeno vloženi rekurzi morajo imeti podpis odvetnika. Ako se izpodbija z rekurzom sklep radi napačnega pravnega mnenja, ki mu je v pod¬ lago, uporablja se primerno predpis § 506 zadnji odstavek. Opomba: Rekurz je vložiti v prvi inštanci, kar sledi iz § 528. § 521. Rok za rekurz znaša štirnajst dnij in se ne sme podaljšati. Rok začenja z dnevom, ki sledi vročbi pis¬ mene izdaje izpodbijanega sklepa ali rekurzne rešitve in v malotnih stvareh, če sta bile obe stranki navzočne ob razglasitvi sklepa, z dne¬ vom, ki sledi razglasitvi. Opomba: V meničnem in zakupno-najemnem po¬ stopanju znaša rok za rekurz 8 dnij § 555 točka 2 in § 575 odst. 1. Ako v bagatelnem postopanju niste bile navzočne obe stranki ob razglasitvi sklepa, mora se nenavzočni stranki vročiti sklep v pismenem odpravku § 426 odst. 2 in rok za rekurz teče v tem slučaju od dne po vročitvi. 18 274 Civilno-pravdni red. § 522. Ako gre rekurz zoper odbitev ali preklic ubožnostne pravice, zoper naloge kazni priči ali zvedencem ali zoper sklep, ki je zgolj pravdo vodilne narave, sme sodišče ali sodnik, kterega odločba ali nalog se je z rekurzom izpodbijal, rekurznemu zahtevku sam ugoditi. Ako v to nemorejo privoliti ali če se z re¬ kurzom izpodbijajo drugi nego v prvem odstavku napominani sklepi, mora se predložiti rekurz ne- odložno rekurznemu sodišču s pojasnjujočim po¬ ročilom in z vsemi za presojo rekurza potreb¬ nimi spisi. Opomba: Glej § 425 odst. 2; § 523. Rekurze zoper sklepe, zoper ktere po do¬ ločbah tega zakona sploh rekurza ni ali zoper ktere je vsaj zabranjen praven lek posebe ter rekurze vložene po minolem rekurznem roku, mora sodišče, na kterem so se vložili, odbiti uradno. § 524. Rekurz nima odloživne moči glede na iz¬ vedbo izpodbijanega sklepa in glede na nastop izvršilnosti. Ako zakon ne določa drugače, na¬ stopi izjema le v odredbah kazni, ktere se smejo izpodbijati po inštancah. Ako pa ne nastane nasprotni stranki no¬ bena neprimerna škoda vsled tega, če se zadrži postopanje, izvedba izpodbijanega sklepa ali iz- §§ 522—526. 275 vršba, ki bi se imela uvesti na tega podlagi, in če bi bil rekurz brez te zadržbe ob svoj uspeh, ukaže sodišče, zoper kterega sklep se je vložil rekurz, na predlog začasno zadržbo odredivši morebiti potrebne naredbe v zavarovanje. Zoper ta sklep ni nobenega pravnega leka posebe. Enako pravico irna sodiščni predstojnik, senatni predsednik, odbrani ali zaprošeni sodnik, če se je oglasil rekurz zoper njihove sklepe. Opomba: Drugačne določbe glej § 201 v slučajih §§ 198, 199 in 200. Zoper sklep dopuščen je rekurz po § 515. § 525. Ako se v postopanju o tožbi radi motenja posesti izvršba končnega sklepa ne dotika za¬ časnih naredeb ukazanih med razpravo, določi sodnik prve inštance po svoji izprevidnosti, ako naj taiste v teku rekurza še obstoje ali ako jih je razveljaviti še pred rešitvijo rekurza. Postopanje na rekurznem sodišču. § 526. Rekurz se reši brez predhodne ustne raz¬ prave v nejavni seji s sklepom. Pred rešitvijo sme vkreniti rekurzno sodišče poizvedbe, ki se mu zde potrebne. Rekurz, ki ni dopuščen ali ki je zakesnjen mora se odbiti takoj. Izdavanje in vročitev rešitve rekurznega sodišča vrši se po smislu primerni uporabi § 500. Opomba: Glej opombo k § 514 in § 208 št. 1. 18* 276 Civilno-pravdni red. § 527. Ako se je rekurzu ugodilo, sme naročiti rekurzno sodišče daljne odredbe, ki so morebiti potrebne vsled njegovega izreka, sodišču ali sod¬ niku, ki je izdal izpodbijan sklep. Ako se je izpodbijani sklep v drugi inštanci razveljavil in sodišču prve inštance ukazala vnovična rešitev po zaslišanju stranek, sme se odločba rekurznega sodišča izpodbijati le, ako je v njej določeno, da naj prva inštanca dano jej naročilo izvrši še le po pravomočnosti odločbe. § 528. Rekurze zoper odločbe sodišča druge in¬ štance, s kterimi se je potrdil izpodbijani prvo- sodni sklep, mora odbiti sodišče prve inštance uradno. Najde li rekurzno sodišče, da se zoper sklep sodišča druge inštance naperjen rekurz vložil iz nagajivosti ali v namenu stvar zavleči, pri¬ sodi pritožitelju ali po okolnostih njegovemu od¬ vetniku kazen za nagajivost (objest). Peti del. Ničnostna in obnovna tožba. § 529. Pravomočna odločba, s ktero je bila stvar rešena, sme se izpodbijati z ničnostno tožbo: 1. ako je bil sodnik, ki je sodil, po zakonu izključen vršiti v pravdi sodništvo; §§ 527-530. 277 2. ako stranka v postopanju ni bila zasto¬ pana, ali če je potrebovala zakonitega zastop¬ nika, ni bila zastopana od njega, na koliko se ni poznej pravdanje redno odobrilo. Ničnostna tožba pa ni dopustna, ako se je navedel v slučaju napominanem pod št. 1 izklju- čivni zadržek, v slučaju pod št. 2 pa nedosta- tek pravdne zmožnosti ali zakonitega zastopanja že pred pravomočno odločbo v prošnji na od¬ klonitev, po predlogu na proglasitev ničnosti po¬ stopanja ali potom pravnega leka brezuspešno. Ničnostna tožba ni dopustna nadalje ta¬ krat, kedar je mogla stranka izključivni zadr¬ žek (št. 1) spraviti do veljave v prejšnjem po¬ stopanju ali s pravnim lekom. Opomba: Z ničnostno tožbo sme se le po pravo- močnosti izpodbijati sodba ali sklep, ako so zato zako¬ niti pogoji; kedaj je izključen sodnik v sodstvu določa § 20 sodn. prav.; nedostatek zastopanja glej §§ 1, 2, 3, 6, 7, 37, 38; odobrenje § 477 št. 5 in zadnji odstavek. § 530. Z razsodbo skleneno postopanje sme se na strankin predlog obnoviti: 1. ako je listina na ktero se opira sodba, po krivem narejena ali prenarejena; 2. ako se je zakrivil svedok ali zvedenec krive izpovedbe ali nasprotnik v svojem zasli¬ šanju krive prisege in se opira sodba na to iz¬ povedbo; 3. ako se je dosegla sodba po goljufivnem dejanju strankinega zastopnika, njenega nasprot- 278 Civilno-pravdni red. nika ali njegovega zastopnika, ki se mora zasle¬ dovati potom kazenskega postopanja; 4. ako je prelomil sodnik ob izdavi sodbe ali ktere prejšnje odločbe, ki je sodbi v podlago, z ozirom na pravdo v strankino škodo uradno dolžnost, kar se kaznuje po kazenskem zakonu; 5. ako se je razveljavila kazenska obsodba, na ktero se je opirala sodba, z drugo pravo- močno sodbo; 6. ako je stranka našla ali prišla v stan uporabiti o istem zahtevku ali o istem pravnem razmerju že pravomočno izrečeno sodbo (§ 411), ktera dela pravico med strankami v postopanju, ki bi se imelo obnoviti; 7. ako je stranka zvedla ali prišla v stan uporabiti nova dejstva ali našla nove dokaze, ki bi bili zagotovili ugodnejšo sodbo v glavni stvari, ako bi se bili navedli in uporabili v prejšnjem postopanju. Radi okoljščin, navedenih pod št. 6 in 7 dopustna je obnovitev le, če stranka brez svoje krivde ni mogla spraviti do veljave pravomoč- nosti sodbe, novih dejstev ali dokazov pred zvršetkom ustne razprave, kteri je sledila sodba v prvi inštanci. Opomba: Pravomočnost sodbe ni pogoj tožbi na obnovitev postopanja, kakor v § 529 ničnostni tožbi; o zlorabi sodne oblasti glej §§ 101, 102 in 104 kaz. zak.; iz vzrokov, navedenih pod štev. 1 do 7 sme se izpod¬ bijati tudi razsodniška sodba s obnovno tožbo § 595 točka 8; obnovitev postopanja v meničnem postopanju glej § 556. §§ 031—534. 279 § 531. Tudi se sme dovoliti obnovitev, da se iz¬ vedejo dokazi, ki so bili izključeni od razprave v smislu § 279 odst. 2, ako bi bila nasledovala uporabi teh dokazov v prejšnjem postopanju za stranko očividno ugodnejša sodba v glavni stvari. Opomba: Glej § 279 odst. 2, ter §§ 309, 332, 335, 365 odst. 2 in 368 odst. 2 v kterih se poziva na § 279. § 532. Za ničnostno tožbo in za obnovno tožbo povzdigneno po § 530 št. 4 pristojno je sodišče, ki je izreklo po tožbi izpodbijano sodbo, ako se pa izpodbija v tožbi več sodeb, izrečenih v isti pravdi od sodišč različnih inštanc, pristojno je izključno najviše med temi sodišči. V vseh drugih slučajih (§§ 530 št. 1 do 3, 5, 6, 7 in 531) vložiti je obnovno tožbo na pravdnem sodišču prve inštance, če pa je po povdarjanem izpodbojnem vzroku prizadeta le sodba višega sodišča, na dotičnem sodišču više inštance. Postopanje. § 533. Na koliko ni v naslednjih določbah razlike, uporabljajo se primerno predpisi prvega do četr¬ tega dela tega zakona glede na vlaganje ničnostne in obnovne tožbe in glede na daljno postopanje. § 534. Tožbo je vložiti v nujnem roku enega meseca. 280 Civilno-pravdni red. Ta rok se računi: 1. v slučaju § 529 štev. 1 od dne, ko je stranka zvedla za izključivni vzrok, ali če je to bilo pred pravomočnostjo izpodbijane sodbe, od poslednjega dne; 2. v slučaju § 529 št. 2 od dne, ko se je sodba stranki vročila in če je ta le pravdone- zmožna, njenemu zakonitemu zastopniku vender pa tudi ne poprej, nego je stopila sodba v pravno moč; 3. v slučajih § 530 št. 1 do 5 od dne, ko je stopila v pravno moč kazenska sodba ali sklep, s kterim se je izreklo vstavljenje kazenskega postopanja; 4. v slučajih § 530 št. 6 in 7 od dne, ko je stranki bilo mogoče uporabiti pravomočno sodbo ali predložiti sodišču izvedena dejstva in dokaze; 5. v slučaju § 531 od dne vročitve prvo- inštancne sodbe. Potem, ko je minolo deset let po nastopu pravomočnosti sodbe, ne sme se več tožiti iz vzemši v slučaji navedenem pod točko 2. Opomba: Ako bi se dovršilo tekom pravde ali še le po zvršitvi pravde na obnovitev postopanja prisost¬ vovanje ali zastaranje pravice, ne sme se taisto vgovarjati tožitelju, kteremu se je dovolila obnovitev pravde, Cije predmet je bila ta pravica, glej člen XLVI. uvodnega zakona v primeri § 1497 občn. drž. zak.; glej § 359 odst. 1. kaz. pr. post. § 535. Ako se tožba ni vložila na sodišču, ki je sodilo v prejšnjem postopanju v prvi inštanci, §§ 535—537. 281 ampak na višem sodišču, kteremu je možno raz¬ soditi v glavni stvari po določbah veljavnih za postopanje pred istim, merodajne so za ustno razpravo, za dokazovanje in za priobčevanje sodbe izrečene o tožbi na prvo inštanco ter za izpodbijanje sodbe določbe, ki bi bile veljavne za više sodišče kakor inštanco za pravne leke. Opomba: Glej § 532. § 536. Tožba mora obsegati izlasti: 1. označenje izpodbijane odločbe; 2. označenje zakonitega izpodbojnega vzroka (ničnostni ali obnovni vzrok); 3. Navedbo okolnostij, iz kterib je razvi- deti, da se je tožilo v zakonitem roku in ozna¬ čenje dokazov, ki so v to na razpolago; 4. navedbo bistvenih okolnostij, po kterib je presoditi pristojnost; 5. izjavo, na koliko je odpraviti izpodbi¬ jano odločbo, in ktera odločba se predlaga v glavni stvari. Opomba: V tožbi naznaniti je vzroke §§ 529, 530 in 531; v tožbi obrazložiti je zakoniti rok po § 534 in pristojnost po § 532. § 537. Sodnik, radi kterega udeležbe na sodbi se je vložila ničnostna tožba (§ 529 št. 1) ali radi kterega vedenja se je podala tožba na obnovi¬ tev po § 530 št. 4; nima voditi niti razprave niti sodelovati na odločbi o ničnostni ali ob¬ novni tožbi. 282 Civilno-pravdni red. § 538. Pred odredbo naroka za ustno razpravo mora sodišče pretresovati in sicer na zbornih sodiščih v nejavni seji, se li opira tožba na kteri zakoniti izpodbojni vzrok (§§ 529 do 531) in je li vložena v zakonitem roku. Ako nedostaje ene teh zahtev ali če ni dopustna tožba radi kte- rega vzroka navedenega v § 230 odst. 2, mora se odbiti s sklepom, ker ni prikladna za od¬ redbo naroka v ustno razpravo. Na zahtevanje sodišča mora tožitelj ver¬ jetno izkazati okoljščine, iz kterih izhaja, da se je držal zakonitega roka. Opomba: Glej § 230 odst. 2; zoper sklep dopu¬ ščen je rekurz po § 514. § 539. Ako se je zahtevala obnova radi kakega kaznivega dejanja navedenega v § 530 odst. 1 do 4, ne da bi se radi tega že izvršila pravo- močna obsodba, ukreniti mora pravdno sodišče ne da bi poprej ustno o tem razpravljalo, uvedbo kazenskega postopanja, da se pozve in vstanovi zaterjevano kazensko dejanje. Zoper ta sklep ni dopuščen noben praven lek; pred sklepanjem sme sodišče zaslišati stranke ali eno od njih in uvesti pozvedbe, ki se mu inače zde važne. Narok za ustno razpravo o obnovni tožbi odrediti je še le po pravomočno dovršenem ka¬ zenskem postopanju in sicer le takrat, kedar je to postopanje privedlo ali do pravomočne ob¬ sodbe radi kaznivega dejanja, na ktero se opira §§ 538—540. 283 tožba ali če kazensko postopanje ni privedlo do obsodbe iz drugih vzrokov nego radi pomanj¬ kanja dejanskega učina ali ker v to ni doka¬ zov. Inače odbiti je tožbo z naznanilom, kak vspeh je imelo kazensko postopanje. Odbija se istotako brez predhodne ustne razprave in na zbornih sodiščih s sklepom, izrečenim v nejavni seji. Kazensko sodišče ali državnopravdna oblast mora povedati v nazna¬ nilu sklepov, storjenih radi opustitve ali radi vstavljenja kazenskega postopanja vsele izrečno vzrok, zakaj se postopanje ni uvedlo ali zakaj se je vstavilo. Opomba: Ako kazensko postopanje iz drugih vzrokov ni privedlo do obsodbe n. pr. ker je v teku kaz. postopanja preganjanec umrl, ker je kaznivost de¬ janja ugasnila vsled zastarenja, ali ker se preganjancu kaznivost ne more prištevati, ali ker ga ni najti, odre¬ diti je ustno razpravo o tožbi. Glej § 268. § 540. Ako se je izkazal v slučajih § 530 vzrok za obnovitev po listinah priloženih tožbi v iz¬ virniku ali v poverjenem prepisu ali če se je predlagala obnovitev v smislu § 531, morata se združiti razprava in odločba glede vzroka in do¬ pustnosti obnove z razpravo v glavni stvari pri- držaje sodišču oblast po § 519. V tem se razpravlja v glavni stvari le na to¬ liko, v kolikor je prizadeta po izpodbojnem vzroku. Ako pa sodišču više inštance, ki je pri¬ stojno, da sodi o dovoljenju obnovitve, po določ¬ bah veljavnih za postopanje pred istim, ni mo- 284 Civilno-pravdni red. goče razsoditi v glavni stvari, omejiti se mora na razsodbo o dopustnosti obnove in vrniti pravdo po pravomočnosti razsodbe, s ktero se je obnovitev dovolila, radi razprave v glavni stvari na sodišče, ki je bilo v to pristojno v prvi inštanci. To sodišče odredi potem narok za ustno razpravo v glavni stvari uradno in ga izvrši po predpisih veljavnih za postopanje pred tem sodiščem. § 541. V vseh drugih slučajih razpravljati je samo glede vzroka in dopustnosti obnove postopanja ali glede proglasitve ničnosti ter razsoditi. Če se je obnovitev dovolila, mora se posto¬ panje v glavni stvari, na kolikor je prizadeto po izpodbojnem vzroku, dovršiti do sodbe na sodišču, na kterem se je vložila tožba na ob¬ novitev, ako pa temu sodišču vsled določeb glede postopanja ni možno razsoditi v glavni stvari, na sodišču, ki je bilo pristojno za razpravo v glavni stvari v prvi inštanci. Glede vrnitve, odredbe naroka za ustno razpravo in izvršitve razprave veljajo določbe odstav. 3. § 542. Ako se mora v glavni stvari razpravljati na sodišču, ki je pristojno razsoditi o dopust¬ nosti obnovitve, sme sodišče odrediti proglasivši razsodbo, ki vstreza zahtevi na obnovitev s sklepom, da se razprava v glavni stvari vrši §§ 541—545. 285 pred izdavo te odločbe. Zoper ta sklep ni dopu¬ ščen noben praven lek. V tem slučaju vsprejeti je odločbo o do¬ pustnosti obnovitve v razsodbo v glavni stvari, § 543. Ako se je pokazalo še le na ustni raz¬ pravi, da je obnovna ali ničnostna tožba oprta na zakonito nedopusten izpodbojni vzrok ali da se je vložila prepozno, odbiti je tožbo s sklepom. § 544. Na obnovno tožbo, ki se je vložila z isto¬ dobno oglašenim prizivom ali revizijo zoper isto sodbo ali tekom prizivnega ali revizijskega po¬ stopanja, mora se neodložno odrediti uradno ali na predlog zaustavljenje prizivnega ali revizij¬ skega postopanja, ako se je trdil kteri izpodboj¬ nih vzrokov, navedenih v § 530 št. 1 do 5 in ako je tožbi priložena pravomočno izrečena ob¬ sodba v izvirniku ali v poverjenem prepisu. Sodišče, na kterem se je vložila tožba na obnovitev mora, kedar je tak sklep izdalo, takoj obvestiti o zaukazanem ustavljenju lekovnega po¬ stopanja ono sodišče, na kterem se ob tem času razpravlja o vloženem pravnem leku. Opomba: Zoper ta sklep ni rekurza § 546. § 545. Če je radi vložene obnovne tožbe tudi v preostalih slučajih zaustaviti zoper isto sodbo tekoče prizivno ali revizijsko postopanje, odloči 286 Civilno-pravdni red. sodišče, ki je pristojno za razpravo o tožbi, uradno ali na predlog, oziraje se na posebne razmere slučaja in na dokaze, ki so se navedli za obstanek obnovnega vzroka. Tako pretrganje sme se skleniti tudi tekom ustne razprave o tožbi na obnovitev. V odredbi pretrganja uporabiti je določbe § 544 odst. 2. Opomba: V slučajih navedenih pod štev. 6 in 7 § 530 in 531. § 546. Zoper sklep, s kterim se je odločilo o pred¬ logu, stavljenem v smislu §§ 544 in 545 ni do¬ puščen noben praven lek. Ako se je odbila obnovna tožba pravo- močno, mora se pretrgano lekovno postopanje zopet začeti uradno ali na predlog. Predlog stavlja se na sodišču, na kterem je teklo ob času ukazanega pretrganja prizivno ali revizij¬ sko postopanje. To sodišče mora vkreniti uradno, da se pravočasno zopet predložijo spisi, ki so potrebni za nadaljevanje razprave. § 547. Na kolikor se ni odredilo prenehanje teko¬ čega lečnega postopanja vsled vložene tožbe na obnovitev po zgornjih določbah, nima vložena obnovna tožba nobenega pravomočnost in izvr- šilnost izpodbijane sodbe ovirajočega učinka. Na izvršilnost izpodbijane pravomočne sodbe nima nobenega upliva vložena ničnostna ali ob¬ novna tožba. §§ 546—549. 287 Šesti del. Posebne vrste postopanja. Prvi razdelek. Mandatno postopanje. § 548. Ako se iztožuje terjatev v denarju ali v drugih nadomestilnih rečeh, sme tožitelj v vlo¬ ženi tožbi predlagati, da se izda plačilni nalog (mandat) tožencu, ako je izkazal vsa dejstva, na ktera se opira tožiteljeva zahteva v glavni stvari in v pritičnih terjatvah po predloženih izvirnih listinah nesumne oblike in sledeče vrste: 1. po javnih listinah napravljenih v ozemlju, za ktero velja ta zakon; 2. po zasebnih listinah, na kterih so pod¬ pisi izdateljev poverjeni po kterem tuzemskem sodišču ali notarju; 3. po drugih listinah, na kterih podlagi se je za iztoževano terjatev vknjižila stvarna pra¬ vica v kaki tuzemski javni knjigi, ako zoper sodni odlok, s kterim se je dovolila vknjižba, ni niti rekurza niti knjižne zaznambe, da je vknjižba sporna. Opomba: Glej § 56 štev. 4. § 549. Ako tožbe ni vložila oseba, kteri bi šla pravica po listinah, ki so tožbi za podlago, ali če se je tožba naperila zoper drugo osebo kakor 288 Civilno-pravdni red. je v listini dolžnikom imenovana, sme se vstreči predlogu, da se izda plačilni nalog le takrat, kedar in na kolikor se je izkazalo po listinah v § 548 napominane lastnosti, da je prešla terja¬ tev ali dolžnost popolnoma ali deloma od prvot¬ nih opravičencev ali dolžnikov na osebe, ki to¬ žijo ali ki so tožene. V izterjanje terjatev, kterim bi se moglo prigovarjati zastaranje, sme se izdati plačilni nalog le takrat, kedar se je izkazalo že v tožbi po listinah v § 548 označene lastnosti, da je bilo zastaranje pretrgano ali ustavljeno. § 550. Po predlogu stavljenem v smislu §§ 548 in 549 izdati je plačilni nalog brez predhodne ustne razprave in ne da bi se toženec zaslišal. Ako je v izdanje plačilnega naloga pristojno okrajno sodišče, sme se tožitelj sklicevati na dotične sodne spise, namesti da bi predložil li¬ stine, ako ležijo te listine, ki so po §§ 548 in 549 potrebne v dokaz njegovih zahtev na istem sodišču. V plačilnem nalogu je izreči, da plačaj to¬ ženec v štirnajstih dneh po sprejemu plačilnega naloga pod eksekucijo terjatve zoper njega to¬ žene s troški vred, ki jih je odmerilo sodišče ali da vloži zoper plačilni nalog svoje prigovore. Ta rok se ne sme podaljšati. Plačilni nalog mora se tožencu vročiti po določbah veljavnih za tožbe. §§ 550-553. 289 Opomba: Ako tožbin predmet zneska 500 gl d. rte presega, vlaga se mandatna tožba na okrajnem sodišču, glej § 49 št. 11 sodn. prav.; vročitev tožeb glej § 106 in § 107. § 551. Ako se predlaga v pismeno vloženi tožbi, da se izda plačilni nalog zoper več tožen¬ cev, sme se temu predlogu vstreči le glede tistih tožencev, za ktere so se predložili izvodi tožbi- nega spisa obloženi s prepisi vseh prilog. V tem je merodajen red, v kterem so imenovani toženci v tožbi. Opomba: Glej § 11 in 12 t. z. § 552. Zoper izdavo plačilnega naloga ni nobenega pravnega leka, vender pa se sme izpodbijati z rekurzom odločba glede troškov. Prigovore zoper plačilni nalog vložiti je v roku, ki se je postavil v plačilnem nalogu na sodišču, ktero je nalog izdalo. Prepozno oglašeni prigovori, morajo se odbiti brez razpravljanja. Na pravočasno vložene prigovore odredi se, ne da bi tožitelj moral zopet predlagati, narok za ustno sporno razpravo na kolikor mogoče kratek čas. § 553. V sodbi, s ktero se končuje postopanje, mora se izreči, če obstaje plačilni nalog tožencu izdani ali v kolikor se razveljavi. 19 290 Civilno-pravdni red. § 554. Ako se v tožbi stavljenemu predlogu, da se izda plačilni nalog, ne more vstreči, ravnati se je po predpisih zakona, ako je tožba pri¬ kladna za odredbo naroka v ustno razpravo; razven tega slučaja odbiti je tožbo, ker ni pri¬ kladna za uvedbo postopanja. Opomba: Zoper zavrnitev tožbe dopuščen je re- kurz po §§ 514 in 517 št. 1. Drugi razdelek. Postopanje v meničnih sporih. § 555. V postopanju o tožbah, s kterimi se iz- tožujejo menične terjatve mora se: 1. določiti v sodbi rok za izpolnitev to¬ žencu naložene dolžnosti na tri dni; 2. rok zahtevati postavljenje v prejšnji stan, oglasiti priziv ali revizijo ter vložiti rekurz znaša osem dnij. Ti-le roki se ne smejo podaljšati. Opomba: Tožbe po členu 83 meničnega zakona ne spadajo v to postopanje ampak v občno, glej § 89 in 93 odst. 2 sodn. pravilnika; menični spori so praz¬ nične stvari § 224 št. 1: v meničnem postopanju se ne sme zahtevati varščine za pravdne troške, glej § 57 št. 4; postavljenje v prejšnji stan glej § 146 do 154; priziv § 464 in 468; revizijo § 505 in 507; rekurz § 521. § 556. V menično-pravnih sporih ni postavljenja v prejšnji stan in tudi ne obnovitve postopanja na škodo stranke, ki ni ravnala v glavnej pravdi §§ 554-558. 291 nezlomišljeno ako je ta stranka med tem izgu¬ bila svoje menične pravice do tretjih oseb po¬ polnoma ali deloma ali se vsaj ne more tožiti, ker je zato še preostala doba prekratka. § 557. Ako se v tožbi zahtevana terjatev ozira na menico, ktera ima vse potrebnosti svoje ve¬ ljavnosti v sebi in zoper čije pristnost ni nobe¬ nih pomislekov, ter če je tožbi ob enem z me¬ nico priložen tudi protest in povratni račun v izvirnikih, na kolikor so te listine potrebne, da se v posameznem slučaju vtemeljijo tožiteljeve zahteve, sme tožitelj zahtevati, da se tožencu zapove, da v neodlcživnem roku treh dnij pod eksekucijo plača menični dolg z vsemi izkaza¬ nimi pritičnimi terjatvami in zahtevane po sod¬ niku določene troške, ali da poda temu nasproti svoje prigovore (plačilni nalog). Opomba: Glej člene 4, 5, 6, 7, 85, 96, 87 in 54 meničnega zakona; zoper plačilni nalog ni rekurza, le radi troškovne odločbe dopuščen je rekurz glej § 552 odst. 1 in § 559. § 558. V tožbi, vloženi na zavarovanje v smislu člena 25 ali 29 meničnega reda, sme tožitelj predlagati, ako je predložil izvirni protest in iz¬ kazal v slučajih člena 29 tudi druge pogoje svo¬ jega zahtevka po verjetnih listinah priloženih tožbi v izvirniku, da se tožencu zapovč, da mora dati v nujnem roku treh dnij pod eksekucijo primerno varščino po predpisih meničnega reda 19* 292 Civilno-pravdni red. ter plačati zahtevane po sodniku določene troške, ali da temu prigovarja (nalog na zavarovanje). Opomba: Zoper nalog ni rekurza, le zoper tro§- kovno odločbo po § 552 odst. 1 in § 559. § 559 Ako se je v tožbi predlagalo, da se izdaj nalog na plačilo ali na zavarovanje, uporabljati je primerno za daljno postopanje določbe prvega razdelka (§§ 550 in 554). Tretji razdelek. Postopanje v pravdah iz najemnih pogodeb. Odpoved. § 560. V kolikor je po določbah državljanskega prava potrebno odpovedati najemno pogodbo glede zemljišč, poslopij ali glede drugih nepre¬ mičnih ali po zakonu nepremičnimi določenih stvarij, glede mlinov na ladjah ali glede drugih stavb na ladjah, da se zabrani molčeča obnovi¬ tev najemne pogodbe ali da se doseže nje raz¬ veza, sme se odpovedati: 1. v slučaju posebnega dogovora stranek glede odpovednega roka ali glede izročitve na¬ jemnega predmeta navadno le v tem roku; 2. ako takega dogovora ni, mora se odpo¬ vedati tam, kjer so po posebnih predpisih v to izdanih ali v pomanjkanju takih predpisov po §§ 559—562. 293 posebni krajevni navadi za izpraznenje najem¬ nih predmetov določeni gotovi dnevi v letu z gotovimi odpovednimi roki poprej nego je minol v to določeni čas; 3. v vseh drugih slučajih morajo se odpove¬ dati zakupi najmanje šest mesecev, letni najemi ali taki najemi, ki po pogodbi presegajo dobo enega leta, najmanje tri mesece, najemi, kterih pogodbena doba traje sicer dalje nego mesec pa ne več. ko leto dnij, vsaj štirnajst dnij, končno vsi drugi najemi osem dnij poprej, nego je izro¬ čiti ali prevzeti najemni predmet. Opomba: Pristojna so okrajna sodišča glej § 49 štev. 5 in zadnji odstavek in § 83 sodn. prav.; glej člen XI. uvodnega zak. k civ.-pravd. redu. Glej tudi §§ 1114 do 1116 obč. drž. zak. § 561. Najemne pogodbe sme odpovedati sodno ali izvensodno tako najmodavec, kakor tudi najemnik. Veljavno dovršeno odpoved sme izvršiti tudi nasprotna stranka zoper tisto, ki jo je dovršila. § 562. Sodna odpoved sme se vložiti po spisu ali ustno. V spisu ali v zapisniku, spisanem o od¬ povedi, mora se označiti izlasti najemni predmet, imenovati čas, v kterem naj neha najemna po¬ godba in staviti predlog, da se nasprotniku ukaže, da najemni predmet v določenem času pod eksekucijo ali izroči ali prevzame ali da vloži na sodišču zoper odpoved svoje pri¬ govore. Ako znaša odpovedni rok vsaj štirnajst 294 Civilno-pravdni red. dnij, določi se za vložitev prigovorov rok osem dnij, inače pa rok treh dnij. Če odpovednik ne prebiva niti v kraju niti v okolišču pristojnega okrajnega sodišča, mora nastaviti tam stanujočega vročilnega poobla¬ ščenca in naznaniti v odpovedi njegovo ime in prebivališče. Odpovedi, ki tem predpisom ne zadoščajo ali ki so se vložile na nepristojnem sodišču, morajo se odbiti s sklepom uradno, ako se ob¬ stoječi nedostatek ni dal popraviti v smislu § 84. § 563. Da je sodna odpoved veljavna za prihodnji rok, mora se na sodišču vložiti in poprej nego so obtekli v § 560 št. 1. in 2 določeni roki. Po preteku teh rokov vložene odpovedi morajo se odbiti uradno s sklepom. Pred začetkom odpovedne dobe po pogodbi ali po zakonu vloženih odpovedij ni smeti od¬ bijati zgolj iz tega vzroka. § 564. V smislu § 562 po sodišču nasprotniku od¬ povedujoče stranke izdani ukaz o odpovedi mora se nasprotniku vročiti neodložno po predpisih, merodajnih za vročitev tožeb priobčivši mu iz¬ vod spisa ali prepis zapisnika. Ako se je v slučajih § 560 št. 1 in 2 vro¬ čitev zvršila še le po preteku tam določenega odpovednega roka, obvelja odpoved vender-le, ako §§ 563-566. 295 se zoper sodni nalog v to določenem roku niso vložili prigovori. Opomba: Glej §§ 106 in 107. Izvensodna odpoved. § 565. Izvensodna odpoved zvrši se po notarju ali na drugi način. V naznanilu, ki ga je dati nasprotniku od¬ povedujoče stranke v svrho odpovedi, morajo biti vsele tudi podatki napominani v § 562 odst. 1 in 2. Da zadobi taka izvensodna odpoved veljavo sodne odpovedi, mora se dokazati po listinah, kterim se glede njihove dokaznosti ne more izpodtikati nobenih pomislekov in razven tega mora se odpoved držati rokov, navedenih v §§ 563 in 564. Opomba: Glej § 292, 294 in 296. § 566. Tisti, zoper kterega je taka izvensodna od¬ poved naperjena, mora v osmih dneh, ah če znaša odpovedni rok manje nego štirnajst dnij, v treh dneh (§ 562 odst. 1) po izdani ali sprejeti odpovedi zoper taisto vložiti svoje morebitne pri¬ govore na sodišču, v kterega okraju se nahaja najemni predmet, sicer bi odpoved stopila v moč. Na kteri dan se je odpoved priobčila stranki, ki jej je vgovarjala, mora se dokazati na zahte vanje sodišča s predložitvijo listin, imenovanih v § 565 odst. 4. 296 Civilno-pravdni red. Nalog na izročitev ali na prevzetbo najemnega predmeta. § 567. V najemnih pogodbah, ki ugašajo brez poprejšnje odpovedi, ko preteče določeni čas, sme predlagati vsaka stranka še poprej, nego je po¬ tekel najemni čas, sodno odredbo, s ktero se nasprotniku naloži, da izroči ali prevzame na¬ jemni predmet v določenem času pod ekseku¬ cijo ali da vloži zoper nalog na sodišču v osmih dneh svoje prigovore. Ako se je sklenilo najemno razmerje na več nego šest mesecev, sme se staviti ta predlog le v zadnjih šestih mesecih. Določbo § 564 odst. 1 uporabljati je tudi glede vročitve takih nalogov. Ako je potrebna v svrho razrešitve najemne pogodbe odpoved, sme se zahtevati izročitev ali prevzetba najemnega predmeta tudi že poprej, nego je potekel rok za odpoved, s tožbo in zje- diniti s.tožbo tudi odpoved. Razmerje s podnajemnikom. § 568. Vse odpovedi, nalogi, odločbe in odredbe zoper najemnika, tičoče se obstanka ali razre¬ šitve najemne pogodbe glede predmetov imeno¬ vanih v § 560, veljajo in so izvršljive tudi zo¬ per podnajemnika, ako ni nasproti pravno raz¬ merje, ki obstoji med podnajemnikom in naj- modavcem. §§ 567—571. 297 Molčeča obnovitev najemne pogodbe. § 569. Najemne pogodbe, ki ugašajo po preteku časa, ne da bi bilo potrebno jih odpovedovati v svrho, da se razreši pogodba ali da se zapreči nje molčeča obnovitev, smatrati je v slučaju, da je začel najemnik najemni predmet dalje rabiti, najmodavec pa ni drugače vkrenil, le takrat molče obnovljenimi, ako ni vložil niti najmoda¬ vec tožbe na izročitev, niti najemnik tožbe na prevzetbo najemnega predmeta v štirnajstih dneh po preteku najemnega časa ali v pogodbah, ki so se iz prva sklenile na krajši čas, nego na mesec dnij, po prenehanju pogodbe v polovici roka, ki odgovarja izvirno pogojenemu času. Roki v najemnih rečeh. § 570. V §§ 560 do 569 določeni roki se ne mo¬ rejo podaljšati. Postopanje. § 571. Na pravočasno vložene prigovore odredi se narok za ustno razpravo. Ob odredbi prvega naroka in morda sledečih ter ob določitvi rokov paziti je posebno na nujnost v najemnih rečeh. Stranka, ki je odpovedala ali izposlovala nalog, da se mora najemni predmet izročiti ali prevzeti, nastopa za tožitelja. 298 Civilno-pravdni red. Prepozno vložene prigovore zoper odpoved najemne pogodbe ali proti sodnemu nalogu, da je najemni predmet izročiti ali prevzeti, odbiti je brez razpravljanja. Ne dopušča se postavljenje v prejšnji stan proti zamudi roka za napoved prigovorov. Opomba: Proti zavrnitvi prigovorov je rekurz po § 514 in 575 odst. 1. § 572. V sodbi, s ktero se je rešilo postopanje o pri¬ govorih mora se izreči, ako in na koliko se od¬ poved ali po § 567 izdani nalog veljavnim pri- poznava ali razveljavlja ter, ako in kedaj je tože¬ nec dolžen izročiti ali prevzeti najemni predmet. § 573. Ako se je razsodilo, da toženec mora izro¬ čiti ali prevzeti najemni predmet, najemna doba pa je ob času sodbe že potekla, mora se izreči v sodbi v najemnih rečeh, da se izroči ali pre¬ vzame takoj; v zakupih pa se v to svrho sme dovoliti neprestopni rok osem dnij. Ako najemna doba še ni potekla, določi se čas za izročitev ali prevzetbo po posebnih predpisih obstoječih glede selilnih rokov in ako takih predpisov ni, po krajnih navadah. Ako pa tudi takih navad ni, odrediti je v najemih, da se s preselitve začne najpozneje na tretji dan pred potekom najemne dobe, da se prevzemniku prepusti opoldne tega dne primeren prostor za shrambo dela njegovih pre¬ mičnin, popolnoma izpraznjen najemni predmet §§ 572—574. 299 pa da se izroči dopoldne zadnjega dne na¬ jemne dobe. V zakupih posestev, na kterih so poslopja, je odrediti, da se s preselitvijo začne najpozneje osmi dan pred potekom zakupne dobe, da se prevzemniku prepusti opoldne tega dne primeren del prostorov za shrambo premičnin in za začetek gospodarstva, ter da se zakupni predmet popolnoma izprazni in izroči dopoldne zadnjega dne zakupne dobe. V drugovrstnih zakupih končno se odredi, da se mora za¬ kupni predmet izprazniti in izročiti do poteka zakupne dobe. Tretji in osmi dan pred potekom najemne dobe preračuni se tako, da je med začetnim in končnim dnem preselitve dva ali sedem kole¬ darskih polnih dnij. Določbe odstavkov 2 do 4 glede izpraz- njenja in izročitve najemnega predmeta, veljajo tudi, kedar se zoper sodno ali izvensodno odpo¬ ved ali zoper nalog na izročitev in prevzetbo najemnega predmeta pravočasno ni vložilo pri¬ govorov. Izvršba sme se dovoliti na podlagi pravo- močnih sodeb, odpovedij ali sodnih nalogov na izročitev ali prevzetbo najemnega predmeta, ke¬ dar je potekel rok, v kterem se je moral izro¬ čiti po predhodnih odstavkih najemni predmet popolnoma izpraznjen. § 574. Določbe § 573 uporabljati je tudi takrat, kedar se je proglasila najemna pogodba brez 300 Civilno-pravdni red. predhodne sodne ali izvensodne odpovedi na tožbo po sodbi razrešenoj in ugasloj. Opomba: Glej § 667 odst. 4. § 575. Rok za stavljenje predloga na postavljenje v prejšnji stan, za oglašenje priziva ali revizije ter za vložitev rekurza znaša v postopanju ure¬ jenem v tem razdelku osem dnij. Ti le roki se ne morejo podaljšati. Zoper sodne naloge na izročitev ali na prevzetbo najemnega predmeta, ki so se izdali na podlagi odpovedij ali v smislu § 567 vložene prošnje, ne dopušča se nobenega pravnega leka razven prigovorov zoper nalog. Sodna ali izvensodna odpoved ali nalog na izročitev ali na prevzetbo najemnega predmeta, kterim se pravočasno ni prigovarjalo inistotako * pravomočne sodbe izdane na take prigovore, pri¬ dejo s pridržkom izreka o povrnitvi troškov, ob svojo moč in veljavnost, ako se ni predložila radi te izpraznitve ali prevzetbe eksekucija v štirnajstih dneh potem, ko je minol čas, določen v teh nalogih ali v sodbi za izpraznitev ali za prevzetbo najemnega predmeta. Opomba: Postavljenje v prejšnji stan glej §§ 146 do 164; priziv §§ 461 do 501, revizija §§ 502 do 513, re- kurz §§ 514 do 528. Pogodbe, v kterih se najemnina plačuje s pridelki. § 576. Določbe tega razdelka veljajo tudi za po¬ godbe imenovane v § 1103 obč. drž. zak. Take §§ 575-579. 301 pogodbe smatrati je v smislu tega zakona za zakupne pogodbe. Opomba: Izjema člen X. uvodnega zakona glede posebnih zakupnih pogodeb v Dalmaciji. Četrti razdelek. Razsodniško postopanje. Pogodba na razsodnike (razsodniška pogodba). § 577. Pogodba, da se pravni spor razsodi po enem ali po večih razsodnikih (pogodba na razsodnike) ima toliko pravne veljave, v kolikor so stranke zmožne sklepati poravnavo o spornem predmetu. V pogodbi na razsodnike sme se tudi ve¬ ljavno pogoditi, da se razsojajo prihodnji spori, ki nastanejo iz kterega gotovega pravnega raz¬ merja, po enem ali več razsodnikih. Pogodba na razsodnike mora se skleniti pismeno. Opomba: Glej člen XII. do XXVIII. uvod. zak. § 578. Sodniški uradniki ne smejo sprejemati mesta razsodnika, dokler so v sodniški službi. § 579. Nikdo ni primoran prevzeti mesto razsod¬ nika. Iz tehtnih vzrokov sme odstopiti razsodnik od prevzete dolžnosti tudi če je mesto že prevzel. 302 Civilno-pravdni red. § 580. Ako v pogodbi na razsodnike ni imenovan niti razsodnik niti zapisana določba o številu in imenovanju razsodnikov, imenuje vsaka stranka po enega razsodnika. Ta dva volita načelnika. § 581. Kdor je po razsodniški pogodbi dolžen ime¬ novati razsodnika, tega sme pozvati nasprotnik ali če ima razsodnika imenovati tretja oseba, sme jo pozvati vsaka stranka, da imenuje razsodnika v štirnajstih dneh in to priobči zahtevajoči stranki. Enak poziv dopušča se, kedar je na podlagi raz- sodniške pogodbe že imenovan razsodnik odre¬ kel sprejem razsodništva ah izpolnitev svojih dolžnostij, če je umrl, če je bil z uspehom od¬ klonjen, ali če je odpadel iz kterega drugega vzroka. Ako mora tudi pozavajoča stranka imeno¬ vati razsodnika, mora v svojem pozivu ob enem naznaniti, ktero osebo je sama imenovala raz¬ sodnikom. Ti mejsobni pozivi in naznanila smejo se opraviti po pošti ali po notarju. Oseba, ki je poklicana imenovati razsod¬ nika, vezana je na svoje imenovanje, kedar je dobil nasprotnik ali ktera stranek naznanilo o tem imenovanju. § 582. Ako se razsodnik pravočasno ni imenoval, ali če se oba razsodnika nista mogla zjediniti glede osebe načelnika, imenuje ga na predlog sodišče. §§ 580-583. 303 Predlog stavi se na onem sodišču, ktero bi za pravdo bilo pristojno, ako bi ne bilo raz- sodniške pogodbe. Pravico predlaganja imajo stranke in v slučaju § 580 tudi vsak od obeh razsodnikov. Za stavljenje predloga tudi na zborna sodišča ne treba zastopanja po od¬ vetniku. Na predlog izdani sklep ne da se izpodbi- bijati z nobenim pravnim lekom. § 583. Ako se stranke niso mogle zediniti glede razsodnikov, ktere jim je postaviti skupno, izreči mora na predlog sodišče imenovano v § 582, da razsodniška pogodba nima veljave. Isto se mora zgoditi, ako: 1. so v razsodniški pogodbi za razsodnike imenovane določene osebe in je eden teh raz sodnikov umrl, vsled odklonitve ali iz kterega drugega vzroka odpadel, sprejem razsodništva odrekel ali od pogodbe ž njim sklenjene odsto¬ pil ali ako 2. je v razsodniški pogodbi imenovani ali na podlagi razsodniške pogodbe od stranke ali po § 582 od sodišča postavljeni razsodnik odre¬ kel izpolnitev dolžnostij, ki jih je sč sprejemom imenovanja prevzel, ali če jih nepristojno za¬ vlačuje. Ako se je razsodniška pogodba sklenila glede vseh sporov, ki bi nastali iz gotovega pravnega razmerja, in ako je okolnost, radi ktere bi naj sodišče razsodniško pogodbo ne- 304 Civilno-pravdni red. veljavnoj proglasilo, take lastnosti, da ne izklju¬ čuje razsodniške rešitve sporov, ki bi v bodoče nastali iz tega pravnega razmerja, mora sodišče omejiti svoj izrek na to, da razsodniška pogodba ne velja le za ta gotovi slučaj. § 584. O predlogu stavljenem v smislu § 583 raz¬ sodi se po predhodni ustni razpravi s sklepom. To odločbo ter odločbo na predlog stavljen v smislu § 582, sme izdati na zbornih sodiščih tudi predstojnik sodišča ali sodnik, kterega je odbral predstojnik. Razsodnik, ki je imenovanje sprejel, pre¬ vzete dolžnosti pa sploh ni izpolnil ali ne ob pravem času, odgovoren je strankam za vso škodo, ktero jim je provzročil s svojim krivič¬ nim upiranjem ali zadrževanjem, ne krati pa se strankam pravica zahtevati razveljavljenja raz¬ sodniške pogodbe. § 585. Določbe §§ 582 in 583 se ne uporabljajo tedaj, kedar so določile stranke v razsodniški po¬ godbi ali v pismenem dogovoru, ki je sledil sklenitvi pogodbe na razsodnike, za napominane slučaje kaj drugega. § 586. Razsodnika sme se odkloniti iz istih raz¬ logov, ki opravičujejo odklonitev sodnika (§§ 19 in 20 sodn. prav). Stranka, ki je imenovala razsodnika sama za se ali skupno z nasprotnikom, sme istega §§ 584-589. 305 odkloniti le takrat, kedar je vzrok odklonitvi nastal še le po imenovanju ali ako ga je stranka zvedla še le potem. Opomba: Glej § 598. Postopanje pred razsodniki. § 587. Razsodniki morajo pred izrekom svoje raz¬ sodbe stranke zaslišati in pozvedeti stvarni po¬ ložaj, ki je pravdi v podlago. Postopanje dolo¬ čajo razsodniki po svojem prevdarku, ako niso določile stranke ničesar drugega v razsodniški pogodbi ali v poznejšem pismenem dogovoru. Ako se ktera stranka ni spustila v raz¬ pravo pred razsodniki, razpravljati je z drugo stranko samo. § 588. Stranke, priče in zvedence, ki so prišli do brovoljno smejo razsodniki zasliševati le nepri- sežno. Oni ne smejo uporabljati prisilnih sredstev niti zoper stranke niti zoper druge osebe in tudi ne nalagati kaznij. § 589. Sodniška opravila, ki so jih razsodniki za po trebna spoznali, kterih pa sami niso vlastni opraviti, opravlja na zaprošenje razsodnikov pri¬ stojno državno sodišče. Če je dvomljivo, napro¬ siti je okrajno sodišče, v čigar okolišu je opra vilo izvršiti ali dokaz provesti. Naprošeno sodišče mora prošnji vstreči, ako ni po zakonu nedopustna. Glede provedbe 20 306 Civilno-pravdni red. dokazovanja pristajajo temu sodišču izlasti tudi odločbe, ki so pridržane po določbah tega za¬ kona za slučaj provedbe dokazovanja po zapro¬ šenem sodniku razsojevalnemu ali pravdnemu sodišču. Opomba: Glej Člen XII. uvodnega zak. k sodn. prav, in § 37 sodn. pravilnika. § 590. Ako je poklicano za razsojevanje več raz¬ sodnikov nego dva, izreka se razsodniška sodba z absolutno večino glasov, če v razsodniški po¬ godbi ni dogovorjeno drugače. Opomba: Glej § 12 sodn. prav. § 591. Ako se v razsojevanju ne da doseči za sklep potrebne večine glasov ali če sta ime novana samo dva razsodnika, soglasnosti, mo¬ rajo razsodniki to strankam naznaniti. Ako v razsodniški pogodbi ali v poznejšem pismenem dogovoru Strane k ni skrbljeno za tak slučaj, sme predlagati vsaka stranka na sodišču, označenem v § 582 izrek, da je razsodniška po¬ godba ob veljavo ali da je neveljavna za po¬ samezni slučaj (§ 584). § 592. Odpravke razsodniške sodbe vročiti je stran¬ kam po pošti ali po notarju, ako jih niso spre¬ jele na razsodišču osebno. Na teh odpravkih kakor tudi na izvirniku razsodniške sodbe, mora se zaznamovati dan, §§ 590-595. 307 kterega se je razsodniška sodba sestavila, in podpisati jih morajo vsi razsodniki, ker bi sicer razsodniška sodba ne bila veljavna. Opomba: Glej § 598 točka 3. § 593. Izvirni spis razsodniške sodbe ter posve- dočbe o vročitvi odpravkov strankam hrani oseba, imenovana v razsodniški pogodbi. Ako takega dogovora ni, ali če je imenovani hranitelj umrl, morajo razsodniki določiti način shrambe. V dvomljivih slučajih dati je te spise v shrambo notarju v tistem okraju, kjer je imelo razsod- ništvo svoj sedež. Izvirnik razsodniške sodbe in vročilne po- svedočbe so listine, ki imajo biti strankam skupne. Opomba: Glej § 304 točka 3 in člen XLIII. uvod¬ nega zakona k ■ civ.-pravd. redu. § 594. Med strankami ima razsodniška sodba moč pravomočne sodne razsodbe, ako niso stranke v razsodniški pogodbi dogovorile, da se sme raz sodba izpodbijati pred višo razsodniško inštanco. Na zahtevanje stranke morajo razsodniki potrditi na odpravku razsodniške sodbe pismeno, da je razsodba pravomočna in izvršljiva. Opomba: Pravomočnost sodbe glej § 411 t. z. Neveljavnost razsodniške sodbe. § 595. Razsodniška sodba ni veljavna: 1. ako pogodbe na razsodnike sploh ni bilo ali ako razsodniška pogodba ni bila veljavna, 20* 308 Civilno-pravdni red. ako je prišla pred izrekom razsodniške sodbe ob svojo veljavnost ali ako ni imela veljavnosti za posamezni slučaj; 2. ako se v postopanju pred razsodniki ni enako poslušalo stranke, ki je trdila neveljavnost razsodniške sodbe, ali ako ista v slučaju, da je potrebovala zakonitega zastopnika, po takem ni bila zastopana v tem postopanju, razven ako se je v poslednjem slučaju pravdno postopanje poprej v redu odobrilo; 3. ako se je žalila zakonita ali pogodbena določba ob sestavi razsodišča ali v sklepanju ali če izvirni spis razsodniške sodbe in njeni od¬ pravki niso podpisani od vseh razsodnikov; 4. ako je razsodišče neopravičeno odbilo odklonitev razsodnika; 5. ako je sodišče prekoračilo meje svoje naloge; 6. ako žali razsodniška sodba prisilne pravne predpise; 7. ako se je obsodila stranka v razsodniški sodbi na dejanje, ki po zakonu ni dopustno ali ki je prepovedano; 8. ako so dani pogoji, pod kterimi se sme izpodbijati s obnovno tožbo v smislu § 530 štev. 1 do 7 sodniško sodbo. Opomba: ad št. 1 glej § 577, 583 in 591; ad št 2 § 587, §§ 1, 2, 3 in 477 zadnji odst.; ad št. 3 §§ 578, 586, 590, 591 in 592; ad št. 4 § 586 t. z. §§ 79 in 80 sodn. prav.; ad št. 5 § 577; ad št. 6 §§ 878, 879, 936, 1174, 1178, 1259, 1270 itd. občn. drž. zak.; glej tudi člen XXV. uvod. zak. k civ.-pravdn. redu. Glej § 598. §§ 596-599. 309 § 596. Ako se toži na razveljavljenje razsodniške sodbe, vložiti je tožbo na sodišču imenovanem v § 582. Ako se tožba opira na kteri vzrok § 595 št. 1. do 7, mora se vložiti v roku treh mesecev sicer je izključena. Ta rok začenja z dnem, ko se je vročila razsodniška sodba stranki, ako pa se je za izpodbojni vzrok doznalo še le poznej, z dnem, ko je stranka zvedla za izpodbijalni vzrok. V slučaju § 595 št. 8 presoditi je rok za tožbo po določbah veljavnih za obnovno tožbo. Opomba: Glej člen XXV. uvodnega zakona. § 597. O tožbi na neveljavnost razsodniške sodbe postopa se po občnih predpisih tega zakona. § 598. Uporabi določb §§ 586, 592 in 595 ne mo¬ rejo se stranke odreči niti v razsodniški pogodbi niti v kterem drugem dogovoru. § 599. Predpise tega razdelka uporabljati je smislu primerno za razsodišča, ki so na zakonito do- spusten način zaukazana v sporočilu zadnje volje ali v drugih odredbah, ki ne slonijo na dogo¬ voru pravdajočih se stranek, ali v Statutih. Upo¬ raba § 586, 592 in 595 se ne more veljavno iz¬ ključiti niti po enostranskih odredbah niti po določbah pravil. 310 Civilno-pravdni red. Pod določbe tega razdelka ne spadajo raz¬ sodišča, ustanovljena v smislu zakona od 15. novembra 1867 št. 134 drž. zak. za razsojo pre¬ pirov iz društvenega razmerja. Opomba: Glej člen XII. uvodnega zakona. Peti razdelek. Postopanje v sporih radi pravnih žali¬ tev storjenih po sodniških uradnikih. § 600. Za postopanje v sporih na tožbe, ki se vlo¬ žijo na podlagi zakona od 12. julija 1872 štev. 112 drž. zak. radi pravnih žalitev po sodniških uradnikih zoper taiste ali zoper državo, mero¬ dajni so predpisi civilno-pravnega reda tako, da veljajo za postopanje pred nadsodiščem, ki je pristojno soditi o tožbi v prvi inštanci predpisi drugega dela, za prizivno postopanje pred naj- višim sodiščem pa določbe prvega razdelka v četrtem delu civilno-pravdnega reda. Opomba: Postopanje v sindikatnih pravdah ure¬ jeno je po zakonu od 12. julija 1872 §t. 112 drž. zak., ktero ostane v veljavi vsled člena VI. točka 4 uvodn. zakona k sodn.prav. § 601. V § 12 zakona od 12. julija 1872 št. 112 drž. zak. zapovedano poročilo o vložitvi tožbe mora priobčiti disciplinarni oblasti senatni pred¬ sednik, kteremu je dodeljena pravna stvar. Pravdno sodišče sme celo pred narokom, določenim v ustno razpravo odrediti na predlog §§ 600—602. 311 ali uradno, da se odloži pravda do dovršitve disciplinarnega postopanja, ako se vidi naprej, da bo uplival končni izhod disciplinarnega po¬ stopanja ali uporaba izvidov v disciplinarnem postopanju na rešitev pravde. Kedar pride poročilo o izhodu dovršenega disciplinarnega postopanja, mora odrediti pravdno sodišče uradno narok za ustno razpravo. § 602. Glede izterjanja povračila po plačilnem na¬ logu (§ 19 zakona od 12. julija 1892 štev. 112 drž zak.) in glede postopanja, ki sledi plačil¬ nemu nalogu, morajo se uporabljati predpisi man¬ datnega postopanja z razliko, da je pristojno za izdanje plačilnega naloga izključno pravdno so¬ dišče in da je vložiti prigovore zoper plačilni nalog le na tem sodišču. Opomba: Mandatno postopanje glej §§ 648 do 554.