informativnih 9|asil° ravenskih železarjev
Leto 42	Ravne	na	Koroškem,	junij	2005	št.	6
OPREMA RAVNE: nova laserski merilni sistem in montažna delavnica
»Nov laserski merilni sistem omogoča tridimenzionalno merjenje, in sicer do maksimalne razdalje sedem metrov od izvora laserskega žarka. Absolutna natančnost merilnega sistema je 0,025 mm. Uporablja se za kontrolo splošnih strojnih delov in za nastavitve vpcnjalnih naprav za avtomobilsko industrijo,« je povedal Darjan Orešnik, vodja priprave dela v Opremi Ravne.
Laserski merilni sistem je dobavilo švicarsko podjetje Leica, kije poskrbelo tudi za usposobitev treh operaterjev. V Opremi so, po Orešnikovih besedah, z novo pridobitvijo zadovoljni, še posebej zato, ker je sistem prenosljiv in se lahko uporablja tako v delavnici kot na terenu. »Ta laserski merilni sistem uveljavlja nova merila pri prenosljivem merjenju, saj je njegova natančnost izjemno povečana,« ocenjuje sogovornik pomen nove opreme, ki je prva takšne vrste v Opremi Ravne, medtem ko jo njihovi poslovni partnerji uporabljajo že nekaj časa. Po predvidevanjih bodo ravenski kontrolorji storitve laserskega merilnega
sistema tudi tržili.	LEICA	Laser	Tracker	LTD700
»Polovico našega proizvodnega programa obsegajo pnevmatska, vrtalna, razbijalna ter hidravlična kladiva in hidravlični cilindri.
Vsi ti izdelki pa pri montaži zahtevajo red in čistočo,« je potrebo po ureditvi nove montažne delavnice v Opremi Ravne utemeljil obratovodja Mirko
Gorinšek.	Razlika	je očitna - stara montažna delavnica.
Delovne razmere v stari montažni delavnici niso bile ustrezne, zato so se v podjetju odločili za investicijo, za katero so namenili 2,2 milijona tolarjev.
Nova montažna delavnica je okolju prijazna, hkrati pa zagotavlja red in čistočo na delovnem mestu, brez opilkov in prahu. Opremljena
je z večjim	čist	in	urejen prostor - pogoj za kakovostno montažo.
montažnim pultom, vozički, manjšim ročnim montažnim dvigalom, tla pa so pokrita s t. i. epoksi tlakom, kije odporen, elastičen, enostaven za čiščenje in nogam prijazen. Ko bodo montirane še zunanje rolete, se bosta Stanko Jamnik in Silvo Mravljak v novi delavnici gotovo dobro počutila.
A. Č.
Monterja sta konec maja že delala v novem prostoru.
ZDRAVO IN PRIJETNO
Mnogi se na delo pripeljejo s kolesom in se tako izognejo »mučenju« v razbeljeni pločevini ob odhodu domov. Konec maja, ko so se lepi in topli dnevi kar vrstili, je ta vozni park pri zgornjem vratarju potrjeval zapisano.
FOTO UTRINKI
KLIMATSKE NAPRAVE-STAVBNI ELEMENT PRIHODNOSTI
Poletja so vedno bolj vroča, po nekaterih napovedih naj bi letos doživeli celo rekordno visoke temperature. Čedalje več poslovnih prostorov, ustanov in stanovanj je zato opremljenih s klimatskimi napravami. Tudi na območju železarne so vse bolj pogosti prizori, kot je ta na fotografiji. Klimatske naprave postajajo nov stalen »okrasni« dodatek fasad.
A. Č.
NERED OB AVTOMATIH
Klet nam največkrat služi kot prostor, kamor (začasno) skrijemo odvečne stvari - tako je tudi ob prenovi upravne zgradbe. Obiskovalci avtomatov z napitki pa ob tem prosijo, naj vsaj prostor okoli njiju ne zapolnijo s staro šaro ali pa avtomata prestavijo v pritličje.
A. Č.
Železarski pohod po obronkih Kozjanskega PRIJAZNA POKRAJINA IN POZORNI GOSTITELJI
105. pohod slovenskih železarjev so pripravili planinski vodniki iz Štor, pod vodstvom prizadevnega Valterja Jelena iz Štorkoma. Odločili so se, da pohodnike 14. maja popeljejo po obronkih Kozjanskega in tako so na to območje, večini še dokaj neznano, privabili 199 udeležencev iz vseh železarskih središč, 44 tudi z Raven.
Pohodniki so bili prijetno presenečeni že nad sprejemom v vasici Pečovje, kjer so jim izrekli dobrodošlico tudi v imenu krajevnega športno-kulturnega društva in jim postregli s čajem, kavo in kruhom. Gostitelji so se izjemno trudili celo pot: pohodnike so spremljali z avtomobiloma in jih kar nekajkrat, ko se je njihova pot križala s cesto, pričakali s pijačo in prigrizki.
Poskrbeli so tudi za predstavitev značilnosti krajev, skozi katere seje pomikala dolga kolona. Tako pohod ni bil namenjen le prijetni rekreaciji in druženju, ampak je imel tudi poučni dodatek.
Med drugim so izvedeli, da je Svetina najlepša hribovska vas po izboru Turistične zveze Slovenije. Je spomeniško zaščitena in je ohranila značilno podobo, ki je nastala po požaru v začetku 18. stoletja. Središče vasi je cerkev Marije Snežne, neometana taborska cerkev (vidne so še strelne line) iz 15. stoletja z vsemi značilnostmi gotike. Vasica pa je znana tudi zaradi Alme Karlin, svetovne popotnice in pisateljice, ki seje tu rodila 1889. in umrla 1950. leta. Počiva na vaškem pokopališču.
Med postankom v Svetlem Dolu so si pohodniki lahko ogledali tudi cerkvico sv. Florjana, kasneje pa so pozvonili še pri nenavadni cerkvici sv. Barbare, ki jo je leta 1993 postavil znani župnik Izidor Pečovnik - Dori.
Svetinska Marija Snežna - stara božjepotna romarska cerkev.
Po peturni hoji v lepem vremenu po hribčkih in dolinah se je pohod zaključil pri turistični kmetiji Salobir v Trobnem Dolu, kjer so si pohodniki lahko kupili golaž. Potem pa se je razvilo rajanje, ki ga nekateri karniso mogli zapustiti ...
A. Č.
Svetina je izjemno lepa hribovska vasica.
Pomemben
je
tudi
videz
Urejenost t. i. zaokroženega gospodarskega območja za tovarniško ograjo in prepoznavnost podjetij zaradi izdelane celostne podobe se v zadnjem času bistveno izboljšujeta. Za dokaz nekaj primerov.
A. Č.
Pot do podjetij zelo olajšajo pred kratkim postavljeni kažipoti.
Metal je
našel
učinkovit
način
za lastno
promocijo
Pred upravno zgradbo manjka le še zastava Petrol Energetike, ki v njej zdaj še ureja
poslovne prostore.
-AR«"*
CBONING livarn«
metal
wall«riifl proflto^ _
METAL kovačnica haldn
bvo-havne
NOŽI RAVNE
PETROL Energetika S££
OPREMA
ŠERPA
SISTEMSKA
TEHNIKA
STROJI
TREIBACHER
STYRIA vzmeti
ELVIP
I METAL]
sms'
Ohranjajo ljudsko izročilo
Folklorna skupina KD Prežihov Voranc, dobitnica Prežihove plakete za leto 2004, tudi letos niza nastop za nastopom.
Člani in članice, ki jim je skupna ljubezen do koroških narodnih plesov, so se tako aprila predstavili na slovesnosti ob otvoritvi prenovljenih prostorov Koroške osrednje knjižnice v ravenskem gradu (na fotografiji),
maja pa so nastopili v Zrečah in Laškem, popestrili popoldan oskrbovancem Doma starejših na Prevaljah, pripravili celovečerno prireditev v Kulturnem domu Ravne (skupaj z gosti Vero Trafela, Mladimi petelini idr.), nekaj spletov koroških plesov so približali tudi obiskovalcem Mercator Centra na Ravnah ter se zavrteli še na vrhu Uršlje gore v sklopu prireditve Koroška v gibanju brez tobaka. Umetniški vodja folklorne skupine je Peter Šumnik, sicer zaposlen v Šerpi.
A. Č.
Sv. Uršula ima obnovljeni zvonik
Cerkev sv. Uršule, ki stoji na nadmorski višini 1696 m in velja za naj višje postavljeno cerkev na Slovenskem, so v zadnjih letih močno načeli viharji in zob časa. Skrb za obnovo več kot štiristo let stare, a mogočne cerkve vrh Uršlje gore je prevzel
tridesetčlanski odbor, ki ga vodi Drago Plešivčnik. Enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora je pripravila program obnovitvenih del, za katera bo treba
odšteti 69 milijonov tolarjev. Lani so z macesnovimi skodlami že prekrili zvonik, ki so ga tudi ometali, v cerkvi pa so položili tlak iz lomljenega kamna. Letos načrtujejo obnovo strehe nad cerkveno ladjo, oken in fasade. Obnovitvena dela naj bi bila končana leta 2006. Za obnovo cerkve zbirajo tudi donacije: prispevke lahko nakažete na TR Župnije Stari trg: 62101 -0000071528.
A. Č.
Kulturna kronika
za maj
•	10. maja je bil v Kulturnem domu v Črni na Koroškem koncert ob 40. srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov Mežiške doline »Naše pesmi naj donijo«.
• V prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem je 12. maja potekala predstavitev knjige Rista Stojanoviča »Koroška v vrtincu dogodkov ob koncu druge svetovne vojne v Evropi«, teden dni prej pa je Ivan Mohorič razkrival zgodovinsko ozadje Da Vincijeve šifre.
• V Kulturnem domu Pliberk so 12. maja Miloš Battelino, Bojan Maroševič in Barbara Jakopič Kraljevič (SNG Drama Maribor) odigrali dramo Evalda Flisarja Enajsti planet.
• Ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne so v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec 13. maja odprli razstavo In kaj je svobode cena. Na ogled je do 15. oktobra.
• Društvo literarno gledališče Treska Mežica je pripravilo praznovanje 10. obletnice 1. večera ob treski, ki je bilo 14. maja v Športni dvorani OŠ Mežica.
• V okviru medobmočnega srečanja odraslih gledaliških skupin Koroške so v Šentjanžu nastopili
igralci iz Šmiklavža in Pameč. Prvi so 18. maja zaigrali Figule Fagule, drugi pa naslednji dan Vse zastonj, vse zastonj.
• Pošta Slovenije je znamke iz serije Panjske končnice začela izdajati leta 2003. Letošnja znamka iz te serije prikazuje panjsko končnico z motivom pastirja, ki strelja na orla. Predstavili sojo 20. maja v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec, kjer jo hranijo-je del Čarfove zbirke panjskih končnic.
•	20. maja sta se v Koroški osrednji knjižnici s potopisnim predavanjem »Tajska s cunamijem« predstavila Damjan in Mateja Gutman.
• Isti dan je bil v Družbenem domu Prevalje letni koncert MoPZ in MePZ KD DU, s katerim so počastili 45-letnico delovanja MoPZ.
• KD Carinthia Cantat Slovenj Gradec je na Koncertu treh mest 21. maja v avli Druge OŠ Slovenj Gradec gostil MPkZ Carinthia Cantat, MPZ Svoboda Šoštanj in MPZ Vrtojba.
• »Ozdravimo bolečine hrbta« je naslov knjige dr. Johna E. Sama, o kateri je 25. maja v Koroški osrednji knjižnici spregovoril Miran Šubelj Sagmeister.
•	27. maja je pri Brančurniku potekalo srečanje malih vokalnih skupin Slovenije.
• Kulturno društvo Svitanje - Hudourniki je 28. maja pripravilo koncert mladih koroških glasbenikov v Glasbenem domu Ravne.
A. Č.
»Gibaj se veliko in opazil boš razliko«
Ob letošnjem svetovnem dnevu gibanja, 10. maju, je ZZV Ravne v sodelovanju z Zvezo športnih društev Ravne med drugim pripravil aktivne minute v podjetjih Koroške (sodelovali so tudi v Petrol Energetiki) in vrsto tematskih delavnic ter predavanj o zdravem življenju.
Zakaj je gibanje pomembno?
Gibanje je osnovna človekova potreba, tako kot potreba po zraku, vodi, hrani in svetlobi.
Današnji način dela nas sili, da večino dneva preživimo sede, v avtomobilu, službi, šoli, pred televizorjem, računalnikom. Kar pozabili smo, da naše telo potrebuje tudi gibanje. Telesno dejavnih je malo in vse manj ljudi.
Zdravstvena škoda zaradi telesne nedejavnosti je velika. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek številnih bolezni. Telesna dejavnost pomaga vzdrževati normalno telesno težo. Gibanje okrepi imunski sistem in postanemo bolj odporni proti boleznim. Telesna dejavnost ima ugodne učinke na zmanjševanje stresa, depresije, strahu in osamljenosti. Spodbuja dobro počutje in samozavest.
In kaj lahko naredimo?
Telesna dejavnost za zdravje je kakršnokoli gibanje telesa, usmerjeno v krepitev zdravja, pri katerem porabimo določeno energijo. Ko hitro hodimo, se igramo, hodimo po stopnicah, pospravljamo, smo telesno dejavni, vse to pa koristi našemu zdravju. Za krepitev in varovanje zdravja je pomembno, da smo telesno dejavni vse življenje od otroštva do pozne starosti.
Minimalno priporočena telesna dejavnost, ki varuje naše zdravje pred številnimi kroničnimi boleznimi, je redna telesna dejavnost zmerne intenzitete, ki jo izvajamo vsaj 30 minut vsak dan.
Gibanje naj postane naša vsakdanja prijetna dejavnost. Bodimo telesno dejavni danes zaradi zdravja jutri.	Prirejeno po besedilu Nede Mandl, dr. med., ZZV Ravne
Tudi kolesarjenje sodi med priporočene telesne dejavnosti.
ŠPORT ŠPORT šport
PLAVANJE. V slovenski reprezentanci dečkov in deklic, kije maja sodelovala na mitingu za pokal »Mayove« v Brnu na Češkem, so odlično nastopili plavalci Fužinarja. Tamara Milerje zmagala na 100 in 200 m prosto in osvojila še dve drugi mesti v hrbtnem slogu. Mojca Škratek je bila prva na 100 m prsno, trikrat je zasedla še druga mesta. Tretje mesto si je v disciplini 200 m hrbtno priplavala še Taja Pečnik. Med fanti je zmago na 200 m prosto slavil Aron Horvath.
V Sisku je bil sredi maja 7. mednarodni miting, na katerem so se mladi Fužinarjevi plavalci v močni konkurenci 500 plavalcev in plavalk kar 52-krat uvrstili na zmagovalne stopničke. V svojih starostnih kategorijah so si priplavali triindvajset zmag, enaindvajset drugih in osem tretjih mest. Na naj višjo stopničko so pri fantih stopili: Toni Pori v kategoriji kadetov, Rok Sagmeister in Aron Horvath v kategoriji dečkov. Pri deklicah pa: Adja Pečnik, Gabrijela Golob in Lea Kos med mladinkami ter Kaja Sonjak, Tjaša Erjavec, Petra Studenčnik, Mojca Škratek in Tamara Miler v kategoriji kadetinj. V skupnem seštevku najboljših rezultatov je Žana Prislan osvojila v absolutni kategoriji 3. mesto, Petra Studenčnik pa je bila najboljša med kadetinjami.
ODBOJKA. Potem ko je članska ekipa Fužinarja Metala osvojila 1. mesto v drugi ligi in se po letu dni vrnila v najvišjo državno ligo, so njihov uspeh dopolnili še kadeti ravenskega kluba. Varovanci trenerja Mateja Spanžela in njegovega pomočnika Nejca Pušnika so ponovili lanski uspeh in na finalnem turnirju, ki je bil na Ravnah, ponovno osvojili naslov državnega prvaka. V polfinalu so premagali ekipo Žužemberka z 2 : 0, v zaključni tekmi pa po maratonski borbi še ekipo Brezovice s 3 : 2. Za zmagovalno ekipo Fužinarja so nastopili: Pokeršnik, Krajnc, Magdič, Umaut, Jež, Mlinar, Denis in David Valentan, Gorinšek in Škrubej. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Tine Urnaut, za najboljšega libera pa Darko Škrubej (oba Fužinar Metal).
Tine Urnaut, ki je konec maja, ob zaključku Ravenskih športnih dnevov, posvečenih spominu na Jožeta Šaterja, prejel skupaj z namiznoteniško igralko Manco Fajmut in žensko ekipo NTK Fužinarja Inter diskonta priznanje za najboljšega športnika občine za leto 2004, je letos prvič nastopil tudi za slovensko člansko odbojkarsko reprezentanco. Na kvalifikacijskem turnirju na Madžarskem, kjer je igral tudi mladi Urnaut, so naši odbojkarji zmagali. Kljub temu prihodnje leto na svetovnem prvenstvu na Japonskem ne bodo igrali, saj so bili v drugem krogu kvalifikacij na Finskem šele tretji.
MALI NOGOMET. Ekipa Mesarije Sedovšek je obranila lanskoletni naslov prvaka v A ligi Mežiške doline. V sezoni 2004/05 so nogometaši Mesarije Sedovšek zmagali prepričljivo s prednostjo osmih točk, in sicer pred ekipama Slikopleskarstva Mihajlovič in RCM Špedicije, ki sta zbrali enako
število točk. Iz lige sta izpadli ekipi Time out in Riversi Vzajemna. V B ligi so zmagovalci postali nogometaši Holmca pred ekipo Petrol Energetike. Oboji bodo naslednjo sezono igrali v A ligi.
ATLETIKA. Na mitingu v Mariboru so tekmovalci KAK Ravne dosegli v mladinski kategoriji naslednje uvrstitve: 1500 m: 2. mesto Tim Petrovič, 3. Gašper Kogelnik; 400 m: 3. Andreja Fesel, 4. Nina Močivnik in 5. Tomaž Podvratnik.
Na 6. mednarodnem mitingu v Slovenski Bistrici se je zbralo 370 atletov in atletinj. Od tekmovalcev KAK Ravne so boljše uvrstitve v absolutni konkurenci dosegli: 1. mesto Nežka Pori v teku na 1500 metrov in 5. mesti Nika Dolar pri skoku v daljino in Peter Harnold v teku na 3000 metrov.
Nežka Pori je na tekmovanju v Novem mestu nastopila v disciplini 3000 m zapreke in izpolnila normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo od 21. do 24. julija v Kaunasu v Litvi.
NAMIZNI TENIS. Igralke Fužinarja lnter diskonta bodo tudi v naslednji sezoni nastopale v elitni slovenski ligi. Potem ko so v minulem prvenstvu L lige osvojile predzadnje, deveto mesto, so v kvalifikacijah za obstanek v ligi dosegle dve zmagi (6 : 2 in 6 : 3) nad ekipo Mute, ki je v prvenstvu 2. lige osvojila drugo mesto. Za ravensko ekipo so igrale: Manca Fajmut, Anita Tomašič, Polona Župane in Katja Šapek.
Fajmutova je bila zmagovalka drugega mladinskega turnirja TOP 8 v Velenju pred Radeljčanko Katjo Tomažič. V drugi skupini je Polona Župane osvojila 4. mesto. Na drugem TOP 12 turnirju za kadete in kadetinje v Logatcu je bila Manca Fajmut druga, Polona Župane pa četrta. V drugi skupini sije Katja Šapek priigrala 5. mesto. V Logatcu je 29. maja potekal tudi TOP 12 turnir za mlajše kadete in kadetinje, kjer je bila Katja Šapek druga.
ŠPORTNO PLEZANJE. Na drugi tekmi mladinskega evropskega prvenstva v Imstu na Tirolskem v Avstriji je Ravenčan Ciril Vezonik osvojil 7. mesto v konkurenci okoli 300 tekmovalcev iz 22 držav. Katja Planinc si je priplezala skromno 17. mesto.
Državno prvenstvo mlajših kategorij je bilo konec maja v Grosupljem. V kategoriji cicibanov so se mladi plezalci AK Ravne uvrstili: na 2. mesto Gregor Vezonik, na 10. Andraž Karničnik, na 13. Žiga Pisar in na 18. Živa Ledinek.
INVALIDSKI ŠPORT. V organizaciji IŠD Samorastnik je na Ravnah in Prevaljah potekalo finalno tekmovanje državnega prvenstva invalidov v kegljanju. Nastopilo je preko 120 tekmovalcev v različnih kategorijah invalidnosti. Od Korošcev je najvidnejšo uvrstitev dosegel član Dl Ravne Edo Kopmajer, ki je osvojil naslov prvaka v kategoriji splošne poškodbe. Druga mesta so osvojili: Peter Ozmec (Ravne) ter Karel Krajger in Drago Mihajl (Slovenj Gradec). Med paraplegiki je bil Ravenčan Srečko Kotnik deveti.
Ivo Mlakar
ALPINISTIČNE NOVICE
Od 15. do 27. aprila seje član AK Ravne Primož Šteharnik v družbi še treh ljubiteljev gora podal na turnosmučarsko dogodivščino na oddaljeni, 5642 m visoki Elbrus v Kavkazu (nepriznana streha Evrope). Kljub večkratnim poskusom vrha niso dosegli in so morali na višini 5315 m, uro in pol pod vrhom, odnehati zaradi vetra in mraza.
Na tretje tradicionalno prvomajsko plezanje v stenah Biokova so se podali Stanko, Davo in Angela Mihev, Simona, Živa in Tara Ledinek, Marinka Dretnik, Vlado Črešnik, Sara Strmčnik in Marta Krejan. Preplezali so osem prvenstvenih smeri:
• Lenko, IV+/I1-III, višina 320 m, pod Vilino guvno, 24. 4. 2005 plezala Stanko Mihev in Marta Krejan, 4 ure;
• Dva koroška Robina Hooda, VI+, Al/IV-V, II-111, višina 200 m, Pičet, 26. 4. 2005 plezala Stanko Mihev in Marta Krejan, 4 ure;
• Slano, V+/III+-IV, II-1II, višina 200 m, Pičet,
27. 4. 2005 plezali Stanko Mihev, Simona Ledinek in Marta Krejan, 6 ur;
• Ritka (vzporedno s Slano, nekaj detajlov skupnih), A2, VI/V, višina 200 m, Pičet, 27. 4. 2005 plezala Vlado Črešnik in Marinka Dretnik, 6 ur;
• Risanka, III+/I-II, višina 250 m, Pod pločom,
28. 4. 2005 plezali Stanko Mihev, Simona Ledinek in Marta Krejan, 2 uri;
• Cvetličar (varianta Risanke), VII/VI, l-ll, višina 250 m, Pod pločom, 28. 4. 2005 plezala Vlado Črešnik in Marinka Dretnik, 3 ure;
• Mašilo (ali S'pa ja trep), IV, A0/II-III, višina 250 m, Pičet, 29. 4. 2005 plezala Stanko Mihev in Marinka Dretnik, 4 ure;
• Miha pa opa bato, VI-/IV-V+, III, višina 300 m, Solilo, 29. 4. 2005 plezala Vlado Črešnik in Marta Krejan.
Nekateri smo med prvomajskimi prazniki plezali v Paklenici (Prislan, Kremser, Petek), drugi v Rovinju in ostalih istrskih plezališčih (družini Gradišnik in Vezonik, Vrčkovnik, Krčmar, Žaže, Santner) in preplezali preko 150 smeri dolžin od 20 do 300 m in ocen od 5c pa vse tja do 7a.
Maja smo na Koroškem dobili tudi tri novopečene alpiniste, ki so uspešno opravili alpinistični izpit. To so: Vinko Močilnik (AK Ravne), Rok Šisernik (AK Slovenj Gradec) in Mitja Skudnik (AK Črna).
Več informacij o aktivnostih koroških alpinistov si lahko ogledate na spletni strani: www.alpikor.org.
Domen Petek
KADROVSKA GIBANJA
V APRILU
Konec aprila 2005 je v ravenskem delu koncerna Slovenska industrija jekla delalo 1.390 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30.4.2005 zaposlenih 1.039 oseb.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
METAL	954
ŠERPA	132
STO	2
NOŽI	193
ZIP CENTER____________________________109
PETROL ENERGETIKA	114
RAVNE	75
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	166
TRANSKOR	46
T. K. RAVNE	5
GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	43
SISTEMSKA TEHNIKA	318
STROJI	131
AKERS VALJI	77
OPREMA	125
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V družbah Slovenske industrije jekla so aprila sklenili 7 delovnih razmerij: 5 v Metalu (4 za določen in I za nedoločen čas) ter po 1 (za določen čas) v Šerpi in ZIP centni.
Poročilo iz drugih družb: v dražbi Petrol Energetika so za določen čas zaposlili novo sodelavko, dva nova delavca za določen čas imajo v Sistemski tehniki, v Opremi enega, v Strojih pa tri.
Prekinitve delovnega razmerja
V železarskih dražbah so zabeležili naslednje prekinitve: 6 v Metalu (2 izredni odpovedi, I upokojitev, 3 poteke pogodb o zaposlitvi za določen čas) in 2 v Nožih (I invalidska upokojitev, I potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas).
Spremembe v drugih družbah: v Strojih so zabeležili 2 prekinitvi pogodbe za določen čas.
Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Branko Šumnik
Začel se je maj, mesec mladosti, ljubezni, ko vse ozeleni in cveti, mesec, ki mu pravimo najlepši mesec. Narava bujno vzklije v novo življenje in se prikaže v vsej svoji lepoti. Vso to lepoto nam je prekrila čma tančica smrti, ki je posegla po človeku, čigar življenje lahko primerjamo z majem. Tako kot slana rada uniči mlado zelenje, tako je kruta smrt uničila življenje, ki se je šele približevalo vrhuncu svoje poti.
Branko je pričel delati v podjetju, kjer bil zaposlen tudi njegov oče, v prvem mesecu ustanovitve; zaposlil se je 22. 9. 1997. Pred tem je nekaj več kot štiri leta delal v drugih podjetjih. Od začetka je spremljal rast in razvoj podjetja, z njim živel in dihal. Po prihodu v podjetje smo ga v delo vključili povsod, kjer je bilo potrebno, tako da je spoznal delo na vseh delovnih mestih, povsod je bil uporaben in koristen. Hitro se je naučil delovnih postopkov in nobeno delo mu ni bilo pretežko. Žal mu je to moč in ustvarjalnost začela najedati bolezen, ki je počasi in vztrajno napredovala ter ga omejevala pri delu. Zaradi tega je postal voznik viličarja in to delo je vestno in redno izpolnjeval po svojih zmožnostih vse do prerane smrti.
Lansko leto septembra smo se na podoben način poslavljali od sodelavca Mateja, zdaj smo se poslovili od sodelavca Branka. V nas ostaja le vprašanje: Zakaj?. Zakaj je treba, da se poslavljamo od tako mladih ljudi, ki imajo pred sabo še toliko življenja, še toliko ciljev, nedokončanih nalog, še toliko lepega, ki bi jih lahko čakalo v življenju. Vse to je tako nedoumljivo, vsako življenje zaseje tako skrivnostno, da ne bomo nikoli doumeli drugega. Nikoli ne vemo, kaj se skriva za veselim obrazom, nikoli ne vemo, kakšne skrbi in težave nekdo skriva v srcu in ne dovoli nikomur, da pokuka vanje. Žal kdo svoje težave reši tudi na tako krut način, ker pač ne najde drugega izhoda ali boljše rešitve. Zaradi tega ne moremo in ne smemo nikogar obsojati. Vprašamo se lahko le, ali smo mi storili vse in pravočasno nudili pomoč, če jo je kdo potreboval, ali smo znali prisluhniti težavam, v katerih se je nekdo znašel, ali smo pripravljeni ponuditi roko, ko je nekdo potrebuje.
Branko nikoli ni tožil o svoji bolezni in težavah. To je skrival v sebi in tudi skrivnost, zakaj se je odločil za ta usodni korak, bo šla z njim v mnogo prerani grob. V Kotljah, kjer so si skupaj ustvarili dom, bo počival pod to mogočno goro, rešen vseh skrbi in težav.
V imenu podjetja Styria Vzmeti in v svojem imenu izrekam ženi, sinovoma, staršem, bratoma in ostalim sorodnikom iskreno in globoko sožalje.
Janez Gorenšek
Jezerski razgledi
ZAHVALA
Ob nenadni, neizmerno boleči izgubi moža, atija, sina, brata in zeta Branka Šumnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Hvala vsem za denarno pomoč.
Zahvaljujemo se sodelavcem podjetja Styria Vzmeti, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne in g. župniku za opravljeni pogreb.
Iskreno se zahvaljujemo tudi prim. mag. Francu Verovniku, dr. med., Bojanu Vujkovacu, dr. med. in medicinskemu osebju, ki so mu pri tej hudi bolezni z zdravljenjem hoteli pomagati.
Vsi njegovi
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof.
Objavljene fotografije sta prispevala: družba Styria Vzmeti in uredništvo.
Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82	23	013.	Elektronski	naslov:
Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: Z1P center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
študijska knjižnica
INFORMATIVNI F PER
mi
NAGRADNA KRIŽANK
INFORMATIVNI fužinar 2005
Nagradna križanka št 112 - rešitev vodoravno:
KRONOLOGIJA, LOKOSTRELEC, ODOR, HANEDA, POLDA, NI, PJ, TAJNICA, BIENALI'!, RAK, AS, ALA, RANC, BT, DNO, KI, OTO, NIKOLAJ, KRETON, SARA, AIMEE, AK.
Žreb je odločil, da darila Slovenske vojske prejmejo: spalno vrečo JANJA VUŠNIK, Sistemska tehnika; brezrokavnik BORIS KAJŽER, Metal Ravne; zgoščenko Pod slovenskim praporom VERA KREVH-LESJAK,
Gasilski zavod Ravne. ČESTITAMO!
Nagrat
svoje podati 2005 na na; Informativne Koroškem. 2
658(497.12)(085
3009144,6
COBISS o
rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
PREGIB-
NA
BESEDNA
VRSTA
UMET-
NOST
OKRA-
ŠEVANJA
SOLMIZ.
ZLOG
GROBO
DOMAČE
SUKNO
POMLA-
DANSKA
CVET-
LICA
GORIJIV
PLIN
OGLJI-
KOVODIK
IF
GORSKI REŠEVAL Nl ČOLN
PRAVLJI-
CA
RIŽEVO
ŽGANJE
VRTNA
RASTLINA
LOVSKA
NASTAVA
KONJ
ARABSKE
PASME
B
PRVI
LETALEC
SONARO-
DNJAK
BOLEZEN-
SKA
OBČUT-
LJIVOST
4. IN L VOKAL
SPOLNA
ŽELJA
ZAREZA V DNU SODA
AVTOM.
OZNAKA
KRŠKO
RAZUM,
SMISEL
SLOVEN.
MLADIN-
SKA
STRANKA
ZVER IZ SAVANE
OBSEŽEN
SPIS
N
O
SLO.
PEVEC
LESKO-
VAR
O
I KAROV OČE
NAPAD,
NASKOK
ANTIČNO IME ZA REKO
GUADIANE
EDO
KRAJAN
DIVJA
RACA
RUSIJANO-VO LETALO
ŽIVAL POD /EMIJO
E
LOJZE
TRATNIK
DOBA,
VEK
E
LASTNIK
KMETIJE
VRSTA
ŽUŽELKE
IM
KONEC
POLO-
TOKA
R
MORSKA RIBA_____
GORA V ŠVICI
A
BOLEZEN, KI JO POVZROČAJO IKRE TRAKULJE
ANDREJ
KOKAM
GLASBENO DELO
IKO
LOJZE
AKNIČ
Na Naravskih ledinah stoji gostoljubna postojanka Planinskega društva Ravne na Koroškem, primerno izhodišče za vzpon na Uršljo goro oziroma mesto za počitek po povratku zvrha. Tu čaka tudi nagrada za reševalce tokratne križanke: Planinsko društvo Ravne bo srečnežu poklonilo kosilo za dve osebi v koči na Naravskih ledinah.
Metal Ravne pa bo dvema reševalcema podaril knjigo Slovenski pregovori in reki (z angleškim prevodom in ilustracijami oziroma razglednicami Maksima Gasparija).
IME IN PRIIMEK:.......................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:
KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA RAVNE