Iihajt dvakrat na immc lo tlcei prvi Četrtek p« t. In U v metreu. Cent mu |e t K 60 v ni leto. (ta Nemttjo 2 K 8 v, u Ameriko In druge tuje drfave 2 K 60*). — Splil In doptel >e poM|*|o Ured-nlitvu .Domoljuba*, L|ubl|an(, Seme-nllke ulic« II 2. oarOtnlne, reklamtdje In Intenli pt UpravnlMvu .Domoljubi*. Ljubljena, KoplHrtr™ Hrte« SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Imaratl m tptejemtjo po tledeah cenah: Enoatopna pe8tmla(leitina.Domo-ljubove* ftlrtne, 34 mm) stene u enkrtl 30 v te ta tltka dvakrtl 26 », če te tltki trikrat 24 v. Prt veOrttnem objtvljenju in t len poputi — Reklamne notica navadna (armondmta dO v wjf»w*w—» Čekovni promet pollao • kranllnttnef* urade 11 K4J0T Štev. 9. Y Ljubljani, dnč 5. maja 1904 Leto XVII. Katera je prava ljudska . stranka? V zadnjem času se vedno bQlj množe pojavi, ki bolj jasno kot ka-terisibodi dogodek kdaj poprej odgovarjajo na vprašanje: katera je prava ljudska stranka na Kranjskem. Eden izmed teh pojavov je dopolnilna volitev za deželni zbor v gorenjskih sodnih okrajih Kranj-Tržič-Skofja Loka. Nastopila sta dva kandidata: eden v imenu katoliško- narodne stranke in drugi v imenu »neodvisne kmečke stranke". Liberalna stranka to pot torej ni nastopila ali bolje: si ni upala nastopiti. Zakaj, je vsakemu jasno. Njeno ime je na deželi tako ob kredit, da se niti pokazati več ne sme. Liberalizem je na kmetih napravil popolen bankerot. Drugod po svetu je prišel na boben že prej; pri nas nekoliko pozneje, a prišel je vendar-le. In prav je tako, da ga je na kmetih konec, tega sleparja. Dosti škode je povzročil. Sedaj še životari po naših mestih in trgih. Prej ali slej zadene ga tudi tam enaka usoda. Potem se bode slovensko ljudstvo šele popolnoma oddahnilo. Da liberalna stranka torej ni lj ud-ska stranka, to vč zadnji otročaj. Zato je bilo treba pri volitvah stopiti pred ljudstvo v drugem imenu. Kmalu je bilo dete rojeno in krščeno. Dali so mu ime: neodvisna kmečka stranka. Kmečka? A za botre so stali: krčmarji, trgovci, učitelji. Neodvisna? V Ljubljani so ukazali in po „Slovenskem Narodu" ter Gorenjcu" zatrobili: bodi! in bila je. In Franc Drobnič, deželni poslanec. hodila je okoli nekaj časa v ovčji obleki in snubila pri naših kmetih. Toda kmetje so jo kmalu spoznali po kozlovskem duhu, ki se ni dal prikriti in razkrinkana je stala pred njimi kot stara, zaničevana liberalna stranka. In zadela jo je ista usoda: vržena je bila na gnoj z večjim zaničevanjem kot kdaj poprej! Tudi ta ni bila ljudska stranka. Kar na kmetih ni šlo, poskusilo se je med našim delavstvom. Zopet seveda pod drugim imenom. Izpre-menjena tako in preoblečena je stopila med naše delavce, da jo je bilo težko izpoznati. Potuhneno je skrila rožičke svoje liberalne matere in bahato je nastopila kot rešiteljica delavskih slojev. Na tihem pa je roko v roki hodila kot najzvestejša zaveznica stare liberalne mamke, od katere je povzela vse njene slabe lastnosti. Toda zdravi razum našega delavstva je kmalu spoznal, daje socialna demokracija polnokrvna potomka liberalne matere in da od nje ne more pričakovati rešitve, ker ni prava ljudska stranka. Naše ljudstvo, zlasti jedro njegovo: kmetje in delavci pa so v tej dobi snubitve liberalne, neodvisne kmečke in socialno - demokratične stranke do dobrega spoznali, katere lastnosti mora imeti prava ljudska stranka. In te lastnosti so našli pri ka to lišk o - n arodni stranki, ki je ves čas svojega obstanka zvesta ostala svojemu ljudskemu programu, kakoršnega je bolj natanko začrtala na I. in II. slov. katoliškem shodu. In v tem programu zavzema najodličnejše mesto gospodarsko vprašanje. Saj prvo je obstanek ljudstva. vse drugo mora biti zgrajeno na tem temelju. Kmečko ljudstvo je videlo, da katoliško-narodna stranka res deluje v smislu tega programa, da vedno upošteva, kako je večina našega naroda poljedelska in kako treba zato v prvi vrsti kmečkemu stanu pomagati do večjega blagostanja. S kratka: Kmečko l j u d s t v o j e spoznalo, daje k f t o 1 i š k o -n a i o dna stranka njegova stranka. da je edino ona prava zastopnica k m e č kega stanu i n d a n e p o t r e b u j e nobene posebne neodvisne kmečke stranke, ki bije vodila. In da ljudstvo res tako misli, je jasno pokazala zadnja volitev naGorenjskem. To pa je izpoznalo tudi naše d e-1 a v s t v o. Nebrojnokrat že je katoliško-narodna stranka, zvesta svojemu programu, odločno nastopila v obrambo pravic zatiranega delavskega stanu. Prav posebno odločno pri zadnjih dogodkih v ljubljanski tobačni tovarni in pri štrajku na Javorniku ter Savi na Gorenjskem Liberalna stranka je v teh dveh slučajih po stari navadi imela ia delavstvo samo zasmeh in ie stala odločno na strani tistih, ki nočejo dati delavstvu tega. kar jim gre po božjih in človeških postavah. Socialno-demokratična pa je od daleč gledala in brez dvoma delavcem privoščila njihov kritičen položaj. Edino katoliško-narodna stranka je odločno in neizprosno povzdignila svoj glas za krivično zatirane delavce. Tako more nastopiti le ljudska stranka, kakoršna ie katoliško-narodna stranka. Odslej ni nobenega najmanjšega dvoma več. kako naj se slovensko ljudstvo politično organizira. Zdrava, našemu narodu popolnoma prikladna organizacija je dana v programu ka-toliško-r.arodne stranke. Zato pa ima tudi samo ona pravico do obstanka. Vsaka druga, na drugačnem programu osnovana stranka, je pogubonosna za naš narod-- zato katoliško-narodna stranka ne sme počivati prej. dokler ne zmaga na celi črti. Da se to čim prej zgodi, v to pomori Bog! Politični razgled. Češka občtrukcija r drž. zbira. Če&i so ie ceia štiri k ta efcstrajirali državni zbor. a sedaj so pr.šli io šf02sii;j. ia pri nas Slovanom ni mogoče priti io pravic, ker drž, vlada na vseh koncih*" krajih z Nemci. Zadn;i čas so Čeh, ropotali ne proti vladi, ampak proti m.n.strskcmu predsedniku Korberju, da bi ga vrg . i ministrskega stola. Čehi bi bil. ze s tem zadovoljni, ako bi se jim posrečilo to napraviti Toda vladna moč in zraven nemška moč je si I ne j ša kakor vsaka obstrukcja. Kadar poslanci ne opravijo svojih zapovedanih opravkov, pa seže vlada po ; 14. m ž njim zakrpa vlada vse luknje in potrebe, ki jo tiščijo. Pa kaj brani Čehi m še radalje obstrujirati? Čehi so bolj skrbni za državo kot Nemci, zato jih boli. da so prisiljen, motiti delovanje državnega zbora, ker državni zbor že celih sedem let ni naredil nobene pogodbe z ogrsko državno polovico, in sklenil še tudi ni trgovinskih pogodeb z Nemško in Italijo. Vse to Čehe boli in sliši se. da nič kaj rad, ne nadaljujejo svo;ega ropotanja in motenja v državnem zboru. Da bi se napravil konec razgrajanju, mislijo mnogi dobri duhovi da bi se vsi poslanci pogovorili med seboj in vsi tako sklenili, da bi bilo za naprej vsako motenje zabranjeno, ali z drugimi besedami: spremenili bi radi poslovnik. k: bo prepovedal vsako obstrukcijo. Kdo je kriv. da državni zbor no dela ? To je enkrat ena. da so Nemci ki hočejo imeti povsod prvo besedo, krivi, da državni rbor c.kamor ne pride Pa ko bi j h vsaj res toliko bilo. da bi si po pravici lastili to gospodarstvo! Drži jih po koncu samo krivični voli v ni red. ki spravi toliko nemški poslancev v drž. zbor 33 odstotkov Nemcev voli za državni zbor 20o poslancev. 59 , odstotkov slovanskih prebivalcev pa voli samo 196 poslancev! Razgrajanje pri volitvi delegatov. Avstnjski državni zbor je bil 19. aprila sklican. Po-thnci so prišli na Dunaj z na menom. ia se zbor zopet kmalu razbije. Prve tri dni niso pričeli drugega, kakor poslušali rune interpelacije, prošnje, dopise in tako naprej, ki so jih morali zapisnikarji pretirati Na 23. dan aprila pa je bila napovedana volitev delegatov, ker je vlada bila mnenja, da zbor tako ne bo nič sklenil. Kaj na; bi Slovani tudi to volitev poskusili zabrusit- :• Poljski poslanci so se ponudili za sredmke, in na njih prizadevanje je sklenila naša ,Slovanska zveza* in Čehi, da pri volim ne bodo delali ovir, ker volitve delegatov na noben način ni mogoče zabraniti Nit« je zborniški predsednik sklical izredno sejo na 22. dan aprila, da bi tedaj že volili Ali nekaj čeških poslancev in socialnih demokratov ni bilo zadovoljnih in so jela zbijati Fo zbornici Neki poslanec bije s pestmi po predsednikovi mizi, neki Čeh odtrg pokrov od mize in začne udrihati po kt0p neki vzame ravnilo in dela ž njira sj|e: hrušč in trušč po dvorani. Naenkrat se Za čuje rezek pisk. Čehi so prinesli piščalk in jih v naglici razdelili med tovariše; tis, sedaj jeli piskati, da je kar skozi ušesa le telo in so zaglušiii vsako besedo Nek poslanec zagrabi v tem hrupu košaro, po|„( s papirjem in jo trešči nad predsednikovi mizo. Predsednik je nato za pol ure ustavi sejo, na kar so Čehi odšli iz dvorane. Ča pol ure se je ropot zopet povrnil, a ni bi tako silen. Tedaj so se godile volitve K( je šlo že na devet zvečer, je bila volite, končana. Tisti, ki so rogoviii, so bili pokriti s trskami in imeli roke vse krvave. -Državni zbor se še nadaljuje. Izseljevanje v Ameriko. h Avstrije se v zadnjih letih najvei ljudi izseli v tuje kraje. Natanko se ne vi, koliko jih ravno odide iz dežele, ali ie u številke, ki vlada \č zanje, so strašne a razmere v državi. Predlanskim se je izselilo čez 100.000 ljudi, vlani pa že nad 250.000. Iz konzularnega okraja Trst, odkodergredo izključno le Slovenci in Hrvatje, se izšel vsako leto nad 15 000 ljudi. Večji del it seljencev je kmetovavcev. Slab zaslužek jih podi v tuje kraje. Ljudstvo se živi večinomi s sadjem, koruzo, fižolom in krompirjem Avstrijci, ki delajo po Združenih državah, pošljejo vsako leto najmanj 50 milijone kron domov. Kakšen krajcar se res vjamt a mnogo jih pride nazaj skvarjenih naduS in na telesu! Velikanski štrajk železničarjev na Ogrskem. Pred 14 dnevi so vzdignili štrajk vš železničarji po Ogrskem in Hrvaškem, širaj-kalo je nad 70 tisoč ljudi. Leta in leta so že čakali na obljubljeno zboljšanje, a k« so bili obljub siti, so se vzdignili. Zahtevali so: začetkom službe plače 1600 kron » leto. dalje hitrega povišanja, ki more 1» skočiti na 2400 kron, uravnavo rednih ni-mer raznih železniških služnikov. Končtf so zahtevali, naj država takim železničarje! ki se brez lastne krivde zadolžijo, da bret obrestna posojila. Vsega skupaj so predložil 26 prošnja in zahtev. Železničarji sol zahtev že veliko prej izročili železniške®1 ministru, da bi jih potrdil. A iz vsega« hotelo nič biti. Ker so vedeli, da bo tre« seči po najhujšem, so ustanovili štrajk Vsak uradnik je dal 10 kron, F uradnik 5 K in služniki so dali po2 Ker so železničarji odslej vedno po ®a rogovilili in sklicavali razne shode, J'11 J vlada jela preganjati, nekaj izmed tičev je dala celo zapreti. To pa jih je razkadilo in v torek 20. aprila so popustili vsi delo, od največjega do najmanjšega. Država je imela vsako uro na tisoče škode. Šel ni noben vlak, oddal se ni noben telegram, nobeno pismo ni prišlo na svoj kraj. Država je imela vsak dan več škode, kakor bi znašalo povišanje žezniških plač za celo leto, a vendar je država sklenila, da bo kljubovala železničarjam. Železničarji so se vozili v Budimpešto in se dan na dan pogajali z železniškim ministrom; najprej je morala vlada izpustiti zaprte železničarje in dovoliti, da se smejo zopet zbirati na shodih. Nadaljnje pogajanje je imelo toliko uspeha, da je bila vlada pri volji ustanoviti deželno zvezo vseh železničarjev, dati nekaj poboljšav pri plači in zraven obetala, da jih zavoljo štrajka ne bode nič kaznovala. Ali takrat železničarji še niso bili zadovoljni; hoteli so imeti vse prošnje izpolnjene. Ker je bilo videti, da se bodo štrajkujoči dalj časa držali, je vlada skle nila, vse one uradnike, ki so še rezervisti, poklicati v službo pod vojaško pokorščino, da bi tako vsaj nekaj vlakov vozili na dan; poštna gosposka pa je sklenila, vpeljati pošto s konji po celi deželi. Cesar je res izdal najvišje povelje, s katerim je poklical vse rezerviste pod suknjo in jih pridelil železniški službi; precej po tistem pa je tudi minister ustavil vsako pogajanje. Ko so železničarji za to zvedeli, so skupaj stopili, ali policaji in vojaki-huzarji so jih obstopili, nato so se razšli. Vodnika vsega štrajka so zaprli, ker se ni postavno vedel; tako je bilo vse zbegano. Ko je odbor štrajka sprevidel, da je vse nadalnje ustavljanje le bob ob steno, je velel štrajkujočim, naj gredo na delo. Tako železničarji ne le, da niso nič dosegli, ampak se jim je še bati vladnega maščevanja. Vlada jih bo postavila pred sodišče, da jih bo" tako ostra-šila, naj v prihodnje ne store več kaj takega. Veliko število vod n ik o v je zaprtih; ječe po Budimpešti so napolnjene, odbornik airajka so že tudi pod ključem. Presenečenje delavcev je strašansko; vsi so poparjeni. Nekateri poslanci so bili obljubili, da se bodo zavzeli zanje v državnem zboru; a ko je to vlada čula, je tisti hip zaključila državni zbor, m tako zamašila ušesa pred zadnjo pritožbo stavkujočih. To je žalosten konec! Rusko-Japonska vojska. Nova poročila o nesreči ruske ladje „Petropavlovsk". Na morju položd sovražniki pod vodo tako imenovane mfne, ki so otle, naprav- ljene iz železa in nabasane s strelnim bombažem. Kadar ladja zadene ob tako mino, se razleti. To je eno najhujših orožij v morskih bitkah, ker se povrhu nič ne pozna, kje je kaka mina skrita, zato je zastonj vsaka opreznost. Japonci imajo v sedanjem času vsa ležišča zavarovana z minami, in tako tudi Rusi. V Port Arturju, kjer je zadela zadnjič tista ruska ladja ob tako mino, je vse polno min nastavljenih. Nekaj so jih položili Rusi, da bi se nanje vsedle japonske ladje; nekaj pa so jih položili Japonci, da bi se Rusi vjeli nanje. Tako je nevarnost za oba sovražnika, ker Rusi ne vedo za japonske mine, Japonci pa za ruske ne. Vendar so jo enkrat izmislili Japonci. Japonci so opazili, da plavajo Rusi, kadar gredo iz ladjevišča Port Artur, vedno po tisti črti, skoro gotovo zato, da ne bi zadeli ob svoje mine, in v to črto so Japonci položili svoje mine. Ko je šel glavni poveljnik Makarov s svojo ladjo »Petropavlovsk« tisti dan prvič iz ladjevišča, še ni zadel ob mino. Ko pa je po tistem iz megle zapazil dim sovražnih ladij, je skočil nazaj proti domačim ladjam, in v tistem hipu je zadel ob japonsko mino, in ladja se je naenkrat močno stresla; jela se je nagibati na stran, in se začela potapljati. Na ladji je bilo grozovito vpitje in šum, toda kmalu je bilo vsega konec, ladja je izginila v valovih in ž njo 596 mož... Kako se suče na morju? Tako so za enkrat le Japonci še gospodarji na morju. Rusko brodovje pred Port Arturjem je močno poškddovano, in zatoni mogoče Japoncem braniti, da se ne bi iz-krcavali na Korejo. Za obrambo Port Ar-turja imajo Rusi še 41 ladij, izmed katerih je nekaj poškodovanih in razdejanih, a vendar še opravljajo svojo službo. Japonci so glede poškodovanih ladij na slabšem, ker jihmo rajo daleč domov spraviti, in popravljati doma, to pa velja časa. Vendar pa je rusko brodovje pred Vladivostokom še nepoškodovano. Ali druga je z ruskim brodovjem, ki ga imajo na domačih evropskih tleh, ki se pripravlja v vzhodno Azijo na vojni kraj. Toliko časa, dokler bo to rusko brodovje še na potu in dokler se ne prikaže na kraju vzhodne Azije, bodo imeli Japonci še morda kake uspehe na morju. Tako imajo sedaj Japonci vse ladje skupaj, zato zmagujejo, ali vsaka njih izguba je nenadomestljiva, Rusi pa imajo nadomestila še ogromno v Evropi. Zato se ni bati, da bi nazadnje na morju ne zmagali Rusi. Število ladij na obeh straneh. Japonci imajo skupno 124 ladij, vštete so tudi starejše ladje; med temi je 28 je- klenih oklepnih ladij, ki imajo na sebi 894 topov. Zraven imajo še 54 torpedovk, ki so dobre za nagajanje. Rusi pa imajo vseh skupaj 382 ladij, ki imajo na sebi 3514 topov, med temi je 58 oklepnic z 2412 topovi in s 169 torpe-dovkami. Mož imajo na teh ladjah 67.700, a število mož še vedno raste. Zbiranje na suhem. Na suhem še ni bilo nič posebnega, veliki dogodki se šele pokažejo. Sovražnika sta še zelo daleč eden od drugega. Japonci jako počasi stopajo proti Rusu Japonci se bodo za sedaj le dobro vtrdili v Koreji, katero bodo uravnali s tem, da bodo zgradili več cest, železnic in trdnjav ter tako pripravljeni čakali, da bi Rusi planili čez nje. Daleč od Koreje se Japonci ne bodo odmi-kali, ker bi jim Rusi zaprli dovoz živil in bi tako lakote počepali. Od Japoncev je svet pričakoval vse drugače naglice. Ali prva armada, ki se je podala na pot, zaradi velikega snega nikamor ni mogla. Zraven tega pa imajo Japonci mnogo starih generalov, ki jih ni nikamor spraviti in čakajo le, kaj bo rekel cesar. Vse drugače se gibljejo Rusi. V 72 dneh so spravili v Mandžurijo, na vojni kraj 250000 mož. Vojaki še neprestano prihajajo. Saj jih pa tudi ne more tako hitro zmanjkati, ker imajo Rusi v vojnem času pol četrti milijon vojakov; taka sila nam je porok, da ne bo nihče drugi videl zmage, kakor Rus. Prvi boji obeh prednjih straž. Japonci zbirajo ob levem bregu reke Jalu ob mestu Vidžu močne čete. Vojaški ogleduhi obeh vojska opazujejo kraj in drug drugega. Ko je prišel tja ruski oddelek, se ga Japonci brž opazili in napadli. Ubili so tri ruske vojake, 11 vojakov so težko ranili, 4 vojaki so dobili lažje rane. Japonci se še ne bodo tako brž podali čez reko, ker imajo še premalo prekopov pripravljenih. Glavna točka bodoče vojske za Japonce bo mesto Vidžu. Do večjih bojev dosedaj še ni prišlo, pač pa se kavsajo prednje straže obeh vojska. To je znamenje, da ni več daleč do pravega ognja. L11TKH. Zateči se k Mariji! Klančarja je ubila smreka. Zapustil je ženo in štiri nedorasle otroke. Najstarejši je imel dobrih enajst let. Kako naj jih preživi šibka vdova, ko jim je že sedaj trda predla, akoravno je oče delal za žive in mrtve. Malo posestvo jim je neslo komaj toliko, da so mogli rediti kravico. Drugo pa je moral oče prislužiti z dnino. Daleč na okolu je bil znan kot dober krovec. Če mu je tu zmanjkalo dela, dobil ga je pri bogatem lesnem trgovcu, da mu je sekal smreke. In tu ga je prihitela nesreča. — Kako je v obupu vila roke žena, kako so jokali otroci, ko so pripeljali očeta s preklano glavo domov! Kako naj preživi revica štiri nedorasle otroke?! A kjer je sila najhujša, tam je božja pomoč najbližja! Dobri sosedje so ji svetovali, naj gre vprašat daljnega sorodnika očetovega, bogatega trgovca v mestu, če vsprejme janeža za učenca. Dobil je odpustnico, in lepega dne sta šla mati in sin v mesto. Kmalu sta dobila prodajalno pri BCenetu" in tudi na gospodarja jima ni bilo treba dolgo čakati. Prijazni gospodar je pogledal odpustnico, veselo z glavo pokimal in dejal: „Za tako pridne dečke imam vedno dovolj prostora in dela!" Klančarica bi se mu bila rada zahvalila, a komaj je izpregovorila: .Dobri gospod", segel ji je ta že v besedo in dejal: Janez lahko kar danes tukaj ostane." Janezu se je milo storilo, ko je videl, da so tudi mati zadovoljni in da se mu bo treba ločiti. Pričel je jokati. „Nikar ne jokaj", so ga pričeli mati tolažiti „saj se ne ločiva za vedno. Bodi priden, moli vsak dan rad k lurški Materi Božji, kakor bom jaz, in potem bova četudi ne telesno, saj v duhu vsak dan skupaj! Bodi priden, in ubogaj rad, pa ne pozabi mojih naukov!" in mati so odšli sami domov. Janez je vedno delal tako, kakor je materi obljubil. Ker pa mora vsak, ki dobro moli, biti tudi priden, odkritosrčen in ubogljiv, zato ni čuda, da mati niso nikdar čuli o kaki pritožbi zoper Janeza. Kadar so vprašali prijaznega trgovca: „Kako pa kaj Janez!" vedno so dobili razveseljiv odgovor. Hitro so minila Janezu prva tri leta, postal je pomočnik In zopet je minilo kakor blisk par leti, ko ogovori nekega dne trgovec Janeza: „Kaj, ali ne misliš nič na ,fremd\ Dobro bi bilo, ako bi šel malo svet pogledat, da si izpopolniš svojo trgovsko izobrazbo." Janez, je dejal, da ne misli ga zapustiti toliko časa, dokler ga ne spodi, saj zasluži toliko, da lahko materi nekoliko olajšuje težko breme. A ker ga je gospodar le nagovarjal, da bo boljše zanj, da bo drugod lahko več zaslužil, se je Janez nazadnje le udal — Čez en teden že dobimo Janeza v prijaznem gornještajerskem mestu. Dobil je dobro službo knjigovodje, 20gld mesečno več kakor dosedaj, to že izda precej pri mladeniču, ki ve, kam dene vsak krajcar! A nekaj ni dobil v novi službi — zadovoljnosti. Kmalu je spoznal, kako ga gledajo postrani, ker hodi vsak večer k šmarnicam in čutil je, kako ga tovariši nekako prezirljivo-zaničljivo po- strani pogledujejo. Novi gospodar Berger mu je dal nekdaj razumeti, da bi mu bilo ljubše, ako bi hodil v gostilno mesto v cerkev, četudi bi potem ne mogel vedno tako vestno opravljati svoje službe. A Janez je ostal trden, vedel je, da je zanj najboljše razvedrilo cerkev in pa razna katoliška izobraževalna društva, katerim je bil vsem ud Bilo je sredi maja. Janez je sedel v svoji sobi pri pisalni mizi in deval neke račune v red, kar potrka nekdo in pismonoša vstopi. Hitro je preletel z očmi pismo in obraz mu je obledel. Pisal mu je brat, da so mati nevarno zboleli, da bi radi poslali po zdravnika, da pa nimajo denarja; pošlje naj torej, če le more saj 50 gld Kako bi rad poslal, a kje naj vzame? Ravno v zadnjem času si je napravil obleko in kupil nekaj knjig, da si še bolj spopolni svoje trgovsko znanje. Dolgo je premišljeval, kje bi dobil, naposled se je odločil, da poprosi gospodarja, naj mu plača saj en mesec naprej. Akoravno ne rad je potrkal na vrata in prijazni ,.Prosto!" mu je dovolil vstopiti. Ko je Berger zagledal, je nagubančil obraz, kakor bi hotel reči: „Kaj hodite sem nepoklicani?" S prijaznimi besedami mu je Janez razložil namen svojega dohoda. Obraz gospodarjev ni postal nič prijaznejši. Ko je Janez končal, mu je odgovoril osorno: „Zelo mi je žal, da Vam ne morem ustreči, ker sem sklenil, da ne dam nikomur niti vinarja predplačila. Kdo ve, ako se kaj ne izpremeni, in kje naj potem iščem svoj denar. In sedaj prosim, da me ne motite dalje pri mojem nujnem delu " Potrt in s samim seboj nezadovoljen je zapustil Janez gospodarjevo pisarno. Odšel je v sobo, vzel klobuk in se podal na prosto, da se umiri. A ker so se v cerkvi čč. gg. jezuitov pričele šmarnice, je vstopil. V vroči in zaupljivi molitvi je dobil zopet svoj srčni mir — — — Teden pozneje se je videl pri Bergerju mučen prizor. Gospodar je pregledal blagajno — manjkalo je 1000 gld. Pregledal in prelistal je vse knjige, a pogrešenega tisočaka ni bilo nikjer. Razburjen in jezen je poklical knjigovodjo Janeza in zahteval od njega pojasnila. Ta mu je povedal, kar je vedel, da mu je namreč oddal pred 48 urami blagajno in da je bilo takrat vse v redu, kakor je on sam - Berger — priznal. To je tako razkačilo gospodarja, da mu je rekel, naj pojasni, kje je tisočak, drugače bo dal po policajih vso hišo preiskati. Da prišlo je tako daleč, da je Berger celo izja-vil, da sumi Janeza. To je pa Janeza tako pograbilo, da je odpovedal službo. S tem pa je napeljal vodo le na Bergerjev mlin, kajti ta je sedaj javno povedal, kaj da misli o Janezu Takoj se je vršila hišna preiskava, a tisočaka ni bilo nikjer. St. 9 Janez je zapustil Bergerja s težkim srcem, ne radi tega, ker je zgubil službo, ampak zato, ker je bilo njegovo dobro jme' njegova poštenost v nevarnost«. Bal se je in po pravici, da mu bo težko, dobiti prime-roma tako dobro službo, in kar je bilo najhujše bal se je, da ne bo mogel svoji bolni materi nič pomagati. V tem brezupnem položaju se je hotel še z večjim zaupanjem zateči k Tolažnici žalostnih. Ko je začul zvo nove, ki so vabili v cerkev k šmarnicam, gnala je tudi njega neka notranja sila bolj kakor kedaj v cerkev. Zdelo se mu je, kakor da sliši prijazen glas, ki mu vliva tolažbo v njegovo užaljeno srce. Imel bi sicer dovolj dela, saj mora dobiti kje stanovanje, treba bi bilo povprašati kje za kako primerno službo, a Janez je vkljub temu šel v cerkev, poslušajoč notranji glas, glas majnikove Kraljice. Vstopil je in molil z nekim posebnim zaupanjem, proseč Tolažnico žalostnih, naj ga nikar ne zapusti, posebno sedaj, ko mora skrbeti za bolno mater. In kakor vedno, tako je tudi danes dobil v vroči in zaupljivi molitvi mir in tolažbo. Že se je cekev skoraj popolnoma izpraznila, ko se je tudi on odpravljal. Zunaj pred vratmi ga je dobil nek mož, s katerim sta se dobro poznala iz kato liških društev. Pozdravila sta se in prijazni mož ga je ogovoril: „Slišal sem, da ste pri Bergerju odpovedali službo. Prosim, ali bi ne hoteli vstopiti pri meni kot knjigovodja v službo. Ravno pred par dnevi se je izpraznilo to mesto in vesel bi bil, če bi vas mogel dobiti." .To je nepričakavana sreča zame', je vzkliknil Janez, .gotovo se imam zahvaliti za-njo Mariji." „Da Mariji se morate zahvaliti", je dejal stari gospod. „Poznam vas kot dobrega krščanskega mladeniča že iz naših društev in od takrat sem vedno želel, da vas dobim v službo. Ker pa ste imeli dobro mesto in ker je bil vaš gospodar z vami zelo zadovoljen, vas nisem ravno hotel k sebi izpeljati. Sedaj je pa drugače. Mislil sem si, da naj grem kar k šmarnicam k jezuitom in tam vas bom lahko dobil in potem se lahko ustmeno pomeniva. Kakor vidite, se nisem motil." „Ali pa tudi veste, zakaj sem odpovedal pri Bergerju službo?" je odvrnil Janez in rdečica je oblila njegov obraz. rSeveda sem slišal, kako grdo vas je Berger sumničil", je dejal ta „in verjemite mi, da se nisem preveč čudil, ker poznam tega črnogledneža." „In vi se upate, mi zaupati vse svoje premoženje." »Zakaj pa ne?" je odvrnil hitro novi Janezev gospodar. „Krivo sumničenje pač lahko koga užali, a radi tega še ni nikdo tat ali ubijavec, če ga kdo sumniči. In sedaj pa pojte z menoj, da se doma še bolj natančno domeniva o vsem." Izprememba službe je imela za Janeza le dobre posledice. Četudi ni imel pri Melcerju večje plače kakor pri Bergerju, ga tu niso za-sramovali in gledali postrani, ker je opravljal dolžnosti vsakega pravega kristjana in Melcer mu je tudi z veseljem dal tistih 50 gld, da jih je poslal bolni materi. Spoznal je tudi Berger — seveda prepozno — koga je zgubil. Prišlo je na dan, da je janeža krivo sumničil, in da je izginil tisočak le vsled njegove — namreč Berger-jeve nepaznosti. Spravil pa je bil v kuverto, katero ga je potem nevede porinil v koš za papir, ki je bil vedno poleg njegove pisalne mize. Ko pa je pozneje pogrešil še eno važno listino, je potem prebrskal ves papir v košu in je dobil tudi oni tisočak. Težko zelo težko atmosfer, to se pravi, v tem prostoru je 100 krat tako velika množina zraka, kakor, zunaj v enako velikem prostoru, in ta zrak tišči na vsak kvadratni centimeter (1 cm1) s silo 100 kg. Za tem prostorom se nahaja pnevmatični stroj, ki je podoben malemu parnemu stroju s tremi cilindri in žene dva vijaka. Ker bi pa zračni tlak spočetka premočno gnal torpedo, potem pa preveč opešal, je pred strojem še mali reservoar, ki je z ventili in zaklopi tako vrejen, da zračni tlak iz njega prehaja v stroj le s silo 40 atmosfer. Zadej ima torpedo krmilo, t. j. pokončno pločo, katera naj torpedo vzdrži v ravni smeri da ne krene preveč na desno ali levo. Vijaka se sučeta na svojo stran, to je potrebno, da ženeta torpedo dalje. Ko bi bil le en sam vijak, bi se pri neznatnem odporu kmalu začel celi torpedo v vodi sukati okrog svoje osi, mesto da bi plaval dalje. Seveda morata prirejene cevi, katere torpedo ob vodnem površji, ali pod vodo spustijo proti sovražniku. Toda kmalu so začeli staviti nalašč v ta namen majhne pa jako brze ladjice, katere iz plehate cevi s pomočjo zračnega pritiska (redkokedaj s smodnikom) vržejo torpedo v morje v smeri proti sovražni ladji. Prvotne torpedne ladjice so bile le okrog 20 m in 2 5—3 m široke, vsebina jim je znašala 20—30 ton, parni stroj pa je imel 200 - 300 konjskih sil, kar je ladjici dalo brzine do 20 milj na uro. Ker pa tako majhne ladjice niso bile sposobne za kako samostojno delovanje in se vsled neznatne zaloge premoga niso mogle od obrežja ali od glavnega brodovja oddaljiti, so pričeli v zadnjih desetih letih precej večje torpednice staviti. Vendar so pridržali tudi še male ladjice za obrambo obrežja, zlasti pa imajo velike oklopnice po eno ali dve taki ladjici Strelivo Regulator Stisnjeni srak Stroj Krmilo in vijak Torpedo Cev za spuščanje torped Elekt. svetilnik Prost, ea povelj. Cev *a tpu-Sčat\Je torped Rušilec torped (prerez) 0»e >o tpM-ieanf* torped A Kabina aa ofle. B Jediln. C Salon E Premog D Pitna voda F Parni kotli G Stroj J Shramba H Spalnica K Municija L Shramba M Vijak se je toliko premagal, da je sporočil Janezu, da mu je delal krivico in ga prosil odpuščanja. Ko je prebral Janez Bergerjevo pismo, je vzkliknil: „0 Bog, kako si dober!" Takoj je odpisal Bergerju: rJaz Vam nimam kaj odpuščati, ker sem Vam že davno odpustil. Odpusti naj Vam samo še dobri Bog!« Torpedo. Torpedo ima obliko velikanske smodke, je približno pet metrov dolg in meri v premeru 40 cm. V sprednjem delu je vloženo strelivo, navadno 40 kg. strelilne pa vole. Iz torpeda moli kratka čveterorogljata jeklena ost, s katero zadene torpedo ob steno ladje in tako vžge strelivo. Precej za strelivom se nahaja jako umetno sestavljen regulator, ki naj torpedo ohrani v pravilni legi in smeri. Na sredi torpeda je večji predel, v katerem je zrak s sesalko stisnjen na 80—100 imeti vijaka tudi narobe zakrivljene lopatice, da oba v isti smeri delujeta. Oba vijaka ženeta s zračnim tlakom 40 atmosfer torpedo v vodi s hitrico 8—9 m na sekundo kacih 800 m. daleč. Ako se sila vsega zračnega tlaka naenkrat napelje v stroj, se torpedo premika s brzino 14 m. na sekundo, vendar pa hitreje opeša in doseže le daljavo 300 do 400 m. Vsa ta naprava bi pa ne zadostovala za praktično uporabo, ko bi ne bil torpedo tudi tako urejen, da plava vodoravno in v isti poprej odločeni globini pod površjem. Njegova specifična teža mora znašati prav toliko, kakor (morske) vode. Tedaj plava on tudi v vodi in sicer tako, da je ves potopljen v vodi. Za uporabo je pa treba torpedo spraviti 2—3 m. pod površje vode in ga v tej globini tudi obdržati. V ta namen ima služiti posebna priprava. Kako pa torpedo spraviti v vodo? Velike ladje imajo nalašč v ta namen na krovu in jih v slučaju potrebe spustijo v morje. Večje sedaj moderne ladje torpednice so 40—45 m dolge, 4—5 m široke in imajo vsebine do 150 ton. Neprimerno močni parni stroj 2000—3000 konjskih sil jim daje brzine 24—30 milj na uro. Na krovu imajo te ladjice 2—4 plehate cevi, iz katerih mečejo torpedo v morje proti sovražni ladji. Seveda tako streljanje ni ravno poceni, kajti en sam torpedo stane okoli 7000 K in je s strelom vred tudi sam uničen. Na malih ladjicah je le 7—10 mož posadke, večje torpednice pa imaje posadke 25 mož in so orožene navadno z 2 lahkima topičema. Te ladjice so postale težkim oklopnicam jako opasen sovražnik. Ker so mnogo hitrejše kot oklopnice, tedaj jih morejo na-gloma in v večjem številu napadati, v slučaju nevarnosti se umaknejo, in težke ladje jih ne morejo loviti. Ako se približa oklop-nici na 300 m, vrže nanjo torpedo, ki jo na to daljavo gotovo zadene in nevarno poško- duje, ako je celo ne uniči. Oklopnica se brani le s svojo silno topnico. Iz svojih mnogoštevilnih brzostrelk siplje železno točo na malo ladjico, da jo v malo trenutkih popolnoma razbije, ako se pravočasno ne umakne in ne odbeži. In ker je mali zavratni sovražnik zlasti v temni noči zelo nevaren, morajo velike ladje vso noč z močno električno lučjo razsvetljavati vso okolico ladje in sovražnika poprej s topovi pozdraviti, predno se jim približa na 3—400 m. V pomoč in obrambo težkih in zelo dragih oklopnic (velika oklopnica stane 20-25 milijonov kron) so jele mornarice izdelovati še drugo vrsto ladij, namreč ruši lce torpednih ladij. Te ladije niso posebno velike, 60-70 m. dolge m imajo 350- 500 ton vsebine. Njihovo glavno orožje je pa njihov mogočni stroj in silna hitrica. Na te razmerno majhne ladje postavljajo stroje, kakoršne so pred malo leti imele le velike oklopnice s 5000—8000 konjskih sil. Ta neprimerno močni stroj žene ladjo 30—33 milj na uro, in še celo ta hitrica se je v posameznih slučajih prekoračila. Kot orožje jim služi 5—6 lahkih brzostrelnih topov. Te ladje morajo kot nekaka častna straža obdajati oklopnice, zasledovati male torpedne ladjice in jih s svojimi brzostrelkami rušiti. Razun topičev imajo tudi še 2—3 cevi za spuš anje torped. Kakor je iz slike razvidno zavzema skoro vso notranjščino ladje parni stroj in prostor za premog, ki je založen tudi na obeh straneh stroja ob vsej dolžini ladje in ima mesto oklepa zabraniti, da kaka kroglja tako lahko stroja ne poškoduje. Razgled po domovini. Vseslovenski shod na Brezjah. Danes nasnanjamo, da ae boletoa naBreijah vršil shod mlade-ničev iz vseh slovenskih pokrajin, torej ne samo s Kranjskega, ampak tudi s Štsjerskfga, Primorskega in Koroškega. Želeti je, da bi na Brezje prišli vsi mladeniči, katerim je le mogoče. Tu naj bo sbrana vsa Slovenija v malem. Sklenjeno je tudi, da istočasno priredi na Brezjah »Slovenska kričans k o-socialna zveza« svoje letno zborovanje. Dan in obširnejši vspored še naznanimo, danes le opozarjamo vsa naša društva, da ae pripravijo na ta izlet. To bodi veličastna prireditev, ki naj priča o moči in krepkem delovanju nsše organizacije. V tem smitlu takoj na delol Prireditev ima v roki č g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Njemu naj ae poSiljajo morebitne ielje. Mladeniči, na noge! Vsi, ki ste vrli sinovi matere Slovenije in sv. katoliške cerkve, pohitite letos na Brezje k Brezmadežni! Vojska na Daljnem Vzhodu. Prireja dr. Evgen Lampe. To delo bo prinašalo natančni popis vojske in vzhodnih dežela, v katerih se je vnela sedanja velepomembna vojska. Vsak snopič bo bogato ilustriran. Prinašal bo bojne slike, slike vladarjev in vojskovodij, pokrajinske slike, zemljevide in druge podobe. Na mesec izideta po dva snopiča, katerih vsak bo obsegal 16 strani. Cena snopiču 20 h. Naročnina za letnik 24 snopičev znaša 4-80 K, za 12 snopičev 2 40 K. Naročnino sprejema upravništvo „Dom in Sveta" v Ljubljani. Umeščeni so bili č. g. Frančišek Dolinar, župnik pri Sv. Katarini, na župnijo Cerklje pri Kranju, č. gospod Janez Meršolj, kapelan na Dobrovi, na župnijo Sv. Katarina, č. g. Anton Kocijančič, doslej župnik na Gozdu, na župnijo Mirna. Gorenjske novice. * Stavka na Javorniku in Savi. Dnč 16. aprila so vsi delavci (okrog 400,) na Javorniku v tovarni Kranjske industrijske družbe ustavili delo. Stavkanje je bilo popolnoma opravičeno, naravnost potrebno, kajti ondotnemu delavcu so se godile velike krivice, katere je generalno vodstvo pač lahko videlo, a jih ni hotelo popraviti. Vzrokov za štrajk je bilo dovolj, neznosni pritisk od strani nadzornikov, vedna nevarnost telesne poškodbe, in pa sramotno nizka plača. Po novem letu je bilo veliko delavcev s Save prestavljenih v novo tovarno na Javornik. Delavci so v novi tovarni veliko več trpeli, a zaslužili mnogo manj. Mnogi družinski očetje so zaslužili za težko delo komaj 60 kron na mesec, zato so družine trpele pomanjkanje. Nekateri boljši delavci so na mesec nad 50 kron manj zaslužili kakor prej na Savi. Poleg tega je v novi tovarni nevarnost za življenje, ker je družba pri zidanju tovarne silno varčevala in naredila tako majhne prostore, da so se mogli delavci komaj gibati. Ni čuda, če se je pripetilo že v tako ozkih prostorih več nesreč. Potem so pa še nekateri mojstri in nadzorniki kar naravnost surovo ravnali z delavci. Ker vodstvo ni hotelo odpraviti teh kričečih razmer, so bili delavci prisiljeni delo ustaviti. Na vodstvu je bilo sedaj ležeče, da bi delavci takoj zopet nastopili delo. Toda generalni direktor Luckmann je delavce, ki so mu povedali svoje pritožbe, na razžaljiv način odgnal od sebe. Delavci pod starimi pogoji seveda niso mogli vstopiti nazaj v tovarno. Tako je štrajk javorniških delavcev trajal trinajst dni. Med tem je pa vrelo in kipelo tudi med delavci na Savi. Tudi v tovarni na Savi ni bilo vse tako, kakor bi bilo želeti. Zlasti delavke so morale veliko prestati. Večkrat se je z njim surovo ravnalo, dajali so se jim razžaljivi priimki itd Za težko delo so pa bile uborno plačane. Najboljša je imela na dan 60 kr mnogo samo po 30. Kako si naj potem s tako nizko svoto preskrbi stanovanje, hrano in obleko? Zato je umevno, da je tudi na Savi izbruhnil štrajk, zlasti še, ker so bili delavci na Savi ogorčeni, da vodstvo nede ugoditi javorniškim. Povedali so naravnost, da toliko časa ne gredo na delo, dokler ne dobijo javorniški delavci svojih pravic. Zato seje začela v torek 26. aprila splošna stavka tudi na Savi. Trajala je tri dni. Slednjič je Luckmann izprevidel, da ne more z glavo skozi zid in je ustregel upravičenim zahtevam delavcev. Dne 29. aprila se je delo zopet začelo. — Štrajk se je vršil popolnoma mirno, kljub temu, da je trajal 13 dnij in da je zadnje tri dni štrajkalo blizu 2000 delavcev. Orožniki, katerih je bilo zadnje dni nad 50 tukaj, niso imeli čisto nič opraviti. Prav to, da so se delavci tako mirno zadržali, govori zanje, da so imeli za stavkanje pošten povod. Ta štrajk je velikanskega pomena za tukajšnje delavstvo in brea dvoma tudi za drugo po Gorenjskem. Sedaj so delavci spoznali, da potrebujejo močne organizacije, s katero bodo vedno lahko dosegli svoje pravice. Pripravlja se že ustanovitev strokovnega društva. Pa še nekaj! Delavci so tudi uvideli, kje naj iščejo svojih prijateljev, ali pri kat. narod, stranki, ali pa liberalcih, ki so v zvezi z nemškim kapitalistom Luckmanom, katerih glasilo je na podel način napadalo delavce, ker so zahtevali svoje pravice Tudi pri javnem shodu na Javorniku in na Savi, katerih se je udeležila velikanska množica ljudi, se je pokazalo splošno ogorčenje proti »Narodu". * Hišo žalostnega spomina na Savi pri Jesenicah, kjer se je zadušila meseca novembra preteklega leta nesrečna Koširjeva družina, so ta teden podrli. Na istem mestu zgradi tovarna uradniško poslopje. * Rudnik pri sv. Križu nad Jesenicami bo tovarna opustila, ker je ruda pošla Med ljudstvom je razširjena pravljica, da se bo takrat, ko bo samo še šest rudokopov v rudniku, prišlo do čistega zlata. Morda je pa le tam kje globoko v zemlji skrit zlat štrakelj. * Delavska tabora lahko imenujemo sijajna dva javna shoda, ki sta se vršila dnč 24. in 28 aprila, prvi na Javorniku, drugi pa na Savi. Tako mnogoštevilno obiskanih shodov je bilo še malo. Delavstvo na Javorniku in Savi se je obeh shodov vdeležilo polnoštevilno, na prvi shod je prišlo še mnogo drugih iz okolice, ki so pokazali, da so prijatelji delavcev, da stoje na njihovi strani v borbi za njihove pravice. Na shodu na Javorniku je bilo navzočih do 3000 mož. Shod se je izjavil navdušeno za nadaljevanje stavke do končne zmage. Izrekla se je zahvala dr Susteršiču, ki je tako možato nastopil za korist stavkujočega delavstva, obsodilo se je nesramno pisarjenje „S1. Naroda" zoper delavce. Na shodu na Savi je bilo do 2000 udeležnikov, ki so glasno pritrjevali gospodu dr. Kreku, ki jim je v svojem povoru pojasnil, kakšne morajo biti razmere med delodajalcem in med delavci. Po pravici lahko rečemo, da se je s tema shodoma začelo za našo gorenjsko stran novo politično življenje. * Javen shod bo prihodnjo nedeljo dnč 8. maja popoludne ob treh na Jesenicah na vrtu g. Ferjana na Savi. Govorila bosta gg. poslanca dr. Šustcišič in dr. Krek! Možje, vdeležite se v obilnem številu shoda, pridite tudi iz okolice! Iz Poljanske doline. * Neizvoijeni poslanec Novak je na aprilovi osaiini, ki so jo liberalci v obliki shoda obhajali v Srednji vasi pri Poljanah, liberalce užalostil za pol stoletja naprej, ko je rekel: „Zmage mi pač ne pričakujemo, toda naši nasledniki jo bodo doživeli". Slab „trošt". * Izvanredna čast doletela je tratar-skega liberalnega župana. Dobil je pri dopolnilni deželno-zborski volitvi en glas. Torej voljen enoglasno. Častitamo! * Vprašanje: Koliko časa v teku štirih let so tratarski liberalci kazali klerikalne nazore? Odgovor: 1. 1903. dnd 8. novembra pol ure. To so izvanredni značajneži. * Odkritosrčno spoznanje. »Agitiral sem po dveh župnijah, strgal ene podplate, naredil pa nič." —Tako je menda vzdihnil »Žabjevaški Šiškar". Pletenje jerbasov in vezanje metla možu bolj gre izpod rok, nego agitacija Je že smola! * Boj proti posojilnici v Poljanah. Gospodarska organizacija razvila se je bila v Poljanah lepo kakor malo kje. To je pa bčdlo v oči nasprotnike kmeta, to je: očitne in tajne liberalce. Zakleli so se, da morajo uničiti organizacijo in pomagala jim je nespretnost ali hrepenenje po dobičku po- sameznih oseb v zadružnem življenji, ki se pa nahajajo danes v liberalnem taboru, da je opešala gospodarska zadruga. — Stojita pa nepremaknjeni posojilnica in mlekarna, katerima načelujeta Pintar Urban iz Lovskega brda in Grošelj Fran iz Dobja. To sta premožna previdna posestnika, ki zaslužita neomejeno zaupanje. — Vnel se je pa v zadnjem času hud boj proti posojilnici in proti mlekarni, ki ga vodijo nevidne roke, a ga zastopata v javnosti brata Stanonik Jurij z Lovskega brda in Stanonik France iz Žabje vasi, ker se pravim voditeljem ne zdi zdravo, pokazati se na dan. Boj se pa vrši tako, da se obrekujeta imenovana načelnika na vse mogoče načine in pri vsaki priložnosti v to svrho, da se vzame s tem ugled zavodu, ki ga vodita. Počenjanje je trajalo toliko časa, da je končno sodišče poseglo vmes in obsodilo brata Stanonika zaradi »častikraje". Le ta obsodba pa bodi Poljancem merilo, kdo da hodi prava pota in pa, da sta hranilnica in mlekarna v zanesljivih rokah, katerim se sme popolnoma zaupati. Iz Predoselj. * Pritožba zoper volitev. Občinski odbor smo izvolili že pred 6. tedni popolnoma v smislu katol. narod, stranke, ali župana še sedaj nimamo, ker so nekateri Primskovljani skovali pritožbo. Pa se nič ne bojimo, ako bi bila tudi volitev ovržena. Bodemo pokazali Predošljani, da znamo več nego hruške peč'. * NaSa okrajna cesta. Pred nekaterimi leti, ko smo sami okrajno cesto nasipali, smo imeli veliko boljšo cesto nego danes. Poglejte cesto iz Britofa skozi Predoslje in Kokrico notri do Bele. Na Britofskem mostu in pred Žebrejevo žago bi človek kmalu utonil v blatu. Cesta že več let ni bila nasuta. Kaj pomaga, ako se potrese malo šodra, med katerim je že popred polovico blata. Cesta ni pravilno izpeljana. Voda se nikamor ne-more odtekati, ker ni pravilno izpeljanih kanalov. Ko bi se cesta dobro nasula, pri krajih blato odstranilo, bi šla voda na strani in se po gotovih kanalih odtekala, potem bi bila vsa cesta drugačna. Na cesti od Britofa proti St.Jurju sta dva delavca te dni en dopoldan nametala nekaj kamenja, toliko, da ti voz tako otresa, da bi si človek jezik odgriznil, ako bi usta skupaj ne tiščal. Tako smo za več let odpravljeni. Pa kaj, naš gospod cestni načelnik se pripelje komaj vsako leto enkrat po naši cesti in še takrat mu njegova dolga cigara dela toliko dima pred očmi, da ne vidi ceste. In pa tisti njegov cestar pride na vsakega pol leta enkrat do Baštonove Mane v Orehovljah, kjer se takoj zjutraj tako dušo priveže, da se celi dan ziblje v prijetnih sanjah okrog svoje lopate. Napeljavanje gramoza bi se moralo vsako leto oddajati po dražbi, ali naš gospod cestni načelnik odda napeljavanje gramoza na cesto kar pod roko svojim znancem in prijateljem, kateri hitro navozijo nekaj kamenja namešanega z blatom v tistih škat-Ijah na kupe, zaračunjene za kubične metre in pol kilometra jeden od druzega oddaljene. Tako je naša cesta opravljena. Kmet pa plačaj, tiho bodi in delaj! Naj bi slavno županstvo nekoliko podregalo gospoda načelnika, da bi tudi nam popravljal cesto, ne pa samo tam, kjer se vozi smleški baron. * Beznice. Tista Baštonova Mana še yedno toči pijačo ponoči in podnevu v svoji hiši, akoravno ima dovoljenje le čez ulico. Imela je že sitnosti in pota, pa jih bo imela še, če ne bo drugače. Vsako nedeljo se zbirajo tam pred hišo fantje, pijejo in balinajo, ne pustijo v miru v cerkev gredočih ljudi, se posmehujejo dekletom tako, da se nekatere že celo ne upajo mimo iti. Ta Mana menda izposojuje tudi prepovedane romane, na kar opozarjamo gospoda župnika, da to stvar preišče. Ravno tako toči tudi Golčova Meta kar v hiši, akoravno ima dovoljenje le čez ulico. Še piskača si najame, da se malo zavrtijo, pa saj ji ni zameriti, ker je vdova in dekleta 'ma za možitev. — Eden, ki slabo vidi, pa dobro sliši, drugi pa dobro vidi, a slabo sliši. * V Smledniku je bilo pri volitvi 16 liberalnih glasov. Da zadnjega časa pri nas ni bilo kaj liberaloev. Kar naenkrat si je »mislil vrag, da mora zasejati nekaj ljulike med pfienioo — nekaj liberalizma med naše ljudstvo — in napraviti razdor med nami. Nalttela se je neka napol gosposka družba skupaj, ki ima svoje posvete v Jožkovi kamri, kjer delajo svoje plane. D* boste poznali to družbo, vam jo predstavimo: Prvič baron, ki si ne šteje pod svojo čast, po svojih poslancih loviti reveže in pijančke po bajtab, da bi mu kaj naprej pomogli, zato je pa tudi spoštovanje izgubi*. Drugič vahtmajster, mož reda in postave, ki uganja veliko polivko, ima naročen umazani „Narrd" in ga razdaja okolu. Kako morejo ljudje imeti ca-upanje v takega politikarja, da bo nepri-stransk ?! Tretjič uči elj Rt{ e, ki mu njegov liberalisem ne brani jemati cerkvenih kronic za orgljanje. Tem sekundirata tudi naši frajli, učiteljica in poštarica, ker je dandanes tako bolj nobel, malo liberalen biti, in nobel so pa take ženske rade. Dalje birt Joik, posestnik kovačnise za smleški liberalisem, in njegova •gospa«, ki pravi, da bo brala „N«rod", če se ji tudi vsaka linoa zapre. Lepo tako govorjenje za žensko 1 In v svoji visokosti pravijo ta gospa, d« jim ni nič zato, čeprav k njim nobeden v ofitarijo ne pride razun liberaloev. Pomislite vendar, koliko morejo smleški liberalci ispiti, da lahko sami eno oštarijo ven držčl »Klerikalci" si bodo pa le zapomnili, kaj so Joikova gospa, rekli! Dalje Bi»i pa nepoboljšljivi Jeraj, ki ae je z duhovni kregal, ko že ni nikdo vedel, kaj se pravi biti liberalec. In končno tam na oni strani Save, Brojc, ki je dejal, da bi raja plačal 100 goldinarjev, kakor da je sosedna občina izvolila dva zaslužna duhovna za častna občana. Lepo tako govorjenje ia človeka, ki ima strica častivrednega duhovna v visoki službi' — To je naš« slavna liberalna družba, ki nosi zvonec; drugi so pa backi, ki ta zvonec poslušajo in za njim capljajo. — Če smo pa to družbo doslej nekako mirno gledali pri njenem početju, v bodoče ne bo več tako, če bodo še kaj poakuSali. Tudi ne bomo pustili, da bi nam liberalni birtje, ki že s strupenim iganjem ljudi pridijo, jih pridili še s strupom svojega liberalizma! Če to ne bo sadoatovalo, bomo pa ie kaj povedali, kar — ie vemo. * Za pogorelce gredo lahko prosit smleški liberalci brez vseh pravic — tako je dejal moder mož — ker so trikrat zaporedoma do tal pogoreli. * Trbojskl učitelj Krek, kateremu se na prvi pogled vidi, da nima dosti v glavi, ia liberalca je pa vendar dosti kunšten, ker je ia liberalca najbolj zibit človek ravno dosti moder, ta Krek je obljubil nekaterim žejnim trbojskim volivcem aodeo piva, ie bodo ž njim volili. In te žejne muhe so res šle na ta med. To ao mož;e, po „krugeloiu naprodaj! * Umrl je v Kaplji vasi posestnik in vinski trgovec g. Janez G r ii n t h a 1 st. v 67. letu svoje dobe. 0 Kamniški vlak je pretečeni teden omagal na potu. Do Mengša se je še privlekel, naprej pa ni mogel. Nekaj se mu je v prsih polomilo. Prišel mu je drug vlak* na pomoč. * V Mengšu bode na vnebohod slovesno ustanovljena Marijina družba za dekleta in mladeniče. * Kamniški župan, ki je ob enem načelnik cestnega odbora, si ne upa iz Kamnika, da bi ne videl slabih občinskih potov. Z rokami v žepih se izprehaja rajši po mestnem tlaku, ljudi pa pusti gaziti do gležnjev po blatu, češ za hribovce je vse dobro. Naj gre v deževnem času v tuhinjsko dolino ali pa proti Tunjicam in gotovo bo prišel slabe volje nazaj. * Dobro napreduje slov. katol. Izobraževalno društvo v Moravčah. Na praznik Marijinega oznanenja smo imeli krasno predavanje o slavnem rojaku našem baronu Vegu, kjer so naš shod poveličali pevci iz Vrhpolja pod vodstvom organista g. K. Prosenca. * V spomin I50letnice slavnega rojaka našega barona Vege se je opravila 23. marca pri podružnici sv. Križa pri Moravčah sveta maša, kjer se je tudi potrebno ukrenilo za popravo Vegovega doma. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. f Iz Prežganja pri Litiji. Podpisani občinski odbor in drugi ljudje v župniji Prežganje so z ogorčenjem zvedeli, da je neki liberalni mazač v 75. številki (2. aprila 1904) liberalnega .Slovenskega Naroda" napadel našega občespoštovanega gospoda župnika. V tem dopisu obrekuje in laže, kako da župnik sramoti liberalce, da ni pustil za botra nekega liberalca, ampak da je poslal po učitelja, kako da dela petijot itd. Vse to je ostudno obrekovanje, od prve do zadnje besede popolnoma izmišljeno in zlagano. Naj-prvo izjavimo, da v župniji Prežganje očitnega liberalca ni, ampak so vsi brez razločka pri treh volitvah jednoglasno volili poslance katoliško narodne - stranke; tudi ^Slovenskega Naroda" v celi občini ni. Iz tega sledi, da je podla laž, da bi bil gosp. župnik Jaklič kedaj kakega liberalca spodil iz cerkve in ga ne pripustil za botra. Lai je nadalje, da se je g. župnik branil krstiti kedaj kako dete. Najbolj imenitna laž pa je, da bi bil g. župnik potem, ko je liberalca spodil iz cerkve, poslal po učitelja, ki ga tukaj sploh ni, ampak le učiteljica. Tudi je smešna laž, da bi g. župnik delal strupen petijot, zato ker nima vinogradov ne vinskih tropin. Ljudstvo je silno ogorčeno nad tem ostudnim obrekovanjem in se čudi, kje se je dobila taka propalica, ki na ta način obrekuje. Po-milujemo pa bravce .Slovenskega Naroda", da se dajo „futrati" s takimi lažmi in obrekovanjem, posebno še za velikonočne praznike. Najbrž »Slovenski Narod" nima druzega gradiva za list; zato si liberalni pisači v Litiji ali komiji v Lubljani take reči izmišljujejo. Tisti pa, ki take izmišljene zlobne laži v „Slovenskem Narodu' objavlja naj pomni: bolj ko svoje blatne odpadke na našega občespoštovanega g. župnika meče, večje zaupanje in spoštovanje imamo do gospoda. Županstvo občine Trebeljevo dne 19. aprila 1904. f V Polšnlku so začeli drugi teden po velikinoči podirati staro cerkev. Ljudje delajo z veliko unemo. Nova bo znotraj do-gotovljena vže to leto, zunaj pa prihodnje leto. Posvečena bo najbrže brezmadežni Devici Mariji in sicer Lurški v spomin pet desetletnici, ako bodo dovolili v Rimu. Sedaj je bilo Marijino rojstvo. Prošnja prav mila do vseh vrlih častivcev Marijinih je pa ta: Goreči častilci brezmadežne Gospe, pokažite nam dobrohotno srce in radodarne roke! f Pojasnilo. Daoarja v L;t-ji pobirati res obč. naklado od opojnih pijač v obSioi Trebeljevo. Na poroSilo „Domoljuba" z dne 7. aprila in v »Slovencu" t dne 15. april« bodi * odgovor in v pojaanilo sledeče: Nj res, da je občinski odbor obč ne Trebeljevo akle.iil pobiranje obč. naklade od ftganja sama pri obitnikib. Kajti ko bi res tako sklenili, bi njim pač si. del. odbor tega ne dovolil pobirtt1. Dacarja res zahtevata naklido od žganja tudi od kmeikib posestnikov, katero imajo iz domačih pridelkov za domačo porabo. Zahtevata pa to naklado opravičeno, po zakonu. Plača pi njima vsaki posestnik, kdor ima nezadacano žganje. L<) eden ae je vstavljal; I o pa je videl, da ae temu vstaviti ne more, je napCB^ed tudi on aam priznani mu znesek dacarjema poslal. Dacarja torej ne delata to na svojo roko, zato tudi denarja ne bodeta strankam naša; nosila. Denar se oddaja občini, sa katero se nabira. LUijt, dne 18. aprila 1904. Jakcb Otrin, dež. dacar. f Mrtvo truplo so dobili obešeno v gozdu grmaške graščine dne 28. aprila. Spoznalo se je, da je bil to Franc Groznik iz ^tange. Obesil se je že v začetku pesta, a našli so ga šele sedaj. Vzrok samomoru je bilo žganje. f Na Libergl, šmartinski podružnici, so v enem tednu že štiri pokopali. Ljudje tožijo, kaj bo, če bo šlo tako naprej, ker je zdaj veliko dela, a delavcev malo: vse tišči v tovarno, v Ameriko, sedaj pa še v jamo f Lep zgled vernosti je dal ljudem svetli knez Robert Windischgriitz, ki se sedaj mudi na lovu na svojih graščinah. Pripeljal se je v jutro 18. aprila, in ko se je peljal mimo cerkve, je ravno zvonilo k sv. maši. Hitro je ukazal ustaviti voz, ki je čakal pred cerkvijo, sam pa je šel k sveti maši, kjer je :>tari knez prav pobožno molil. f Na Primskovem se je pričel v soboto, dne 30. aprila, sv. misijon. Vodita ga dva čč. oo. lazarista. Ljudje se ga silno ve-selč in z vnemo udeležujejo. Sklep je bil v torek 2. maja z veličastno procesijo in obilno udeležbo. f Sava je pri Litiji silno narasla, a sedaj spet upada. Popravila pri mostu prav dobro napredujejo. f Delavke se vračajo z Nemškega v naš okraj, ker je tam zanje slabo preskrbljeno, bodisi v dušnem, bodisi v gmotnem oziru. + Namerava se veliko skupno romanje po binkoštnih praznikih na Brezje in Bled iz šmartinske župnije in dekanije. Z ribniške zemlje. t Preklic. Podpisana Terezija Gatže iz Ribnice št. 83 preklicujem tem potom vse žaljivo govorjenje, ki sem ga govorila zoper t. g Anton« Skubica, kaplana v Ribnici. Moje besede zoper omenjenega gospoda bo bile popolnoma neotesane in obrekljive, ter obialjujem, d > sem tako nepremišljeno in krivično talila čast. gospoda, ki vživa spoštovanje cele iupnije. Obenem obialjujem, da se je morda zaradi mojrijazni podružnici M. B. na Slevici in bo mela ondi shod. f Robarji berejo okoli 60 Domoljubov, J »Slovencev" in 8 »Bogoljubov". f Kje neki so koši? Neki krošnjar e pravil, da je v neki vasi na Gorenjskem ia vsaki hiši tablica z napisom: »Koš-iše.a £am so se neki poizgubili koši, da ga išče Tsaka hiša! f Hranilnica v Laščah je imela v »reteklem letu 261 K 35 h čistega dobička, kateri se bo shranil za stara leta. To je vidni dobiček, koliko imajo pa ljudje nevidnega dobička od hranilnice, pa ni mogoče presoditi, toda to dobro vemo, da je mnogo večji, kakor vidni. f Prerok na Zlatem repu. Vasica Zlati rep je bila toliko srečna, da je imela preroka in čudodelnika tam iz Vipavskih hribov v svoji sredi. Ta prerok ima pa edino to skupno s preroki stare zaveze, da se tudi on ne razume prav dobro s svetno gosposko, kakor so bili tudi v stari zavezi preroki s kralji navadno navskriž. Sicer je pa povsem drugačen. Preroki so delali čudeže zastonj in so se branili darov, ta prerok pa ne stori nič zastonj in se dA mastno plačati. Preroki so delali čudeže in so jih tudi naredili; ta jih pa dela, pa jih ne izdela. Prerokom stare zaveze verjeli so pametni ljudje, temu verjamejo pa le še p r i s m o d e, drugi nihče. f Nov in star obenem je Anton An-dolšek župan na Vel. Poljanah, saj tako smo slišali: „No, kateri je novi župan?" „Ej, kar »ta starega smo spet potrdili." t Častno občanstvo podelili so občinski možje svojemu rojaku in velikemu dobrotniku rodne občine, osobito nove cerkve g. Štefanu Francelj, vpok. učitelju in posestniku^ v St Vidu pri Vipavi. Bog živi še mnogo let vrlega »starega fanta"! f Razuzdani fantalinl iz D/orske vasi so belo nedeljo nečuveno preklinjali pri sv. Gregoriju in iskali boja pri domačih funtih. Toda čast gregorskim fantom, da so trezno premišljeno se ognili boju, dočim bi bili brez težave one štiri vpijate podavili. f Agent je agent. K6se so naročili nekateri gospodarji pri nekem agentu. Toda iz tovarne je prišlo drugačno pisanje in drugačna roba, kakor so pa bile agentove besede. Se rado naredi tako! f Višnikar še zdaj nI plačal obljubljenih 200 kron! f Nova nadzornika ribniške liberalne posojilnice. Do zdaj smo mislili, da je nadzornik nekaj več, kakor oni, ki ga ima nadzorovati, pa so nas ribniški liberalni mogotci drugače podučili. Izvolili so si dva taka nadzornika v posojilnici, da smo se kar za glavo prijeli. Čudimo se prav zares, da se pusti g. Andrej Podboj voliti takemu .fantalinu" za namestnika! Od Šmarja do Vel. Gabra. f Poboljšanje aH ka-li? V zadujem času se čuje po temeniški dolini, da se vtegne velikološki g. župan vendarle poboljšati. Dne 24. aprila, na god sv. Jurja, zavije in zaveže cel volilni zapisnik (ker je blizo 700 volilcev, je precej velik) ter ga sam osebno prinese iz prijaznosti v župnišče, na zopetni vpogled. S prstom pokaže naj- jasneje, da so vsi volilci pravilno vpisani in da ima tudi domač gospod sedaj pravico voliti, dasi ne plačuje še celo leto direktnega davka. Postave občinskega volilnega reda so se torej v županovi glavi spremenile, najbrž vsled »pohvale" od zgoraj. Lahko je g. Gliha zdaj vesel, ker se utegnejo volitve po njegovi želji zopet zavleči do prihodnje velike sobote, on pa ima priliko še nekaj časa sedeti na županskem stolčku, kar mu tako prijetno dč. Možje, vi pa oblecite tisto čednost, kateri pravimo' potrpežljivost, dokler tudi za Gliho ne pride veliki petek. f V ZatiČini sta zadnji dve nedelji zapoved obhajala novo mašo č. o. Bohm in č. o. Kostelec rodom Metličan. G. Bohmu je govoril v cerkvi, kapiteljski vikar g Watzl, g. Kostelecu pa rojak zatiške g. spiritual uršulinski Nadrah. Obakrat je bila prostorna opatijska cerkev polna vernega ljudstva. Tudi mnogo gg duhovnov je počastilo novo-mašnika. Pri obeh novih mašah je bil navzoč Admiral Sjcrydlov, poveljnik ruskega vzhodno azijskega brodovja. mil. g. opat Gerard. — Zatiški samostan ima sedaj že tri rojene Slovence-duhovnike. f V Zatičlnl se je pripetila zadnje dni velika nesreča. Apnenica, v kateri so žgali apno se je podrla in vroče kamenje je hudo opeklo zidarja Krčmarja. Prepeljali so ga v bolnico. Škoda znaša okoli 2000 K. f Šolo novo poslopje, je že davno pod streho. Sedaj bodo jeli pripravljati znotranja prostore. Nova šola, ki stoji na najlepšem mestu, bo v kras celi Zatičini. Iz Belokrajine. f Na Suhoru smo izgubili obče spoštovanega moža, ki je mnogo storil za občino, to je bil g. Pibernik, ki je umrl v Kandiji, kakor je že povedal »Domoljub". Gospod Pibernik je bil vseskozi pošten mož, odločno katoliškega mišljenja, dobrega srca, za katerim žaluje cela fara. Da je pošta na Suhoru in da imamo brzojavno postajo, se imamo zahvaliti ranjkemu. Tudi za šolo in šolske otroke je skrbel. Žalujoči soprogi in otrokom naj bo v tolažbo, da molijo za pokojnega vsi, katerim je on delil toliko dobrot! — Zadela ga je kap na možgane. — N. v m p.! f Nove orgije postavlja te dni na Ra dovici g Kriegel. Da bi le dobre bile in tako bile ponos vrlim župljanom na Radovici — a jih tudi bodrile k dobremu, poštenemu petju, za kar naj bi se zavzela dekleta in posebno mladeniči. Lepi glas orgel v cerkvi naj bi odmeval tudi zunaj cerkve v lepih nedolžnih pesnih, katera bi pela nedolžna srca! 7 Vina imamo Belokranjci še! Stari znanci oglasite se! •j- Imenitno. Pozor! Dobi se samo v Metliki! Kaj? Prva dolenjska posojilnica je edina na celem svetu, ki dolžnikom ne daje nebenih potrdil, koliko so plačali že obresti ali vrnili kapitala, še bukvic jim nobenih ne da! 7 Čemu se repenčita gg. Skušek in Rajmer nad našim .Kmetijskim društvom", tako v vajinih prodajalnah in šnopsarijah, kakor v .Kopiničevi- gostilni? Kol ko sta pa žrtvovala vidva junaka, da se je sploh napravilo društvo? Ali nista mari baš vidva vodila vse tožbe na razne oblasti proti društvu in sta imenitno pogorela, ker se ni meglo niti trohice onih .lumparij" dokazati, kakoršne je prinašal Narod* že vsa leta društvenega obstanka? Odkrito vama, in še marsikomu drugemu, povemo, da ne bomo več dolgo mirna jagnjeta pred raznimi ne resnicami in hujskarijami proti društvu! Posebno vam, nemirni g Rajmer, svetujemo, da pometate pred pragom rprve dolenjske posojilnice*, kot njen bogato plačani kontrolor ! Kaj lepa prilika se vam tu ponuja, da preprečite takošne nečedne in ožlindrane spletkarije, kakoršne smo doživeli ob zadnjem občnem zboru. Pustite pa lepo pri miru .Kmetijsko društvo", ker za vaše skrajno bedaste napade vam nedostaje vsaka stvarna podlaga! Kmetje! mi se pa še tesneje okle-nimo našega društva in še silnejši nse razlega geslo naše: .Svoji k svojim !" Že sama želja nasprotnikov društva, da bi se razdružili. naj nam podžge pogum, da ne dobijo od naših krvavo zasluženih žuljev niti krajcarja v svoje žepe! Čemu bi redili druge, čemu? Vsak je sam sebi najbližji in tudi kmet kmetu! Živelo zato .Kmetijsko društvo* v Metliki! t„Zarukan kmet" je ime, kakršno je dal neki liberalec, ki se je podpisal v ,Na-rodu* za gospoda „Metličana*, vrlim in poštenim kmečkim sinovom. Kmetje, zapomnimo si dobro najnovejši priimek metliških liberalnih metel! t Prvi letošnji shod pri sv. Nikolaju na Gorjancih v fari šentjernejski se je vršil v nedeljo 1. majnika. — Iz Štenrnpertsko-mokronoške doline. f Dvojen požar. — Dnd 15. aprila t. 1. ob pol 9 zvečer je na Vrhu pri Št Ru-pertu požar popolnoma vpepelil trem posestnikom vsa gospodarska poslopja. Dva sta bila zavarovana, eden nič. Ogenj je nastal po neprevidnosti gospodinje, ki je šla z razbito laterno pod streho iskat neko puško, katero je hotel imeti še tisti večer mož postave. — Drugi večer pa je zopet gorelo in sicer v Ravnih. Eno posestvo je popolnoma pogorelo, gospodar sam se je močno opekel, ko je poskušal rešiti tele iz hleva. Odpeljali so ga v kandijsko bolnišnico, a je malo upanja, da okreva. — Naš državni poslanec g. Povše je takoj stavil interpelacijo v korist ponesrečencev. f Novo trorazredno šolo bodo sezidali na Mirni tekom par let Staro šolsko poslopje se bode prodalo. Komisija je določila, da stara šola niti zdravstvenim, niti stavbenim predpisom ne zadostuje. Plačevalni pogoji za novo šolo so zelo ugodni, ker je obrok za 30 let določen. f Čuden poštni voz se prepeljava dan za dnem od Trebnjega do Mokronoga. — Ni omnibus, ni koleselj, ni zapravljenček — sploh s plahto pokrite gare na štirih kolesih s slovesnim napisom: c. kr. pošta. — Se ne peljamo! f Šentruperški liberalci. Zupančič u tuttiquanti hodijo po svet v mokronoško davkarijo. — Ni mazila, ne zdravila! 7 Dvojno predavanje je bilo 1. majnika v kal izobraževalnem društvu na Mirni. — Ustanovni član Jos. Zidar je govoril: O pijančevanju — tč. predsednik pa o židovskem gospodarstvu v Avstriji. 7 Kosi po naših vinogradih že sedaj prerokujejo dobro jesensko kapljo, škrjanci pa pojo o zlati in težki pšenici, ki se nam ob takih lepih majniških dnevih obeta. Trta je pognala ped dolge poganjke, žito pa par čevljev visoko že gleda iz zemlje. Bog daj srečo in dobro letino! Novice iz Boštanja. 7 Katol. slov. izobraževalno društvo je priredilo javen shod pretečeno nedeljo dne 1. majnika. Na shodu je predaval preč. g. dr. Evgen Lampe o kmečkem vprašanju. V svojem živahnem in prepričevalnem govoru je pojasnjeval žalostno stanje kmečkega stanu. Mogočni kapitalizem preti pogin kmečkemu stanu. Kmet torej potrebuje nujne pomoči, da ne propade popolnoma. A edina pomoč tlačenemu kmetu je v gospodarskem zadružništvu. Hvala Bogu, da je le to silno napredovalo v zadnjih letih po vsej slovenski zemlji. 212 kmečkih društev, ki imajo središče v .Gospodarski Zvezi« v Ljubljani, deluje v prospeh kmečkega trpina. V drugi polovici govora pa smo slišali mnogo zanimivega o rusko-japonski vojski. Iskrena zahvala preč. gospodu za njegov trud! f „ČebeIlca" mladeniške in dekliške Mar. družbe je prihranila dosedaj 1750 K. f Znani starinoslovec N. Pečnik iz-kopava sedaj rimska groblja, ki se nahajajo v naši župniji. f Naši vinogradniki se pridno bavijo z rigolanjem in nasajajo novih ameriških trt. To je tudi edino potrebno. Zakaj stara domača se žalibog hitro poslavlja od boštanj-skih vinskih goric. Iz drugih krajev Dolenjske. f Iz Leskovca. .Narodov" dopisnik iz Leskovca je grdo napadel podpisane odbornike, posebno še g. predsednika našega izobraževalnega društva. Vemo, da se g. ka-pelanu ne zdi vredno odgovarjati takemu dopisniku, zato naj mu mi povemo nekaj malega. Vidi se dopisniku, kako mu diši tistih 400 kron, ki jih je gosp. kaplan v par tednih naberačil. kot pravi on Zel6 ga skrbi, kam jih bomo dejali, njega gotovo ne bo-demo vprašali, njemu to nič mar. Le nikar naj se preveč ne čudi: „da smo že tako daleč prišli; da so začeli že kaplani s fanti fantovati." A mi smo ponosni na to, da hoče gospod kaplan biti v naši družbi. Pravite, kako nas gosp kaplan uči kvartati. Veste, saj bi Vam verjeli; samo to je križ, ker gosp. kaplan še — kvart ne pozna. Res, lai ima kratke noge. Nazadnje pa daje dopisnik kar vsem leskovškim faranom lep nauk, „naj bi se jim že vendar enkrat oči odprle*. Vprašamo vas, leskovški farani, kaj si res daste od takega človeka očitati, da so vaša poslopja same raztrgane bajte, kjer je luknjica pri luknjici? Ali boste res pustili, da se teh par liberalčkov leskovških pred vsem svetom iz vas norca dela? Nam pravi dopisnik, kako smo neumni in nam grozi, da nas bode vse po imenu dal v »Narod*. Naj to le hitro stori, mi bodemo ponosni na to; ako ne b6, ga primemo za besedo. Spomni naj se še večkrat našega izobraževalnega društva v „NaroduM, s tem bode društvu le koristil. On se ne upa s pravim imenom se podpisati, mi pa, če tudi nas je nagnal s farškimi podrepniki, se ponosno podpišemo: Podpredsednik: Jožef Kranjčevič; blagajnik: Franc Stare, trgovec; blagajnika' namestnik: V. Koritnik, gostilničar; tajnik: Vinko Arb, mizar; tajnika namestnik: Alojz Gioles, krojaški mojster; knjižničar: Viktor Faletov; pregledovalca računov: Franc Arcb, mizar, in Jan. Kranjčevič. t Vodovod na Raki. Liberalci pišejo, da je obštrukcija kriva, da se ne dela vodovod na Raki. A katoliško-narodna strank« je vodovod na Raki izvzela iz obštrukcije in postavila to zadevo med one ljudske koristi, ki se morajo v prvi vrsti rešiti. Liberalci so pa krivi, da se vodovod ne more delati, ker stavijo svoje liberalne koristi pred kmečke zadeve. Naj se le skliče deželni zbor in videli boste, da bodo katoliško - narodni poslanci zahtevali, da se te ljudske zadeve spravijo nemudoma na dnevni red, liberalci bodo pa glasovali proti, kakor so že storili. Notranjske novice. — Izpred deželnega sodišča. Dne 27. aprila t. 1. se je vršila kazenska obravnava proti Antonu Vovku, posestnika iz Veliko Polje št. 22 občina Vrabče v Vipavi in občinskemu svetovalcu, ki je bil tožen zarad prestave mejnika med soseskinim svetom občin Vrabče, Poddrage in Lozice in pa na-silstva,' ker je pretil gozdnima čuvajema Žgurju in Cigoju z fovčem. Obtoženec ni tajil dejanja glede mejnika, a glede pretenja je izjavi', da se ne spominja na to, ker je bil popolnoma zmeden. Zaradi tega bil je od obeh dejanj popolnoma oproščen. -> — Ne kupujte od Židov. Po Notranjskem je hodil agent od tvrdke „Gebrtider Braun" iz Zolyom na Ogrskem ter prodajal kose in pripravo za klepanje. Svojo robo je zelo hvalil, no res je veliko prodal, ker je še obljubil, da bo poslal take kose, ki so za notranjski Svet najbolj primerne. Za vse, koso, kladivo babico in oslo je zahteval 5 K. Tistemu pa, na katerega bi poslal večino naročnikom skupaj, je pa pismeno obljubil eno koso s pripravo zastonj in še provizijo v denarjih. Naročeno blago pride, toda proti povzetju. Mnogi so vzeli blago, toda videli so, da teh kos rabiti ne morejo in da je vse vredno komaj 40 h. Zato nekateri niso hoteli sprejeti blaga. Zakaj pa kupujete pri Židih? Ali nimamo domačih izdelkov, ki so dobri ? — Nesreča v Trstu. Jožefa Požrla, doma iz Dol. Vrem sta v Trstu dva železniška voza tako stisnila, da je na potu v bolnico umrl. — Shod na Suhorljl je imel drž. in dež. poslanec dr. Žitnik. Shod je bil dobro obiskan. — Prost bi bil rad 191etni prisiljenec Tomaž Gostiš a, pristojen v Sp. Logatec. Od dela v Košani je pobegnil. Od tam je zbežal tudi prisiljenec Anton Muruc. Toda, saj jih bodo kmalu vjeli. — Po Notranjskem kradel je postopač France Črnologar. Jožefu Čuku v Zg. Logatcu je 6. marca vzel iz skrinje obleko. Drugo noč je na Vrhniki Matiju Ogrinu odprl kovček ter mu pobral obleko. Dnč 17. marca pa se je spravil na denar Antona Kobala ter mu vzel okoli 40 K. Za kazen bo sedel pol leta, potem se bo pa šel delat učit v prisilno delavnico. — Grozna tatvina na Razdrtem. Dnč 16. aprila zgodila se je ta grozovita tatvina. Od 1—2. ure ponoči vlomili so tatje v cerkev ter pokradli vse, kar je imelo kaj vrednosti. Vzeli so: dva keliha s patenami, dve dragoceni kroni Jezusu in Mariji, monštranco in ciborij s sv. hostijami vred. Ljudstvo je zelo razburjeno, mnogo jih je jokalo pred cerkvijo. Da, gotovo, to grozodejstvo mora prisiliti solze v oči! Sedaj že Najsvetejše v tabernakelnu ni varno, sedaj že kradejo krone z glave Jezusu in Mariji. A stresti nas mora pri misli, ker moramo čakati še hujših dnij, ako bodo gotovi časopisi pisali tako zlobno. In take časopise so brali tudi na — Razdrtem ! — Majhno zadostilo presv. Rešnjemu Telesu so dali duhovniki, zbrani pri konferenci v Postojni dnč 18. aprila. Zbrali so 106 K 70 h, ki naj se porabijo za napravo novega keliha v Razdrtem. Naj sledije še drugi! — Nesrečna smrt. V Bečajih, župnije sv. Vid pri Cerknici se je peljal posestnik Vičič po hudem klancu navzdol. Pri tem je pa padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil vrat ter bil takoj mrtev. — Od Ponclja do Pilata hodi Jožca tam iz hrenoviške fare, da bi preprečil pisanje o sebi. Danes vam pa povemo, gospod Jožca, zakaj pišemo. Mi vemo, da ste bili kedaj dober mož. Danes ste pa postali strastni liberalec, ali vsaj dela vaša kažejo to. Volite liberalno, vtikate se v vsako reč, in kdor ne dela tako, kakor vi hočete, pa ste hudi nanj, da več ne rečemo. Bodite zopet to, kar ste bili, pa bomo nehali pisati ter vas začeli spoštovati. Prej pa ne, gospod Jožca! — Usmiljene sestre so dobili v Postojni. V novi bolnici, ki je sezidana v proslavo petdesetletnice cesarja, bodo stregle bolnikom. Vendar želimo, da bi dal Bog zdravje Notranjcem. — Vitez švedskega kralja je postal g. Štefan Lapajne, voditelj okr. glav. v Pošto j ni. Dobil jeVasovred prvega razreda. — Častni občan je postal v občini Št Peter agrarni komisar g. Župnek zaradi zaslug pri izpeljavanju ceste pod Javornikom na Stari Trg. — Tatu so dobili. Poročali smo, da je hotel zadnjič nekdo okrasti cerkev v Št. Petru. Ta mož je neki Gorup, pristojen v Slavino. Ga že imajo pod ključem. — Saje so se vnele v slavinski šoli. Ljudje so prihiteli gasit. Tam zapazi nekdo nekega možica ter zakriči nad njim: »Ali si ti tisti turek, ki gospode v cajtenge daješ? Teci, če ne....."In turek je tekel, kakor da so se mu vnele tudi noge. — Na Uncu je pogorela 22. aprila Ri-baričeva hiša z gospodarskim poslopjem vred. Zažgali so najbrže otroci. — Vrzite »Narod" in »Rodoljuba" proč! Videli ste, kako eden farba in kako drugi laže. Čemu bi za farbarijo in laž dajali denarje! Lažeta in farbata naj sama sebe in tiste šeme, ki jima še verjamejo. — Posebno vnet bravec „Domoljubov "je učitelj Silvester na Coiu. Veiika nevarnost je zanj, da postane — Slomškar. Gospodje „napredni" tovariši na noge, rešite tovariša, da ne zaide v pogubni .klerikalni" tabor in ne pade v kremplje „grozovitemu" zmaju! — .Klerikalni" analfabeti. Liberalni učitelj piše v „Slov. Narodu", da je zlasti med »klerikalci" veliko takih, ki ne znajo ne brati, ne pisati. Vprašam: Kdo je tega kriv? Kdo pa uči nas .klerikalce"? Ako nadzornik pride v šolo, in otroci ne znajo brati, ne pisati, kdo bo pokregan? Če pa liberalci znajo brati in pisati, samo .klerikalci" ne, potem ste pa vi, učitelji, pristranski, ker skrbite samo za liberalne glavice ... to je pa grdo, pa tudi krivično je, ker niste plačani samo z liberalnim, ampak tudi s .klerikalnim" denarjem. Sploh je bil pa v št. Vidu pri Vipavi do zadnjega časa za župana mož, ki ni znal drugega brati kakor —■ črešnje, pisati pa sploh ni znal; pa je vseeno inteligenten, kaj ne? I seveda je bil, ker je liberalec; liberalec je pa vsak inteligenten, naj je še tako zarobljen. Pesem o gorenjski volitvi, Čuj, skrhane so liberalne sablje in zlomljene so Tavčarjeve grablje, vsa liberalna stranka plaka, prebridke solze tak pretaka, da Sava stopa čez meje noseča njihove solzč ... Kako se je pa to zgodilo, naj pesem ta bo v pojasnilo: Prelepo nam gorenjsko stran je klical skup volivni dan, ni bilo boja, ne strasti — spočetka se še zdelo ni, da bi preganjali tem6 najhujše klerikalno zl6, a vstala luč je z Bukovice in razsvetlila kmetom lice, in zbrali so se ti možje; kateri, naj se vam povč: Franc Tavčar, mož iz Selc doma, in Šlibar, ki ga vsak pozna, Dolenec Franc, župan iz Loke, ki mož je z liberalne moke, Logonder Peter, Mohar, Hren, vsi neodvisni — kmet noben, trgovci, kramarji, oštirji, učitelji in pa pastirji, profesor Grmek, luč iz Bukovice. pa je razsvetlil kmetske škriee, vsi ti so se na pot podali. Novaka Jožo so izbrali : To moz bo naš. kmet poštenjak bo naš poslanec Joz Kova k ! In shod na shod so naredili, kričali, tepli se in pili, še lev se zbudil je iz Ljubljane. pozdravit šel ovčice zbrane — naenkrat vsa Gorenjska vrla je zmaja klerikalnega podrla . . . A prišel je volitve sodni dan, zmaj klerikalni skočil je na plan. in prišle čudne so številke. oh te številke, čudne te znanilke, glej, vsi glasovi so se spremenili, za Demšarja se našega glasili. In ko so liberalci brali, so presenečeni zijali, da „Narod" pisal ni resnice. kot je sijala luč iz Bukovice. In luč tam gori je vgasnila, ker je imela vse le za — aprila. in skrhane so liberalne sablje, in zlomljene so Tavčarjeve grablje, Oj vrla naša ti Gorenjska, ostani le katoliško - slovenska! — o— Za smeh ia kratek čas. Dvogovor na trgu. Špela: Kat;?, ali ai brala sobotni ,N»rod«? — Katra: Še ne, ali je kaj posebnega notri ? — Spela: Ksjpak, nekaj posebnega Pomisli, »Narod", ki je bil vedno zoper Ijabljinsktga škofa, se straSno trudi, d> bi ibolj&al škofovo gospodarstvo v Gornjem gralu in pomoolil iketove do hodke. — Katra: Ali je podkupljen, ali kaj? — Spela: Po strsni sem isvedeli, pa nikar nikomur ne povej, da je to zato, ker bi ie ilankar rad prikupil Škota, da ga vzame po tem za svojega oskrbnika. — Katra: To je pa verjetno Ali ga bo kmalu vzel ? — Spela: Najbrie. — Katra : No, petem bo pa dr. Tav-iar gotovo rohnel ie b:lj kot doslej, ker tudi on išče spretnega oskrbnika u Visoko — Spela: Gotove, pa mn ne bo nič pomagalo; tiček bo moral čivkati na puet?m slemenu. I. uganka z nagrado. (Priredil Ivan Baloh). Ko si zagledal luč sveta, te v svoje je zavetje vzela, za Sina Božjega z neba je zemlja širna ni imela; morda i ti ne imenuješ za svojo te, kjer zdaj stanuješ, morda je majhna, morda je velika ker razna njena je povsod oblika, morda jo krije kamen, slama ali les. a glej še tega ni imel Gospod z nebes! In v lepšo, višjo, tje v prostore svete so nesli te potem kot majhno dete, tam z vodo sveto tebe so oblili, in v dediča nebes te prerodih, tje rad zahajaš še Gospodov dan. da moliš ga, častiš pobožno - vdan, zato od drugih vseh se razlikuje, z imenom lepšim vsak jo imenuje. Ko pa zapustil boš ta svet, imel jo boš pri sebi spet, ne bo ti širna in prostorna, le majhna bode in okorna, na zemlji morda nisi je imel, takrat pod zemljo k sebi jo boš vzel. Kdo zvesta ta je tvoja znanka, pove naj tebi ta uganka! Kdor reši to uganko in bo izžreban, dobi za nagrado en letnik Dom i > Sveta.) II uganka. V trenutku sem, a v času ne, V mrmranju sem. a v glasu ne, V resnici sem. v dejanju ne, ln v miru. sem. v nehanju ne — Pod zemljo ne, a v prsti sem, In v jami ne, a v krsti sem — Na sveti ne. a v kraju sem, V nebesih ne, a v raju sem — Kdo sem? (Kdor jo prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado .Zbrane spise Andrejčkovega Jožeta".) v križa v zadnji štev r š č u k a r u s k 0 j a k 0 b k r 0 n a š t a j e r C m 0 r a v č e P 0 d P 1 a t j a P 0 n C i s t e n i c a a P 0 s t 0 1 a 1 e k S e j i R n a C i j k 0 v a č v d 0 v a v 0 j a \ j u n a i j Prihodnja številka „DOMOLJIBA" izide dne 19. maja 1904. Loterijske srečke Dunaj. 23. aprila Gradec, 23. aprila Trst, 30. aprila Line, 30 aprila 20 84 11 15 2 74 90 43 69 56 6 89 18 44 59 76 50 37 0 47 Kmetijsko drnštvo v Dobrepoljah razpošilja, dokler je kaj zaloge, semenski fižol ribničan P°,rf K v * 100 kg postavljeno na kolodvor v Dobrčpoljah. V manjših količinah se zaracuni kg k 30 vin. Manj kakor 25 kg se ga ne pošlje. Znano je, da je fižol nbničan najboljše trgovsko blago. 345 J 5 30 dni na poskušnjo . ■ ... n,. .1..: ____.: ~-- zavoiujn g..ijem komur p,„0 Roskopf-patenturo s udro, »mem B-.hiiel, ID ,, tek in 30 •Ini neti uro nazaj in uk.jj brez n«ke„ odbitka vrniti plaiani denar. * prava Roskopf-patent-ura s sidro sistem BShnel antlmagnetigue In sekund. kaial9c Samo gl. 2-50 1 verižico in škatljlco. » (,r«».m p«t. »naij kazs. Iii- em i'rte is p»pi,ji „„. mn, 3« ur idoča. r . ,.jro V1*«- i«">im.t j' *.. neto • 1 BiltelnMl.ai okovi, ., edine le radi velike trn,; inosti In to4nosti n>|. boljla ura, in »emora>,, k"iour pnp.r.rfau. td.MV . močno io zanea.jiTo un, S^f PATENT \ 7: i 0 i : i soi.st! Po4ilj» l-rot; po«/ctj, X Mkael ti? u-lo«> Koekopf u. 31 ax Bohnel, ^SSATu založnik o. kr. dri nradnlkov S04 D e-l Quariln 1 ** mn-.fa rpr.^.nja č»ft. bra?c*v tefa luU na* Oval IIU • zDanjara, da imam ,-dino lo*. zalofe prarib Rc»-kopf pat or • . lldre, sistem Bohnel Ia mb h i t napovedal. Vk jub t. ran mnoge tvrdke ponarejajo moje oglaoe In hvalijo ovoje navadno aro • plomb, ali kr« nje iz piočeTioe, ki oo dobo pri meni zoffld I 70 Pi >.a torej paziti otrogo n» im. KAX BOJIMKL, nrar Vu dtn^-a ponarejaaja odločno odklonite. Dotanovljooo 1 1840 r Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam moje blago po celem svetu, je dokaz, da je svoje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak za nesljivo naj obrne do moje tvrdke. Z velespoštovanjem 779 D tc-i H. SUTTNER urarln zalajatelj druitva c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg). Janko Blis & Anton Tabor tovarna cementnih izdelkov na Farovški Loki pri Kranju. Po ceni se izdelujejo lepe barvane plošče za tlak v cerkvah in na hodiščih, stopnice, podboji, jasli, korita, podstavki za vodnjake, cevi itd '—g 114 D 21-6 m Filip f ajdiga zaloga pohištva «« Prešernove ulice v LJUBLJANI, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 21 6-6 349 D 20-5 Samo 0 (lili! Havre-New-York vozijo zanesljivo najhltrejil brzoparnlkl Francoska prekoniorska družba. Edina najkrajša Srba čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjeua potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri „Figovcu«. y Pri nakupovanju = suknenega = in manufakturnega ===== blaga ===== se opozarja na tvrdko HUGOIHL g v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. Velika zaloga 196 I) 12—2 suknenih ostankov Zahvala in priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi se najiskrenejše zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje ter se priporočam najvljudneje, da me cenjeni p. n. odjemalci i nadalje tako številno počaščati izvolijo s cenjcnimi naročili. Zagotavljam jih vselej vestne in najtočnejše postrežoe. Posebno opozarjam na 605 D 3-2 moko iz najboljše banaške pšenice. Velespoštovanjem Frane Zore trgovina z mešanim blagom In moko Ljubljana, Sv. Petra cesta 21. Filialist se išče za svetovno trgovino s stroji. Natančne ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku z navedbo spričeval prejšnjih služb ter zmožnosti za kavcijo naj se pošiljajo pod naslovom Jivrsfen za organizacijo sposoben trgovec" 42092 na Annoncen Ex-pedition aM. Dukes Nachfolger Wien I. 700 D 2—1 IV. Kordlk, Prešernove ulice 10-14. Trgovina drobnin na debelo za preprodajalce, priporoča svojo veliko zalogo potrebščin za fievljarie, kakor gumivlak, dreto in vsakovrstne žeblje za čevlje potem za krojače gumbe, konec, svilo in druge v te stroke spadajoče stvari po najnižjih cenah. ITaJbolJSl rit na nakup tovarniške špage. 446 D 5-3 Naprodaj |e 50 stotov lepega sena radi pomanjkanja prostora. Več se poizve pri Fran Bezlaju v Preski št. 26 pri Medvodah. 781 D 3-1 Angeljnovo milo i: !) 780 D 12—1 S sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo. Dobivate jlb po špec. trgovinah! .3 i ► •H C a T-0.^ »o ? s S « .a .S & Pred škofijo 3 Josip Kordln priporoča J Pred škofijo 8 svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete; velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen grah«, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po 159 d 12-4 nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. bilanca ..Ljudske posojilnice" registrov, tadruja z neomejeno zavezo Ljubljana, Kongresni trg štev. 2, za sedmo upravno leto 1903. menic efektov nepremičnin inventarja 10% odbitka posojilnih obresti: zaostale obresti na vknjižbo zaostale obresti proti poroštvu tfektnih obresti blfgajne . . penzijskega zaklada: lastna knjižica št 8388 obresti Kredit Kron Račun glavnih deležev........... , opravilnih deležev.......... „ hranilnih vlog........... kapitalizovane obresti........ „ tekoči A............. , pro diversi............ „ posojilnih obresti: predplačane obresti od posojil na vknjižbo......... predplačane obresti od posojil proti poroštvu „ meničnih obresti........... » rezervnega zaklada.......... „ razpoložnega zaklada......... . posebne rezerve za zgube....... , penzijskega zaklada: stanje 31/12 . . . . , zgube in dobička.......... 8,169.250 322.937 vin. Kron 79 30 4.890 4.683 42 5000 6.496 8,492.188 508.602 13.460 9.574 2.035 10319 41.060 44.004 3.125 41.866 vin. 09 30 55 30 06 77'/, 08'/, 02 '/, 10 93 9,177.742 21 V Ljubljani, dne 1. januarja 1904. Dr- "saSa?"Josip Šlšky™ki Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad i i . posestnik v Medvodah; Dr. Andrej Karlfn, stolni kan" ^ veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, župnik pri D. M v pSn |1 ft.™1 Kau8cheQ0. in obrt. zbornice v Ljubljani; Frančišek Leekovic zasebnik i«*. 'PTflar' svet- tr8- Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljub.jan!; G ego S ibar žunnSfna" R T*1' Ušeničnik, profesor bogosTvja v Ljibljln"! j^J^f Izjava. 1'odpisani prckličem kot neresnična žaljiva očitanja, katera sem rabil po seji dne 27. marca 1904 o gospodu lakob Mustarju, županu občine Turjaške. Turjak, 20.aprila 1904. JcrneJ £ui«k, 7»,2 I) 1 posestnik._ Priden deček se sprejme kot učenec v trgovino pod ugodnimi pogoji Ponudbe sprejema — v. Sešek = 785 D Sodražica. 1-1 Na prodaj je lepa kmetija z gospodarskim poslopjem, vinogradom, njivami i. t. d. vse v dobrem stanu v Mal-kovcu pri sveti Trojici na Dolenjskem. Cena 3000 K. Več pove jlnton Jam-nlk, vas btajngrab, pošto .St. Janž, Dolenjsko. 784 D Učenca za pekovsko obrt iz dobre iiišeod 14. do 16. let starega sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Josl? Mollna, Kamnik Kranjsko. 576 D 3—3 Pristno, doma kuhan (brinjevec, jagodov^ sadjevec vsake vrsta) 359 D oddaja 5 5 Jan. RihterSlž Selca p. Škofjiloki 3| Gospodične katere se želijo izobraiifi v ilvanju za domaČo p^ rabo in v krojnem ri£ njn po najnovejšem <% mu, sprejema 245 D 41 _Franja Jesih IJiblJmi, Stirl trg štev. ti. Šunka s kožo 1 gld., brez kak 95 kr., brez kosti s kot 1 gld. 10 kr , plečeta bra kosti 90 kr., >ubo ms 78 kr., slanina kr., prt šičevi jeziki l gld., gov$ 1 gld. 20 kr., ulavina tn kosti 45 kr. Dunajske« lame 80 kr, prave boljk 1 gld , iz šunke 1 gld. 201. Ogrske la salame 1 70 kr., salame 3 la ogr trde 1 gld. 5o kr. kikVfr like klobase po 20 kr. ■ Pošiljam le dobro blage od 5 kil naprej proti por zetfu. 399 I) 10-4 Janko Ev. Sire i Kruji Zajamčeno 5000 krat ae poivttl z električno žep« svetilko .ImaerlicK predno je treba 4» polnilne baterije. Cena v usnji imitaciji 3 K, v lil-vini ali školjkini imitacyi 4 K. Nadomestna bal 1 K. Praktično darilo. Razpošilja po povzetju eM* tvrdka F. Sohwartz, Dunaj V1II/8, Urehenfelders* 124/18. Zastopniki se iščejo. Ceniki zastonj. 86 u i« i Semena Lucerne in domaČe detelje brez pre-dence ali Žide, pravi rlbenikl n|ol, lare rti, repe, pese, korenje za krmo, vsakovrstne mešane trave za mokra, suha in peščena tla, vsa druga poljSH in vrtna semens. zanesljivega kalenja iz pravih virov priporoča trgovina z daitlnlml prideš M In «ptcwllsklm blagom. R. * E. ROOSS Kranj, Gorenjsko. Ob času kupuje po najvišjih cenah vse deželne pridelke, kakor tudi »m«' rakove stčrte, suhe Jedilne *ol>e-lorskl mah. krompir "d. 36sD" St. 9 Domoljub 1904. Stran 143 FR. STUPICA, Ljubljana Marije Terezije cesta št. 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznice, mla-tilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega 676 d Izdelka. 14—2 Dalje: Sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, itedilnike vseh vrst, kuhinjsko oprave, nagrobne kriie, nakovala, privijake, žage, kotle za kiajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Vellltt zaloga vedno svežega špecerijskega blaga. I Slavnemu občinstvu se naznanja, da bode Vsako Sredo (izvzemši praznike) zobozdravniška ordinacija od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer v Kranju v hotelu „Stara pošta". Raznovrstne plombe in vstavljanja novih zob ter celega zobovja. = 569 D 3—3 „Cnnard Line" Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih in tovora „Trsf-New Vork" Prvo In edino vkrca vanje potnikov v domačem pristanišču. Prosta Izbora a hrana In pijača — sedaj najniže cene. — Vsak, ki namerava potovati, naj se preje obrne za podrob-nejl poduk na oblastveno poverjeni glavni zastop paro- brodne družbe „Cun*rd Line" Ijubljana, Marijin trg 1. 611B 3 r, -VN- 574 D 10—3 ešnike | Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko Cement roman in poPtland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak šamotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah f.p.VIDIC&0>mp. LJUBLJANA. 783 2—1 ISče se oženjen majer, izurjen v vseh poljedelskih delih ter na vrtu, pri živini in pri konjih. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo .Domoljuba". Prosilci brez otrok imajo prednost. Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino In sre-brnino, kolesi in Šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur .Union* v Ženevi in Bilu in Svioi zalagatelj 0. k. dolenjske želozniee v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu. Ceniki zastonj in poštnine prosti. ***** je naslov tvrdke R. Miklauc ■MBBnHMMUMMMMBMHHBMHHMM kjer se manufakturno (gvantno) blago za ženske In moške na debelo in na drobno po znani nizki ceni prodaja. Vzorci na zahtevanje brezplačno. Kadar pridete Kadar pridete v Ljubljano v Ljubljano obrnite se z zaupanjem na v manufakturno (gvantno) trgovino „Prl Sfeofll" Po^n um ■ t «*-£*> v veliki mestni hiši nasproti mokarjev, kjer se nahaja velika zaloga novega blaga za ženske in moike obleke in prodaja po stalni nizki ceni. Mimogrede se omeni o jako veliki zalogi tlbeta v vseh cenah in barvah najnovejše vrste. Perllnt k&mbrtk od najcenejše do najfinejše vrste v najnovejših vzorcih. Prva trgovina za vse vrste rut, kakor svilnate, polsvilnate, volnene, satenaste, piketaste, kambrikaste i. t. d. Moderce, predpasnike in nogavice v vseh velikostih. Bela ln rajava kotenlna za perilo, ovilh za postelje imam iz prvih tovarn in prodajam isto po tovarniški ceni. Sukno, modni kamgarn, ševijot za možke obleke veliko na izber, tako tudi sukneni ostanki pod ceno. — Vsled nakupa iz prvih tovarn, velikega prometa in majhnih stroškov je mogoče ceneje prodajati. m Mtfc^til 160D 6-6 Samo 6 do 7 dni potrebujejo najnovejši brzoparniki ~ - red-Star-line Proge rudeee zvezde Antwerpen=a v New=York zn,i-»-rr8doLJ-bBi?erp«0ur«j: SSdM^--^ «•70-ZukaJ;;; ,,otc Karol"Rebek. . . , od c. kr. vlade potrjeni zastopnik proga rudeče zvezde'Ljubljana, Kolodvorske ulice st- «l od ju c, kolodvora 100 korakov oddaljeno. ______ Preje gld. 105 Kavno ista vožnja in postrežba kakor preje. Iz Ljubljane v Novi-Vork samo 70 gld. Sedaj gld. 70 zelo znižane vozne cene v s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsjlvanja, Ohlo, Illinois, Minnesota, Montana, Californija itd. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe 90 I) 12-4 Hamburg - Amerika Linie. Kdor je odložen potovati in da se ma dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj našlo? Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31. ;__ Pred kratkim v nekaterih listih objavljena vest, da som dvignil ceno svojemu znanemu milu I znamko ,Jelen", in sicer 3 K pri 100 kg, nikakor ne odgovarja resnici. 973 D 3_, Jurij Schicht, Ustje na Labi tovarna za sveče in milo ter parfumerija. Največja tovarna te vrste na evropski celini. Izšla je knjiga „Lursl;i čudeži". Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami« v Ljubljani in v prodajalni H. Ničman. — Cena trdo ve' zani knjigi 2 K, po pošti 20 h več. I«d*lateU in odgovorni urednik: Dr. Ifnaotj Žitnik SSatoHi&a Tlehanu pnporoSa runomtn« vizitnice- oooooooooooot Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neomejenim poroštvom v LJUBLJANI, v lastni hUI na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice < obrestuje hraniine vio je po 23 D 12-9 41 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ti posojilnica .sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. 12. in od 3. -4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po poŠti in potom poStno-hranilničnena urada. Stanje rezervnega zaklada K 779.79 34, Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmctske posojilnice znaSa 4,948.796,27, stanje hrani lnih vlog K 4,703.762-02. Denarni promet K 20,246.712-13. 1'oštno-hranilničnega urada St. 82«.406. >00000000000( Stanje hranilnih vlog: nid 18 milijonov 1 Rezervni zaklad: okroglo 550 000 K * Mestu rauiiica ljubljanska. * na Mestnem trga zraven rotovži sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsi cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, nedi bi ga zaračunala vlagateljem. 353 5 Za varnost vlog Jamči polog la»tn*|» resorvnega sa klada mostna obilat ljubljanska a ▼som svojim premoli nJem in vso svojo davčno močjo. Daj* varnost vlog popolna, svedo&i slaitl t«, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiifc denar mladoletnih otrok in varovano!* W Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom C. kr. poštne hranilni« Posoja se na zemljišča po 4% % na 1« Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to od plačilo ravno 5 % izposojenega kapitala. ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leU Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrest®' vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala- Posoja se tudi na menice in na vred-nostne papirje, in sicer po 4l/t% doj>1^