Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 15Din, za pol leta 7‘50 Din, za četrt leta 3-75 Din.
Posamezna številka 40 p
33. štev.
Poštnina
IH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
Gornja Radgona, dne 17. avgusta 19ZZ.
IV. leto.
V pasjih dnevih,
ko je soparno ozračje napolnjeno s težko soparo in je zavladala po časopisju lena praznina, sem napisal to premišljevanje o jugoslovanstvu od nekdaj in danes. Ne iz dolgočasja, ki mi je tuje ampak iz krvave potrebe, da povem v to pasjednevno praznino sedanjega časa besedo, ki bi naj odmevala v dušah vseh Slovencev.
Pred vojno, med vojno in vzlasti ob dneh preobrata je bilo vsakemu Slovencu, Hrvatu in Srbu ime Jugoslavije sveto, vzvišeno. Le poglobimo se v oni čas ko smo bili vsi, kakor od silnega električnega toka prešinjeni: Vsepovsod smo se zbirali k manifestacijam, veselicam, prepevali „Lepo našo domovino“ „Hej Slovane“ „Naprej zastava slave!“ „Bože pravde“ i. t. d. i. t. d. Med nami je plamtelo v živih plamenih, ki so se strnili vsi v eno veliko, žarečo, ognjeno bakljo: Ljubezen do svobodne domovine. Naša srca so drhtela od radosti, od veselja. Naša pesem, naša tolažnica v dneh suženjstva, naša pesem, naš ponos in bogastvo ona je zadušila vsako besedico, katero bi si usodil izgovoriti kak izrodek proti jugoslovanstvu, proti državi. Poskrili so se strupeni gadje, ki so vedno sikali na nas, ki smo stoletja bili sužnji. In takrat smo se vzdramili in veselje nad osvobojenjem nas je upijanilo. Kar ni bilo v soglasju z našimi ideali in visokimi mislimi, smo radikalno pomandrali in šli preko vse hudobije svojo pot, naprej, naprej... Gorjé onemu, ki bi v onih dneh našega navdušenja poskusil užaliti oživo-tvorjeno sanjo dolgih stoletij, doseženi cilj miljonov mrtvih junakov, ki so poškropili našo lepo domovino s svojo srčno krvjo, in končno izvršeni načrt naših požrtvovalnih, razumnih, nesebičnih političnih voditeljev.
Toda dnevi veselega navdušenja so minuli. Veselično razpoloženje in razigranost se je polegla in kače, ki so v dneh naše oduševljene radosti preplašene pobegle v svoje luknje, so se začele plaziti na žarke božjega solnca in ko so se ogrele — so začele sikati svoj strup v srca državljanov, ki so bili poprej nosilci velike misli ujedinjenja. Nekdaj silni mogočneži, danes ničle, izživeli politiki, polomljene eksistence, temni elementi so s kačjo pretkanostjo začeli vse sloje naroda zastrupljati. — Želo svojega sovraštva so naperili v srce jugoslovanstva. Oni so se dobro zavedali tega, da je treba dobremu jugoslovanskemu ljudstvu ubiti ono veliko ljubezen, ki je dotlej živela v njem, ljubezen, ki je edina dajala jamstvo za trdni obstanek ene jedinstvene države vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev. Mi Slovenci (in tudi Hrvati, kakor Srbi) imamo to lastnost, da kaj radi verjamemo krilatim besedam, četudi so češče le navidezni plašč za zlo in laž. Akoravno ne razumemo dotične krilatice, ipak se je oprijemljeno. Taka fraza je napr. „Republika“. Kakor bomba je učinkovala in imela namen uničiti naš že dosežen cilj, jugoslovansko državno misel. Tudi pisec teh vrstic je spustil v svet dva do tri članka o republiki, z namenom, da
v krogu svojih razumnih čitateljev prouči pravo politično razpoloženje. Ni bilo pisano zastonj. Prvi je vzdignil to bombo zloglasni demagog Stipica Radič, ki je skoro imel za seboj kmečko ljudstvo, katero je v borbi za svoj obstanek videlo v krilatici „republika“ rešitev od vsega zla. Naš narod so tlačili grofi, oblastniki in vsi vragovi in zato je bil nezaupen proti vsaki oblasti. Misli preprostega človeka so se vrtele okoli „republike“, ki je bila njegov ideal, dasi ni videl v tem svojem razpoloženju, za kaj se pravzaprav vnema. Prepričali smo ljudstvo, da je dobra monarhija boljša od slabe republike in danes uvideva naš priprosti človek, da je ta krilatica samo trnek z mastnim črvom... Oni, ki oznanjajo republiko so danes sami politični komedijanti, ki želijo preobrata stanja, hoteč iziti bogati in dobro situirani. Sebičneži so to, katerim je ljudstvo deveta briga. Njih postopanje je podobno delu onoga norca, ki je sedel na veji visokega drevesa ter jo žagal...
Res ni pri nas vse zlato, kar se sveti ; res je mnogo korupcije, nepoštenosti, tipične lenobe in dobičkaželjnosti v vseh krogih ; res je, da se ne deli pravica vsem državljanom v jednaki meri in da trpimo pod težo, ogromnih davkov itd.
Res pa je tudi, da se naša lepa domovina presnavlja duševno in telesno, da se v borbi modernizira, da z vehementno silo popravlja leto za letom ono, kar so barbari šest dolgih let rušili, morili, zažigali. V očigled velikih potreb se nam zdijo naše dajatve prevelike. Toda pretrpeti je treba in delati je treba predvsem, in to je vsa skrivnost.
Kakor je naše jugoslovanstvo trium-firalo ob državnem preobratu, tako sijajno mora biti njegovo zmagoslavje, ko doživimo duševni preobrat, ki nas bo dvignil v vrsto visokokulturnih narodov. Naše pošteno ljudstvo se je rešilo že mnogega zla, pa se bo rešilo tudi Radiča in njegovih priveskov. — Vsak pa delaj po svojih močeh za kulturni procvit naše lepe domovine. Ako ne moremo skupno, vsak po svoje!
Umrl je — mož ... Na Marijin praznik, dne 15. avgusta smo spremili k večnemu počitku gospoda Antona Trstenjaka iz Ivanjec. Blagi pokojnik je bil zelo agilen narodni delavec ter daleč na okoli znana in občespoštovana osebnost. Bil je mož poštenjak, v boju za ljudske pravice junak in proti vsakemu, tudi osebnemu a’ načelnemu nasprotniku pravičen in ljudomil.
Pokojni Anton Trstenjak je bil rek n 30. decembra 1803. leta, torej je um;’ v < letu svoje starosti. Poleg ljudske šole jt «ajrsi obiskoval meščansko šolo in dovršil nekaj razredov gimnazije. Bil je dolga leta občinski odbornik, Član načelstva Posojilnice v Gornji Radgoni, 9 let je bil| občinski predstojnik, 4 leta načelnik okrajnega, zastopa, cerkveni ključar itd. Vse te funkcije, ki se poveravajo najboljšim možem je_ rajni opravljal z veliko požrtvovalnostjo ter z vzgledno vstrajnostjo. Obenem pa nam dejstvo, da je blagopokojni g. Anton Trstenjak bil postavljen na čelo tako važnim korporacijam daje samo dokaz, koliko sposobnosti je bilo v njem.
Pri vsem tem pa je bil mož klenega značaja, vzor kristjan in zaveden katolik ter je razumel svoj vpliv kot tak povsod uveljaviti.
Njegova hiša je znana kot vzorna, verna in poštena familija. Da je pa bil pokojni obče priljubljen, to pa je pokazal pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudstva. Prišli so njegovi prijatelji in znanci od blizu in daleč.
Mrtvaški sprevod je šel iz hiše žalosti v Ivanjcih na zelo oddaljeno pokopališče pri Negovi. Po blagoslovitvi zemeljskih ostankov pokojnika in predno se je za vedno poslovil od svojega doma je gornjeradgonski pevski zbor zapel ganljivo žalostinko. Okrog 'AIO- ure je prišel sprevod k cerkvi v Negovi, kjer se je vršila služba božja; nakar se je začela poslednja pot na pokopališče. Pevski zbor je tudi v cerkvi zapel pokojniku v slovo žalostinko. Pogreba se je udeležila taka množica ljudi, da tega Negova že dolgo ni videla. Ob grobu je govoril rajnemu v slovo negovski župnik vlč. g. Bratkovič, ki je slikal blagega pokojnika kot vzor — moža in poštenjaka, kot krščanskega očeta in zavednega zastopnika ljudskih pravic. Ganjenost je bila velika. Iskrene prijateljske besede in zadnji pozdrav pa je govoril g. J. Zemljič, načelnik okrajnega zastopa. Pogrebne svečanosti so bile ob l/2\. uri končane. — Na pokojnikoven domu se je vršil žalni obed, katerega so se udeležili sorodniki in razni povabljenci. Pri obedu je šentpetrski župnik vlč. g. A. Kocbek imel zelo ganljiv nagovor na še živečo, osemdesetletno pokojnikovo mater in vse ostale sorodnike, katere je tolažil radi pre-bridke izgube, ki je zadela vzorno hišo Trstenjakovo. — Po obedu je zapel moški zbor „Blagor mu“, nakarj sofse pogrebci okoli y25. ure popoldne razšli. — Anton Trstenjak je umrl, a njegov duh naj živi med nami in naj nas v vseh težkih dneh drami k delu in vstrajnosti po vzoru pokojnikovem: Za križ, plug in svobodo !
Evharistični kongres v Varaždinu.
Spored:
I.	26. avgusta v frančiškanski cerkvi: Ob 7. uri zvečer: Molitev „Svetemu Duhu“ pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, na kar sledi otvoritveni govor prevzviš. g. nadškofa dr. Bauerja. Po govoru svečani blagosl. Sv. Rešnje telo ostane na oltarju za nočno češčenje do 7. ure zjutraj.
Istega dne zjutraj (26. avg.) sv. spoved ob 4. uri popoldne v župni, pavlinski, uršulinski, kapucinski in frančiščanski cerkvi. Isto tudi naslednji dan v nedeljo 27. avgusta.
II.	27. avgusta v vseh gore omenjenih cerkvah ob 7. uri sv. maša in skupno sv. obhajilo.
O 9. uri shodi in govori:
a)	V župni cerkvi za očete: govori O. Gavrič;
b)	v pavlinski cerkvi za matere: govori konventualec O. J. Miloševič.
c)	V uršulinski cerkvi za Slovence: govori ob pol 10. prof. dr. Anton Medved iz Maribora;
d)	v kapucinski cerkvi za mladeniče;
e)	v frančiškanski cerkvi za dekleta.
Ob 11. uri sv. m,aša na „Trgu Slobode“. Darujte prevzvš. g. nadškof dr. A. Bauer. Med mašo igra vojaška godba. Na koncu maše papeški blagoslov s popolnim odpustkom V slučaju dežja se vrši sv. maša v pavlinski cerkvi.
Od pol ene do fpol treh je v vseh cerkvah izpostavljeno presv. Rešnje telo.
Ob treh akademija (govori in petje) na prostoru pred telovadnico, v slučaju dežja v telovadnici.
Ob 5. uri svečani obhod s presv. Rešnjim telesom iz župne cerkve po mestu, vodi prevzv. g. nadškof dr. A. Bauer. Igra vojaška godba in se pojejo cerkvene pesmi. Na koncu se pred župno cerkvijo podeli blagoslov s presv. Rešnjim telesom. V slučaju dežja od 5. do 6. ure čaščenje presv. Rešnjega telesa z blagoslovom v vseh cerkvah.
Sosedni župniki se naprošajo, da pridejo s svojimi župljani v procesijah s cerkveno zastavo v čim večjem številu in da prineso s seboj roket za svečano procesijo po mestu. Pri svečanem obhodu po mestu se bodo vrstile župnije, ki pridejo v večjem številu, po abecednem redu. Svečanost se konča z zahvalno pesmijo pred jtupno cerkvijo.
Župniki in duhovniki se naprošajo, da vernikom pojasnijo važnost tega se-, stanka v čast Jezusu v presv. Rešnjem telesu. Sestanek je prvi v naši domovini in zato naj ga priporoče, da se verniki te verske manifestacije v čim večjem številu udeleže.
Udeleženci imajo polovično vožnjo na državnih železnicah. Tudi južna železnica je naprošena, da da to ugodnost na progi od Maribora in Kotoribe. Pojasnila daje „Savez trećega reda“ v Zagrebu, frančiškanski samostan in frančiškanski samostan v Varaždinu. — Pripravljalni odbor.
Slovanski orlovski tabor g Brau.
V času, ko so vrši vsesokolski zlet v beli Ljubljani, so naši Orli pohiteli v bratsko Brno, da manifestirajo za večnosvete ideale krščanstva. Naši Orli (nekaj čez 1000 z Orlicami) so bili prisrčno sprejeti. Mesto Brno je v zastavah. Prišli so tudi Belgijci, Francozi, Amerikanci. Predsednik T. Masaryk je pooblastil justičnega min. Dolanskega, da ga zastopa,v medtem ko zastopa vlado žel. min. dr. Šramek. Čehoslovaška vlada se je pokazala mnogo bolj naklonjeno kulturni instituciji orlovstva, kakor pa napr. jugoslovanska, ki je svojčas potom tajnih naredb zasledovala orlovsko organizacijo. Tako bi bili pri nas nemogoče, da bi napr. žel. minister odredil, da morajo biti vsi kolodvori, mimo katerih se vozijo gostje na Orlovske slavnosti v Brno, okrašeni z zastavami ali pa da bi vojni minister dovolil odložitev orožnih vaj za udeležence tabora, kakor je to napravil češkoslov. minister za narodno brambo. Glavne slavnosti so se vršile v nedeljo 13. t. m. Udeležba je ogromna in se število gledalcev in gostov da težko ugotoviti. Po poteku slavnosti bomo prinesli ob-
Arbogast Reiterer, O. T. — r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Podoben slučaj pripoveduje Stilling o nekem trgovcu, ki je že plačal morsko vožnjo od Rotterdama v Widdelburg. Pred odhodom parnika naj bi ga poklical neki mornar iz gostilne. Mornar pride, pa v tem trenotku postane trgovcu vožnja tako nedopovedljivo zoprna, da vse pregovarjanje pomorščakovo in celo izguba voznine nič ne pomaga, trgovec ne gre na ladjo. Ko je ladja odrinila, izgine vsa zoprnost pred vožnjo in trgovec se strašno jezi na samega sebe, kako je mogel ravnati tako bedasto. Še isti večer je prišla v Rotterdam razburljiva vest, da je v prav isto ladjo udarila strela ip^da je zgorela ter se potopila z vsemi ljudmi.
Bruno Grabinski poroča v svoji knjigi „Skrivnosti iz kraljestva nadčutnega“^ slutnji, ki jo je doživel sam. Med njega in njegovo sestro, ki jo je imel pravzaprav iz srca rad, se je vrinila nekaka nevidna stena majhnih nesporazumljenj, kakor se to pač pogosto pripeti med brati in sestrami. Že dalj časa sta govorila le najnujnejše in še to hladno. Tedaj pa se loti Brunota nekega dne vroča želja, da bi se spravil s sestro. Trdovraten ponos se je temu krepku nastavljal. Zakaj prav danes? Notranji boj je Grabinskèga tako razdražil, da je bil ves kakor v ognju. On sam pripoveduje: „Moral sem ubogati ! Kako srečen sem
zato danes! Spravil sem se z njo-----Kakor
mlinski kamen se mi je odvalilo od srca, ko sem šel potem od doma v službo. Kljub temu, pa me je obšla na poti v mojo pisarno zopet
širno poročilo.
Tabor v Brnu hoče pokazati svetu moč mednarodno organiziranih katolikov. Temu primerna je vsa prireditev. Na prostranem polju rivijere ob Brnu, med žitnim klasjem in dimniki tovaren, se dviga v zelenem okvirju mogočna stavba, za katero je bilo treba skoro 200 vagonov lesa in 2 vagona železa. Od februarja dalje je delalo 10 tvrdk in skoro dnevno po par ur cele čete Orlov in Orlic iz mesta in okolice na tej stavbi.
Podolgovati štirikot, dolg 700 rn in 340 m širok, pokrivajo 4 ogromne tribune, garderobe za 1L0O0 oseb, prodajni šotori, sanitetna baraka itd. Že v začetku junija so bila glavna dela dovršena. Okoli 200 m dolgega in 166 m širokega telovadišča (za proste vaje je 15.000 kv. m prostora, za nastop nad 5000 oseb obenem) stoje tribune, visoke po 11 m, dolge (dve) po 138 m in (dve) po 200 m in po 17 m široke. Tramovje pod tribunami spominja na smrekov gozd; robove in ozade okusno krase po umetniškem načrtu. 4000 voz in neštete samokolnice primernega materijala so navozili na telovadišče, da je pripravijo za nastop.
Telovadišče ima svoj vodovod, telefon, restavracijo, pisarne, prostore za razstavo obrtnikov, sredi bočnih tribun dva godbena paviljona (po 90 oseb), bifeje itd., pred vhodom stoji kip Orla-orjaka, ki nese orla z razpetimi krili (delo Mysibekovega učenca Fabianka). Čete bodo nastopale skozi vrata, široka 16 m. Iz tribun je krasen razgled na Brno in okolico. Za telovadiščem je kopališče, ob njem vodi cestna železnica. Le par sto korakov proti mestu stoji šola, v kateri je nastanjena naša jugoslovanska četa.
Število gostov iz tujih držav je ogromno. Francozi, Belgijci in Angleži so prišli s posebnimi vlaki. Z gotovostjo pričakujejo najmanj
100.000	gledalcev iz čehoslovaških pokrajin, mnogo tisoč v prelepih narodnih nošah. Godb je priglašenih 35, fanfar 10.200 Amerikancev je že od maja v Pragi, drugi so prišli tik pred taborom. Dijaški nastop je določen na pondeljek 14. avgusta, nastop narodnih noš in prikazovanje narodnih običajev pa na torek 15. avgusta. V torek zvečer se jugoslovanski Orli in Orlice poslovijo od Brna in se odpeljejo v svojo domovino.
Trpljenje Sloieiceg na
(Dopis M. Str.)
Da ne zaostajajo v trpljenju koroški Slovenci za primorskimi, lahko pojasnita mimo drugih sledeča primera:
Začetkom aprila se je vračal č. g. župni upravitelj Jožef Kuhačka iz Grebinja, kjer je bila birma, domov v Kloster. Med-potoma je srečal dva moža, ki sta ga najprej mirno pozdravila, par korakov dalje pa sta se obrnila in začela obkladati g.
neka zla slutnja: Da se vendar doma kaj ne zgodi... Polglasno sem se vprašal : Kaj naj pravzaprav to pomeni? Kaj je to pomenilo, sem zvedel, ko sem se na večer vrnil domov — in sestre več nisem imel. Popoldne se je bila potopila.“
Poglavje v slutnjah je tako splošno znano, da pač ni treba pripovedovvti še več takih do-godljajev. Med svetovno vojno je ta gost često obiskoval strelne jarke in gotovo je poleg praznoverja bilo pri tem tudi mnogo resnice.
4. Videnje in mesečnost.
Znatno globje nego resnične sanje in slutnja seže videnje v tihi, temni svet nadčutnega. Videnje imenujemo gledanje daljnih reči, bodisi oseb, predmetov ali dogodkov, ki jih radi časovne in prostorne oddaljenosti normalni čuti ne morejo zaznavati. Po tem, kaki so predmeti, razločujemo daljnovidenje in daljnoslišanje. Daljnovidec vidi ki se dogajajo v daljavi, od blizu pa normalnemu očesu nedostopne stvari, na pr. duhovna bitja, ki nas obdajajo. Drugim je razgrnjena preteklost pred očmi, spet gledajo drugi s poroškim očesom čudesa bodočnosti.
Zanesljiva priča utegne biti Kant*), zato naj navedemo na prvem mestu poročilo o videnju izpod njegovega peresa. On pripoveduje: „Sledeči dogodek ima, kakor se mi zdi, med vsemi največjo dokazilno moč in izključuje vsako senco dvoma. Bilo je 1. 1756., ko se je g. pl. Swedenborg proti koncu meseca septembra v soboto zvečer okoli četrte ure pripeljal iz Angleškega in v Gothenburgu stopil na kopno. Gospod William Castel ga je povabil k sebi, kjer se je povrh
*) Znamenit nemški filozof.
žup. upravitelja z najnesramnejšimi psovkami. Psovanje je trajalo celo pot, približno četrt ure. Da ni bilo zraven priče, neke stare ženice, bi se bila spravila tolovaja gotovo tudi dejansko nad g. ž. upravitelja. — Istega dne je deputacija pri g. knezoškofu hotela izsiliti premestitev omenjenega gospoda, a ni upanja, da bi se ji želja izpolnila. •
O ravnanju nemških veleposestnikov s slovenskimi najemniki bi se dale napisati knjige. Znan je posebno baron Hell-dorf po svojem okrutnem ravnanju. Izmed mnogih njegovih žrtev omenimo slučaj Ignaca Strugarja. Ta je sklenil 1. 1919 še pod avstrijsko upravo z ravnateljem Mam-rerjem iz Grebinja najemninsko pogodbo za p. d. Otrobovo posestvo v Mačah. Helldorfov ravnatelj je ponujal Strugarju pogodbo za 15 let, ker pa prejšnji najemnik ni mogel dobiti druge kmetije v najem, je Strugar mirno čakal do maja 1920. Medtem so zasedle jugoslovanske čete že davno ves Roš. Februarja 1921 pa je Strugar hotel poravnati najemnino, ki je dotlej ni mogel, a gozdar — upravnik ga je odslovil, češ, da ne ve, koliko bo treba plačati. Marca meseca pa dobi poziv, da mora takoj kupiti dva konja, in da mora voziti za Helldorfa po znižani ceni. Ustreči temu pozivu ni mogel, ker ni imel sredstev. To je Helldorf vedel in računal dobro v-— vzrok je imel, da Strugarja napodi. Že črez mesec bi moral ta zapustiti kmetijo. Prišlo je do tožbe, dvakrat je zmagal Strugar, tretjič in slednjič baron. Šele na pritisk občinskega odbora je bila zadeva odgodena do oktobra t. 1. Tik pred zimo pa bo slovenski najemnik brez usmiljenja na cesti — ker je glasoval za Jugoslavijo.
Neverjetno je, koliko mora pretrpeti slovenski trpin, ki se nahaja med nem-čurskimi sosedi. V Važenbergu živi slovenski kmet Pavel Miglar. Po plebiscitu je pretrpel sledeče: ukradli so mu konje, ga parkrat oropali in mu zažgali dve hiši, ki sta pogoreli z vso opravo vred do tal. Varen ni nikdar ne sam, ne žena, ne otroci, niti stari oče. Pomagati si ni mogel drugače, pa je šel in prosil sosede da mu pomagajo. Mesto da bi mu pomagali, so ga napadli. Najhujši je neki Černik, ki ga je pred ne tako dolgim časom nabil s steklenico po glavi. — — — Komentarja ni treba.
zbrala družba petnajstih oseb. Okoli šeste ure zvečer gre g. pl. Swedenborg iz sobe, nazaj v družbo pa pride ves bled in prepadel. Pravi, da je v Stockholmu ob Siidermalmu (50 milj od Gothenburga) ravnokar izbruhnil nevaren požar in da se ogenj naglo širi. Ves je razdražen. Večkrat gre ven. Pravi, da je hiša nekega njegovega prijatelja, ki ga imenuje, že upepeljena in da je njegova hiša tudi v nevarnosti. Ob osmih pravi ves vesel: „Hvala Bogu, požar je ugašen, pri tretjih vratih pred mojo hišo.“ To poročilo je spravilo celo mesto na noge. V nedeljo zjutraj je poklical SwedenborgB guverner. Swedenborg je natanko opisal požar ... V pondeljek zvečer je prišla v Gothenburg pošta. V pismih je bil požar opisan prav tako, kakor je pripovedoval Swedenborg. V torek zjutraj je prišel k guvernerju kraljevi kurir s poročilom o požaru, ki se ni v ničemur razločevalo od Swedenborgovega.“
Rudarski svetnik Swedenborg je postal radi svoje sposobnosti videnja znamenit in znan daleč izven svoje domovine. Posebno važen je slučaj, ko je s svojim čudovitim darom ustavil sodno postopanje. Grofici Wartefeld, vdovi po holandskem poslaniku v Stockholmu, je predložil po moževi smrti zlatar Cron znaten račun. Ona se je branila plačati, ker je poznala strogo natančnost in red svojega umrlega soproga v denarnih zadevah. Zlatar je tožil in grofica je prišla v veliko zadrego, ker ni mogla najti pobotnice. Tedaj se spomni nenavadne zmožnosti Sweden-borga, piše mu o svoji zadevi in ga prosi pomoči. In resnično ji Swedenborg naznani, da je pobotnica shranjena v omari gornjega nadstropja. Ker dama kljub skrbnemu iskanju v označeni omari pobotnice ne more najti, piše zopet Swe-denborgu in ta javi, „da se pokaže, če se izvleče
Tedenske novice
„Zmaga najsv. Zakramenta", igra v šestih dejanjih s samo ženskimi vlogami, ki jo je prvikrat z velikim uspehom igrala Dekliška zveza v Veržeju, izide natisnjena. Marijine družbe, Dekliške zveze in Or-liŠki odseki naj jo nemudoma naroče najmanj po šest izvodov pri tiskarni „Pano-noniji" v Gornji Radgoni, da se dožene višina naklade! Cena bo razmeroma zelo nizka.
Češkoslovaški konzulat v Ljubljani
sporoča, da je pooblastilo ministrstvo zunanjih stvari v Pragi češkoslovaške zastopnike v inozemstvu, da izstavijo vsem onim, ki dokažejo s zdravniškim spričevalom, da potujejo v svrho zdravljenja v kako zdravilišče v Češkoslovaški republiki, potni visum za dotično zdravilišče, kar je natančno označeno in je ž njim vsako drugo potovanje po Češkoslovaški republiki izključeno. Določba velja do konca leta 1922.
Vročina v Italiji. Po vsej srednji in spodnji Italiji vlada velika vročina. V Rimu je kazal danes termometer 39-8, v Palermu pa 40°.
Prebivalstvo naših mest. Beograd šteje
111.740 duš, Zagreb 108.338, Subotica 101.857, Sarajevo 60.083, Ljubljana 53.306, Novi Sad 39.147, Osijek 34.641, Split 31.542, Maribor 30.641, Niš 25.094, Zemun 18.542, Karlovac 16.827, Mostar 16.541, Banja Luka 16.413, Varaždin 13.645, Dubrovnik 13.368, Sušak 13.214, Brod 10.621, Vukovar 10.244, Vinkovci 10.173, Sisak 8802, Koprivnica 8096, Bjelovar 7856, Požega 7023, Bihač 6147, Travnik 5955, Cetinje 5704, Petrinja 5544, Petrovaradin 5101.
Konec Evrope. „Daily Mail“ poroča iz Newyorka, da prorokuje filadelfijski geolog dr. Milton A. Nobles konec južne Evrope, severne Afrike in Azije in sicer v teku enega meseca. Vsi ti deli sveta bodo razrušeni, prebivalstvo pa uničeno. Katastrofo bo povzročilo delovanje 70 vulkanov v budimpeštanski okolici. To proro-kovanje je seveda ameriško !
Kralj in kraljica na lovu v Krmi.
1. avgusta se je priredil kraljevski dvojici majhen lov na divje koze v Krmi, središču dvornega lovišča. Lov se je vršil inkognito samo za kralja in kraljico, ki sta se odpeljala z Bleda zjutraj rano in se vrnila isti dan popoldne nazaj na Bled. Lov je vodil nadlovec Rabič iz Mojstrane, ki je spremljal kralja na stojišče. Kraljico je spremljal tržni nadzornik Slavko Plemelj. Potek lova je bil izredno zanimiv. Kralj, ki se je brzo povspel na višje ležeče stojišče, je
na levi strani en predal, deščica, ki jo je treba odstraniti, ker se najde potem skriven predal, ki je v njem spravljena njegova (soprogova) tajna holandska korespondenca, pa tudi pobotnica.“ Vse najde prav tako, kakor ji je opisal Swedenborg; račun je bil pred sedmimi meseci poravnan. (Schneider, str. 97.)
Kakor trdijo nekateri (Martin, Jonson, Aubrej), je sposobnost daijnovidenja na Škotskem, na škotskih otokih, posebno na Skyju, navadna podedovana prikazen. Tudi na West-falskem na danskih otokih in morskih obrežjih se pojavlja bolj pogosto nego kje drugod. Najdemo jo pri otrocih, pri odraslih, pri ženskah in možkih, in sicer pri teh pogosteje, v vseh treh načinih: kot pogled v daljavo, v preteklost in v bodočnost.
Heinrich Zschokke*) se izda v svojem življenjepisu kot videc preteklosti. Prigodilo se mi je često pri prvem srečanju z neznano osebo, če sem tiho poslušal njeno govorjenje, da je šlo mimo mene njeno dosedanje življenje z mnogimi podrobnostmi, pogosto le ta ali oni prizor, kakor sen pa vendar jasno in nehote v nekaterih minutah.“ Potem navaja nekaj zelo zanimivih slučajev.
Ravno tako opisuje v svojih spominih šlezijski pesnik Kari pl. Holtei videnje v prihodnost. „Stal sem pred svojim pultom, da začnem s korekturo poslednjih pol svojih šlezijskih pesmi. Tedaj sem videl — prvič v svojem življenju sem imel vizijo in tudi zadnjič — sem videl pred seboj, kako je sedel Julijin oče (njegov tast) v naslonjaču, pokrit s svojo rumeno suknjo, ki je njej bliščalo vse polno rdečih, krvavih lis, in obračal svoj umirajoči pogled vdano vame. Nisem se pustil dalje motiti in sem se lotil svojega dela.“
(Dalje prihodnjič.)
ustrelil 5 kozlov, kraljica na nižjem stojišču 2 kozla v hudem diru. Kralju je došlo na 30 korakov naenkrat 40 divjih koz in mirno stalo pred stojiščem. Kralj je došel na lov v lepi lovski obleki, z zelenim gorenjskim lovskim klobukom, okrašenim s krivci. — Visoka dvojica je bila izredno vzradoščena nad krasnim lovom in izletom v romantično Krmo.
Kronski svet se vrši v Ljubljani pod predsedstvom Nj. Vel. Kralja. Zbrano je mnogo ministrov ter rešujejo mnoge važne, javnosti nepoznane zadeve.
V Ljubljani se je vršil prošii teden vsesokolski zlet, ki je privabil velike množice gostov. Vršile so se velepomembne mednarodne tekme. S telesno vzgojnega stališča	ne	smemo	odrekati	sokolstvu
pomena	za	povzdigo	ljudske	prosvete,
dasi se s protiversko vzgojo mladine nikakor ne strinjamo. Velike slavnosti je obiskala	tudi	kraljeva	dvojica.	Slovenski
liberalni	listi	prinašajo	izčrpna	poročila o
poteku vsesokolske prireditve. Želeti bi bilo, da bi vsa sokolska mladina bila vzgojena v duhu strpljivosti, ki vodi do vloge in jedinstvenosti v kulturnem delu. Duh strankarstva naj bi bil vsem mladinskim organizacijam tuj.
Sprejem novincev v finančno kontrolo.
Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo za nedoločen čas. Podrobnosti so razvidne iz razpisa objavljenega v „Uradnem listu“ z dne 23. maja t. L, štev. 52.
Zveza obrtnih društev za Slovenijo. V nedeljo 20. avgusta ob 9. uri se vrši v Narodnem domu v Celju ustanovni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenije. Na sporedu zveznega zbora je: 1.Poročilo o pripravljalnem delu. 2. Volitve. 3. Razprava proračunov. 4. Ureditev zveznega tajništva. 5. Določitev kraja za prihodnji zvezni zbor. Na ustanovni zvezni zbor se priključi splošen obrtniški shod, na katerem predavata gg. Ivan Bizjak in Bran Mohorič o predmetih: „Obrtniške zahteve glede mojstrskega in delavskega bolniškega zavarovanja“ in „Naše prometne razmere“. Ta shod je velike važnosti za obrtništvo in je pričakovati za označeni dan izredno veliko števila obrtništva v Celje. Prilika za to je tem ugodnejša, ker se zborovanje vrši med obrtno razstavo in imajo vse osebe, ki one dni obiščejo Celje, pravico do polovične vožnje.
Protič v Rogaški Slatini. Narodni po slanec in bivši ministrski predsednik gosp. Stojan Protič je zapustil Rimske Toplice in se za nekaj tednov nastanil v Rogaški Slatini.
Slovenija dobi 26 poslancev. Na svoji seji 8. avg. je plenum drž. odbora na temelju zakona o volitvi poslancev za narodno skupščino in na podlagi narodne statistike sklenil, da se ima voliti v mariborskem volilnem okrožju, ki obsega sodna okrožja Maribor in Celje ter šteje po statistiki iz leta 1910 596.345 prebivalcev, 15 poslancev; v ljubljanskem volilnem okrožju, ki obsega sodni okrožji Ljubljano in Novo mesto s 421.791 prebivalci pa 10 poslancev. Mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško, ki šteje 63.000 prebivalcev, voli za sebe enega poslanca. Za mariborsko volilno okrožje je državni odbor določil sledeče volilne okraje: 1. Brežice: sodni okraj Brežice in Sevnica; 2. Konjice; 3. Ljutomer; 4. Maribor, levi breg; 5. mesto Maribor, sodni okraj Maribor, levi breg, in sodni okraj Maribor, desni breg, ter sodni okraj Slovenska Bistrica; 6. Mozirje (sodni okraj Gornji grad);
7.	Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota) ;
8.	Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava);
9.	Prevalje: 10. Ptuj (mesto Ptuj in sodni okraj Ptuj), 11. Slovenjgradec ; 12. Celje (mesto Celje, sodna okraja Celje in Vransko); iz Laško; 14. Ormož; 15. Šmarje. V ljubljanskem volilnem okrožju tvorijo volilne okraje sedanja okrajna glavarstva.
Grozna poslèdica neprevidnosti. V
Čačku je neka vdova Bogdanovičeva pustila svoje deset mesecev staro dete, zavito v ruto, na ognišču v bližini ognja ter odšla na polje delat. Ko se je vrnila, je našla na ognjišču od ognja vse osmojeno trupelce. Vsled iskre se je vnela ruta in dete je storilo strašno smrt. Nesrečna mati se je iz obupa hotela usmrtiti, kar pa so sosedje še pravočasno preprečili.
Sli sei poravnal naročnino?
opisi.
Gornja Radgona. V nedeljo, dne 20. avgusta se vrši v gostilni „pri lovcu“ pevski in tamburaški koncert. Vsi prijatelji dobre zabave iskreno dobrodošli!
Murska Sobota. Požar. Dne 5. avgusta se je okoli pol 10. ure zvečer dvignil velik vihar in bril po prekmurskem polju. Vlila se je ploha z grmenjem injbliskom. Seve tudi ni bilo brez nesreče. Okoli pol 11. je udarilo v hišo posestnice Terese Pašišnjak iz Murske Sobote in je vse do tal pogorelo. Kljub temu, da so ognjegasci hitro bili na licu mesta, niso mogli več ognja pogasiti. Hvala Bogu, da so v Murski Soboti skoraj vse hiše z opeko pokrite, drugače bi pogorela polovica Sobote. Družina in živina se je še mogla pravočasno rešiti. Škoda se ceni na
120.000	kron.
Lendava ostane pri Jugoslaviji. (Izv telegram od 14. 8.) Danes je bila pri pokrajinski vladi deputacija iz Dolnje Lendave, sestoječa iz gg. Pavla Horvata, Jožefa Ošlaja, Jožefa Klara, Davorina Grušovnjaka, Jožefa Gedera, Ivana Bojniča, Matije Gabora, dr. Vogrinčiča ter Luke Medena, da izve, je li resnica, da namerava razmejitvena komisija prisoditi Lendavo z 20 okoliškimi občinami Madžarski. Deputacijo je sprejel g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, kateri je izjavil, da meja ostane taka, kakor je določena po trianonski pogodbi, da torej Lendava na vsak način ostane pri Jugoslaviji.
Ivanjci. Tu je umrl v nedeljo, dne
13.	8. po dolgi mučni bolezni občeznani in priljubljeni g. Anton Trstenjak podo-mače Lešnjak. Pokojnik je bil dolgo let občinski odbornik, 9 let predstojnik občine, 4 leta okrajni načelnik, član načelstva Posojilnice itd. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil. Po pogrebu se je nabralo za Dijaško kuhinjo 652 kron. — N. v m. p.
Sv. Lenart v Slov. Goricah. V tukajšni tovarni usnja g. Pirih je dne 8. t. m. izbruhnil ogenj, ki se je z zelo velikim naporom vrle tu-kajšne požarne brambe omejil in ni povzročil večje škode.
Iz notarske službe. V Ljutomeru je imer novan za notarja dr. Ivan Stojan, doslej nota-V Žužembergu.
Razne vesti.
Draginja v Nemčiji. Številka indeksa velike trgovine, ki jo je izdal državni statistični urad za leto 1922 kaže skoro stokratno podra-ženje cen v veliki trgovini. Nasproti juniju je nastopilo zvišanje cen za 41-6 odstotkov, nasproti juliju prejšnjega leta pa za 598 odstotkov, torej za sedemkrat toliko. Indeks za uvozno blago se je zvišal za 46-2 odstotkov, indeks za tuzemsko blago pa za 40-3 odstotkov.
Demokrat o demokratih. Neki demokrat-levičar se je izrazil o demokratih tako-le: „Mi poslanci iz Srbije in Črne gore smo zelo nezadovoljni z dosedanjim početjem vladnih strank. Mi smo se večinoma pridružili demokratom, ker smo pričakovali od njih nekaj dobrega, toda varali smo se. Oni so ravno taki vlastoljubci in srebroljubci kot radikali. Spoznali smo sposobnosti enih in drugih,, rezultate pa vidimo danes v južni Srbiji in v Crni gori. Mi se bomo dvignili proti temu zlu in se bomo pridružili poštenim elementom, ki stoje danes v opoziciji.“
Čuvajte se griže! Z novim sadjem se je v več krajih pojavila stalna spremljevalka prvega sadja — griža. Bolezen je zelo nalezljiva in zato nevarna. Najlažje se obranimo griže s čistočo: umivanje rok pred jedjo, umivanje sadja pred zavžitkom itd. V slučaju obolelosti je treba takoj pritegniti zdravnika. „ Perilo se razkuži na ta način, da se izkuha. Človeške odpadke se mora pred izpraznjenjem razkužiti z živim apnom, lizolom ali sličnim. Jestvine pokrivati pred muhami, ker muhe prenašajo bacile.
Koliko časa se rabi, da se pretvori ies iz debla v časniški papir. Lastnik neke papirne tovarne v Harzu je dal, kakor poroča list „Der Papierfabrikant“ pred nekaj dnevi zjutraj ob 7-35 'v gozdu blizu svoje tovarne posekati tri drevesa, katerim so takoj sneli lubje in jih oddali v lesno tovarno. Ta tri debla so bila v tekočo lesno maso tako hitro izpremenjena, da je ob 9-39 že prišel iz stroja prvi zavoj papirja za tisk. Torej se je potrebovalo od posekanja dreves do izgotovitve papirja samo dve uri in 4 minute. Papir so odpeljali z avtom 4 km oddaljeno tiskarno nekega dnevnika in tam se je
*) Nemški pisatelj.
takoj pričelo s tiskom. Ob 11. dopoldne so že prodajali in čitali po ulicah časopis, tiskan na tem papirju. Tako je trebalo samo treh ur in 25 minut, da so se predložila občinstvu najnovejša poročila na papirju iz dreves, po katerih vejah so drobni ptički prepevali še svojo jutranjo pesem.
Čudno ovco je imel v vasi Shomc kmet Filip Lenhart. Že dalje časa so domačini opažali, da izginjajo piščeta. Preiskali so hišo in dvorišče, toda nikjer ni bilo sledu o roparju. Ker so se taki slučaji ponavljali, so kokoš, ki je ravnokar izvalila 16 mladih piščet, zaprli v varni hlev. Ne dolgo nato zasliši gospodinja v hlevu prestrašeno kokodaskanje kokle. Ko so prihiteli pogledat, so našli v hlevu ovco, ki se je ravnokar mastila z zadnjim piščancem. Za kazen so ovco zaprli osem dni v hlev ter ji dali le malo krme. Ko so jo čez osem dni zopet izpustili, jo je kar naravnost ubrala proti kurniku ter v trenotku zadavila tri večje kokoši. Nepoboljšljivo ovco so takoj obsodili na smrt in jo izročili mesarju.
4000 časopisov je prenehalo izhajati ha Nemškem. Kakor je dognal urednik „Köln. Volkszeitung“ dr. Höher, je prenehalo zaradi neugodnih razmer izhajati 3800 časopisov. S 1. julijem pa je prenehalo izhajati nadaljnih 200 časnikov.
0	o s p o d arstvo
Živinski in bramarsi» stimi v Prekmurju.
Beltinci: (goveji in kramarski) 2. januarja, 24. na prestopno leto je 25. februarja, 27. junija,
15.	julija in 5. novembra.
Bogojina: (goveji in kramarski) 19. maja in 4. septembra.
Črenšovci: (goveji in kramarski) pondeljek po
3.	maju in pondeljek po 14. septembru.
Dobrovnik : (goveje in kramarski) pondeljek po Telovem in 25. julija.
Dolnja Lendava : (konjski, goveji in kramarski) 25. januarja, četrtek po tretji postni nedelje, Veliki četrtek, pondeljek po Binkoštih,
28.	julija, 28. avgusta, 28. oktobra in na na četrtek pred Božičem, ter vsak torek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade na torek veliki sejm, potem se vrši svinjski sejm drugi dan.
Dokležovje: (konjski, goveji in kramarski) 18. junija in 21. avgusta.
Hodoš: 10. marca, 5. julija, 19. avgusta in 5. oktobra.
Križevci: (goveji in kramarski) v pondeljek pred pustno nedelje, drugi pondeljek pred Vel. nočjo, četrti pondeljek po Vel. noči, 24. junij a, 24. avgusta, 15. oktobra in 6. decembra.
Murska Sobota: (goveji in kramarski) v pondeljek pred pustno nedeljo, drugi pondeljek po Vel. noči, 24. junija, 24. avgusta, 15. oktobra in 6. decembra.
Prosenjakovci: (goveji in kramarski) 15. marca,
16.	junija, 2. septembra in 28. novembra.
Puconci: (goveji in kramarski) 28. maja, 10.
julija, 10. septembra in 10. novembra.
Rakičan: (goveji) 26. marca, v torek pred Binkošti, 2. julija, 16. avgusta in 8. oktobra.
Turnišče: (goveji in kramarski) v četrtek pred cvetno nedeljo, drugi pondeljek, četrtek pred Binkošti, 12. junija, četrtek pred Vel. mašo, drugi dan po Mali maši, 4. oktobra ter vsak četrtek svinjski sejm in za drobnico, ce pade veliki sejm na četrtek, potem se vrši svinjski sejm drugi dan.
Vrednost denarja.
1	dolar . . .	=	290—	310'— K
1	zlatnik (cekin)	=	800—	820-— K
1	lira . . . .	=	11—	12'25 K
1 engl. funt . = 1100—1200’— K 1	ogrska krona	—	24	vinarjev.
1	franc, frank .	=	22—	23’50 K
1	nemška marka	96	vin —	T— K
1	češka krona	=	4,50—	5-50 K
1	n.-a. krona .	=	T50—	T30 v.
1	švicarski frank	=	49 do	50 kruna.
Modra galica. Gospodarska zadruga
v Gornji Radgoni in njena podružnica v Veržeju sprejema naročila na modro galico. Za vsak kilogram se plača pri naročilu 20 K na račun. Galica bo stala okoli 48 K
kg ter se bo delila že čez tri tedne. Vinogradniki, preskrbite se že sedaj za drugo leto z modro galico, da ne bo zopet pomanjkanja in ker bo drugo leto mnogo dražja. Letošnja galica je povsem boljše kakovosti kakor zadnja. Čas za naročila je samo do konca avgusta.
Pravo originalno
Erenyi
ft
francosko vinsko žganje
se dobleo o oseh lekarnah, drogerijah in trgovinah.
Mala steklenica.................K	18
Srednja ........................K	50
Velika .........................K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko 'ganje
je najboljši hišni prijatelj in sine manjkati v nobenem gosp .- 'lnjstvo.
Pazimo se pred n. -rednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
Zahtevajte cenik !
(Oblastveno zavarovano!)
[ na-
ik, g.
b|b Okrajni zastop v Gornji Radgoni .
znanja, da je njegov dolgoletni bivši načelnik
Anton Trstenjak,
posestnik, član načelstva Posojilnice, namestnik načelnika okrajnega zastopa itd. itd. po dolgi mučni bolezni v soboto, 12. avg. na svojem domu v Ivanjcih mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil v torek. 15. avg. — Gornja Radgona, 16. avgusta 1922.
R. I. P.
Posestvo se tohoj proda
v Gornji Radgoni, sodarska ulica št. 2. Najbolj primerno za pokojnika ali rokodelca. Cena se izve pri lastniku.
Resna ženitna ponudba.
Uradnik, z dobrimi in stalnimi dohodki, z lastnim premoženjem išče radi pomanjkanja znanja v svrho ženitve pridno, pošteno, olikano starejše dekle ali vdovo brez otrok. (Vdove imajo prednost!) Predpogoj : Trdno zdravje, popolno znanje gospodinjstva, primerna olika, srednja starost, premoženje postranska stvar. — Samo resne ponudbe s «v pošiljati na upravo „Murske Straže“ pod „Jeser. . — Na pisma brez podpisa se ne bode oziralo. Tajnost strogo zajamčena.
Proda se posestvo
meri 9 oralov zemljišča, obstoji iz gozda, sado-nosnika in nekaj vinograda. Poslopje je v dobrem stanu. Cena se izve pri posestniku v Lastomercih štev. 5 pri Gornji Radgoni.
Ose poljske pridelke
■ seno in slamo
kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah Gospodarska zadruga v G. Radgoni.
Onnrhhm trgovino z mešanim n UUUJUlll blagom SÄe£
ventarjem; stanovanje v Isti hiši. Cena 300.000 kron. Veliki magacini so vporabni za engrosiste. Več se
poiz$ Petar Bregar, Krapina.
Naznanilo !
Podpisana slavnemu občinstvu vljudno naznanjama, da otvorima 13. avgustom 1.1.
v Križevcih pri Ljutomeru
novo trgovino z mannfakturoim, špecerijskim in galanterijskim blagom,
ter se bodema potrudila cenj. odjemalce jopolnoma zadovoljiti z najnižjimi cenami, z točno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem se priporočata
J. Lovrenčič in drug.
o
o
O
o
o
Prodaja vinskih sodov.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni bo v pondeljek, dne 21. avgusta 1922 na prostovoljni licitaciji prodajala vinske sode v velikosti od 50 do 300 1, sode od masti in olja ter raznovrstne zaboje ali kište. Začetek ob 8. uri zjutraj.
Na prodai
skoraj nov! Ceno pove upravništvo M. Straže.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Dužanec, Zagreb, Skladišče Sfrossmayerjeva ul. 10.
Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir,
carilo in druge deželne uUUJB pridelke kupuje lu prodaja
Andrei Oset
Maribor, Aleksandrova c. 57
Telefon štev. 88.
Medič, Rakove i Zanki
d. z o. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana.	Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Skladišče: Novi Sad.	Telefon štev. 64.
POBBUŽHICB MARIBOR ■•ji»'
Emajini laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
J	Ml		111 Lak za pode. Emajini lak. Linoleum lak 1 za pode. Brunoline.
^Ceniki se		začasno ne razpošiljajo^	
Sprejme se učenka
pridna iz pošteni hiše, 15 do 16 let r ra v trgovino z . . .anim hrana in .	, anje v
hiši. Oglasi se naj pri Antonu Klemenčič, trgovec v Beltincih, Prekmurje.
Pozor holesapji!
Hranilnica in
deluie
Ravnokar dospela nova moška in ženska dvokolesa znamke Puch, Styria, in Diirrkopp po jako ugodnih cenah!	A
Imam vedno v zalogi plašče (Mänteln), zračnice (Luftschläuche) in vse druge kolesne potrebščine.
Benjamin Dibelčar in drug.
meh. delavnica v Gornji Radgoni
r. zadr. z neom. z.
Posojilnica v Radincih z uspehom ob meli!