Izhaja viakl Četrtke ub B. url popoldni Rokopisi ae ne na £a)o. Neirankrvani pisma ae ne apte-|ema)o.
Cena Usta znala u celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za man) piemoZn« colo leto 3 krone, ta pol leta K 1‘50. Za Nemčijo |e cena Usta 6 K, ta drage dežele Izven Avstrije S kron.
Rokopise iprejema .Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet larinl it. 9.
Naročnino in naznanila sprejema apravništvo v Oorid, Sem eniška ul. St 16
51
*:< ^»ftsaiiai ii ■	:•
feTVii-
-v**
iia veradoM
Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponle Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Scmeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in aicer: če se tiska enkrat 14 dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po po^odtn.
XX. letnik.
V Gorici, 9. maja 1912
19. Številka.
. vV,
na evharistični kongres na Dunaju.
»
Odbor za prireditev romanja k evharističnemu svetovnemu kongresu na Dunaju je sklenil v seji dne 3. t. in. pod predsedstvom N j. P r e v z v i š e-nosti kneza i n n a d š k o i a sporočiti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini ta-le navodila:
1. Kje in kdaj se je treba priglasiti?
Kdor se hoče udeležiti kongresa na Dunaju, naj se priglasi pri domačem dušnem pastirju in naj plača pristopnino, ki je trojna: K 10 ali K 6 ali K 2. Kdor plača K 6 bo imel iste ugodnosti kakor tisti, ki plača K 10, le poročila ne dobi, ki bo v n e m š k e m jeziku pisano. Kdor plača ie K 2 bo imel pristop k vsem prireditvam kongresa enega d n e, ki si ga sam poljubno določi. Priglasiti se je treba najkasneje do 15. junija, da bo mogoče dobiti na Dunaju potrebna stanovanja. Tudi v Gorici naj se vsi priglasijo pri gg. župnikih.
2.	Častiti duhovščini.
Častita duhovščina dobi te dni vpl-sovalne pole. Te pole je treba natančno napolniti. Določiti treba dneve, katere se hoče kdo udeležiti in to zlasti za slučaj, da plača le 2 K. V »Opombi« naj se označi r a z r e d, v katerem se hoče kdo voziti po železnici. Na koncu se seštejejo ženske in moški. Pola se pošlje preč. g. dekanu, ki na posebni poli do-žerie, koliko moških in žensk se udeleži kongresa iz celega dekanata. Vse pole skupaj pošlje ootem g. dekan na preč.
! ordinariat, od koder se odpošljejo na | Dunaj. Denar za pristopnice se pošlje na I hinaj po položnicah. Na teli položnicah lio treba še enkrat označiti vrsto in število pristopnin. Po prejemu denarja, bo dunajska centrala doposlala dotično število pristopnic.
Častita duhovščina je naprošena, naj ljudstvu v cerkvi in na shodih razlaga veliki pomen tega svetovnega kongresa. Do zdaj je bilo že 22 takih kongresov. in sicer v najslavnejših krajih na pr. v Jeruzalemu. Rimu, Madridu itd. Človeštvo hoče na teh kongresih javno izpovedati svojo vero v pričujočnost Gospodovo. Poživiti hočemo med ljudstvom versko prepričanje. Poseben namen je pokazati pred vsem svetom, da je naša cerkev katoliška t. j. za vse narode. S temi kongresi hoče sv. cerkev tudi pobratiti razne narodnosti. Ti kongresi so nekak praznik za vsa katoliška društva. Letošnji kongres pa ima še zgodovinski pomen, kakor smo že v listih naznanili.
3. Vspored.
V torek dne 10. s e p t. pop. prihod in sprejem papeževega legata.
V sredo dne 11. sept. od B. do 7. popoludne v stolnici sv. Štefana prvo slovesno zborovanje.
V četrtek dne 1 2. s e p t. od
10.—12. predp. in od 2.—4. popol. posvetovanja odsekov v raznih cerkvah in prostorih. Od 5.—7. zvečer drugo slovesno zborovanje v stolnici.
Prav tako bo tudi v petek dne 13. sept. od 10.—12. predp. in od 2—4. pop. posvetovanje odsekov in od 5.—7. zvečer tretje slovesno zborovanje.
V soboto dne 14. sept. slovesno zborovanje od 11. — do 1. Popoludne spovedovanje.
\ nedeljo dne 15. sept. od 10.—1. slovesna procesija z Najsvetejšim iz stolnice sv. Štefana do dvora, tam sv. maša in blagoslov in potem vrnitev v stolnico. Vse dni od 12.	15.	sept. bodo
po vseli dunajskih cerkvah sv. maše in obhajanje vernikov. V Stolnici sv. Stelami bo vsaki dan ob S. uri pontifikalna maša.
Neposredno pred evharističnim kongresom bo od 6.—10. sept. na Dimalit katehetski kongres, od 10.- 11. sept. pa pedagogični kongres. Razstava za cerkveno umetnost se otvori dne 7. sept. oh 11. uri. Vsi. ki bodo imeli pristopnico za evharistični kongres, bodo imeli v to razstavo vsaki dan od 9. predp. do S. pop. brezplačen pristop.
Ves čas evharističnega kongresa od 12. 15. sept. bo najsvetejši sakralnem razpostavljen v votivni cerkvi in v cerkvi salezijank. .	’*'.
Za posvetovanja rteneiiiških narodov so določene posebne cerkve in prodori. Za Slovence je določena frančiškanska cerkev" blizu stolnice. -Po kongresu priredijo Dunajčani zlet v Marijo-celje.
Posebne vsporede dobimo na Dunaju.
-1. Razne ugodnosti.
Vsi. ki se udeležijo evharističnega kongresa, dobijo pravico do znižane cene na železnici. Kdor se bo vozil v III. razredu osebnega vlaka, bo plačal za tja in nazaj polovično ceno t. j. 20 K, v III. razredu brzovlaka za tja in nazaj 24 K. Polovični listek I. in II. razreda brzovlaka bo veljal tudi za vožnjo v istih razredih osebnega vlaka; celi listek za I. in II. razred osebnega vlaka bo veljal tudi za vožnjo z brzovlakom v istih razredih. Te znižane cene bodo veljale za
čas od 5. do 22. sept. t. I. Ako se oglasi ■ iz naše nadškofije zadostno število, naročimo poseben vlak in v tem slučaju '	bodo cene še nižje. Upanje je	tudi.	da
|	dobimo	na Dunaju stanovanje	prav	po
ceni. O	tem bomo še poročali,	da	bo
vsakdo	natančno vedel koliko	denarja
mora vzeti seboj.
Razen te ugodnosti daje pristopnica brezplačen vstop k raznim razstavam in muzejem na I Minaju na pr. k razstavi cerkvene umetnosti, v dvorni muzej za umetnost in zgodovino, v prirodoznan-ski dvorni muzej, v knežjo Lichtenstei-novo galerijo slik. v zgodovinski muzej za umetnost in industrijo, v menažerijo v Schonbrunnu, v vojaški arsenal in muzej, v zakladnico najvišje cesarske hiše itd. Cesarsko grobišče v kapucinski cerkvi bo dne 13. in 14. sept. za udeležence odprto.
5. Ali pojdemo?
Cast najsvetejšega Sakramenta zahteva. da se vsi narodje iz cele avstro-ogrske države udeležijo te redke slovesnosti. Pridružiti se moramo torej v kar največjem številu tudi Slovenci. Začnimo nemudoma s potrebno agitacijo tudi v goriški nadškofiji!
Politični pregled.
Državni zbor.
Zbornici je bil v torek predložen šestmesečni proračunski provizorij od 1. julija do konec leta. Nato je sledilo poročilo legitimacijskega odseka. Ko je odsekov poročevalec govoril o izvolitvi nemškega liberalca Seidl-a, začeli so nemški socialisti protestirati proti njegovi izvolitvi in izjavili so, da ima posl.
Sprehodi po beneški meji-
Popisal Č. pl. Resina.
Slovenec sem ! — takd je mati djala...
(Dalje.)
III.
Na zdar! — potrka nekdo, in hkrati vstopi v sobo znan mi mož.
O,	Nestor! Kaj pa Tebe nosi tod‘J —zakliče moj znanec svojemu znancu, jaz pa naredim nem poklon.
Noge, kakor vidiš! — odvrne šaljivo prišlec. — Saj drugače sploh ne morem po Kožbani »luftkaroca«! — Pa brez zamere, dragi! Ne vtegnem se dolgo obotavljati; mudi se mi
gčri, gori na planine, g6ri h sv. Genderci —
hočeš z menoj?
Aj! — se vtaknem jaz vmes — za ta načrt sem pa jaz, ako me sprejmete, g. Nestor!
Dobro! — pravi moj znanec, P. Sal. Čerin — jaz danes itak ne vtegnem; boš pa z našim obmejnim poliaja-čem —
Hvala.za nov naslov! — se namrdnem jaz.
Oprostite izraz! — se nasmeje proti meni g. Čerin in nadaljuje proti svojemu znancu: Boš pa z mojim soturistom obiskal sv. Gendro, ker za take partijo je peza mojih 100 kg že pretežka! A zvečer retour v Kožbano, kaj ne?
Ne bo nič! — pravi g. Nestor in se obrne proti meni — še ta Tvoj »sotu-rist« odide z menoj, veš? Boš vsaj pro-steje dihal v svoji palači...
Hvala za ponudbo, — pravim jaz
—	težka bo ta, ker iniam še par obmejnih parcel v »ruksaku«; še te bi rad obrisal, predno se ločim odtod . . .
Pa pozneje kdaj — pravi g. Nestor, ali kakor se imenuje s polnim imenom Nestor pan Ličan.
Pa bodi — rečem jaz in odhitim, da se napravim za pot čez mejo kož-bansko . . .
Tedaj sem se spomnil, kar smo se učili na ljudski univerzi, da gore so go-
re, kdor jih pozna, se preskrbi, si polno torbo naloži . . . zato sem brž nabasal nahrbtnik, ki sem si ga izposodil v kuhinji svojega znanca, z obilim prigrizkom in lepo čutaro zlate kapljice; tudi »mazolč« domačega »encijana« mi je vtaknila prebrisana gospodinja v nahrbtnik; rekla je, da je tista vodka dobra »za prehlad« ... In tako oborožen — sem hotel reči obložen — sem čjd«ri povelja na odhod. Se en pozdraV in roko-stisk, še en na zdar! — pa sjno šli . . .
Kod bo najbolje? —'praša moj novi tovariš, pan Ličan ali gospod Ličan.
Ob Napoleonovi meji — rečem jaz. Ta je namreč šla čez Hlevnik in Vrhov-Ije nad Senikom proti »Koradi«. To sem videl uni dan na neki karti od leta 1759 . . .
Pa takrat — de smejč moj tovariš
—	še ni bilo Napoleona! Če se ne motim. je bil ta rojen še-le I. 1768!
Že res, — se vgriznetn v ustnice jaz. ker sem jo skupil za svojo zgodovinsko učenost — a neka meja je šla svoje dni tod. in ob tej pojdemo malce časa proti sv. Gendri.
Prav! — pravi pan Nestor — naj je meja zgodovinska ali ne, samo da prideva na svoj cilj! Tudi če se malo zaletiva na tolikih »mejnih« cestah, nič bati!
Kaj ne, koliko lepih cest! — ojunačim se znova jaz, ki sem bil vsled bitke z Napoleonom precej pobit.
Ej, — meni moj tovariš — povsod delajo, bodo tudi za Kožbano kaj storili! Ali ne veste, da se za te kraje zanima vojaštvo? In to zanimanje se tudi na cestah pozna; ali ne vidite tod neka rdeča znamenja? Glejte tu 5806 — tod pojde cesta . .. kar se tiče sv. Gendre, grem danes še gori, pozneje — ne vem, kako bo!
Kaj menite s tem? — se začudim
jaz.
Kaj menim? — odvrne on — nič! Le zdi se mi, da bo svoje dni okoli Gendre bliskalo in grmelo...
Molčč sva stopala po grdem klancu nad »novo cesto« proti Seniku. Na prelazu ali razvodju med Senikom in Brd-cem sva se oddahnila: čim dalje pa sva šla ob Preserji, kjer so stoletni kostanji na prodaj po 2 K. tem bolj vesela sva
ScitlI zahvaliti svojo izvolitev zgolj terorizmu. Nastali so burni prizori, pri katerih so nemški poslanci j a v n o pokazali svojo kulturo. Psovke in druge nečedne besede so kar letale setu in tje. Hrup je bil tak. da je moral predsednik zaključiti sejo.
Včeraj so prišle v poslanski zbornici v razpravo vladne predloge glede kompetenc ministerstev. Utemeljeval je te predloge ministerski predsednik grof Stiirgkh. Vlada predlaga, da sprejme vodne gradbe miuisterstvo za javna dela, obrtno pospeševalne zadeve in vso obrtno izobrazbo pa trgovinsko mitii-sterstvo. Obrtni krogi so proti zadnji predlogi.
Potem je pričel dr. Laginja obstruk-cijonistični govor, katerega pa ni končal.
Konečno se je zbornica pečala z dogodki v torkovi seji.
Prihodnja seja bo jutri.
Ogri proti Avstriji.
V	pondeljkovi seji ogrske poslanske zbornice je imel grof Apponyi govor. v katerem je ostro napadal avstrijsko delegacijo, ker se je dotaknila hrvaškega vprašanja, skupno vlado pa zato, ker ni zavrnila napade avstrijske delegcije na Madžare. Obenem pi je rekel, da ni zadovoljen z izjemnim stanjem na Hrvaškem in je zahteval, naj ogrska vlada natančno poroča, iz katerih razlogov se je vzela Hrvaški ustava.
Darovi.
Jubilejni darovi za Slo ve n sko Sirotišče:
P. n. gg. M. M. 2 K; Ipavec Andrej c. kr. profesor v Gorici Ul kron. kot podpornik; Valentin Zarl, Piran 1 K; Terezija Medvešček v Gorki 1 K; Andr. Bitežnik Ravne, Bate 20 vin; Nekdo iz Vrha 20 vin; v nabiralniku v gostilni g.
I.	Bolko 50 vin.
Bogpoplačajstotero! Vse v boljšo bodočnost sloven skega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.!
Domače in razne vesti
P. n. cenjeni naročniki! Izprašujte se, ali ste poravnali naročnino. Ako še nistestorili svoje dolžnosti, storite to takoj. Somišljeniki agitirajte za »Prim. List«. Naročnina stane od sedaj do konca leta 2 K.
Duhovska vest. Za upravitelja devinske dekanije je imenovan preč. g. Angelj C a r g o, kurat v Nabrežini.
bila planinskega sveta in zraku. Po kologuzu nad najvišjo hišo kožbanske fare sva kar vriskala in pozdravljala nižave pod seboj . . .
Oj ti moj mod, oj ti moj dom, ti zemlja mila! —
je peval moj tovariš ter gledal preko Brd na vipavsko stran tja notri pod Čaven. Tudi jaz nisem mogel več brzdati svojega Pegaza: kar poskočil je in zarezgetal;
Na straži beneški stojim, v daljave čudeč se strmim: — to polje in bujni ta les, ta zemlja, prekrasna zares! ...
A tod prebiva mi rod.
ki nima ni cest. ni vod . . .
In moj »žejni« Pegaz je umolknil, ko se je spomnil ljudstva brez »vode«. Pan Ličan pa je pomenljivo pokazal na moj nahrbtnik.
Izvrstna misel! dem jaz v nasadili prozi. Kar sedmio tu-le na mah in odprimo nahrbtnik na-mali!
Aj, kako prija okajen prigrizek in zlata briška kapljica visoko nad Brdi! Recite, da ui zdrava, da je draga, da kmetu ne znaša recite, kar hočete.
Iz politične službe. Premeščen je iz Gorice v Trst okrajni komisar Evgen Z u ji a n č i č.
Za okrajnega glavarja v Sežano pride dosedanji okrajni glavar na Krku Eran L a s i č. Na Krk pride za voditelja okrajnega glavarstva namestništveiu tajnik dr. Karol L u s i n a.
V	pokoj je stopil viši inšpektor in načelnik južnega kolodvora v Trstu Andrej 7. b o n a.
»II Corriere Friulano« je vsled netaktnosti lista »L'Eco del Litorale« tudi pisal o romanju na sv. Goro, zlasti proti dr Pavlici in župniku Kokošarju. Temu listu se pozna, da je v njem mara-
o	n u s s e n i I i s. Na take budalosti ni vredno odgovarjati. Italijanski časopisi v Gorici so res križ — same stare kvante ali »bubbolc elic noti contano«, bi rekel stari Segati.
Dobri namen. Eo je lani ob sklepu šolskega leta »Šolski Pom« priredil veselico. je »Novi čas« okregal osobje učiteljstva. ki je priredilo veselico, tako-le »Mislimo, da bi čislano osobje učiteljstva, ki je imelo to prireditev v rokah, pač moralo vedeti, kaj je za našo mladino, ki je že žalibog nagnjena k plesu, vzgojevalnega kaj ne! Sicer pa nismo še Slovenci tako zelo »napredovali«, da bi celo na katoliških zavodih imeli nekake »plesne šole«. Na drugi strani je pa tudi žalostno to dejstvo, da zastopa katoliški zavod ravno to stališče, katero vsi katoliški časniki na Goriškem najodločneje zavračajo s tem. da pišejo skoro v vsaki številki proti plesu in njegovemu pogubnemu vplivu na našo nedolžno mladino. To smo morali opomniti od svoje strani; seveda upamo, da bodo prizadeti krogi videli v tem le naš dobri namen.«
Prizadeti krogi so takrat molče sprejeli ljubeznivi opomin in gotovo bodo skrbeli, da ne dajo povoda niti farizejskemu pohujšanju.
Vendar bi radi vedeli, bo-li »Novi Cas« tudi prirediteljem »Zlatoroga« posvetil tak opomin, saj se je tudi takrat na odru vrtela in plesala nedolžna mladina obojega spola. Vsem enako mero!
List »L’ Eco del Litorale« se j c n-maknil in preklical grdo obrekovanje o dr. Pavlici. Sedaj so pa gospodje začeli trditi, da je tiste njih aprilove neumnosti govoril na sv. (lori g. Lukežič. Toda tudi to je neresnično! G. Lukežič ni nik -dar govoril, »da naj se vsi brez (azlike na politiko in vero združijo proti Italijanom« in ni hujskal ljudi, »da naj ne hodijo kupovat k italijanskim trgovcem«. 'I o je povsem izmišljeno. Gospodje bodo
dobra pa vendar je . . . A treba iti dalje: kar čez »korado«. koder se hodi bolj »komot«, nego po briških gričkih. sya jo udarila . . .
Kje neki je tista cerkvica od sv. Gendrce? ogleduje že nevoljen okrog pan Ličan.
Ce nisva zgrešila — pravim jaz mora biti tu blizu. — Res, še par korakov okoli griča, pa stoji pred nama sv. Gendre cerkvica, ki so jo tiste dni ravno popravljali . . . Ker se na cerkveno umetnost ne razumem mnogo, nočem popisovati, kdo iu kako so popravljali cerkvico vrli gore. A nekaj treba vendar omeniti, sicer poreče kdo. da še gori nisem bil! Pravijo, da sme vsak obiskovalec pri sv. Gendri »škantira-ti«; zato pograbiva tudi jaz in moj tovariš za kemblje in ubereva eno in dve. da so glasovi plavali na vse strani slišali so jih gotovo tudi čez baltiško planoto v kraje, ki so mi dobro znani . . .
Z radosti polnim srcem jo kreneva s pan Ličanom proti Kobališču. kjer so naju kot svoje prijatelje imenitno pogostili ,..
Na zdar. g. Miha! Na skorajšnje svidenje na lepem Kobališči!
morali to preklicati. Priznamo radi. da je g. Lukežič govoril o krivicah, ki se gode našemu milemu narodu. »Ecovei« naj le donijo roko na srce, ker so se tudi oni pomagali ital. liberalcem v boju proti b r e z p r a v n i m »Slovencem.
»Ecovci« hočejo dajati preč. g. dr. Pavlici nauka glede narodne herezije. Le tiho, le tiho! Kaj hočete druge učiti, ko sami premalo znate! Pravite, da bi takih reči ne smeli govoriti pred svetogorsko M. B. Vprašamo, pred kom pa? Ali ni najboljše in najbolj vspešiio, da sc pred Bogom in pred Marijo potožimo nad krivicami, ki se nam gode?
Ako hočete vi na sv. Gori v tem zmislu govoriti, kakor naši govorniki, vam prav radi dovolimo. Le pojdite sc pritožit, da ne morete dobiti vseučilišča. pa dostavite zraven: Mea culpa, inca culpa, ker nočete Slovencem dati niti ljudskih šol! Gospodje, roko na srce! Se svojini neresničnim in nesramnim člankom ste provzročili pohujšanje, ki ga ne morete z lepa popraviti. Obsojali so vas na sploh vsi trezno misleči Italijani v mestu. Provzročili pa ste s tem novo preganjanje naših ubogih služabnic in delavcev, ki niso nič slabega storili. Vemo za slučaj, da je neka oseba bila radi tega odpuščena iz službe. Le tako naprej! Naše ljudstvo bo odprlo oči in vam bo pošteno plačalo. Sicer p:-. svetujemo »Ecovcem«, naj bodo bolj tihi. da se ue vzbudi eonsilium vigilantiae in jim spet prestriže sicer lepi a nekoliko predolgi jezik.
Zakaj hujskate? Zavod za pospeševanje obrti na Goriškem je naročil nekaj vzorcev, ki jih je izdelala obrtna šola v Ljubljani. »L’ Eco del L i t o r a-I e« se je brž oglasila pfoti temu. Po njenem mnenju bi bilo treba naročiti v Benetkah pri sv. Marku!!!
Vidi se. da je uredništvo tega lista izgubilo glavo. Pred par dnevi se Je zgražalo, da hujskajo Slovenci proti ital. trgovcem, zdaj pa samo lanska proti Slovencem. Minuli teden, ko je »L’ Eco« napala naše romarie na sv. Goro, so trezno misleči Italijani po vsej pravici govorili: »L'Eco« nima pravega urednika
Za mizarje. Neka tvrdka v Buenos-Aires-u (južna Amerika) namerava stopiti v zvezo s tvrdko, ki bi ji preskrbela vrata, okna, okvire ter ogledala iz hrastovega lesa. Nadaljna pojasnila daje zavod za malo obrt y Trstu, Via del Lazzaretto vecchio št. 52.
Generalni štrajk v Pulju. Ker jt ravnateljstvo tramvaja v Pulju odpustilo iz službe zaradi praznovanja 1. maja vse uslužbence ter jih nadomestilo z drugim1 delajo sedaj puljski socialni demokratje na to, da nastane generalni štrajk. S tem mislijo pridobiti ljudstvo za-se za prihodnje deželnozborske volitve, ker Je polom v mestni upravi popolnoma porazil laške liberalce.
Cesar se bo letos po več letih zopet udeležil procesije sv. Rešnjega Telesa. Kmalu po tem prazniku se bode podal cesar na svoje letovišče v Ischl.
Za češko šolsko društvo »Matica Školski« je zapustila v Pragi testamen-tarično Nemki Ana Kreuz 50.000 K.
Nemški sorodniki pokojnice hočejo testament sodnijsko izpodbijati, češ. da je bila pokojnica blazna.
En milijon kron globe je bilo naložene nekemu »revežu« v II. okraju dunajskega mesta,ker se je finančna oblast prepričala, da je napravil krivo napo \ ed. ki bi imela služiti za podlago od-merjenja osebno dohodninskega davka.
Izredno ugodno priliko k varčevanju nudi nakup srečk na obroke v korist »Slovenski Straži«. Kako hitro in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot 4 K 75 vin.! Zgubljen denar, ki se nikdar več ne povrne! Kdor pa si naroči turško srečko ter jo' odplačuje v mesečnih obrokih po 4 K 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun. kajti vsaka srečka mora za-
deti vsaj 23(1 kron in je tedaj to najmanjši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V srečnem slučaju pa zamorc zadeti seveda tudi 200.000 frankov, in ta prilika se nudi že pri prihodnjem žrebanju dne l. junija t. I. Kdor hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogateti, ta naj si kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži«. Eno srečko zamorc kupiti tudi več oseb na eno ime. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«.
Listnica uredništva. Kostanjevica: Za danes prepozno. Prihodnjič.
Mestne novice. RAČUN »Slov. sirotišča“ za 1. 1911.
Blagajniški prebitek koncem I. 1910 ............K	37.677-27
Dohodki v I. 1911 . .	.	.	*	9.479 71
Prodano zemljišče .	. .	.	„	3,157-80
Skupaj ... K 50.304-78 Stroški (7.024-60 K -j- povračilo dolga »Hranilnici" v znesku 3000 K . .	.	.	»	10.024-60
Preostanek koncerni. 1911	K	40.280-18
Ta preostanek se nahaja:
1. V »Hranilnici" št. 38903 K 760 10
2. V „Centr. posojilnici"
št. 2361 		tt	30.050-58
3. Deleži »Centr. posojil."		
št. 1639 		tt	2.100-—
4. Jubilejna ustanova Jos.		
Figelj 		tt	209 08
5. Juoilejna ustanova ob-		
čine Prvačina		tt	275-65
6. Jubilejna ustanova mestne		
občine Sv. Križ ....	tt	1.033.45
7. Simon Gregorčičeva u-		
stanova društva »Skal-		
nice" 			137-55
8. V »Šebreljski štedilni		
posojilnici"		tt	J O O
9. Delež »Krojaške za-		
druge" 		tt	40.—
10. V c. kr. poštni hranil-		
nici 		tt	618-68
11. Pri raznih društvih in		
občinah		n	1.980.—
12. Pri zasebnikih		n	2.170.—
13. V ročni blagajni . . . .	tt	804-93
Skupaj ... K 40.280.18
Bilanca.
Imovina:
1.	Hiša	in zemljišča .	.	-K	80.210-—
2. Pohištvo..........................  575	—
3.	Blagajniški prebitek	.	. „	40.280.18
Skupaj.	.	• K	121.065.18
Dolgovina :
1.	Dolg	pri .Hranilnici"	. K	53.000.—
Cisto	imetje................K	68.065.18
Jos. Pavletič, predsednik.
Dr. Andr. Favlloa, podpred. in blagajnik.
Pregledovalca računov:
Ivan Pirjeveo i. r. Anton Jakončič I. r.
Prve črešnje smo videli danes na sadnem trgu.
Umrla je ponoči od 7. do 8. maja v ženski bolnici gospa Ana Suttncr. Stanovala je se svdjo družino v ulici Novi most št. 36. Pokojnica je bila preblaga gospa, dobrotnica »Slov. siro-tišča« in društvenica »Skalnice«. Podvrgla se je v bolnici težki operaciji, ki je pa ni mogla prestati. Svetila ji večna luč! Priporočamo jo društvenicani »Skalnice« v molitev. Iskreno sožalje potrtemu soprogu in vsej družini! — Pogreb bo danes (četrtek) ob 5. uri pop. iz ženske bolnice.
m Smrtna kosa. V pondeljek je umrla v Gorici gospa Marija Jesenko rojena Fabiani, soproga c. in kr. stotnika v p. g. Antona Jesenko, v 52. |etu svoje dobe po kratki a mučni bolezni. Blaga Pokojnica je bila iz znane in občespoštp-vane družine Fabiani iz Kobdilja. Pogreb. katerega se je udeležilo vse polno odličnih oseh, se je vršil včeraj popolu-dne. Truplo blagopokojnice so blagoslovili v stolni cerkvi, nakar so' je prepeljali v Štanjel, kjer so je položili na domačem pokopališču k večnemu počit-(Dalje V:prilogi.)
Priloga »Primorskemu Lislu" šf. 19. z dne 9. maja 1912.
v kratkem vstauoviti tudi pri nas Marijina družba, ki je že v vseli bližnjih župnijah ustanovljena in lepo vspeva.
Torej dekleta, nevstrašeno naprej.
Naša orlovska godba vrlo napreduje, po zimi so se vadili v teoriji, sedaj pa ko so' dobili godala, z vso vnemo izvajajo lepo godbeno umetnost. Godbeni učitelj jih podučuje dvakrat v tednu, sami se pa vadijo skoraj vsaki večer. Tako je lepo, le naprej, godba je umetnost, naj služi poštenemu razvedrilu ne pa plesu; in to je v pravilih naše godbe.
a Vinski zarod na Vipavskem je povoljen. Ako Bog obvaruje grozdje pred točo, peronosporo in strupeno roso, ne bo slaba vinska letina. Prvo škropljenje se je pričelo. Tudi raznovrstno sadje — kljub burji, ki je divjala
—	ni prav slabo.
a Lokavec. (Noviee.) — V nedeljo
12.	t. m. bo ustanovni občni zbor kat. slov. izobraž. društva po šmarnicah. Oglasilo se je že mnogo članov. To je znamenje, da se naše ljudstvo zaveda važnosti katoliške organizacije. — Tu je umrla Jožefa Batič, roj. Čibej, ki je bila komaj dva meseca poročena. — Naša občina ima na ponudbo električno razsvetljavo iz Ajdovščine. Ako je naše starešinstvo res napredno, naj porabi to ugodno priliko!
a Rihenberg. V četrtek, dne 2. t. m. so se imele vršiti volitve župana in podžupanov. Ali naših 10 starešin se te seje starešinstva ni udeležilo. Zato je bilo starešinstvo nesklepčno in volitev se je morala odnesti. — Za ta dan pa so liberalci pripravili velike reči. En liberalce sc je izrazil, da takega praznika, kot bo četrtek ni imel nikdo še. Ali ta praznik so jim pokvarili naši stara-šini, s tem da se niso udeležili volitve. Tri dni so liberalci pobirali po občini za smodnik. Nekdo je imel ta dan že nabasane topiče, da bo streljal, ko se izvoli župan. Nameravali so v proslavo tega ponesrečenega dne napraviti »banketa pri Čebronn. Mnogo kronic so izdali za vse priprave. Kar cele živali so se ubi-vale. Kozliča so ubili in po teletino so poslali v Ajdovščino. Ti ljudje so bili tako nesramno predrzni,'da so povabili celo duhovščino. Tudi godbo so že imeli pripravljeno, kar kaže, da so nameravali tudi plesati. Čudno je pa, da je bil zraven tudi neki človek, ki se je nekdaj bal plesa kot pekla. Govori se še, da so imeli prit delat štafažo nekateri »triešti-ni«. Mužina iz Brji ni izostal, čeravno je za službo bolan. Za veselice pa ne. — Mnogo kokodakanja je bilo, a tnalo ja-jee. — V 14 dneh bodo. zopet volitve; tedaj vam mogoče še kaj sporočim.
Mladenič.
lajšanja bede. V svojem dopisu pravijo namreč dotieniki, da je županstvo od-menilo podporo za zboljšanje oziroma za napravo občinskih potij, ki niso tako važne in tako potrebne kakor bi bile druge. Nam krajevne razmere niso tako znane, da bi mogli soditi, je-li pritožba opravičena ali ne. Znano pa nam je dobro, Ja Sinatra vsakdo ono občinsko pot, ki pelje mimo lastnega zemljišča ali pa lastne hiše, za najvažnejšo in najbolj potrebno. Sicer pa smo že v prejšnjih številkah našega lista povedali, da je o-nih 20.000 K državne podpore, katero Je dobil kanalski okraj v svrho lajšanja bede, le del imdpore in da se sme z vso gotovostjo pričakovati, da bode vlada nakazala v isti namen kanalskemu okraju najmanj še 20.000 K, ako ne celo 30.000 K. No, in od te podirorc dobi brez dvoma anhovska občina tudi lirimerno svoto. kakor jo je dobila sedaj in takrat sc bode anhovsko županstvo gotovo oziralo tudi na potrebe Občinarjev, ki so nam poslali gorcomenjeni dopis. Vsem ustreženo pa najbrže tudi takrat ne bode, kajti vsem ustreči je človeško skoro nemogoče.
Iz tolminskega okraja.
t Sela (Volče). Vabilo k veselici, katero priredi kat. slov. izobraževalno društvo »Danica« na Selili prihodnjo nedeljo 12. maja ob 4'/s uri pop. s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav; 2. »Prisiljen stan je zaničevan«; burka v 3 dejanjih, ženske vloge. 3. »Obleka dela človeka«, veseloigra v 2 dejanjih, možke vloge. 4. Gregorčič: »Oj, prišla je znova v deželo pomlad«, deklamacija. 5. »Oh, ta Polona«, burka v 2 dejanjih, ženske vloge. 6. Srečkanje. Vstopnina: za 1. sedež 1 K; za II. sedež 80 v., za stojišče 40., za ude 30 v. K obilni udeležbi naj-uljudneje vabi odbor.
Iz komenskega okraja.
Istočeno vino. V petek ponoči je prišel do sedaj še neznani človek'v klet posestnika Janeza Turka iz Kobdilja št. 22, v kateri se je nahajal poln sod vina, ki drži okolo 10 lil. Neznanec je odmašil čep, in vino je začelo teči po kleti. Nekdo, ki je spal v sobi nad kletjo je slišal v kleti ropot in stopil je tudi k oknu ter zavpil: »Kdo rogovili ob ti uri v kleti?« Odgovor mu je bil: »Mouči, mouči Janez. saj ne delam nič slabega, ampak delam le pravico.« In Janez je res molčal, a vino je teklo naprej po tleh, tako da je Turk prišel skoro ob vse vino. Ta vest zveni sicer nekako čudno, a je po vsem resnična. Najbolj si jo bodo znali raztolmačiti Kobdiljci.
ku. Pokojnici svetila večna luč! Žalujočim ostalini pa naše iskreno sožalje!
m »Mati svetega veselja« v Centralu. Kdor je bil o božičnih praznikih v »Cen-tralu« pri prelepi igri »Mesijev sovražnik«, kdor je bil na tiho in oljčno nedeljo v Mirnu pri »Pasijonski igri«, ne bo gotovo sedaj zamudil prilike, da si zopet nekoliko trenutkov odtrga in pohiti v »Central« k prekrasni igri »Mati svetega veselja«, ki se glede lepih in ginljivih prizorov meri z »Mesijevim sovražnikom«, in »Pasijonsko igro«. — Igra je nadaljevanje in sklep »Pasijonske igre«, ter obstoji iz peterih dramatičnih slik: 1. slika: Vrnitev z Golgote,
II.	slika: Sabota pri Salomi; III. slika-. Velika noč v Gezcmani; IV. slika: Ob odprtem grobu. V. slika: Veselje na Si-jonu. Igro je spisal znani pisatelj prekrasne igre »Mater dolorosp« Silvin Sardenko. Igrali bodo že znani igralci in igralke kat. del. društva iz Mirna. Vstopnina: Sedeži I., II., III. vrste 2 K:
IV., V., VI. vrste 1.50 K, VII., VIII, IX 1 K. ostali sedeži 00 v, stojišča 40 v.
m Mestni Slovenci in sploh vsi prebivalci mesta Gorice občutimo na lastni koži slabo mestno gospodarstvo. Doklade neznosne, tujcev v mestu nič, javne naprave v slabem stanu, dobre vode od nikoder, draginja neznosna, poleg tega mestna blagajna prazna. - Ali bi ue kazalo pri letošnjih dopolnilnih volitvah se združiti vsi, ki ne odobrujenio tega gospodarstva in pokazati gospodi na magistratu, da je že dovolj slabega v Gorici. .
m Zidarji imajo letos v Gorici jako malo dela. Lansko leto so imeli nekateri podjetniki do 400 delavcev, letos jih nimajo niti po 100. — Se pozna goriška »mizerija« tudi na tem polju.
m Goriški zeleni trg letos ni kaj živahen. Pomladanskih poljskih pridelkov je malo, tako n. pr. šjiargljev. Cena špargljem je 1 K kilogram. Kmetje sc-pritožujejo. Letos je za polovico man; šiiargljev kakor druga leta.
Iz goriške okolice.
g Javni shod S. L. S. se bo vršil prihodnjo nedeljo v Dornbergu v po-sojilnični dvorani ob 3. uri jjopoludue. Poročal bo državni in deželni pbslanec F o n.
Sv. birma v šempeterskein dekanatu. Ker se ni vršila sv. birma v. šein-jieterskein dekanatu lansko leto — kakor je bilo že določeno, — se bo vršila letos meseca junija po tem-le redu: Dne 24. junija dopoludne v Mirnu, popoludne v Sovodnjah. 25 junija v Biljah. 26. v Vrtojbi. 27. v Renčah. 29. v Št. Petru. 30. dopoludne v Prvačini, popoludne na Gradišču. Dne 1. julija bo sv. birma na Vogerskem.
g Krompir v goriški okolici ni izle-zel tako, kakor je bilo pričakovati. Po nekaterih krajih ga manjka polovica. Govori sc, da bo letošnja kupčija zelo živahna. Dal Bog!
Laško Gradišče ob Soči se suši kakor listje na solncu. Skoro nobenega prometa ni. Tržič je Gradišče končal. Sreča za Gradišče je v sedanjem času kaznilnica in vojaštvo, ki je tam nastanjeno. V bodočnosti bo še slabejše.
g V Št. Andrežu se pripravljajo na veliko »Sokolado« prihodnjo nedeljo. Pa porečejo, da je mizerija! Za kruh in polento je mizerija, za ples je ni! Potem hočejo imeti državno podporo v odpo-moč bedi! Pojte, pojte!
Iz Dolenje Vrtojbe. »Soča« od torka, naravnost nesramno napada Mr-moljo, kot opekarnarja v Vrtojbi. Piše, da je Mrmolja spravil Italjane na delo.
V	odgovor temu povemo, da delavci, katere ima »Soča« za Italjane, so sami Slovenci, to je beneški Slovenci od ita-Ijanske meje, deloma iz te deloma iz ita-Ijanske strani. Nesramna laž »Soče« je
tudi, da se Mrmolja ni mogel pogoditi z domačimi delavci. Domači delavci delajo vsi, s pogojeno plačo, kakor so sami zahtevali. Mrmolja je poslal, od-pustivši ga, le enega domačina in to liredsednika socialistov, ki je na.delu hujskal delavce iu sc delal, kakor, da je on gospodar delavcev pri opekarni. — Torej oddelek teh beneških Slovencev ne - Italjanov je vzela opekarna v de-
lo	vsled pomanjkanja domačih delavcev. Glede plesanja med mašo bodi povedano, da imajo ti delavci harmoniko za zabavo v prostem času, kadar ni vodstvo oiiekarne nič odgovorno čez njih liočctje. Toliko pa vemo, da so ti beneš ki Slovenci dobri ljudje in hodijo tudi v cerkev bolj jiogostoma kakor dopisnik »Soče«. Glede napadanja poslanca Fona, da je lovil okoli denarje za »forna-žo« pa bo govora na drugem mestu, ker to menda ni dopustno. S tem se izpod-kopuje kredit trgovskemu podjetju. —-Opekarna je bila in je brez dolga, razen par tisočakov v tekočem računu pri podružnici »Ljubljanske kreditne banke«, ki menda ni klerikalna.
g Šteferjan. V torek se je vršila tu prva seja novoizvoljenega starešinstva. Ob 9. uri je bila peta sv. maša, katere so se udeležili vsi starešini izvzemši enega iz G. Cerovega, le-ta se je namreč bal, da bi mu »Veni creator«, ki ga je zapel preč. g. kurat pred sv. mašo izposloval preveč milosti od sv. Duha. Čakal je zategadelj rajši v občinski hiši na starešine ter se tam kregal z drugimi »duhovni«. Zdi se, da so ga ti precej dobro obsenčili, kajti njih vpliv se je opazoval na njem še tekom cele' seje. Po sv. maši je odšlo starešinstvo skupno v občinski dom. Iz oken so jim vihrale zastave v pozdrav. V imenu občinskih u-službencev je imel pred hišo občinski redar Trpin kratek nagovor na g. župana in mu pri tem v imenu vseh podrejenih organov obetal ubogljivost in uda-nost.
Starešine je nagovoril nato g. župan s primernim nagovorom. Pozval je starešine k složnemu delovanju. Ostale točke dnevnega reda so se rešile mirno.
Šteferjan je torej vendar prišel do mirnih časov. Novoizvoljeno starešinstvo bo z vnemo šlo na delo, ki ga čaka.
Kar sc tiče nasprotnikov moramo priznati, da so se izvzemši enega, ki je obračal kozolce, dobro držali. Tako je tudi prav. Nasprotniki bodo upoštevani, če pokažejo le nekoliko dobre volje. Naša stranka je sicer zmagala, a ostala bo tudi odslej velikodušna in bo podpirala vsakogar, ki mu je mar za pravo delo.
Iz ajdovskega okraja.
a Šmarje, 6. maja. Prvo nedeljo v maju je bilo pri nas prvo sv. obhajilo, ktero je prejelo 51 otrok dečkov in deklic. Z njimi vred lepo število njih sta-rišev bratov in sester. To je prav in lepo spodbudno. — Stariši z lepim zgledom naprej in za vami otroci, in srečni boste vi in oni.
V	nagovoru na prvoobhajance je preč. g. župnik posebno povdarjal pogosto sv. obhajilo, ki jih bo obvarovalo na poti čednosti; priporočal jim je vsaj mesečno spoved in vsako nedeljo sv. obhajilo še jiosebno zdaj v mesecu maju posvečenem v čast majniški kraljici.
Pri drugi sv. maši ob ltl uri je č. g. P. Bonaventura imel krasen govor, v kterem je povdarjal povernitov krš. družin k evharističnemu kralju. Kjer Jezus tam Marija, kjer Marija tam Jezus. Priporočil je še iiosebno dekletom Marijino družbo, in po maši se je oglasilo 12 deklic k pristopu. Malo število sicer; pa saj je Jezus izvolil tudi le 12 apostolov, in i>o teli hotel razširiti svoj nauk po vsem svetu.
Število teli dvanajstih ujiamo se bo tudi kmaio pomnožilo, da se bo moglo
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Anhovega smo dobili dopis, v katerem sc nekateri Občinarji pritožujejo glede uporabe državne podpore, katero je dobila anhovska občina v svrho
Iz korminskega okraja.
Iz Kožbane. — V nedeljo —- 8. maja
—	so nas obiskali šmartinski Orli. Lepo jih je videti — so trdili ljudje; a ko so v društveni sobi še telovadili, so celo sta-
Št. 306.
NATEČAJ.
Županstvo občine Črniče odda najboljšemu ponudniku zgradbo mostu čez Vipavo blizu batujske postaje (za Muličevo fužino) v izvršitev.
Delo je proračunjeno na 15.000 K. Načrti in stroškovnik, kakor tudi pogoji, so na ogled v občinski pisarnici v Črničah od danes do 3J. maja t. 1.
Pismene ponudbe je vložiti do 1. junija 1912 na to županstvo, katerim je priložiti varščino 10°o v gotovini ali državnih obligacijah, hranilnih knjigah.
Županstvo v Črničah,
dne 7. maja 1912.
Za župana :
A B O V C O N.
ri vojaki prišli gledat in spretnost fantov občudovat... Bog daj. da hi tudi kožbanski Orli vsaj v tolikem številu mogli kmalu izleteti iz svojega gnezda po briških gričkih!
Šmartinskim fantom pa hvala za obisk in poduk! Na zdar!
kr Fojana. Prva veselica tukajšnje dekliške Marijine družbe sc vrši v nedeljo, 12. maja ob 4. uri popoldne s igro-kazoni: »Smrt Marije Device« (posebne obleke in izvirna scenerija), to ob vsakem vremenu v kritem za to prirejenim obširnem prostoru. Pričakuje se obilna Udeležba.
Iz fržiškega okraja.
tr Odpuščeni delavci. Iz tržiške ladjedelnice je bilo te dni odpuščenih oko-
li	100 delavcev, večinoma domačinov, mizarjev, slikarjev, tapetarjev itd.
tr Zaslužki v tržiški ladjedelnici niso več tako dobri, kakor so bili lansko leto. Lansko leto je zaslužil skoraj vsak rokodelec po 40 do 45 K na teden, letos pa so procentne zaslužke znižali, tako, da zaslužijo rokodelci po 30 do 35 K na teden. To vzbuja pri rokodelcih nevoljo in čakajo ugodne prilike, da se vržejo v štrajk. Pravijo, da so sedaj v delu 4 ladje, a ravnateljstvo ladjedelnice si ne da nobene sile, da bi se prejkoprej izgotovile.
tr Občinske volitve v Tržiču ki so
se vršile pred nekaj časom, so tako izpadle. da so jih laški liberalci dobili po grbi.
Drobtinice.
Poraz socialnih demokratov v A-ineriki. Iz Ne\v-Yorka poročajo o porazih socialnih demokratov. Socialnode-mokraški sijaj torej ni dolgo trajal. V Mihvaukeeju kakor tudi Butteju v Montani in Flintu v Michigan, ki so bile naj-ponosnejše trdnjave rdečkarjev, so pri volitvah vrgli dosedanjo socialnodemo-kraško mestno upravo, ki je v svojem dveletnem obstoju jasno pokazala, kaj zmore in kaj ne zmore. Emil Steidel, dosedanji župan v Mihvaukeeju, je propadel s celim svojim kabinetom vred pri zopetnih volitvah ter so imele združen« meščanske stranke 13.000 do 16.000 glasov večine nad socialnimi demokrati.
Pismo iz Aleksandrije.
V Aleksandriji, diic 1. maja 1912.
Mesec niajnik je toiej spet enkrat prišel' Tam po domovini je ta čas vse drugačno življenje, nego je tukaj ob Nilu. Tam je vse oživljeno in lepo, tu vse nekam klaverno in zoperno. In če bi ne bilo »šmarnic« po cerkvah in črešenj in jagod po trgih, hi skoraj človek ne vedel, da je pomlad. In če ne drugače, do tacih le spominih, ni čudo, ako začn& človeku nekako milo postajati pri srcu in mora okusiti grenkobo domotožja.
I am se začenja zdaj življenje, tod pa ponehava. Ze se pripravlja, kdor ima čas in denar, na pot in zabave v Evropo. Nekaj dni sem imamo zelo neprijetno vreme. Ni dež ne burja, ampak tako-zvani »hamsin« pihlja. To je neka sapa, ki človeku kar dihati ne da in takšno soparico povzroča, da kar teče iz kože. Včasih se pa nekoliko razihta in začne-tako salamensko razsajati in vihrati, da hoče vse odnesti. Seveda morje obenem tako buči in valovi in se zaganja črez obal, da človek misli, zdajzdaj bo mesto j)od vodo. 'lake le prijetnosti nam nudi letos majnik.
Pa tudi družili novic ne manjka. Da jih boste tudi tam izvedeli, vam jih bom pa nekaj povedal. Kakor že veste, Lahi imajo veliko smolo s svojo vojsko. To jih jezi in ni čuda, če kako neumnost skuhajo s svojimi barkami. Ali to ima za
posledico, da Turki laške naseljence iz svoje zemlje zapode. Tako jih je prišlo v Aleksandrijo iz Sirije tacih izgnancev že precej sto. Revčki so pomilovanja vredni. Urez dela so in jela. Laški konzul jili kar jednostavno pošilja v tukajšnji mednarodni azil, da tam jedo in spijo, potem jiii pošlje v blaženo Italijo. Pa nič kaj radi ne gredo tja. Vedo pač, kaka mize-
l	ija jili tam čaka. Tukajšnja laška kolonija je pa zelo velika, in če bi le hotela, hi jim lahko na boljši način pomagala tem žrtvam nesrečne vojske. Nelaški časopisi Lahe precej prijemljejo za’to in jim očitajo, da za zrakoplove in kake ’ bankete nabirajo denar, za te nesrečne- 1 že pa nimajo groša. Taki so ti zemlje-lačni kulturonosei!
Zdaj pa nekaj o najbogatejšem Grku v Aleksandriji! Ime mu je Zervudac-elii in je predčasom faliral. Ta bankrot je provzročil v Egiptu veliko hrupa in tudi obupa. Nekaj prizadetih si je končalo življenje, nekaj stotin uradnikov Je izgubilo kruh in nekaj bogatinov je prišlo ob premoženje in tako naprej. Prvega maja se je končala sodna razprava. In bankir, katerega je imenoval državni pravdnik, da je bil »žalostni bog, ki si je napravil še bolj žalostne vernike«, je bil obsojen na dve leti ječe. Pa je bil res človek nekak, bog za grško kolonijo. Sic transit gloria mundi! A slučaj je hotel. da ravno istočasno, ko je bila temu nesrečnežu razglašena obsodba, so gro-meli v pristanišču topovi in Qrki so razobešali zastave po mestu. Priplula je namreč dolgopričakovana grška križarka »Averoff« z dvema torpedovkama in ie dala običajno pozdravno salvo. Grki so tega zelo veseli Dotično ladjo je dal zgraditi na lastne stroške pokojni grški milijonar Averoif iz Aleksandrije.
V	Aleksandiriji so izsledili vrednostne papirje, ki so jili ukradli ozir. oropali v Parizu znani roparji v avtomobilu. So imeli tukaj prijatelje in so efekte semkaj poslali, da jili spravijo v denar, pa so jih številke izdale. Par so jih zaprli.	(Konec	prih.)
Občestvo svetnikov.
(O krščanskem komunizmu.)
(Konec.)
S temi besedami se uči potreba pre-rojenja v Kristusu. O tem beremo v e-vaiigeliju po sv. Janezu v 3. pogl. ta-le pogovor Jezusa z Nikodemom: »Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resnično ti povem, da kdor ni vnovič prerojen, ne more videti Božjega kraljestva. Nikodem mu reče: Kako more človek rojen biti, ko je star. Ali more v
telo svoje matere v drugič iti in prerojen biti? Jezus mu odgovori: Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode iu sv. I Hiba, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa. je meso, kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Vnovič morate rojeni biti.« Ista misel o prerojenju se izraža tudi v mašnih prefacijah na Veli -konoč iu Binkošti: »Quos regenerare dignatus es ex aqua et Špiritu Sancto,« t j. ki si jih blagovolil preroditi z vodo iu sv. Duhom. Iz tega je razvidno, da nam naše rojstvo iz matere, naša življenjska moč, ki smo jo dobili iz matere, nič ne pomaga za večno življenje in da moramo dobiti po novem rojstvu drugo življenjsko moč. Ta moč je Kristus iu Njegova milost, njegov sv. Duh, ki je naše v s e. V tein obstoja skupnost mej svetniki. Zato imenujemo grešno stanje smrt, stanje milosti božje pa življenje in zato delimo sv. sakramente v sakra-meiitc živih in mrtvih.
Beremo v naših šolskili knjigah mej drugim, da obstoja tista vez. ki veže vse svetnike v občestvo, v tem, da moramo drug za drugega moliti. Tako navaja Jendaurek besede s. Jakoba
V,	K): »Molite drug za drugega, da dosežete zveličanje.« Toda ta citat ne spada sem. Moliti drug za drugega smo dolžni kot člani Jezusove cerkve. Kot udje skupnosti svetnikov ne moremo drugače moliti ko drug za drugega. — Kdo je tisti, ki moli v nas, ki kliče, kakor pravi sv. Pavel: Aba, Oče? Kristus je in ta je eden ter isti v vseli nas!
Iz tega je tudi brez vsakršnih drugih dokazov razvidno, zakaj smo združeni z dušami v vicah, svetniki v nebesih in celo z angeiji. Saj imamo ž njimi vse skupno, ker imamo skupnega Kristusa, ki živi in deluje v nas. Ako jaz svoj prst pomočim v hladno vodo, ne hladi voda le mojega prsta, ampak tudi druge ude. Tako tudi moja molitev, ki jo opravljani v Kristusu, ne koristi le meni, ampak nujno vsem kristjanom in dušam v vicah in je v čast svetnikom v nebesih, ker moli v meni prav za prav Kristus. Sv. Pavel pravi v pismu do Rimljanov (12, 4): »Kakor imamo v e-nem telesu veliko udov... tako nas je veliko eno telo v Kristusu, sleherni pa eden drugega udje.« Zanimivo je, da imenuje dekret Konstantina Velikega iz
1.	313 za osvoboditev krščanske cerkve kristjane na sploh corpus christiano-rum, t. j. telo kristjanov. Sv. Krizostom (Zlatoust), ki ga Hurter dobro navaja, pravi v 20. govoru: »Kdor je združen z Bogom, je en duh in se ves spremeni v nekako božje razpoloženje (in divinum affectum), ki ne more čutiti in vživati drugega ko Boga in kar čuti in vživa.
ji Bog poln Boga . . . Boga samega si oblekel.« Sv. Pavel pravi v pismu do Galačanov (3. 27): »Kateri-koli ste v Kristusu krščeni, ste Kristusa oblekli.«
To je visoka pesem tega člena apostolske vere. To pesem razumemo dobro še-le v luči sv. obhajila. Takrat jo razume tudi preprosto ljudstvo in celo otroci. Pri sv. obhajilu lahko rečemo: Kristus je v meni in ta je moje v s e. Kdor to razume in razume lahko vsak otrok spozna na lahek način, da je mej nami skupnost, da je skupnost tudi med nami in dušami v vicah in nebesih, da ne moremo ne moliti ne dobro delati le za-se, ampak vselej za vse, ker Kristus v nas dela in moli: Aba, Oče! To je tudi vzrok, da opravljamo vse molitve v množini in ne ednini.
Zato pa bo tisti katehet najboljše in najtočnejše razložil nauk o občestvu svetnikov, ki ga bo združil z naukom o sv. obhajilu, kakor je to dvoje v latinskem jeziku združeno v eni besedi:
C o 111 m ti n i o. Conimuniopomenjaskn-pnost in ta skupnost se llajlepše razodeva pri sv. obhajilu, ko vsi sprejmemo enega ter istega Kristusa, ki je naše življenje, naša moč in naše vse.
Resnico, ki jo izraža drugi del devetega člena apostolske vere, ki se navadno v šoli iu v cerkvi na kratko razlaga, moramo katoličani spraviti spet na površje. Tu je priložnost, govoriti o krščanskem k o m u n i z m ti, o tisti veliki ljubezni, ki je vladala med prvimi kristjani. Ko bi mej nami zavladala tista gorka ljubezen, bi izginil brezverski socializem in brezverski komunizem, kakor izgine led in sneg ob gorkem sol-ncu. To veliko ljubezen krščanskega komunizma priporočajmo svojemu narodu in nikar ne dovolimo več, da bi nas hudobni duh potom brezverskega socializma in brezverskega komunizma učil ljubezni do bližnjega. Učimo svoj narod skupnosti, pa pojdimo v svoji idealnosti še dalje in priporočajmo to, kar je Kristus priporočal: »Vsakemu, kateri te ( prosi, daj ... In kakor hočete, da vam ljudje store, ravno tako tudi vi njim storite ... Iu če tem posodite, od katerih upate nazaj dobiti, kakšno zasluženjc imate? Zakaj tudi grešniki grešnikom posojujejo, da enako prejemajo. Ampak ljubite svoje neprijatelje; dobro storite in posodite, dasi nič od tega ne upate, in vaše plačilo bo veliko in boste otroci Najvišjega.« (Luk. 0, 30 in d.)
Te besede iz sv. Lukeža navajajo sv. oo„ n. pr. sv. Ambrož, sv. Bazilij, Tertulijan, ko nas navdušujejo, da dajajmo na posodo breobrestno:	Quid-
iltiiil sorti accedit, iisura est, t. j.: karkoli se posojeni svoti doda, je oderuštvo
		
BPlfg		
ZAHVALA.
Vsem, ki so izkazali na katerikoli način zadnjo rast pokojnemu preč. gosp.
TOMAŽU RUTAR,
kuratu v pokoju
zlasti o:, duhovnim sobratom, ki so se udeležili pogreba v tako obilnem številu, blag. gosp. dr. f:m. Orešiču, ki se je pri bolniku neumorno trudil, in vsem drugim, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku, bodi izrečena v imenu prijateljev iu sor dni k o v pokojnika najsrčnejša zahvala.
V Gorici, dne 7. maja l!M2.
Ivan Kokošar,
mestni župnik.
dokazuje sv. Ambrož na podlagi teli besed iz sv. Lukeža.1)
Dandanes vlada tisti mrzli »moj in tvoj*, vlada po vsem svetil mrzlo obrekovanje, o katerem pišejo sv. oo. To mrzlo načelo, ki je nasprotno Jezusovemu gorkemu Duhu, moramo ogreti z naukom o občestvu svetnikov. Zato o-znanujmo ta najvišji nauk o občestvu svetnikov, o krščanskem komunizmu, kolikor je to dandanes v premenjenili razmerah še mogoče potoni krščanske ljubezni in dobrodelnosti. V devetem členu apostolske vere je izražen najvišjl ideal, ki ga zasleduje krščanstvo med ljudmi. Navzeti se moramo apostolskega duha, ki ljubi skupnost in sovraži egoizem, ki izpolmiie to, kar je Kristus
i) Napačno pa bi bilo, ko bi kdo napadel radi obrestovana naše posojilnice. NaSe posojilnice so ustanovljene z blagim namenom, da za-branjujejo oderuštvo in tlačijo obrestno mero. Koliko dobrega je v tem oziru storil na pr. iMont« v Gorici! Koliko oderušlvaje jabranil v ceii naši deiteli I To je namen našim posojilnicam. Kjer lega namena ni, je bolje, da tudi po-aujilnice ni ! Kapitalistične posojilnice so nesreča za ljudstvo. Lc-le ne rabijo obresti za poravnanje uradniških stroškov in slučajnih zgub, ampak v prvi vrsti za pridobivanje visokih dividend.
rekel: »Dobro delajte in posojajte, dasl nič od tega ne upate.« To je tista ljubezen, ki so jo gojili apostoli, ljubezen, ki se žrtvuje za brata. Ta ljubezen je o-genj, ki ga je prinesel Kristus na svet, ki uničuje vsa nasprotstva, vse krive vere in razkole. Ta ogenj zanetimo mej narodom! Naj visoko zaplapola, da bo svet spoznal, da Smo Gospodovi učenci.
D r. A. P a v I i c a.
Odlikovana pekarija Q ^ In Bladčlčarna $/>
| K. Draščik
+ v Gorici na Kornu
£	(v	lastni hlll)
♦ Izvrinje naroitl* vsakokratnega peciva, torte, kolače za birmano« ▲ in poroke, pince Itd. Prodaja ^ različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Prl-
• poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizte*
ffajboljša lastika za cepljenje trt „Treslna, kakor tudi slovenske kose se dobijo pri domači tvrdki Plnter & Lenard v Gorici, RašteU št. 7 In 9.
Kje kupite
najlepša in najboljša darila za birmance, zlate iu srebrne ure za dečke in deklice, zlate in srebrne verižice, priveske, uhane vse po nizkih cenah ?
Pri stari tvrdki
ODLIKOVANA riMiCARNA
Gorica, vla Formloa
•i priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem	E. .Talcin
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 par čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša Šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A. G®,ratproilaja talim, Movo 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
Stev. 1314
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
iil I. Jelrtletja, t. j. mane? januarja, februarja in marca 1911
začne v
poned., 10. junija 1912,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 12.. 15., 19, 22. in 26. junija bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 25. aprila. 1912.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
E
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
3ugoslov. razpjiiljalna
R. Stermechi v Celju št. 3011
'IjVzorci na zahtevo poštni neprosto.
mm
Nova slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev
(Via Tre He 16) pri hal apni Dogana,
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. Ve lika izbera jančjega, telečjega in gove jega mesa in svinjine. Cene zmerne brez konkurence. Pričukujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
Andrej Frandollč,
mesar.
NOVA
TRGOVINA Z USNJEM
v Sapnolnskl ullo. „prl Lisi" štev. 2.
Podpisani priporočam svojo trgovino z usnjem in črevlj. potrebno, vsem cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ter Želim z dobrim blagom in z najnižjimi cenami postreči. Pričakujem obilo odjemalcev. S spoštovanjem udani
Josip MaruSIč,
trgovec.
Gorica, Kapucinska ulica štev. 2. I
| ]. Šuligoj |
o. kr. nrar driavuih ieleznio
Gorica Gosposka ulica 25.
V hiši g. Kuštrina.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „ Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvoriš e štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občmstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelo vanje talarjev in drugih spadajočih oblek Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici.
-€H>0©0
Prva HluvtMiHka trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eoJiiei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-'onijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
(!) Poši *€>
■€>€>©<
Srečke v korist „Slovenski Straži“!
Tlinčba cnnrbn Sest žrebanj vsako I Ul unu ul UUI1 H. leto. Glavni dobitek
400.000 in 200.000 frankov.
Prihodnje žrebanje 1. junija 1912.
Mesečni obrok 4 K 75 vin.
Vsaka srčika mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov.
Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto:
1 turška nrečka.
1 HrbNka srečka Iz 1. 1888.
Glavni dobilek 100.000, 75.000 iil 20.000 fr. 1 do bitni 1 st 3°g /.eml.j. srečk iz 1. 1880.
Glavni dobitek 90.000 kron.
I srečka dobrega srca.
Glavni dobitek 30.000 tu 20.000 kron.
Mesečni obrok za to shupino 6 ftron 25 vin-
Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3 25 K 5 50, K 11—, K 15 25 in K 23 —
Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
&
flova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, šted Inike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
*
'K
Pozor!
Slovenska tvrdka 'V ■ v
IG
Gorica, Gosposka ul. št. II.
se priporoča pri nakupu pomla* danskega in poletnega blaga za ženske in možke obleke.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Rafitela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Sve injice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske |ln letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
I *	----
Najboljše preskrbljena zaloga za kra-| marje, krošnjarje, prodajalce po sej-
Imih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev,
liri fin noče verjeti, naj 1IUUI se prepriča, da ukupi najboljše in najceneje: ure, srebrnino, zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orke-strijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju
M. ŠULIGOJ,
v Ooriol ni. Barrlera 43 (tik drž. kolodvora)
v lastnej hUi.
Vsa popravila izvršuje točno, solidno po uajnižjih cenah.
Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela.
spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in i dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogra m.
Frane Novak.
Gospodska ulica, št. !.
Zajamčeno prave
ieliGliiii-voIčfine mli
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Šl 95 aveiar, (Jonra ulica tv. Antoni 7
* Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reelKtrovaim zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natopil bnetjjsiih potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ M\M pridelkov. ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Sorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32
ID6
******I
"VOJ
Trst
Loterijske številke.
... 17, 9, 27, 20, 72.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti raz pošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Delavnica cerkvenih posod in cepiivenegi
Fr. Man Girico,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delav aico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Ir prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno ir pošteno po najnovejših vzorcih. Priča kujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antena 12.
Prvi c. kr.
*
priv.
strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu.
Zaloga inozemskega in češkega blaga in izgotovljenih oblek.
Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni.
Zalega oprave k uniformam edino le pri
M. Poveraj-u, v Gorici
na Travniku štev. 5.
Kmxxxxx)«xxxxxxxxxxxxxxxxx)aq Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskino (ItokfUevo Jetrno olje. Po»ebno §red»tTO proti prsnim boleznim In splokni telesni slabosti.
Izvina steklenica tejca olJ» rnrnoroene barve po K 1*40» bele barve K 2.
H Trsklno lelesnato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje ne železnim Jodecem.
S tem oljen ie o«di»Yi]o t kr»tkem d»«n » jotoToitJo ne kostne bolelnt, ileini otroki, |olie, malokrrnoit Itd.
 —Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. —=-=;-
Ononbk Otle k>tereir» »roitm dlrekUo ii Sorteglje, prelite »e »edio » mojem kem. Ubonterja pred.o ie nipol.ljo itekle»lce. Z»to lamorem jimeltl ifojlm It. odjemalcem glede ilitote Ib «t»lie •poiokaoeti n idr»,lj««je.
Criatofolettljeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju i triklnlm oljen.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
I
I
I
I
I
I
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx£
—Uis-
r
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z ielezjem v Gorici
v hiSi „QoriSke ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeliave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba toftna, domača in cene konkurenčne.	-
Prosimo nahtevati listke blagajne radi kontrole.
VIKTOR TOFFOLI -- (SORICA
prva zaloga oljkovega olja =====
Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Isti e, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneglia.
Cene so sledeče:
Jedilno olje.................................1 •> litra vinarjev 48 in 52
Namizno olje.................................12 „	„	56
Istrsko-oljkino olje.........................12 „
Vaiona.......................................1 *	„
Bari.........................................1	i	„
Oneglia......................................12	*
Lucca, Nizza.................................‘ 2	„
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države.
60
64
70
80
!•—
ni
m
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVflTlA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZflVCZO
v GORICI ±ses:
»I
obrestuje hranilne vloge po 4'fgV Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘!4°|<» na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Vardi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Velika izbera
GAMAŠ
GALOŠ
J. DRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
JOSIP CULOT
v Rašlelju štev. 2|25 v Gorici.
Velika zalo£a vsakovrstnih Igrač, drobnln za zabavo
in punlc za Igračo.
Rcžni mci, pedebice, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezona zaloga drebnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in irave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegii stniki, cevi itd. itd.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago 12 lastnih delavnic.	■	-	—
ANTON BREŠČAK.
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
„Ljubljagske kreditne banke"
 ge bavi e vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Vloge m Knjižici iM|i po *>/,•/., vloge v Močim računu po dognon.
Centrala v Ljubljani.
?
Dalnlika glavnica K 8,000.000.
_==== P O D RIU 1 N I C E : Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split Trst
— Rezervni zaklad K 800.000. —
Izdajatelj in odgovorni urednik J. VimpoUek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L. Lukežič.