Stev. 66. Poštnin« pnvöalirorta. Posari)!«;««» ^tevlllra wi:SSO Leto 2. Uredništvo in upravtiištvo v Veiikovcs . List Siheje torek In petek. N-voOuina znc.ia: celoletno 12 K, polletno 6 K, čctrtiel-io 3 K Ctr.e i s sera torn: enostopna petitvrsta ali nje prostor I kror.o. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Zakaj bi ne žvižgal, prepeval vesel, &jj/V^strijo Nemško hudič bo vzel! Nekaj za koroške kmete. Po senžermenski mirovni pogodbi, ki je bila '6. julija t. i. ratificirana, mora po § 1. Nemška Avstrija poleg 80 milijard (81000,000.000) kron vojne odškodnine v zlatu oddati še sledeče: Italiji: 40C0 molznih krav od 3—5 let starih, ICO;'junič, 50 plemenskih bikov od !' 2-3 leta starih, 1000 telet, i 00 ) vprežnih volov, 10 0 vprež-nih volov in 2000 plemenskih svinj (Mutterschweine). Jugoslaviji: lf00 molznih krav od 3—5 let starih, 500 junic, 15 plemenskih bikov od !',—3 leta starih, 1000 telet, 500 vprežnih volov, 1000 konjev in 1000 ovc. Romuniji: 1000 molznih krav od 3—5 let starih, 500 junic, 25 plemenskih bikov od 17,—S leta starih, 1000 telet, 500 vprežnih volov, 1000 vprežnih volov, 1000 vprežnih konjev (n 1000 ovc. Skupaj 19.100 glav živine. Po § 7. iste pogodbe mora Nem. Avstrija v teku 6 mescev po ratifikaciji pogodbe oddati zveznim državam, torej tudi Jugoslaviji, toliko iz mehkega in trdega lesa izdelanega pohištva, da bo pokrila vso škodo, ki jo je svoječasno napravila avstro-ogrska armada na ozemlju, kjer se je vojskovala. Da se bo to vse točno izplačalo, bo skrbela antantna repara-cijska komisija — po domače rečeno kuratorji nad Nemško Avstrijo — ki se v to svrho nahaja že delj časa na Dunaju. Dragi koroški kmetje! Ali veste sedaj, zakaj krice Nemci, da mora ostati Kiirnten ? Zato, ker je v coni A dovolj živine in lesa. s katerim naj naš kmet plača nemške grehe. Kdor kljub temu še hoče glasovati za Nem vstrijo, naj le glasuje! Če seje kdo skregal s pametjo in rajši verjame tujcu, ki ga hoče uničiti, kakor pa svojemu lastnemu bratu, ki mu želi le vse najbolje kakor samemu sebi, ta je zrel norec. Za takšnega ni druge medicine nego — Nemška Avstrija. Tam bi ga kmalu srečala pamet, ker bi moral kmalu z beraško palico, raztrgan in lačen prosjačiti okoli, če bi mu sploh kdo mogel kaj dati. To je opomin ob 12. uri. Vsakdo v coni A in B še lahko premisli, kaj mu je storiti: Ali hočete biti premožni posestniki-kmetje v Jugoslaviji, ali pa berači, hlapci tujih držav v — Nemški Avstriji. Koroško Korošcem. Revni del celovškega ljudstva se je zdaj, ko je odprta demarkacijska črta, globoko oddahnil. Saj so jim zopet odprta pota na Hure, v naše lepe gozdove. Po gozdnih tleh se je tekom dobrega leta zaprtije nabralo polno suhljadi in dračja, ki je bilo celovškim revežem in proletarijatu tako potrebno in tako blizu, a do njega vendar niso mogli. Danes srečuješ po cestah v Žrelec, Vetrinj in PODLISTEK. Špelca na Koroškem. Zdaj je pa res lušno v Velikovcu! Nikdar mi ni dolgčas. Vsak dan imamo kak nov špas, vsak dan kak nov hec. Pa družbo imam tudi. Seznanila sem se z neko gospo. Nekega dne sva slučajno sedeli na „Biirgerlust" in sva se pogovarjali, kako so študenti izprijeni. Pa me gospa vpraša: imate Vi tudi kakega sina? Tudi! Pa se ga tudi rad napije? £e nikdar ni pokusil vina! Morebiti pa zahaja v kavarno in kvarta? Nikdar še ni bil v kavarni, kart pa sploh ne pozna! In za ženske se tudi ne briga Gospa, kaj pa vendar mislite? Moj sin je še bolj nedolžen ko sv. Alojzij! Kako ste Vi srečna I Koliko pa je Vaš sin pravzaprav slar? Pol leta-bo že kmalu. — - — S to gospo sva zdaj najboljši prijateljici. Sicer je z dušo in srcem Nemka, a Nemške Avstrije se boji kakor hudič križa. Najbolj pa sovraži tiste trape, ki so Slovenci, pa bi bili radi Nemci, čeprav ne znajo nemški. Pravi, da takih oslov ni na vsem svetu. Pa sem. ji povedala, da je bilo prej tudi na štajerskem in celo na Kranjskem nekaj takih norcev. Zdaj jih je seveda že pamet srečala. Tudi nase nemčurske afne bo po plebiscitu noč vzela. Prav lepe „štiklce" mi pripoveduje moja nemška prijateljica o tistih veli-kovških „damah", ki tako silijo v Nemško Avstrijo. Koliko bi vam lahko povedala o teh nedolžnih goskah, ko bi me ne bilo sram! ... Pa pustimo rajši to ! Šinkenkomisarja Buchleitnerja gotovo poznate! In to že veste, da so ta gospod že nazaj prišli, da bi se po dolgem času zopet najedli jugoslovanskega belega kruha? Mož se je menda ; s pametjo skregal, ker hoče nazaj pripeljati tudi vso ropotijo, ki jo ima v coni B. Hudobni jeziki tudi govorijo, i da je rekel, da pridejo nemški be- omtarji zopet nazaj in da se zopet vrnejo „tisti lepi časi, ko so bile šunke v klasji". To pa res ni lepo, da se Velikovčani iz tega človeka tako norca delajo! Takrat, ko je bilo v Velikovcu toliko avtomobilov, so šli Majdičeva mama k ta mladi Giendlovki prosit trošta in zagotovila, da bo res nem-čurska banda zmagala. Giendlovka pa, ki so drugač ena fejst frava, so bili takrat strašno slabe volje in so Majdičevo mamo nahrulili: Frau Maj-dič, Sie sind auch so eine verkappte Windische! Na, zdaj pa imaš hudiča v gamašnah I To je pa res deutsčhe Treue ! Pri Frau Majdič se vsak dan zbira cvet in sad velikovške nadebudne mladine, da po naročilu gnad-love gospe Relgeiz vulgo Trebuh prepeva „Karntnerlieder", v zahvalo jo pa šekasta Giendlovka imenuje verkappte Windische. Zakaj da pravijo Giendlovki ta šekasta, to in še marsikaj druzega bom pa prihodnjič povedala. Širite povsod „Korošca"! Stran 2. .KOROŠEC", dne 24. avgusta 1320. Siev. 66. na Otok vsakih par minut revne starke ali delavsko ženo in moža, ki z vidnim zadovoljstvom vlečejo težko obložena kolica z drvmi za kuho vsakdanjega krompirčka in za ljubo gorkoto za zimo. Tudi iz mnogih nahrbtnikov štrli suhljad. Gospoda ce-Jovški prvaki! Ali ni to najtehtnejši dokaz nedeljivosti obeh con, nedeljivosti, ki smo jo poudarjali mi prvi in se je danes praktično poslužuje celovški proletariat, torej ogromna večina Celovca. Torej: Koroško Korošcem ! Toda v korist ne samo par celovškim advokatom in uradnikom, ampak celokupnemu koroškemu ljudstvul Pismo iz Egipta. (Piše koroški rojak Lovro Koban iz Hodiš). Kairo, 23. junija i 920. Ljuba sestra! Nahajam se v veliki zadregi. Tukajšnja vlada me ima popolnoma za Nemca. Z ničemur se ne morem izkazati, da sem Slovenec, ker imam vse dokumente pisane v nemščini. Hočejo me poslati kar v Nemško Avstrijo. Strašno sovražijo N'emce in nočejo imeti nobenega več v deželi. Lepo Te prosim, idi na občinski urad, če je že slovenski, in mi preskrbi slovenski domovinski list. Slišal sem, da boste imeli glasovanje za Slovenijo ali za Nemško Avstrijo. Trdno sem prepričan, da boste Slovenci zmagali. Davke boste imelf potem mnogo manjše ko prej. Po tej vojni so Nemci izgubili ves kredit. Povsod jih strašno sovražijo. Ves svet ve, da so oni to vojsko zakrivili, da so oni povzročili toliko gorja in uboštva. Prosim Te še enkrat, stori mi to uslugo ter mi preskrbi domovinski list. Sklenem pismo s prisrčnimi pozdravi Vdani 1 i brat Lovro Koban, Eglise St. Joseph, Cairo, Egypte Kaj poreče k temu plebiscitna komisija? Znani šuft, ki se skriva pod imenom Eckehardt. je pisal v Nemško Avstrijo pismo, iz katerega povzamemo sledeče: Die jugoflawififye 23ebörbe nutb iln partjes Können Denuenben, um alle Kom* miffionen, bic poti Klagenfurt aus wöd?ent lid? ifyreit Bebarf hier becfcn, in bic fyiube bcr „Družba" 311 treiben. Diefes 3nftitut nuirbe non 3u3°flaiDen ÏP^H für bic 2tbftimmuiigs5eit nur ju propagauba= 3U>ecfen gefdjaffen, bcr Beifcf.porn unb iibev* eifviac Agitator ^erjancič ijï Ceiter biefer 2lnftalt unb cincr bcr gröfjten ^cinbc unferer Sadjc. IPenn bic Komtniffionen bort eiufaufeu, f o i ft md?t allcin 311 befiircfyten, bafj bie i} err en einfeitig informiert loerbcn, es i ft Dtelmeljr grofte (Sefafyr porfyanbcn, bafj biefc gefcfyaftHdjen Perbinbnngen auf bic ^eoolfeiung ber llbftimmuncjsjonc ciuc fdjlcdjtc iDirfung nwcfyen, 3tucifclbaftc (EUnwnte waren êntfdjieben uerloren. 3^? bittc barum init allen 21Iitteln balein 311 arbeiten, baft bic činraufsofj^iere bcr ein= 3elluen Kommiffïonen, norerft jet^t bic englifefye, baron informiert merbeu, baf] bic „Drniba" «in psiUiUh** ift unb bay bie , crfolgte Oermögensamnelbung legt5 ,^irma Cfdjebuü unb 3- Straufj bic j timiert erfcfyeinen. Perforating ber 'Kommiffienen mit allent i Zïadj ber Dorfdnift bat bie Cegiti- notu?enbigcn (Befatgung aller illarft- i mierting burd? Beibringung non: artifeï) gerne unb fdpïefl beforgi. Die fran= ! bie perfonenibentitat uadweifeiibeu 3öfifd?e Kommifjton unrb feit (O 211onaten Dofumenten (^eimatfdjgin, Keifepafj. 3beii^ bereits non biefen Stellen tabeilo* b eb i ent. ! titatsfarte ufux). Diefe 2lngc!egeubeit ift febr midjtig, bitte j 2. amtlidjen Belegen über bie fie baber geitaueft burebjufnbren. 'Kapitan I £Dofymutgsat>r«ffen (Ulelbe^ettel ufu\) an- pefer fönute in biefer 3e$iebnng oiel ; laylid? ber nčicbften Ctransaftion 311 erfolgen. madxut. €d'ebarbt m. p. j c5 r a 3, am {5. 2fuguft |§20. Naša stvar je pravična, naša zmaga j Kdo od nas Korošcev si želi tako zagotovljena, zato nam niti v sanjah ne ; korenito izpraznjenje aržetov? prihaja na misel, da bi poskušali z ži- j Po glasovanju bodo Avstrijci že vi-viii podkupijevatiantantno misijo, oka- ; deli, da med nami, ni bilo veliko zaten smo trdno prepričani, da hoče biti ! bitih. Živela Jugoslavija! pravična. Sicer bi nam pa prokieto malo \ škodovalo, če bi se Stravsovki in Čebuli' i OfKtMl^^f^Vfi posrečilo ujeti antantno misijo v svoje \ uUSpi/itdJ aiuan'na'inis^a!0 ^ ?iaS°VaU' j lzV°2 gOVedi ZOpet prost. Ker je v nemškem delu Koroške Ï7 Namčl/p Ai/cit-ïï^ ! kuga zopet prenehala, je izvoz govedi l£j iscilloivc i-ivaLlljc. i iz Koroškega v druge dele Jugosla- Uradniki v Nemški Avstriji \ viïe 20Pet Voljen, se imajo tako slabo, da so od države \ Razglas zahtevali, naj jim za enkrat izplača j Ogledovanje in obdarovanje konj, 10 0 K vsakemu ker bi drugače mo- ; kater0 priredj konjerejski odsek št. i! rali stopit! v štrajk. Le pormshmo, da } za ieto 192 j se bo vršil za boroveljski je tam pol mihiona uradnikov, z dru- s žinami vred pa en milijon vidimo, da ; | Dne 19 sept ob ]0 dop v ie to lep denar. Nemška Avstr.ja že j št Jakobu v Rožu za m^ok^e sedaj izda vse dohodke za uradnike, t p?lSme za naprej nifi vsi dohodki ne bodo j ' 2. Dne 20. sept ob 10. dop. v zadostoval! ampak bo morala na ta : Svetni vasi za toplokrvne in mrzlo-račun tudi še dolg de lati. 1 krvne pasme Angleški delavci proti s . _ Delila se bodo državna, občinska Nemcem. V pristanišču Ramsgate jprivatna darila, so zabranih angleški delavci nemški ; Konji m0raj0 biti značilnega tipa ladji „Irene" prihod v luko. Pa naj še i doticnega plemenskega okoliša Go-kdo trdi, da se pnde z nemščino po ; spocjar naj prinese s seboj spuščalni celem svetu! ! listek v dokaz, daje konj potomec Der unm ogli che Staa t I ako » državnega ali licenciranega privatnega imenujejo nemški listi Nemško Av- ■ ^rebca strijo. Da je Avstrija „lebensunfahig, ! 'Kobilam zžrebeti se bodo to je znano, da je tudi unm glich", ; prisodi!a darila pri mrzlokrvnih od 4., to je dokazal štrajk telefonistov in ; j top|okronih od 5. leta naprej, brez telegrafistov, to kaže grožnja rdeče omejitve na starost. S seboj morajo garde, ki hoče štrajkati, ako ne dobi jmeti sesajoče ali že odstavljeno žrebe. večje plače, m to je tista Avstrija,; MI a d e k o b i I e se smejo obdaro-katero nam na duhu revni nemčurčki . vatj pri toplokrvnih plemenih triletne tako priporočajo ! Adijo pamet! j nepripU§cene in štiriletne pripuščene, ^ r,7.senžermenske pogodbe pri mrzi0krvnih plemenih pa triletne se glasi: Avstrija prizna, da je zakn- ; pripu5eene ali nepripuščene in štiri-vila vojno in da je odgovorna za vso ; !etne pripU§eene. Zaskočene morajo škodo, katero so pretrpeli državljani biti od držaVnega ali licenciranega antante. ; privatnega žrebca. . v Žrebice, eno ali dveletne, se Kdo si Želi? Uahko obdarijo, ako so tako dobro 1 vzrejene, da obetajo postati -dobre V Avstriji bodo morali plačevati plemenske kobile, grozne davke. Da se pa more obdačiti Žrebčki, eno in dveletni, se čisto vse do zadnjega knofa, bodo morale bodo le obdarovali, če obetajo postati banke, hranilnice in slični zavodi dav- ; dobri plemenjaki. Pri njih se mora čnim oblastim na zahtevo naznaniti, ko- dokazati tudi rod matere z uradno liko ima ta ali oni naloženega denarja, potrjenim spuščalnim listkom. To seveda ni tako lahko izvršiti, ker j Kobile in dveletne žrebice se mo-imajo stranke naložen, denar tudi pod rajo prignati na uzdah z žvalami, pri tujimi imeni. Da se ugotovi pravo ime enoletnih žrebicah zadostuje povodec, stranke, so izdali denarni zavodi sledeči Za vsakega konja je potreben živin-razglas: : potni list. ^ .„(f, , . i Pred začetkom premovanja se bo <3Ut' $C[aUt£U m družbe za sfoven^o J Ïlï. 572) ijl ucuerhd? eutc Vegitunterung j J bcr 3nl?abcr non (£inlagebiid?ent, laufenbcti ! y - Kedjnuugen unb Depots i)orgefd?nebcii, 1 q. nnwcnH UTnmira«! foferne fic nid?t fdjou burdj bic im 3abre olllie pOVSOÜ „l\Ulü5td I Stev. 66. . KOROŠEC", dne 24. avgusta 1620. Stran ó. -dfc OD gl tJfb b P i ï § $ v £ Velikovški okraj. Sv. Peter na Vaš. Dne 13. t. m. nas je obiskala antantna misijo. Feini-Kova „leibgarda* je poinošteviino nastopila. In koliko jih ie bilo? Pa kakšnih! Največ je bilo u lanskega leta slavnih volWavbarjev, precej dunajskih frajiic, par tatov in tihotapcev, veliko najetih ruksakarjev in Ie malo, maio domačinov kmetov, ki pa so bili plačani. " Pogled na naše poštene, zavedne Šempeterjane žuljaviii rok, v domačih oblekah, je bil^mnogo bolj prisrčen, bolj koroški. Živeli Šempeterjani! Vaše ogromno številu, vaše žulja ve roke — ne one nežne tačke dunajskih frajlic in posto-pačev so pokazale določno antantni misiji, čigava je ta zemlja in kdo jo obdeluje. ImeM ste pred seboj sliko in videli ste, kdo dela in kdo se pase! Omenim še slučaj, ki mm ostane do groba v spominu. Slovenska ženica je zagledala svojo hčerko, .ki je omožena na žalost z nekim nemčurjem, med Faj-nikovo gardo. Žalostna mamica jo zakliče k sebi: „Moja hči si — hči slovenske matere!" Uboga hčerka, se je ódzvala klicu in hitela k mamici. Tedaj pa kot grabežljiv volk skoči za njo mož — zgrabi jo za roko in vleče nazaj med izdajalce si venskih, svojih koroških mater vpijoč, „m -ja je, samo moja je". Zapomni si, grabežljivi volk; iztrgal si slovensko dekle iz naročja slovenske matere — a njenega slovenskega srca iz prsi ji ne izruješ. Mati in hči sta jokali in marsikateremu Slovencu, pa tudi nem-škuturju je bilo tesno pri srcu. Spomnite se nemškutarski volkovi svojih slovenskih mater, katere morda Že krije črna zemlja; ne j .kajo li tudi one v grobovih, ker tajite in zaničujete tisti jezik, katerega vas je ona učila, katerega Vam pa je nemška goljufija iztrgala iz srca. Razumemo vas, zakaj skrivate giave in vas je sram, kadar slišite pesem; Črna zemlja naj pogrezne vsakega izdajalca! Unare. Pri nas iščejo sedaj zavetje vsi nemčurji, ki jih drugod ne marajo Njihov zaščitnik je gostilničar Korak, tisti, ki je še Kristusa napravi! za nemčurja ter »a okinčal s — plavicami. Pri njem se oglasit t vsak teden enkrat gtožar Pavlik iz Velikovca in Fajnik od Sv. Neže. (Fajnik je pa res pri vsaki pasji procesiji zraven!) V sob-to pred našim protestnim taborom v Velikovcu so imeli nemčurji pri Koraku svoj shod. Pričakovali so do 7000 ljudi, pa prišlo jih je ko m d j par. RaČice je zastopal „pristni Nemec" Grilc, ta je zvabil s seboj še Volbartn, Pišovnika in Enceta Zadnji si šč ženi ni upal povedati, kam gre. Iz Vacelne vasi je Volina, tisti veliki prerok, kateremu se nobeno prerokovanje ne izpolni. Kaj so sklepali, nam ni znano, k;;j pametnega gotovo ne. Gotovo pa je, da jih je iz pričakovanih 7000 kljub pivu, ki ga je Korak silil ljudem, nastalo kar celih 15. In ti so hoteli preprečiti nas velikovški shod! Bog daj norcem pamet! Djekše. Naš dupis v štev. 61 dne 6. avgusta smo resnici na ljubo primornni popraviti. G. Kovač ni zavijal svojega blaga v „Landsmannschaft" sam, ampak je to storil njegov hlapec Smole Ivan. Prosimo g. Kovača, da bi v pri- hodnje temu hlapcu gledal malo bolj med prste! Djekše. V četrtek, dne 12. t. m. je bil napovedan prihod antantne mi?:je na Djekše. Naši „Korošci" so zbobnali skupaj vsj, kar je le moglo migati. Ves dan so tuiili in hojiaii po Djekšah, nazadnje so se morali vrniti osramočeni domov. Prišli so na Djekše zijnla past. V petek ie komisija res prišla. Zopet so se zbrali vsi lačenbergarji. Ob prihodu komisije jo je hotel pozdraviti zastopnik vsega nemčurstva — Brucker. Na mesto njega je to storil g. župnik, ki je pozdravil komisijo v imenu Slovencev. Kakor povsod, so se nemčurji tudi tukaj blamirali. S povešenimi glavami, kakor politi cucki so zginili iz Djekš. Nekaj dobrega pa je !e imela ta nemčurska maškerada. Spoznali smo vse naše Judeže. Lahko jih je strah! Djek-šani imamo dobre giave, zapomnili si bomo vse prav natanko. Škocijan v P. Dne 16. avgusta se je pripeljala k nam antantna podkomisija, da določi može v občinski plebiscitni svet. Nemčurji so leteli skupaj kakor kure, če jim daš jesti. Pred vsemi je hitel ves zasopel mladi, pred kratkim iz Avstrije se vrnivši Majarjev Pepei, ki se je obnašal pred komisijo kakor komedijant, da so se mu gospodje smeiali. Javkal in tožil je, kakšna krivica se mu ;e že zgodila v teh par mescih, odkar je prišel domu, pa ni bilo nič pametnega. N; njegovo vprašanje, če sme agitirati za Nemško Avstrijo, mu je antantni oficir zaničljivo odgovoril: Seveda, kakor ste prej govorili „Deutschland über alles", tako smele tudi sedaj reči „Karnten über alles". Ceio nemčurjem se je njegovo obnašanje zdelo preneumno in neki pošteni Nemec je rekel: Taki ljudje nam več škodujejo kot koristijo. Pepej, ostani rajši doma in ne vtikaj se v stvari, ki jih ne zastopiš. Potem, ko prideš bolj v leta, boš že vse bolj zastopil in bolj moško nastopal v imenu drugih. Sedaj si še premlad in c^eč tum. Z odločnostjo pa zavračamo grdo obrekovanje zoper obče spoštovanega Tomaža Serajnik, o katerem se je krat-konog Marko Bessen pd. Skudnik lagal, da n u je grozil s požigom. Take nesramne laži more razširjati samo popolnoma p ropal človek. Požiga jo pa, kakor že vsi vemo, le nemčurske barabe. Ošenica. Iz zanesljivega vira smo z vedeli, da je Miglar grozil črevljarju Kovaču, da mu bodo odvzeli vsa cerkvena zemljišča, če bo glasoval za Jugoslavijo. Vso stvar smo naznanili sodniji, da nemčurja Miglarja primernu kaznuje. Priporočamo pa, da se vsakega s pričami naznani sodišču, ki bi komu grozil in ga silil, da glasuje draguče, kakor je po svojem prepričanju namenjen! Takih pritožb imamo že veliko. Vsem takim gavnarjem bomo preskrbeli brezplačno hrano in stanovanje v naših arestih. Klopče. Primož Ricpl pd. Užnik agitira po Kiopčah in zapisuje glasovalce. Vse napiše na nemško stran. Heleno Gradišnik, ki je Slovenka z dušo in teles .m, je tudi napisal — za Nemko, i Kakšen profit ima od tega, nam ni znano, ipas mu pa prav radi privoščimo. Sicer pa bi bilo bolje, ko bi rajši malo bolje gledal na svojo hišo, ki mu že na kup leze, pa repo naj vseje, da mu ne bodo svinje vso ziaio gladovale. Primož, pamet, pamet! Ali ti še ni znano, da je pamet boljši ko žamet. Boroveljski okraj. Žrelec. Kolovodje žrelskih in radi-ških nemčurjev so zadnje dni zopet povzdignili svoje puhle glave prav visoko, Češ: „Meja jc odprta! Sedaj nam bo šla pšenica v klasje! Kar poplavili bomo cono A in začeli zopet naš kšeft, saj nas bo antantna misija kar na slepo branila, „čuši" pa bodo sedaj morali kar „Maul halten". Juhuhu! Cela cona A bo tako plesala, kakor bomo mi nemčurji žvižgali". Napeli so vse sile, naredili v coni B in še preko nje mobilizacijo vseh „deutschfreiheitllchgesinnte" pa še vseeno jim ni „ratalo"! Znani radiški hujskač in razširievalec nemškutarskih „flugcetelnov"' Huber je po odprtju demarkacijske črte tudi tako žinjav, da se bo povrnil v svoje „bivše kraljestvo (katero pa se je med njegovo neprostovoljno odsotnostjo popolnoma razbilo) ter bo tam po svoji znani maniri naprej paševal. Zbral je v coni B vse svoje „Kriegskolege" ter hotel s tem štabom v Žrelec'' — on sam kot general te dične polom — armade seveda z godbo na čelu. Vse je bilo fiks und fertik in general Huber je komandiral: „Direkcijon Račberg cug m-arš!" Kako štram je marširala cela Huberjeva vojska. Huber je v duhu že videl, kako navdušeno ga bodo pozdravljali njegovi „podložniki" na Radišah, in je bii samega veselja nad svojo „zmago" ves pijan; — pa ne dolgo! Na meji se postavi gospodu generalu in celi njegovi vojski nasproti, — čujte in zgražajte se nad tako predrznostjo —, Čisto navaden jugoslovanski stražmojster in da Huberju — generalu brez vseh komedij „Rilckzugsbefehl", rekoč, da Huber kot oberhujskač in izgnanec, kateri ima precej kosmato vest, nima v coni A ničesar iskati. O jerum, jerum! Höher geht's nimmer! Da bi Huberju dal „navaden" orožnik „Befehl", da mora nazaj, od koder je prišel, — „des gibe anfoh net". A so a gmajnhajt! No, bema šon segn!" Vse Hubérjevo jidikovanje ni nič zaleglo, hočeš nočeš, je moral obrniti svojo kolono in odmar-širati nazaj v blaženo Indijokoromandijo-avstrijo. Pa pritoži! se je pa, pa še kako! Kar gradaus na plebiscitno komisijo je šel! Ker se ga pa tam gospodje niso mogli zlepa iznebiti, so mu obljubili, da bodo stvar preiskali, in tako se je tudi zgodilo! Komisija je v Žrelcu, kjer je sestavljala občinske odbore, zašlisala gospoda Žebreta — to je bil namreč oni grdi predrznež, kateri si je upal Huberja na njegovem „Siegesmaršu" ustaviti — ob navžočnosti Huberjevi, pri čemer so gospoda Žebreta, kateri je splošno znan kot jako vesten in točen orožnik (zato ga imajo pa tudi nemčurji v želodcu, ker postopa vedno pravično!) ponovno pohvalila z besedami: „Das haben Sie I gut gemacht". Seveda so dali tudi Hu-; berju priložnost se zagovarjati, a njegovi j zagovori so bili tako jalovi, da je komi-; sija po končani razpravi Žebreta še enkrat ! pohvalila: „Das haben Sie sehr gut gemacht!" Huberju pa j« ravnoista komi- Stran 4. „KOROŠEC", dne 24. avgusta 1920. Stev. 66 sija rekla, naj bo lepo miren, da bo vs2j sedaj, ko je v radiaki občinski komisiji, smel priti na naše ozemlje. In tako so odšli: stražmojster s pohvalo, Huber pa z — dolgim n< som. Seveda so bili nemčurji vsled pravičnega postopanja antantne komisijo vsi iz sebe! E, pa netnčurska duša si ve kmalu pomagati, in ker so že od nekdaj tako navajeni, so se tudi tokrat posiužiii najbolj priljubljenega jim sredstva — laži. Ena laž več ali manj, kaj ne, g.-spodje nemški Slovenci? Cela banda s Huber-jem, z Merlinom, s Sibitzem in profesorjem L jslnom vred trobi sedaj laž v svet, da je dala antanta Huberiu prav, Žebre pa, da je dobil grozenski nos. Človeški rod sicer še ni nikoli slišal, da bi bili nemčurji kedaj resnico govorili, a da bi resnico tako nesramno obračali, tega jim pa vkljub njihovi umazani, prodani duši nismo prisodili. Sicer pa: „Hoch die Gerechtigkeit und Wahrheitsliebe", kaj ne, Huber et consortes? „Karnten bleibt trotzdein un-geteilt" — pri Jugoslaviji! Heull Žrelec. „Nur zur Kassa, Kassa, meine Herrschaften, jetzt ist noch Zeit, jetzt ist noch Gelegeniieit!" Prejšn-i nemčurski župan, „dober Slovenec" in zaupnik celovških nemčuriev, gostilničar Simon Sibitz v Pudkrnosu je postal kasir nemške agitacije v pasu A ter kupuje duše za iačenbergarijo po „najvišjih" cenah. Kdor hoče vstopiti v službo za Hungeravstrijo, kdor hoče iti celovškim regirungsratom Lacknerjem, Šumijem itd. pete lizat, kdor hoče svoj narod, svoj materni jezik in svojo dušo prodati „nur hereinšpacirt"! Auszahlung bei Tag und Nacht, po nemško in po slovensko. Sibitz je štec gerne perajt! Bistrica v R. Pa imamo še tiče na Bistrici in v Svečah, ki igrajo pri krito in neprikrito vloge podrepnikov spufane Avstrije, ki se zbirajo v „ta zadnji" kamri Kramarjeve gostilne, si tam šepetajo in kujejo naklepe, kako bi ro-varili proti Jugoslaviji. Pripovedujejo si laži iz Celovca in se pogovarjajo, kako bi se še naprej lagali. Koliko je še nemškutarije na Bistrici, vidiš najbolje, če greš v nedeljo zvečer k vlaku. Tam se žlobudra večinoma samo nemško. Še ga. Wurzerjeva, ki je sicer dobra duša, se ne more otresti netnčurskega duha. Ni se mogla odpovedati romanju nem-čurjev na dem. črto. Pa še pogače je spekla in nesla s seboj za celovške nemčurje. Tudi odstavljeni nadučitelj Arnold je še tukaj in dela na tihem. Seveda je zato plačan od Nemške Avstrije, ker zastonj tudi jugoslovanski kruh ni. Mogoče ima še kakšno drugo, posebno podporo. Socijaiist», po domače rečen > nemčurski delavci imajo zbirališče v >-p >dn-ern kotu Bistrice, pri Nejčku. Kaj st; tam govori in sklepa, si tudi lahno n;isiim;», ker je vse skupaj en pantl Da ga. Pšf r-nik »va ne sme zaostajati za drugimi, je umevno, saino: bsebi. Zbirajo st'. pri njej razne nemčursUe klepetulje Večkrat počasti te sestanke tudi ga. J h.msenova s svojo navzočnostjo in svojim prejasnim nasvetom. Vse niti teh spletk pa se zbirajo v „štoku", kjer prezidira slavni Jo-hansen in odkoder prihajajo različna navodila za izvedbo nemške propagande. Tudi kaplan Fajnik, ki se je menda zadnji čas skregal s pametjo, pridno konferira z Johansenotn in njegovimi agenti, kakor je pokazal sestanek pri Krajgerju. Dnevne vesti. Prevalje. Ljudski tabor na Poljani pri Prevaljah se ne vrši 29. t. m. ampak je preložen na poznejši čas. Kam pa v nedeljo? Seveda v Tinje k Lauretu! Kdor naroči vrček piva in plača z nemškim bankovcem, dobi 12 jugoslovanskih kron nazaj, tako da ima pivo zastonj in povrhu še 30 nemških kron! Pa naj Še kdo reče, da niso naši nenčurji najbolj zabite afne, kar jih je Je kdaj svet videl!! Vabilo. Podružnica kmet. družbe za Slovenijo m Žitari vasi vabi svoje ude na občni zbor, ki se bo vrši! v nedeljo, 29. avgusta 1920 ob treh pop. v .Društvenem domu" v Žitari vasi Odbor. Črna. Smrtno se je ponesrečil dne 11. avgusta rudar Anton M čnik. Kljub prepovedi se je dal po končanem delu dvigniti z dvigačo iz jatne, pri čemer se je na glavi tako poškodoval, da je bil takoj mrtev. Mali št. Vid. Ponesrečil se je dne 5. t. in. pri vožnji mošta iz Trpeč posestnik Izidor Ahačič. Pri tej priliki se mu je tudi ubil konj, ki se je zavalil po strmini s ceste. Borovlje. Povodom svoje poroke je darovala gdč. Micika Justova borovelj-skemu Ženskemu društvu 150 K. Iskrena hvala! Dncoclun malo, vzamem v najem ali g ku-rubColVU pim. Naslov pote uprava „Korošca". Razglas. Gospod finančni minister je z razpisom z dne 8. avsmsra 1920 odredil: v 1. Prepovedan je uvoz obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše Avstriji' in Ogiske nn teritorij naše kraljevino. 2. Prepovedan je i z v o z obveznic p r e il vojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske it leritorija naše kraljevine. 3. Ti prepovedi veljala do nadaljiu* odredbe. 4. Vsako protivno postopanje se bo kaznovalo z zaplembo obveznic, /. do.tičnimi osebami pa se bo postopalo kak^r s tihotapci. Naročam vsem finančnem oblastvom, naj skrbe za najstrožjo izvršitev te naredbe. Predsedstvo delegacije ministrstva linanc za Slovenijo v Ljubljani. Pivo, najboljše črno bavarsko Porter in belo marčno v sodili in steklenicah, ier belo In črno vino razpošilja vsako množino A. Oset, Slovenji Gradec. Primešaj krmi Mastin! V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko' v Ljubljani z dne 18. julija 189:)., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 'iS. julija 1899., št. 25.25% smejo dietetično sredstvo Mastin, rctUlni prašek, za prašiče In za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni p r* d met oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.501. Ako Mïistina v lekarnah in trgovinah ne dobita, ga naroČite po pošti. 5 zavojev Ma-stina stane K 30-50 poštnine prost« na dom. Mazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček U-ga mazila velja po pošti 12 K 50 v. Trnkoe j Iveko r i j v Ljubljani (S ti a t (Slovenija) zraven rotov oTl /ža. j Prodam 4 mlade lovske pse, dva grahastva (jazbečarja) dva sivkasta, 1 mesec stare. Franc Huoer na Jezernici št. 4, p. Sinča vas. Pozor! urar. Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistema. Potrudil se bom, da ustrežem si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek CJašpar, urar, Velikovec, v Carfovi hiši. po zmzani ceni je dospelo iz inozemstva in se dobi pri v I. N. Soštarič, Maribor Gosposka ulica 5. Telefon št. 7 (interurb&nl Mestni trg št. 141. Račun pošt n. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.695. Centrala Maribor Podružnica Murska Sobota sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od 7* 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje tereskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. iMdnlf» • ttor>r>>ro - f. - - Tiw