Nekega dne sva z Lenko, kakor že mnogokrat, krenila po najini priljubljeni poti, ki vodi ob Velikem polju. Deževje še vedno ni pojenjalo. Nosil sem velik dežnik, ona, tesno ob meni, je bila ovita v dežni plašč. T udi tega dne, pozno popoldan, sem ji sklenil med po- tjo povedati čisto novo zgodbo. Ko sva stopala mimo znamenja s križanim, sva opazila, da je jezerska gladi- na od sinoči močno narasla. Križani sicer ni bil poto- pljen, a vodovje mu je seglo že do nog. Ona pravi: "Če se bo tako nadaljevalo, se bo še utopil." Nič nisem pripomnil, le buljil sem v mirno, tiho je- zersko vodovje, ki je vztrajno lezlo proti hišam, tudi k nam, domujočim tam na robu travnika. Lenko je za- nimalo: "O čem mi boš pripovedoval danes? Katero zgodbo mi zaupaš?" "Danes ti povem pripoved, ki bi jo lahko naslovil Sr- šeči strah." "Kako nenavadna beseda," poreče. A še preden začnem, pomodrujem: "Globoke so braz- de, vtkane v otroštvu." "Brazde, kakšne?" sprašuje. "Kaj ima to, o čemer mi kaniš govoriti danes, opraviti s sršečim strahom?" "Počakaj," pravim in začnem. Vsa okna v hiši smo tesno zapahnili. Hiteli smo spu- ščati roloje, le tisti v kuhinji, ki gleda na vzhod, je ostal priprt. Od tam smo spremljali divjanje neurja zunaj. Nevihta je pridrvela od zahoda, spremljalo jo je oglu- šujoče bobnenje, bliski in strašljivo vrtinčenje grmi- čevja in drevja okoli hišnih vogalov. Po zraku je frčalo listje, odtrgane veje, kartonske škatle, cvetlični lončki so se kotalili po tleh, tudi različni predmeti, ki so bili prej varno spravljeni okrog hišnih vogalov, so brzeli mimo oken. Njive so se spreminjale v jezera, potoki so drli vsepovsod. V gostem nalivu so bile bližnje hiše ko- maj zaznavne. Sedela je na fotelju, vsa skrčena vase. Ruta ji je zakriva- la v predpasnik sklonjeni obraz, zasidral se je med otr- pli, koščeni, zgubani roki. Ko je počilo, kakor bi razklal hrastovo deblo, se vsa tresoča dolgo ni mogla pomiriti. Nekaj je moledovala vase. Mogoče je molila, sem po- mislil. Z otroki smo sedeli za mizo, tik njenega fotelja. ZGODOVINA Kristijan Jezernik Sršeči strah Vodena strela na Uršlji gori Vodena strela je še vedno ne dobro pojasnjen atmosferski električni fenomen. Pojavi se ob nevihtah, a ne vedno, v obliki krogle, ki je velika kot zrno, lahko pa v premeru meri tudi meter ali več. Mnoga poročanja in opazovanja navajajo, da takšni kroglasti valeči se objekti na koncu eksplodirajo in sprostijo žveplast vonj. Do nedavnega so pojav razlagali z več teorijami. Sedaj v večini menijo, da vodena strela sestoji iz hlapov silikona, ki izgoreva v oksidacijskem procesu. Kakorkoli že, pričujoči literarni zapis temelji na resničnem dogodku, tudi dokumentiranem, o izjemno redkem pojavu, ki se je zgodil v slovenskih gorah. Fotografija je bila posneta leta 1925. Prikazuje šolarje in šolarke na izletu na Uršljo goro. Desno zgoraj je učitelj Franc Kogelnik. Puščica kaže na učenko Ivano, očividko in pripovedovalko nenavadnega dogodka. Arhiv Kristijana Jezernika 28 Čakali smo, da neurje premine. "Nekdaj smo ob hudi uri molili," šepne in sklepa roki. Potem smo spet vsi tiho, zadržano spremljamo doga- janje zunaj. Ko se nešteti nasilni poki počasi oddalju- jejo in odzvanjajo in se bliski izničijo, spet spregovori: "T ako strah me je grmenja in bliskanja!" Poskušam jo hrabriti. Vprašam: "Vedno govoriš, da se tudi umreti ne bojiš. Kako je potem mogoče, da se tako treseš, kadar se bliska in grmi? Saj jih vendar pre- moreš že mnogo čez devetdeset. Človek bi pričakoval, da si se z leti takšnih dogodkov že privadila." Ponovno vžge tam zgoraj, divje, prav nad našo hišo. Šele ko se čez dolge, predolge trenutke, zdi se, da tra- jajo večno, peklenski stroj vendar počasi umirja in od- daljuje, odgovori. "Povem ti, ko bo groza čisto mimo." Spet molči in negibno zre skozi mrak za šipo. Gmo- te zveriženosti se silovito podijo čez naselje, a čez čas se vendar povsem zavihte čez zahodno nebo. Jasni se. Nad vzhodnim nebesnim svodom se prikaže prekra- sna, dvojna mavrica. Takrat se ji roki sproščeno raz- kleneta, glava, ki sta jo oklepali, se vzravna. Odveže si ruto. Zadiha, globoko, počasi. Dolgo traja tisti vzdih, še dlje izdih. Začne pripovedovati. "Na Uršljo goro smo učenci iz osnovne šole v Črni na Koroškem prišli na srednje žegnanje. Peljal nas je učitelj Franc Kogelnik. Bilo je, kolikor pomnim, proti koncu avgusta, nekaj let po nesrečnem plebiscitu na Koroškem. Toplo je bilo tiste dni, naravnost soparno, še čisto poletje, čeprav so rože v večini že odcvetele in trave tudi rumenele. Pravzaprav se je pred cerkvijo, ki stoji najviše na Slovenskem, zbrala pisana množica vernikov, romarjev z vseh koncev dežele, tudi revežev in beračev, pa onih, ki so prodajali najrazličnejše do- brote, na primer lectova srca, suho sadje, tudi med, ali pa so točili medico in tržili šilčke domačega žganja za može. Med prišleki, torej kupci in prodajalci, so kle- če pred cerkvenimi vrati ta dan prosili berači. Ko se je iz zvonika oglasilo zvonjenje in je naznanilo začetek cerkvenega obreda, je množica hitro polnila cerkev, ki je postajala kar pretesna za vse. Prostorni hodnik med obema vrstama klopi v glavni ladji je bil povsem natr- pan. Tam smo se zbrani okrog našega učitelja stiskali tudi otroci. Verniki so vstopali v cerkev, ko jih je že doseglo grmenje hitro se bližajoče nevihte. Risba: Milan Plužarev 29 marec 2018 PLANINSKI VESTNIK V spremstvu gospoda župnika so prihajali iz zakristije ministranti. Vhodna vrata so zaprli s treskom, a je zvok že preglasilo močno grmenje zunaj cerkve. Nekaj za- poznelih vernikov je nato vrata spet hrupno odprlo. Ri- nili so med množico in iskali prostor, kjer bi lahko stoje spremljali obred. Končno so vrata, spet z glasnim tre- skom, zatesnili. Počutili smo se varno, kajti zunaj se je krepil neznanski pišč, pripravljalo se je k nevihti. Gospod župnik je stopil pred oltar, ministranti so se razporedili tesno ob njem. Na tleh pod kamnito oltar- no mizo z velikim izklesanim grškim križem, ki gleda proti cerkveni ladji, je gorela množica sveč. Nekaj sveč je bilo tudi na oltarni mizi in ob stenah svetišča, a je bil v visoki gotski cerkvi kljub temu mrak. Zunaj je postalo zelo temno, pravzaprav črno. Skozi visoka okna ni po- sijal niti pramen svetlobe. Med ljudmi v cerkvi je vlada- la zlovešča tišina, kot da se v tem, sicer velikem prosto- ru ne bi drenjala tako številčna množica, kakor bi bili ljudje nemi ali uročeni, vsak sam in zgubljen med so- ljudmi. Vsi smo s tesnobo v srcih prisluškovali nevih- ti, ki se je krepila. Grmelo je, hrumelo, besnelo, divja- lo in grozilo okrog vogalov stoletne cerkve. Slutili smo bližnje bliske strel, kadar je luč šinila skozi okna in spet zamrla. Obred se je začel. Pokrižali smo se in sklenjenih rok, v grozi nemira tam zunaj, poslušali mašo, ki jo je duhovni bral v latinskem jeziku. Izzvenele so tiste pomenljive besede: Gloria in excelsis Deo. Et in terra pax homini- bus bonæ voluntatis. Po naše: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. In čez čas smo slišali tisto misel, ki prevedena v slovenski jezik pomeni: Ti, ki odnašaš grehe sveta, usmili se nas. Če prav pomnim, duhovni gospod še ni končal uvodnih obrednih verzov, ravno pri Usmili se nas ‒ se je zgodilo. "Kaj se je zgodilo, vprašam?" ko uzrem preplašene oči svojih dveh otrok. Ko je pripovedovala, so namreč tudi otroci za mizo, kjer smo sedeli tiho kakor cerkvene miši, odprtih ust pogledovali proti babici. Zajela je sapo in odgovorila: "Ja, kaj neki se je zgodilo? Počilo je v zakristiji in iz stro- pa se je v trenutku na tla spustila svetleča ognjena kro- gla. Začeli smo kričati. V cerkvi so se preplašeni ljudje brezglavo prerivali." "Babi, povej, kakšna krogla je padla na tla?" sta silila vnuka. "Bila je takšna, ognjena, svetla, velika kakor žoga." " Ali si jo brcnila?" sprašuje najmlajši, triletni Jan. "Ne, ne! Poslušaj, povem ti," mu ljubeznivo pojasnjuje. "Tista nenavadna krogla se je kotalila po tleh. Od nje so švigale in sikale ognjene iskre. Prav nenavadno, od mašne mize, kjer je pot začela, se je nenadoma zakota- lila proti nam. Z veliko hitrostjo se je približala hodniku Vsi, ki so stali med obema vrstama klopi, so kričali in se v silnem strahu skušali umakniti svetleči kroglasti pošasti ... Risba: Milan Plužarev 30 med obema vrstama klopi. Spomnim se, ja, odbijala se je od klopi, ki jih je med potjo zadevala. Spreminjala je smer. Kotalila se je ob moških klopeh, nato je nepriča- kovano zavila spet na žensko stran in tako je napredo- vala naprej po cerkvi. Vsi, ki smo stali na hodniku med obema vrstama klopi, smo kričali in se poskušali uma- kniti nepredvidljivi poti te svetleče kroglaste pošasti." Babi zamahne z roko, kot bi hotela ponazoriti tisto panično beganje ljudi v cerkvi. Otroka se še močne- je stisneta k mami. Babica nadaljuje: "Šolarji smo bili v trenutku na begu, žal v vse smeri. Kričali smo, kot so kričali tudi odrasli. V paniki smo rinili iz hodnika med že tako prepolne klopi. Ognjena krogla bi nas lahko za- dela v vsakem trenutku. Potem smo se drenjali iz cer- kve, otroci, tudi odrasli. Tisti trenutki so se mi zdeli ne- skončno dolgi, čeprav danes vem, da so bil neskončno kratki. T oda silna množica ljudi je postajala za nas otro- ke ogrožajoča. Moji sošolki sta padli po tleh, nekaj lju- di ju je v begu preskočilo, drugi so nesrečnici zadeli s čevlji. Pa nista bili le oni, ki sta bili poškodovani med prerivanjem in kričanjem. Ja, spomnim se, da so mož- je nato glavni vhod končno odprli. Ljudje so vse vprek zapolnili izhod in rinili drug čez drugega, ven na dež, v veter, naravnost v neurje. Mnogim ni uspelo pobe- gniti skozi zatrpana vhodna vrata. Panika je vladala tudi izven cerkve. Strah, nemoč in grozo sem videla na obrazih in v očeh odraslih begajočih duš. Groza me je od takrat vselej, kadar se bliska in grmi." "Babi, mene je tudi strah," izdavi najmlajši vnuk in se še bolj stiska k materi. Babi ga nežno poboža po laseh in umiri pripoved. "To je bilo pred davnimi, davnimi časi," pravi in nada- ljuje. "Jaz sem se v tej silni zmedi umaknila iz osrednje- ga prostora v stransko ladjo. Uspelo se mi je zriniti med klopmi. Potem pa je tista svetleča krogla nenadoma iz- ginila. Ravno v hipu, ko sem s strahom pogledala na- njo, je naenkrat ni bilo več nikjer. Nenadoma, kot bi jo posrkala tla. Kar ugreznila se je v zemljo, med kamnite plošče je izginila. Človek bi si mislil, da je pustila za se- boj kakšno luknjo, a je ni. Čez čas smo se ojunačili in si šli ogledovat tisti prostor. Ničesar, kar bi kazalo na po- sledice nebeškega ognja ali na njen odhod v pekel, ni- česar nismo opazili. T udi kamnita tla niso bila ožgana. O kotaleči grozi, ki se je tam plazila nekaj hipov pred tem, ni bilo ne duha ne sluha. Možje so radovedno sti- kali tam okrog in s sklonjenimi glavami držali v rokah klobuke, žene za njimi so se križale in molile. Ljudje so se počasi pomirili in začeli vračati v klopi. Ti- sti, ki so zapustili cerkev, so bili premočeni od glave do peta. Razburjeno so govorili o vsem mogočem, tudi o božji kazni, znamenju, svarilu." Starejši predšolski vnuk je v maminem naročju globo- ko vdihnil, ko je babi končala pripoved. Vstal je, segel po dobrotah na mizi in jih ponudil: "Na, babi, piškot. Ali boš tudi sok? Ti ga prinesem?" Ni utegnila odgovo- riti, ko je že odhitel v kuhinjo po kozarec in sok. Babi se mu je zahvalila, mi pa smo obsedeli in premišljali vsak svoje. Dolgo smo zrli v oddaljujoče se strele in svetlika- joče se nebo, ona pa je spet povzela: "Gospod so počasi pomirili množico. Na srečo ni bilo resneje prizadetih, četudi sta moji sošolki skupili nekaj prask, a nič resne- ga. Maša se je nadaljevala, a pridiga je bila tistikrat tudi zame, še otroka, čudna. Nisem ji prav sledila. Priznam, da je mojim ušesom najbolj prijal tisti amen. Usuli smo se iz cerkve, kot drhal. Mnogi so odšli še v planinski dom na kozarec, mi z učiteljem pa naravnost navzdol v dolino, proti domu. Dolga je bila tista pot na- zaj." Med tem so pretekla desetletja. Nje, ki nam je pripo- vedovala, že dolgo ni več med nami. Zgodbo sem či- sto naključno povedal dr. Francetu Malešiču, ki je zbi- ral gradivo za knjižno delo o gorskih nesrečah na naših tleh. Pripoved ga je pritegnila, saj so podatki o tako imenovani vodeni streli zelo redki in je kot pojav slabo raziskana. France je pričevanje objavil v knjigi Spomin in opomin gora, na strani 110. Njegov raziskovalni duh pa ni miroval. Iz takratnih časopisnih novic je izbrskal zapis o dogodku, ki sem ga zabeležil tukaj po pripove- dovanju in spominih svoje matere. Iz časopisnih novic je razbral, da se je opisani dogodek zgodil 23. avgusta 1925. leta. Kot je razbral France, je o nenavadni streli na srednjem žegnanju na Uršlji gori poročal tudi časopis Slovenec, in sicer v soboto, 29. avgusta, in tudi v nedeljo, 30. avgusta na 4. strani. Kratek zapis je mogoče prebra- ti tudi v nedeljskem časopisu Jutro, in sicer 30. avgusta 1925. z naslovom Strela udarila v cerkev (na Urški gori). Zapis v Slovencu pa je bil obsežnejši, dovolj zgovoren in zanimiv. T akole se je glasil. Urška gora: Na srednjem žegnanju na Urški gori (1696 m) se je dne 23. t. m. med sv. opravilom razsul silen vihar s ploho in treskanjem. Ravno je pričela pri- diga ob 6, ko je treščilo v zakristijo. Strela je preskočila v cerkev ter s puhom podrla nekaj oseb, ki so si pa kma- lu popolnoma opomogle. Razen silne panike, ki se pol ure ni polegla, se ni ničesar pripetilo. Strela ni užgala. Oni, ki so šli ob srednjem žegnanju iskat samo zabave na Urško goro, so se kar porazgubili raz goro. Romar- ji so pa vztrajali celo dopoldne ter so se popoldne ob solnčnem vremenu vračali domov ter pripovedovali, kako je treščilo – pa ni gorelo! Končal sem pripoved. Tiho sva z Lenko nadaljevala pot, jaz pa sem razmišljal. Neštete zgodbe, ki so se do- godile, so skrite v meglicah nekdanjih dni, a se vendar ohranjajo, ostajajo, pripovedujejo in so dane v razmi- slek, a le kadar jih zapiše spomin in jih posvojijo novi rodovi. Litera scripta manet ali po naše: Zapisana bese- da ostaja, kot so porekli že nekdaj. In kaj porečemo o strahu? Nedvomno so brazde, ki jih ta orje v mladih srcih in dušah, globoke. Sicer jih sčaso- ma prerastejo trave in ščavje, a izravnajo se te brazde nikoli povsem. Najino vsakodnevno pot sva počasi pripeljala do kraja. Ponovil sem stavek, izrečen na začetku najine klepeta- ve poti. "Lenka, globoke so brazde, vtkane v otroštvu, mar ne?" "Ja, ja, ne le te, ki jih pušča grom in rišejo sledi strel, tudi tiste skrite v temi in molku. Sedaj natanko vem, o čem si mi govoril," odgovori. m PLANINSKI VESTNIK marec 2018 31