PRIMORSKI DNEVNIK je zaCd izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novem bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Dober dob s v Govcu pri Gorenji Trebuli. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izlla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o —i n o o- yo > v-3 O O c X! o » m o 71 r o m x z x c 2> c_
O O X1 3> T' r i-m c 3> x
XI O Z
M f
c_
n
RoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL. št. 252 (11.975)
Trst, torek, 23. oktobra 1984
--J
O
"1
Z glasovi večinske koalicije KPI-PSI-SSk in ob vzdržanju opozicije
Komunist dr. Pavel Fonda izvoljen za devinsko-nabrežinskega župana
SANDOR TENCE
NABREŽINA — Komunist Pavel Fonda je bil sinoči izvoljen za novega devinsko - nabrežinskega župana. Zanj so glasovali svetovalci večinske koalicije K Pl, Slovenske skupnosti in PSI. medtem ko so se vsi ostali, z izjemo fašista in melonarja, ki sta zapustila sejno dvorano, vzdržali glasovanja. Fonda je prevzel mesto Albina Škerka, ki je julija letos odstopil iz zdravstvenih razlogov.
Novi župan se je v krajšem namestitvenem posegu zahvalil večini za zaupanje in obenem izrekel priznanje podžupanu Caldiju, ki je vodil odbor med Škerkovo boleznijo in starejšemu odborniku Brezigarju, ki je predsedoval upravi po županovem odstopu, Devinsko - nabrežinska občina fz mn()gih vidikov problematična občina, je podčrtal Fonda, kljub te-mu pa mora večino in opozicijo združevati skrb za omikano sožitje med tukaj živečima narodoma. Naglasil Je, da bo njegova glavna skrb uresničitev programa sedanje koalicije in v tem okviru spet podčrtal, da se bo občina, kot doslej še dalje po svojih pristojnostih prizadevala za čimprejšnjo odobritev globalne zaščite za Slovence v Italiji. Pred izvoli-
tvijo novega župana se je razvila razprava, v kateri so politične sile ocenile potek pogajanj in trenutne odnose med strankami. Komunisti, socialisti in Slovenska skupnost so mimo različnih ocen o poteku poga-
janj za izvolitev novega župana, še enkrat podčrtali veljavnost sodelovanja do občinskih volitev in bili mne n ju, da si bo treba do takrat še bolj zavihati rokave za uresničitev vseh programskih točk, v prvi vrsti pa za odobritev variante občinskega regulacijskega načrta.
Kot je bilo pričakovati je opozicija spet ostro napadla sedanjo upravo, njeni toni pa so bili tokrat nenavadno ostri in polemični. Fašist in demokristjani so namreč z neutemeljeno in jalovo polemiko, ki je neposredno prizadela komunističnega odbornika De-pangherja, skušali dokazati, da je sedanja koalicija protiitalijansko u-smerjena. Demokristjan Spaze je šel celo tako daleč in rekel, da mu je nerodno sedeti v tem občinskem svetu in s tem v bistvu samo skušal prikriti nezadovoljstvo in zlasti jezo svoje stranke, ki je na podlagi demokratičnih odnosov med večino in manjšino spet bila izključena od vodenja devinsko - nabrežinske občine. Pri tem je očitno pozabil, da je bil občinski svet demokratično izvoljen neposredno s strani ljudstva in da je sedanja uprava izraz določene politične in ne etnične večine, kot skušajo dokazovati demokristjani. Zato je pravilno, kot je podčrtal komunist Širca, da župan v narodnostno mešanih občinah obvlada oba jezika tukaj živeče skupnosti.
Pavel Fonda je sedmi devinsko -nabrežinski župan v povojnem času. To najbolj zahodno občino v tržaški pokrajini so odslej vodili Oto Kralj, Josip Terčtin, Dušan Furlan, Albin
Škerk, Drago Legiša in nato spet Škerk, ki je pred tremi meseci odstopil iz zdravstvenih razlogov. Do Fon-dove izvolitve (ostal bo na tem mestu do občinskih volitev, predvidoma torej do aprila ali maja prihodnjega leta), je prišlo po dolgih in težavnih pogajanjih, ki so jih vodile občinske sekcije KPI, SSk in PSI ob posredovanju pokrajinskih tajništev teh treh strank. Med pogajanji niso večinske stranke nikoli postavile v dvom politične veljave sedanje koalicije, ki u-pravlja občino od leta 1981. Do nesoglasij je prišlo le ob nekaterih kandidaturah, ki niso uživale podpore vseh koalicijskih partnerjev.
Pavel Fonda, ki je star 42 let, je bil izvoljen v devinsko-nabre-žinski občinski svet leta 1980 in je bil do izvolitve tristrankarske-ga občinskega odbora KPI - SSk - PSI tudi odbornik za zdravstvo v manjšinski koaliciji med komunisti in socialisti. Po poklicu je psihiater in je bil dolgo let primarij nabrežinskega centra za umsko zdravje. Bil je tudi med ustanovitelji slovenske psiho-pe-dagoške službe.
Danes
zapora
trgovin
RIM — Okrog 800.000 lastnikov trgovin in javnih lokalov (barov, restavracij, gostiln) bo danes zaprlo svoje obrate iz protesta proti zakonskemu osnutku finančnega ministra Visenti-nija, ki uvaja nove norme proti davčnim utajam. Zaprte bodo tudi trafike, medtem ko so druge Prizadete kategorije, v bistvu obrtniki in tako imenovani prosti poklici (odvetniki, zdravniki, tehniki in drugi), izrazili svojo solidarnost združenju Confcom-®ercio samo s »stanjem pripravljenosti«.
Odprte pa bodo vse lekarne in tudi okrog 200.000 trgovin, ki so včlanjene v Confesercenti ter seveda vse veleblagovnice. Sindikalne organizacije so po svoji strani pozvale uslužbence trgo-Y.'n> naj gredo redno na delo, ki Jun ga bodo morali gospodarji Plačati.
Kljub skrbnemu prikrivanju prihaja resnica na dan
Veča se krog nezakonite dejavnosti vojaške obveščevalne službe SISMI
RIM — Z aretacijo šestih visokih častnikov, funkcionarjev in agentov vojaške tajnoobveščevalne službe SISMI je rimski preiskovalni sodnik Domenico Sica pričel dvigovati zastor nad najbolj temačnim in zagonetnim obdobjem italijanske polpretekle zgodovine. Le s težavo se preiskava pomika skozi to obdobje, ko so črnim prevratnišldm poskusom sledili teroristični pokoli ko so se v italijanskem - gospodarskem in političnem življenju razbohotili spletkarski podjetniki in pro-suli finančniki, ki jim je bil organizirani kriminal po-ztivna postavka v njihovih pridobitniškh poslih. Da bi bila mera polna, pa je nad vsem tem budno lebdela Gellijeva tajna prostozidarska loža P2, ki je svoje ljudi imela v skoraj vseh ključnih položajih državnega aparata.
Domenico Sica torej le s težavo čuva preiskovalno tajnost zadeva je vse preveč eksplozivna, navsezadnje ' pa niso že dolgo časa več skrivnost dogajanja, v katere so vpleteni general Musumeci, polkovnik Belmonte in ostali Seveda nekaj so govorice, časopisne obtožbe in razni dosjeji, povsem drugačne so sodne preiskave in obtožnice. Pred temi mora sprejeti svoje ukrepe tudi
politična oblast.	......
Danes se bo sestal parlamentarni nadzorni odbor za tajne službe ki bo proučil novonastali položaj. Radikalci s svojo običajno ihto že navajajo, da je vse skupaj le farsa vključno s trditvami o »vzporedni struktu-
ri« SISMI. Po njihovem te strukture ni bilo, saj je odstopanja izvedel sam vrh SISMI.
Medtem pa je sodstvo začelo nov postopek, da bi doseglo izročitev spletkarskega podjetnika Pazienze, ki živi na varnem v ZDA. Musumeci in ostali so mu aktivno pomagali v tako imenovani »zadevi Carter«, ko so italijanski agenti obveščevali ameriško obveščevalno službo CIA o stikih predsednikovega brata Billyja Carterja z libijskim voditeljem Gadafijem. Musumecijev Sl SMI je torej posredno vpleten tudi v politična spletkarjenja izven Italije. Če k temu dodamo stike z ameriško mafijo, usluge rimskemu mafijskemu kolovodiji Balducciju in drugim predstavnikom organiziranega kriminala, je povsem jasno, da je SISMI in za njim P2 vpleten v še bolj vprašujoče in nezakonite posle svojih varovancev.
Skrb za SSG v Mariboru
Spomenik pohodu BO. divizije
NA 2. STRANI
Omejena
svoboda
obveščanja
VOJMIR TAVČAR
Kaj tvegam, če neki besedi pripi šem narekovaj ali zaključim stavek s klicajem? To so dvomi in dileme, ki burijo duhove v italijanskem novinarskem svetu od konca prejšnjega tedna, ko je vrhovno kasacijsko sodišče objavilo svojo razsodbo v zvezi s problemi obveščanja.
Zakaj tolikšno razburjanje? Zakaj bo po mnenju nekaterih odslej mogoče izdajati v Italiji le uradni list in še ta naj ne bi bil povsem varen pred obtožbo obrekovanja? Razsodba kasacijskega sodišča (povod za to je bila pravda o načinu, kako je neka revija poročala o delovanju družb Ifi Interfinvest in Europro-gramme) namreč uvaja številne novosti v dosedanje tolmačenje zakona o tisku, predvsem pa v znatni meri omejuje novinarjevo svobodo izražanja. Bistvene novosti razsodbe, ki je dolga celih 35 tipkanih strani, so sledeče: 1. stranka, ki bi se čutila prizadeta zaradi pisanja nekega lista, se bo odslej lahko obrnila naravnost na civilno sodišče, medtem ko je bila doslej obsodba novinarja pred kazenskim sodiščem pogoj, da je morebitna prizadeta stranka lahko zahtevala odškodnino; 2. tudi če je novinar napisal resnico, ga sodnik lahko kaznuje, če ugotovi, da je bilo poročilo nepopolno, kajti — trdi kasacijsko sodišče — »polovična resnica je enakovredna laži*; 3. če se novinar poslužuje nekaterih izrazov, ker ve, da jih bodo bralci najbrž razumeli drugače, tvega kazen; 4. prav tako je lahko kaznivo dejanje uporaba narekovaja, ki določenim besedam spreminja smisel, saj gre za »spretno podčrtovanje«, ki je po mnenju vrhovnega sodišča težko dopustno; 5. tvegajo kazen tudi novinarji in časopisi, če se v naslovih in člankih prekomerno zgražajo, če uporabljajo preveč klicajev, ali pridevnike, ki so odraz subjektivnega vrednotenja dejstev.
To so v skopi sintezi glavne novosti, ki jih je kasacijsko sodišče vneslo s svojo razsodbo v dosedanjo prakso pravnega tolmačenja problemov obveščanja. Nedvomno je s svojim posegom vrhovno sodišče začrtalo novinarjem zelo ozke tirnice, pripravilo je neke vrste dekalog poročanja, ki bi lahko imel zelo hude posledice za svobodo obveščanja ter za avtonomijo, ki so si jo novinarji in časopisi priborili z dolgoletnimi boji. Marsikateri novinar je bil mnenja, da je s svojo razsodbo kasacijsko sodišče preseglo meje svoji pristojnosti in si prisvojilo naloge, ki jih je doslej imel parlament. Predsednica sindikata novinarjev Miriam Ma fai je izjavila, da bo odslej edini dnevnik, ki ne bo tvegal prijave, le uradni list, kritike in neodobravanja pa so prišli tudi iz vrst odvetnikov in celo sodnikov.
S sklicevanjem na svobodo obve-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes na športnih straneh
Malokdaj tako pestro
Namiznoteniška tekma v pokalu prvakinj, predstavitev združene odbojkarske ekipe Mebla, prvenstveno srečanje v ženski namiznoteniški A ligi, •jadranovo gostovanje v Vicenzi, slovenski nogometni derbi v 3. amaterski $ m?d Primorjem in Krasom . . . Tako pestrega konec tedna v naši novi sPortni sezoni ne pomnimo.
Krasove namiznoteniške igralke so imele izredno naporen teden. Po nepozabnem petkovem večeru, ko so se v Repnu v pokalu prvakinj spoprijele z jugoslovanskimi prvakinjami Mladosti Ribomatenjala iz Zagreba, so* že uuslednji dan v prvenstvenem nastopu zanesljivo odpravile bocensko moštvo d-ecoara (5:0).
Združena odbojkarska ekipa Mebla bo svoje prvenstvene nastope v žen-, B ligi pričela 3. novembra. Naše odbojkarice so po petkovi uradni predstavitvi imele naslednji dan prijateljsko srečanje z ekipo Pallavolo Forinone in kljub porazu (2:3) pokazale zadovoljivo formo. Slabše so se °krat odrezale Stogine odbojkarice v italijanskem pokalu.
Jadranovi košarkarji so se v 4. kolu prvenstva C-l lige vrnili iz Vicenze Praznih rok. Z dvema zmagama in dvema porazoma so naši košarkarji zdrknili na sedmo mesto prvenstvene lestvice.
Zelo pestra je bila tudi »nogometna nedelja«. Na Proseku je bil slovenski derbi med domačim Primorjem in doberdobsko Mladostjo. Po izena-enem boju so naposled zmagali Doberdobci z 1:0.
V nedeljo ob prisotnosti množice domačinov in gostov
Odkritje spomenika na Jazbinah
GORICA — Na Jazbinah v štever-janski občini so v nedeljo svečano odkrili. spomenik dvema padlima partizanoma iz te vasi, ki sodi med najbolj zapadne na slovenskem ozemlju. Prvič je bilo na Jazbinah toliko ljudi, saj je tu le malo hiš, vas je precej odmaknjena. Na slavnost so prišli slovenski ter italijanski ljudje iz vseh krajev Goriške ter tudi z onkraj meje.
Poleg domačinov so spregovorili števerjanski župan Stanislav Klanjšček, dolinski župan Edvin Švab ter Silvino Poletto. Peli so združeni go-riški zbori, recitiral je Stane Raztresen, godba na pihala je igrala razne partizanske koračnice. Spomenik sta odkrila mati enega padlih, Ama-dija Štekar ter brat drugega, Gvido Koršič. NA 8. STRANI
• Omejena
Sedanji predsednik ZDA favorit za ponovno izvolitev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ščanja kot enega od temeljev vsake resnično demokratične družbe se novinarji nočejo in nočemo izogniti svojim odgovornostim. Kdor je zgrešil, kdor je namenoma zlorabil sredstva množičnega obveščanja, mora za svoje napake in zlorabe plačati, kot kateri koli drug državljan. Zahtevati pa od novinarja, da se bo spremenil v robota, hladnega, superobjektivne-ga in nepristranskega profesionalca ni samo omejujojče s poklicnega vidika, pač pa tudi s človeškega, saj novinar ni avtom, pač pa človek in da, tudi podzavestno, vsakemu članku, vsakemu poročilu, svoj pečat. Tudi fotografija ni nikoli nevtralna, kako bi lahko šele bil povsem nevtralen članek!
Sindikat novinarjev je med tistimi organizacijami v državi, ki si v. največji meri prizadeva, da bi vlada in parlament preučila dosedanje norme o tisku, jih posodobila in prilagodila potrebam časa ter postavila tako temelj novi demokratični rasti celotne družbe. Vsa prizadevanja sindikata in nekaterih demokratičnih sil so doslej trčila ob nepremostljive fluire, ki so nagniti sadež korporativi-stičnih in pristranskih interesov, teženj po ohranjanju neke vrste brezvladja, v katerem uveljaviti pravice močnejšega, oziroma bolj petičnega. Če je razsodba kasacijskega sodišča za novinarje nesprejemljiva, velja pa pripomniti, da so sedanja pomanjkljiva in tiesodobna zakonska določila tako razsodbo tudi omogočila. Edina pozitivna plat razsodbe pa je, da je izzvala polemiko in razpravo in že s tepi opozorila, da je problematika izredno žgoča in da z reformami ter preosnovami ne kaže več odlašati. Parlament mora zato nujno ukrepati in pripraviti nov zakon, ki bo dejansko temelj za svobodno obveščanje in za demokratično rast države. »Edini temelj resnice je možnost, da jo zanikamo. Če bi se nekega dne zgodilo, da bi neko resnico sprejemali vsi brez kakršnega koli oporekanja, bi se morali vprašati, ali nismo morda v čem zgrešili.« In navedena ni ugotovitev novinarja, ki bi tvegal kazenski postopek zaradi svojega pisanja, pač pa nesumljivega človeka kot je bil Luigi Einaudi. Morda bi veljalo, da bi se ob taki ugotovitvi zamislili res vsi.
VOJMIR TAVČAR
V Kansas Cityju Ronald Reagan in Mondale izenačila svoj drugi televizijski dvoboj
KANSAS CITY - Drugi televizijski dvoboj za predsedniško mesto v ZDA med demokratskim kandidatom Walter jem Mandatom in sedanjim predsednikom Reaganom se je po splošnem mnenju zaključil z neodločenim izidom.
Televizijski dvoboj je bil v Kansas Cityju v noči med nedeljo in ponedeljkom, sledilo pa mu je kakih 80 milijonov Američanov. Kandidata sta tokrat razpravljala o ameriški zunanji politiki, o Bližnjem vzhodu ter o odnosih s Sovjetsko zvezo in Latinsko Ameriko. Tokrat se je 73-letni predsednik Reagan odrezal dosti bolje kot 7. oktobra, ko ga je v televizijski razpravi o ameriški notranji politiki Mondale naravnost pregazil, tako da so začeli ljudje sploh dvomiti o predsednikovem zdravju.
Favorit za osvojitev »ameriškega najvišjega naslova« — predsedniške-
ga mesta, torej ostaja 'Reagan, saj ima po statistikah od 13 do 25 odstotkov prednosti pred svojim nasprotnikom; Mondalom. Demokratski tabor se sedaj resno sprašuje, kako bo do G. novembra popolnoma spreobrnil sedanje stanje, v katerem ima »stari predsednik« nesporno prednost.
V temi televizijskem dvoboju se je 'Reagan celo zelo dobro branil pred silovitimi in večkrat briljantnimi napadi Mandala na sedanjo ameriško zunanjo politiko. Demokratski kandidat je namreč očital predsedniku, da se ni izkazal za temperamentnega li-derja ob priliki atentatov v Bejrutu, ta pa je samo spomnil Mondala na napake, ki jih je storil Carter v svoji mandatni dobi. Reagan je celo duhovito odgovoril svojemu nasprotniku, da ni pretirano star in da ne bo Mondato očital njegove »mladosti in neizkušenosti, ki iz te izhaja«.
Ob partizanskem mitingu na pohorskih Tinjah
Skrb za SSG na Borštnikovem srečanju
MARIBOR — Letos mineva štirideset let, kar je bilo na osvobojenem ozemlju ustanovljeno partizansko Slovensko narodno gledališče. In tudi v to preteklost se obrača Borštnikovo srečanje, kajti ustanovitev takega teatra v izredno težkih časih je bilo enkratno dejanje, saj je bilo SNG na osvobojenem ozemlju edina profesionalno urejena ustanova v vsem odporniškem gibanju v Evropi.
Na to je o svojem spominu na Tinjah na Pohorju opozoril tudi Filip Kalan Kumbatovič, ki se je skupaj z drugimi gosti udeležil partizanskega mitinga. V okviru malega BS je bil to osrednji nedeljski dogodek, ki ga ni moglo skaliti niti nadležno pršenje iz megle, v katero je bilo ovito Pohorje. Ob izjemni gostoljubnosti domačinov in ob zvokih godbe na pihala se je odvijal spored Gledališča ljudske vstaje, ki iz leta v leto spominja na dogodke iz NOB. Prav zaradi tega je na letošnjem Borštnikovem srečanju občutno prisotna tudi usoda Slovenskega stalnega gledališča, ki je »s svojo nalogo od leta 1945 do da-
nes, ko mu hočejo upihniti življenje, zvesto izpolnjevalo naloge izpričane in poslane v svet med NOB. Dolžnost matične domovine je, da to vsebino s tržaškimi igralci trajno obrani, sicer se lahko odpovemo ideji o enotnem slovenskem kulturnem prostoru«. Tako na primer piše Branko Gombač v uvodniku zajetnega in lepo opremljenega gledališkega zbornika in prav tako je na krizen trenutek opozoril v svojem sobotnem slavnostnem govoru slovenski minister za kulturo Matjaž Kmecl.
Sicer pa so bile doslej na sporedu Borštnikovega srečanja že tri tekmovalne predstave. Po tradiciji je srečanje začelo mariborsko gledališče, tokrat z Jančarjevim »Disidentom Arnožem«, ki ga bomo lahko videli tudi na odru Kulturnega doma. Gre brez dvoma za dobro predstavo, kot je bila na visoki umetniški ravni tudi uprizoritev Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je v režiji Mileta Koruna dalo na ogled »Hamleta«. Sinoči pa so se predstavili novogoriški komedijanti s »Čevljarji«.
Nasploh se je včeraj začel izredno natrpan in utrudljiv del letošnjega Borštnikovega srečanja, ki bo dnevno postregel tudi s po dvajsetimi prireditvami. Od včerajšnjih naj izluščimo samo srečanje z Matejem Borom, nastop gledališke skupine iz Skopja, otvoritev razstave Dobitniki Borštnikovega prstana . . . Danes pa bodo predstavitve knjig, nadaljevala se bodo gostovanja, začela-pa se bo tudi konferenca skupnosti slovenskih dramskih gledališč, medtem ko bo jutri izjemno zanimiv simpozij Društva teatrologov in kritikov Slovenije pod naslovom »Repertoar -volja ali naključje«.
In vendar, mimo vse te množice dogodkov, ne moremo obiti žalostnega ozračja, ki se je že v prvih dneh zarezalo med udeležence in gledališke delavce: vest, da si je dramaturg Mladinskega gledališča Marko Slodnjak vzel življenje, je pretresla prav vse, ki so cenili njegovo delo in delež pri oblikovanju obraza sodobnega slovenskega gledališča.
MARIJ ČUK
Na nedeljski slovesnosti v Prosenjakovcih
Presenečenje na nedeljskih dežclnozborskih volitvah
France Popit ob 25-letnici dvojezične šole v Prekmurju
PROSENJAKOVCI - Pred dvojezično osnovno šoto v Prosenjakovcih je bila v nedeljo slovesnost, na kateri so proslavili 25-letnico uvedbe dvojezičnega šolstva na osnovnih šolah v Prekmurju.
Na narodnostno mešanih območjih lendavske in soboške občine je v petindvajsetih letih dvojezično šolstvo doseglo dobre rezultate in prispevalo k enakopravnemu narodnostnemu razvoju Madžarov.
V dvojezičnih šolah je sedaj vpisanih 1646 učencev, od tega polovica madžarske narodnosti. Učenci na dvojezičnih šolah dosegajo odlične učne uspehe, saj skoraj vsi končajo osnovno šoto, 93 odstotkov pa šolanje nadaljuje. Slavnostni govornik je bil France Popit, predsednik predsedstva Slovenije. Med drugim se je dotaknil tudi protislovenske gonje v Avstriji.
»S predlogi o nadaljnjem omejeva-
nju dvojezičnega šolstva na Koroškem, podprtimi z referendumom na pobudo desnih sil, skušajo omejevati že obstoječo neustrezno zakonodajo in kršiti avstrijsko državno pogodbo. Toda, to je vprašanje, ki se ne tiče samo ene pogodbene strani. Odpiranje tega vprašanja zato, ni z ruše strani vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Na zvezni vladi Avstrije je, da se dogovori v dialogu z manjšino — ob sodelovanju demokratičnih sil v Avstriji, ki niso tako slabotne — o možnostih in načinu, kako rešiti dvojezično šolstvo na temelju državne pogodbe. Prepričani smo, da je Avstriji dolgoročno dobrososedsko so^ delovanje s SFRJ, sožitje in razvoj obeh narodov na Koroškem ter prizadevanje za popuščanje napetosti in sodelovanja v Evropi več, kot pa ozkosrčni in provincialni pangermani-zem koroških in drugih desničarjev,« je s tem v zvezi poudaril Popit.
Po zmagi zelenih v Vorarlbergu zaskrbljenost vsedržavnih strank
Zvezna vlada nakazala več
BREGENZ — Tridesetletni kmet Raspar Ignac Sima, ali v vorarlberškem narečju Kaspanace, imenovani vodja zelenih v Vorarlbergu je od izida nedeljskih deželnih volitev nacionalni junak te male avstrijske zvezne dežele.
Skupna lista zelenih in alternativcev (VGÒ/ALO) je na predvčerajšnjih volitvah dobila 13 odstotkov glasov ali štiri poslanska mesta v deželnem zboru in z njimi pobrala dva mandata ljudski stranki in po enega socialistom, oziroma svobodnjakom. Med 192.000 volilnimi upravičenci se jih je šest odstotkov manj kot leta 1979 odločilo za ljudsko stranko, ki je pod vodstvom deželnega glavarja Herberta Kesslerja doživela najmočnejši poraz od leta 1945. »Črni pač postajajo bolj zeleni«, pravijo zeleni in alternativci, ki so s svojo zmago sedli v parlamentu med socialiste in svobodnjake. Novo razmerje sil v bregenskem deželnem zboru: O VP 20: SPO 9: VGO/ALÒ 4: FPÒ 3, namreč kaže, da postaja ta združena lista tretja politična moč v Vorarlbergu. Obenem pa prvo zastopstvo
denarja za varstvo okolja
zelenih v katerikoli deželni vladi v Avstriji, ker so bili doslej zastopani kvečjemu na občinskih ravneh.
»O varstvu okolja in čuvanju narave pač ne bomo mogli le govoriti ampak tudi kaj storiti. Zato smo v državnem proračunu za leto 1985 tudi že predvideli za okolje milijardo šilingov namesto petsto milijonov, kolikor smo tem problemom odmerjali doslej,« je včeraj izjavil avstrijski kancler in predsednik socialistov Fred Sinovvatz, generalni sekretar SPÒ Peter Schieder pa: »Trend k ljudski stranki se še naprej lomi.« (Začelo se je že na deželnih volitvah na Koroškem). Na eni strani je najbrž to nedeljsko prodorno zmago zeleno-alternativne liste v Vorarlbergu treba vsaj malo pripisati tudi vplivu nemške meje, saj so zeleni v Zvezni republiki Nemčiji kar pomembna politična inštitucija. Z druge strani pa premajhen vpliv nemške CDU, saj je na eno izmed predvolilnih zborovanj _ v Bregenzu v pomoč deželnemu glavarju Kesslerju prišel celo Helmut Kohl. In očitno ni dovolj pomagal.
BARBARA GORIČAR
Proslava 40. obletnice prihoda v Beneško Slovenijo in Furlanijo
Ob odkritju spomenika na pohod 30. divizije potrjena vloga NOV za snovanje sožitja ob meji
KANAL — Pohod tridesete divizije narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v Beneško Slovenijo in Furlanijo, ki se je začel v noči na 31. januar leta 1944, je bil doslej v javnosti in tudi zgodovinopisju premalo znan in ovrednoten. Dogodek, ki velja za zgodovinskega ter je imel poleg vojaškega pomena tu di mednarodne razsežnosti (saj je bil eden izmed ciljev pohoda tudi spodbujanje italijanskega odporniškega gibanja), so zdaj predstavili v vsej njegovi pomembnosti in podrobnostih. To so napravili v nedeljo z odkritjem spomenika pohodu ter borcem .30. divizije ob reki Soči pod vasjo Morsko. Tam je namreč divizija v omenjeni noči prekoračila reko, presenetila okupatorjeve postojanke ob železniški progi ter začela svoje vojaško in politično poslanstvo, ki je trajalo sko-raj en mesec.
Podrobnosti in uspehe pohoda je v slavnostnem govoru razčlenil komandant divizije, narodni heroj Albert Jakopič - Kajtimir, ki je tudi odkril spominsko znamenje. Obravnaval je boje in zmage na pohodu, ki jih niso mogla, denimo, prepre čiti niti bombardiranja nemškega letalstva. Dejal je, »da so bili samozavest, enotnost in odločnost, da nalogo uspešno opravimo, disciplina, odgovornost kadrov in borcev, pripravljenost dati življenje drug za drugega, tako pri preboju Soče, kot na celem pohodu v Benečijo in nazaj, tisti dejavniki, s katerimi je divizija presegla sovražnikovo številčno in tehnično premoč«. Spomenik ob reki Soči, na kraju, kjer je divizija krenila na pohod je zasnoval in izdelal akademski kipar Negovan Nemec iz Bilj pri Novi Gorici.
Osrednja proslava s srečanjem borcev divizije je bila v Kanalu, kjer je govoril Miha Rav-
nik, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije. Poudaril je, da pohod »30. divizije sodi med pomembnejše in uspešnejše vojaškopolitične operacije slovenskih partizanskih enot«. Obravnaval je zatem vlogo divizije pri snovanju sožitja in pri jateljstva med slovenskim in italijanskim ljudstvom, ki se sedaj poglablja v okviru osimskih sporazumov. O takem poslanstvu slovenskega in italijanskega odporniškega in protifašističnčga boja v naših krajih je govoril tudi predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov iz dežele Furlanije - Julijske krajine, senator Silvano Bacicchi. Slovesnosti na območju Kanala so se poleg mnogih borcev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije, ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič.
MARJAN DROBEŽ
Uspehi 30 let Splošne plovbe
PORTOROŽ — S slavnostnim zborom delavcev so včeraj v Splošni plovbi Piran proslavili 30. obletnico obstoja. V vseh tridesetih letih je slovenski ladjar nizal vzpon za vzponom. Začel je z majhno ladjo, ki je imela komaj 525 ton nosilnosti, danes pa ima ladjevje Splošne plovbe približno tisočkrat več ton nosilnosti, to je 552 tisoč ton. Tudi v najtežjih trenutkih, ocenjujejo, da je to bilo leta 1982, so uspeli sami pokriti izgubo, sicer pa znaša njihova devizna realizacija med 100 in 160 milijoni dolarjev letno. Neto devizni priliv pa je bil najvišji leta 1981, ko je znašal 41 milijonov dolarjev. Največja težava, s katero se danes spopada Splošna plovba, je obnova in prestrukturiranje ladjevja.
V Vidmu položili temelje za posvet o izseljeništvu
VIDEM — V soboto in nedeljo se je sestal v Vidmu deželni komite za emigracijo, ki je razpravljal o pripravah na skorajšnjo konferenco o emi-Sraciji, ki bo predvidoma v Gradežu decembra letos.
Na tem sestanku so predstavili 250 strani obsežno knjigo o emigraciji v naši deželi. Tekst je razdeljen na šest delov, obravnava pa izseljeništvo kot sociološki, gospodarski in politični pojav, poleg tega pa seveda govori specifično o emigraciji v naši deželi.
Konferenco je sklenil podtajnik za zunanje zadeve Fioret, ki je med drugim nakazal nov odnos do emigracije in emigrantov nasploh. »Na izseljeništvo ne moremo več gledati iz asistenčnega zornega kota, temveč kot na stvarnost, ki ima neko interno logiko delovne mobilnosti in ki mora upoštevati več faktorjev od kulturega do narodnostnega in sociološkega«, je med drugim dejal Fioret.
Na tem predhodnem sestanku tretje konference o izseljeništvu so med drugimi posegli predsednik Zveze slovenskih emigrantov Drescig ter predstavniki raznih »fogolarsov«, raztresenih na vseh koncih sveta. Med razpravo so namreč spregevoli Li izseljenci iz Švice, Argentine, Kanade, Belgije, Avstralije in še od drugod, vsi pa so si bili složni v trditvi, da mora tudi izseljeništvo v najkrajšem času opraviti kvalitetni skok, saj mora biti emigrant sam protagonist in soustvarjalec svoje politike, gospodarstva in kulture.
Na Tolminskem 12 zasebnih trgovinic
TOLMIN — Prebivalci mnogih občin, zlasti hribovskih krajev Tolmin-ske, so se še nedolgo tega bali, da bodo ostali brez svojih trgovinic, ki jim nudijo najnujnejše za vsakdanjo rabo. Te trgovine so namreč Alpkomercu, ki skrbi za preskrbo v občini, prinašale velike izgube. Zaradi oddaljenosti so prevozi dragi, prav tako, vzdrževanje prostorov, poskrbeti je treba za zaposlene.
Alpkomerc je zato dal pobudo, da bi te prodajalne prevzeli zasebniki. V občini je to naletelo na odobravanje in lani so se pojavile prve zasebne trgovinice. Zdaj jih je že 12, v kratkem jih bodo zasebniki dobili še nekaj.
Vsi ti zasebni trgovci so bili prej delavci Alpkomerca. Delovna organi-zacija jim gre še naprej na roko. V primeru, da bi se kdo trgovini hotel od-ro(L b° poskrbela, da ne bo ostal brez dela. Pripravljena je tudi štipendirati njihove otroke, ki se odločajo za trgovski poklic in pozneje morda nadaljevati delo staršev. Dva takšno pomoč že dobivata.
Najvažnejše pa je, da so ljudje s takšno rešitvijo zadovoljni. Vsaj o-snovno preskrbo imajo zagotovljeno doma in, kot kaže, se tudi zasebni trgovci ne pritožujejo, posel jim gre namreč dobro od rok.
DK
Vključili bodo električno peč
Pomembne naložbe v livarno Gostol
Zajeziti val nasilja
TRST — Deželni svetovalci KPI in DP opozarjajo na naraščanje kriminala in na poskus privatizacije o-brambe. V svojem vprašanju na deželni odbor svetovalci opozarjajo na potrebo po vključevanju policije v pregon ki imi naia. Potrebna je povezava med družbo in policijo, večja strokovnost policije in opremljenost z laboratoriji, radijskimi zvezami, voznim parkom itd. Javne ustanove si morajo prizadevati, da ne bo prihajalo do nepotrebne nervoze med občani in da ne bodo dovajale vodo na mlin zagovornikom zasebne obrambe, kar je v nasprotju z italijansko demokracijo. Če hoče kvestura postati uspešnejša, naj izdajanje potnih listov, obrtnic itd, prepusti javnim ustanovam.
Podpisniki interpelacije pozivajo paritetno komisijo k delu in predlagalo, naj v družbi sedanjo kulturo nasilja čimprej zamenja kultura mini, za katero so se opredelili tudi na zborovanju upraviteljev septembra v Riminiju.
NOVA GORICA — V začetku pri hodnjega leta bodo v Gostolovi livarni v Solkanu vključili novo električno peč, s katero bodo prihranili pri surovinah -in energiji, izboljšali kakovost izdelkov in izdelovali tudi zahtevnejše odlitke. V tovarni slro-jev bodo spomladi začeli izdelovati v okviru proizvodnega programa prehrambene opreme nove vrste kotlov za mešalce testa. Hkrati pa se v Gostolu pripravljajo tudi za uresničitev zasnove o računalniško povezani proizvodnji, organizirani po principih tako imenovane skupinske tehnologije.
Vrsta novih Gostolovih naložb ne
pomeni le uresničevanja začrtanih razvojnih možnosti v dejavnosti strojegradnje, temveč prilagajanje zahtevam tujega trga in predvsem prenos izkušenj v svetu v domačo proizvodnjo strojne opreme.
V livarni so se za naložbo, za katero so namenili 90 milijonov dinarjev, torej za novo električno peč odločili sicer predvsem zato, da bi izboljšali gospodarske rezultate.
Predvsem izvozno usmerjena naložba pa so novi proizvodni prostori in oprema zd izdelovanje kotlov iz nerjaveče pločevine za mešalce testa. Doslej so v Gostolu za pekarsko opremo namreč delali kotle iz navadne pločevine in jih zaščitili s plastično maso, ki so jo morali v prehrambeni industriji seveda po nekaj letih obnoviti. V svetu pa so se že pred leti uveljavili kotli iz nerjaveče pločevine. Ker Gostol največ pekarske opreme izvaža, predvsem v Sovjetsko zvezo. Nemško demokratično republiko in države v razvoju, je seveda naložba v novo proizvodnjo nujnost. Vsako leto bodo naredili več kot tisoč kotlov za mešalce testa.
Najpomembnejša Gostolova naložba v tem trenutku pa je seveda prestrukturiranje celotne proizvodnje z uvajanjem najsodobnejšega načina njene organizacije. To je projekt za računalniško povezavo proizvodnje, ki bo organizirana po principih skupinske tehnologije. Projekt bodo postopoma uresničevali v prihodnjih treh letih s sodelovanjem strokovnjakov ljubljanske strojne fakultete, raziskovalnih skupnosti in še nekaterih drugih ustanov ter drugih delovnih organizacij slovenske strojegradnje, torej združenih proizvajalcev strojne opreme.
KOPER — V Kopru odpravljajo posledice visoke plime in butanja morskih valov ob obalo. Tako so popravili večji del obalne pešpoti, ki Semedelo povezuje s Koprom, pozneje pa, ko bodo to delo opravili, se bodo lotili še popravil obale med Ž us temo in Izolo	(Foto Primožič)
Razstava v koprski knjižnici
Sodobna književnost Slovencev v Italiji
KOPER — v koprski knjižnici se odločili, da bomo v bodoče pi cali več pozornosti manjšinskim i sanjem, tako pri zbiranju in hrt nJu tovrstnega gradiva, kakor Pri planiranju razstav. Pri tem le vodila želja, da bi poglobili : ■ seb°Jne stike ali vzpostavili noi vsemi pomembnimi kulturnimi usi ami tostran in onstran meje te: ico čimveč prispevali k boljšemu i eoojnemu poznavanju, razumev !n ..sodelovanju. Razstava sod Književnosti Slovencev v Italiji, 1 na ogled v avli Osrednje knji: prečka Vilharja v Kopru, naj bc cm prvi korak pri uresničitvi njenih načrtov ter obenem pot do s ave sodobne književnosti Iti °v v Jugoslaviji, ki jo planiran naslednjem letu.
Razstava v koprski knjižnici s.
prikazati sodobno književno ustvarja nje rojakov na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Knjižno gradivo je razporejeno v dvanajstih vitrinah in razdeljeno po pokrajinah. Raz stavljenih je kar 38 avtorjev in 155 literarnih del.
Po številu avtorjev, kot po številu objavljenih del, prednjači tržaška pokrajina. Tu srečamo obsežni literarni opus pisatelja Borisa Pahorja, A-lojza Rebule ter vrste pesnikov in pisateljev kot so Miroslav Košuta, Marko Kravos, Irena Žerjal, Marij čuk, Milan Lipovec, Ivanka Hergold in drugi.
Goriško predstavljajo Štefan Tonkli, Ljubka Šorli, Ace Mermolja, Zora Piščanc, Zora Saksida, Ivanka Zavadlav - Jermol ter Tomek Vetrih.
Svoj delež prispevajo tudi Beneški
Slovenci kljub temu da v vsej svoji zgodovini niso nikoli imeli šol v materinem jeziku, zato nas ne sme čuditi, da je večina njihovih del napisanih v beneškem narečju; delo »Zadnja dolina« Romana Firmanija pa celo v italijanskem knjižnem jeziku. Slovenska izdaja, ki je tudi na razstavi, je nastala ob sodelovanju avtorja. Velik ljubitelj rodnih beneških dolin in avtor pesniške zbirke »Oj, božime« je Anton Birtič - Mečanec, ustanovitelj glasbenega ansambla »Beneški fantje«.
Tudi Valentin Birtig — pesnik duhovnik, v zbirki »Spomin na dom« živi in trpi s svojim ljudstvom in joče nad osamelimi dolinami. In taki so vsi Slovenci iz beneških dolin — Andreina Trušnjak, Izidor Predan, Ada Tomasetig, Rinaldo Luscak..., prepolni ljubezni do svoje zemlje in
prepolni želja, da Benečija ne bi umrla.
Razstavo dopolnjujejo panoji razo-bešeni nad vitrinami. Tu so razni članki o posameznih književnikih, pogovori s književniki, ocene njihovih del ipd. Zanimiva so tudi ciklostilira na narečna besedila pesmi in dramskih del avtorjev iz Benečije. To so pesmi in drame, ki jih Benečani pojejo in igrajo na raznovrstnih srečanjih.
Večina razstavljenega gradiva je iz domoznanskih fondov koprske knjižnice, manjkajoče gradivo pa sta nam posodili Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, ki je zakladnica slovenske literature v Italiji, ter Goriška knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice.
Razstava je na ogled do 17. novembra.	VILMA KRAPEŽ
V Dobrni mednarodno srečanje naturistov
DOBRNA — Delovna skupnost Alpe Jadran postaja vse bolj povezovalec ljudi različnih narodnosti in različnih jezikov, ne glede na državne meje in na ideološka in politična prepričanja. To je prišlo do izraza tudi v soboto in v nedeljo v Dobrni, kjer je bil že tradicionalni zbor naturistov Furla-nije-Julijske krajine, Koroške, Štajerske in Slovenije v priredbi celjskega naturističnega društva.
Na sporedu so bila številna športna tekmovanje in družabna srečanja, na katerih so naturisti iz štirih obmejnih dežel postavili temelje za še učinkovitejše sodelovanje na tem področju. Našo deželo je na srečanju zastopalo tržaško društvo »Liburnia«, katerega predsednik Romano Mantani je na sklepnem zborovanju govoril v italijanščini in v slovenščini. Zbora v Dobrni se je udeležila tudi delegacija iz NDR. (st)
rURJUG 84 uspešen
(vti— S podelitvijo številnih priznanj in /“«vanj za kuharje, natakarje, slaščičarje, barmane. . . t°, sinoči zaključili prvo zvezno delovno-proizvodno kmovanje turističnih delavcev Jugoslavije — »TURJUG
točk *'* ekipami iz države sta se po seštevku vseh ock za pripravo narodne jedi (ki jo je morala vsaka P f.a skuhati in postreči 24 osebam) najbolje uvrstili etJa ekipa iz Srbije, ki so jo sestavljali delavci beograjskega hotela »Jugoslavija«, in druga ekipa iz Slo-skupn v * S° sestav*k v blejski turistični poslovni
Ocena večine udeležencev je bila, da je prvo sre-pOnje jugoslovanskih gostinskih delavcev bilo uspešno.
vac v zgodovini jugoslovanskega turizma so na pri-jner uspeli postaviti omizje z razstavo kulinarike, ki je p ltcazala res vse, kar zmorejo jugoslovanski kuharski jnojstri. Tisti, ki so okušali na tekmovanju pripravlje-jedi (tekmovanje je ocenjevalo 32 sodnikov), kar nife	prehvaliti kuharskih umetnin. Škoda le, da
bua cena za kosilo, ki so ga pripravili tekmovalci, Precej zasoljena (1.500 din), tako da si ga je privoščilo P cmalo gostov. S tem pa se je zmanjšal tudi propagandni učinek, ki bi ga lahko izkoristili vsaj pri gostih, so trenutno še na slovenski obali. Ne glede na to, pa fe pomembneje, da so imeli jugoslovanski turistični de-ci priložnost navezati tovariške stike, spoznavati iz-usnje in strokovno delo svojih kolegov in dokazati, da p s svojimi izdelki lahko kosajo z mojstri v svetovni gastronomiji. Predsednik organizacijskega odbora Jože z oplak je ob koncu TURJUGA 84 menil, da je bilo tako h srečanje nadvse koristno in nedvomen prispevek Kakovostnejši ponudbi jugoslovanskega turizma. Prav radi tega so se organizatorji tudi že dogovorili, da bo s eJ tako tekmovanje vsaki dve leti v drugi republiki prihodnjič v Hrvaški.
BORIS ŠULIGOJ
Turistična Opatija ima 140 let
Opatija je že dolgo zelo pomembno turistično središče. Že polnih 140 let zavzema na zemljevidu evropskega in celo svetovnega turizma vidno mesto. V svoji bogati zgodovini je sprejela v goste že stotisoče ljubiteljev prirode in popotovanja. Med njimi so bili tudi kralji, znanstveniki, pesniki, slikarji. V čem je skrivnost, da Opatija že poldrugo stoletje privablja tolikšno število izbirčnih, zahtevnih obiskovalcev?
V tem okolju, v tem znanem turističnem kraju že 25 let uspešno deluje zdravstvena ustanova — Thalasso-therapia Opatija — ki uživa mednarodni sloves. V njej dela team 80 zdravstvenih delavcev, med katerimi je kar 25 zdravnikov-specialistov. že samo dejstvo, da se je tu zdravilo nad 50.000 Jugoslovanov in nad 20.000 tujcev, posebno Švedov, Avstrijcev in tudi Italijanov, je dovolj zgovorno.
Sodobna medicinska oprema nudi odlične možnosti za diagnostiko in za zdravljenje srčnih, revmatičnih ter pljučnih bolezni.
Srčni bolniki, med katerimi je največ tistih, ki so preboleli srčni infarkt, se zdravijo ter prestajajo rehabilitacijo- po programu, ki ga je predložila Svetovna zdravstvena organizacija — WHO. Zdravniki-kardiologi imajo na razpolago moderne naprave za: ergometrijo, spirometrijo, RTG kabinet, ehokardiografijo, 24-umo elek-trokardiografijo (Holter), polikardiografijo, spiroergome-trijo (ochiskrin), set za telemetrijsko spremljanje bolnika v času fizične aktivnosti ter sodobno opremljen laboratorij (hematološkobiokemijski), v katerem se o-pravljajo vse potrebne krvne analize.
Po opravljenih potrebnih pregledih ter laboratorijskih analizah se bolniki vključujejo v ustrezne programe, med katerimi zavzemajo prevladujoče mesto dozirane fizične dejavnosti v prirodi — sprehodi ob morju po 12 km dolgi obalni poti, ter tako imenovane terenske kure po ovinkastih stezah po obronkih Učke.
(Nadaljevanje sledi)
Sindikati spet zelo kritični do Confcommercio
DANAŠNJA ZAPORA TRGOVIN SPROŽILA NOVE POLEMIKE
Po vsej državi, torej tudi v Trstu, bo danes osrednja organizacija trgovskega sektorja Confcommercio priredila protestno akcijo proti davčni reformi, ki jo predlaga minister za finance Visentini (PRI). Confcommercio je namreč pozvala vse trgovce (člane in tudi nečlane) naj danes ne odprejo trgovin, njen poziv pa ni naletel na zedinjena mnenja med trgovci in med njihovimi organizacijami. Mnogi trgovci so tako mnenja, da je Visentini jev predlog neupravičen in tudi naučinkovit v boju proti davčnim utajam, z druge strani pa zavračajo pobudo Confcommercio, ki lahko sproži v državi verižno reakcijo in nov spor s sindikalnimi organizacijami. To sta tudi stališči Confesercenti in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki smatra, da sistem čelnega spopada, ki ga je sprožila Confcommercio ne bo pripomogel k izboljšanju omenjenega zakonskega osnutka v prid poštenih samostojnih delavcev, temveč bo samo povzročil nepotrebna trenja in napetost. SDGZ se zato kot organizacija ne pridružuje tej stavki, vendar pa prepušča svojim članom, da se po lastni presoji odločijo za današnjo zaporo trgovin.
Proti pobudi osrednje organizacije italijanskih trgovcev je včeraj spet zelo ostro nastopilo deželno vodstvo enotne sindikalne federacije CGIL - C1SL -U1L. Sindikati so mnenja, da gre za zgolj korporativno pobudo, ki ima za cilj ohranitev določenih družbenih privilegijev na škodo odvisnih delavcev, ki do konca pošteno plačujejo davke. CGIL, CISL in UIL v celoti podpirajo ministra za finance, čeprav smatrajo, da je njegov predlog še nepopoln in ga bo treba zato izpopolniti z določili, ki bi v bližnji bodočnosti povsem onemogočila davčne utaje. Ni naključje, pravijo sindikati, da je Italija edina država v Evropi, kjer uslužbenci v trgovskem sektorju plačujejo* več davkov kot njihovi delodajalci. Zveza CGIL - CISL - UIL zato poziva vse odvisne delavce v tem sektorju, da se danes zjutraj redno predstavijo na delovnem mestu.
V sklopu razprave okrog osnutka ministra Visentini ja prireja sindikalna zveza danes zjutraj ob 10.45 v Časnikarskem krožku v Trstu (Korzo Italia 12) javno srečanje na to temo. Svojo prisotnost so že napovedali med drugim zastopniki trgovcev in obrtnikov, krajevni upravitelji in predstavniki političnih sil CNA (Confederazione nazionale dell’artigianato) pa sklicuje v četrtek zjutraj tiskovno konferenco vedno o tem argumentu.
Glavni govor je imel član tajništva Pecchioli
Na manifestaciji KPI poudarjena aktualnost idealov odporništva
»Komunisti v odporništvu« je bil naslov manifestaciji, ki jo je v nedeljo dopoldne priredila v dvorani Cristallo v Trstu tržaška federacija KPI in jo posvetila spominu treh komunistov Luigija Frausina, Vincenza Giganteja in Virginie Tornelli, treh tovarišev, kot je dejal v svojem uvodu pokrajinski tajnik KPI Ugo Pob, ki 'so prihajali iz različnih krajev, ki pa jih je vezala ena sama misel, ena sama želja: premagati smrtnega sovražnika, fašizem in nacizem, ter postaviti temelje resnični svobodi in miru v svetu. Ti naši trije tovariši, ki so jim oblasti priznale zlata odličja, so končali svoje življenje v tržaški Rižarni. S tem, da se jih danes spominjamo na tej naši manifestaciji, je še dejal Poli, se hočemo oddolžiti tudi spominu vseh tistih, ki so tam žrtvovali svoje življenje, in vseh, ki so padli v boju proti skupnemu sovražniku. Naš boj gre še dalje, je dejal Poli, saj zahtevamo zlato kolajno tudi na Nataleja Kolariča, prav tako pomembnega in zaslužnega borca za mir in prijateljstvo med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, ki so ga nacisti ustrelili, kot zahteva-
mo nadaljevanje procesa proti zločincem Rižarne, ki se je zaključil leta 1976 z obsodbo enega samega zločinca, medtem ko so ostali nekaznovani vsi tisti fašisti in domači kolaboracionisti, ki so nacistom pomagali, da so lahko ubijali in morili v krematorijski peči v Rižarni slovenske, hrvaške, italijanske antifašiste in Žide.
V slovenščini sta na proslavi spregovorila Boris Iskra in poslanka Marija Bemetič, ki sta se spomnila tudi slovenskih komunistov, aktivistov, Antona Veluščka, Franca Segulina in še drugih, ki so prav tako končali svoje življenje v tržaški Rižarni.
Ta proslava je za nas še posebno pomembna, je dejal med drugim Iskra, ker ni posvečena samo eni obletnici, temveč ciljem in idealom, ki r,o vodili udeležence osvobodilnega gibanja v njihovem boju proti nacifa-šizmu, pred katerim niso klonili, ko je šlo tudi za njihovo lastno življenje.
O Frausinu, Giganteju in Torellijevi (prvi je bil iz Milj drugi ie prišel v naše kraje iz Brindiisija, Virginia To-nelli - Luisa je bila iz Castelnuova
del Friuli), so nato občuteno spregovorili Paolo Sema, Mario Lizzerò in Mario Colli.
Glavni poseg na proslavi pa je imel senator Ugo Pecchioli, član vsedržavnega vodstva KPI, ki je povezal ideale odporništva tudi z idejami, ki morajo tudi danes voditi vse, je dejal, ko gre za reševanje problemov, ki zadevajo našo državo in nas vse. In tu se še posebej obračam na mlade je naglasil, ki morajo s svojim delom, s svojim vsakodnevnim bojem za številna vprašanja ovrednotiti žrtve, ki se jih danes s to proslavo še posebej spominjamo.
Manifestacije so se, poleg članov deželnega in pokrajinskega vodstva KPI, udeležili deželni parlamentarci, nekateri župani, navzoč pa je bil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Marjan Banko.
• Tržaško italijansko Stalno gledališče sporoča, da so še naprodaj abonmaji za letošnjo gledališko sezono. Tovarne, šole, rekreacijski krožki in vojaki imajo pri nakupu abonmaja u-godnosti s popustom.
Lep uspeh tretje deželne zborovske revije
JVa sobotnem občnem zboru
KD Rovte-Kolonkovec podalo zadovoljiv obračun delovanja
Krvodajalci proslavili 21-letnico delovanja
Tržaški krvodajalci so v nedeljo proslavili 21 letnico delovanja na tradicionalnem »Dnevu krvodajalca«, na katerem so tudi nagradili več kot 600 najbolj zvestih članov združenja, posebno pa seveda onih, ki so največkrat darovali svojo kri. Priložnostni govor je imel predsednik Združenja krvodajalcev dr. Furlani, ki je z za dovoljstvom poudaril, da šteje Združenje danes že kar 14.000 članov, takoj za tem pa dodal, da oblasti nimajo prevelikega, posluha za probleme krvodajalcev, saj so še vedno nerešena nekatera vprašanja, ki ovirajo delovanje krvodajalcev v korist sočloveka. Gre predvsem za pomanjkanje ustreznih prostorov, kar je danes, po odprtju nove bolnice na Katinari, že pravi absurd, ko pa je prostora, na primer v stari bolnici, na pretek. Prav tako še ni bil ustanovljen zbirni center v otroški bolnici Burlo Garo-folo z izgovorom, da za to ni denarja.
Med gosti je nato spregovoril deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, ki je zvrnil na druge odgovornost za nerešena vprašanja krvodajalcev. Podžupan odv. Trauner je prav tako zanikal, da bi bila občina kakorkoli odgovorna, medtem ko je sen. Jelka Gerbec izrazila željo, da bi čim prej odobrili vsedržavni zakon o transfuzijah krvi.
Tržaško kazensko sodišče je včeraj po komaj četrturnem posvetu obsodilo 28-letnega Gerarda Deganut-tija, moškega, ki je 12. oktobra na Trgu Unità grozil zunanjemu ministru Andreottiju s strašilno pištolo, na šest mesecev zapora. Sodniki so ga spoznali za krivega grožnje z žalitvijo v obtežilnih okoliščinah, zaradi pomanjkanja dokazov pa so ga oprostili druge obtožbe, upiranja javnim funkcionarjem. Obenem so tudi zavrnili zahtevo obtoženčevega zagovornika o izpustitvi na začasno svobodo; Deganutti bo tako ostal v ječi.
Včerajšnji sodni obravnavi po hitrem postopku je sledilo številno radovedno občinstvo. Celotni proces je trajal pičlo uro. Deganutti, ki so ga na zatožni klopi nadzorovali številni karabinjerji, je predsedniku sodišča
V soboto zvečer je bila v gledališču Cristallo v Trstu tretja deželna zborovska revija, ki jo je tudi tokrat priredila Zveza italijanskih zborovskih društev USCI.
Na sobotni reviji so nastopili pevski zbori »Polifonico Triestino« iz Trsta, zbor »Panarie« iz videmske pokrajine, zbor »Martianus« iz por-denonske pokrajine, zbor »Vox dulia« iz Ronk, sodeloval pa je tudi slovenski mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. Slednji je izvajal pet slovenskih narodnih in u-metnih pesmi in sicer Pesem s Krasa, .Jutri, Tičice lepo pojo, Ribce po murjici plavajo in Vesna.
Ni prvič, da na omenjenih revijah nastopi tudi slovenski pevski zbor, s čimer so želeli organizatorji vedno poudariti, da kultura oziroma petje ljudi ne moreta ločevati, tem-
Brenciju potrdil izjave, ki jih je bil dal že med prvim zasliševanjem. Dejal je, da je hotel le prestrašiti zunanjega ministra, da je bil njegov izpad samostojen, da ni povezan niti z desničarskimi niti levičarskimi skrajnimi skupinami. Dodal je, da je strašilno pištolo, ki ob incidentu pred občinsko palačo ni bila nabita. kupil po pošti; izrecno je še zatrdil, da ni žalil ministra Andreottija in se niti ni upiral policijskim agentom, ko so ga onesposobili.
Tudi številne priče so potrdile zapisnike pričevanj takoj po incidentu. Tako je tržaški župan Richetti omenil, da je v spremstvu zunanjega ministra nekaj metrov po izhodu iz občinske palače zaslišal le klic »Andreotti« in opazil agente, ki so se zagnali na moškega. Agenti politič-
več jih morata nasprotno le povezovati, v duhu prijateljstva in mirnega sožitja.
Nastopu pevskih zborov je sledilo lepo število poslušalcev, ki so navdušeno ploskali tako italijanskim, kot slovenskim pevcem, prav tako simpatično sta nastope posameznih zborov povezovala Silva Macchi Oraziani in Gianni Cioccolanti.
Drevi sestanek v Samatorei
Drevi ob 19.30 bo v dvorani Franca Colje v Samatorci javni sestanek, na katerem bodo upravitelji in poverjeni tehniki predstavili občanom iz Samatorce in Briše obnovljeni občinski regulacijski načrt.
nega oddelka Digos so obnovili, kako so onesposobili Deganuttija potem ko je Deganutti s strašilno pištolo v iztegnjeni roki zaklical »Andreotti«. Nekateri od njih so dodali, da je temu klicu, potem ko so agenti potisnili moškega ob havbo bližnjega avtomobila, sledila še žalitev na račun zunanjega ministra. Poleg agentov sta pričala še tehnika tržaškega sedeža RAI, ki sta s televizijsko kamero posnela celotni dogodek.
Celotna sodna obravnava se je vila ob vprašanju, ali je Deganutti žalil Andreottija in se upiral policistom ali ne. Javni tožilec Staffa je že takoj v začetku omenil, da ni dovolj elementov, ki bi dokazovali, da je hotel Deganutti žaliti zunanjega ministra in ga v resnici tudi žalil (»minister naj bi zaslišal le klic svojega imena, ne pa morebitnih drugih fraz, ki naj bi jih obtoženec, po pričevanju nekaterih agentov izrekel potem, ko so ga policisti že onesposobili«). Prav tako je izrekel dvom v njegovo morebitno upiranje polici stom (»težko se je upirati, ko te zgrabi štiri ali pet ljudi, treba pa
V soboto zvečer je kulturno društvo Rovte - Kolonkovec imelo svoj šesti redni občni zbor. Take skupščine članov navadno ne pojmujemo kot prireditev, vendar lahko postane tudi to, če je obračun opravljenega dela tak,
je tudi razlikovati aktivno upiranje od pasivnega«). Zato je za obe o-menjeni obtožbi predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za grožnjo zunanjemu ministru pa je zahteval, naj sodni zbor obsodi Deganuttija na osem mesecev zapora.
Ob takem razpletu je imela obramba lažje delo. Odvetnik Lunder je zahteval za obtožbo grožnje najnižjo kazen, za žalitev popolno oprostitev, ker Deganutti naj ne bi zakrivil tega kaznivega dejanja, za upiranje javnim funkcionarjem pa tudi popolno ali pa vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Ob koncu je še zaprosil, naj sodišče privoli v izpustitev Deganuttija na začasno svobodo, češ da mora skrbeti za družino in ni družbeno nevaren.
Sodniki so se pomudili v posvetovalni dvorani le četrt ure. Toliko časa jim je bilo dovolj, da so Gerarda Deganuttija, ob upoštevanju splošnih olajševalnih okoliščin, obsodili na šest mesecev ječe.
Na sliki: Gerardo Deganutti (levo) s svojim odvetnikom med včerajšnjo sodno obravnavo.
da so člani zadovoljni. Na področju, kot so Rovte in Kolonkovec, je občni zbor še posebna priložnost, ko se člani zberejo v čim večjem številu in še enkrat — seveda ne brez polemike — obravnavajo vsa vprašanja, ki pestijo ta obronek našega mesta.
Prostor, s katerim razpolaga društvo, je bil skoraj pretesen za člane, ki so se zbrali na tem občnem zboru. Prisotnih je bilo tudi nekaj gostov kot predstavnica ZSKD, predstavnik ARCI in predstavnik kulturnega društva Fran Venturini od Domja. Odbora društev iz Škednja in Ricmanj p>a sta občnemu zboru poslala pozdrave pismeno.
V svojem poročilu je dosedanji predsednik Sergio Zampieri poudaril zanimivo sodelovanje s šolama na Kati-nani in pri Sv. Ani, medtem ko ni mogel mimo težav, ki jih srečuje društvo pri sodelovanju s sosednjimi italijanskimi društvi. Izjema je seveda organizacija ARCI, ki stoji društvu ob strani od same obnovitve. Tajnica Jolanda Guštinčič je podala podroben pregled opravljenega dela in se zahvalila ZSKD za stalno pomoč in podporo. V letu 1983 je društvo organiziralo devet prireditev, pot družabnih večerov in deset izletov ; v letu 1984 pa doslej sedem prireditev in osem izletov. V lanskih zimskih mesecih je potekal tudi tečaj slovenščine. Obračun ni skromen, če upoštevamo, da je društvo vseskozi bilo prisotno pri razpravi glede razlaščanja in pri drugih pobudah, kot na primer enotna manifestacija v Gorici ali referendum za mir.
Nekateri člani so se po poročilih in pozdravih oglasili v zvezi s pomanjkljivo prisotnostjo mladih v društvu in glede načina, kako bi pritegnili k društvenemu delovanju nove naseljence. »Hiša nam zraste za hrbtom, da se niti ne zavemo...,« je povedal član odbora, »vendar nekateri ne vedo, drugi pa nočejo vedeti za društvo, morda ker so to meščani, ki jim je naš način delovanja tuj.« Razprava je stekla še o novih pobudah in prijemih, za katere bo moral skrbeti novi odbor.
Prisotni člani so izbrali petnajstčlanski odbor, ki si bo na prvi seji razdelil funkcije.
(nak)
O novih vlogah bančnih menežerjev
V organizaciji družbe za raziskave v gospodarskem sektorju Trieste consult in ob sodelovanju italijanskega bančnega združenja (ABI) bo v četrtek in petek v Trstu vsedržavno srečanje, na katerem bo govor o stvarnosti in perspektivah razvoja novih menežerskih funkcij v italijanskih kreditnih zavodih tudi v luči globokih inovacijskih sprememb, ki se pojavljajo v vsedržavnem bančnem sektorju. Na manifestaciji, katere se bodo z referati udeležili tudi številni univerzitetni profesorji iz Trsta, Milana, Parme in vseučilišča Bocconi, bodo proučili rezultate raziskave, ki jo je pred kratkim naredilo vsedržavno bančno združenje pri kreditnih inštitutih v Italiji.
Predsednik pokrajine pri svetoivanskem rajonskem svetu
Predsednik pokrajinske uprave Marchio se bo drevi, ob 18. uri, srečal s svetovalci rajonskega sveta za Sv. Ivan; srečanje bo na sedežu rajonskega sveta. Na njem se bo predsednik pokrajine seznanil z glavnimi problemi tega mestnega predela, podrobneje pa bo na srečanju govor o vprašanju racionalnega in koordiniranega načrta za uporabo komprenzorija bivše pokrajinske psihiatrične bolnišnice. Pri njegovi izdelavi bo treba upoštevati — vsaj taki so nameni pokrajinske uprave — potrebe in pričakovanja celotne stvarnosti mestnega tkiva, v enaki meri pa tudi značilne potrebe sveto-ivanskega rajona, na teritoriju katerega stoji komprenzorij bivše psihiatrične bolnišnice.
Tržaško kazensko sodišče obsodilo Gerarda Deganuttija
Sest mesecev zapora zaradi grožnje Andreottiju
Danes izvolitev nove deželne vlade z okrepljenim tržaškim zastopstvom
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine bo na današnji seji izvolil novo deželno vlado, kateri bo predsedoval demokristjan Adriano Bia-sutti. Na začetku seje bo skupščina vzela na znanje odstop dosedanjega predsednika Antonia Comellija, nakar se bo odprla politična razprava s posegi predstavnikov vseh enajstih svetovalskih skupin; vsaka bo imela na razpolago dvajsetih minut časa. Zatem b°do na vrsti tri glasovanja: izvolitev predsednika deželnega odbora, izvolitev desetih efektivnih odbornikov ter izvolitev štirih odbornikov suplen-tov. Deželni svet se bo nato ponovno sestal jutri: prva točka dnevnega reda predvideva izvolitev novega predsednika skupščine, ki bo na o-snovi sporazumu med šestimi strankami koalicije pordenonski socialist Luigi Manzon ter zamenjavo enega °d dveh podpredsednikov. Po teh obveznostih bo novi predsednik odbora Biasutti prebral programsko izjavo (o vsebini katere je včeraj dopoldne Podrobneje seznanil deželna tajništva sestih zaveznikov), na osnovi katere bo usmerjeno delo novega odbora. Razprava o Biasuttijevih programskih izjavah bo na sporedu čez teden uni, to je prihodnji torek in sredo.
V novi deželni vladi, ki jo bo sestavljalo 8 predstavnikov KD, 3 PSI in po 1 PSI, PLI in FAI, bosta tudi dva tržaška zastopnika. Doslej je bil le demokristjan Rinaldi (ki bo potrjen), poleg njega pa je deželno vodstvo KD določilo še univerzitetnega profesorja Pia Nodarija, ki bo po vsej verjetnosti zadolžen za resor krajevnih ustanov. Nodari je bil prvič izvoljen v deželni svet na zadnjih volitvah kot tretji predstavnik KD v tržaškem volilnem okrožju ; pred leti je bil tudi pokrajinski tajnik stranke.
Izbira deželne KD, ki si je ob zadnjem politično - programskem preverjanju pridobila še eno odbomiško mesto (na račun socialdemokratov), da poveča prisotnost tržaških predstavnikov v svojem 8-člaiiskem zastopstvu v deželnem odboru, izpričuje po mnenju pokrajinskega komiteja KD pomembno potrebo, da se zaščitijo pogoji opravljivosti tržaške občine in pokrajine ter obenem potrebo, da so v novi fazi avtonomne dežele zagotovljeni bistveni pogoji ravnovesja za vodenje in enoten razvoj vseh stvarnosti, ki z zgodovinskega vidika sestavljajo Furlanijo - Julijsko krajino. Pokrajinski komite KD je seveda z zadovoljstvom sprejel to so-
glasno odločitev stranke in jo označil kot konkreten znak upoštevanja vloge Trsta ne samo v potrebnem političnem ravnovesju v deželnih organih, ampak tudi v primernih političnih obvezah deželne večine.
Medtem ko so ostale stranke že pred dnevi potrdile dosedanje odbornike, je svetovalska skupina KD v deželni skupščini še sinoči odločala katerih šest strankinih svetovalcev bo poleg Rinaldija ih Nodarija sestavljalo delegacijo KD v deželnem odboru.
Z izvolitvijo na mesto predsednika deželne vlade bo moral Biasutti zapustiti vodstvo deželnega tajništva stranke; na tem mestu ga bo odslej začasno nadomeščal Goričan Bruno Longo, doslej predsednik demokri-stjanskih svetovalcev v deželnem svetu; po statutu KD sta namreč funkciji predsednika deželnega odbora in deželnega tajnika nezdružljivi. Sicer pa bo prav Longo skoraj gotovo deželni tajnik KD; izvoliti ga mora strankin deželni komite, ki se bo sestal čez približno mesec dni. Takrat bo tudi svetovalska skupina v deželnem svetu izvolila svojega novega predsednika.
Drevi zasedanje občinskega sveta
Tržaški občinski svet se bo sestal drevi in ne v petek kot je bilo prvotno napovedano. V petek, 26. oktobra bo namreč osrednja manifestacija ob 30-letnici priključitve Trsta k Italiji, ki jo prireja tržaška občinska uprava. Slavnosti se bo udeležil obrambni minister Spadolini, govori se, da bo prisoten tudi ministrski predsednik Craxi, čeprav te vesti do včeraj Palača Chigi ni še uradno potrdila.
Poziv dolinskih staršev
šolskemu skrbništvu
Na zboru staršev učencev nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini, ki je bil sinoči, so starši med drugim z ogorčenjem ugotavljali, da na šoli še vedno ni stekel normalen pouk. S sinočnjega sestanka je zato izšel poziv šolskemu skrbništvu v Trstu, naj takoj uredi vse potrebno, v zvezi z imenovanjem profesorjev, da bo pouk lahko redno stekel.
Po vsej verjetnosti danes začetek del za pregraditev učilnice na Katinari
Srečanje Vattovani - Barnaba za deželni prispevek za italijansko šolo
Našo deželo obiščejo slovenski sindikalisti
Jutri, 24., in v sredo, 25. oktobra, se bo na vabilo deželnega vodstva e-»">tne sindikalne zveze CGIL - CISL -i L mudilo na obisku v Furlaniji -Julijski krajini odposlanstvo Zveze sindikatov Slovenije, ki ga bo vodil Predsednik Marjan Orožen. Obisk se uokvirja v splet političnih stikov, ki s! jte leta vrstijo med italijanskim sindikatom in Slovenijo in ki jih o-suačuje izmenjavanje izkustev.
Sloveska delegacija se bo sesia s sindikalnimi voditelji iz vse naše de-7-c*e, razen tega se bo neposredno seznanila z nekaterimi pomembnimi industrijskimi stvarnostmi v naših krajih.
Danes razprava ° pisatelju Tomizzi
-V Časnikarskem krožku (Korzo Jtalia 12) bo danes ob 18. uri sre-canJe' na katerem bo tekla beseda o ustvarjalnosti pisatelja Fulvia To-nU7fe' ® njegovem delu bo govoril Profesor italijanske literature na beneški univerzi Ulderico Bernardi, v
.bati Pa bo sodeloval tudi sam To-nnzza. Današnje srečanje prireja kulturni krožek Istria.
• Tržaška občina sporoča, da morajo JUsarski upravičenci, ki bi radi senu drva v občinskih gozdovih, vložiti Prošnjo v uradu rajonskega sveta najjasneje d0 31. oktobra.
Vse kaže, da bodo danes končno stekla dela za pregraditev ene od u-čilnic v prvem nadstropju šolskega poslopja na Reški cesti, kjer ima svoje prostore oddelek slovenske nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod na Katinari. Včeraj dopoldne sta obiskala šolo občinska uslužbenca z namenom, da bi uredila prenos klopi in stolic iz učilnice sedanjega H. razreda v šolsko telovadnico na osnovni šoli Milčinski. V popoldanskih urah bi morali poskrbeti za prenos, da bi tako že danes stekel pouk H. razreda v osnovnošolski telovadnici. Po izpraznitvi učilnice bo najverjetneje danes podjetje Demurri in Tomasetti, ki ima dela v zakupu, začelo s pregna jevan jem učnega prostora.
Po izjavah občinskega odbornika za šolstvo Vattovanija bi morali začeti z delom sicer že pretekli četrtek, tudi tokrat pa smo bili spet priča »nerazumljivi« zamudi, kiar se je skorajda stalno dogajalo v tem poldrugem mesecu »katinarske zadeve« o prostorski stiski na slovenskih šolah. Po zadnji napovedi se bodo torej dela konkretno začela osemnajst dni potem, ko so slovenski starši spreje-
li takratni predlog o rešitvi prostorske krize in po treh tednih poslali svoje otroke spet v šolo.
Nalašč smo uporabili izraz »takratni predlog«, ker je, kot vse kaže, dobila tedaj dogovorjena rešitev s časom, enostransko in brez novega dogovora, povsem novo obliko. Slovenski starši so sprejeli predlog potem, ko je italijanski področni svet privolil v izpraznitev učilnice v pritličju šolskega poslopja v Ul. Marchesetti in preselitev enega od razredov italijanskih šol »Stossich« in »Silvestri« v bivšo policijsko kasarno na Reški cesti. Tržaška občina je pred nekaj dnevi že počistila prostor, italijanski razred pa se še ni preselil. Tako o-staja eden od razredov osnovne šole Milčinski še vedno na hodniku v prvem nadstropju šole, v pogojih, ki niso primerni za pouk.
Katinarski starši so prejšnji teden že večkrat posegli pri odborniku za šolstvo Vattovani ju in šolskem skrbniku De 'Rosi. Slednji je naročil italijanskemu didaktičnemu ravnatelju, naj odredi preselitev razreda v počiščeno bivšo kasarno, ravnatelj pa tega ni sprejel, češ da bi morala občina prej namestiti sluginjo za novi pro-
stor in priključiti telefon, šele nato bi bila preselitev možna.
Po drugi strani je odbornik Vattovani v preteklih dneh namignil ravnatelju šole Sv. Ciril in Metod, da bi lahko prepustila slovenska nižja srednja šola na Katinari italijanski šoli razred - jetniško celico, v kateri še sedaj poteka pouk IH. razreda. Na ta način — meni občinski odbornik — bi imela italijanska šoja skupne prostore v pritličju poslopja na Reški cesti, občina pa bi prihranila stroške za novo sluginjo in telefonski priključek. Ravnatelj je tedaj takoj odbil to možnost, saj bi bila slovenska šola na Katinari s tem še ob en prostor.
Občinski odbornik za šolstvo se bo medtem danes srečal z deželnim odbornikom za šolstvo Barnabo. Razpravljala bosta o možnosti deželnega prispevka za izgradnjo montažnih u-čilnic za italijansko šolo na Katinari. Ob privoljenju dežele bi lahko italijanski starši dobili zagotovilo o novi šoli na Katinari, kar naj bi tudi premaknilo vprašanje prostorov na katinarskih šolah s sedanje mrtve točke.
Končani pravni dnevi o televizijskem monopolu
S posegom člana ustavnega sodišča fi.^esca Saje so se včeraj zaklju-.12. italijansko - francoski prav-i dnevi. Zasedanje je letos obravna-aio predvsem pravne aspekte pri te-vizajski in audiovizualni komunika-JL Sodnik Saja se je v svojem po-■ zaustavil predvsem ob sedaj edno aktualnem vprašanju mono-da -i nu televizijskem področju. Pou-,i ,n| Je. da je realnost že presegla rfjteyni televizijski monopol in se iz-, .1 za tak sistem, ki bi omogočal ejansko pluralistično razvejanost ... .mumkacije prek televizijskega me yPomnil pa je, da bi bil mo-oitni zasebni monopol še hujši od ^j^ega. ker bi v tem primeru go-Podarsko močna aiti pa politično Puvna skupina lahko izkoristila po-, ZaJ v škodo družbe. Poudaril je o-da bi morali v Italiji z za-onotjj urediti sedanji kaos ra tele-rad- em	saj je prav za-
Pomanjkanja točnega normativa Pnslo v preteklem tednu do znanih potegov sodstva.
V soboto pokrajinski kongres ACLI
V soboto, 27. t.m., ob 18. uri bo v Nirn™ Achille Grandi ustanove E iin i ■ v Ul- dell’Istria 57, 16. pokra-‘ , kongres ACLI, na katerem bo ivL i °v^l° Ih** delegatov, ki so bili oljeni na dvajsetih teritorialnih Kupščinah. Kongres, kateremu bo P cdsedoval vsedržavni tajnik Miche-
le Giacomantonio, se bo nadaljeval tudi v nedeljo.
Nanj so bili povabljeni predstavniki družbenih organizacij, strank in sindikatov. Tržaški škof, ki ga ni v mestu, bo kongresu odposlal posebno poslanico. Kongres se bo odvijal na temo: »Krščanski delavci za mir, delo in demokracijo: novo zavezništvo za novo družbo. Obveze ACLI«. U-vodno poročilo bo imel pokrajinski predsednik Fabio Marchetti.
Predvidene so tudi volitve novega pokrajinskega sveta, štirih tržaških delegatov za vsedržavni kongres in tridesetih delegatov za deželni kongres ACLI.
Med popravljanjem zidu našel bombo
Posledice obilnega deževja, ki nas je zadnje čase tako vznevoljilo, so včeraj botrovale najdbi ročne bombe. Petdesetletni Giovanni Sussan, ki stanuje v Ul. Valentini 22, se je lotil popravljanja kamnitega zidu, ki je začel razpadati zaradi deževnice. Med razkopavanjem je naenkrat zagledal sredi kamnom ročno bombo tipa srcm in seveda nemudoma poklical policijo. Specialisti za onesposabljanje razstreliva so nevarni predmet odnesli in menili, da gre po vsej verjetnosti za ostanek iz druge svetovne vojne. Sussanovo delo na zidku se zdaj odvija počasneje in oprezneje.
Neznanci včeraj ponoči zažgali dva avtomobila
Včeraj ob pol treh ponoči je prihiti! a v Ul. Ospedale militare 14 motorizirana izvidnica letečega oddelka kvesture, ki jo je telefonsko poklical tam stanujoči Marino Vitti, 56 let. Agentom je pokazal svoj avto ford fiesta, parkiran tako rekoč pred domom, ki ga je ogenj popolnoma uničil. Zublji so hudo poškodovali tudi fiat 126, ki je last njegove 47-letne žene Annamarie, a dokajšnjo škodo so povzročili še na tam blizu parkiranem renaultu 46-letnega Tullia Covre ja.
V malem fiatu so policaji našli prazen plastičen hranilnik, v katerem je očitno bilo tekoče gorivo, ki so ga storilci razlili po obeh avtomobilih in podtaknili vžigalico. Posodo so v fiat odvrgli, potem ko so vratnico s silo odprli. Očitno gre torej za kaznivo dejanje, za nameren zažig in policisti so uvedli preiskavo.
Nesreča brez hudih posledic v Glinščici
Predvčerajšnjim se je v stenah nad Glinščico ponesrečil 43-letni trgovec Giorgio Vouk iz Ul. Vergnellis 18. Plezal je s prijatelji, ko mu je zmanjkal oprijem in zdrknil je precej globoko po melišču. Osebje Rdečega križa ga je s precejšnjo težavo povleklo do rešilca, pri čemer so mu pomagali ponesrečenčevi kolegi, ter ga odpeljalo v katinarsko bolnišnico. Po prvih vesteh naj bi Vouk u-trpel zlom desnega gležnja, desnega podlakta in nekaterih reber, ko pa smo se pozanimali v bolnišnici, kako je z njim, so nam povedali, da v njej
ne leži nihče s tem imenom. Očitno se je le laže poškodoval, tako da so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili.
Stanovanjske miši vztrajno na delu
Poslednji čas so tatovi neprestano na delu. V nedeljo so izkoristili od sotnost 70-letne Marie Lattanzi Cafa-gna, s pomočjo izvijača vdrli v njeno stanovanje v Ulici Matteotti 24, prerešetali pohištvo in posteljnino ter vse skupaj lepo razmetali. Odnesli so približno dva milijona lir v gotovini in več nakita ter podobnih dragocenosti, katerih vrednosti pa okradena ženska policistom prvi trenutek ni znala oceniti. Da je v stanovanju nekaj narobe, je Lattanzi jeva zapazila brž ko se je vrnila domov, saj so bila vhodna vrata samo priprta.
Ženski je iztrgal torbico in zbežal
Fant domnevne starosti 18 do 20 let je včeraj pri belem dnevu sunil ženski torbico in odbrzel na vespi 50, ki jo je vozil pajdaš. Žrtev bliskovitega napada je Nerina Sovrano Pecchiar, ki stanuje na Trgu Leonardo da Vinci. Dogodek se je pripetil tako rekoč pod njenim domom. V torbici je imela k sreči le kakih 10.000 lir in pa seveda osebne listine. Policijski izvidnici, ki je preiskala v naglici mestno četrt, zlikovcev ni uspelo zajeti.
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Do 28. t.m. razstavlja Jože Tisnikar svoja dela. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
TK Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy art« ARS COPIANDI.
V	občinski galeriji razstavlja še danes svoje grafike in olja tržaška slikarka Beatrice Movia.
V	galeriji Tribbio razstavlja miljski slikar Piero Frausin.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 8. novembra slikar Cesco Magnolato.
V	Mali galeriji Sežana je odprta razstava slikarja Pavla Medveščka.
V	galeriji na Trgu Giotti 8 razstavlja slikar Bruno Munari.
t
Zapustila nas je naša draga
Sofia Coretti por. Grdina
(ROŽA)
Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo: mož Antonio, otroci Alma, Mery, Milan, Pino in Laudi, zeta, neveste, vnuki ter drugo sorodstvo.
Trst, 23. oktobra 1984 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
Zapustila nas je naša draga
Danica Pavletič por. Versič
Pogreb bo jutri ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: mož Pino, hči Patricija z možem Marinkom, vnuk Marjan, sestre, bratje, svaki ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala zdravniku Flori-danu, zdravnici Volpi ter osebju 1. medicinskega oddelka.
Trst, 23. oktobra 1984
(Občinsko pogrebno podjetje)
Sporočamo, da bo pogreb dragega
Bruna Škrka
danes, 23. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Trnovca 5, v šempolajsko cerkev.
SVOJCI
Trnovca, 23. oktobra 1984
Balinarska sekcija in KD Kraški dom - Repentabor izrekata iskreno sožalje Egonu Škrku ob bridki izgubi dragega brata Bruna.
Ob smrti dragega Bruna sočustvujeva z Olgo in svojci ter izrekava iskreno sožalje Franca Devescovi in Nadia Basardella z družinama.
Ob smrti Bruna Škrka izrekata iskreno sožalje družini in svojcem krožek ZKMI Devin - Nabrežina in sekcija KPI »Enrico Berlinguer«.
SKD Vigred iz Šempolaja izreka najgloblje sožalje hčerki Katji, odborniku Jožetu ter družini ob izgubi dragega očeta Bruna.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ferda Kokošarja
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala direktorju SSG Miroslavu Košuti in kolektivu, domačinu Stanku Kovačiču, pevskemu zboru Šimen Golja ter župniku.
Žalujoči svojci
Trst, Logaršče, Libušnje, 23. oktobra 1984
stran 6 □ tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — 23. oktobra 1984
%
Nastop koroških ansamblov v Mavhinjah
V okviru Koroških dnevov, ki so z vrsto prireditev v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji učinkovito prikazali razvejano kulturno delovanje naših koroških rojakov, posebno onih, ki se zbirajo okrog Krščanske kulturne zveze v Celovcu, sta v soboto v Mavhinjah nastopila moški oktet Suha s Suhe pri Pliberku in ansambel Korenika, ki ga vidimo na sliki. Koroški dnevi so se zaključili včeraj
Openci v Cankarjevi dvorani
Pri KD Ivan Cankar je v soboto gostovalo SKD Tabor z Opčin s predstavo »Mladi tabor starih - beseda 84«. Gostje z Opčin so občinstvo zabavali z aktualnimi priredbami slovenskih narodnih pesmi v openskem in tržaškem dialektu
Tisnikarjeva olja na Opčinah
Kot smo že na kratko poročali, je opensko KD Tabor pripravilo ljubiteljem likovne umetnosti še eno prav prijetno presenečenje, razstavo del enega najbolj znanih slovenskih likovnih mojstrov, Jožeta Tisnikarja, ki je v opensko razstavno dvorano prinesel več kot dvajset svojih olj. Petkove otvoritve se je udeležilo lepo število ljudi, kot kaže tudi gornja slika
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Slovan obvešča pevce in pevke, da se bo seminar za zborovsko petje pričel v soboto od 16. do 19. ure in v nedeljo, 28. t.m., od 9. do 12. ure v Bazoviškem domu.
SKD Barkovlje prireja tečaj telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 18. do 19. ure. Tečaj vodi prof. Franko Drasič. Za informacije telefonirajte na št. 43-819.
KI) Vesna prireja v nedeljo, 28. t.m., ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu predvajanje filma »Sobota štiriindvajseti marec«, ki govori o mogočni delavski manifestaciji v Rimu proti dekretu o ceni dela. Film bodo predvajali ob obletnici smrti odbornika Patricija Košute.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan moj ljubljeni mož RAFAEL LISJAK. Še na mnoga zdrava, vesela in zadovoljna leta mu želi žena Ema.
razna obvestila
Ob svoji 80-letnici priredi SPDT slavnost, ki bo v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4). V četrtek, 25. t.m., ob 18.30 predstavitev knjig Dušana Jelinčiča: Zgodovina SPD Trst ter Rafka Dolharja : Vabilo v Julijce. Odprtje fotografske razstave o zgodovini SPD Trst in izdelkov fotografskega in likovnega natečaja »Med skalo in morjem«; Sodeluje mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj, ki ga vodi Sandra Pertot. V petek, 26. t.m., ob 20.30 uvodna slovesnost z govori. Zgodovina SPDT v besedi in sliki. Nagrajevanje natečajev »Med skalo in morjem«. Nastop rezijanske folklorne skupine in Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret. Režija: S. Verč. Vabljeni !
TPPZ sporoča, da bo v četrtek, 25. t.m. v Partizanskem domu v Bazovici ob 20. uri seja glavnega odbora. V petek, 26. t.m., ob 20.30 bo generalna vaja za nastop pri odkritju spomenika padlim v NOB v Prečniku, ki bo v nedeljo, 28. t.m. popoldne.
šolske vesti
Učiteljstvo osnovne šole P. Trubar v
Bazovici obvešča, da bodo volitve predstavnikov v medrazredni svet na šoli dne 29. t.m. od 18. do 20. ure.
gledališča
S S G
Nadaljuje se vpisovanje v Baletno šolo SSG v dopoldanskih urah v Kulturnem domu.
VERDI
Operna sezona 1984-85. Jutri, 23. t.m., ob 20. uri (reda B/C) tretja predstava Saint-Saensove opere »Samson in Dalila«. Dirigent Pinchas Strinberg, režiser Alberto Passini.
ROSSETTI
Od 24. t.m. bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine z delom »Fraulein Pol-linger«. Igrajo D. Mazzucato, S. Massi-mini, F. Nebbia pri klavirju. V abonmaju - odrezek št. 1.
TEATRO STABILE
Gledališka sezona 1984-85. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj abonmajskih mest.
AVDITORIJ
Danes, 23. oktobra, ob 9.30 predstava za šole. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Varietà« s skupino Podreccovih lutk. Informacije in rezervacije v tajništvu gledališča, tel. št. 567-201 int. 29-31.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 26. t.m., ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra slovenske filharmonije.
Okrogla dvorana
V	petek, 26. t.m., ob 22.00 — petkov nočni program »L’opera orange«, gostuje gledališče »Theatre et musique« iz Pariza.
Srednja dvorana
V	četrtek, 25. t.m., ob 19.30 baletni večer s skupino »Balet theatre du Si-lence« iz Francije.
V	petek-, 26. t.m., ob 18. in 20. uri: Izbor filmov z mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju.
Mala dvorana
Danes, 23. t.m., ob 19.30: Mladi mladim. Nastopil bo Studio za svobodni ples.
V	četrtek, 25. t.m., ob 18.00 in 20.00 izbor filmov zahgdnonemškega režiserja Herberta Achtembuscha.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »La zona morta«. Režija David Cronenberg. Igrata Christopher Walken in Martin Sheen.
Eden 15.30 — 22.10 »Super blue sexy love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Harrison Ford.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Una donna allo specchio«. Stefania Sand rei li. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La bestia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Arra-paho«.
Dvorana št. 3 15.30— 22.15 »Turbamenti carnali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.15 — 22.15 »Greystoke -La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. C. Lambert.
Mignon 16.30 — 22.15 »Maria's Lovers«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Pre povedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 — 22.00 »Breackdance«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »American love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Jesus Christ Su-perstar«.
Radio 15.30 — 21.30 »Le super mogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Re per una notte«.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. oktobra SEVERIN
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.06 '— Dolžana dneva 10.34 — Luna vzide ob 4.48 m zatone ob 16.51.
Jutri, SREDA, 24. oktobra
RAFAEL, ELKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1024,4 mb narašča, veter severovzhodnik 15 km na uro, via ga 62-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federica Zudeh, Andrea Farruggia, Stefano Curci, Francesco Foli, Chiara Giberna.
UMRLI SO: 73-letna Ermanda Lazzari vd. Viezzoli, 58-letni Giorgio Santa-marina, 78-letni Giacomo Pregare, 80-letni Virgilio Debarbora, 85-letni Francesco Damilano, 71-letni Salvatore Sofia, 84 letna Maria Pugliese vd. Derossi, 80-letna Virginia Benes, 63-letni Bruno Kozman, 65-letni Bruno Sferza, 87-letni Giuseppe Cerni, 85-letna Maria Vi-donis vd. Doz, 64-letna Daniza Paoletic por. Versic, 79-letni Giorgio Masetti, 72-letna Margerita Brozich, 55-letni Bruno Paolini, 42-letni Dario Di Bello, 72-letna Nella Giovannini por. Sedmak, 84-letna Ida Collenz, 84-letni Gino Giurati, 80-let-ni Ermido Furlani, 52-letni Claudio Mor purgo, 85-letni Mariano Predonzani, 74-letni Saverio Medeot, 80-letna Gisella Vian vd. Peresson, 86-letna Maria Luigia Lanesich vd. Stanich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46. UL Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZXD
BALLET THEATRE DU SILENCE
iz La Rochelle (Francija)
Karl Orff:	Carmina burana
Koreografija:	Brigitte Lefevre
V Kulturnem domu jutri, 24. oktobra 1984, ob 20.30.
Parter: 12.000 lir, balkon 8.000 lir. Predprodaja na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11. nad., od ponedeljka dalje.
GLASBENA MATICA TRST
Kulturni dom v Trstu KONCERTNI ABONMA Sezona 1984/85
Vpisovanje abonmajev v pisarni GLASBENE MATICE, Ul. R. Manna 29, od 15. db 17. ure.
menjalnica
22. 10. 1984
Ameriški dolar							1.895,-
Kanadski dolar							1.420,—
Švicarski frank							750.—
Danska krona .							168.—
Norveška krona							211,—
švedska krona .							216.—
Holandski fiorini							546.—
Francoski frank							200.—
Belgijski frank							26,50
Funt šterling .							2.270,-
Irsld šterling .							1.900,—
Nemška marka							616.—
Avstrijski šiling							87.50
Portugalski eskudo							11.—
Japonski jen .							6,—
Španska pezeta							10,—
Avstralski dolar							1.400,—
Grška drahma .							14,—
Debeb dinar .							9,—
Drobni dinar .							8,50
BSE
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
'UIT - ULICA i .ru / ! 1H	g
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1984/85
1. ABONMAJSKI KONCERT
V četrtek, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
TRIO LORENZ
Dvig abonmajev v pisarni GM, prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
mali oglasi
PRODAM kamnite kraške okenske o-kvire (jerte). Tel. po 20. uri na št. 040/226539.
GAŠPER iz Saleža št. 26 prodaja ape 50.
GOSPA srednjih let bi rada spoznala moškega istih let, ljubitelja plesa in narave za prijateljstvo ali eventualno poroko. Sprejema samo resne ponudbe. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Prijateljsko srečanje«.
TRGOVSKEGA IZVEDENCA z znanjem nemščine ali angleščina za zanimivo delo, pripravljenega potovati po Evropi išče goriško podjetje. Ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Evropa«.
PRODAM dyane 6, letnik 1977, v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/227-154.
NOVO CVETLIČARNO v Gorici, Ulica Oberdan 6, sta odprli Nevenka Klanjšček in Antonija Šturm. Vence in vsa-kovrtno cvetje izročamo tudi na dom. Tel. 0481/85215.
KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom od Trsta do Nabrežine. Tel. na št 040/200-577.
FANT, z vozniškim dovoljenjem D, E, K išče kakršnokoli zaposlitev kot šofer. Tel. 040/232-295.
MLAD SLOVENSKI PAR išče hišo. tudi potrebno obnovitve, na zahodnem Krasu. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-081.
PRODAM fiat 500 po zelo ugodni ceni. Tel. ob urah kosila na št. 040/220-488.
PRODAM skoraj novo stanovanje pri Sv. Ivanu: 2 sobi, kopalnica, dnevna soba, majhna kuhinja, 2 shrambi, balkon in box za avto. Tel. ob urah obedov na št. 040/567-939.
PROTI IZPADANJU las, proti prhljaju ter za nego izredno mastnih las priporočamo zeliščne šampone in ampule »DERBE«. Parfumeria Kozmetika 90, Opčine.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Josipa Bukav-ca darujeta Anica in Poldo Vatovac
20.000	lir za sekcijo KPI J. Pertot - K. S. Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Josipa Bukav-ca darujeta družina Gerlanc - Menucci
10.000	lir za sekcijo KPI J. Pertot - K. S. Prosek-Kontovel ter Slavko Kalc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela.
V	spomin na svoje drage daruje Lojzka Cijak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela.
V	spomin na Zdenko Trampuž - Sancin darujeta Nevija in Germano Švara 20.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Zdenke Trampuž - Sancin darujeta Tatjana in Vit jan Sancin 50.000 lir za pevski zbor F. Venturini.
V	isti namen daruje družina Samec iz Loga 20.000 lir za peVski zbor F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Romanine mame Angele Gabrovec darujeta Marta in Giorgio 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Vinka Gornika daruje Svetka Križmančič 10.000 lir za pogrebno podporno društvo v Bazovici.
Ob 6. obletnici smrti Rozalije Marc por. Križmančič daruj2jo mož Srečko, sinovi Srečko, Marčelo in Lucijan z družinami 30.000 lir za pogrebno podporno društvo v Bazovici.
V	spomin na pok. Antonijo Husu - Ver-ša daruje Grazia čuk (mlekarna) 25.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Pcpija Bukavca daruje Zofka Kapun 10.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka.
V	spomin na Antonijo Kalc vd. Čok in na Ano Bažič vd. Bužan daruje Avguštin čok 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Zdenko Trampuž - Sancin darujejo Ivanka, Alenka in Danica Colja 20.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob pok. Zdenke darujeta Dorka in Karlo Sancin 50.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Zdenko Trampuž - Sancin darujejo profesorji, dijaki in ne-učno osebje srednje šole S. Gregorčič
120.000	lir za jamarski odsek SPDT in
126.000	lir za Sklad M. Čuka.
Moreno Malalan daruje 50.000 lir za
ŠD Mladina.
Prijatelj društva daruje 35.000 Ur za ŠD Mladina.
Frančko Bogateč daruje 15.000 lir za ŠD Mladina.
Guštin čok daruje 50.000 lir za kapelico v Lonjerju.
M. K. daruje 50.000 lir za kapelico v Lonjerju.
V	spomin na mamo prijateljice Romane daruje Breda Rauber 20.000 lir za KD I. Cankar.
Namesto cvetja na grob Romanine mame daruje Jasna Rauber 10.000 lir za KD I. Cankar.
Za postavitev spomenika v Kanalski dolini darujejo: sekcija VZPI - ANP1 Boršt - Zabrežec 50.000 lir, PD Slovenec Boršt - Zabrežec 50.000 lir, celica KPI Boršt - Zabrežec 20.000 lir, N. N. 10.000 lir, družina Žerjal (Zabrežec 55) 10.000 lir ter družina Žerjal (Boršt 20)
10.000	lir.
V	spomin na pok. Josipa Bukavca darujejo Angela Rupel 10.000 Ur, Marija Rupel 5.000 lir, Marija in Nini Husu 20 tisoč br, Dolenčevi (Devinščina) 20.000 lir, Zalka in Berto Bogateč 10.000 lir ter Dragiča in Marjo Ukmar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. moža Ferda Koko-šarja daruje žena 30.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na Josipa Bukavca daruje Alojz Briščik 20.000 br za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Romanine mame daruje Jelka Cvelbar 20.000 lir za Sklad Mitje čuka.
Namesto cvetja na grob pok. invalida NOB Vinka Gornika daruje Rudi K. 10 tisoč br za VZPI - AN Pl sekcija Bazovica.
Namesto cvetja na grob Alojza Pa rovela darujejo Nadja in Alojzija 20.000 lir, Ema in Vittorio Možina 20.000 br, Pepca Subcr 10.000 br in Sandro Smot-lak z družino 10.000 br za KD Primorsko - Mačkolje.
Ob nabiralni akciji sekcije VZPI - AN Pl iz Bazovice so darovali za postavitev spomenika padlim borcem v Kanalu ob Soči: Ivan čač 10.000 lir, Marta in Rafael Kocijan 10.000 Ur, Silvester Križmančič 10.000 Ur, Rudolf Križman čič 10.000 -br, Vincenc Ražem 10.000 Ur, Pepi žagar 10.000 br, Stanko Vodopivec
5.000	br, Anton Pečaf 10.000 lir, Roma11 Kralj 10.000 Ur Anton Marc 20,000 br, pekarna Marc 20.000 Ur, Ivan Nendo 5 tisoč br, Stanko žagar 5.000 br, Stanko Grgič 10.000 br, Sonja Pečar 5.000 lir, Marjan Kralj 5.000 br, Aldo Franko 5 tisoč br, Miro Čufar 6.000 br, Fran Čufar 5.000 br, Nino Miljevič 5.000 Ur. Maks Križmančič 5.000 br, Silvan Žagar
6.000	br, Berto Vidau 2.000 lir, Silko Grgič 2.000 Ur, Franc Križmančič 2.000 br, Oskar Grgič 2.000 br, Jožko Colja
5.000	br, Vojko Miot 5.000 br, Pino P«; rič 5.000 br. Mitja Križmančič 10.000 lir, Andrej Metiika 5.000 br ter Mario Grgič 5.000 lir.
Slike, ki niso le spomin
Imel sem še težave s hierarhijo, ker sem dobival Primorski dnevnik v vojašnico. In vendar se mu nisem odpovedal: dnevnik mi je bila popkovina, ki me je vezala na zunanji svet, tudi na moj mali svet. In prav ko sem bil daleč od doma, sem Zvedel iz članka v časopisu, da je odslužil še zadnji tržaški tramvaj.
Kar priznajmo: vsem, ki smo 'se kdaj vozili s tramvaji, je žal, da jih ni več. Njihova navidezna okornost v mestnem prometu, ki pa nam. je. dajala občutek varnosti (kar ne čutimo, ko se vozimo z avtobusom), njihovo ropotanje in cviljenje na ovin-
kih, vse to nam nunjka. In vendar po toliko letih še tu pa tam pokukajo skoz asfaltno prevleko tračnice, po katerih je nekoč oddrdral poslednji tramvaj, ž njim pa košček naše mladosti. . .
Junija 1984 je izšel komplet šestih razglednic na tramvajsko temo, ki ga je okusno tiskalo podjetje Zenit iz Trsta, založilo pa ga je konzorcialno podjetje za prevoze ACT. Cena je kar se da dostopna — 2000 lir — in jih lahko dobite malodane v vsakem kiosku, ki prodaja listke za na avtobus.
F. F.
Tramvaj na konjsko vprego iz leta 1883, ki je obratoval do leta 1918, upravljala Pa ga je družba Enei-Berin — Cazziola-Cimadori-Vitturelli. Dolg je bil le štiri metre in pol, prevažal pa je osemnajst potnikov hkrati
Tramvaj UNION, dvoje osi. Postavili so ga na tračnice leta 1900, upravljala pa ga je družba Società Triestina Tramway. Dolg je bil osem metrov in pol, prevažal pa trideset potnikov
Tramvaj GRAZ, dvoje osi. Zgradili so ga leta 1912, upravljala ga je Società del Tramway elettrico comunale. S svojimi osmimi metri in 75 cm je prevažal 48 ljudi od Sv. Sobote do Goldonijevega trga
Tramvaj SA VIGLIANO iz leta 1926 v upravi podjetja Azienda Comunale Elettricità Gas Acqua e Tranvie (ACEGAT). Dolžina 8,63 m, z njim pa se je lahko
peljalo 50 ljudi hkrati
Tramvaj 400 I. SERIE (1933) oz. 400 II. SERIE (1934). Ta dva modela se razlikujeta od prejšnjih zaradi dvojnih osi na vsakem koncu. Dolžina enajst metrov in pol, kar sto deset potnikov pa se je trlo na teh modelih
^udnji tip tramvaja, ki je krožil po Trstu: 400 III. SERIE, ki so ga izdelali leta 1938. Razlikuje se od prejšnjih po »oblinah«. Po tistem letu pa se je menda industrija tramvajev spremenila v vojno industrijo...
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella? -opoldanski spored
13.20 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1
14.00	Pronto. . . Raffaella? -
14.05	n mondo di Quark - dokumentarec
15.00	Italijanske kronike
15.30	šola in vzgoja: matematika
16.00	Jackson Five - risanke
16.25 Per favore non mangiate le margherite - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Quando soffia il vento del Nord - 1. del
18.15 Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	Aubrey - risanka
18.40	QED - TV film
19.35 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	L’isola del gabbiano - 5. nadaljevanje
21.30	Prima e dopo la bomba -
22.30	Dnevnik
22.40	La TV da sfogliare
23.05	3. Festival Nazionale del Piano Bar
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.05 Šola in vzgoja:
Ženska ali moški
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2
13.30	Capitol - TV film
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti, igre radovednosti
16.00	Un cartone tira l’altro: Obake
16.25	šola in vzgoja:
Valentina, l’isola felice
16.55	Due e simpatia
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Dombey & figlio 2. epizoda
18.05	La volpe e la lepre* - risanke
18.20	Dnevnik 2 - šport
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	Qualcuno volò sul nido del cuculo - film
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.50	Filmske novosti
22.55	Dnevnik 2 - Dossier : dokument tedna
Tret|l kanal
11.45	Televideo
15.50	Šola in vzgoja: oceani
16.20	Šola in vzgoja: tehnologija
16.45	Mala glasbena zgodovina
17.00	Dadaumpa : TV variete 18.15 L’orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželni program
20.05	Šola in vzgoja : Pogovor z avtorjem
20.30	Dnevnik 3 - Posebna oddaja
21.30	Jazz glasba
22.25	Dnevnik 3
23.00	La miniera di carbone -2. nadaljevanje
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubliano
9.00 in 10.35 TV v šoli 16.20 Teletekst RTV Ljubljana
16.35	Šolska TV: kemija - Slikarstvo XX. stoletja
17.35	Poročila
17.40	ZBIS: Ciciban teče v zeleni dan
17.55	Slovenska ljudska glasbila in godci
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Zlata gora, kratki film
18.55	Knjiga
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme
20.00	A.J. Cronin: Citadela - nadaljevanka
21.00	Aktualno: Dve univerzi - ena reforma
22.15 Dnevnik
Zagreb
16.40	Videostrani 16.50 TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Kdor hoče, ta zmore - otroška oddaja
18.56	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Zabavnoglasbena oddaja 19.30 Dnevnik
20.00	Teme, notranjepolitična oddaja
20.45	Žrebanje lota
20.55 Filmi A. Hitchcocka : Frenzy
22.40	Dnevnik
Koper
14.00 Odprta meja - Videoteleks 16.30 Odprta meja - Videoteleks
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
DEVIN - NABREŽINA: Izvolitev župana
ŠPETER — Predstavitev kasete zbora »Pod lipo«
GLINŠČICA — Intervju z Duškom Jelinčičem ob 80-letnici SPDT
TRST ------ Odprtje sedeža Inštituta
Gramsci
GORICA — Gorica — zeleno mesto GORICA — Intervju z Milkom Rener-jem o razstavi »2xGO«
FARA — Gradnja hidroclektrične cenr
trale
16.45	Košarka, Beograd :
Radnički - Budučnost
18.15 Risanke
18.35 TV film iz serije »Medicai center«
19.30 TVD Stičišče
19.50 Obzorja : Življene plemena Ba-ruya - 1. del
20.20 Krvava grobnica - film
Igrajo: Harald Leipniz, Klaus Kinski, Eddi Arent
21.45	TVD Vse danes
22.05 Zdravnik in pacient: Kombini rana diagnostika raka na dojki
22.45	Sumbljiva oseba - TV drama
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	D re vagabondo - film
11.30	Help, glasbena igra 12,10 Bis - kviz
12.45 D pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.25	H mondo degli animali - dokumentarec
17.00	Galactica - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Dallas - TV film
21.25	Dynasty - TV film
23.25	Sangue e arena - film
RETEOUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film 9.00 Follie dell’anno - film
10.50	Mammy fa per tre - TV film
11.15	Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	La fortuna si diverte - film
16.30	Mammy fa per tre - TV film
17.00	La regina dei mille anni 17.20 Master i dominatori dell'universo
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela
19.30	New York New York - TV film
20.30	Cara sposa - film
22.30	Quincy - TV film
23.30	L’assedio di Fort Point - film 1.10 Haaii Squadra Cinque Zero -
ITALIA 1
9.30 Mio marito è scomparso - film
11.30	Giorno per giorno - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
POSTAJE
13.00	Bim Bum Barn
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford
15.30	Giorno per giorno - TV film
16.00	Bim Bum Jlam
17.40	Woonder Woman - TV film
18.40	Charlie’s Angels - TV film 19.50 Lady Georgie - risanke
20.25	A Team - TV film
21.25	Simon & Simon - TV film
22.30	L'uomo di Singapore - TV film
23.30	Športna oddaja
TELEPADOVA
13.00	Lupin ITI. - risanke
13.30	Candy Candy - risanke
14.00	Marcia nunziale TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	fiero High - risanke
15.30	Yattaman - risanke
16.00	Grizzly Adams TV film
17.00	Risani filmi
19.30	Marna Linda TV film 20.20 Un tipo straordinario - film 22.15 Šport: Catch
23.30	L’inchedibile Hulk - TV film
TRIVENETA
13IX) The Great Detective - TV film
14.00	Risani filmi
14.30	La bomba somica
16.00	FJ:r:;ki spored
16.30	Sebastiano - TV film
17.30	Razstava dragocenosti
19.30	Dokumentarni film
20.00	Filmski spored
20.30	R riposo del guerriero film
22.00	I prigionieri di Algoa Bay -
22.30	Razstava dragocenosti
TELEFRIULI
14.30	Veronica il volto dell’amore
15.30	Girandola film
17.00	Godzilla - Baldios - risanke
18.00	Ivongbridge Story - TV film
19.30	Veronica il volto dell’amore -
20.30	Per noi due il paradiso - film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	-10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.20
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Dosje Koprivišče (ponovitev) ;
8.40	Slovenska lahka glasba; 9.00 -
13.00	Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 1.30 Zapiski na robu;
1.40	Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek
ob 12. uri: Proti filmskemu ustvarjanju; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Športna tribuna; 16.30 Glasbeni listi; 17.10	19.00 Zadnji
sklop: Mi in glasba; 18.00 Izvirna rar dijska igra: Tončka Curk: »Okrogla miza«; 18.50 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz Do 10.00 Glasba; 10.00 Za vsakogar nekaj; do 15.00 Glasba ; 15.00 Nekaj folk glasbe; do 19.00 Glasba; 19.00 Roža v svetu fantazije; Dalje non stop glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski programi
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev Danes na valu radia Koper;
13.40	Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe: Srbija; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni umetniki: Vladimir Lovec - Koprska sinfonica; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.50 Time Music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak;
11.00	Besedilo in glasba; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.45 Glasba; 15.00 Govorni program; 15.45 Lov v Jugoslaviji; 18.45 S. Prokofjev: conret.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.15 Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu ; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 La Certosa di Parma -9. epizoda; 11.30 D garage dei ricordi; 12.03 Napoved programa »Via Asiago Tenda«; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 - Oblò;
16.00	II Paginone - zvočna rubrika;
17.30	Radio 1 - Ellington ; 18.05 Spaziolibero programi pristopanja ; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 'Radijski oder; 20.42 Glasbeni odmor; 21.03 Komorni koncert;
22.00	II coyote e la sirena; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.55 Politična tribuna; 8.10 Napoved programov; 8.45 Per piccina che tu sia - radijska priredba; 9.10 Discogame; 10.00 Posebna športna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi ; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Resti mortali -novela ; ob koncu popevke; 15.42 Omnibus; 18.43 in 19.50 Glasbena oddaja ;
21.00	Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 -3131 - nočni spored.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 'Rezervirano za. . .;
11.05	Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodija; 13.50 Mehurčki;
14.05	Odrasle tako, kako pa mi? 14.35 IX. revija mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi 84; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri -glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe.
V nedeljo so na Jazbinah odkrili spomenik padlima partizanoma
Padlim v čast, bodočim rodovom v opomin
Na Jazbinah niso še imeli toliko ljudi kot v nedeljo, ko je v to, med naj-zapadnejšimi slovenskimi vasicami, tam kjer se slovenski svet srečuje s furlansko - italijanskim, prišlo o-krog tisoč ljudi iz vseh krajev Goriške ter tudi z onkraj državne meje, iz bratskih jugoslovanskih Brd, da bi počastilo spomin na dva padla partizana - domačina in na vse, ki so se v naših krajih borili in padli za demokracijo, za svobodo, za narodnostno enakopravnost.
Vasica, ki šteje komaj 34 hiš in vsega skupaj 122 prebivalcev, kjer so hiše razpršene in skoro vse na novo zgrajene oziroma obnovljene, saj je šele sedaj prišlo v vas blagostanje, ki je bila ob koncu vojne odrezana od sveta, brez cestnih povezav, brez vodovoda, brez luči, kjer so ljudje -koloni stradali, se je tokrat pokazala in z enotno akcijo postavila spomenik padlima Francu Štekarju in Jožefu Koršiču. Njuni imeni sta sicer vklesani v spomeniku padlim iz vse števerjanske občine, ki so ga postavili že leta 1948. Jazhinci pa so hoteli, da bi se v tej majhni vasi ohranil spomin na dva mladinca, ki sta se odzvala skupno z drugimi klicu slovenske partizanske vojske, slovenske Osvobodilne fronte, in šla v slovensko narodnoosvobodilno vojsko, da bi se, skupno z drugimi, prvič v zgodovini slovenskega naroda borila za slovensko stvar, za zedinjenje Slovencev, za slovensko zastavo.
Slovenska zastava s peterokrako zvezdo je skupno z državno italijansko zaktava vihrala v nedeljo na drogovih pred spomenikom, ki so ga domačini zgradili s prostovoljnim delom, katerega načrt sta napravila Piero Pizzul in Roberto Busoli ni, za katerega je verze napisal števerjan-ski rojak Bruno Podveršič.
Na nedeljsko slavnost so prišli kmetje in delavci, šolniki in trgovci, Slovenci in Italijani, meščani in okoličani. Prišli so zastopniki vojske italijanske republike, orožnikov in fi-nanearjev, izvoljeni župani ter predstavniki krminske, so vedenjske ter
doberdobske občine, zastopniki sosedne novogoriške občine, zastopniki borčevskih organizacij z obeh strani meje, ANPI, API, Združenja deportirancev, ZZB, NOV, zastopniki SKGZ in SSO, ZSKD, ZSKP, demokratičnih političnih strank, izvoljeni v rimskem parlamentu, v deželnem svetu, v pokrajinskem in občinskih svetih, v briški gorski skupnosti, zastopnik jugoslovanskega generalnega konzulata iz Trsta. Napako bi naredili če bi hoteli imenovati koga od prisotnih kajti brez dvoma bi na tega ali drugega pozabili, saj je bilo ljudi neverjetno veliko.
Taborniki in skavti so opravljali, skupno z bivšimi partizani, častno stražo pred spomenikom.
Svečanost se je pričela v domači cerkvi, ki se dviga na griču nedaleč od spomenika, kjer se je župnik Ambrož Kodelja spomnil dveh padlih ter dejal, da mora bit' spomenik opomin živim naj pazijo, da se ne ponovijo grozote vojne.
Na dvorišču Skokove domačije so se zatem zbrali zastopniki delegacij, nosilci vencev, pevci in godbeniki terso v sprevodu skupno prišli na prireditveni prostor.
Svečanost je pričela godba na pihala iz Brd, ki je zaigrala najprej italijansko, zatem pa jugoslovansko dr-
žavno himno. Gledališki igralec Stane Raztresen je dovršeno recitiral pesmi Kosovela, Birse in Bora, zatem so nekaj pesmi kot uvod v slavnost zapeli združeni pevski zbori Goriške, Kojskega in Solkana pod vodstvom Ivana Klanjščka ter cerkveni zbor iz Jazbin pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Prvi je spregovoril predsednik števerjanske sekcije VZPI - ANPI Franc Komic. Poudaril je pomen, ki ga ima ta spomenik ter izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali pri njegovi uresničitvi, še zlasti Saveriju Rožiču, ki je dal za to pobudo.
Števerjanski župan Stanislav Klanjšček je omenil na kratko zgodovino Jazbin v zadnjem obdobju, ko je bilo treba v vasi praktično zgraditi vse, ko niso tu imeli ne šole ne cerkve, ne cest ne drugih pripomočkov za sodobno življenje. Poudaril je tudi važnost, da sta na spomeniku dva simbola, partizanska zvezda in krščanski znak miru.
Marijan Klanjšček se je vsem, ki so sodelovali pri postavitvi spomenika ter vsem, ki so prišli na slavnost, zahvalil v imenu vaške jazbinske skupnosti. Ni naključje, da postavljamo spomenik štirideset let po končani vojni, je dejal predstavnik domačinov, kajti v tem trenutku mora
vsakdo od nas biti spomenik na svoji zemlji, vsak po svoji moči in s svojo odgovornostjo.
Mati padlega, Amabila štekar, in" brat drugega padlega, Gvido Koršič, sta zatem odkrila spomenik. Zastopniki raznih organizacij so položili vence pred spomenik, zbori so zapeli nekaj žalostink in borbenih pesmi. Spomenik je zatem blagoslovil župnik Kodelja.
Glavna govornika sta bila dolinski župan Edvin Švab in zastopnik ANPI Silvino Poletto. Edvin Švab se je v svojem govoru dotaknil najpomembnejših vprašanj, ki tarejo slovensko narodnostno skupnost v Italiji danes. Slovenci, ki živimo v italijanskem in avstrijskem zamejstvu najdemo marsikdaj mačehovski oprijem pri tistih, ki nam vladajo, je dejal Švab. Kljub temu in kljub udarcem nismo odgovarjali z udarci, kot so to delali drugi, o katerih je danes veliko govora, marveč smo verovali in še verujemo v demokratično ravnanje z nami, prav zato ker živimo v tradicijah naše narodnoosvobodilne borbe. Prav zaradi tega sodelujemo z demokratičnimi italijanskimi silami in smo prepričani ter tudi upravičeno zahtevamo, da se končno izglasuje naš zaščitni globalni zakon. Vsako nadaljnje zavlačevanje bi pomenilo sramo-
to za vodilni politični razred italijanske republike.
Na številne dogodke in partizanskega bojevanja se je spomnil tudi Silvino Poletto, ki je govoril v italijanščini, ter osebe in dogodke iz tedanjih časov povezal z današnjo stvarnostjo. Dejal je, da se v nekaterih goriških krogih hote zamolčuje vloga, ki so jo imeli slovenski in italijanski borci za svobodo, ter da hočejo še danes oporekati pravicam Slovencem, kar škoduje mirnemu sožitju pri nas. Spomnil se je tudi na letošnjo slovensko majsko manifestacijo na Travniku in obsodil dejstvo, da so nekatere števerjanske mladince prav v teh dneh zaslišali, češ da so se pregrešili proti zakonu ker so tistega dne urejali promet.
Slavnost so zaključili pevski zbori ter recitator, ki so sicer nastopati tudi med enim in drugim govorom. Na spomenik so položili cvetje tudi domači šolski otroci. Med drugimi so bile prisotne tudi matere drugih šte-verjanskih padlih za svobodo.
Na Jazbinah so se ljudje pogovarjali še do poznega popoldneva. Vasica je s tem spomenikom veliko pridobila. Preprost je, a spominja na junaške slovenske fante, ki so se v junaških dneh borili za enakopravnost in svobodo nas vseh. (mw)
Tiskovno poročilo goriške pokrajinske uprave
Izredna skupščina Confcommercio
Včeraj se je pričel reden pouk v slovenskem razredu na šoli Galilei
Včeraj se je v slovenskem razredu tehnično - industrijskega zavoda Galileo Galilei pričel pouk. V razredu je bilo vseh že pred časom vpisanih 11 dijakov, ki so lani končali slovensko nižjo srednjo šolo. Danes bo v razred prišla še ena dijakinja, edina ženskega spola, tako da bo vseh v tem razredu dvanajst. Ravnateljstvo šole je v sodelovanju s Sindikatom slovenske šole poskrbelo za profesorje. Težko bo seveda vsaj v nekaterih predmetih, saj nimamo Slovenci učnih pripomočkov v našem jeziku, tudi zaradi tega, ker je taka šola za nas nekaj novega. No, pouk se je vendarle pričel. Konec je nekajletnih prizadevanj, da je prišlo do pouka na industrijski šoli v slovenskem jeziku. Dijaki slovenske paralelke bodo imeli ves pouk v svojem jeziku. Uporabljali pa bodo delavnico in laboratorije šole Galilej, kjer se šola veliko dijakov italijanske narodnosti.
V zvezi s tem smo dobili s pokrajinske uprave uradno poročilo, tokrat uradno poročilo pokrajinskega odbo-
ra. V njem je rečeno, da je pokrajinski odbor z zadovoljstyom vzel na znanje vest o ministrskem dekretu, ■ki daje možnost takojšnjega odprtja razreda s slovenskim učnim jezikom na tehnično - industrijskem zavodu Galileo Galilei. S tem se je pozitivno rešilo vprašanje, za katerega se je v celoti zavzemal pokrajinski odbor.
Pokrajinska uprava, je še rečeno v tiskovnem poročilu, daje priznanje ministrici za šolstvo Falcuccijevi, da je upoštevala specifične potrebe slovenske manjšine v Italiji. Z odprtjem tega slovenskega razreda je namreč zagotovila slovenskim dijakom pravico do vsestranskega pouka, kar je tudi predvideno v ustavi, slovenskemu prebivalstvu Goriške pa je diala možnost, da se šola v svojem jeziku na novem študijskem področju.
Goriška pokrajinska uprava, je dalje rečeno v poročilu, je že pravočasno poskrbela, da so bile v prostorih industrijskega zavoda Galilei zagotovljene učilnice za ta razred.
S tem so tudi premise, da se slo-
venski razred koristno vključi v italijansko šolsko ustanovo, kar je tudi predpogoj za sožitje in medsebojno razumevanje, za katere si je pokrajinska uprava v Gorici vedno prizadevala, zaključuje tiskovno poročilo pokrajine. Tako iz poročila kot iz dejstev, ki so botrovala odprtju tega razreda, je torej jasno razvidno, kar smo sicer v našem listu pravilno in vedno tudi poudarjali, da so se za odprtje tega razreda vedno zavzemali tako slovenski kot italijanski zastopniki, brez česar tudi ne bi razreda dobili. Samodopadljivo zapiranje ne bi namreč koristilo stvari našega šolstva.
Posvet v Gorici o zelenju v mestih
V zborni dvorani na goriškem Espo-megu bo danes dopoldne deželni posvet o zelenih površinah v mestih. Sodelovali bodo strokovnjaki iz vse dežele.
Okrog tri tisoč trgovcev iz vseh štirih pokrajin nase dežele se je včeraj udeležilo izredne skupščine v Gorici, ki jo je oklicalo deželno vodstvo strokovne zveze Confcommercio v okviru priprav na današnjo vsedržavno protestno zaporo trgovskih obratov. Zborovanje je bilo v veliki dvorani Unione Ginnastica Goriziana, ki pa ni mogla sprejeti vseh udeležencev, zato so mnogi sledili izvajanju v dvorani kar z Battistijevega trga.
Udeležence sta najprej pozdravila predsednik pokrajinskega združenja trgovcev Mario Morassi in goriški župan Antonio Scarano, glavno poročilo pa je imel Mario Romanin, predsednik deželnega odbora združenja Confcommercio, ki je dejal, da predvideni ukrepi ne bodo zajezili davčne u-taje ter navedel vrsto kritik glede nesmiselnosti in neučinkovitosti predvidenih ukrepov Visentinijevega osnutka. Gre za ukrepe, ki bodo, v kolikor bodo obveljali, resno ogrozili obstoj kakih 200 tisoč trgovskih obratov, zlasti manjših.
Za Romaninom so spregovorili še predstavniki raznih skupin operaterjev s področja terciarnih dejavnosti ter na podlagi številk skušali dokazovati, kolikšna bodo davčna bremena, če bodo obveljala določila, zapopade-na v Visentinijevem osnutku.
Skupščina je potekala v dokaj razgretem ozračju.
Nova slovenska cvetličarna
V prenovljenih prostorih dosedanje trgovine »Casa del bambino« v Ul. Oberdan 6 v Gorici je bila v soboto zvečer prijetna slovesnost ob odprtju nove cvetličarne, ki jo bosta vodili slovenski cvetličarki Nevenka Klanjšček in Alojzija Šturm. Številni znanci in prijatelji so zelo ugodno ocenili lepo urejeno trgovino in okusno pripravljene šope cvetja, ki predstavljajo zanesljivo jamstvo za uspešno poklicno dejavnost.
Vrsta težjih prometnih nesreč včeraj na cestah na Goriškem
Vrsto težjih prometnih nesreč smo včeraj zabeležili v Gorici, oziroma neposredni okolici. Nekaj pred 8. uro je 23-letni Lorenzo Battistutta iz Kočnika, Ulica Chiese Antiche 12 z motornim kolesom, na Ulici Brigata Re, silovito trčil v fiat 500, parkiran na desni strani cestišča. Vozilo je last Marie Petruziello iz Gorice, Ulica Brigata Re 13, ki ga je parkirala v neposredni bližini stanovanja. Battistutta je bil z motornim kolesom namenjen proti mestu. Ob trčenju si je hudo poškodoval desno nogo ter za-dobil druge poškodbe in je zdaj na zdravljenju v krminski bolnišnici.
V to bolnišnico so včeraj, v prvih popoldanskih urah prepeljali tudi 9-letnega Massimiliana Di Blasa iz Gorice, Ulica Vittorio Veneto 18. Deček je bil težko ranjen v prometni nesreči včeraj popoldne v Ulici Faiti. Predvidoma bo ozdravel v dveh me-
secih zaradi zloma noge
Zelo hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 60-letni upokojenec Mario Caddi iz Tržiča. Po ugotovitvah obhodnice prometne policije, je Caddi, ki se je peljal z motornim kolesom, trčil v rob pločnika ter izgubil nadzorstvo nad vozilom. Ob padcu je silovito udaril z glavo ob tlak.
Nesreča se je zgodila v neposredni bližini bencinske črpalke Esso, v Ulici I maggio v Tržiču, v nedeljo okrog poldne. Zdravniki so si nad Gaddije-vim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg San Francesco 4. Tel.: 841-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli. Tel.: 72-340.
Agip Lombardia izplul iz ladjedelnice
Po nekajdnevni blokadi je včeraj iz tržiške ladjedelnice vendarle izplul tanker Agip Lombardia. Ladja bo nekaj dni opravljala poskušno vožnjo v Tržaškem zalivu, potem pa jo bodo izročili lastniku. Z odhodom 69 tisoč tonskega tankerja so v ladjedelnici v bistvu ostali brez naročil v civilnem sektorju. Prav tak položaj narekuje s hitrim posegom pristojnih oblasti in ustanov, da se v ladjedelnici v najkrajšem možnem času zaupajo nova naročila. O tem so razpravljali na včerajšnji skupščini delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Razpravljali so o nedavnem srečanju v Rimu ter o nekaterih skorajšnjih pobudah,
• V bolnišnici na Katinari je zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, umrl 72-letni Alberto Paccari iz Štarancana, Ulica Slataper 16. Hudo je bil ranjen v prometni nesreči, ki se je zgodila 13. t.m. pri Štarancanu.
razna obvestila
Na županstvu v Sovodnjah bo danes uslužbenec Goriške hranilnice pobiral davke. Vplačila bo sprejemal od 9. do 12. ure.
kino
Gorica
VERDI — 17.00-21.00 »Cera una volta in America«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Una donna allo specchio«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Conan il distruttore«.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 »La časa«. EXCELSIOR Danes zaprto. COMUNALE 18.00—20.00 »L'aquila a due teste«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Lola«.
SVOBODA 20.00 »Modra strela«. DESKLE 19.30 »Strup črne Mambe«.
POGREBI
Danes ob 9.30 Antonio Sfiligoi, ob 11. uri Carolina Debenjak, ob 13.40 Rossina Visintin. Vsi iz splošne bolnišnice.
Proštu zadnja dirka formule ena na Portugalskem
Laudi svetovni naslov
Po zmagi nad nogometno reprezentanco NDR
Mehika korak bliže
Slovenski drugoligaški derbi Olimpiji
ESTORIL — Niki Lauda je tretjič svetovni prvak v formuli ena. 0 naslovu je odločala zadnja dirka na Portugalskem in več kot dve tretjini dirke je kazalo, da bo svetovni naslov osvojil Francoz Prost, ki tako kot Lauda vozi na melarmi.
Lauda je v nedeljo startal šele v šesti vrsti in je imel na začetku velike težave, da se je uspel prebiti v ospredje, medtem ko je njegov edini tekmec Prost po slabšem začetku že v devetem krogu prevzel vodstvo, ki ga ni izpustil do konca dirke. Lauda je iz kroga v krog napredoval in po 33. krogu je bil že tretji za Proštom in Manscdlom na lotusu. Do konca dirke je ostalo še 37 krogov in svetovni naslov je bil v tem trenutku v Prosto vih rokah. Prednost drugoplasira-
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
C. zvezda vodi
Po četrtem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je nepremagana le še beograjska Crvena zvezda. V posticipirani tekmi je IMT s 96:74 odpravil Slogo.
LESTVICA
Crvena zvezda 8; Bosna, Zadar in Cibona 6; Partizan, Jugoplastika, IMT in Borac 4; Radnički, Sloga in Sibenka 2; Budučnost 0.
1- B liga — Zmaga Olimpije
V nadaljevanju 1. B lige je Olimpija v Zagrebu z 88:82 (38:42) prelagala Monting, celjska Libela pa še bolj zanesljivo odpravila Alkarja s 95:76 (38:30). Med Ljubljančani so se izkazali Vilfan (29), Kovačevič (22) •n Kotnik (22), pri Celjanih pa je Tovornik dosegel 34 košev. Na skupni lestvici Olimpija vodi skupaj s sedmimi moštvi, Libela pa je na predzadnjem mestu. V prihodnjem kolu bo Olimpija gostila Željezničar, Libela pa potuje v Tuzlo.
nega ManseUa pred Laudo je bila velika in malokdo je verjel, da se Avstrijec še lahko prebije na drugo mesto in s tem osvoji naslov.
Toda Lauda je zmanjševal zaostanek za Mansellom in v 53. krogu mu je na pomoč priskočila še sreča, saj je Mansell zaradi okvare na zavorah odstopil in s tem Laudi praktično »podaril« svetovni naslov.
VRSTNI RED: 1. Prost (Fr.) - mc-laren, ki je 70 krogov (304,5 km) pre vozil v lh4ril"753 s poprečon hitrostjo 180,540 km na uro; 2. Lauda (Avs.) - melaren po 13”425 ; 3. Senna (Br.) - toleman po 20”042 ; 4. Albereto (It.) - ferrati po 20”317; 5. De Angetlis (It.) - lotus po 1’32”169; 6. Piquet (Br.) - brabham po 1 krogu itd.
Le osem zadetkov je skromen obra čun napadalcev v 6. kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva. Ponekod je treba jalovost golgeterjev pripisati izredno razpoloženim vratarjem, v nekaterih tekmah pa je bila predvsem posledica povprečne igre in strnjenih obrambnih vrst.
Roma, ki je končno igrala s Fal-caom, se mora pritoževati le nad izrednim dnevom Veroninega vratarja Garelle, če ji ni uspelo osvojiti prve prvenstvene zmage, po drugi strani pa se morata Fiorentina in Inter zahvaliti edinole posrečenima goloma Peeri ja in Altobellija za zmagi, ki nista ravno sad briljantne igre. Počasi pa se vzpenja forma Juventusa.
Do odrešujoče zmage je prišel tudi Udinese, ki pa še zdaleč ni rešil vseh svojih protislovij. Pravijo, da bo v Videm prišel Bottega...
KONČNA LESTVICA ZA SVETOVNO PRVENSTVO
1. Lauda (Avs.) 72; 2. Prost (Fr.) 71,5; 3. De Angelis (It.) 34,4; 4. Albo-reLo (It.) 30,5; 5. Piquet (Br.) 29; 6. Amoux (Fr.) 27; 7. Warwick (VB) 23; Rosberg (Fin.) 20,5; 9. Mansell (VB) in Senna (Br.) 13; 11. Tambay (Fr.) 11; 12. Fabi (It.) 9; 13. Patrese (It.) 8; 14. L affile (Fr.) in Boutsen (Bel.) 5; 16. Cheever (ZDA), Johans-son (Šve) in De Cesaris (It.) 3; 19. Gartner (Avs.) in Ghinzani (It.) 2; 21. Surer (Švi.) in Berger (Avs.) 1.
KONČNA LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ
1. McLaren 143,5; 2. Ferrari 57,5; 3. Lotus 47; 4. Brabham 38; 5. Renault 34; 6. Williams 25.5; 7. Toleman 16; 8. Euro-Alfa 11; 9. Arrows 6; 10. O-sella 4; 11. Ligier 3; 12. ATS 1.
IZIDI 6. KOLA
A scoli - Atalanta 0:0, Cremonese -Juventus 1:3, Fiorentina - Avellino 1:0, Inter - Como 1:0, Napoli - Milan 0:0, Roma - Verona 0:0, Torino - Lazio 1:0, Udinese - Sampdoria 1:0.
LESTVICA
Verona 10, Torino 9, Fiorentina, Sampdoria, Ini er in Mi'rn P Juv°nriis 7, Udinese, Avellino, Roma, Como, Napoli in Ataian a o, cremonese in Lazio 3, Ascoli 2.
PRIHODNJE KOLO:
Atalanta - Napoli, Avellino - Udinese, Como - Ascoli, Juventus - Roma, Lazio - Cremonese, Milan - Inter, Sampdoria - Torino, Verona -Fiorentina.
STRELCI: Hateley (Milan) in Serena (Torino) 4; Mariadona (Napoli), Platini (Juventus), Altobelli (Inter) in Galderisi (Verona) 3.
Komentar FRANCI BOŽIČ
V svojem drugem nastopu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Mehiki, so jugoslovanski nogometaši v Leipzigu presenetili celo sami sebe. Med njimi je z izjemo kapetana Zajeca (ta je predvideval zmago) le tu in tam kdo napovedal remi, večina pa je menila: »Ta tekma za nas ni pomembna.«
V Sloveniji pa je bil v ospredju zanimanja tradicionalni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki ga je z golom Komočarja najtesneje dobila Olimpija.
Kapetan modrih Velimir Zajec je bil prva osebnost tekme v Leipzigu, njegov izreden smisel za kombinatoriko je tako rekoč sam strl vzhodnonemško »šablono«. V jugoslovanskem moštvu je bilo pet ali šest »statistov«, toda bilo je dovolj, da sta se ob razigranem Zajecu razigrala tudi Šestič in Baždarevič. Vzhodni Nemci so imeli očitno slab dan, igrali pa so taktično zgrešeno, saj so tekmo poskušali dobiti le s stalnimi pred-ložki v kazenski prostor. Na ta način so sicer dosegli dva gola, toda izgubili igro.
Modri imajo sedaj sijajno priložnost za uvrstitev na SP, NDR pa je praktično odpisana. Toda selektor Milutinovič bo moral do prvih spomladanskih tekem doma z Luksemburgom in Francijo kar precej spremeniti moštvo, predvsem pa popraviti obrambo, v kateri najbolj škriplje in se najbrž odpovedati tudi napadalcu Zlatku Vujoviču, za katerega so mnogi že pozabili kdaj je dosegel svoj zadnji reprezentančni gol.
Slovenski nogometni derbi je zgovorno oslikal trenutno stanje v slovenskem nogometu, ki je milo rečeno mizerno. Olimpija in Maribor sta ce lo za skromne jugoslovanske nogometne razmere drugorazredni moštvi, v katerih ni nobenega pravega asa, pač pa le nekaj še kar nadar
jenih mladih fantov (Komočar, Ta-neski, Žurman, Ubavič, Pišek, Kek . . .) katerih pota pa bi utegnila biti podobna kot Elsnerjeva, Amerško-va, Katančeva, Oblakova. . . se pravi, da bi v polnem sijaju blesteli drugje.
Derbi je razočaral tako po kakovosti igre, privlačnosti in obisku. Maribor je bil po Olimpijinem golu za odtenek boljši, imel je več priložnosti, toda ljubljanski vratar Dd-lanovič se tokrat ni dal presenetiti. Sicer pa je Dalanovič enkrat že klonil, nekdanji igralec Olimpije, zdaj pa Mariborčan Šarenac je namreč z glavo poslal žogo čez gotovo črto, toda sodnik gola, ki je bil bržkone povsem regularen, ni priznal. Mariborčani so se pritoževali ob spornem trenutku, toda na koncu tekme so vendarle menili, da jih je pokopala lastna neučinkovitost. Maribor je tako še tretjič zapored izgubil in se je po odličnem startu znašel na repu lestvice, tik za Olimpijo. Mariborčane seveda čaka hud boj za obstanek, zdi pa se, da imajo Ljubljančani vendarle nekoliko več možnosti.
IZIDI
Spartak - Borac 1:0 (1:0), Čelik
-	GOŠK Jug. 3:1 (2:0), Jedinstvo (BI) - Vrbas 1:0 (1:0), Novi Sad -Crvenki*. 2:1 (0:1), Split - Rudar 1:0 (0:0), Jedinstvo (BR) - Proleter 2:1 (1:0), Olimpija - Maribor 1:0 (1:0), Šibcnka - Kikinda 1:0 (0:0), Radnik
-	Leotar 0:0.
LESTVICA
GOŠK Jug. 15; Čelik, Proleter, Spartak, Jedinstvo (BI), Split 14; Šibenik, Jedinstvo (BR) 12; Borac, Leotar, Novi Sad 11; Vrbas, Olimpija 10; Maribor 9; Kikinda, Rudar 8; Radnik 7; Crvenka 4.
PRIHODNJE KOLO (28. t.m.)
Borac - Leotar, Kikinda - Radnik, Maribor - šibenka, Proleter - Olimpija, Rudar - Jedinstvo (BR), Crvenka
-	Split, Vrbas - Novi Sad, GOŠK Jug.
-	Jedinstvo (BI), Spartak - Čelik.
V 1. italijanski nogometni ligi
Druga zmaga Udineseja
Triaslina nezasluženo izgubila v Bologni
Poraz kljub dobri igri
Bologna - Triestina 3:2 (1:2)
STRELCI: Marocchi v 22’, De Gior-gis v 32’, Romano v 43’, Greco (e-najstmetrovka) v 59’ in Frutti v 67’.
BOLOGNA: Zinetti, Ferri, Bombardi, Zerpedloni (Piangerelli), Logozzo, Romano, Marocchino, Gazzaneo, Frutti, Greco, Marocchi (Fabbri od 73’).
TRIESTINA:	Bisitazzoni, Bagnato
(Gamberini od 80’), Cerone, Dal Prà, Riagini, Chiarenza (D’Ottavio od 73’), De Falco, Broglia, Romano, Vailati, tic Giorgis.
„ Pwaz Triestine je povsem nezaslu-zen- S to trditvijo so se strinjali tudi nasprotniki in jasno, je, da je usodo Tržačanov zapečatila enajstmetrovka, . s* jo je, po splošnem mnenju, sodnik dobesedno izmislil.
Izgubljene priložnosti v Bologni ne gre torej dramatizirati. Tekma je pokazala, da Triestina sicer ni nogometna velesila, ki bi lahko ob slabši 'gn in zrežiranem sojenju premagovala nasprotnike, vendar pa se kljub temu lahko poteguje tudi za vrh, če 6 zaigra kot zmore. Saj velja, da B
liga ni lahka za nikogar, razen morda za Piso, ki je menda razred zase. O tem na primer priča poraz doslej vodečega Barija v Cagliariju, ki pred tem ni imel na lestvici niti točke.
IZIDI 6. KOLA
Arezzo - Taranto 2:1, Bologna -Triestina 3:2, Cagliari - Bari 2:1, Campobasso - Cesena 0:0, Catania -Parma 1:1, Genoa - Sambcnedcttese 3:2, Lecce - Empoli 1:1, Monza - Perugia 0:0, Padova - Pisa 0:2, Pescara - Varese 3:0.
LESTVICA
Pisa 10, Bari, Arezzo, Triestina in Lecce 8, Ppseara, Perugia, Monza, Taranto in Bologna 7, Genoa, Varese 6, Catania, Cesena, Empoli in Padova 5, Sambenedettese 4, Campobasso 3, Parma in Cagliari 2.
PRIHODNJE KOLO:
Bari - Genoa; Catania - Arezzo; Cesena - Empoli; Parma - Monza; Perugia - Bologna; Pisa - Lecce, Sam-henedettese - Campobasso; Taranto -Pescara; Triestina - Padova; Varese - Cagliari.
V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l lige
Nepričakovan spodrsljaj Stefanela
Stefanel - Napoli 77:83 (39:38)
STEFANEL: Bobicchio 4, Fiscnetto 9, Lanza 8, Coleman 20, Riva 4, Vitez 5, Dillon 6, Bertolotti 21.
NAPOLI: Antonelli 2, Sbaragli 13, Ragazzi 2, Smith 8, Fuss 2, Cordella 27, Gelsomini 15, Pepe, Costner 14.
SODNIKA: Martolini (Rim) in Guglielmo (Messina)
PROSTI METI: Stefanel 9:12; Napoli 9:15. PET OSEBNIH NAPAK: Fischetto v 39'. METI ZA 3 TOČKE: Cordella 2, Fischetti 3, Vitez L Košarkarji Stefanela so v tekmi z Napoli jem doživeli pekoč in nepričakovan poraz, ki pa je bil v nedeljo neizbežen zaradi izredno slabe igre v o-brambi. Če k temu dodamo še slab odstotek metov na koš, potem se ne smemo čuditi, da so Tržačani izgubili dve izredno važni točki v boju za obstanek v družbi najboljših.
Med posamezniki sta bila boljša od ostalih le Coleman in Bertolotti, v drugem polčasu pa je izostala pomoč drugega Američana Dillona, ki se je poškodoval ob koncu prvega dela. Slabše kot ponavadi je zaigral Boris Vitez,
ki je izgubil nekaj pomembnih žog, poleg tega pa je bil precej nezanesljiv pri metih na koš.
OSTALI IZIDI: Bertoni - Granarolo 103:85; Jolly - Ciao Grem 89:88; Peroni - Marr 98:92; Indesit - Cantine 92:84; Bancoroma - Yoga 93:88; Si mac - Honky 82:79; Scavolini - Au-stralian 77:83.
LESTVICA: Bancoroma 3; Cantine, Ciaocrem, Jolly, Bertoni in Napoli 6; Granarolo, Simae, Austrlian in Peroni 4; Mar, Scavolini, Stefanel, Yoga in Tndesit 2; Honky 0.
PRIHODNJE KOLO (28.10.): Pero ni - Granarolo; Ciaocrem - Jolly; Indesit - Bancoroma ; Cantine - Napoli; Marr Yoga; Honky - Bertoni; Scavolini - Australiani Stefanel - Si-mac.
A 2 LIGA
Segafredo — Viola	96:85
(49:52)
SEGAFREDO: King 22, Sfiligoi 2, Ardessi 28, Mayfield 21, Bullara 5, Bon 14, Biaggi 4, Nobile 3.
OSTALI IZIDI: Brescia - CIDA 79:76; Latini - Otc 83:74; Reyer -Spondilatte 72:74; Landsystem - Benetton 76:88; Mister Day - Grifone 108:93; Succhi - Pepper 71:82; Master - Sebastiani 74:83.
LESTVICA: Viola, Brescia, CIDA in Otc 6; Grifone, Benetton, Segafredo, Pepper, Mister Day in Sebastiani 4; Reyer, Latini, Spondilatte, Master in Succhi 2; Landsystem 0.
PRIHODNJE KOLO: Otc - Mister Day; Landsystem - Reyer; Grifone -Brescia; Pepper - Master; Benetton -Latini ; Sebastiani - Viola; CIDA -Succhi; Spondilatte - Segafredo.
Svetovni rekord v maratonu
Britanski atlet Steve Jones je zmagal na maratonu v Chicagu in pri tem s časom 2 h 8’05” za osem sekund izboljšal svetovni rekord Američana Salazarja iz leta 1981.
Jonesov rezultat je toliko bolj presenetljiv, če vemo, da je bil to njegov prvi pravi nastop na maratonski razdalji.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
_______________ 275________________
Orlando je bil prepričan, da bo to bitka, ki jo bo odločila pohodna hitrost, obvladanje časa, da bi osvojili prostor. Kdo bi si mislil, da bodo partizani P° tistem, kar se je zgodilo na Golobarju, že ponoči zasedli položaje v skalah. Vajeni so boja po gozdovih, v skalah jih mora njihova mobilna alpinska! brigada zmleti v prah, saj so alpinci izvežbani za bojevanje Po pečinah.
Iz doline so mu poveljujoči sporočili: »Ne glede na žrtve takoj zavzemite vzhodne grebene!«
Zato je gonil čete na smrtonosno pobočje v juriš za jurišem. Toda branilci so se borili kot levi z vsemi sredstvi. Ne le bombe iz granat, tudi fugase in go-kamenja, ki so ga eksplozije metale na pobočje, so kosile napadalce.
. Vojaki so se bolj kot mitraljezov bali poskaku-ločih kamnov, ki so sprožali druge in sičali mimo Slav. čeprav jim je Orlando preklel vse, kar jim je Pilo v življenju sveto, so se ustavili in niso hoteli naprej.
Orlando, ki je ljubil vojno in je mnogo tvegal, je kmalu dojel, da geslo »častno umreti za domovino« v tem surovem kamenju ne pomaga več. Obnašajo se (ako, kot da ne bi imeli sovražnika za hrbtom in pred seboj. Da bi ustavil umik, ki bi lahko ogrozil tudi njega na vrhu, je ukazal, naj tolčejo s težkimi minometi tik za napadeno linijo.
Smrt za hrbtom je partizane spametovala, da so zabili glave v tla, se ustavili in začeli utrjevati položaje. Tako je dosegel, da jih peščica borcev na grebenih ni osramotila, saj so bili proti njim v desetkratni premoči.
Ko si je utrdil položaj, je ukazal obsuti sovražnika na grebenih z uničujočim ognjem minometov. Vedel je, da bodo šli partizani v kaverne, ki jih je zgoraj dovolj na vsakem koraku, in da jim posebnih žrtev ne bo prizadejal. Toda hotel jim je vliti čim-več strahu in ustvariti vtis moči, ki se ji ne bodo mogli dolgo upirati. Skalovje se je zavilo v dim in ogenj. Eksplozije so nepretrgano klale ozračje. V varstvu ognjene zavese so reševali mrtve in ranjene izpod položajev.
Sij zmage na Golobarju je skopnel. Polovico vojske, ki tu napada, bodo porabili za nošenje ranjencev in mrtvih. V grapi je ležalo pobitih precej mul; nekatere so še živele in se ganljivo oglašale.
Major Orlando je poklical k sebi kapetana To-nazzija. Iz vojaške čutarice je nalil dva kozarca konjaka. Spila sta na dušek.
»Tako, dralgi kapetan, zdi se mi, da je prišel čas,
ko si je treba v dušo naliti poguma. Dvignite daljnogled in sledite minometalskemu ognju na levem grebenu Peščenega hriba in na začetku Škrbine. To so smrtna tolkala, naši streljajo dokaj precizno po starih jarkih, tam bo vse mrtvo, če ne od jeklenih drobcev in kamenja, pa od strupenega dima.«
»Vidim, gospod major, strašno jih tolčejo.«
Oba sta se zastrmela v ogljene zublje in dim, ki je ovijal skalovje.
»Tudi dobra dimna zavesa je tu. Veste, zakaj vam vse to pripovedujem?«
»Ne vem; le slutim.«
»Prav je, da slutite. Vi ste v mojem odredu edini človek, ki tiste v skalah dovolj sovraži, da bo tvegal naskok in zavzel prvo vzpetino. Če vam to uspe, se bo vsa njihova obramba na niže ležečih položajih podirala kakor domine. Mi bomo podpirali vaš napad s težkimi strojnicami.«
»Prav nič mi ne diši, gospod major, vendar bom skušal izpolniti ukaz,« se je kislo nasmehnil kapetan.
In še preden je potihnilo bobnenje minometov, je kapetan Tonazzi z vodom izbranih mož, oboroženih z ročnimi granatami in z bajoneti na puškah, krenil čez sedle na pobočje, koder se je dal najlaže doseči greben. Krila sta jih megla in dim, ki se je vlačil po pobočju. Ob dogovorjeni uri je minometalski ogenj prenehal. Strahotna tišina je zavladala po razbitem kamenju. Z neba je žgalo sonce z uničujočo močjo.
Po drugem zaporednem porazu v košarkarskem prvenstvu C-l lige
Jadran - čimprej odpraviti nekatere slabosti
Jadran se oddaljuje od vrha skupne lestvice košarkarskega prvenstva C-l lige. Po nerodnem porazu doma proti košarkarjem iz Fidenze je naša združena ekipa ostala praznik rok tudi v Vicenzi, kjer je zasluženo izgubila proti moštvu Americanina. Po štirih kolih je torej obračun naših košarkarjev : dve zmagi in dva poraza.
Kje iskati vzroke sobotnega poraza v Vicenzi? V prvi vrsti ne moremo mimo dobre igre, ki jo je predvajala domača peterka. V tej ekipi ni več nekaterih našim navijačev poznanih imen (Buccilli, Salmistraro, Mascella-ro...), trener Reggiani pa razpolaga z dokaj mlado in homogeno ekipo, v kateri so še zlasti nevarni Barbiere, Gurtner in Merlini. Sploh pa to moštvo igra disciplinirano, živahno moderno in tudi fer. Domači gledalci so zelo športno navijali, pa tudi srečanje je potekalo zelo športno, tako da o škandaloznem obnašanju nekaterih pobalinov pred dvema letoma v Vicenzi ni bilo, na srečo, nobenega sledu...
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
Domači košarkarji so si torej zmago prislužili zaradi dobre in disciplinirane igre. Za ponoven poraz pa so jadranovci tudi sami »krivi«. Kot delno opravičilo za ta neuspeh ne moremo mimo dejstva, da je naša ekipa igrala okrnjena. Zaradi težke poškodbe kolena v Vicenzo ni dopotoval Robert Daneu. Njegova odsotnost se je precej poznala, saj sta morala z igrišča zaradi petih osebnih napak »visoka« Ban in Rauber. Razveseljivo
Jadran v številkah
METI. K. Starc 1:3 pod košem, 0:2 od zunaj ; Žerjal 1:2, 2:2; Čuk 5:6, 4:7; Gulič 0:0, 1:2; Sosič 2:2, 0:1; I. Starc 0:0, 0:1; Rauber 1:5, 0:1; Ban 6:11, 3:8; SKOKI. Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 7, 2; Sosič 3, 1; Rauber 3, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE. K. Starc 2, 1; Žerjal 2, 4; Čuk
1,	5; Vremec 1, 0; Sosič 2, 1; Rauber
2,	3; Ban 4, 4; ASISTENCE. Žerjal 1, Gulič 1, Ban 1. BLOKADE. Čuk 3, Rauber 1. 3. TOČKE: nihče.
(Priredil: M. Kojanec)
pa je bilo, da je prav v zadnjih minutah, ko je bil od centrov sam na igrišču, izredno dobro igral Mauro Čuk. Odlično je skakal na odbite žoge tako v obrambi kot v napadu. Žal pa je bilo prepozno, saj so imeli domači košarkarji že zanesljivo prednost in ves trud Jadranovega centra je bil zaman. Jadranovcem je bila predvsem usodna prva polovica drugega polčasa. Naši so tedaj slabo igrali v obrambi, poprečni so bili v napadu, kjer je le Marko Ban, sicer z individualnimi akcijami, prodiral proti nasprotnikovemu košu. Zopet je prišla na dan stara napaka: naši niso znali izkoristita svojih visokih igralcev. Le ti so namreč prejemali premalo uporabnih žog, sami pa so se tudi slabo odkrivali, da bi jim zunanji igralci tudi te žoge podajali. Zelo slabo so naši tudi igrali proti nasprotnikovi individualni obrambi.
Naše košarkarje sedaj čaka domače srečanje. V nedeljo bodo namreč igrali doma 'proti bolonjski ekipi Ceam. Po dveh zaporednih porazih je sedaj seveda imperativ zmaga, (bi)
IZIDI 4. KOLA
Americanino - JADRAN	78:74
Ceam BO - Italmonfalcune	60:86
Castelfranco - Stefanel	81:74
Cave ja FO - B. San Dona	93:91
Servolana - Fulgor FO	88:92
Udine Nord - Modena	80:74
B. Fidenza - B. Ravenna	89:67
Oderzo - Virtus Padova	81:94
PRIHODNJE KOLO (27. in 28. 10.)
JADRAN - Ceam Bologna (28. 10. ob 17.30 v Trstu) ; Caveja - Udine Nord; Virtus PD - Castelfranco; Ital-monlalcone - Americanino; B. Ravenna - Fulgor FO; Stefanel - Servo-lana Lcasest; Modena - B. Oderzo; San Dona - B. Fidenza.
LESTVICA				
1. Castelfranco	4 4 0		329:299	8
2. Vicenza	4	4 0	328:302	8
3. Virtus	4	4 0	348:324	8
4. Udine Nord	4	3 1	331:309	6
5. San Donà	4	3 1	339:319	6
6 Fidenza	4	3 1	303:287	6
7. JADRAN	4	2 2	356:323	4
8. Italmonfalcone	4	2 2	334:306	4
9. Stefanel TV	4	1 3	338:335	2
10. Tre Stelle MO	4	1 3	338:353	2
11. Fulgor FO	4	1 3	302:318	2
12. Ser. Leasest	4	1 3	314:331	2
13. Caveja	4	1 3	348:384	2
14. Ceam BO	4	1 3	284:323	2
15. B. Ravenna	4	1 3	319:360	2
16. B. Oderzo	4	0 4	317:355	0
Jadranovi strelci
Ban 96 (prosti meti 28:34); Čuk 64 (2:8), Rauber 39 (7:8), K. Starc 34 (4:9), Daneu 33 (5:7), I. Starc 28 (6:10), Gulič 28 (4:5), Žerjal 22 (6:6), Sosič 10 (4:5), Vremec 2 (2:2).
Visok poraz Poletovih košarkarjev
Odbojka: Sloga v italijanskem pokalu
Tokrat slab nastop
V drugem kolu prvenstva za italijanski ligaški pokal je Sloga tokrat gostovala v Gradišču. Na obeh tekmah, tako z OMA iz Trsta, kot s Torriano, je gladko izgubila, o čemer pričajo že delni izidi posameznih setov. Z igro slogašic tokrat res ne moremo biti zadovoljni, saj so dekleta pokazala premalo zagrizenosti. Spet se je maščeval slab sprejem in tokrat tudi slabo serviranje, tako da sta bila poraza neizbežna.
To soboto bo organizator tretjega in odločilnega troboja prav Sloga in upati je, da bodo naša dekleta zaigrala boljše.
IZIDI: Tomana - Sloga 2:0 (15:3, 15:6); OMA - Sloga 2:0 (15:3, 15:9); OMA - Torriana 0:2 (12:15, 15:17).
SLOGA: Adam, Dmovšček, Grgič, M. in T. Križmančič, Malalan, Milič, Sosič in V. Vidali.
LESTVICA: OMA 6 (seti 6:2), Tor riana 6 (6:3), Sloga 0 (1:6).
totocalcio
Ascoli - Atalanta	X
Cremonese - Juventus	2
Fiorentina - Avellino	1
Inter - Como	1
Napoli - Milan	X
Roma - Verona	X
Torino - Lazio	1
Udinese - Sampdoria	1
Cagliari - Bari	1
Padova - Pisa	2
Pescara - Varese	1
Livorno - Carrarese	X
Catanzaro - Campania	X
KVOTE:
13 ( 1.281 dobitnikov) 7.142.000 lir 12 (30.977 dobitnikov) 294.000 lir
Fruttetna - Polet 97:47 (41:23)
POLET:	Hrovatin (0:1), Grgič
(0:2), Kerpan 5 (1:5), Tavčar 15 (1:2), Sancin 5 (1:2), Malalan 2, Tavčar 3 (1:2), Ferluga, Fabčič 2, Daneu 15 (3:4).
V svojem prvem prvenstvenem nastopu so poletovci visoko izgubili proti zelo solidni peterki Stelle Azzurre - Fruttetna, ki v svojih vrstah sicer nima nobenega košarkarja, ki bi posebej izstopal, ampak so vsi igralci na zelo dobri ravni.
Visok poraz je posledica predvsem nezadostne telesne pripravljenosti in uigrahosti poletovcev, ki so zelo pozno začeli s treningi. Kljub vsemu bi bila Fruttetna premočan nasprotnik na Opence, a končna razlika bi bila gotovo precej manjša. Pri Poletu sta bila boljša od ostalih. Tavčer in Daneu.
S. Tavčar
IZIDI 1. KOLA
Inter Milje - Kuntovel Elee. Shop 72:78 Ferroviario - Bor Radenska 76:69
Fruttetna - Polet	97:47
Barcolana - CUS	55:51
Alabarda - Scagliette	94:81
Santos - Libertas	63:85
LESTVICA
Fruttetna, Libertas, Alabarda, Ferroviario, Kontovel Electronic Shop in Barcolana 2; CUS, Inter Milje, Bor Radenska, Scoglictto, Santos in Polet 0.
NAMIZNI TENIS: C LIGA
Kras izgubil
Kras — Edera Cordenons 3:5
Colja - Matijevič 0:2 (14:21, 11:21); Bole - Vianello 2:1 (16:21, 21:7, 21:8); Štoka - Bertolotti 2:0 (21:16, 21:17); Bole - Matijevič 0:2 (14:21, 11:21); Colja - Bertolotti 1:2 (17:21, 21:18,
17:21); Štoka - Vianello 2:0 (22:20, 21:18); Bole - Bertolotti 0:2 (18:21, 18:21); Štoka - Matijevič 0:2 (16:21, 9:21).
Kot je bilo pričakovati, so Krasovi igralci morali priznati pregioč Edere Cordenons. Vsekakor smo od gostov pričakovali mnogo več kot so prikazali v nedeljo v tekmi s Krasom. E-kipa Cordenonsa spada vsekakor med najmočnejše ekipe, vendar je vse prej kot nepremagljiva.
Letošnje prvenstvo je precej izenačeno in zato je še prezgodaj, da bi lahko napovedali Kraševo usodo. Solidno je tokrat zaigral Boris Štoka, Edi Bole pa tokrat ni blestel in v njegovi igri se pozna, da še ni dosegel forme. Tudi Igor Colja je zaigral solidno, in le za las izgubil z Bertolottijem in s tem so tudi vse možnosti Krasa, da bi pripravil presenečenje, žal splavale po vodi.
Z. Skupek
Pot do napredovanja ne bo lahka
V petek so v prostorih gostilne Silvester v Nabrežini predstavili združeno žensko odbojkarsko ekipo Mebla, ki bo v bližnjem prvenstvu italijanske B lige nastopala z res reprezentančno ekipo.
Vodstvu Mebla je uspelo zbrati tak igralni kader, ki je sposoben, da po seže v boj za najvišja mesta na lestvici. Najpomembnejše pa je dejstvo, da so v ekipi zbrane najboljše igralke iz naših tržaških društev in da je tudi ŠZ Sloga prispevalo dve svoji ključni igralki, čeprav v vodstvu ekipe ne sodeluje.
Čeprav _ vsi od ekipe pričakujejo zelo uspešno sezono pa je vodstvo e-kipe v svojih načrtih ostalo na realnih tleh, saj se dobro zaveda, da pot do napredovanja ni lahka in je kandidatov za vrh več.
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
ŠD MLADINA
smučarski odsek — sporoča, da bo sejem nove in rabljene smučarske opreme v nedeljo, 18., in v ponedeljek, 19. novembra v Domu A. Sirk v Križu. Druge datume sejma bomo sporočili naknadno.
ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR sporoča nov urnik miniodbojke za deklice in dečke, rojene leta 1973 in mlajše. Treningi so v ponedeljek od 15. do 16.30 in v sredah od 15.45 do 17.15 na liceju F. Prešeren ter ob četrtkih od 14.30 do 16. ure v Borovem športnem centru. Vpisovanje neposredno na treningih.
Z S š D I
obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v plavalni tečaj, ki bo v bazenu v Lipici. Vpisovanje in informacije na sedežu ZŠšDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 040/767-304), vsak dan od 8. do 14. ure.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG obvešča, da so treningi za minibasket ob sredah in petkih ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v telovdanici na liceju »Prešeren«.
ODSEK MINIBASKET - BOR sporoča dokončni umik treningov. Igralci rojeni v letih 1973-74: v ponedeljek od 14.30 do 16.00, v sredo od 15.15 do 16.30 in v petek od 15.00 do 16.30 na »1. maju«. Igralci rojeni leta 1975 in
mlajši: v ponedeljek od 17.00 do 18.30 na liceju F. Prešeren in v sredo od 14.15 do 15.15 na »1. maju«. Vpisovanje neposredno na treningih. Za informacije telefonirati na 943-680.
ŠD BREG
obvešča otroke letnikov od 1968 do 1974, ki bi radi igrali nogomet, da so treningi na dolinskem nogometnem igrišču ob
ZASTOPSTVA -
torkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Prijave kar na treningih.
S P D G
javlja, da se rekreacijska telovadba odvija vsak torek in petek v Kulturnem domu v Gorici in ob petkih v telovadnici v Sovodnjah. Za vpis in podrobnejši umik se je treba javiti neposredno k vadbi po 20. uri.
REŠIM
IZVOZ - uvoz
Ulico Cicerone 8
34100 TRST P.P. 101
Tel.: 61241 - 61478 - 62112 - 62995
Telex: 460561
FILIALA:
Korzo Italia 202 34170 GORICA Tel.: (0481) 30840
Antek Terčon, predsednik ŠD Sokol, med uvodnim pozdravnim nagovorom
Pri združeni odbojkarski ekipi Friulexporl
Gostovanje iz Bočna
Friulexporl — Bolzano 3:2 (15:11, 15:5, 6:15, 12:15, 15:8)
FRIULEXPORT: Žerjal, V. in S. Stoper, Foraus, Ušaj, Ukmar, Pertot, Garbini, Mauri, D’Ambrogio.
Odbojkarske tretjeligašice Bolzana iz Bočna so bile v nedeljo gost zdru žene ekipe deklic Friulexporl, proti kateri so v Borovem športnem centru odigrale prijateljsko tekmo. Sprva je bila mišljena izvedba troboja, vendar se je v zadnjem hipu ena izmed povabljenih ekip odpovedala gostovanju in je nd bilo mogoče nadomestiti. Kljub temu lahko zapišemo, da je odbojkarski dopoldan uspel, saj sta Bolzano in Friulexport odigrala pet koristnih in dopadljivih setov. Čeprav nastopajo v ligi niže so zmagale naše igralke, ki so bile zanesljivejše v sprejemu in pri serviranju. Nasprotnice, v vrstah katerih igrajo tudi nekatere predstavnice nemške narodnostne skupnosti, pa so se izkazale zlasti v napadu.
Po tekmi so se na skupnem kosilu domenili za povratno srečanje v Boemi, ki bo predvidoma konec januarja meseca.
MLADINCI
Sloga — Inter 1904	0:3
(4:15, 8:15, 8:15)
SLOGA: Bandelj, Bitežnik, čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Albert in Marko Komar, Kralj, Sain, Simonič, To-gnetti.
Slogaši so gladko klonili Inter ju 1904. Tržaška ekipa je bila resnično boljša od Sloge, saj razpolaga z zelo visokimi in dobro uigranimi odbojkarji. V prvem setu so slogaši zgrešili veliko servisov in sprejemov, v ostalih dveh pa so se sicer od časa do časa enakovredno borili, vendar so morali priznati premoč objektivno boljšega nasprotnika. (Inka)
DEČKI
Sloga — Razzai	3:1
(11:15, 15:6, 15:6, 15:4)
TRAJANJE SETOV: 30, 14, 12 in 10 minut.
SLOGA: čač, Gulič, Hrovatin, Filipčič, Komar, Kerpan, Paulina, To-gnetti, Sain.
V	svojem drugem prvenstvenem nastopu so slogaši ponovno slavili, takoj pa je treba pristaviti, da pri Banih nismo gledali lepe predstave, saj naši niso zaigrali niti zdaleč, tako kot znajo, Rozzol pa vsekakor spada med slabše tekmece prvenstva. (Inka)
DEKLICE
CUS Trst — Sokol	0:3
(0:15, 1:15, 11:15)
SOKOL: Radetič, Katja in Elema Legiša, Perdec, Passerini, Piciga, Masten, Rudež, Vižintin in Škrk.
TRAJANJE SETOV: 11,12 in 25 minut.
V	3. kolu je Sokol premagal tržaški CUS v gosteh. Nabrežinke so bile dva seta in pol nesporen gospodar na igrišču, kar najbolj potrjujeta končna izida. Pri stanju 11:4 za Sokol, pa so nasprotnice v 3. setu nekoliko uredile svoje vrste, a zaman. Tudi tokrat sta Radetičeva in Perdceva zaigrali zelo dobro tako v obrambi kot tudi v napadu. (S. A.)
totip
1.	—	1.	London	2
2.	Shenable	1
2.	—	1.	Zaisan	X
2.	Fleur	2
3.	—	1.	Races Star	1
2.	Ugo di Joppe	1
4.	—	1.	Bollicina	X
2.	Areos	1
5.	—	1.	Bele di Piella	2
2,	Biplano	X
6.	—	1.	Impris	1
2.	Barbando	X
KVOTE:
12 (	35 dobitnikov) 7.171.000 lir
11 ( 453 dobitnikov)	540.000 lir
10 (3.835 dobitnikov)	62.000 lir
POPRAVEK
V »mnenju« tega tedna, ki ga piše Aldo Rupel, se je vrinila neljuba pomota. V predzadnjem stavku je zapisano: »Za gibalni a-b-c pa še vedno potrebujemo sredstva, ki jih prepogosto krat uporabljamo za puhlo budnost.« Namesto besede budnost pa je treba pravilno zapisati »bučnost«.
2. AMATERSKA LIGA: nov poraz Vesne in Zarje
Šah: dvoboj za svetovni naslov
KARPOV-KASPAROV REMI V 37. POTEZI
MOSKVA — Tudi 16. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Kasparovom se je končala z remijem. Šahista sta se sporazumela za delitev točke v 37. potezi.
Po tem remiju še naprej vodi svetovni prvak Anatolij Karpov s 4:0, sedaj že ob 12 remijih.
Naslednja partija bo jutri.
Veliko mrtvilo na nogometni borzi
MILAN — Na sedežu Milanofiori se je včeraj začela jesenska nogometna borza, ki bo trajala do četrtka. Prvi dan je minil brez kake velike kupčije, predstavili pa so se edino predstavniki Catanie, Catanzara, Barija, Perugie, Empolija in Campobassa.
Vesna — Libertas 0:1 (0:0)
STRELEC : Pugliese v 75. min.
VESNA: Savarin, Somma, Basiaco, Sedmak (od 85. min. Bruno), Penco, Candotti, Pertan, Potasse, Kost-napfed, Jerman, Pipan.
LIBERTAS: Ulcigrai, Cozman, Bianco, Francolla, Metlica, Taucer, Gne-sda, Sorrentino, Musich, Molino, Pugliese.
SODNIK: Tostili iz Krmina.
Številni kriški navijači so razočarani zapustili domače igrišče, saj je Vesna doživela drugi zaporedni poraz, in to proti skromnejšim ekipam tega prvenstva. Ubrala je sicer napadalno taktiko in z njo vztrajala vse do konca, vendar brez zaželenih rezultatov. Gostje so bili v povsem podrejeni vlogi, v glavnem so se omejevali na sredino in na učinkovite obrambne akcije, pri čemer niso štedili s prekrški.
Glavna napaka Križanov je bila gotovo v tem, da niso akcij hitro organizirali in jih hitro tudi zaklju-
čevali s streli izven kazenskega prostora, saj ne morejo upati, da bodo z žogo prišli čisto do vrat, razen s prostih strelov pa niso enkrat samkrat streljali proti Ulcigraiu.
Vsekakor je Vesna kljub porazu dokazala ,da je solidna ekipa, rezultatov pa ne bo, če ne bo odpravila o-menjenih pomanjkljivosti. Resnici na ljubo treba tudi priznati, da so Križani tokrat imeli precej smole, saj so se njihovi prosti streli vsakokrat odbili od vratnice, gostje pa so povedli povsem po naključju, ko so v neposredni bližini vrat odbito žogo poslali v mrežo. (A. Kostnapfel)
Zarja — Fortitudo 0:1 (0:1)
STRELEC : Granieri v 36. min.
ZARJA: Puzzer, Borelli (od 81. min. Bencich), Tognetti, Gotti, Franco, Križmančič, Udo viridi, Gabrielli, Pi-ščanc, Sossi, Meden.
FORTITUDO: Spadaro, F. Fontano!, Famiglinolo, Spazzapan, Frangiti, Braiko, Granieri (v 75. min. Jurin-
čič), Ramani (v 81. min. Bianco).
SODNIK: Innocenti iz Krmina.
Zarja je v nedeljo doživela že tretji zaporedni poraz in tako nevarno zdrknila na rep lestvice. Po prikazani igri pa si Bazovci niso zaslužili poraza, saj so bili predvsem v drugem polčasu boljši od gostov in bi z malo športne sreče tudi izenačili, saj so imeli nekaj izredno povoljnih priložnosti.
Na začetku tekme so se gostje predstavili kot homogena in izkušena e-kipa in so že v 7. min. iz prostega strela zadeli vratnico. Kmalu pa so Zarjam prevzeli pobudo in nekajkrat nevarno streljali proti vratom. Toda v 36. min. so gostje povedli z Gra-tierijem, ki je izkoristil nepazljivost obrambe in premagal Puzzerja.
V drugem polčasu pa je Zarja popolnoma zagospodarila na igrišču, toda gostje so se odlično bratili. Edinstvena priložnost se je ponudila Got-tiju, ki pa je z glavo poslal žogo za las mimo vrat. (B. Grgič)
3. AL (skupina L): Mladosti derbi s Primorjem
Primorje — Mladost 0:1 (0:0)
STRELEC : G. Ferfolja v 70. min.
PRIMORJE :	Colautti, Castriotta,
Peirtot, W. Husu, Roiaz, Bezin, Milkovič, Bortolotti, Dimoi, Livan, Kozlovič (od 76. min. A. Husu).
MLADOST: Zatier, Lakovič, Pahor, Frandolič, Marizza, Ulian, K. Ferfolja, Gergolet, G. Ferfolja, Lavrenčič, Šuligoj.
SODNIK: Butignon iz Vidma.
GLEDALCEV: 250.
Slovenski derbi med Primorjem in Mladostjo, ki sta se sploh prvič srecala v prvenstveni tekmi, se je končal^ z zmago gostov, Mladost je namreč na Proseku izkoristila edino priložnost, ki jo je imela v dru-gem polčasu in tako odnesla dve dragoceni točki, ki pometita vrh lestvice.
Vsekakor bi bil neodločen izid brez dvoma pravilnejši rezultat te tekme, v kateri so imeli domačini bodisi v Prvem kot v drugem polčasu stalno terensko premoč. Toda obrambna vrsta Mladosti je bila vedno na mestu, tako da smo videli res malo nevarnih strelov proti vratarju Za-nieru. Na drugi strani pa so bili gostje nevarni v protinapadu z dvojico Karlo in Gabrijel Ferfolja. Prav slednji je tudi spretno izkoristil edi-no res nevarno akcijo v drugem Pticasu in realiziral odločilni gol. chneniti pa je treba, da so malo pred golom domačini zapravili 11-metrovko in vsaj dve stoodstotni priložnosti. (W. Husu)
Primorec — Barbarians 4:
(1:0)
STRELCI za Primorca : Mule v 36 tim., Stiliti v 52. in 68. min., Edvii Kralj v 74. min.
, PRIMOREC: Leone, Franko Kral; Marko Kralj, Boris Kralj, Male UjTtij, Edvin Kralj, Walter Milkovič Mule, Pavlo Kralj, Ritossa, Stiliti. Nasprotniki tiso od vsega začetk
predstavljali nobene ovire za domačo ekipo. Edini vprašanji sta bili, kdaj bodo Trebenri prvič zatresli mrežo in kakšen bo končni rezultat. Ker tehnično zelo slab nasprotnik ni delal preveč skrbi, so imeli nekateri igralci Primorca možnost, da se izkažejo, kot na primer Stiliti, pa Edvin Kralj, čeprav je med tekmo zamudil nekaj izredno ugodnih priložnosti.
Vsekakor visoka zmaga ti rešitev vseh problemov, ki jih trebenska e-kipa še ima. Treba bo videti, kako bodo igralci reagirali takrat, ko bodo pred seboj imeli resnejšega nasprotnika, kot je bil Barbarians in to bo že v nedeljo, v derbiju z do-berdobsko Mladostjo. (Kralj)
Kras — Sagrado 1:2 (0:2)
STRELEC za Kras: v 65. min. Košuta.
KRAS:	Benvenuti, Šuc, Gnezda,
Sugan, Petelin, Puntar, Mario Milič, Vidali (od 46. min. Blažina), Volo, Škrk, Košuta.
Krasovim nogometašem ti niti z zadnjeuvrščenim Sagradom uspelo iztržiti ugodnega rezultata in po dobrem začetku sedaj polagoma ekipa Krasa drsi proti dnu lestvice. Spet so »rdeče-beli« naleteli na obupno sojenje, ki jim je praktično onemogočilo vsaj delitev točk.
Po obetavnem začetku so gostje v 20. min. povedli po naivni napaki Krasove obrambe. Sodnikov »show« se je pričel v 35. min., ko je Terčon odvzel nasprotniku povsem »čisto« žogo, napadalec pa je s spretnim padcem prepričal sodnika, da je pokazal na belo piko.
Začetek drugega polčasa je bil e-nak prvemu, saj je posebno Šuc poslal nevaren strel proti nasprotnikovim vratom, a žal nad prečko. V 12. minuti pa je sodnikova odločitev
presegla vsako mejo: Volo je nekaj metrov izven, kazenskega prostora iz prostega strela usmeril žogo čez živi zid naravnost v mrežo. Sodnik je takoj pokazal na sredino igrišča, po protestu gostov pa je zadetek razveljavil, meneč, da je bil dosojen indirektni prosti strel. Lep zadetek je nato dosegel Košuta, ki je dobil žogo v kazenskem prostoru in v obratu neubranljivo poslal le-to za hrbet nemočnega gostujočega vratarja. Po tem zadetku so se krasovci srčno podali v napad, izida pa tiso uspeli izenačiti. (Z. Skupek)
ITALIJA — KAMERUN
FIFA nadaljuje s preiskavo
ZORICH — Predstavnik mednarodne nogometne zveze je včeraj zanikal pisanje tiskovne agencije Reuter, češ da je FIFA že zaključila s preiskavo v zvezi z domnevnim podkupovanjem na tekmi med Italijo in Kamerunom na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji. Nekateri so namreč trdili, da so italijansko reprezentanco oprostili, ker o tem podkupovanju tiso našli nobenega dokaza.
Kar 21 držav na prvenstvu
Italije v namiznem tenisu
BENETKE — Če bi bila prisotna še Japonska, bi bilo mednarodno prvenstvo Italije v namiznem tenisu pravo svetovno prvenstvo. Od 1. do 4. novembra se bo namreč v Benet-koh zbralo kar 187 tekmovalcev iz 21 držav. Poleg Italije, ki bo nastopila z dvema' ekipama, bodo še: Jugoslavija, Avstrija, Belgija, Kanada, LR Kitajska, Južna Koreja, Finska, Francija, ZRN, Anglija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija, Švica, Švedska, Madžarska, Sovjetska zveza in ZDA.
V prvem medsebojnem prvenstvenem srečanju sploh jé" doberdobska Mladost odnesla celotni izkupiček z igrišča proseškega Primorja
1 AMATERSKA LIGA: skupina 13. AMATERSKA LIGA: skupina M
Piedimonte — Juventina 1:1
(0:0)
STRELEC za Juventino: Krpan. JUVENTINA: Di Dionisio, Chizzo-M, Sturm, Medeot, Krpan, Taglieri, «■usso (Tavčar), Costa, Del Negro L Vižintin), Lauri, Cingerli.
Juventina je v Podgori popravila . vtis, ki ga je zapustila na prejš-1 srečanju proti Azzurri in zabe-eziia pomemben remi proti ekipi, ki r P°teguje za prva mesta. Štandrež-i so tokrat zaigrali odločneje čeprav e ne tako, kot je od njih želeti. Kljub reniu pridobljena točka daje ekipi u-za boljše nadaljevanje Nedeljsko srečanje se je začelo s PazljiTO igro obeh enajsteric, ki sta rkn Pretežno na sredini in le po-M ima s^a se Podali v napad. Nekoliko drugače je bilo v drugem Polčasu čemur je botrovala tudi sod-ntiova odločitev, ki je domačinom po-udil 11-metrovko na zlatem pladnju, tondreški branilec je namreč zrušil aPedolca izven kazenskega prostora : aanik pa je prekršek videl meter nzje vratom in dosodil najstrožjo ka-en. Po zadetku sta ekipi igrali odloč-0 111 srečanje se je razživelo.
So vod nje — Manzano 0:0
SOVODNJE : Gergolet, Damjan Vi-zintin, Tomažič, Rudi Petejan, Livijo .titin, Egon Petejan, Gril, Flore-Vìi1’ Butkovič, Čaudek, Marko Fait (Paulin).
V nedeljo je v Sovodnjah gostova-
la solidna enajsterica iz Manzana. Domačini so gotovo računali na zmago, saj so na prejšnjih nastopih prikazali lepo in učinkovito igro. Vedeli pa so tudi, da nasprotnika ne gre podcenjevati, saj se tako vedenje večkrat drago plača.
In res, Manzano se je izkazal za solidno ekipo, ki bo marsikateri enajsterici delal velike preglavice. Domačini sicer niso zmagali, vendar gre tudi tokrat poudariti izredno borbenost rumeno-modrih, ki so pa zapravili nekaj lepih priložnosti za zadetek. To jih je ob koncu tekme tudi drago stalo; gostje so namreč uspeli odnesti točko iz Sovodenj, kar je bil tudi njihov namen. (P.L)
Breg — Sant'Anna 3:0 (1:0)
STRELCA: Grbec v 35. min.. Jež v 60. in 72. min.
BREG: Faticoni, Savron, Igor Tul, Buffa, Pavletič, Grisotich, Jež (Paoli v 80. min.), Mondo, Ferfolja, Pe-roša, Miloš Tul (Grbec v 10. min.).
RUMENI KARTON: Igor Tul.
Proti dokaj šibkim Tržačanom so Brežani slavili svojo drugo zaporedno zmago. Kljub zelo razmočenemu igrišču so »plavi« zelo dobro igrali in že od samega začetka večkrat o-grozili nasprotnikova vrata. Breg je svoj ritem še povečal in kmalu povedel po zaslugi Grbca.
V nadaljevanju so domačini z lahkoto zaustavili vsako reakcijo gostov.
Smučarska ekipa ZSSDI v ospredju
Na nedeljskem suhem veleslalomu pri Mavhinjah, ki ga je SCI CAI iz Trsta priredila za smučarje vseh tržaških društev, se je v konkurenci 141 tekmovalcev zelo dobro odrezala tudi smučarska ekipa ZSŠDI, saj je posegla po nekaterih res dobrih uvrstitvah. Spusta sta bila dva, smučarji pa so nastopali pod imenom matičnih društev. Rezultati:
MOŠKI — »BABY SPRINT«: 2. Aleksander Purič (Devin); MEDVEDKI: L Andrej Kosmač, 2. Primož Kus, 3. Erik Vodopivec (vsi Breg) ; MLADINCI: L Igor Vodopivec (Breg) ; AMATERJI : 2. Vladimir Kus (Breg) ; VETERANI: Milan Škabar (Mladina), 2. Jordan Purič (Devin), 3. Pavel Fachin (SPDT).
ŽENSKE —• »BABY SPRINT«: 1. Valentina šuber (Mladina); MIŠKE: 3. Francesca Rapotec (Breg) ; MEDVEDKE: 2. Jasmin Rudež, 3. Pamela Cappellini (obe SPDT); MLADINKE: 1. Tamara Pieri (Devin).
Dobro organizirana obramba in sredina igrišča pa sta omogočili, da so Brežani še dvakrat povedli v hitrih protinapadih. Čeprav so proti koncu tekme »plavi« nekoliko popustih, je vsa ekipa opravila odličen nastop in bi lahko zmagala še z večjo razliko. V slačilnicah pa so Brežani še enkrat potrdili svojo homogenost. Vsi so mnenja, da bo prav ta komponenta privedla ekipo do odličnih rezultatov v letošnjem prvenstvu. (M. Tul)
Gaja — San Vito 1:1 (1:1)
STRELEC za Gajo: Alfieri.
GAJA: Kante (Žagar od 20. min.), Kalc, Stranščak, Bačer, M. Rismon-do, B. Rismondo, Branko Grgič, Si-monut, Lenarduzzi, Alfieri, Salvi (od 85. min. Vrše).
Gaja je na domačih tleh dokazala, da igra zelo dobro. Vsekakor pa so gostje prvi povedli po neuspešnem Kantejevem posegu. Tekla je 20. min. ko so gajevci končno izenačiti po lepem strelu Alfierija. Gostje so znova pritisnili, vendar brez uspeha.
Tudi V drugem polčasu gajevcem sreča ni bila naklonjena, saj je Bran ko Grgič po lepi skupni akciji zadel najprej prečko, nekaj minut kasneje pa je streljal v vrata, a pred gol črto so gostje žogo odbili. Tudi S. Vito bi si lahko zaslužil zmago, a je Žagar odlično zaustavljal nasprotnikove strele. Naj omenimo, da so se zeleno-rumeti požrtvovalno in borbeno borili in si zastavili točko.
(Kalc)
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 5. KOLA
Zaule - Radio Sound	0:0
CGS — San Sergio	0:4
Giarizzole - Stock	2:2
Vesna - Libertas	0:1
Domio - C. E. Prisco	prek.
Zarja - Fortitudo	0:1
Isonzo - Begliano	2:1
Opicina - Aurisina	4:1
LESTVICA
Opicina	5	3	2	0	12: 4	8
Radio Sound	5	3	1	1	8: 5	7
Fortitudo	4	2	2	0	4: 1	6
San Sergio	5	2	2	1	9: 1	6
Stock	5	1	4	0	6: 4	6
Zaule	5	2	2	1	5: 4	6
Giarizzole	5	1	4	0	5: 4	6
Isonzo	5	2	1	2	5: 5	5
Libertas	5	2	1	2	5: 6	5
Domio	4	1	2	1	4: 4	4
C. E. Prisco	4	0	4	0	3: 3	4
Vesna	5	1	2	2	3: 3	4
Aurisina	5	1	2	2	3: 7	4
Zarja	5	0	2	3	3: 7	2
Begliano	5	1	0	4	4:10	2
CGS	4	0	1	3	3:10	1
PRIHODNJE KOLO				(28.10.)		
Fortitudo - Lsonzo, C. E. Prisco -
Vesna; Aurisina - Domio, Begliano -Zarja, Libertas - Zaule, Radio Sound - Opicina, San Sergio - Giarizzole, Stock - CGS.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina L IZIDI 4. KOLA
Staranzano - San Nazario	1:1
Fossalon - Fogliano	1:1
Romana - Itale autieri	0:0
Primorec - Barbarians	4:0
Kras - Sagrado	1:2
Primorje - Mladost	0:1
Počitek: San Marco
LESTVICA
Fogliano, Mladost 7; Staranzano, 6; Fossalon 5; San Nazario, Primorje, Kras 4; San Marco, Italcantieri 3; Primorec, Sagrado 2; Romana 1; Barbarians 0.
PRIHODNJE KOLO (28.10.)
Barbarians - Romana, S. Nazario -Kras, Mladost - Primorec, San Marco - Fossalon, Sagrado - Staranzano, Italcantieri - Primorje, počitek: Fogliano.
Skupina M IZIDI 4. KOLA
Campanelle - Union	2:0
Gaja - San Vito	1:1
Breg - Sant’Anna	3:0
Olimpia - GMT	2:0
Rabuiese - Su pere affé	2:1
San Luigi - Chiaritola	2:0
Sant’Andrea - Roianese	0:1
LESTVICA
Olimpia, Campanelle 7; Rabuiese, San Luigi, San Vito 6; Breg 5; Roianese 4; Supere affé, Gaja, Sant’Anna 3; GMT, Chiarbola 1; Sant’Andrea, Union 0.
PRIHODNJE KOLO (28.10.)
Chiarbola - Sant’Andrea, Supere affé - San Luigi, GMT - Rabuiese, Sant’ Anna - Olimpia, San Vito - Breg, U-nion - Gaja, Roianese - Campanelle,
Skupina I IZIDI 4. KOLA
Medea - San Lorenzo	0:1
Mariano - Audax	3:1
Visco - Azzurra	0:2
Piedimonte - Juventina	1:1
Jalmicco - Brazzancse	2:2
Sovodnje - Manzano	0:0
LESTVICA
San Lorenzo, Mariano 7; Brazza-nese, Piedimonte 5; Sovodnjc, Jal-micco, Azzurra 4; Audax, Manzano 3; Juventina, Medea, Visco 2.
PRIHODNJE KOLO San Lorenzo - Jalmicco, Audax -Medea, Azzurra - Mariano, Visco -Piedimonte, Brazzancse - Sovodnjc, Juventina - Manzano.
NOGOMETNA C-2 LIGA
Gorizia v krizi
Trento — Gorizia 2:1 (1:0)
STRELEC za Gorizio: Ciani. GORIZIA : Attruia, Da Dalt (Righiti), Bollis, Zampar utti. Grillo, Grazzolo, Bertolutti, Modonutti, Dreo-ldni, Galvani, Ciani (Candoti).
Gorizia je, v Trentu doživela svoj četrti poraz v tem prvenstvu in sama ostala na zadnjem mestu razpredelnice.
IZIDI 5. KOLA: Fanfulla - Pro Patria 2:2; Mantova - Mira 1:0; Monte-belluna - Mestre 1:2; Omegna - Ospi-taletto 0:1; Pievi gina - Novara 0:0; Pro Vercelli - Rhodmse 2:2; Trento - Gorizia 2:1; Venezia - Pergo-crema 1:1; Viscerit - Pordenone 1:1.
LESTVICA : Pro Patria in Mantova 8; Mestre in Ospitaletto 7; Pordenone, Novara, Fanfulla in Viscerit 6; Pergocrema in Pievigina 5; Montebel-luna, Pro Vercelli, Mira, Venezia in Trento 4; Omegna 3; Rhodense 2; Gorizia L PRIHODNJE KOLO: Gorizia - Viscerit.
Naročnino Mesečna 10000 lir - celoletna 120 000	Oglati Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st.		TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
lir. V SFRJ številka 20 00 din. naročnina za /oseb mke mesečno 180 00. letno 1 800 00 din. za orga nizociie in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00 Poštni tekoči ročun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljano Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023	vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18	Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBUEST	Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275, tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI	primorski M	dnevnik	Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl» 460270 GORICA Drevored 24 meggio 1 Tel. (0481)83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Seme» Izdaje L A ZTT	fcjvjj] 6an taRmale m tiska	Trst	INIlQ «•" t*-**-* 1	1	utoMkovFIEG
23. oktobra 1984
Reagan bo odstavil vse tiste, ki so sodelovali pri njegovi sestavi
Antisandinistični priročnik dviga hude polemike v ZDA
WASHINGTON — Priročnik, ki ga je pripravila CIA in ki »poučuje« an-tisandinistične upornike v Nikaragvi, kako je treba s terorjem in umori hujskati ljudstvo proti sandinistični vladi, buri duhove v Združenih državah Amerike.
Svetovalec za državno varnost Robert Mc Farlame je včeraj javno izjavil, da bo sam ameriški predsednik Reagan poskrbel, da se odstavi tisti, ki je sodeloval pri sestavi tega »uč-
benika«, ki obsega 44 strani in ki ima naslov »Operaciones sociologicas en guerra de guerillas«.
Me Parlane, ki je dal to izjavo med neko oddajo ameriške televizij ske postaje ABC, je na vprašanje, ali bi si upali odstaviti samega šefa CIA, ce bi pač dokazali, da je sood govoren pri sestavi priročnika, odgo voril, da so slednjega napisali manj važni funkcionarji ameriške tajne obveščevalne službe.
Iz Nikaragve medtem poročajo, da so skušale protivladne sile z vojaškim napadom na neko mesto na severu države sabotirati vsedržavne volitve predsednika, podpredsednika in 90 po slancev, ki so napovedane za 4. no vember. Po trditvah odgovornega za vojsko v Managui, je vojska povsem zatrla upor ter ubila kakih 50 »kon-trarevoludonarjev«. Skorajšnje volitve so prve v Nikaragvi, odkar so odstranili diktatorja Anastasia Somozo.
Nov globinski rekord
Italijan Stefano Makula je postavil nov rekord v potapljanju brez kakršnihkoli pripornikov, razen maske in plavut. Dosegel je globino 63 metrov (Telefoto AP)
V Zafferano pod Etno redno prihajajo pomoči
CATANIA — Kaže da se je zemlja na pobočjih Etne dokončno umirila. Po potresu, ki je v petek prizadel kraja Santa Venerina in Žaf-ferana, oddaljena približno 25 kilometrov od Catanie, so reševalci postavili šotore za približno 500 prebivalcev, namestili pa so tudi poljske kuhinje.
Posebna strokovna komisija je dognala, da je bilo približno 50 odstotkov hiš v Zafferani popolnoma
uničenih, zato bodo morali še nekaj prebivalcev namestiti v hotele Včeraj popoldne je minister za civilno zaščito Giuseppe Zamberletti obiskal prav Zafferano, nato pa se je udeležil sestanka, na katerem so odločali o nadaljnjih ukrepih na potresnem področju. Škode je namreč skupno za več deset milijard lir, delavci pa so delno že popravili vodne in električne napeljave, ki jih je poškodoval potres.
Pomembno arheološko odkritje v Siriji
Italijani odkrili starodavno Eblo
DAMASK — Italijanski arheologi, ki delujejo v Siriji so te dni prišli do zelo zanimivega odkritja, ki zadeva mesto Eblo, katerega so odkrili že pred časom. Kaže, da je mesto vsaj za tri stoletja starejše, kot so do sedaj mislili in da sega tam v čas kakih 2.600 let pred n.št. Odkrili so poslopje, katerega namen je za sedaj neznan, ki pa so ga zgradili prav gotovo tristo let pred kraljevo palačo in ki je že propadlo za časa največjega razvoja te omike. Ebla je bilo zelo pomembno mesto še preden so se prikazale na zgodovinskem odru dinastije, ki jih zgodovinarji poznajo.
Ob svojem nastanku je bila Ebla pod močnim vplivom sumerske omike in drugih mezopotamskih kultur. S časom pa se je razvila na sebi lasten način in za-
dobila svoje značilnosti. O tem priča odkritje keramičnih izdelkov, ki se močno razlikujejo od mezopotamskih. Arheologi so odkrili tudi popisane tablice, ki sodijo morda v arhiv, ki ga znanstveniki še niso odkrili. Zapiski govorijo o trgovini z vinom in lesom, oba proizvoda pa sta tipična za Sirijo.
Na jugu gre skozi kraljevo palačo mogočno obzidje, ki so ga zgradili dve tisočletji pred n.št., ko so kraljevo palačo že razdejali in oropali. Zanimivo je, da kraljeva palača ni bila obdana z zidovjem. Ni šlo torej za »prepovedano mesto«, v katerem je živel kralj s svojim spremstvom, kot nekako božanstvo. Šlo je za trgovsko mesto v širokem pomenu tega pojma, kralj pa je bil nekako »direktor« podjetja.
ETIOPSKE OBLASTI NEMOČNE PRED LAKOTO KI UTEGNE UMORITI POL MILIJONA LJUDI
LONDON — »Lakota ne pozna politike«. Po vsem sodeč v ta rek nihče več ne verjame, saj je po navadi pomoč zaradi lakote prizadetim državam politično pogojena, obenem pa tudi prizadete države politično pogojujejo to pomoč.
Trenutno se s tem vprašanjem ubada Etiopija, ki po 10 letih preživlja eno najhujših sušnih ob dobi j, za nameček pa je bil letošnji pridelek izredno pičel, da bi lahko po podatkih OZN letos zaradi lakote izgubilo življenje od 300 do 900 tisoč ljudi, kar je več kot pred 10 leti, ko so zaradi podobne suše strmoglavili cesarja in proglasili socialistično oblast. Cerkvene dobrodelne usta nove navajajo, da v treh etiopskih pokrajinah Eritreji, Tigraiju in Wallegu dnevno umre zaradi lakote 250 oseb.
Že marca meseca je vlada v Adis Abebi za-
prosila za mednarodno pomoč v višini 475 tisoč ton hrane, kar pa je le polovica potrebnega, a vse, kar bi Etiopiji uspelo porazdeliti med prebivalstvom. Distribucija je namreč glavni kamen spotike pri taki mednarodni pomoči, saj poteče tudi do štiri mesece, preden po obljubi prispe živež v Etiopijo. Tu pa se še naknadno zatakne zaradi spopadov z eritrejskimi secesionisti. Pri. stojni etiopski organi med drugim razpolagajo le s 110 tovornjaki, potrebovali pa bi jih najmanj desetkrat toliko. Prav zato je etiopska vlada zaprosila, da bi pomoč pošiljali z letali. Ker do sedaj ni še dobila zadovoljivih odgovorov, je obtožila Zahod za nerazumevanje in politično pogojevanje. Resnici na ljubo pa Zahod Etiopiji izdatneje pomaga kot njeni zavezniki iz vzhodnega tabora. Polemika se je sedaj razvnela, saj na Za-
hodu navajajo po podatkih eritrejskih secesioni-stov, da so pri padlih etiopskih vojakih našli prehrambene izdelke — dar EGS. Da bi bila mera polna, je Adis Abeba septembra porabila 200 milijonov dolarjev za enotedensko praznovanje ob obletnici ustanovitve Etiopske delavske stranke, s tem zneskom bi po mnenju Američanov lahko en mesec prehranili 6 milijonov oseb. ZDA so letos poslale samo Etiopiji 43 tisoč ton prehrambene pomoči, kar je trikrat več od sovjetske pomoči vsem sahelskim državam od Atlantskega do Indijskega oceana. Polemike se bodo torej nadaljevale, pri vsem tem pa bodo ljudje še dalje umirali ne da bi vedeli za politična ozadja svojega počasnega umiranja. Razviti Zahod bo po kapljicah pošiljal pomoč, Vzhod pa bo raje pošiljal orožje in drugi strateški material.
Obsojeni voditelji prime linee
MILAN — Milansko sodišče je obsodilo skoraj vse voditelje prevratniške skupine »prima linea« na dosmrtno ječo. Sodišče je 15 ljudi obsodilo na najvišjo kazen, ostalim obtožencem pa je izreklo za 1200 let različnih kazni. Sodišče je skoraj v celoti sprejelo zahteve državnega tožilca, ki so bile dokaj stroge. Med obsojenci naj omenimo imena Maurica Bi-gnamija, Giulie Borelli, Maurizia Coste, Sergia Segia in Susanne Ronconi, ki so bili vsi deležni dosmrtne kazni. Kar zadeva tako imenovane skesane teroriste je sodnik v glavnem upošteval zahteve državnega tožilca.
m-
KALA
6.
RISE: VALTER VALENČIČ PO IVANU RIBIČU PRIREDIL B.L.
16.	»Kajpada ima Dina spet mlade,« je odgovorila Ana. »In veš, kaj je z njo?« Franca je obšlo nekaj neprijetnega. »Izpridila se je.« Franjo se je začudil. »Pomisli — en mladič je čisto črn!« »Črn?« »Vsi drugi so lepo svetli kakor psica — eden pa je črn. Kot oglje. Hecno, kaj?« »Čudno,« je rekel Franjo in postalo mu je nekako hudo. »Zdaj pa res moram iti.« Ana se je iznenada nečesa domislila. »Veš, kaj, Franjo — ampak črnega bi ti morda prodali... Bolj poceni, mislim ... Saj si si vedno želel Dininega mladiča, kajne?«
17.	Franjo je nenadoma začutil, kako mu je od vseh letošnjih mladičev najbolj pri srcu tisti črni, čeprav ga še ni videl... »Govorila bom s hlapcem.« »Po ju-žini se oglasim,« je rekel Franjo, natlačil v koš robo in se podvizal k prvi hiši. Prodajanje mu je šlo nenavadno dobro od rok — kmalu j.e prodal že drugi koš in v tovoru so bili le še trije pari cokel in dva kolobarja sira, Čeprav se je tako zamudil pri Ani, bo ostalo zlahka prodal po južini. Zaslužil je toliko, da bi morda lahko kupil Dininega mladiča...
18.	Na poti čez gostilniško dvorišče pa ga je ustavil klic. »Franjo... počakaj, Franjo!« Ana je bila vsa zasopla. »Kaj pa se je zgodilo?« Tistega črnega, veš ... Utopili ga bodo.« Franjo ni mogel doumeti. »Saj sem te iskala po vsem trgu. Takoj, ko si odšel, sem govorila s hlapcem. Naročili so mu, da mora mladiča vreči v reko. Zato sem tako tekla...« Franju se je zdelo, da bi moral nemudoma nekaj storiti. »Kje pa je zdaj?« Toda Ana ga je samo potegnila za sabo in odhitela sta preko sadovnjaka proti hiši trgovca Štefana.