LETO II.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	Štev.	3.
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
Poštnina plačana v gotovini.	CENA	DIN	2.-
Gnilo jajce
c'Osem cenjenim naročnikom in čitateljem „tfotega lista je lita vesele velikonočne pravnike
Uredništvo in uprava.
Vsem, ki prejemajo list že od lanskega leta, pa nam še do danes niso poravnali naročnine, prihodnje številke ne pošljemo več. Ker imajo od treh dostavljenih položnic prav gotovo vsaj še eno shranjeno, naj nam zato nemudoma nakažejo zaostanek.
PRVOAPRILSKA
Na željo vsega prebivalstva .Jugoslavije je postal ministrski predsednik spet d>r. Milan Stojadinovič, ki je takoj ukinil cenzuro in upeljal popolno tiskovno svobodo.
ZA BISTRE GLAVE
/. Zakaj je prvi april dan potegavščin ?
(-p?.uk iiviupuviun na as a z unmuojd iaou OAvtpA a ldojs nvp vj by{)
3. Zakaj je prišel monsignor Volo-\ sin v Jugoslavijo?
(•vpiAoinpvtofs nuvjiDi d?siqo oq)
4. Zakaj Čehom ni več do smeha? (•nip-oij yiupaspaud Aoififu dl Jd)j)
ODLOČNA ANGLEŠKA IZJAVA
London. — Chamberlain je izjavil, da odslej ne bo nobene teritorijalne izpremembe v Evropi, proti kateri ne bi Anglija najenergičnejše protestirala in preko svojih poslanikov izročila protestne note. Baje so note že napisane. ^
POTREBNA PONUDBA
Praga. — Slavni češki krotilec živali Vach-ek, ki je znan po tem, da je dresiral za skupno nastopanje mačke in miši. leve in gazele, medvede in srne, je sprejel te dni povabilo od združenih akademskih društev v Ljubljani, naj pride v Slovenijo krotit. slovenske politike za enoten nastop. Krotilec se bo prošnji odzval in upa na uspeli ker je znano, da so Slovenci inteligentnejši kakor Slovaki._________________________
ŽALOSTNO SLOVO Split. — »Vodja v pokoju«, ki je šel po trudapolnem delu na zasluženi počitek v Dalmacijo, je moral kmalu od! tam oditi, ker mu sveži zrak ni prijal. Ob odhodu je ganljivo zapel: »Adio, mare!«
EPITAF
Jan Cech pod tem kamnom leži ki bil med Slovani je dika, a meč pokosil ga ni pal je po krivdi — dežnika.
Balada v pregrešnem življenju in prežalostni smrti Mihe Lačna, Mogočnega in Velikega
O, poslušaj me, kristjan, da ne boš v pekel d’jan, ko te zgrabi bridka smrt in boš mrzel ves in trd.
Miha Lačen, oderuh, nenasitni požeruh, ropal, kradel je, moril, z žulji drugih se redil.
Miha je bil grešnik star, dela ni bilo mu mar.
Oborožen s palico strahoval je srenjo vso.
Jajca, kruh, meso in sir, štruklje, hruške in krompir, vse sosedom je pobral, ne da bi jim sam kaj dal.
Tresel se pred njim je vsak, ker je Miha bil veljak, ki je s palico grozil:
»Nihče ne ostane živ!«
Zadnjič je pri plotu stal in sosedo je zijal.
Videl je, da knedličke v skledo pravkar dala je.
On z izurjeno roko zgrabi brž jedačo to.
Vtakne v usta knedl cel, da bi bil še bolj debel.
Knedl v grlu obtiči,
Miha Lačna pa duši.
Rdeč je kakor kuhan rak, ker ne more v pljuča zrak.
KncdJ vedno bolj tišči, — Miha dušico spusti.
Iz grla pa na tla je pal, knedl, ki je — cel ostal.
Miha Lačen je umrl, ker preveč je vedno žrl. — Tale zgodba nas uči, da požrešnost dobra ni.
PO CHAMBERLAINOVEM GOVORU
Vsa Evropa je zastrmela da se je razvnela stara marela.
jjt ijt
Pa naj se marela še dalje obrača, zamujeni trenutek se vendar ne vrača.
* #
Bila bi še končno lepo narejena, le čemu je dobro, da je pozlačena?
V DROGERIJI
Stranka:	Gospodična,	prosim,
dajte mi paket »paktov«.
Prodajalka: Kaj je to, gospod?
Stranka: Ali še ne veste? To je najnovejši izraz za toaletni papir.
RDEČA ŠPANIJA »Konec rdeče Španije!«
Vsi tako zdaj govore.
Ker pa Franco je vladar, krvavordeča bo vsikdar.
IZ PREDAVANJA
»Gospoda! Pri železniških nesrečah se razbijejo, kakor uči izkušnja, vedno prvi ali zadnji vozovi, kakor se pač zgodi trčenje vlakov. Temu bi se dalo lahko odpotnoči, če opustimo te vagone in uporabljamo le srednje.«
Sodoben pastir pase svojo Čredo
PataK i žabe
Jovan Jovanovič Zmaj, umrl leta 1904
Ako ste dokolni, pr očitajte ovo,-Putuk itkraj bare držao je slovo. Slušale ga žabe velike i male,
Slutke su mu reči jedva dače kale.
Govorio patak o vrlini mira,
I da niko nikog ne treba da dira: Svaki ima pravu, da slobodno živi, Ne smeju se tlačit koji nisu krivi, Sloga, mir i ljubav blagoslov su pravi!
Zato neka niko nikoga ne davi!
Slušale su žabe ovo krasno slovo! Kad patak učuta, desilo se ovo: Jedan žabac mali, pobliže je stao — A patak ga zgrabi, pa ga progutao.
Iz ovog se nešto i naučit dude: Halje lepo zbore, a nitkovski rude..
Zadnje aprilske novice izpod Karavank
Jeseniška občina začne s prvim graditi podzemsko železnico na vodni pogon od Javornika do Hrušice, na Golico pa spelje trumvuj rut petrolej. Nekaterim občanom podeli častno občanstvo. Prvi ga bo deležen stari grobar, ki je zaslužen za občane vseh prepričanj, nikomur še ni skopal preplitve jame. Tudi voditelje občinske opozicije doleti ta čast, ker so se zadnjič postavili za vlado, dntgače pa skrbe za vesele občinske seje. — Občina na Koroški Beli prejme od KID poldrug milijon za otroški vrtec in občinske mitničarje. Po
Nahrbtnike, gamaše, žoge, aktovke, ročne torbice, denarnice, kovčege itd. se dobi pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
10.000 dobe delavci KID za pirhe. Na Jelenkamnu bo pa zgrajenih več sto najudobnejših delavskih stuno-vunj. — Aero-klub začne delati velika jadralna letala za pomoč pri morebitni preselitvi težke železne industrije na jug. — V Mojstrani začne spet obratovati cementarna v režiji SKD in Sk(Ue. Cement se porabi za nevarne razpoke v shojeni triglavski steni. Ce bo grmelo po Evropi, se
vsaj Triglav ne bo podrl!
NOVODOSPELE KANADSKE SREBRNE IN MODRE LISICE
v veliki izbiri nudi krznarstvo In izdelovanje športnih In uniformskih čepic
MARIBOR
Tyrševa ul. 7 (Gosposka ul. 37)
Obenem želim cenj. odjemalcem prav vesele velikonočne praznike!
1. april...
Današnja številka »TOTEGA LISTA« je izšla v 12.000 izvodih.
Iz kota Bohinjskega
ŽIVEGA ZLATOROGA
hočejo ujeti bohinjski lovci, mu sneti zlate roge in natakniti ponarejene, tukorekoč pozlačene. Na to vižo raj-tujo ukaniti moderne lovce na zlate zaklade, če bi slučajno škilili tudi v njihov revir. Nad zlatoroga se spravijo še to pomlad, du jih konkurenti ne prehite. Pa tudi zlatorog jim lahko uide, ker ve, da je starih pravljic konec in gre zdaj vsakomur, ki ima kaj zlata, tukorekoč za glavo.
Delo na Gospodov dan je greh, so leta in leta učili farni gospod. Pa so v fari začeli zidati nekakšen prosvetni dom in so oznanili, da delo na Gospodov dan ni več greh. Konje lahko vprežeš. tudi vole, pesek in les smeš voziti, še preklinjaš lahko, če ne gre drugače. Le denarju ne smeš vzeti. Ako ga pa vsilijo, ga moraš ponesti v farovž, du se izogneš greha in pogubljenja.
Usodno srečanje
Kdo bo kriv žabine smrti?
Sama! Čemu je kači na potu, zakaj ji sama leze v grlo?!
Telefunken aparati
na ugodne obroke samo pri
Radlo-Starkel
Maribor, Trg Svobode štev. 6 / Telefon 26-85
Zadnja slika
S to sliko zaključujemo tudi mi žalosten konec Milana Stojadinoviča. Ohranili ga bomo v lepem spominu, kajti s priobčanjem njegovih karikatur smo si pridobili lep krog novih čitateljev »Totega lista«. V znak hvaležnosti smo ga vtaknili v špirit, kjer naj v miru počiva...
V ŠOLI
Učitelj: Kako imenujemo človeka, ki prebije ves dan v gostilni? Učenec: Gostilničar ...
Greh nad samim »bol
Kovinar Janez Kimavec je zmeraj pridno garal in tovarniške gospode vselej ponižno ubogal. Sveta mu je bila njihova beseda, izgovorjena ali napisana. Najbolj je ljubil napisano, ker ga z njo niso priganjali in zmerjali, temveč so mu razlagali lepoto sožitja med ovco in volkom, skrb tovarniških očetov za njegov blagor in druge prijetne zgodbe. Dvakrat na mesec je zastonj dobival tovarniški časopis, zato mu ni bilo do drugfli listov, ker se gospodom ni maral zameriti. Onokrat je prebiral lepe besede o Ivanu Cankarju in je zastrmel v ta-le stavek:
»Kupi si njegovo knjigo, beri in beri, pa boš kmalu videl, da si - grešil nad samim seboj.«
Janeza je prevzelo. Kako naj ustreže gospodom? Knjig ni mogel kupiti. Zaslužek mu je ostal v kašti, kar je videl denarja, je bilo komaj za tobak. Knjige si je izposodil. Ves prosti čas je brskal po njih, da bi čim prej dognal, kako je grešil nad samim seboj. Na neki strani je čital:
»Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.«
Dobro nas je pogruntal kakor prerok, zato je Cankar všeč našim gospodom — si le mislil ponižni Janez, ki pa ni še rešil
NEINEL HEROLD
Maribor
dosposka ulica
Vse vrste instrumentov,
katere le želite, pri naši tvrdki lahko
poceni res dobite!
ODVEČ vse Vaše so skrbi: obleke za male in velike, srajce, kravate in nogavice, vse to Vam trgovina •
I. Preac
na Glavnem trgu
prav poceni pripravljeno drži 1
uganke glede greha, saj je bil vdan hlapec.
Brž se je spravil nad hlapca Jerneja, da morebiti dožene stvar do kraja. Bolj ko Je bral, bolj mu je jemalo sapo. Jernej je zahteval svojo pravico, hišo je zahteval in grunt, na katerem je delal štirideset let. a so ga potem pognali. Šel je nad župana in celo nad cesarja, povsod je spraševal, čigava je jablan, ali je tistega, ki jo je vsadil in gojil ali tistega, ki jo je otresel. Ko Jernej ni pravice dobil, je ipa hišo zažgal. Kimavec je bil ves iz sebe. Več noči ni spal, gruntal je, če niso gospodje ob pamet, ko v svojem časopisju priporočajo take puntarije. Po butici so mu zvonile Jernejeve besede o pravici. Tedaj se je domislil, da je njegova pravica samo vedno večje garanje, leto za letom nižja plača in ponižen molk. Nekoč so se delavski zaupniki postavljali zanj in za ostale tovarniške otroke, pa so sfrčali. Stopil je k enemu in ga povprašal, kako stoji z njegovimi pravicami. Zaupnik ga je debelo gledal, imel ga je za tovarniškega vohuna, pa je kljub temu odkrito rekel:
— Na papirju nam celo sodniki dajo prav, enkrat smo zmagali v samem Belem gradu, na najvišji sodniji. Pomaga nam pa to nič, ker ste vi preveliki figarji. Mi smo se gnali za vse vas, vi pa samo pete ližete.
Kimavec Je prikimal in odšel z bolečino
Iz Kranja
TUDI NEKAJ
Sedem let stara Farna godba na pihala v Šenčurju še ni imela čast nastopiti z — javnim koncertom. Ker godbeniki nimajo nič čuta za glasbene finese in soglasje zvokov svojih inštrumentov, bo ta novokr-ščena godba »Skaza« na veliki teden okrog cerkve — Boga strašila.
PREPREČEN POŽAR
Preteklo nedeljo so se v stanovanjskem poslopju Prosena iz Šenčurja vnele saje v dimniku, katerega pa k sreči hiša — nima. Z naporom je večjo nesrečo preprečila požrtvovalna šenčurska gasilska četa, ki je pa žal že skoro leto dni brez — članov.
ALI VESTE...
Zakaj je v hrvatskem grbu šahovnica?	*
Y dui9jqoud lfDAasau oupsA nqd.ti uivf dl Jay)
Kje je dandanes pravica?
(•nfsndop v m)
MALI OGLAS
Ako ste žalostni, ker ne morete plačati stanovanja ali davkov, ako vam stoji ekse-kutor pred vrati, ako ste že šest mesecev brezposelni, žvečite Wrigley gumi za žvečenje.
v srcu. Spoznal je, da gre res za pravico. Morebiti tudi gospode boli srce in so s hlapcem Jernejem namignili, naj se kovinarji sami postavijo za tisto, kar so nekoč že imeli in kar jim tudi gre, pa jim bodo potem dali. Mogoče jim bo zelo ustregel, če prvi sproži vso reč. Še enkrat je prečl-tal zgodbo z Betajnove, si zapomnil najvažnejše stavke, nato je pa stopil k obratnemu ravnatelju.
— Čigava je tovarna — je vljudno vpia-šal začudenega gospoda — ali je tistega, ki jo je postavil in v njej dela, ali Je tistega, ki pobere dobiček?
— Was vvilst? se je zadrl ravnatelj in skočil pokoncu.
— Pravico! se je zarekel Kimavec in že mu je bilo žal za vse skupaj. Sprevidel je, da se je zaletel, narobe je razumel pisarijo o Cankarju.
— Hinaus! je zavpil obratni direktor.
Kimavec je pokimal, pisarna mu je plesala pred očmi, znoj mu je zalival obraz, pretreslo ga je v kosteh, nikamor se ni premaknil. Polomil sem ga, polomil, mu je brenčalo po glavi. Direktor ga je zijal kakor veliko čudo. Dobro je razumel Janezove besede, zato ga je zaskrbelo, če se ni ponižnemu Kimavcu zmešalo. Telefoniral je na rešilno postajo, po gasilce in zdravnika. Janez bi se pa najrajši vdrl v zem-
V iULSi£o*japonsl£ili vodah
— Če se bomo že pustile ujeti, po-	Saj poznamo	Japonce! Ti	bi nas po
tem se obesimo le na ruski trnek.	smešno nizki	ceni prodali	pod znač-
— Bomo vsaj imele neko ceno!	ko: japonski	dumping...
wO B N OVA“ F. NOVAK
dobavlja: kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, posteljnino, preproge, linolej, zavese, železno pohištvo in otroške vozičke, najceneje
NARIBO R, Jurčičeva ulica 6
Telefon 29-05
IJo. Ko Je hotel iz pisarne, so ga zajeli ljudje, ki so mu hoteli natakniti prisilni jopič, pa se je stogotil in zamahnil z rokami. Nekaj mož je oplazil po nosovih, potem so se vrgli nanj in ga povezali. Prišel je zdravnik, ga trkal po bulici, mu potipal žile in poduhal sa.po. Izjavil je, da Kimavec ni ne zmešan in ne pijan. Kot normalen pa odgovarja za svoje dejanje, zato so mu drugi zapisali recept za ohlajevanje v Kovačevi kleti.
Na beli dan se je prikazal Janez bled in zamišljen. Tudi kašljal je. Spomnil se je Cankarjevih besedi o domovini, ki je kakor zdravje in je bil še bolj zamišljen. V tovarno je šel povprašat zaradi dela, ravnatelju se je hotel najponižneje opravičiti. Poleti je na izletu tovarniške družine z njim trkal in eksal zlato kapljico, sedaj mu je pa že drugič pokazal vrata.
— Hinaus!
Janez le odkrevsal. Poprosil je domače gospode, da bi mu pomagali, pa ni nič zaleglo. Zadnjikrat je vzel v roke Cankarja in je ves presunjen čital: O domovina, tl si kakor vlačuga!
Grešil sem nad samim seboj, si je rekel, za greh mora biti pokora. Živeti ni mogel in se je obesil. Sebi za pokoro, drugim za oromin.
Na Gorenščem je fletno
KRUH JE KRUH
Lovski tat: »Kokr čvovk k’ mam rad žvav rad hodm po bošteh, pa po pol. Zvo rad 'mam zajce, jerebice, fazane pa srne, Nejraj 'mam pa ta mvade srnce. Glih za to pa rad mav pogledam za tistm k’ nastav-lajo drat. Prov to mej’ pa porinvo u veliko komedjo. Poinislte: Zgodej zutrej, k’ je bva še trna, sm zamerkov u goš ano ubogo srno, ujeto u drat. Strašn’ se m’ je smilva. Hitr sm jo pošvatov čej’ še topva pa živa? Paj’ bva že mrzva! Vedjo gospod dohtar: Pa glili takat k sm švatov žvavco, pa se zadere na mne boštnar. Marija pa svet Jožef pomagajta! Pa mje koftov, pa davu pa’ mškov. Cev cajt sej’ dru: »Ti s zankar, ti s voviv u vozde srne!« — »O vs’ svetnič: zej bodo pa reki’ da sm jest rauf-šic, oh ta sramota!
Gospod dohtar, voni k’ so za ta višga pr’ jagrh pa poznajo tud jagršče paragrafe, al’ b’ m' pomagal? Ce bo ratov vam bom prnesu že kašne roje, k’ sm jih dobiv u drat. An tač roje so dobil vansk let u Iblan cvo ta slebrno, če že ne ta zvato mc-dajlo.«
Maribor, dne 1. aprila
/Sva/a £o<
ata sem • umut Soinunici
Na dan 1. aprila 1939 se bo vršila na Slovaškem slovesna beatifikacija patra Hlinke, tako da bodo imeli tudi Slovaki svojega domačega svetnika, ki se je poleg izredne svetosti umel udejstvovati tudi kot uspešen borec za boljšo bodočnost slovaškega naroda.
KRONIKA
— V ospredju zanimanja, zlasti prazniškega in nedeljskega, je poslednje dni kulturna senzacija, ki sc ji pravi »Jožefovanje«. Senzacija je zato, ker so vrtiljaki, — razen političnih, — v Mariboru skoro tako redki, kot kulturni dogodki, kulturna je pa zato, ker se je tiste dhi ogromno popilo in je pijančevanje naš najizrazitejši kulturni pojav...
— Tudi slikarske razstave smo imeli. Neobiskane namreč. In so razstavljala najbolj naivni ljudje pod soncem. Naj bi namesto vstopnic prodajali rajši hrenovke in špriccr, razstavljali naj bi žive modele, pa bi lahko imeli sijajno obiskane razstave.
— Predavatelji se trudijo za naš dušni in telesni blagor. Predavajo o alkoholizmu in o pravnem položaju žene. O alkoholizmu predavati je bob ob steno. To je ravno tako brezplodno, kot če bi predavali mestnemu poglavarstvu kaj o kakšni tržnici, ali pa sestavljalcem kinematografskih reklam o — pravilni slovenščini ...
— V mariborskem okolišu so našteli simpatično rekordno število — 330 gostilničarjev. Naravnost paradoksno je v primeri s tem številom dejstvo, da so Mariborčani še zmeraj žejni...
— Trgovina z belo robo tudi cvete v Mariboru. In ne razumem, kaj dviguje toliko prahu. S celimi državami bele robe počenjajo danes trgovino proti volji robe in kar javno... Zakaj potem ne bi uganjal trgovine z nekaj eksemplarčki, posebno še na skrivaj in sporazumne/ z belo roko?
— Hrvatski dnevniki so poročali bahavo o redkem pojavu v Bjelova-ru. Tam da je vsak 20.-ti meščan — Jože. Tega pa ne vedo. da je premnogo mest, kjer je že vsak drugi prebivalec — jurij...
NIČ NOVEGA
Nek častivreden možakar je imel lahkoživo ženo. Nekoč je prišel k njemu prijatelj in mu rekel: »Zaupno ti povem: tvoja žena te vara.« Možakar se ni ganil. Zato mu je rekel prijatelj: »Povem ti lahko imena: nek poročnik, nek pristav...« »Koliko jih je,« ga je prekinil mož. »Kolikor je meni znano, šest.« »Nič novega,« mu je odvrnil le-ta, »jaz sam jih poznam osem.«
POGOVORI
»To je pa trgovska akademija,« razlaga domačin tujcu, ki si ogleduje mariborske zanimivosti.
»Lepa stavba,« pravi tujec, »koliko dijakov pa študira na tej šoli?«
»Približno četrtina,« odgovori domačin.
*
.loža: Ali si videl? Ta deklica, ki naju je prehitela, se mi je nasmehnila.
Tone: Kaj to. Ko sem te jaz prvič videl, sem mislil, da bom počil od smeha.
s«
Janez gre po drevoredu, komaj naredi par korakov zadene ob drevo, se oprosti in gre dalje. Zopet zadene ob drevo in se oprosti, ko pa se mu to večkrat zgodi, mu postane preneumno in pravi: Bom raje počakal, da bo procesija mimo.
*
On: Čemu si odbila onega, ki je prišel s cilindrom na glavi in je dišal po parfe-mu?
Ona: Ker iščem takega, ki bo prišel z osmimi cilindri in bo dišal po bencinu.
*
Tinko: Ali veš kaj pomeni DZBPNINK?
Jakec: Ne.
Tinko: Vidiš, nam pa je profesor povedal; to pomeni: Društvo za borbo proti nejasnim in neumnim kraticam.
*
Satnuel, Mojzes in Aron, ki so se hoteli dati krstiti, so sedeli v veži župnišča. Prvi je prišel na vrsto Mojzes. Po dolgem čakanju se je prikazal s smejočim obrazom in odgovoril na vprašanje: »No, si vendar gotov?« »Ah, kje. še začela nisva. Sedaj sem mu šele prodal pisalni stroj.«
»AKADRMIKUS«.
Ob dobri, obilni jedači, ob pristni, poceni pijači oglejte si naš variete in srečno bo Vaše srcel
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
kavarna, bar, restavracija
USPEH PREDAVANJA
»Ali si bil pri zadnjem predavanju profesorja 13. o neolitskih najdbah na Kozjaku?« »Zal, bil sem zadržan.« Škoda. Videl bi kakšen uspeh je imel, pa samo na enem mestu. Ko je rekel namreč predavatelj: »Gospoda, s tem končam svoja izvajanja, mu je vseh deset poslušalcev v zahvalo glasno aplavdiralo.«
LJUBEZEN
Božo: »Gospodična Mici! Verujte mi: moja ljubezen do Vas sliči razburkanemu morju.« — Mici: »O sedaj razumem, zakaj mi je tako slabo, če Vas vidim.«
SKRINJICA
(Bajka za mladino)
V neki družbi je pokazala gospodinja zbranim gostom krasno, umetniško izdelano skrinjico. Tedaj se je oglasil neki gospod iz družbe:
»Jaz sem specialist za tajne ključavnice. Ta skrinjica ima gotovo kako tajno ključavnico. Videli boste, kako hitro in kako jo bom odprl.«
Gospod je vzel skrinjico v svoje roke in jo pričel obračati. Natančno jo je pregledal od vseh strani, pretipal vse ogle, pihal vanjo,* iskal po
rezbarijah tajno ključavnico, a brez uspeha. Spotil se je že, a njegov trud je ostal zaman.
Skrinjica pa se je prav lahko odpirala.
Treba je bilo samo dvigniti pokrov.
Tudi v Mariboru - nebotičnik
Maribor dobi v kratkem tudi svoj nebotičnik in sicer na podlagi najno-vejšega sporazuma 50:50 med sicer hudimi strankarskimi nasprotniki. Ker Ljubljana nebotičnik že ima, ga mora dobiti tudi Maribor. Da pa se izogne stroškom za izdelavo načrtu in tako prihrani ogromno vsoto 300.000 din, je bil dosežen sporazum. To vsoto prihranijo na ta način, da se
za gradbo mariborskega nebotičnika uporabijo že izgotovljeni in plačani načrti slavnega ljubljanskega obla-kodera.
Na smrt obsojena pravica
(Samogovor iz nenapisane tragedije)
Nekoč so rekli mi ljudje: Resnica ... Potem so vzdeli mi ime: Pravica ... Zdaj sem brez strehe le še beračica — in vsak bandit mi grzno pljuje v v lica.
Mogotci pravijo mi, da sem kuga, teptani hrulijo, da sem vlačuga —
A če umiram danes kot — prekleta, se vrnem kot Pravica in Osveta!
Od „domoy“ no
„gamspaEiof“
Kje dom je moj? Takšo popevko majo pre Cehi, pa pri nas bi si jo tiidi lehko popevali. Ne ven kak je indi, po Prlekiji mamo v vsaken vejkšnen kroji fse forme do-me, kak ti: Sokolske, Katoliške, Prosvetne, Društvene, tak ke človik ne ve, kan bi šo.
Čiijo sen tiidi, ke do v Belgradi spovali »Dom političnih invalidov«. Tan notri do prišli vsi tisti, ki do cvokali z ringlšpila, kak ste ga Vi ovokrat namalali v »Toten listi«. Za kratek cajt bodo jin notri kazali film »Mi smo mi«, ki je pret volitvami tak naglo potiivo po sveti. Za postne dni pa do vidli film »Večno prjateljstvo«. Tu do se vidli pa čiili jiliovi agenti, kak so gučali pret volitvami, pa kaj zaj faflajo.
V enem takšen »Domi« so se pret volitvami na enen shodi trije tejko drli v večno slavo Milani, ke so žvale dobili, štrtemi pa so skočile lampe is sklepof.
Pret par dnevi pa je o!d totih, pa v isten domi mejo eden guč, v keren je temi lible-nemi Milani porino v šolje najbol zavoščene vnfiče. Reka je, ke je to človik, ki je državni 'voz zapela skoro včista v grabo,
samo »Mi« smo še držali za eno ročico, pa ga rešili. Kak je to misla, ne ven, da je potli tejko guča ot sporazumov, ke ga je nilrče več ne razma.
En govornik pa je bi jo takši:
Pod Avstrijoj je rad malo »po dajč«. Da je bija pr soldotih frajtar, je doba pr fajar-veri šaržo haupmana. Ednok pa se je glih tak trofilo, ke so imeli Sokoli pa fajarver! na en den na dveh mcjaških travnikih veselico. Sokoli so prišli v rdečih robačah'malo l esne. Haupman je mejo Strahe, ke nebi Sokoli razbijali, te pa začne v senci frank-fnrterce guč: Di Sckolcn komen! Mir zajii ja auh vindiše, obar mi ti tajčn mišma corn-lioltn, di kauf uns švajne op. Heil! To bi se reklo po prleškem: Sokolci grejo! Se smo mi tiidi vindišari, z Nemci pa moremo držati, toti kupujejo od nas svinje. Zivt Bog!
Te pa so fajarverkari tarnali na nemško komando, kak bi bli na žniiri, samo ednok se je haupmani zadelo. Gda bi mogli lojtre obesiti je pozaba komando: ldakt ein! Pa je reka po prlešken: Zahakloj se! pa je tiidi šlo.
Gnes je še precik vneti Slovenec, črni po obleki no po diiši, samo »gamspart« je, vrag ve zakaj, začejo nositi beli za klobukom Da ga gamzov pri nas nega, si ga je pač naprava is svinjskega ščetinja.
No ja, vsaki ve, s čin se zakiti!
Naznanjam
da prevzamem
v soboto, dne 1. aprila
s t a r o z n a n o gostilno
M A U T N E R
v Zgornjem Radvanju 62
Potrudila se bom cenjenim gostom postreči kar najskrbnejše ter nuditi vedno pristna vina in sveža topla in mrzla jedila. Istočasno se zahvaljuje družina Mautner dosedanjim cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter priporoča novo najemnico. K posetu vljudno vabi gostilničarka
PEPCA MIHEVC
PRI SV. JOŽEFU 1939.
V gneči ljudi in zimskem mraza hodita mamica in njen sinček.
Mamica molči, pa jo sinko prime za roko in pravi: »Mama, hvala Rogu, da nisem osel!«
»Zakaj pa?«
»Pomisli, mamica, kako b; me šele potem zeblo v ušesa!«
ČRNOGORSKA ANEKDOTA
Ko je izbruhnila leta 1912 Balkanska vojna, sta se nahajala dva Črnogorca ravno na potovanju po Bolgariji. Silno sta želela služiti domovini kot vojaka. Zato sta poslala kralju Nikiti sledečo brzojavko: »Sporočite, ali se naj vrneva v Črnogoro ali naj napadeva z združenimi močmi turško armado od strani.«
Usoda prerokov svetovnega miru
Mir, dragi moji, mir. to je beseda, mir s puškami in bombami, topovi, a če čelada kje skoz okno gleda, je le dokaz, da bližajo se časi nhvi ko vse prijateljsko bo izravnano in slehernik dobi obliž na svojo rano.
Tako uče vse križem modrijani, v prerokbah rožnatih medle idealisti, ki sanjajo o večnega miru nirvani in plešejo, drhte pobožno s pacifisti, medtem ko v ekrazitu. bomb, krvi hipnozi v galopu divjem Mars se že nasproti vozi.
»Kaj bo?« trpeči svet plašno vprašuje, ko diplomatske križem švigajo rakete in vsak hajduk po svoje pravdo oblikuje, ko z vejico miru na bombi gre v posetc. Mir ali boj? I. vraga, bodi kakorkoli, čez leta. pravijo, da pride vse okoli!
Ni dolgo tega še. odkar krdelo apostolov miru in tihe sloge nenadoma tako je obviselo; sedaj vsi jokamo za te uboge —
Nemara pa se bomo naučili,
Icam jezni Mars sanjače vsakokrat prisili...
Ali še tega ne veste, da komur res dobra kapljica diši, kdor ve, kaj dobre so iedi, ta k »Love u« bo v Ljubljani šel in vina, cen bo in jedi vesel.
Prepričajte se in stopite
k „Lovcu“ - Ljubljana,
vogal Cesta 29. oktobra-Bleiwelsovn.
Po prvem obisku boste stalen gost.
NE RAZUME
»Atek, danes sem bral v ,Večerniku\ da delajo delegati Društva narodov s polno paro. Kaj pa je to spolna para in zakaj Jo rabijo?«
NEW-Y0RK 30.IV.-31X1939.
Po najnovejšem pariškem kroju izdelujem vse vrste uniform kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. — Se priporoča
IZOJSK FRANJO
UNIFORMA IN SPLOŠNO KROJAŠTVO MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 28
SVETOVNA RAZSTAVA »BUILDING THE WORLD OF TOMORROW«
bo največja mednarodna atrakcija tega leta. Užitkapolna vožnja z najudobnejšimi' parniki, obisk največjega mesta sveta in največjih znamenitosti Severne Amerike (Niagara, Washington itd.), ogled gigantske svetovne razstave. Izredno ugodna skupinska in individualna potovanja. Zahtevajte prospekte, proračune, vse informacije glede preskrbe ameriškega vizuma pri
»P U T NI K«-u, MARIBOR, TRG SVOBODE
Grad, telef. 21-22, 21-29,
Uradna potovalna pisarna in menjalnica. Glavna kolektura srečk drž. razr. loterije »VIR SREČE« PUTNIK, MARIBOR
Najnovejše tkanine čeških in angleških volnenih izdelkov za moške obleke in površnike ima stalno na zalogi tvrdka:
Fronlo Noler
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Maribor
Glavni trg 9
Memento mori
(Prosto po Prešernu.)
/.
Dolgost učenja našega je kratka, kaj cvekov že nasula je lopata, odprta noč in dan so šolska vrata, kdaj ven zletiš ne ve nobena pratka.
II.
Pred cveki nas ne ob var je koža gladka,
od njih nas pač odkup’jo kupi zbita, za čveka pač nobenega ni tata, pomaga proti njim ne prošnja staršev sladka.
III.
Naj z misli kdor lepoto ljubi čveka in pa od čveka pa do čveka leta, da šolska žetev vsak dan bolj dozori.	^
IV.
Zna biti, da kdo zdaj vesel prepeva na koncu šolskega pa dneva molče odfrčal bo: »Memento mori!«
NEVERJETNO, PA RESNIČNO
V vasi Peteline! v Prekmurju živi človek, ki ni nikomur nič dolžan. Star je dva meseca.
Kmet Jurij Griva iz Haloz je obedoval prejšnjo nedeljo pečenko.
Neki državni uradnik si je na Bet-navski cesti sezidal hišo. čeprav mu ni prinesla žena nič dote in ni bil nikoli narodni poslanec.
Vzori in boji
Kalvarija, kraj Mariboru, kaj mora trpeti vse, reva! Postala je sumu pokora, ki tujcu naj slavo opeva!
Okoli kapelice slavne vrstijo se hieroglifi in kažejo, da lahko tamkaj opravi potrebo naš — Fifi!
Izpod KaravanK
JESIH IN JESHARJI
Jesih je kisla pijača, jesharji vražji ljudje, pri njih je v časti gorjača, za boks jih skrbijo roke.
Ce žena je drugih igrača, a mož se za krili podi in svet vse po svoje obrača, moč kisa naposled shlapi.
PRVI TRAKTOR
na Slovenskem narede Jeseničani iz starega pluga, ki že čaka v polju svoje vstajenje. Pozimi se je umaknil modernemu tovarišu z one strani Karavank, ki je za reklamo razoral naš sneg. Penzijonirani jeseniški plug bo pa oral polje, sedaj dobi motor in utrdi gorenjsko baharijo z novim patentom.
DRUG JESENIŠKI PATENT so novi poklici. Poleg rokodelskih, pisarniških, delničarskih in vseh mogočih poklicev bodo uveljavljeni še podobni: pristaš opozicije, somišljenik »Totega lista«, vernik svobode, oboževalec nasilja, prijatelj Abesin-cev, ljubitelj zborovanj itd., itd. Kdor ne verjame v izum, naj pogleda v »Našega Kovinarja«, kjer pod neko izjavo lahko čita:
A. Kuhar, naročnik »Slovenca« in somišljenik režima.
CARSKE RUBLJE, inflacijske marke, stare avstrijske krone in slično papirnato valuto hvaležno sprejema odbor za volilne nezgode pod geslom: Za domače Ma-rokance!
RAZVOZLJANA UGANKA Sex-apeall je učen izraz za spolno privlačnost, za žensko zapeljevanje v greh. S tem pohujšanjem na posebnih podobicah so delali reklamo za kino iz napoleonskih časov učenci velikega inkvizitorja Angele .», Sedaj vemo, zakaj so jo 'zmerjali s cunjo. V njenih knjigah so našli premalo sex-apealla tlfl fst SJUt-9 r V '8 ta iM Iftttlfifli M-k« jh» a BiaSSi^i H58-
JUBILANTI
Slave livarji jubilej,	i
veselo vriskajo juhej, zvonove, stroje so/ulili, trebuščke mnogim poredili.
STRIC IZ AMERIKE PIŠE EVROPI
Predraga vdovica! — Silno me je ganila Tvoja bolečina. Otroci, praviš, nikakor nočejo ubogati. Če je res tako hudo, Ti v kratkem pošljem nekaj igračk, da jili malo ukrotiš in pomiriš.
Olede Tvoje želje, da bi se midva vzela, Ti moram skoraj povedati, da mi nič kaj ne gre k srcu. Marinka, pišeš, da je izgubljena. Zakaj vendar nisi bolj pazila nanjo? Marijana, praviš, da je vsa iz sebe, ker Miha tako strašno brca. Toma obhaja melanholija, poročaš. Bog pomagaj, o nobenem svojem otroku mi ne veš povedati nič razveseljivega. Dio mio, sem hotel reči, ali right, kam pa to pelje? Nikar ne obupaj zaradi svojega vdovstva! Kjer je veliko otrok, je zmeraj dosti križev, včasih pa tudi kaj veselja.
Poslušaj, ljuba moja Evropa! Za ljubezen (— saj veš, kako je moški, ko pride v zrela leta —) se ne morem odločiti kar čez noč. Za prvo silo kupi otrokom medveda. Boš videla, da bo dobro. Nekateri se ga bodo bali, drugi veselili, vsi skupaj pa nemara le pozabijo na medsebojno ravsanje. Veš, draga moja, to je za prvo silo najboljši nasvet in edina pomoč.
Ako bo pa le treba, ali right, naj pa bo. Saj veš, da stara ljubezen ne zarjavi. Kljub vsem brigam mi je slednjič le še toplo pri srcu, ko se spomnim najine nekdanje ljubezni. Ce torej res ne pojde drugače, draga Evropa, računaj name in na mojo besedo. Yes, tako bodi, ali ne?
Pozdravljena, vdova Evropa, pa nikar ne
Iz Kočevja
Pri nas nastanejo s 1. aprilom radikalne izpremembe v vseh področjih.
Promet.
Na kočevski progi prično voziti, mesto dosedanjih brzovlakov, mešani vlaki, katerim pa bodo priklopljeni jedilni in spalni vozovi.
Kavarna.
Kavarno Zurl prevzame najemnik iz Berlina. Serviral bo tudi v enem loncu.
Kino.
Nov konkurenčni kino otvorijo pri Hardeju. Predvajal bo le slovanske filme.
Selitev.
Sresko načelstvo bodo preselili v Dolenjo vas. Tako bo odstranjen prepir med Kočevjem in Ribnico.
Poroke.
Poročilo se bo vseh 130 vdov. Zato je treba le čestitati samskim zakrknjencem, da so sc odločili za ta hvalevreden korak.
Šport.
Na osnovni šoli otvorijo tečaj no-gobrca. V ta tečaj bodo sprejeti samo odrasli. Za strokovni pouk je preskrbljeno.
Žurnalistika.
Čitatelji »Kočevskega Slovenca« so se začeli pritoževati, da ima list premalo zanimivo vsebino. Zato je sklenilo uredništvo, da razširi rubriko »Duhovno berilo«.
bodi tako obupana
Ti kliče
Stric iz Amerike.
Par minut pred 12. uro
_x
Največjo izbiro najboljšega in najcenejšega blaga za moške, damske in otroške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, ojicirske in železniške uniforme dobite vedno po znano najnižjih cenah samo v
ČEŠKEM MAGAZINU - MARIBOR - ULICA 10. OKTOBRA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiniiiniiiiiniM^
Vse krojaške potrebščineI — Ostanke dobite po polovični ceni\ — Vse krojaške potrebščine 1
izum, aparat za odkrivanje ukradenega železa. Ta aparat , je bil kombinacija elektromagneta in čarodejne iskalne šibice. Kadar je pustil električni tok v svoj aparat, je ta sam ubral pot proti železnemu predmetu in ko je prispel dovolj blizu, «a je pritegnil nase. Cim večje je bilo železo, tem hitreje ga je aparat, ki ga je inženjer držal v roki, vlekel proti železu. S tem aparatom v rokah je stal Miloš Miloševič pri vratih In gorje delavcu, ki bi ipoleg saj imel tudi železo s seboj.
Pa se je zgodilo, da je Miloš Miloševič šel na dopust, domov, med svoje rojake. Ti so že bili izvedeli za njegov izum in moral ga jim je pokazati. Šli so v poslopje glavne direkcije, kjer — kakor so dejali — ne sme biti nič železa in naj ga on najde, če more. Sam gospod glavni direktor in mnogi višji uradniki so se zbrali. Miloš Miloševič je vzel svoj aparat v roke, spustil vanj električni tok in — pred začudenimi očmi svojih rojakov in prebledelim gospodom direktorjem odletel skozi trajna vrata, tako da jih je vse prebil, v tajno skladN šče za direktorjevo pisarno. Tam s-o ga našli s potlačenim, krvavim nosom in zmečkanim aparatom pritisnjenega na velikansko zalogo ukradenega železa.
Od tedaj Miloš Miloševič ni več uporab- • Ijal svojega izuma.
SLEPČEVA PREVIDNOST
Kar kdo želi. lahko dobi, prašiča, svinjo, tele, bika, ker cena res ni prevelika. Praset imamo za - ves svet, nič bistrih glav, dovolj telet,
vmes jalovih je bikov roj, kljuset, mrkačev kar nebroj Naprej, izvolite pogledati!
Kar kdo želi, lahko dobi, samo — značajnih ne ljudi.
Železničarjem čitanje prepovedano
IZUM, SAMO ZA NAS
Nekje je neka delavnica. Mnogo delavcev je tam, manj paznikov, malo itižener-jev. Največjo besedo imajo inženerji, manjšo pazniki, delavci nobene. V tej delavnici delavci mnogo delajo, pazniki manj, inženirji še manj. Je že tako na svetu.
V delavnici je mnogo železa, bakra, medi, koles, tračnic in saj. Edino, kar smejo delavci odnesti, so poleg mesečne plače umazane saje. Pelavci res pridno -odnašajo sa-
je s seboj, na obleki, na koži, v pljučih.
V delavnici je poleg starega železa tudi inženjer Miloš Miloševič. Temu se je nekoč sanjalo, da delavci odnašajo poleg saj iz delavnice tudi dragocene zarjavele kovine. Zato je obdal delavnico z velikim plotom po vzoru kaznilnice Sing-Sing. Ker ipa mu je to bilo še premalo in ker je bil zelo ambiciozen človek, je sedel mnogokrat dolgo v noč in premišljeval, kaj bi napravil. Končno se mu je posvetilo in izdelal je nov
Ljubljani
— Dragi mož, nimam drobiža! Vam bom m dala znamko za 1 dinar.
— Naj ne zamerijo, če niso morda gospa iz Beograda?!
Aprilska dobrodelnost v
VRLlXC 5KUL
OR1 CTAzH tore aijd
aluji plamnSlk
Halo, lialo! Je tamkaj Breda? Novica, draga! O, seveda!
Kar stavil bi, da ne uganeš.
No, če na stavo ne pristaneš, povem tl rajši kar tako:
Dobitek velik sem zadel!
Zdaj nama se odpre nebo.
Prej cela leta sem poskušal in samo upanje okušal, a sreče k meni ni bilo.
Ondan pa pri PLANINŠKU, draga,
me sreča sreča sredi praga; zdaj kmalu lahko svatba bo.
Zato srce vsem moje reče:
Le pri PLANINŠKU vir je sreče!
Kdor lioče, stopi naj z menoj
in kupi srečko naj takoj
v glavni kolekturi »VRELEC SREČE«
ALOJZ PLANINŠEK
LJUBLJANA, Beethovnova 14 Telefon 35-10
Gradbena sezona siromakov
V Rožni dolini si j e mizarski pomočnik S. prigaral bore hišico, ki mu jo je mestna oblast prišla — podret.
X
l
Na svoji zemlji svoj gospod nekdaj je bil naš mali rod
zdaj ne dovoli lastnih vrat sirotam — slavni magistrat.
ANEKDOTE
SHAKESPEARE IZ GEOGRAFIJE — CVEK
Da najbrž malo ali pa celo nič ne ve o Češki kak afriški črnec, azijski rumenec ali amerikanski rjavec, zelo radi verjamemo, se zato prav nič ne razburjamo in mu kar brez besed odpustimo.
Če pa kak naš kratkohlačnik ali kaka kratkokrilka ne ve za ta ali oni kraj, o katerem čivkajo že vsi vrabci na domači strehi, potem je mnogo jeze, slaba ocena v dijaški knjižici in doma potok solz.
Otrok se ne sme blamirati, odrasli in izobraženi človek seveda še manj. In res! Da ne pozabimo vse geografske znanosti, zato skrbe zelo uslužno razne vojne, ki z dneva v dan z neko imperialistično silo seznanjajo svoje interesente sedaj z Mandžurijo, Kitajsko itd. Vojne so torej potrebne že iz splošno kulturnih interesov. Če jih ne bi bilo, bi se inteligent pač prečesto blamiral, kot se je to zgodilo v naših dneh pred očmi naše šestošolke največjemu dramatske-mu pisatelju vseh časov in vseh dežel — slavnemu Angležu W. Shakespearu.
Ako ne morete verjeti, samo vzemite v roke njegovo dramo »Zimska pravljica« in videli boste napisano črno na belem (v slovenskem prevodu na strani 64 in sl.):
Češka je pusta pokrajina ob morju. Nje-
ne puščave so zloglasne zaradi zverin, ki tam žive. Tam je tudi dovolj samotnih mest. Ob bregovih Češke pristajajo oceanske ladje, seveda samo tedaj, kadar ne razsajajo morske nevihte.
DRASTIČNO
Advokat dr. Valentin Zarnik, znani slovenski .pisatelj in politik, je znal kmete na meh odirati in bil v občevanju z njimi zelo surov in drastičen v izražanju. Ko je nekoč nekemu kmetu dobil pravdo in mu zaračunal masten honorar, prosi kmet Zarnika, da bi mu odpustil nekaj goldinarjev.
Zarnik: Oče, Vi boste vzrok, da pojdem danes bos domov!
Kmet: Zakaj, gospod dohtar?
Zarnik: Zato, ker Vas bom tako v rit sunil, da Vam bo čevelj notri ostal.
JANEZ ZLATOUST
Pisatelj in advokat dr. Janez Mencinger je znal s humorjem prebresti tudi marsikatero težavo v družinskem življenju. V skrbi za sina Janka, ki je bil zelo redkobeseden, je vprašal inštruktorja, kaj bo treba ukreniti, da bo Janko napravil zrelostni izpit. Ta niu je odgovoril, da bo Janko gotovo naredil maturo, če se mu bo le ljubilo odgovarjati na postavljena vprašanja.
Nekaj dni nato je dobil Janko .pismo od
svojega očeta, ki mu piše: »Bliža se matura. Ti si krščen na ime sv. Janeza Zlato-usta in ni treba, da si pri maturi Zlatoust, . ampak bodi vsaj Janez Odipriust!«
SLOVENSKI ASKAR
Največji slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je pel o sebi, da »moja Muza ni mehkužna, bledolična gospodična«, ampak da »v levi baklo, v desni handžar kvišku dviga«, se je ob izidu prvega snopiča Pleteršniko-vega slovensko-nemškega slovarja 1895 hudo razburil, ko je čital, da pomeni aškrc odrezek. Udaril je krepko po mizi in dejal:
Jaz sem askar, bojevnik in junak — ne pa odrezek!
Atentator
V Ljubljani črno beli mladeniča so imeli, ki znal zobe je dreti, z motorjem okrog drveti.
Nič več ga ni na cesti, nikjer v prelepem mesti, Šentjakob ga pogreša, brez njega oder peša.
Fant ima svoj teater, sameva kakor pater in tuhta, kaj stori jezika ost ljudi.
Da Milanova duša prišla bi v nebo, to krivdo mu poskuša naprtiti nekdo.
Iz Kranja
Recept doktorja iz Kranja Mladi doktor, mož pravice, bo spremenil svetu lice zmešal med seboj stanove in razburil vse duhove.
Ni mu paragraf zadosti, razen doktorske norosti mu je tudi silno sveta obrt predragega očeta.
Če vzamemo recept njegov,
Ki je na Kranjskem čisto nov, bo zdaj že vsak inteligent še rokodelcem konkurent.
Bo •pilil ključe advokat, koval kobile diplomat, vole paral bo zdravnik, ometal dimnike sodnik.
če pojde stvar naprej to pot" bo mežnar več kakor gospod, natakar več ko hotelir, berač raztrgan pa bankir._______
V Ljubljani dobe kolporterji „Toti list44 v trafiki „ Ahčin44, v Frančiškanski ulici. Tam tudi lahko vsakdo list naroči. - Drugi pa ni nihie upravičen karkoli pobirati za naš list.
Olepševalno društvo a la Pariš
Takšni so Ribničanje ...
OLEPŠEVALNO in, podporno ori/Atvo r* VIČ-ROtNA DOUNA
[tarče društev manjka kje, v Ljubljani jih imamo
več ko nakan peklenski sam hudič!
Je dosti tajnih, javnih, zakonitih, med vsemi krono nosi — Vič.
Za lepo ilovnato blato vneti v Pariz poslali tajnika so ti možje, da preštudira, kak možgani gnili z barjansko šoto se suše.
Od Rožnika še čez Tržaško cesto lepota nova v lužah zdaj cvete, po njih možje pogumno hodijo ponosni, po njih otroci blatni se pode.
Vse za napredek, dvig, lepoto — če ne ljudi, vsaj starih plank, s katerih publika zavzeta izve o smrti znancev vseh in znank!
Lepo velikonočno darilo,
potice, šartlne, sveže pecivo, čokolado in kekse kupite najugodnejše v
Slaščičarni ILICH
Maribor, Slovenska 6
podružnica Meljska cesta 2
PRIJATELJSKI POGOVOR
— Vi ste popoln idiot!
— Na žalost sem tudi jaz o tem prepričan.
— Od kdaj pa?
— Odkar dobivam ideje, ki so podobne vašim.
Kako je Farbarček romal na sejo...
Nekoč je v Ribnici služboval sodnik, ki je bil dobričina in prijatelj cvička. A ne samo s cvičkom, tudi z ribniškim Farbarč-kom sta si bila prijatelja. Pa se zgodi, da je bil sodnik premeščen v Novo mesto. Komaj se tamkaj dobro ogleda, piše Farbarč-ku pismo, hvali nov kraj in pristni cviček, ki ga točijo v Novem mestu. Končno povabi Farbarčka, naj ga obišče.
Toda Farbarčkova žena bi gotovo ne bila zadovoljna, če bi ji mož povedal, kain namerava. Zato je le-ta brž poslal prijatelja v bližnji Ortnek, odkoder inu je poslal brzojavko, naj se »naslednji dan udeleži važne seje trgovske zbornice v Ljubljani«. Zena čita brzojavko in je bila ponosna, da je prav njen mož edini od vseh ribniških trgovcev povabljen na sejo trgovske zbornice. Seveda ni niti malo ugovarjala in je moža rada pustila z doma.
Mesto v Ljubljano, se je Farbarček odpeljal kajpa v Novo mesto. Tamkaj sta si s prijateljem sodnikom privoščila cvička čez mero. Na poti proti domu pa se je Farbarček v resnici odpeljal v Ljubljano, kjer je na trgu kupil za ženo lepe solate in še marsikaj, kar se v zimskem času dobi samo na ljubljanskem trgu. Ko je potlej doma ženi izročil nakupljene stvari kot »dokaz«, da je bil res v Ljubljani, bi bilo vse dobro, če bi v času, ko je on spal ne prišel v hišo pismonoša, ki je prinesel dopisnico iz Novega mesta, naslovljeno na Farbarčka, na kateri je zaprepaščena ženska čitala opomin hotelirja, kjer je Farbarček prenočil: »Pri računu za prenočnino je sobarica pozabila vračunati tudi znesek 45 din za razbito svetilko, ki Vam je sinoči po nesreči padla z nočne omarice... Blagovolite ta znesek naknadno poravnati. Z odličnim...«
Kako se je potlej Farbarček pomenil z ženo, tega pa Ribničanje nočejo izdati. —
Po sladkor so šil...
Trije ribniški trgovci so se napotili v Kočevje, ker je bil tamkaj pri grosistu sladkor pri zaboju za 30 din cenejši kot v Ljubljani. Naročijo vsak nekaj zabojev, v krčmi pa so se zasedeli in zakasnili vlak. »Kar je, je,« so dejali in noč prekrokali. Vsak je zapravil 300 dinarjev. Proti jutru so naročili avto, ki jih je zapeljal prot! Ribnici. Na Hrvači, v vasi zunaj Ribnice, so veleli avto ustaviti. Izstopili so, si v bližnjem grmu urezali palice, si oprašili hlače in čevlje ter peš prikolovratili v Ribnico.
Žene so bile doma vso noč v skrbeh. Ko pa so se brihtni možaki pričeli izgovarjati, da so morali čakati grosista toliko časa, da so končno zamudili vlak in da so se peš morali podati iz Kočevja v Ribnico, ni niti ena godrnjala. »Ubogi moj revček, zato sl tako utrujen in prašen,« je vsaka dejala, umila moža in ga spravila v posteljo.
»Vi greste tudi noter?«
Stari ribniški Marko se je v krčmi opil. Ko je vstal, plačal zapitek, je zadovoljno brundajoč odprl vrata, da bi odšel domov. Toda luč, ki je visela na stropu za njegovim hrbtom, je vrgla senco na steno veže. Marko pa obstane na pragu in de s prijaznim glasom svoji senci: »Aha, vi greste tudi noter? Prav, prav, le pojdite, saj sem vam pravkar prostor napravil...«
Tikitaki in kino ...
Ribniški trgovec Šmalc se je pred vojno napotil s prijatelji v ljubljanski kino »Ideal«. V družbi je bil tudi Tikitaki, največji fant iz Ribnice. Ker so zamudili predstavo in je bila dvorana že temna, so vsi, ki so v kinu že bili, sedli na svoje prostore, le Tikitaki ni znal potegniti sedeža navzdol. Vsem se je čudno zdelo, kako da je sedeči Tikitaki čudno majhen, ko je drugače vendar največji od vseh. Ko ga hoče Šmalc šepetaje baš vprašati, kako je s to zadevo, se obregne Tikitaki na ves glas:
»Kruote, pejmo že ven, jaz ne morem več čepeti...«
Zgodba o rebrcah.
Živel je pred leti v Ribnici star možiček, ki je bil velik babjek. Povabil je neko vdovo, naj pride zvečer v Terilno jamo, da ji bo dal prekajena rebrca. Vdova pa, ki je možička poznala, je zaupala tajno njegovi ženi. In zvečer, ko je možiček vzel iz dima poslednji kos prekajenih rebrc, je mesto vdove odšla v Terilno jamo na sestanek — njegova žena. Dobila je rebrca. Naslednji dan pa jih je skuhala za kosilo. Možiček začuden vpraša: »Ja, kje si pa še dobila rebrca, ko smo jih že davno pojedli?«
Ona pa: »Sinoči sem si jih prislužila v Terilni jami!«
SITA ZA TOČO
Ko je predlansko poletje toča razbila vse posevke na dobrepoljskih njivah, so hudomušni Ribničanje zbrali zbirko za ponesrečene sosede iz Dobrepolj. Zbrali so mnogo vreč krompirja in koruze. Vse to so poslali Dobrepoljcem, zraven pa dodali še nekaj sit in pismo s sporočilom:
»Zvedeli smo, da je pri vas padala debela toča ter vam vse pobila. Pošiljamo vam nekaj krompirja in koruze, za vsako hišo pa po eno sito, da boste drugič lahko točo prej presejali, da ne bo več tako debela padala, kakor zadnjič«.
RELIGIJA
Kjer iti Boga, šopiri se hudič, ki liže se potuljeno ter bič vihti nad hrbti našimi.
A kjer je Bog —
tam kriz ko gora je visok...
" 1 ! '.	čič-
Avtomobilska nesreča
Največ avtomobilskih nesreč je v zadnjem času med samimi lastniki avto-šol. Samomorilci, najnovejše in najsigurnejše sredstvo za selitev na drugi svet je: kot sopotnik zapeljati se s šoferskim učiteljem v okolico Maribora. Poškodovane avtomobile
pa bo mogoče lahko porabilo društvo mariborskih malih harmonikarjev...
KATERE LADJE SO ZASIDRANE V DOMAČEM PRISTANIŠČU?
Žena — trgovska ladja.
Mož — vlačilec.
Tašča — križarka.
Domači prijatelj — torpedni rušilec.
Mn In Kožen profesorja Eberllna
Vseeno je, kje in kedaj se je to zgodilo, saj je dovolj, da se je zgodilo.
Z univerze sta se poznala profesor Eber-lin in novo imenovani suplent Vimperl. Zato se je tudi suplent Vimperl obrnil takoj na profesorja Eberlina, ko je prejel obvestilo, da je dobil službo na istem zavodu, na katerem je že služboval Eberli«. Ni se motil: tovariš Eberlin mu je preskrbel vse, kar je mogel: stanovanje s hrano, celo pričakoval ga je na kolodvoru, ipeljal ga k ravnatelju in popoldne v družbo. V prijetnih spominih na nekdanje dijaške čase sta šla prijatelja dobre pol ure v breg, da dosežeta gozdno restavracijo1, kjer se shaja Eberlin s svojo družbo. Danes pa je bila sobota in zato gotovo ne bosta samevala. In ko vstopita, je - bila družba že zbrana, skoraj že razposajeno dobre volje. Eberlin hiti predstavljati družbo novodo-šlemu tovarišu: Tu je učitelj Čedenšek s svojo mlado soprogo, tu Tavšek s svojo zaročenko, tu Frišek s svojo sestro, tu ad-junkt Raločnik, tu sodni pripravnik Majhenič, tu odvetniški kandidat Teran, tu učiteljica Fazarin, tu še privatni uradnik Cetinšek in končno še visokošolec Peter Vovk.
IDEALNI ZAKON
igra v enem dejanju.
Predsoba v poltemi. Izza zaprtih vrat se sliši moški in ženski glas, radio in smeh.
Mož (vstopi, obložen s paketi. Obstane in prisluhne. Odloži pakete, pristopi k vratom in tiho potrka).
Mož: Prosto?
Glas iz sobe: Ne! .
Mož: Škoda.-., (vzame klobuk in odide).
SPRAVA
»Slišal sem, da.se je najin tovariš Danilo pobotal s svojo ženo.«
»Res je; zdaj je Danilo vse, kar mu žena skuha, žena pa bere vse, kar Danilo napiše.«
Vsi so se prav prijazno pozdravih z novim gostom: čas je potekal v najboljšem razpoloženju. Bila je sobota in nikomur se ni mudilo domov. Sami mladi ljudje so veselo besedovali, prijateljski kramljali, polagoma poskušali že peti; tudi pijača jih je ogrevala, navduševali so se za vse lepo in blago, v prvi vrsti pa so hvalili pravo in iskreno prijateljstvo. Ni trajalo dolgo, ko so smatrali tudi že novega profesorja Vimperla za svojega prijatelja. Mladi visokošolec Peter Vovk se je kmalu ojunačil ter predlagal splošno pobratimijo, kar so seveda vsi odobravali. Žrtev po-bratimije je bil seveda samo profesor Vimperl, kajti vsi drugi so se že davno tikali. Profesor Vimperl je moral po običaju piti skoraj z vsakim kozarec vina ter mu stisniti desnico in se z njim poljubiti. Izvzete niso bile niti mlade dame, kar je bilo za požrtvovalnega Vimperla vsaj tolažilna nagrada. Pozno v noči so se vsi vrnili v mesto ter v nedeljo menda prevar-vali svojega mačka.
V pondeljek pa je nastopil novi profesor Vimperl zopet čiste glave svojo službo. Sam ravnatelj ga je pripeljal pred osmi razred ter mu ob vstopu želel mnogo uspeha . in zadovoljstva v službi. Profesor Vimperl se mu je hvaležno priklonil in jo mahnil za kateder. Ko pa se je ozrl po
Reklamne notice
Jutri igrajo pretresljivo tragedijo »Divja raca«. Naslovno vlogo igra gospodična Mi-kuševa.
Tajinstvenost Niagarskih slapov v zvočnem filmu. Originalni posnetki teh slapov, ki so bili napravljeni na »Plitvičkih jezerih«, vas bodo prevzeli.
Jutri v »Ljudskem domu« svetopisemsko »Trpljenje Jezusa Kristusa«. Križ mu je dobavila iz prijaznosti tukajšnja mizarska tvrdka Lim.
Gasilska četa v Žejni vasi uprizori v nedeljo pretresljivo komedijo »Sveta Genovefa«. Solze, do srca segajoče, vam bodo lile radi čistega življenja te svetnice. Njen čisti dobiček je namenjen nabavi nove brizgalke.	,	|	i
razredu, pa je zagledal tu in tam kak znan obraz. Komaj je pomislil, pa se je že spomnil: tu v prvi klopi sede gospa Cedenžko-va, poleg nje Tavškova zaročenka, tam v tretji klopi Friškova sestra, poleg nje učiteljica Fazarin, tam zadaj pa vsi' znani gospodje: Cetinček, Frišek, tam na desni Majhenič poleg Friška, za njim Teran in Raločnik in čisto sam v zadnji klopi kraljuje v znak posebnega nezaupanja razrednikovega Peter Vovk, ki je stavil tisti prelepi predlog o pobratimiji v soboto tam [v gozdni restavraciji. Vimperl se je vgriz-' nil v ustnice, zbral vso energijo in po nekolikih uvodnih besedah prešel k predmetu. Rdečica na licu je pač izpričevala začetnika ...
Ko pa je ura minila, je šel profesor Vimperl v zbornico, kjer je prilepil svojemu prijatelju Eberlinu mastno zaušnico... Tovariši so osupli gledali razkačenega začetnika Vimperla in krotkega Eberlina, ki se ni niti poskušal braniti... Radovedni so bili, kaj je vdarilo med ta dva, pa tega niso mogli nikoli prav zvedeti; saj sta oba molčala:	Vimperl in Eberlin. Prijatelji z
gozdne restavracije pa niso zvedeli tudi nikoli, kaka kazen je doletela njihovega zaščitnika profesorja Eberlina.
Pst.
Karo ♦ čevlji
za pomlad in poletje
Bogata Izbira Zmerne cene
lllllllllllllllllB
Številke in uspehi govore!
Bezjakove razredne sreCke so zadele samo v zadnjem fasu sledeče dobitke:
din 2,008.000'— sreika štev. 68.326 din 1,002.000'— srefka Stev. 59.971
din 301.000'— srečka štev. 83.526 din 200.000'— srečka štev. 34.210 din 100.000'— srečka štev. 88.192 din 100.000’— srečka štev. 86.831 din 100.000'— srečka štev. 7.336 din 100.000'— srečka štev. 77.664 din 100.000'— srečka štev. 4.648
in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 dinarjev itd. — Kmalu se prične
novo kolo državne razredne loterije!
Kdor še nima srečke, se naj nemudoma in zaupljivo obrne na našo
hišo sreče in pooblaščeno glavno kolekturo državne razredne loterije
bančno poslov. Bezjak
v Mariboru, Gosposka ul. 25, tel. 20-97
Cela srečka stane din 200'—, polovica din 100'—, četrtinka din 50'—.
PAR KRATKIH
VEDNO V POKLICU
V trgu Sv. Jedert je zbolel posestnik in mesar Miha KoStrun na plučnici. Zena je šla k edinemu zdravniku v trgu. Ni pa ga našla doma, ker je odšel baš istega dne na daljše potovanje. Slednjič se je spomnila, da je v trgu tudi živinozdravnik. Mislila si je: konji, krave, svinje, psi in druge živali zfcole včasih tudi na pljučnici. Živalsko telo pa sliči človeškemu in zakaj ne bi mogel živinozdravnik pomagati bolnemu možu? Živinozdravnik je prišel, pregledal bolnika in mu predpisal neko zdravilo kakor ga je uporabljal v takih slučajih pri živalih. Zdravstveno stanje pa se Koštrunu le ni zboljšalo. Zato ga je živinozdravnik še enkrat pregledal. Ko pa je odhajal, je. rekel vznemirjeni ženi: »Vaš mož je res težko bolan. Predpisal mu bom drugo, še uspešnejše zdravilo. Če pa to ne bo pomagalo, ne preostane drugega, kakor da ga v sili zako-Ijete in napravite iž njega klobase.«
HIGIENA
»Zakaj si odpovedal stanovanje z vso oskrbo, ki si ga imel pri Korenovih?« »Ker je bilo tam preveč umazano in nehigienično. Pomisli: tri leta setn bil pri Korenovih in sedaj sem opazil, da niti kopalnice nimajo.«
FOTOGRAFIJA
Nekega milijonarja so vprašali bližnji sorodniki, kaj bi mu naj dali za bližnji rojstni dan, da bi imel res veselje. Milijonar je nekaj časa premišljeval in rekel slednjič: »Veste kaj? Le redkokdaj smo vsi skupaj. Najbolje je, da se damo skupno fotografirati. Tako bom imel najlepši spomin na vas.« Nato so se podali vsi k fotografu in na rojstni dan je sprejel milijonar zaželjeno darilo. Dolgo je ogledoval bogataš sliko svojih dragih sorodnikov. Slednjič je poklical 'svojega vratarja, mu izročil fotografijo in rekel: »Peter, le poglej si natančno te obraze. Če bo kdo izmed teh ljudi hotel priti v mojo vilo, ga nahruli in ga vrži na cesto.«
OTROK
Nestrpno sedi mož pred spalnico in čaka
veselega dogodka. Slednjič pride zdravnik in mu pravi: »Dobili ste krepkega in zdravega sinčka.^ Čudno je le, da izgleda kakor kak zamorček.« »Sem si že mislil,« mu odvrne mož. »Ko sva šla z ženo na poročno potovanje, sva prišla v neko malo podeželsko mesto, kjer je bil ravno cirkus. Tam je nastopal kot rokoborec nek močan zamorec. Nekoč zvečer je šla moja žena mimo cirkusa. Zagledal jo je zamorec in tekel za njo. Moja žena mu je komaj ušla. Mislim, da se je revica takrat tako prestrašila, da je porodila sedaj črnega otroka.« »To je že mogoče,« odvrne zdravnik. »Povejte mi sa-
mo: ali ni morda mogoče, da je zlobni zamorec Vašo ženo le dohitel?«
JASNOVIDNOST
»K vedeževalki pojdem, da mi vrže karte. Pada bi vedela, če mi je ostal zvest in če me še vedno tako vroče ljubi, kakor mi zatrjuje.« — »Tvojemu možu pač lahko zaupaš, saj je dober in pošten.« — »Kdo ipa govori o mojemu možu?«
ZLATA JAMA
Joško Kumar je kupil trgovino, ki pa n! uspevala, čeprav je trdil prejšnji lastnik ravno nasprotno. »Vraga, saj ste mi rekli, da je to zlata jama,« ga je nahrulil Kumar. »Res je,« mu je odvrnil prejšnji lastnik, »in bom to tudi vedno trdil. Najmanje 100.000 dinarjev šem zakopal v to prokleto jamo.«
ANGLEŠKA FLEGMA
Nek angleški lord se je vozil z brzovla-kom iz Londona v Dover. Spotoma se je zadel brzovlak v nek potniški vlak, pri čemur je zgubilo življenje pet ljudi, med njimi tudi lordov sluga. Mirno je sedel lord v kupeju 1. razreda. Tedaj je prišel k njemu sprevodnik in mu rekel ves preplašen: »Strašna nesreča, pet ljudi je ubitih.« — »Pes, oh,« je odvrnil lord. »Med temi je tudi vaš sluga. Raztrlgalo ga je na šest kosov.« — »Res, oh,« — »Kaj naj napravimo z revežem, mylord?« — »Prinesite mi tisti del mojega sluge, v katerem se nahaja ključ mojega kovčeka.«
Pinter & Lenard
trgovina z železnino in puškami
Maribor, Aleksandrova cesta
niniiHniiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiHiNiniiiuiuiiiii
se priporoča cenjenim odjemalcem za nakup
Evlalija in Telesfor
Evlalija in Telesfor to sta zakonski parček, ki njune harmonije ni zadel noben udarček.
Nikdar nikoli ni bilo med njima združbe sence, ker bil je Telesfor možak zavidne res potence.
Evlalija kočljive je stvari za se držala, za Telesi or jeve reči privatne pa ni znala.
Tuko vsak zase srečno sta po svoje pač živela, ljubila sta prisrčno se in druge rada imela ...
Ni maral Telesfor planin in utrudljive hoje, ■ preden šel bi en meter v breg, bi dal življenje svoje ...
Tako prišel je tisti dan, ko se je posloviti treba bilo Evlaliji, na drugi svet oditi...
Poslednjič Telesforu vest je žena izprašala, da bi pomirjeno lahko v nebesa odfrčala...
Priduša se antiturist:
»Turizem, veš, sovražim, vendar pri njem zaklinjam se, da tebe potolažim:
Z a vsak skok preko ojnic naj le meter v breg se plazim, in videla boš, da jaz še — krtine ne pogazim!
Pomirjeno Evlalijo nato je smrt pobrala, v nebesa z angelci potem je lahkih kril sfrčala ...
Kot ženske vse, po smrti še Evlalči je imela neznanski firbec in zato brž daljnogled je vzela.
Namerila je na zemljo, iskala je povsodi,
Če res preljubi Telesfor še meter v breg ne hodi...
Ga na krticah ni bilo, ki jih je polno polje in tudi na Kalvariji ne, ki metrov gor dovolj je ...
le odložiti rešpetlin veselo je hotela, kar — Himalajo uzrla je in — kap jo je zadela ...
Njen Telesfor, ki se nikdar ni meter zganil z mestu, dosegel ziluj po metrih je sam vrh — Mont Everesta..
Trajni kodri, lepi in trpežni, samo v salonu
KOCPEK-BAJl
Maribor, Cankarjeva ulica
J
Dobrodelnost
Pri dobrodelnem koncertu društva »Dečji doni« bi morala sodelovati operna pevka Evlalija Kričač. Koncert pa je bil odpovedan in pevka ni mogla nastopiti. O tej nezgodi je pravila svoji tovarišici Elviri Krulc. Ta pa jo je potolažila: »Kar nič se ne razburjaj. Saj obstoji tvoja javna dobrodelnost ravno v tem, da — ne poješ.«
IIK-OETKERjev
PECILNI 1'ltAŠEK IN VAN1LINOV SlAIIIHIIt
NE UPATI, TEMVEČ SE BATI
Dvorni svetnik v p. Miha Potrč je bil star že nad 70 let. Nekoč je srečal na ulici nekega dobrega prijatelja. Sporočil mu je, da se je pred kratkim zaročil z neko dvajsetletno gospodično in pristavil: »Glavna stvar je, da imam na stara leta red in mir. Zena pa bo dobila po moji smrti lepo pokojnino. Otrok si seveda ne morem več želeti.« »Želeti ne,« trm je odvrnil odkritosrčni prijatelj, »ampak — se jili bati.«
NEVESTA
»No, Božo, kako ti ugaja moja nevesta, ki sem ti jo včeraj predstavil?« »Čestitam ti, prijatelj. Izvrstno! Oči ima kakor srnica, ličica so kakor kri in mleko, njeni zobje pa so pravo čudo moderne tehnike.«
SLIKAR
K nekemu slikarju je prišla starejša dama in ga prosila, naj jo portretira. »Nemogoče,« ji je odvrnil slikar, »slikam samo pokrajine.« Gospa pa je le vztrajala pri svoji želji. Slednjič se je slikar udal rekoč: »Morda bo le šlo. Saj sem slikal včasih tudi stare razvaline.«
Ali hočete prijeten dom in sodobno gospodinjstvo?
Potem si nabavite:	za svoje stanovanje primerne svetilke,
za Vašo kuhinjo odgovarjajoče plinske ali električne kuhalne aparate in za Vaš dom neobhodno potreben izprašilec, ki Vam je najboljši pomočnik v gospodinjstvu. — Pred nakupom pa se posvetujte in oglejte neobvezno našo zalogo vseh električnih in plinskih aparatov in potrebščin.
MESTNA PODJETJA * MARIBOR
PRODAJALNA: Glavni trg 14 - Telefon štev. 25-23
I
II
Cankar, tendenca in pedagogika
Pri praktičnih izpitih učiteljev-pripravni-kov X	je	bila na nekem učitelji-
šču reprobirana neka kandidatka zaradi naloge o zgodovini slovenske drame. Dekle je pisala zlasti o Ivanu Cankarju tako, kakor se ji je ta genij pokazal v svojih nesmrtnih delih. Daje je direktor izjavil, da je naloga sicer odlična, a jo mora vendar odkloniti zaradi — levičarske tendence.
Reporter, ki mu je dogodek v potrdilo brezhibne modrosti naših veleslavnih pedagogov po naključju prišel na ušesa, je tisto noč na Cankarjevem grobu zagledal gornji prizor in slišal ta-le pogovor:
Kandidatka (solzna in potrta, vendar še polna zaupanja): »Dragi Ivan, povej ml, prosim, ali naj verjamem tvojim delom in svojemu občutju, ali komisiji?«
Cankar (čisto kakor nekdaj v življenju): »Nič ne maraj, deklič! Ko bi taki pedagogi lahko odločali, bi Cankarja na slovenskih tleh nikoli ne bilo —«
Da je boljši in mnogo cenejši
Čebokli-Ieu milini suhor
zna že malone vsakdo.
Kupujte tudi Vi kekse in suhor v
pekarni Čebokli
Maribor, Glavni trg 9
Dober klej na Gorenjskem
Veter je moža odnesel — a plakati so ostali.	13
Dobro robo iz Ljubljane, dober »klej« so nam poslali.
Spremljevalci so zbežali, vojskovodjo zapustili.
.Le plakati so na stenah kot pred meseci so bili...
KORIST ZA DRUGE
Če član si kakšne zadtuge, vsak dan ti res bo lažje, namreč samo v — denarnici, ker vse plačuješ dražje ...
V tem zadružanu ugodnost je, v tem je korist zadruge, da to pač le ugodnost je in le korist za druge ...
1, april —
PRIJATELJICE
Ana: No, kako ti je všeč Ivan?
Ema: Ivan, najin kavalir? Kako pa tebi ugaja?
Ana: Danes sva se zaročila!
Ema: No, potem mi ne ugaja.
Za pomlad in leto kupi le kvalitetne čevlje
Robinšak,
Maribor, Glavni trg 11
Najnovejši pomladanski vzorci so prispeli
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, CveUlčna ul. 12. Tiskala »Ljudska tiskarna« s Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V, Eržon v Mariboru.