tezice stezice stezice stezice stezice stezice stezice stezice stezic Tretja številka Stezic prinaša; /V. Jurčičev dinar Ob >1it e rarnem večeru MLADI LITERAT s Aleš; Formula Aleš; Misli na. Casablanco Ale-Š; Telegram brez plačanega odgovora Vane; Kako spomini umirajo Aleš r Balada Aleš; neskončnost končnosti Vane; Daleč od samega sebe Carmen; Življenje Vane; Hrepenenje Staša; Samota Aleš; Rad bi povedal nekaj o umetnosti Kitajske misli /zbral Dane Breščak / Densov; Cesta in jaz Densovs Tekanje Vane; Nihče ne vidi sonca 3 4 8 8 9 10 11 12 14 14 15 15 16 18 19 19 20 Janez Penca; Kaj me kot Človeka posebno moti 22 OGLEDALO ŠZD; Ni prostora in časa 23 ' SKŠ; Praksa 23 j. ESŠ; Kaj veš o Prešernu 24 Gimnazija; Sedma umetnost na pohodu 24: \ A f v j/. STEZICE, list novomeških srednješolcev, izhajajo enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor; SLAVKO SFLIHAL (glavni urednik), DAHE BREŠČAK, ZDRAVKO BUDRA, RADII.KA DUNATO (odgovorni urednik), LIIIA GOLEŽ, MARJETA ROBIČ, MILE KUMELJ, PROF. JOŽL SEVER (mentor in korektor). Rokopisov ne vračamo. Cena izvoda 60 din Naslov uredništva; Gimnazija, Novo mesto,, Cesta herojev^. .ČIČLV LINAR AKCIJi* JURČIČEV LINA iv AKCIJ/ JlL.ČlcLV LlIBui AKCIJA JURČIČE Gotovo ste že slišali ali brali, da so stiski gimnazijci sprožili akcijo "Jurčičev (novi) dinar . Lenar, ki bi ga na ta način zbrali, bi skupaj z denarjem, ki gc* bo prispeval Republiški zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane, bi porabili za popravilo Jurčičeve rojstne hiše na Kuljavi , razen tega pa bi, če bi bilo dovolj sredstev, uredili še etnografski muzej. Akcija je vsekakor hvalevredna, čeprav se zdi, da ni dovolj dobro organizirana. Ker je tudi naše uredništvo mnenja, da bi bilo škoda prepustiti Jurčičevo rojstno hišo, pomemben kulturni spomenik, in številne etnografske zanimivosti tega predala slovenske zemlje, ki ga je za vedno ohranil v svojih dalih naš priljubljeni pisatelj-rojak, smo se odločili, da med novomeškimi srednješolci začnemo pobirati ''Jurčičev dinar" za obnovitev njegovega domačega ognjišča. En novi dinar tudi za dijaka ni prevelik denar in mislimo, da ga bo vsak iz srca, zares rad prispeval. Spomnite se pri tem, da je Josip Jurčič v svojem-pripovednem delu upodobil domače življenje v preteklosti in sodobnosti ter opravil med Jloven-ci pomembno družbeno in nerodostno nalogo. 3. maja bomo praznovali 85. obletnico Jurčičeve smrti; njegovega spomina ne bi mogli oočastiti bolje, kot da zberemo denar za obnovitev njegova hiše na .iuljavi. La to več kot zasluži, zgovorno pričajo njegova dele. Sezite po Lesetem bratu, Lomnu, Hčeri mestnega sodnika, Cvetu in sadu, Sosedovem sinu, Lektorju Šobru ali Juriju Kozjaku ali katerem drugem njegovem delu. Spomnite se, o kakšnim veseljem ste prebirali Jurčičeve mladinsko povesti, kako ste živeli z junaki njegovih del in trepetali zanje. Spomnite se, da je Jurčič eden najpriljubljenejših pisateljev med Slovenci. Bil je velik človek in pisatelj, pristaš svobodomiselnih in narodnostnih načel, z vsem srcem predan svoji domovini in svojemu rojstnemu kraju. Ne pozabite tega, prispevajte novi dinar, mislite na rodove, ki bodo prišli za nami iri ne dovolite, da bi zob časa uničil še živ spomin na velikega sina slovenske zemlje, JCSILA JURČIČ. . Letošnji literarni večer mladih literatov, ki sodelujejo pri Stezicah, je minil. Mnenja o njem so deljena, še posebej pa o kvaliteti posameznih del. Prav zato smo se odločili, da izvedemo med našimi bralci in poslušalci na literarnem večeru, malo anketo. Žal se nekateri niso hoteli odzvati in tudi zapisati svojega mnenja, a tudi teh nekaj odgovorov, ki smo jih zbrali, zgovorno kaže, 'kakšen je vtis, ki so ga zapustili stezičarji. Prof. "VELJKO TROHA: Pozdravljam aktivnost stezičarjev tudi v smeri, kakršno so pokazali na nedavnem literarnem večeru. Posebno je ta večer uspel v organizacijskem smislu, saj je potekal lopo, načrtno, brez zapletijajev. V razglabljanje o vsebini se je v kratkem mnenju težko spuščati, imam pa '/tis, da publi— - ka, h kateri se prištevam, ni mogla dojeti umetniške vsebine _ tako, kot je bila doživeta tedaj, ko jo je avtor oblikoval. Razlog za to je najbrž v tem, da je bila v ospredju posredovane poezije predvsem forma, ki je navaden ljubitelj poezijo ni preveč vajen. Vsekakor pa jo kar tragično, da večina poetov, katerih dela so bila posredovana na literarnem večeru, misli predvsem na hudo, na smrt, ali pa se vsaj ukvarja z mislijo na smrt. Manjka optimizma, vere v življenje, pa tudi v tako, ki ga je treba izboljšati in se zanj boriti. Saj si boljšega življenja ne moremo ustvariti s tem, da ga ignoriramo, da se od njega obračamo proč, temveč da ga živimoin ga skušamo spreminjati. Ne morem si kaj, da si ne bi predstavljal umetnosti bistveno v drugačni luči, kot si jo predstavlja avtor pesmi Rad bi povedal nekaj o umetnosti. Zdi sc mi, da si s takim, rekel bi, ironičnim pogledom, ne moremo pridobiti publike, za katero de— ■ jansko ustvarjamo. Prof. ELZA DOBOVŠEK: Bil je topel in svetal, literarni večer stezičarjev. Zazdelo se mi je, da bo tak , že ob vstopu in ob pogledu na preprosto, a estetsko urejen oder. Nimam namena ocenjevati poezije mladih, ki smo jo slišali ta večer. Mene je prevzele njena človečnost. Nič junaškega, kot da mladi ljudje nimajo prilike, srečevati resničnih junakov — vendar je iz tekstov, posebno iz veznega teksta, odseval iskren, samosvoj duh mladosti. Mladina si bo ustvarila nov svet. Zato no mara zaključevati stavka le z eno piko, ampak vsaj s tremi... MOJCA MODIC: Literarni večer Stezic je potekal v znaku moderne poezije. Čeprav se slišijo različna mnenja o moderni umetnosti, vidimo, da jc našim mladim literatom ta pri srcu. Ob domiselni in učinkoviti sceni in režiji je poezija naših mladih ustvarjalce' vsaj vzbudila v nas zanimanje za moderno smer v umetnosti, če že ni "vžgala". Ugajala mi je poezija Mirana Koviča, posebno pa Splihalova. Njegova pesem Neskončnost končnosti je nam mladim še prav posebno blizu. Ljudje se pritožujejo nad izrazom "avantgardnepoezije, ki je nov in zato res marsikomu tuj, a Če hočemo, ga razumemo. Tako kot mladi lahko ljubimo Bacha in moderno glasbo, naj tudi starejši vsaj skušajo razumeti poleg starejše tudi moderno poezijo. IRENA GLONAR; Letošnja literarna bera Stezic je precej skromna. Šebolj kot ob prebiranju našega glasila smo to občutili na literarnem večeru. Prireditelj je za ta večer dovolil nastopiti le štirim avtorjem, žal v škodo večera. S tem je večeru,ki je bil sicer solidno pripravljen, odvzel pestrost. Manjkalo nam je drobnih, občutenih pesmic, ki jih lahko hitro razumemo in nas tudi zadenejo. Zakaj je bila Bariča Videčnik zastopana le z eno pesmico? Zakaj v Stezicah objavljeno Nočkino V ulici na pol pozabljenih spominov ni bilo sprejeto v' ta večer? Zakaj je smel Slavko Splihal nastopiti kar z devetimi deli, da je ta večer izzvenel pravzaprav v njegov večer? (Podatek ni toč-en, S. Splihal je sodeloval na literarnem večerna le s sedmimi deli, P, Skal namreč ni njegov psevdonim, kot meni avtorica tega prispevka. —op. p.) Zdi se mi, da bi nekatere njegove pesni lahko izostale, zlasti tista Rad bi povedal nekaj o umetnosti, v kateri je povedal zelo malo. Tudi pesmi, iz katerih smo slišali Lorco in še koga, ne spadajo v javnost. Zame je bila od njegovih najboljša zadnja pesem Neskončnost končnosti, sicer pa so mi najbližje in najbolj razumljive Kovičeve pesmice. Prof. VIDA JELENIČU Mladim avtorjem, ki so se nam predstavili s svojimi literarnimi deli na minulem večeru Stezic, gre za njihovo delo vsekakor priznanje. Scena in režija sta vredna vse pohvale. 0 poeziji sami so mnenja deljena. Ugajale so mi Kovičeve pesmi,' priznati je treba, da j c v zadnjih letih precej napredoval . Splihalova poezija, še posebej Rad bi povedal nekaj o umetnosti, je bila mnogo težje razumljiva, zato se ne upam soditi o njej. Zadnja pesem večera, njegova Neskončnost končnosti, pa je povedala marsikaj o mladih in mi je močno ugajala V Stezicah samih pa sicer pogrešam prevodov, ker se mi zdi, da bi dobri pesniki lahko tudi dobro prevajali. Nekateri menijo, da v Stezicah sodeluje premalo avtorjev, meni pa se zdi, da se danes preveč ljudi "ukvarja" s poezijo, tako da je včasih težko ločiti dobro od slabega. RENATA BAGER; Po mojem mnenju je literarni večer Stezic odlično uspel —dokaz, da smo gimnazijci tudi sami sposobni organizirati kvalitetno kulturno prireditev. Soditi o pesmih je precej težko ker avtorji uporabljajo nov način izražanja svojih misli in čustev. 0 tem novem slogu so mnenja precej različna. Zdi sc mi, da ga vendar ne moremo odklanjati, saj smo na literarnem večeru slišali nekaj lepih pesmi. Morda res niso vse na najvišji ravni a vendar je večer uspelin mislim, da bi javnost, ki današnjo mladino tako rada kritizira, lahko pokazala več zanimanja za literarni večer Stezic. LEON KOROŠEC, sodnik za prekrške mladoletnikov2Literarni večer Stezic je bil zame prijetno doživetje. Efektna odrska scena, vezni tekst in recitatorji, ki so podajali literarna dela mladih tekoče in prepričevalno, so napravili name zelo lep vtis. Recitirana dela so mi ugajala, pogrešal sem le vedrine in optimizma, brez Česar si ne morem predstavljati mladega človeka. Želim, da bi se spet videli! FILIP ROBAR: Umetnost je vselej upor proti brezupni mehaniki življenja. Umetnik, ki se upira vsiljivemu, banalnemu ritualu vsakdanjosti, je tisti, ki stopnjuje svobodo človeka in sveta. Naše konkretno družbeno življenje je postalo mehanika, naši človeški odnosi mrtvaška ladja, polna plesnivih in donečih puhlic. Vsako dejanje mladega človeka, ki hoče nagristi mrtvi oklep te tihe, potuhnjene ladje, je odsev upornosti, dobre, zdrave upornost upornosti človeka. Večer poezije, ki so ga pripravili sodelavci Stezic, je tako dejanje, ne glede na kakovost pesmi in proze, in člov-e-teu je prijetno, ko zapazi, da njegovo bližnje okolje ni zgolj mlaka čemerne, vdane, zbirokratizirane in stehnizirane usnulosti. Sodelavce Stezic in vse mlade nekonformistične ljudi bi rad srečal pri še doslednejšem preglabljanju človeških odnošajev in pogledov na vrednote današnjega človeka. Prof. IVAN BEZNIK: Skupno mladim pesnikom Stezic je, da zavračajo Schopenhauerjevo "čisto oko sveta", brezinteresni kult Minerve, kontemplacijo Zepota, privzdignjeni mir umethosti. "Bit je strašna, gledanje blaženo"; njihove pesmi rastejo na kamnih "strašne biti" , ne pa iz larpurlartistične iluzije gledanja. Razumejo naš čas; NE ESTETIKA, AMPAK BIVANJE. Slavko Splihal: Žal mi je, da si mojo pesem Rad bi povedal nekaj o umetnosti nekateri tako napačno razlagajo. Zgodilo se je; ...potegneš dolgo dolgo dolgo Črto pa jo pogledaš pod mikroskopom in si razočaran... zakaj v resnici; ...umetnost je iti in vse drugo naravnost... kNapravili so jo krivo(v pomenu neravno). Pozabili so pri tem, da , noben vzrok ni nekaj absolutnega in da je treba dejstva logično povezati, Če se med seboj pobijajo, se pravi? negirajo negacijo. Očitajo mi, da so besede po smislu in pomenu razmetane in zmetane, ker stoje tako, kot jih mislijo ali mislimo v življenju. Ker govorim o umetnosti, ki ne bi smela biti to, pa ji nekateri tako vrednost priznavajo? Ali nimajo ti nekateri za umetnost Beatlese in njim podobne, osladne filme? Se mar res ne menijo za denar? Očitajo mi, da so bile nekatere besede na literarnem večeru izgovorjene v smislu, kot bi poslušalci sodili med zagovornike take -g- "umetnosti" . Prvič, govoril sem v tretji osebi množine". Drugič, tega nisem očital nikomur v dvorani, če pa kdo misli, da se je to tikalo tudi njega, ima prav. Tisti, ki ve, da ni tak, si tega gotovo ni vzel k srcu, besede so zadele le tistega, ki se je Čutil prizadetega. Mislim tudi, da v ironiji ni nič tako zelo slabega, ča dejstva niso iz trte zvita. In niso, to mi morate priznati. Mnogi nam očitajo tudi, da smo pesimisti.Mi sami se ne čutimo taki, a je že tako, da se človek v (trenutni ) žalosti laže izpove. Dikamor pa ne vodi to, da bi izpričevali to, česar ne vidimo, da 'bi vpili o o o kako smo zadovoljni( kako prav ima Šalamun), Če to nismo. Morda pa so pesimisti tisti, ki jih tako moti pesimizem(če naj mu tako rečem, čeprav to ni dober izraz) v naših delih in ga tragično jemljejo. Mi ga ne! KoČem naše in moje poezije proglašati za visokoletečo umetnost, ker to v resnici ni. A: saj smo še mladi in lahko le obžalujemo, da nas nekateri niti ne poskušajo razumetm. In še tc, ker nekateri menijo, da je moj pogled na umetnost zgrešen:ironičen sem do tistih, ki mislijo drugače kot jaz: ;i . . . in mnoge stvari bodo umrle a umetnost ne bo :: dokler bo še kaj človeka" g 'k , X jStMipttata Šiirftiiuti.. . ...... r «BBH»|[p|niipHfllrniHWMHi|j I S . ____ H K 1 J ‘ ' —- - 1 ——1 - m = I o? 5L' 6 s i fž 1" L F K '■5 •— =■ n ~v F i: 6 r- | f. | I hS L; ; M ■ji B ti r ■ STnZICI, april 1966 7 \ o_ecA o o rglas poginulega v puščavi povsod so razžrti rjasti križi in soba 13 pomeni nevarnost in bedaki umirajo v petek in sedmi dan je počival bog gradite barke zabijte svoj razum v deske in ne molite nrvLA,tl TirL xxUC$iBtQraC(y II n'y a pas de rose Cans epines vrzite tiste vrtnice proč ker me ubijajo ne morem več hrepeneti ne morem te več imeti rad razbiti kozarci ljubezni na mizah pokritih s krvjo me bijejo po očeh gnila misel mi je skalila spomin meseci z ananasom in brez ananasa banane pozabil sem jih zaželel sem si iti v belo mesto sedel bom pod zelenimi palmami v hladu pred menoj bo klečala vročina balzam za oči sonce nad oazo veliko sonca moram imeti da si bom zaslužil boljšo smrt in vode mnogo vode in zelenih rastlin svetlobe rv školjko polno morja si bom obesil okoli vratu in odpiral jo bom vsak dan malo razkrila se bo prav počasi morda bom našel v njej biser kaj bi z njim poglej mesec je vzšel pa je še vedno tema kupil bom mnogo svetlobe in banan in še mnogo školjk iz nekaj belih lat bom zbil barko prostora bo le za dva morda bom pustil med vejami del sebe ne bom vesel srca ne morem izžgati rad bi razbil svoj prozorni oklep in zasadil mahagonijevo drevo sredi bele oaze nikoli ne bom postavljal križev zakaj bi razpenjal svojo dušo nanje in se ujel v elipso vrnitev je odhod enkratnost postaja enolična steptane misli so razbile temo ena in ena ostaja dve listi v vetru krvav211 j2 izobesil sem svoj ponos _ ;_.0..N03TI, Vir VIVI ..NOSI OL PONIŽANJ... Iz francoščine prevedel Lanči Breščak Mokra drevesa, mokra cesta, mokro kamenje. Nikamor ne moreš sesti. Svetlo okno v daljavi. Spomeniki! Snobizmu, spominu, spoštovanju??? Ciprese.,.Pogloj roke: stare so in izmučene. Dež prši. Drobne kapljice prodirajo skozi tkanino. Počasi in z gotovostjo, še cigareta, ugasnp. Vsi vstanimo! Vi in mi. Veliko nas je. Podobni smo si, enaki. Zgnili ste in mi gnijemo. Spomeniki snobizmu, spominu??? Star pes... Utrujeni koraki v mraku. Za—la—jaji Nisi prebral k knjige o telepatiji? Nitke, kovinske in trdne umirajo v drhtenju. Kruha! Svež hrusta v.ustih ves bel, sladak. Kar misli si. Objemi drog... Kolega, imaš cigareto? — Imam,,na. — ’ zdaj sem bil na delu... —Dobro, že dobro.., Koraki skozi mrak. Dež še vedno rosi. Poženi se v vodo, odleglo ti bo. Požgana drevesa v neonu... Ah, kaj bi to. Ne maram tegš.. Kaj, ko bi vseeno...? Neumen si in postaneš neumnejši. Razvoj... da, da. Ne pitaj lačne gosi! Crknila bo! Kaj, Če ne pade na zemljo, kaj potem? Nič. Pada. Kaj, če ne pade? Kdo? Kaj? Kamen. Mora. ISKRUOE Noč... Iskal jo je v gozdu, pa je ni našel, ker je bil pregost. Iskal jo je po ulicah in cestah, pa je ni našel, ker so bile pretemne. Iskal jo je ob reki, pa ni slišal njenih korakov. Še vedno išče... Iskal jo je na cesti. Črna, asfaltna se je vila p-rcd-fi pred njim. Povsod tišina, Čudovito prepletena s šumenjem reke. Njegovi koraki so zamolklo udarjali ob asfalt, črn in masten. Nenadoma—ni bil več črn. Zasvetil se je v Čudežno lepi barvi, še šumenje reke se je izgubilo. Sam jo bil, popolnoma sam... Zakaj sem tako sam? Ali sem res sam? Ne, nisem. Pa vendar sem sam. Še nikdar se nisem našel v ogledalu svojih želja. Lepo bi bilo, ko bi se našel", potem ne bi bil več tako sam. Nasmehnil bi se, razprostrl roke, čeprav so zdaj tako trudne... Ni te, ni... Iščem te. Zakaj tudi ti ne iščeš? Ne maram te take! Išči oči, ki božajo, išči ustnice, ki šepečejo — ljubil bi. Išči, čeprav ne najdeš. Lepo je iskati, lepo je iskati... A zakaj se obračaš? Ne hodi, slišiš! Ljubim te, ljubim, lju... Glas se je izgubil v asfaltu, v šumenju reke. črn je bil spet asfalt, slišalo se je šumenje reke — on pa je ležal na cesti , — mrtev... L A L I L 1 Iv A T Lan raztrgan azbest gori nihče ga ne more pogasiti in v tem je lepota ciprese se upirajo vetru in v tem je lepota Lan je raztrgal tkanino in jo vrgel med ptice demonov in jo vrgel v luže blata komaj rojen je odšel ne žalujmo, za izgubljenim to ostane med nami nekje daleč od nas v nas azbest je zgorel ostala so črna vlakna tkanine tkanine oblačimo se v lepoto nihče ne vidi sonca tudi mrtvi ne in so med nami zgorelo je daleč ugasnilo pepel žerjavica vedno tli to je žerjavica nihče je ne more pogasiti tli v duši kot greh ki ga odpusti lahko le bog mnogo lepoto je v iskanju in tudi mrtvi iščejo in tudi živi iščemo iščemo iščemo prekmalu bomo umrli in mnogi umirajo nihče jim ne piinese rož in v tem je lepota in tudi rože so lepe in tudi ti boš umrl in nihče ne bo bral knjige in listi bodo odprli svetu dušo in žalovali bodo ptice demonov so ovile dušo in jo ponesle med križe železne križe nohlepa križi na nebu križi v duši križi v vetru razsodniki vseh pravični sodniki globoko v nas ciprese se upirajo vetru in v tem je lepoto in v tem je lepota mehki prsti ostanejo nemi r -ztrgani ,'sosi bele tkanine C v : M v C ui pec sto e a iu 6a s/a Novomeške bole za zdravstvene delavce deluj e v dokaj svojevrstnih, e tudi težkih razmerah. Obiskuje jo nad sto deklet, šola pa ime tudi izredni oddelek«, de tri lete gostujejo deklete pod tujimi strehami: v prostorih novomeško Gimnazije, v bolnišnici, v 2avodu za zdravstveno zaščito in v šolskem centru za gospodinjstvo. Kaj pravijo o tem same? "Naš delovni dan je razdeljen ne teoretični in praktični pouk E S teoretičnim začnemo š~le ob dveh popoldne, prakso pc. opravljamo po okupinah dopoldne; med šolskim letom jo moramo opraviti na vseh oddelki-'1 novomeške bolnišnice. Navedno delujejo na šolah dru&e stpnje poleg mladinske organizacije tudi različni krožki, v katerih s„ dijaki lahko po lastni vol ji ^udejstvuj e jo in teko koristno izkoristijo svoj prosti č«-s. Žal pa na naši šoli razen aktiva Z«IG na deluje noben krožek, pa tudi. v mladinski organizaciji delo ne teče, kot bi moralo. Za to je več vzrokov. mCn glavnih j„ verjetno pomanjkanje izkušenj, velike težave pa imamo tudi s časom. Naj bo tako ali drugače, še mnobo naporov bo treba vložiti, da bomo lahko rekle, da smo aktivne mladinke. mislim, da bi dijakinje naše šole nujno potrebovale marksistični krožek, saj je družbenopolitična vzgoja pri nu.s precej pom'.nkljiva. iudi klub OZN bi nam bil dobrodošel, kojti sodobna mladina mora biti seznanjena z vsemi svetovnimi dogajanji. Iudi dramski in druge podobne krožke bi rade imele, da bi popestrile z njimi noše življenje, ki se odvija K med šolo in pr ktičnim delom.. ..os je, da nam praksa obremeni naš delavnik, m vendar je v tem tudi naša prednost pr cti diugimi novomeškimi srednješolci. led bolniki, ljudmi, ki hrepene po zdravju, spoznavamo življenje. Ob njihovem trpljenju in bolečinah, ob njihov mr trudnem nasmehu se učimo. lo je naša šola, šola, ki sc je ne da nadomestiti s predavanji. V prihodnjem šolskem letu se bomo, tako upamo, vselili v novo šolo. Tako bo rešen problem prostorov pa tudi za izvenšolsko dejavnost bo ostajalo več čuac.'' oiTLCA FIS 1 .m. površinah gojimo krompir, pšenico, silažno koruzo in koruzo za zrnje. ^azen ta^a imamo vsako lato tudi poskusne posevke pšenice v sklopu Kmetijskega inštituta Slovenije, ev .do nedavnega smo imeli n,- naši šoli tudi drevesnico, Lede z ukinitvijo Sadjersko-vinogradniške smeri pouk,.-. smo izgubili tudi to in zdaj imamo le š. sadovnjak v bližini šole. miu šolo pu skrbno uioju- C Xv D PiBAiž&A Kmetijska šola na Grmu ja edina v Slovenija, ki ji je še uspelo obdržati kmetijsko posestvo. Zola ima hmeljišče v Srebrničah, vinograde na Zrški gori in v Srn o len ji vasi 'cer travnike, kj„r dobimo dovolj krme za živino. Na njivskih c- c l - r a jemo tudi šolski psrk= Lijaki četrtega letnika opravljajo le delovodsko prale s o , imajo pa tudi strojne in traktorske vaje. Po učnem načrtu moramo imeti petnajst ur praktičnega dela na teden, vendar pa včasih delamo še dlje. Lenar, ki ga zaslužimo z delom nud šolskim leto.:., hrani gospodarska skupnost šole, porabimo p~> ga za ekskurzije in organizacijo šolskih proslav in zabav« Naša praksa pa se ne konča s koncem šolskega letaj obvezno enomesečno prakso im mn o tudi med počitnicami o rr i in drag. letniki jo opravljajo na šolskem posestvu, medtem ko dijaki tretjega letnika odhajajo v zadruge in posestva po vsej Sloveniji in celo v tujino = j£-ko je v zadnjih počitnicah več dijakov bilo v Avstriji, dva pa na Nizozemskem in Lanskem. Ldrna umc/th o Obletnico smrti našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna smo kot slovenski kulturni praznik proslavljali na različne načine, navadno smo v okviru dr-matskega krožka pri mladinskih ureh organizirali razredne proslave. Letos pa smo se odločili, da priredimo tekmovanje z naslovom "Kaj veš o Prešernu?"= Tekmovalo jo trid set dijakov,ki so bili razdeljeni v šest skupin. Vsaka skupina je dobila pet vprašanj in za vsako seveda po pol minute za premislek. Zmagovalca so določila šele dodatna vprašanja, člani te ekipe pa so za nagi-_d o dobili lrešernove "Poezije m pisma". jggKr. AVBELJ st n er pohodu Krožki, ki -vsaj po imenu- so na gimnaziji, se ne morejo in ne morejo razživeti, izjema je le prirodoslovni krožek. lilmski krožek, ki je po stari navadi Čez zimo sladko spel, sc je ob zgodnjem pomladanskem vremenu spet prebudil in r«sno prijel za delo. rri tem seveda ne gr-e pozabiti, da so se njegovi člani (in članic^) odlično odrezali na oddaji Spoznavajmo svet in domovino v Ljubljeni, kar je sicer že precej zastarela novica, a je vendar vredne vsej omembe. Ra*.en omenjenih dveh d^la le še klub OZN, vsi dru0i krožki pa spe spanje pravičnih. Članek ni nikakršen slavospev filmskemu krožku. Primer le kaže, kako malo volje je treba, da delo teče, še več, de krožek odlično dela. mladi pristaši sedmo umetnosti bodo namreč posneli kratek dokumenatrni film z delovnim naslovom 'Tržni dan v Novem mestu'. Nihče od njih ne pričakuje bogve kako kvalitetnega filma, toda hvalevreden je že njihov namen. ..orda bo kdo ugovarjal, češ, če je denar, se že da delati. F s. ni res l Treba je najprej nekaj pok .zati, da denar pride. Prav tega se večina krožkov premalo zaveda, ko tožijo, da ne morejo delati le zato, ker ni denarja. Verjetno manjka predvsem volje, te pa se za denar ne da dobili. Film je vsekakor zanimiv noskus, saj se v Novci, mestu, še posel’ n o na tržni dan, zanimivi motivi kar sumi ponujajo. Z gotovostjo lahko txdimo, da bomo film kmalu lahko tudi videli. X l '-'f] C LuvMU h$X jpOiife no frndt*v OGLEDALO ,0| ITvS. Ibt Dosti je stvari na tem svetu, ki me motijo, da, celo take so, ki. vzbujajo v meni dvom v človeka in ga slikajo s tiste strani, ki je najbolj živalska. Lahko bi rekel za krivico, da me pretrese, ali za pohlep, da me ujezi. Toda najbolj me zmrazi, ko pogledam na ljudi, ki se utapljajo v*denarju, ki skrivajo v sebi eno samo misel; divjo gonjo za materialnimi dobrinami, v kateri pozabijo na svoje pravo, humano bistvo. De morem govoriti o posameznikih, ki jim en novi dinar pomeni več kot deset Prešernovih pesmi, o takih, ki so v ži vijenski borbi postali stroj, hladen, jeklen, brez duše. Toda taki so, srečavamo jih vsak dan in se tega niti ne zavemo. Spomnil sem se na Kosovela, na predavanje, ki mi bo ostalo vse življenje v srcu. Beseda predavanje ni primerna za to, kar smo slišali od dr. Bratka Krefta, boljši izraz bi bil -razodetja”. Šele ko sem zaslišal njegove besede, ko sem sprejemal tisto, za kar je Kosovel živel, sem začutil, koliko človeku pomeni duša, ki dela iz telesa človeka. Dvorana, kjer smo prizadeto poslušali Kosovelov dih, kjer smo prvič videli njegovo dušo, je bila kot izumrla. Pa kljub temu je vse živelo, bolj kot kdaj prej, telesa so postajala ljudje. Duše so se v pravem pomenu odpirale in mislim, da bi tudi največji materialist moral priznati v tem trenutku triumf ideje. Vsi smo pozabili na denar, ki nam življenje dela kruto, dolžniki so pozabili na dolgove in trgovci—če so bili med nami—na številke. Vsi pa smo bili dolžniki— Kosovela smo morali doživeti, mu zaupati, ker se nam je zaupal sam. Malo sera zašel, toda to predavanje je v meni odkrilo človeka in me opomnilo na krivice, ki se gode na svetu, zmotilo me je v nekakšnem spanju, ki ga spe nekateri ljudje vse življenje. Spe, ker ne vidijo ničesar drugega kot denar, ki je na žalost še vedno sveta vladar. Nihče ne pomisli, da jc vendar največ vredno tisto, kar te osreči duhovno, ne materialno. Vse potuje po eni sami cesti, ki je krvava od trupel. Te krvi, ki vpije v nebo, ne vidimo, slepi smo zanjo. IT e čutimo je, čeprav brodimo po nji in stopamo med trupli tistih, ki se na tej kruti cesti niso znašli, ki niso bili dovolj brezobzirni . Moti me, da se svet tako počasi prebuja iz otopelosti in jeklene hladnosti, bolje rečeno, da se le na trenutke prebudi in spet še trdneje zaspi. Kje je tisti ideal skladnosti duha in materije in kdaj sta se ali se bosta ta dva pojma najbolj zbližala? To se sprašujem in moti me, ker ne najdem odgovora. JANEZ PLNCA HATUR4U i OH Qz.i*otrcx. *» sroi^BB W>K>m &;0k,: imm Prir?, in i mm-- m'. K fV fid M CW, m i..........x yž&š&±ikiz-^ STOPM1 CA ) P S -«er-š kilHČE •>1CVlDl^^^^^ FREDSTAVL^ EU IZPIT OZjROH«, POC.CJ -BOJCOM < pniVTifeleC