jf^HochlObl. k. k. Hofbibliothek,
Wiea
St. 14.
V Gorici, 4. aprila 1879.
„Soca" izhaja vsak petek in velja poSto prejemana ali v Gorici na dom po&iljana:
Vse Ieto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
tfetvrt leta    .   .   .   .   ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-slanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto:
8 kr. ce se tiska 1 krat 7   „   „   »     „   2   „ 6   »   »   »     »,   3   „ Zavece 6rke po prostoru.
Tedaj IX-
Posaroezne Stevilke se dobirajo po 10 soldov v Gorici v tolmkarnici v gt-sposki wild bliao „treh kr«n". is na. star«m trgu.— t Tritu v tebaharat-ci „Via dolia casMma 60".
Dopisi naj se blagovoljno poSiJjajo urednifitvu „Soce" v Gorici v Hailtng-oti tiskurni, naro5ntna pa oakrbniStvu„Soee" Via del Giardino Y ZoraMi-jevi UU II. nadstr,
Rokopisi se ue vrafaj^ dopisi niqj ee blagovoljno frankujojo. ~ Delalcem in drugim nepremoznim se naroeniat Bnifca, akoso oglase pri uredniitvu.
Glasilo slovenskega politiencga drnStva goriSkega m brambo naiodnih pravic.
Po trLa&kih volitvah.
Dolgo je gospodovala protiavstrijska svojat v tr-zaSki mestni hiSi in dobro se jej je godilo na stroSke po&tenih dr^avljanov. Mastila je ta gospoda sebe in svoje ter vse v svoje varstvo jemala, kar je od un-stran meje prihajalo, ali pa nezna&ijno, kruha laCno odcepalo od slovanskega ali nemSkega debla. V mestni hiSi bilo je pravo ogojisae italijanske propagande; tarn se je leta in leta neinoteno sklepalo, kako naj se mesto, katero se je poptej vedno ponasalo s cast-nim iiiuslovoin „la fedelissima", prerodi, da postane godno za druge gospodarje, in celo poStcna slovenska okolica se je pritezala v izdajalske naklepe in v ta namen na vse pretrganje italijancila, pa ae dalje oze priklepala k mestu.
In ker je Trst primorskc sredtece in ker je v Istri in na GoriSkem tudi mnogo takih od uukraj mo-je privandranih opic, zafiele so tudi te prav po svo-jej naravi posnemati trzaSkc ofiete ter na vse mogoce nafiinc poskuSavati, kako bi Istro in (iorisko pripeli kot uSesi na italijansko Skonijo. Dolgo je Slo vse prav gladko; kajti vlada in nje postavljenei so, kaj bi rekli?—Se sami izdatno pomagali, dase je na vsem Primorskem Siril italijanizem v krivico in Skodo slo-vanskemu prebivalstvu — in prav gotovo ne v korist drzavi. Da, vlada in nje postavljenei so v tern oziru mnogo vec* zaktivili, nego najhuji Italianissimi, ker so vedno pospeSevali italijansko Solstvo in celo v tiste javne urade, kateri imajo malo dane se" saraimi Slo-venci opraviti, uvedli italijanski kot uradni jezik. Primorski Slovan je bil—in je 2alibog Se—preziran in zanemarjen, tako da se je posebno v Istri duSevno pohabil in deloma tudi izueveril svojemu narodu.
Kam bi bili trzaSki okoliaani scasoma zabreli, ako bi vlada Se dalje mirno gledala, kako gospodarijo Hcrmet et comp., to so nam jasno pokazali na dan volitve izdajalski Krizani, kateri so na korist „irre-dente" slulili Judezeve groSe in s tem grdo omade-Sevali svojo narodno cast in poStenje. Pri nas na GoriSkem smo se, hvala Bogu, Se o pravem aasu toliko predramilt, da svet o nas ve, da zlvimo kot Slovenci, —a vendar je zveza z italijanskimi uradi in urado-vanje v italijanskem jeziku tudi na§e narodne meje tu pa tarn oSkrbilo in v obce narodni razvoj zelo za-prefiilo. Posebno one slovenske obcine, katere so v nenaravni zvezi z gradiikim polit. okrajem,  bo  se v
LISTEK.
Polled v Bosao.
(Konec.)
Kedar bodi TurCin po polji, ne sme ga nobeden kr§can sresti, kajti krScan mora se daleko s ceste u-kloniti, 5e turfiina zagleda. Ako krgcan jase, mora stopiti raz konja in odvesti konja na stran. Po tur-§kih obiCajih je to po prilici toliko, kakor, kedar se mi na§im stareSinam, ali sploh na§ej gospodi odkri-vamo. Ako se pa mi naiim gospodom ne odkrijemo, a Ce tudi na-nje prav po Cepovanjski: „M je pa tuo za 'na kruota" zarenCimo, nas za to gospod ne pre-tepe. Drugace je pri Turcih, kajti, ako na poti Tur-Cin zagleda, damugre kr§Lan nasproti, hitro potegne svoj noz iz pasa.
KedarhoteTurci jesti, postave sred izbe sofro (stol) i vsi sedno okoli sofre z nogami na kriz\ Ko prineso 6orbo (juho — zupo), vzamo Mice iz pasa, vse druge jedi jedo pa s prsti. Ako je v jedi kaj mastnega, mora se prav volno lomiti kruh i tako se B krubom pobira mast se s a ban a (medene plitvice <~tonta-~ta!arja). Hleba ne ame se rez&ti z no2em, ker to je jazuk (greb). Kedar pride meso na sofro, raztrzc se rokama i sicer po vrsti od najstarSega do ' najmlajSega, ^ko ostane na dnu sahana od kake jedi
teku casa hudo pokvarile in nekatcre u2e tako nnv-zele italijanskcga duha, da ne samo v svojih obfiin-skih uradih italijanski uradujejo, ampak da se je m?e ljtidski jezik tako popafiil in s tujgeino nameSal, da ga je zares zoperno posluSat. Ali pojde vse tako dalje ? prafiamo zdaj po konfianih tr^a§kih volitvah. — Saj poje vse ustavoversko, vse vladno in nevladno Ca-sopisje od svetovne wPresse« do nljubljanskc»ga butelj-na" glonjo „neomahljivi zvestobi" vrlib tr^aSkih Slo-vencev, kateri so vladi na pomo5 priskofiili in so r resnici mo^ko obnesli v silnem boju zopor stoglavega zmaja, ki se je zaredil in trdo zagnjezdil v „najzvest-ejSem" avstrijskem mestu. In v resnici jo zasluzljo to slavo na§i tr^aSki bratje, kajti brez njth bi ne bila vlada z vsem svojiin mogoanim apratom niC opravila ni v mestu, ni v okoliei. Oni bo zmago odlodili: a oni bodo odloeevali tudi za naprej v mestni hisl, v tr^aSkem zboru in tudi turn bode zauesljivo stali na patrijotifini, ali ce boaete, na vladni strani, Se bo vlada naviijfh stmui. Kvestoba mora biti vzajem-n a, Ce jo bofie vlada pri svojih trzu§kih in sploh pri vseh Slovencih ohraniti, mora se tudi pravifino ozirati na njih zmerna teijatve, mora jim privoSCiti in dati, kar jim gre. 0 prazni „glorijiw ne moreino 21-veti. Slovenci na Primorskem smo zdaj skoro da tujei v lastni domovini, kar imamo svojega, to so edino ljudske Sole in Se teh je neizdatno Stevilo; srednje sole so v Trstu italijanske ir* nemSke, v Istri isto tako, na Goriskem nemSke. Pri viSih in niMi oblastni-jah iiistno nid na boljSem: politiCui in finauani uradi so veai noma n e m § k i, sodnijski veCinoma italijanski, slovenski ni n ob e d e n; z nami uradujejo tako ali tako, leposlovenskone;da cel6, kedar gre za naSo Cast in poStenje pred porotniki, mora tolmafi posredovati v italijanski obravnavi. Man se tako z nami ravna, ker smo „neomahljivo zvesti diiavljani ?" Ce je vlada, Se so ceW naSi zagrizeni ustavaki spoznali, da smo Slovenci na Primorskem zares trden jez zoper italijanske poSeJjive namere — mari je potem prav, da se ta jez neprenehoma slabi in ruSi? Kri ni voda in zvestoba, da si se imenuje navadno neomejena — ima vendar tudi svoje meje. NaSa drSavna zvestobe je naS po-nos, a da se ta blagi ponos v nas vedno 2iv obrani, za to ima vlada skrbeti.
kaj coibe (z"upe), lehko je najprej pijo najstarSi, in ako je nehfie uobeden piti, sme jo izpiti tudi naj-mlajSi. Ako je pa dokaj aorbe, pijo jo najpoprej starSi i davajo jo potem od roke do roke mlajSim. Ker ne sme nobeden pri mizi no2a imeti, glodajo prosti ljudjo kosti z zobovi, premolnejSi pa osCipljo kosti z nohti i potem pojedo meso. Koncem obeda pride vselej na vrsto j o g u r t (kiselo mleko). Predno se vsedo okoli sofre, umijo si roke, po jedi pa umijo si roke in usta. Nekteri si umivajo usta celo z mjilom (zajfo).
NaS aiovek se prav prav te2ko aavadi sedeti po turSki i zastran tega biva na§ filovek, ker je nespre-ten, od Turka karan. 8Da si prav se meju §vabi ro-diiB, rekli bi mu, „mora§ se sedaj, ko si meju ljudi priSel, navaditi se sedeti, da ti se ne bode svet smijal. Pozabi toraj enkrat na svoje pasje navade." Drugi bi pa zavrnoli: „A poturai se more (more pravi le starSi mlajSemu, viSi k ni2ema, i pomeni skoro toliko, kolikor: moje dete, — moj prijateljaek, moj zlatekl) poturai! Bog ti pa da zalamet (svobodo); na tebi bode samo suho zlato, sam Skrlat treptal, a duSa tvoja pa pride v d2enet (nebo): ako se pa ne poturaiS, ne-sreauiael veano bodeS gorel v dlenemu (peklu) ka-kor v tej furuni (peai)". I praSali bodo na§ega aloveka, zakaj da se na§ pop (duhovnik) pri krstu trikrat k otroku pokloni, in ako jim odgovori, da ne ve, segno naglo v besedo rekoa: „Kedar ti ne ves\ povemo ti mi: va§ pop, kedar dete krsti, nagne se trik;at na-nje ter mu pravi; poturai se more! poturai se more} poturCi se morel — da ne todeS me m 0-
Dopisi.
Iz Brd, 30. marcija. (Izv. dop.) lias je, da ulo dalj aasa nisrao nobenega dopisa iz naSih krajev bra-li, da Se celo o zadnji besedi v KviSkem se nij nibCo oglasil. Tako moiaanje je zares — mlaanost. Popolno-ma se toraj strinjam z g. dopisnikom iz Brd v zadnji Stevilki Vadega cenj. lista, da uarodna stvar tukaj gla-boje, toda tega nijso le g. utttclji krivi, marvea tudi druge okoli§aine. Poglojino Stvar 1 Sveta dol2nost vsa-cega uaitelja je, da odgojuje mladino v pravem nt-rodnem duhu, in k nje stariSi kolikor mogofio poaro-duje, ter se izogibljo vsake zamore. Poroislite pa vendar, kako nevSeanosM mora uCltelj pri vsem tem ? vasi preterpetj, ako ho<5o Hvojcmu noklicu zadontiti, Veakrat starSi sami pri svojih otroclh podirajo to, kar jim jo uaitelj dobrega v njih ne8na srea veepil, Pogo-stoma ^uiije nehvalo za svoje prizadevanje. Od druge strani pn viSe oblasti na uaMja pritiskajo, in mu velika opravila nakladajo. Malo aasa mu toraj ostaja, a!-o hoae svojemu poklicu in dani nalogi zodostiti. — Ilecitnopa,naj vporabi vsaj to malo za narodno izomiko in poduk odrasle mladine. Prva stvar mu jo potem, da najde pQdpirateljev. In ao jib najde, lehko mu je napredovati.
Poskusimo pa priprostcga aloveka podu6evati. Mcnim, da tem bolj polagoma mu bote atv^r razla* gali, tem plodneji bo za njega uk. Da bi bili v eni vasi vsi prebivalci ene misli in slozni, dalobi sepre-je vapeSuo delovati; pa vsak ve, kdor je le malo na dezeio pokukal, kake razpertije so uan daaes mej so-sedi; nij auda toraj, da poduk najboljega rodoljuba ne doseze zazeljenega eilja. Pogama je vsekakor treba in treba misliti, kaj pregovor pravi: BPoaasi pa do* broM 1 Bim nij bil v enem dnevu sezidan, tako tudi lua narodnosti tukaj nij Se v vsako priprosto bajto prosvetiti mogla. Vstrajnosti pa aasal —
Citalnice in bralna druStva so gotovo podlaga izomiki prostega ljudstva. Po mojem meneuji naj bi toraj v vsaki vecji vasi tukaj v Brdih imeli tako bral-no druStvo. Ve6 rodoljubov naroailo naj bi se na en ali vea aasopisov (bolje kaj, kakor nia,) in ob priliki jih prostemu ljudstvu iflziagali. Vea tacih bralain druitev naj bi se potem zdrjiMo in imeli bi eno Cital-nico za vese'.ice ali skupne pogovore. Kako bi se aa ta naCin narodnost in omika mej nami Sirila, tolmacl
nem svetu klelo i krivega dol^ilo", a vi mislite pa, poreko mu Se, „da Bog ve kaka po2egnanja daje pop v svojej latinSaini, ktere Se sam ne razume ne".
Skoro v vsakej poveaej niSi imajo neSke, velike kakor je aiovekivelik kazan (kotel), vkterem grejo vodo. Kedar kedo nevarno obolf, paze prav skrbno, da bi brez njih vedenja ne umd. (fe zaane bolttik duSo spuSaati, kriae vsi kakor preplaSeni eden na dru-zega: »Daj brie kazan, lo2i oganj, grij vodu, dokmu se tielo ne ohladi." Pri Turcih bi namrea prav velik greh bil, da bi se truplo ohladilo, predno bi je umili. Oni prave, da dokler se railec ne okopa, svetec (to je prorok Muhamed) k njemu ne pride. Kedar ga uze okopljo, zamaSe mu nosnice, usta in sploh vse luknje na telesu z bombaiem i zavijo ga hakor dete od nog do glave v novo platno. Meju tem, ko to opravljajo, kopyo drugi uze grob. Na to se zbere vse srodstvo (zlahta) i prijateljstvo. Meju njirai mora biti tudi hod2a. Teld polale v neko podolgasto skrinje, ktera ima zdola pribite dve lati, kakor pri kacem listniku. Ljuclje, ki so priSli na.pogreb, postave se dva i dva v vrsto pred hiSo rajneega, a kedar prineso mrleca iz hiSe, vzemo nesreCnika na rameni ti, kteri so naj* him hiSnih vrat, i ne drze ga bolj dolgo, nego kar bi se ena beseda izrekla, ker podajo ga na ramena tem, kteri so pred njimi, ti pa ga nekoliko podrze i dajo da drugim naprej. Tako gre mrlec od enega d« druzoga i tisti, ki ostano od zad, be26 na spred, i , arJcrjo, dokler na-nje vrsta ne pride. Takole ga od I ramena do r*mena prineso do gr^ U^ |a yz$m
immmmmmmmmmmmmmmm^m^SSSSSSSS^SSSSSBasm
si lehko vsak razumen clovek. V par letih bi se se- ; danje slabo narodno stanje zboIjSalo, prostak bi nebil j veL nasproten poduku, nasproten Soli in sreci svojih J otrok. "                                                                   I
Rodoljubje toraj, c. g. u&telji in duhovni, zdru-2ite se, ustanovite bralna druStva, ce je vas v eni va- I ii premalo, zdruzitc se 2 drugo; dogovorite sein na- I pravite eno skupno citalnico; ne glejte na osebo ali I kraj, glejte na stvar in njeno korist. Na tak naCin I zdruiite serca ljudstva, ono bode v prijateljstvu in za- I dovoljnosti zivelo in z veselim sercem bodete gledali I sad svojega truda, koji donese blagostan dezeli in I Jjudstvu.                                                                   I
G. dopisnik pa gotovo ne bode vec" 0 zalost- 1 nem stanju svoje domovine tozil, marveC povzdigne I svoj glas, ter porece: Briski rodoljubi *» se zbudi- I li, omika se roej nami Siri in zavedamo se svojih j pravic!                                                                     j
Pectus est, quos disertos facit!                          |
IZ Twta, 2. aprila. (Izv. dop.) (Konec volitev.) Kakor seni Vam u2e pisal, je dosegel v nedeljo volilni boj svoj vrhunec, posebno za to, ker so resnicno kon-servativci zmagali popolnoma v prvera mestnem volil-nem razredu in so vsled tega lahoni prisegavali, da morajo spraviti saj svoje 3 kandidate v okolico, conte que conte. V prvem okraju: Skedenj, Sv. Maria Mag-dalena in Sv. Jakob priSlo je volit od 500 volilcev, Sez 400; agitata je bila tako zivabaa in huda, da je imela policija cez glavo opravila, vec" privriencev lahonske stranke je morala celo zapreti, ker so se pri njih naSH ponarejeni volilni listi. Dobila sta obakan-didata po enako glasov: Strudthof, lahon, 192, Kri-ianac, na5 kandidat, 192 glasov; akomisjja, v kateri so bili skoro sanii lahoni, je zavergla 5 volilnih listov za Krizanca, ker nij bilo ime do pieice tako pisano, kakor je stalo v volilniku; proti temu je protestoval celo vladni komisar; odobrila pa je za Strndthofa 7 volilnih listov, katere je hotel zavreft vladni komisar po vsej pravici, kajti kandidat je dr. Juri Strudthof, njegov stric pa se prav tako piSe, same da nij dok-tor, onto T listom pa je manjkal pridevek „doktora in torej mora vsak pravicen clovek pripoznati, da oni glasovi nijso veljavni. NaSH so tudi rodoljubni agl-tatorji naSe stranke pri agitatorjih Strudthofovih polno ponarejcnih volilnih listkov, katere je razdelil magi-stratni sluga; dokazano je nadalje, da je Strudthof
- glasove kupoval in sploh godile so se take nerednosti in sleparije, da so nasi rodoljubni Skedenjci vlozili protest proti tej volitvi in da je vsa nada, da bode Strudthof, katerega je komisija uze proglasila kot fzvoljeifca, odstranjen, in da vtegne biti pokiican ee!6 brez nove volitve na§ kandidat Krizanac v zbor. Dosti
.. je na vsak nacin odvisno od sedanje vecine v mestnem zborn, katera ho — nadejamo se — vendar to-liko pravi&ia, da bo popravila oclvidno krivico volilne komisije. Pohvaliti moram pri tej priliki posebno moze Skedenjske in pa ondotne dobre pevce, kisose
*na vsa kriplje trudili za narodno zmago, delali so celi teden neumorno in sijajna bi bila gotovo zmaga, ko ne bi bilo mej njimi par grdih izdajalcev, ki so se dali podkupiti za denar in so tako ljuliko sejali mej naSe poStene okolicane. Jeza na te izdajalce, katere vse poznamo in jih s casoma svetu pokazemo, je to-lika, da se je Se zmerom bati hudih prepirov,   kajti
: ogromna vecina Skedenjcev je odlocno narodna in te moze je sram, da imajo mej seboj pai> takih grdih
iz skrinje i v platno zavitega po^oze v grob na golo zemljo. Zgoraj ga pokrijo tar aba mi (tenkimi de-Siicami), na tarabe pa posipljo nekoliko zemlje. Ko-likorkrat spuste ubozega mrtveca v grob, prave, da
¦ zacne on se sabo zvijati se i hropsti: hm, hm, hm. Vsipogrebci zbeie, hodza ga patolazi rekoL: „kork is, korkma, korkmago!" Prigodi se, da zacne mrtvee v platni poprej gibati se i hmcati, predno po-loze na-nj torabe, in ako vsi Ijcdje zbeze, ne sme hodza nikdar uteci, temufi mora mrleca tolaziti se :
.korkma, korkmago! i grob mora on sam pokriti. Ako hoce tudi hodza napotiti se domu, ne sme iti od groba nego znak i vedno mora govcriti svoj: korkma, korkmago. To gibanje i hmcanje mrtveca prihaja od tega,
. ket viSekrafc Se zivega 5Ioveka pokopljo. Ako poba-raS kacega Turcma, kaj da pomeni korkma, i zakaj da mrtvee veCkrat v platnu se fcr^e, odgovori ti: „korkma pomeni: ne boj se.* A, ti pra§a§, zakaj da mrtvo telo sabo trga? To vemo dobro, dakrScanaod-
. nese po smrti vselej. Sejtan (hudlc) ˇ dian (pekel), kedar pa pravieen TurCin umre, i ko ga v grob po-
i Me, pride k njemu prorok, prorok se i njim pogo-varja in odvede ga v nebo, kder sam dragi Alah sta-nnje.
Preljub ali preSestvo je priTurcih najveCi greh, zlasti kedar zahaja Turek k tujej Turkinji; in ako ga v tretjie zasaee, nasade ga na kolec. Hodi pa kr§San h Turkinji, ktera neraa moza, mora set {em ga vpr-,vid zasafie, ali potu|ati,  da bi jo porocll,  ali pa ga
i riabijo, na kolec; Le pa ima taTitrkinja moza, nasade tacega Ijubimcabrez milosti t brezi vsacih pogojetna kolec, Hodi pa krScan k tajej krScanki, in ako ga fftsaCej dajo mu ^teg %®m ga tart (to je obeso ga
! ljudiT ki prodajo za 30 srebernikov narod, du§o, telo, j kateri .sploh nimajo nobenega lepSega cuta. Kate od-{ padnike bodo s casoma celo otroci s prsti kazali. j          V drugem razredu je §lo prav lepo, tarn so vo-
I lilci vedno edino volili in so tudi Mas pokazali, da I so mozje, kateri se ne dajo zlorabiti; od 243 oddanih I glasov dobil je narodni kandidat Anton Dejak 214, I druge pa nek L. Mauroner.
I          V tretjem razredu nij bilo nobenega italijanske-
I ga protikandidata, meSati je pa5 hotel nek okoliSan, I ki sebe stavi cez narodno idejo, anapravil jeafia§koB I in izvoj^en je bil z 171 glasovi od oddanih 225 Ste-1 faja.Nadli§ek.   Sv. Ivan je bil ©d nekdaj odlocno na-I roden in tarn nij polja za izdajalce domovine. I    4 Drugace je  bila reC v cetrtem okraju Rojan, I Barkola; tarn je proti naSemu kandidatu dr. Lozerju I kandidiral inzenir Buzzi, ki je troail celo mnogo de-I nara in znano je, da je enemu samcmii agitatorju po-I slal gld. 100 v namen kupovanja glasov, a ktip&ja mu I je Sla to pot prav slabo,  nevarnost je bila  uze res I prav velika, a o pravem 6asn posreSilo se je trza§ktm I in okoliskim rodoljubom,  da so dobri jez napravili, I previdno,  Intro in bistroumno delo je kar naenkrat I pokoncalo vse upanje lahonev, ki so menili, da imajo J ta okraj uze v zepu in od oddanih 203 glasov  dobil I 1 jih je dr. Lozer 152,  Buzzi pa samo nekaj cez 40, j I drugi so se razcepili na razne. I          V petera okraju, Obcina, Bazovica, Oropada smo
I ceio vefi pridobili, kakor smo se nadejali.|— Postavili I smo bili tarn g. Burgstallerja za kandidata, kateri go-1 spod je sicer jako po§ten, a ne sin naSega naroda. Ta I gospod se je odpovedal v tern okraju, ker je bil uze I poprej izvoljen v I. razredu v mestu in sam priporo-I fiil namesto sebe na zefjo diuStva BEdinostitt g. Gor-I jupa Janeza trgovca in posestnika iz Proseka, znane-I ga rodoljuba in dolgoletnega odbornika sEdinosti.B 1 Ker je lahonom vsa red nenadoma priSIa, se nijso nic I mogli me§ati v to volitev in dobil je torej g. Gorjup I od 216 glasov 185.—
I          Kakor v prvem, pray tako so bili lahoni  vrgli
I vse svoje boljie moLi v Scsti okraj; agitacija bila je I morda §e hujSa in grsa. Proti naSemu Nabergoju kan-I didiral je neki Bihard Mauroner, hud lahon; ta gospod I najel si je posebno Krizane, katere je menda spoznal I kot najbolj sposobne za izdajalsko delo; tern ljudem I je nekda plafieval piti in jesti uze par tednov pred I volitvijo; bile so v Krizu na ta raifun prave, istinite ¦ „Bachanalijeu, sliSalo se je tudi, koliko je ta dobil, I koliko oni, da bo opravljal Judezevo delo.—Bati se je j bilo uze prav resnicno, da vrag ne zmaga, kajti proti 1 taki skusnji, proti zapeljivemu denaru in vinu je manj I omikanemu prav tezko hrabro drzati se.— j         Na dan volitve je Mauroner pripeljal  iz  Trsta
I 6 zardinir, v kater.*h je vozil volilce na Prosek; v eni I zardiniri bili so krizki pevci (I) se zastavo sv. Ju§ta, I Le§, da bodo precej po prav gotovi zmagi zapeli na Cast I —komu?—Lahonu, priverzencu one stranke, ki§kili v I Italijo!—0 sramota, sramota za Kri&me I—V Proseku bi I bilo priSlo mej terai odpadniki, pa mej po§tenimi Prose-I eaniin Kontoveljci kmalo do krvavega tepe2a in zendar-j mi so morali vso mo5 porabiti, da so zabranili hud te-j pe2.—Cel Cas mej volitvijo bili so burni prizori, toda na I zadnje je sam Bog pomagal, da se je pravica skazala; J nek odpadnik zgreval se je v zadnjem trenutku in se 1 I solzmi v oceh zaLel govoriti, da naj njegovi privrzen-I ci vsi volijo Nabergoja; to se je tudi zgodilo in Na-
1  bergoj je zmagal po tako hudem boju z 171 glasovi [ proti 156, katere je dobil Mauroner. Da je bila agi-
2    JJUUJUJU.li'JtfK^lMWWJ                                           __^^JUSiliX
I na vrv z licja napravljeno). Turek sme pa brezi vsake I kazni zahajati h krscanskim zenam. I          ASikovati (fantovati) hodi vsak po§ten mla-
I dene5 okoli dvorov svoje milostnice. (Milostnica ime-I nuje se pri muhamedancih, ki "majo ve6 zen, ona, | ktero imajo najrajse). Marsikak mladenec o§ikuje po j dve, da tudi po tri leta, zlasti, kedar se ljubice otec I zakonu protivi. Uvideta pa ljubimec i ljubimka, da j jima roditelji nikakor ne dopuste, da bi se vzela, po-I govorita se oba. Ona pobere obleko, kolikor je more I pobrati, ter jo v no5i k ljubimcu pobriSe. Marsikak | otec se hudo jezi i marsikak se se po treh, da §tirih I letih na svojem zetu krvavo maSeuje. Cem vile se pa I tast sidi, tern vise se mu zet umifie; i po dolgera J Lasu previdi tast, da se maicevati ne more, sam se I uteSi, pomiri se z zetom in napravi pir (zeaitvanjsko I veselico s plesom).
I          Asikovalci se tudi veckrat razmesare, zlasti ke-
I dar dva okoli ene deklice a&kujeta. To se pa ne do-j gaja pri suhotah Ijubljene deklice, da bi namre5 no-j beden ne izvedel za uzrok poboja, temufi eden pre2i j na druzega v drugej mahali (koncu mesta ali vasi), I koder zopernik hodi i tam ga s kusturo (nozem) I zabode za krk. Ne redkokrat najdejo mladega mla-I denca mrtveca na sokaku (ulici). Vse je §e pri | njem: pusat (orozje), denarji, lepaobleka, za nedrami I ura, a ni6 mu ne manjka, nego glava. Ta pa, ki ga I je umoril, zadovoljen je u2e s tem, da je kusturo I okrvavel.
ITelesa ubitih sovrazaikov ne zakopavajo muha-mndanci v zemljo, temuc je znose na sineti§ce, da se % njimi psi za sevap (odpustek) krme. Ker smo u2e dospeli do psov, aajpovemo, da imajo Bo§Djac;. mnogo
tacija huda, ka^e to, da od 380 volilcev-je prislo jih j volit 343 in to na kmetih. Reel moram, da take hu-de volitve nij bilo morda celo na Ogrskera ne. As tem se nij konec, homatije so §e le prav zaSele po volitvi. Ker je kakih 15 do 20 poStenih Krizanov vo-lilo Nabergoja, so se oni labonski sluge zarad propa-da hoteli ma§Cevati nad poStenimi; §lo je kakih 50 takih pojeduhov nad one poStenjake, nekatere so prav dobro pobili in ranili, drugi so se komaj re§ili v kle-ti itd. Proseeane, kateri so vozili skoz Kri2, napadli so ti lopovi, in jim voze zvra&ali, pa jih pretenali, §e dosti drugih grdih prizorov bi Vam popisal, pa se mi gnjusi, pero nofie tefii.—Nadaljni prizori godili se bodo pred kriminalno sodnijo.—Samo to moram Se do-staviti, da tepezka Se zmerom traja in da je razbur-jenost po vsej okolici velika.
Italijancici in na§i Irredentarji so po koncanih volitvah stra§no poparjeni, posebno odbornikom nEdi-nosti" 2ugajo z bodali in revolverji. — Ta jeza se posebno odseva v predalih „Indipendonta," kateri je prinesel prevod nekc okroSnice okoliskih rodoljubov do volilcev; ta prevod pa je na tak nacin popacen, da so morali oni rodoljubje poslati popravke v razne liste, posebno zarad stavka: izbacnitc Judeze, katere-I ga je BImpertinente" prestavil: „izbacnite jude," kar j je na§e 2ide, kateri uze tako nijso pogumni, straSno vznemirilo. Na borsi bil je v pcndeljek zarad tega velik Sunder in judje vsi potrti pa jezni popraSevali so slovanske trgovce, ali se res namerava kaka ra-buka proti 2idom in na§i domaci trgovci so jib morali pomirovati, ce§, da nij bilo tako reeeno i. t. d. Bali so se tudi v mestu, da ne nastanc lotos diuga rabuka, kakor leta 1868 in resnifino je tukaj vse tako vroCe, da bi se znalo kaj hudega piipetiti, ko bi I volitev trajala §e par tednov. —
Tako pa se nadejamo, da bode do konec tega tedna vendar zopct mir za nekoliko Lasa. BruStvo „Edinost,< bode imelo zdaj obilo dela, skerbeti bode moralo, da se odstranijo sedanji magistratovi komi-sarji in da pridejo na njih mesto zopet domaci 2upa-ni, da se enkrat vredi Solska postava na podlagi rav-nopravnosti in Se mnogo drugih nalog je caka. — To druStvo si je po volitvah zopet pridobilo nekoliko slave in vec kredita, lahoni se ga boj6 in ga piekli-njajo, okoliCani pa mu vedno bolj zaupajo. — Le tako naprcj, pa bo poCasi vse obrnilo se na boljSe. — Na§a citalnica bode napravila velik konecrt dn6 5. t. I m. Nov pcvski zbor pod vodstvom g. Kosovel-a bode prvikrat nastopil in ker so v njcm same izvrstnc moci, se je nadejati, da bode tudi zel obilo prizua-nja u2e pri prvem nastopu. — Dozdaj je nabrala na-Sa citalnica za posavske nesreCneze blizo f. 400. — napravila bode kesneje tudi Se en koncert v ta namen. Spomnite se tudi drugod teh nesrefinczev.
Rojanska citalnica napravi tudi besedo v nedeljo, 6. t. m.
IZ  Ljubljana, dne 31. marcija.  (Izv. dop.) — I                      Zvone, zvon6 zvonovi,
I                      Bog v6, kom' klenkajo? M.
Neusmiljen mertvaSki serp po^el nam je zopet iz na-I rodne livade ne samo Ijubljanskim narodnjakom, tem-I vec tudi sploh za naSo dramatiko brigajocim se Slo-I vencem dobro znano gledaliSko igralko — gospico Ce-I cilijo PodkrajSkovo, katera je 28. t. m. zapustila ta I bore svet i potovala v boljSo bodo6uost! Zaslug nje-I nih nij mi treba razkladati i popisovati,   mislim,   da
psov zlastnega plemeua, To so velici, dolgi psi, kteri pokojno po ulici, mora se jim ogibati, da ne bi na kterega zaletel. Gorje cloveku, ki bi kterega psa u-daril: v trenutku bi muhamedanci na-nj planoli. Kakor trupla usmrfienih sovra^nikov mefio muhamedanci na ulice tudi mrho, od kterih se ta brezStevilna tropa psov 2ivi i muhamedanci misle, da fiem viSe psov hrane, da tem vecl sevap (odpustek) dobodo.
Vsak clovek ima pravico svojo 2eno ubiti kder koli hoce, i ba§ tako ima vsakgospodar pravico ubiti svojega slugo i sicer za najmanjSi greh, zlasti ako je sluga krsean. Zastran tega govore tudi dvorjani v prico svojega gospodarja, da bi pokazali njegovo mofi, da ta njih gospodar more » sme vse posekati. Take pohvale dajajo dvorjani zlasti tikrat, kedar kak tujec gospodarja pohodi. Gospodar pa odpre pri tacih pri-Iikah svoja usta iprogovori modro besedo: „Aa, jok, jok (ne, ne) Bog zacuvaj, tega jaz ne storim, poSte-nega 51oveka se ite dotaknem".
Ko smo tako le na kratkem ogledali nekoliko hadet-ov (obifiajev) v posestrimi naSej zenilji Bosni, radi bi Se marsikaj povedali 0 tamoSnjih postavah i zlasti 0 gruntovnih razmerah. TurSke postave neso sicer slabe, a zalibog nej cloveka, ki bi jih spolnoval, Zastran tega zavladala je v onih zemljah v pravem zmislu besede: nepostavnost. Da bi bili boseuske age, spabije, paie, kadi, kajraekami i sploh tamoSnji doglavnici (honorationes) vestno se drzali postav iz-danih v Carigradu, bi se bilo zlasti ubogej raje sto-krat boljse godilo, nego naSim kolonom v Brdih ali na Furlanskem. A kaj se hoce: Bog je visoko, car df-leko. 0 teh tu2nih razmerah napiSemo pa, ako nam svetl Cas nripusti, kak drugi podlistek,       Musafer,
se vsak vzbujen, izobrazen nasmec 3e dobro spominja, J da je bila nasa Cilka najbolj§a podporniea i skoro bi rekel, v zadnjem casu edina mo6, koja je ocarala se J svojim nastopom i izveistno naravno igro gledali§Ce obiskujoSe obcinstvo; zadostuje, da omenjam Mosen-thalove Deborah, v katerej se je v istini pokazala umetnico! — I Slovenci nijsmo nehvalezai! V tiedeljo popoludne zbralo se je ogromno, ponavljam ogromno Stevilo Cestilcev i cestilk njenih, da bi jo spremilo §e na zadnjem potu — do sv. KriStofa. fiitalmeni zbor zapel jej je pred stanovanjem: Nad zvezdami i na gomili: Blag or mu; petje bilo je jako vbrano i ginljivo; v niarsikaterem ocesu svetila se je solzica sofiutja! Dramaticno druStvo splelo jej je krasen venee z narodnimi trakovi v popotnino! — V mini po&vaj ti dusa dramaticnih predstav slovenskih; dokler si ge ti bila pri zdravji, imeli smo v svojem gledaliSfii, v svojem jezici svoje igre; sedaj — je vsega konee! I (Za Boga, pa vendar ne! Op. ured.)                           I
Na§a slaba stran, spovejmo se ocltno svojih gre-1 hov, je mej drugimi tudi,  da ob osnovaoji kaeega druStva vpijemo na vse gerlo, i pisarimo po noviuah, da, si svet domiSlja,  Bog ve,  kaj se, izcimi i na vse zadnje — nij niS! Vse se nekam razkropi i razgubi, kakor jednodnevne cvetlice: zjutraj razpnd svoja pe-resca i kazejo mimogredocim svojo krasoto, o poludne jo solncni zarki uze nekoliko poparijo i lepa peresca I zgube svojo livost,  zvefier o mraku poglej Se enkrat I cvetko i zacudiS se hitrej minljivosti!   Ako napnemo vse moel iz zacetka, da zverSimo svoj smoter, upeha- I mo prehitro i naposled oslabimo popolnoma. — Ako si hofiemo v kakej vasici osnovati fotalnico,  treba je u2e razupiti po svetu morebi&i stoperv misel, da na I tujem veC vedo o pridnem pripravljanji nego v dotiC- I nej vasici;  odlocl se dan  slavnostnega otvorenja fii* I talnicc, povabijo se tuji pevci, poklieejo so tuje igralke i s tujo pomocjo i z napetimi iilami i z veliko po2r- I tovalnostjo   dospemo — do  slavnostnega  otvorenja! I Nekoliko mesecev  potem zwotari i hita,  kakor pre- I streljen zajec,  zatcm dremlje i dremlje — i mirno I zadrcmlje!   To je navaden tragicen konee vseh onih I druStev,   katera iz zaettka previsoko lete.   Ne bode I prevefi, ako postavim na to mesto izrek slavnega nem- I Skega pervaka Gtithe-ja iz njegovega „\ViIhelm Mei- I stra":   „AUe ccrimonion zum anfange crsehOnfen lust I unci krafte,   die das strcbcn licrvorbriugen  und  uns I bei cincr fortgeseztcn muhe beistelien sollen."   (Vse slavnosti o zacetkti 'kaeega pocetja izcerpijo veselje i moCi, katerc proi/.vedojo prizadctjo i katere nam ino-rajo pomofci pri trudopolnem nadaljevanji.)
Slovenci leteli smo, kakor z vsakim podvzetjem, tudi se svojimi drainaticiiimi predstavami previsoko, lioteli smo biti kar Crez no6 na istej stopinji kakor so dandanes Nemci, predstavljali smo salonske igre ne oziraje se na to, ali se sploh predstavljalci znajo vesti v salonu; smeh se je marsikomu siiil na dan i glasno bi se bil zakrohotal v gledaliSci, ko je videl kaeega crevljarja ali krojaea — v fraku na odru! Iz domaCega zlvljeuja ^zajemajmo, ucljmo ljudstvo — a ne pohujiujmo ga!
Tako bili bi morali zaCeti uze pred desetimi leti, kakor smo zaceli v cedeljo  23. marcija v cltalnicnej I dvorani, kjer sti se predstavljali igri: „Pokojni moj", j i „Nem§ki ne znajoB.  Citalnicen oder popolnoma za- j dostuje diletantom,  koji se §e le urijo i vadijo.   Pri j vseh igralcih i igralkah razvidela se je neka  navdu* Senost za stvar;   drtigo se pregleda. — Terjati ne ! smemo preveC, Lole treba je povsod, tako tudi tukaj. j Ako bi se ne bal zameriti marsikakej  gospici i tudi | kacemu gospodu, svetoval bi jim, naj hodijo ucit se v gledaliace, poslusat svetovno znane igralce in igralke, kakor je bila proili teden tukaj c. kr. dvorna gleda-liska igralka gospica Friederika Bognar,  katera nam je pokazala v itirih igrah: Sapho, Cameliendame, Miss Multon i Adrienne Lecouvreur, kaj je umetnost, ako-pram jo je hotel soditi »L. Zeitung" kritikar,   kateri pa, kakor sera slisal, nij §e videl druzega odra, nego samo ljubljansko Jedalisce; zato pa je tudi dobil po perstih ali po ustih v zadnjej predstavi BSeekadetaB od komikarjat   V nem§ko gledalisfie  da bi zahajal, jaz Siovenec? upraial se bode marsikedo i Cudil mo-jemu svetu.   Ne boj se, dragi cltatelj, nikakor ne za-hajaj k nem§kim igram, kakor ti je ponuja sedaj pri-lo^nost tu v Ljubljani, tu se ne nau6i§ nifiesar;  ali kedar je kaka redka prikazen,  kakor n. pr. Bognar, ne glej na jezik,  ne misli, da gres" nem§cine se ufiit (akopram nikomur ne ikoduje), nego uCit se gre§ u-metnosti! Da bi imeli Slovenci drugo pot, u6it se te stroke pri domaSinih, proklet bodi, ako bi ti tako svetoval, ali kedar si nij pomagati, — Sole je pa vendar treba 1
Poznam mnogo gospic, lepih zabavnih gospic tukaj i tudi drugod, koje slovenSemo dobro i Cisto izgo-varjajo i njihovo vedenje v dru2bi izdaja dobro igralko, ako bi bilo kaj vaje i Sole \ Ali, upiasaj jo, dragi moj, prosi jo, pregovarjaj jo, naj enkrat nastopi i naj dokaze svoje zmo^nosti na odru; odgovori ti takoj: sram me jel Tako, gospodidna, sramujete se pokazati svetu, da kaj razumete ? Dovolite mi, da vam navedem mesto svoje misli misel slavnega francoskega pisatelja Voltaire-ja, koji pravi v predgovoru k jedaej svojih dram mej drugim tudi sledeSe besede; „La eour de |rance a datt&i surje th#tre avec lei acteur* tie
4k
V ope>a, et en n' a rien trouve" en cela d' Strange, si-non que la mode de ees divertissemens ait fini. Pour quoi sera — t — il plus 6tonnant de reciter que de danser en public? Ya—t—il d' autre difference entre ces deux arts, sinon que 1' un est autant au—dessus de V autre, que les talens dell' esprit a quelque part sont au—dessus de ceux du corps? ecc." (podomaLe: Francoski dvorniki plesali so z igralci gledaliSkimi i to nij bilo niS nenavadnega, nego samo to je Sudno, da so enake vzajemne zabave minole. Zakaj bi bilo bolj zoperno igrati (predstavljati) nego plesati javho ? Kaka druga razlika obstoji. mej ovima dvema umet-nijama, nego dajeprva mnogo bolj vzviSena od druge (od pies a), ida so dusne zmoznosti bolj vzviSene nego telesne? itd.) Gospice, posluSajte glas francoskega dramaticnega pesnika a spolnujte tudi njegove 2dje! Ako rade pleSete, zakaj bi ne igrale? Marsikaj imel bi Se na serci, ali prostora mi primanjkuje, zatoraj o priliki kaj vefi — vse o svojem Sasu t           S. D,
Politidni pregled,
Z DUNAJA. — Budgetna razprava v na§i poslanski zbornici je letos kaj mMna; vidi se, da so gospodje poslanci po Sestletnem delovanji uze zel6 opehali, kajti tudi prazno s 1 amo mlatiti — vtrudi. — Po predlogu finanfcnega odseka bodo znaSali letoSnji stroSki 418V2 mili-jonov, dohodki po davkih in drugi pa 392 %\ milijonov goldinarjev. Tedaj se ka2e 26 milijo-nov premanjkljeja vrh onih 76.81 milijonov, ki | ste jih dovolili dclegaciji, od katerih pla6a Av- j strija 52.69 milijonov. Skupaj bo treba zopet ' 76 milijonov gold, dolga delati. Lepa svota! Pa bo uie bolje, je dejal nekdaj Depretis. — V seji 26. marcija je podal poslanec Pfeifer — z 38 tovarsi interpelacijo do fluanfinega winistra, 1. na katero postavno podlago se opira nova naredbazustran davkovs.kill iztirjevaleev (eksckutorjov) in njih plaSa? 2. ali je ces. kr. vlado volja odpraviti davkovske eksekutorje, pa drugo, m davkoplaccvulce cencjSo eksekutivno vredbo vpeljati ? 3. ali ni c. k. h'nai^no oprav-ni§tvo volja, pri iztirjevanji davkov ved ozira jemati na 6as, kedar so kmctovaici uze kaj pri-delali in bolj v stanu davek plafiati? Interpela* eija popisuje §ireLe se osiromaSenje kmetovalcev na Kranjskem in drugod vsled slabih letin, tofie, povodenj itd. in navaja, da je breme, katero se davkopladevalceni po eksekutorjih naklada, silno veliko; kajti predno je Se prva eksekutivna stopinja dolocena, mora davkopla5evalec zraven 6 odstotnih zamudnih obresti se za opomin pr-vih 7 dni po 5 kr. za vsak dan, drugih 7 dni pa za vsak dan po 10 kr., tedaj skupaj 1 j gold. 5 kr. plaeati. Vdasih je to pladilo viSe od dolznega davka. — Tudi pri nas na Primor-skem je 6b6na nevolja zaradi te nove naredbe, ker jo ubogo ljudstvo zares hudo obSuti — pa v naSem del. zboru se vladi niti ni poljubilo odgovoriti na enako interpelaeyo, katero po bill podali gg. poslanci PovSe in tovarSi.
V budgetnej debati je poslanec Barnfeind
tozil o zalostnih razmerah kmetskega stanu za*
voljo prevelikih davkov, oderuStva in osemietne
Solske dollnosti. — Dr. VoSnjak je razlolil pri- I
tozbe Slovencev,   in izrazil upanje,  da propade
ustavoverna stranka pri prihodnjih volitvah. —•
Jutri prestane  dez velikonoSne praznike do 17.
t» m. zborovanje. Zafietkom maja bo najbrle ko- |
I nee tega zbora.                                                     I
I          Hercegovinska deputacijapodvodstvom
I znanega zupnika Musi6-a  se  je pretek.  teden
I poklonila cesarju, zahvalivSi se za vsa odlikova-
] nja, ki so jih dobili vojaki MusiCeve 6ete;   ob
I enem je razMila lelje hercegovinskih prebival-
cev; posebno pa te-le:   1. Ljudje se prito^ijo,
da v Hereegovini Se zdaj ni drugih sodny,  ko
turSke (mohamedanske)  in da sodniki  so • sami
turSki »kadi8.   0 tern so deputacijo  pomirili s
tem,  6e§, da se bo uprava v Hereegovini zdaj
br2 vredila.   2. SploSno je zapaziti, da Jovano*
vi6 mohamedaucem povsod bolj na roko gre. 3,
Vise stopinje imajo le trije kristijani, namred v
Nevesinji, Gadkem in Bileku,   drugje pa so na-
edniki povsod mohamedanci in celo pri ^ubcili,
I ki so bili Se pod turSko vlado samostojni,  ker
! so vsi kristijani, zdaj so pa pridani „kajmaka-
muK (okrajnemu glavarju) trebinjskemu. 4. Posebno hudo je za kmete to, da morajo begojn, de dobe od njih seme za setev, dajati polovico pridelka, te pa semena ne dobe, pa tretjino. To kmete straSno tiSfii in med sedanjim in prejSnjim stanjem; jim ni nobenega razloflca. — To so pa<5 zelo telke prito2bej ki let6 v prvi vrsti naAn-drassy-ja.
NA (JESKEM se ncmSki ustavoverci n2e pripravljajo na volitve za diiavni zbor. Dne 9. aprila imajo v ta namen shod. Kaj pa pri nas ?
No, menda uze tleje pod ^erjavico; sliSali smo uLe imena 4 kandidatov za en sam man-dat; a mej vsemi ue naj bolj povdarja ono se-danjega e. k. poslanea, kateri je priraznem gla-sovanji glasoval z Dezmani in tovarSi, kar so o svojem gasu zraven nas tudi vsi IjuWjanski listi konstatovali, cel6 onl, v katerem je goriSki do-pisnik ne davno tolii o nehvale2nosti Slovencev. Bomo videli, kaj sklene „Slogaa inkakojo bodo ubogali volijei.
V  LJUBLJANI je veleposestvo izvolilo na-mesto viteza Vesteneka za M, poslanea barona Gutmansthala, zmernega mo^a, kateri se gotovo ne bo tako strastno repenfiil zoper Slovence, kakor se je njegov prednik. — Zdaj se delajo v Ljubljani priprave za prihodnje mestno volitve. Narodnjaki so imeli v Cetrtek posvetovanjo o tern v fiitaln^ci.
V  OGERSKEM del. zboru se je stari Ko-loman Ghyczy odpovedal predsedniStvu; vefiina je sklenila, da postavi na njegovo mesto bivSoga
I ministra Szlavy-a.
Zdaj teko pogovorl zarndi meSane okupacyo v R u m e 1 i j i pa se §e nid ne more reel, kak bode uspoh. — Bolgarska skup§6ina hofie 12. aprila kneza voliti, ki bode na ustavo pri-segel vTrnovcin, a potlej s celo narodno skupscino Sel v Srdec (Sofijo).
Govori se, da pride RUSK! dr^avni kane-Iar, knez Gordakoy, v kratkem na Dui^aj. | Morajo biti pa$ vazna opravila, da se zgane ruski prvi diplomat, o katerem se je ie nedavno porocalo, da odstopi in da pride grof Suvalov na njegovo mesto.
ITALIJANSKI generali so V Bimu zbrani. Posvetujejo se nekda o reorganizaciji ital. vojske. Ali ka-li?
Domade stvari.
,,L'Isonzou je v pondeljek zopet zaSet izhajati. Urednik mu je neki Ernesto de Bassa. Bomo videli, alt je spremenil list samo urednika, ali tudi polit, dlako.
Nesrefia.   Neki Komel, 53 let star, je 27. p.
m. v Loki pri  Kronbergu  na zemlji^i   urSulinskega
samostana kamnje lomil.  Nenadoma se mu vdere ve-
lik, spodkopan kamen na htbet in ga tako potlaCi, da
I je koj mrtev oblezal.—
| Pobegniti so hoteli te dni 3 jetniki iz znpora pri sv. Antonu; dva sta bila zadnjic* pred porotniki obsojeua vsaki na 5 let trde jeCe. Vse je bilo uze lepo napravljeno, da bi bili zid izsobev2. nadstrop-ji  predrli in jo potem  po strehi pobrisali;  temna,
I de^evna noC bi bila vbeg pospeSevala. AkoSiek apna, ki se je raz zida zderl, jih je ovadil strati pod ok-nom, in ta je s pomocjo Cuvajev zvite tice ie o pra-vem casu pridrzal.
Rojanska 6italnica uapravi v nedeljo 6. aprila 1879 besedo s6 slcdeciui sporedom: 1. nPetje-. 2. I flPegam in Lambergar" deklamacija. 3. „Slovenska ju-I nakinja" deklamacija. 4. „Dva gospoda pa jedeu slu-ga, vesela igra v 1. delu. 5. „Tombola*. Vstopninaza neude 20 kr. ZaCetek tocao ob 6I/2 uri zvefier. K obilni udele^itvi uljudno vabi.                     Odbor.
I          Irredentarji ¦? Gradci. V kratkem bodo v
I Gradci pred porotniki sedeli trzaSki ^irredentarji." Pred-
I sedoval bode c. k. nadsodnijski svetovalec D.r Leit-
I meier; zato^nika bodeta od strani drzav. pravdniStVa
I grof Gleispach  in njegov namestnik baron' Neuge-
1 bauer. Zatozenci so Jakob Venezian in Salvator Ban-
silai izSolana gimuazijalca in Viktor Venezian trgov^ki
ucenec, vsi trije 18-19 letni mladencT iz prentOzjih
IrzaSkih rodbin. V zaporu so od oktobra meseca. Za-
tozba zaradi veleizdaje se naslauja na mnogo pisem,
(asniSkih clankov itd., ki so se naSli pri teh pdbih.
Zagovoruiki bodo graSki odvfethiki: dr. Wnrjek, dr.
Schlosser in dr. vitez Schreiner, — BotyobSj^na.Ju
' zmedeaa bo obravnava proti gorlljum ^mirQe^em, kft-
ten pridcjo koncemmajaalizac"etkomjunijanazalo2no Hop. Zatoiba se ba aekda gtesila zaradi veleizdaje, katere so se zatozeitci delezili po razgirjanji revolu-cijonarnih proklamov in zaradi javnega posilstva z na-stavljanjera bomb ltd. Glavni zatozenec Ant. Tabai jc pobegnil iz jeee; njegovi pomagaLi so: Karoi Jamseeg, Jozef Ifulitseh, Alojzij Gregorich, Stefan Kiavic, Emil Pogatsehnigg, Josip Ricchetti; kakor se vidi po ime-nib sami attaliani puro sangae." — Mnogo se govori in posebno v nekaterih goriSkih krogib se tudi zane-sljivo racuni, da jib cesarska milost o priliki sreber-ne oporoke osvobodi — se preduo pridejo pred po-rotnike, Tfim ^ode paf zaT, ce se Jim tako zaprecT pot do popolaega muieniStva!
Nesreda. „Novicam* se it Vipave poroca o straSni nearefii, ki se je ondi pripetila v pondeljek: zenka poscstnika gosp. Zvokeljna se je peljala na o-bisk svoje rodovine s 4letno Merko; konji se splaSijo, 2ena je brz mrtva oblelala, tudi Mapec je v smrtni nevarnosti, deklica pa raujeua.
Tatvine. Kakor vsako kto, tako se mnoie tudi lotos pred pr&aniki tatvine. Dolgoprstniki seho-Cejtf preskrbeti, kakor se tiCe. Poneddjek po nodi so neznani tatovi okradli tukajinji plackomando nekda za blizo 2000 gld. Bcejo jib prav skrbno, alt jih pa do-be, je drugo vprasanje. — Tudi slanino in drugo bla-go so krali v protlajalnicah in privatnib bisah. A zad-nje ale imajo v kajlii; se bodo pa o veliki noci po-stili, ker se niso hoteli v postu.
Napad. Foroca se nam iz Eobarida: V pone-dejjek 24. pret meseca je peljal voznik Miha Skotir iz Starosela teleta in drugo blago v Gorko. Blizo korita, cetrt we pred Solkanora ga proti 9 uri zveeer neuadoma ustavijo trije krepki capini ter |niu velijo: .Denar ali zivljenje 1" Moz\ videti, da bi ne mogei lopovske trojice uzugati, segue v zep, ter jira da, ko-likor je imel novcev v njem: eden goldinar in neko-liko novcev. Da bi se jib brze odkriial, ponuja jim cel6, naj si zaderejo vsak po eno tele na hrbet; a tega niso hoteli gg. poStcnoviai, ampak so jo nagto pobrisali z izmolzenimi novci.
Naj odsedita zasluieno kazen. Ivan Tavcar Markovttc iz Dan sezanskib in IvanPetelin iz Toma-cevice kouienske, ki sta bila ukradla, kakor je „So-5a8 o svojcm casu poro&ila, v noci oil 11. do 12. no-vembra 1. ]. par volov iz voljaka Andreja Miklavca iz Dan, imela sta 20. tega meseca koneeno obravnavo pred ces. kr. dozelnim sodi§cem trzaSkim, kjer sta bila kriva spoznana omenjenega hudodelstva tatvine ter obsojena in sicer vsak na tridcset mesecev tezke jece. Oba obsojenca sta kaj zvita tatova. Tavcar je doma ostal in je poSkodovancu sam pomagal, da bi se volova zopet naSla, a meju te& je Petelin odvedel oba vola v triiSki St. Polo, kder ju je prodal. Tarn je pa oba vola zagledal sezanski kompare Jakob Gu-M i ojeniu se ima najvise zabvaliti, da se je priSlo tatovoma v sled. Naj bi se tudi drugi, kterim je ma-ri varnost premozenja, ugledali v oceta Jakoba Gulieai
Oporoka afganistanskega kana. Sir Ali, kteremu so v jeseni Mni Anglezi brez uzroka vojno napovedali, je prav nerad ostavil svojo prestolno mesto Kabul, ker je slutil, da je ne bode ved videl. Yzel je toraj sabo vse svoje zaklade i vso svojo druzino, da bi vse spravil v varnost pred svojim sinom Jakobom, kteremu nej upal. V Balubu naredii je poslednjo svojo voljo ter je ostavil od svojega premozenja sedem lakov, ali sedemkrat sedemdeset tisoc gold, za blage namene. — Moz je imul srce na pravem clove§kem mesto t
P. n. gg. dra^tvenikom narodno-polit. druStva „Sloga".
Podpisani odbor vabi vse p. n. gg. druStvenike v obcni zbor, ki se bo vrSil dne 17.  aprila t. 1. ob 11J2 pop. v prostorih gori§ke Citalnice. __ Na dnevnem redu bo:
1.  Peticija na visoko c. kr. ministerstvo, da bi glede colninske pogodbe odlodno postopalo proti Nem-ciji, ktera namerava z izredno visoko colnino zabra-niti izvazevanje avstrijskih kmetijskih pridelkov ter da bi varovalo na§e nze tako skoro onemoglo kmetij-stvo pred popolnim propadom.
2.  Peticija na visoko c. kr. ministerstvo, da bi pri italijanski vladi doseglo, da se zopet svobodnemu wazevanju naSih rastlinskib pridelkov splob v Italijo pravica prizna ali pa v nasprotnem slucaju na§a vlada italijanskim rastlinskim pridelkom vvazevanje v Av-strijo prepove.
3.  Bazni predlogi drnStvenikov, ki jih pa imajo vsaj 1 dan pred zborom naznaniti podpisanem odbo-ru. Odbor prav nujno vabi vse gg. druStvenike v zbor, kteri ima razpravljati o dveh za na§e kmetijstvo ve-levaznih vpraSanjih. Posebno za prvo peticijo se je po vsej Avstriji vnelo sploSno gibanje, ker huda ne-varnost preti avstrijskim kmetovalcem od strani Nem-iije. Zato si Steje tudi nase druStvo v sveto dol^nost
nze po  nacelih draitva, to je.pospesevati   narodno kmetijsko blagostaaje, v enakem zinislu postopati.
Tudi neudje se morejo vdeleiziti tega zboia, ki bo po §. 14. druStenih pravil javen. Neudje pa ne sraejo glasovati.
Odbor slov. polit. drnStva .Sloga". V Gorici 20. marcija 1879. Predsednik:                                    Tajnik:
F R. P O V § E.                         JOS. FAGANEL.
Dunajska	borza.	
		1 aprila
Enotni dri. dolg ˇ banko?ciIi  .   . Knotni $r%. dolg ? srebra   .   .   .		65 gl. 45   kr. 65 „  1)     „ 77 „  65     r
I860 drz. poaojilo    ...... Akeye narodne banko     .... Kroditne akcije.......		118 „ —     „ a.r> „ —   „ S!4f  „ 20     „ 117  „ 00     „
		9  „  M     „
		5  „ 52     „
<&<
Odvetnik
Ivan dr. Vinci
, je odperl svojo pisarnico v blvsi Rismon-dijevi MU na Korenju §tev. 261.
Prodaja vina it piva.
Podpisani, kateri ima za GoriSko mesto in dezelo edino zalogo slavnoznanega piva iz Pun-tigamske tvornice dedi^ev Hold, vSteva si v Cast, naznanjati, da je njegova Iedenica dobro zalo-zena z eksportnim marcnim pivom, *da ima pa tudi na prodaj prav dobro ogersko vino po spo-dej razkazanih cenuh.
Narodila se sprejemajo v prodajalnici pod-pisanega na Korenji stev. 262 in se toSno o-skrbujejo.                                      M. Fnrlani.
Ogersko vino po 9, 10 in 12 gl. 100 litrov.
Mar&no pivo eksport  za  mesto z nzitnino vred
Za dezelo
Ikr.
CCb, iM, pri?, ^ seprsoocljiro ia&ajslo
obcno mazilo za usuje
HAKOL lllI§§.OVO.
v   Od vis. c. k. miniaterstra za deSelno brambo pre-8kuaau in pri c. k. vojski Tpeljan ter priznan kot najboljsi pripomocek za okranitev nsnja. Solni, drevlji, usnja na koSijah, jermenje, naj je se tako  trdo, suho,  popocano,   poatane,  zato se ga-rantuje, ie se le enkrat namaze, volno, elasticco, popol-noma nepremofiljivo, temno-Crno in svitlo in vedno traj-no. To mazilo je brez duha, neskon^no izdatno, nezmrz-ne   nikdar, se nikdar ne zaialti j   odstrani potrebo na-vadnega firnila za §kornje in no pomaze ni rok ni obleke. 1 ikatlja na poskuSnjo po 50 kr., — 1 gkatlja Vj. klg po 1 gld. — 1 gkatlja 1 klg. po 3 gld. To mazilo za usnje se narocuje istinito samo pri poaestniku privilegija  Karolu  Russ-U   na Dunaji 1 Wallfischgasse 3.   Zaloga pri gg. Gmseppe ftt Fran-cesco Dreossi Cervignano.
pekarnica i apnarij
Iblizu Bovca z nekoliko zem-llji§dem da se v najem; tudi se po prav  nizki ceni i u-godnih pogojili proda. Vse je v najboljsem stanu i jako ubrtno. Ve6 se zve pri lastniku Josipu Tr e o v Ter-biitt na KoroSkem, ali pa pri Josipu Mlekuz-n, ker6marju v Bovcu,
0
A
Razglas.
Podpisano 2npanstvo naznanja s tem, da se prihodnji meseeni somenj 12. aprila t. 1. ker spade ravno na veliko saboto, prenese na dan 8. aprila 1879, to je na dan po Lokovskem somnju.
2UPANSTVO V SE^ANX
12. marcija 1879.
2upan :
R. Mahortid.
bolide ITiriuen als Vuriruier «i'\vuu»tau"
Oglas druzinam.
Dasiravno je colnina od kave jako porasla, dobivajo se pri mcni vendor vse sorte z m 1 e t e kave iz Tcrzi§ke mclia-nicne tvornice — po istih uenah, kakor poprej. In ta kava mora v rcsnici vsakemu vstrezati bodi glede cene, bodi glede dobrote.
Anton Mazzoli V Gorici v gosposki ulici.
«=
Koristno naznanilo
precast. duhovs6ini.
Tovarna za izdelovanje voSccnih sve6 lastnina Alojzij a Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo pri razstavah v Gorici leta 1854. in v Trstu leta 1871., ravno tako s castnim diplomom pri svetovni razstavi v Mona-kovem 1. 1855., v Parizu 1. 1855. in na Dunaji 1. 1873, z bronteno svetinjo na zadnji svetovni razstavi v Parizu I. 1S78, priporoca svoje sveLe iz Sistega voska od Cebel, katere lepo, mirno in podasi gorijo in prav nia ne kapajo, se ne kidajo in ne oneaedijo altarja.
Cena jim je gld. 2.68 K.o svece iz Ci-btega voska od fiebel I. vrste, katere pripo-roeam visokofiastiti duhov§6ini j gl. 2.33 K.o od II. vrste.
PriporoSa tudi svoje svefie, ki se imenujejo voicene (zmes, Kunstwachs), katere so prav enake onim iz Beneske fabrike in kojih zaloga je v Korminu.
Take svefie ki se v Korminu proctajajo za vo§Lene in plafiujcjo po gld. 2.40 prodaje podpisani po gl. 1.90 K.o.
Take sveCe, ki ne obsegajo prav nic fiebelnega voska, prepovedane so po eer-kvenib zakonih. Dirrectorium Liturgicum 1879 stran 7 par. XII.
Alojzij Bader.
Zalogo mojih svec ima tudi Stefan Kralj bandar v Kanalu, Janez Sora stacunar v Boveu, Janez Goyevgaek novi stacunar v Sezani.
Pla&tje se ob Tconcu leta,  ali pa 5 odbiiha pri kilo, ako se precej pla6a.
1
2 %
2 I c !
2 2 2 2
:¦
i
wLt uuuhku pri kuo, am se precej piaca.                fJ\
Udavatelj in odgovoroi weWfe; 4NT0N FABUANL — TiB&ar; MAIUNa ? Gorici.