POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETNIK XXX
SNOPIČ 1—2
V
ČASOPIS
ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE
KAZPRAVE: GRAFENAUER I., GUTS-MANNOV BESEDNJAK IN NJEGOVA ZBIRKA PREGOVOROV, REKOV IN PRILIK. — SKRABAR V., STARA LEDINSKA KARTA V ORMOŠKEM GRADU. — BAŠ F., DR. PAVEL TURNER.
IZVESTJA. — SLOVSTVO.
PREGLED. — DRUŠTVENI GLASNIK.
IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU
Vsebina. — Table des matieres.
I.	Razprave. — Dissertations.	Stran. — Page.
Grafenauer I., Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik. —
Das Worterbuch von Gutsmann und dessen Sprichwortersammlung...... 1
Skrabar V., Stara ledinska karta v ormoškem gradu. — Eine alte Flurkarte im
Schlosse Ormož............................................................30
Baš Fr., Dr. Pavel Turner......................................................45
II.	Izvestja. — Rapports.
Saria B., Saxanu posvečen napisni kamen iz Šmartna na Pohorju. — Ara mit Weihung
an Saxanus aus Šmartno n. Poh............................................62
Saria B., Usoda rimskega vojaka iz Celja. — Sort du soldat romain de Celeia ....	65 Lorger F., Rimska vila na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju. — Villa romaine au Rožni
grič pres de Celje........................................................67
Soklič J., Slovenjgraški slikar Mihael Scobl. — Michel Scobl, peintre de Slovenjgradec	72 Soklič J., Knjiga bratovščine presv. Rešnjeiga Telesa v Slovenjgradcu. — Livre de la
fraternite du Saint Sacrement a Slovenjgradec............................76
Mravljak J., Iz vuzeniške zgodovine. — Fragments de 1' histoire de Vuzenica ....	79 Smodič A., Donesek k Vrazovi korespondenci J. Muršcu v Ptuju. — Lettre inedite de
S. Vraz a J. Muršec......................................................82
Soklič J., Pismo Simona Gregorčiča F. B. Sedeju. — Lettre de Simon Gregorčič
a F. B. Sedej ..........................................................83
F. B.. Wutte Martin, MieBtal und Unterdrauburg................................84
III.	Slovstvo. — Litterature. -
Sedivy J., Oris zgodovine Jugoslovanov. Jos. Zontar................................93
Ložar R., Predzgodovina Slovenije, posebej Kranjske. Jože Košar..................94
Saria B., Positivmodelle rom. Ollampen aus Poetovio. J. Košar....................97
Slovenska krajina. R. Savnik....................................................97
Slovenska krajina. Vilko Novak................................................99
Anton Slodnjak: Pregled slovenskega slovBtva. Vilko Novak........................99
Kovačič Fran: Služabnik božji Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski. F. K. Lukman	101
Kocbek F.-Šašelj I., Slovenski pregovori, reki in prilike. Dr. Jos. Tominšek ....	104
Seuffert Burkhard: Drei Register aus den Jahren 1478—1519. Franjo Baš.....109
Dr. Franjo Fancev: Dokumenti za naše podrijetlo hrvatskog preporoda (1790—1832). —
Dr. Slavko Ježič: Ilirska antologija. Dr. Josip Nagy (Zagreb)........109
Brlič-Mažuranič Ivana: Iz arhiva obitelji Brlič u Brodu na Savi. Fr. Ilešič......112
Riša Vel'komoravska. Sostavil dr. Jan Stanislav. F. Kovačič............113
Tadeusz Dobrowolski, Sztuka Wojewodztwa Šlijskiego. Vojeslav Mole........119
IV.	Pregled. — Notices.
Schinid W., Anton pl. Premerstein f......................122
Baš F., Srednjeevropski arheologi v Mariboru. — La visite des archeologues de 1' Europe
Centrale a Maribor ...........................123
Baš F., Odkritje spomenika dr. h. c. donu Franu Buliču 15. septembra 1935 v Zagrebu.
— Inauguration de la statue de 1' archeologue Mgr. Bulic a Zagreb.....124
Bas F., Desetletnica Muzealnega društva v Varaždinu. — Le dixieme annivcrsaire de la
societe du musee i Varaždin.......................124
V.	Društveni glasnik. — Chroniquc des Societčs.
Prekmursko muzejsko društvo. — La societe du musee pour la reigion dite Prekmurje	125
Muzejsko društvo v Ptuju. — La societe du musee a Ptuj.............127
Letna udnina, oziroma naročnina Din 50*—, za inozemstvo Din 60'—, Knjigotrška cena Din 75"—. Za uredništvo in Zgodovinsko društvo odgovarja prof. dr. Fr. Kovačič. Za vsebino posameznih člankov so odgovorni pisatelji sami. Tisk Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru; odgovarja ravnatelj Stanko Detcla.
Časopis
za
zgodovino in narodopisje.
Izdaja
Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Leto XXX.
Uredil Prof. Fran Kovačič.
Maribor 1935.
Mariborska tiskarna.




57749
f

Vsebina. — Table des matieres.
Stran. — Page.
I.	Razprave. — Dissertations.
Grafenauer I.f Gutsinannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik. —
Das Wbrterbuch von Gutsmann und dessen Sprichwortersammlung...... 1
Skrabar V., Stara ledinska karta v ormoškem gradu. — Eine alte Flurkarte im Scblosse
Ormož ................................. 30
Baš F., Dr. Pavel Turner............................ 45
Schmid W., Poetovio..............................129
Pivko Lj., Ribištvo v Dravi in njenih vodah. — Die Fischerei in der Drau und ihren
Nebenfliissen ..............................157
II.	Izvestja. — Rapports.
Saria B., Saxanu posvečen napisni kamen is Šmartna nt Pohorju. — Ara mit Weihung
an Saxanus aus Šmartno n. Poh...................... 62
Saria B., Usoda rimskega vojaka iz Celeje. — Sort du soldat romain de Celeia .... 65 Lorger F., Rimska vila na Ro^n^in ^fiču (Sevcih) pri Celju. — Villa romaine au Rožni
grič pres de Celje	^ i ......................... ^
Soklič J., Slovenjgraški slikar Mihael Scobl. — Michel Scobl, peintre de Slovenjgradec 72 Soklič J., Knjiga bratovščine presv. Rešnjega Telesa v Slovenjgradcu. — Livre de la
fraternite du Saint Sacrament a Slovenjgradec............... 76
Mravljak J., Iz vuzeniške zgodovine. — Fragments de 1'histoire de Vuzenica..... 79
Smodič A., Donesek k Vrazovi korespondenci J. Muršcu v Ptuju. — Lettre inedite de
S. Vraz a J. Muršec........................... 82
Soklič J., Pismo Simona Gregorčiča F. B. Sedeju. — Lettre de Simon Gregorčič a F.
B. Sedej ................................ 83
F. B., Wutte Martin, MieBtal und Unterdrauburg................. 84
Kovačič F., Slomšekiana............................167
Glaser J., Literarne predloge in paralele. — Paralleles litteraires..........169
III.	Pregled. — Notices.
Schmid W., Anton pl. Premerstein f t......................I22
Baš F., Srednjeevropski arheologi v Mariboru. — La visite des archeologues de 1'Europe
Centrale a Maribor............................123
Bas F., Odkritje spomenika dr. h. c. donu Franu Huliču 15. septembra 1935 v Zagrebu.
— L'inauguration de la statue de Parcheologue Mgr. Bulic a Zagreb......124
Baš F., Desetletnica Muzealnega društva v Varaždinu. — Le dixieme annivcrsaire de la
Societe du musee a Varaždin.......................124
Naš F., Otvoritev Muzeja kneza Pavla v Beogradu. — L'inauguration du Musee de Prince
Paul a Beograd.............................173
IV.	Slovstvo. — Litterature.
Sedivy J., Oris zgovodine Jugoslovanov. Jos. Zontar................ 93
Ložar R., Prcdzgodovina Slovenije, posebej Kranjske. Jože Košar.......... 94
Saria B., Positivmodelle rom. Ollampen aus Poetovio. J. Košar......................97
Slovenska krajina. R. Savnik....................................................97
Slovenska krajina. Vilko Novak..................................................99
Slodnjak Anton, Pregled slovenskega slovstva. Vilko Novak........................99
Kovačič Fran, Služabnik božji Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski. F. K.
Lukman ................................101
Kocbek F.-Šašelj L, Slovenski pregovori, reki in prilike. Dr. Jos. Tominšek......104
Seuffert Burkhard, Drei Register aus den Jahrcn 1478—1519. Franjo Baš......109
Fancev Franjo, Dokumenti za naše podrijetlo hrvatskog preporoda (1790—1832). —
Ježid Slavko, Ilirska antologija. Dr. Josip Nagy...............109
Brlič-Mažuranič Ivana, Iz arhiva obitelji Brlič u Brodu na Savi. Fr. Ilešič......112
Stanislav Jan, Riša Vel'komoravska. F. Kovačič..................113
Dobrowolski Tadeusz, Sztuka Wojewodztwa Šlqskiego. Vojeslav Mole........119
Melik A., Slovenija. I./l. Franjo Baš.......................175
Šišič Ferdo, Korespondencija Rački-StroBmayer. Franjo Baš.............176
Bruckner H., Der deutsch-slowenische Grenzraum. Franjo Baš...........181
Minarik F., Črtice iz zgodovine kranjske farmacije. Franjo Baš...........183
Krajanski A., O statutu varaždinskog ceha ranarnika, brijača i kupalištara. -— Wissert
A., Tekst požunskog statuta. F. Minarik..................183
Schniderschitsch F.-Jugovič V., Zgodovina lekarn v Mariboru, Celju in Ptuju. F. Minarik	181
Cvetje iz domačih in tujih logov. 1.—8. Jaroslav Dolar...............185
V. Društveni glasnik. —- Chronique des Societes.
Novak V., Prekmursko muzejsko društvo. — La societe du musee pour la region dite
Prekmurje ...............................125
Smodič A., Muzejsko društvo v Ptuju. — La societe du musee a Ptuj........127
Zgodovinsko društvo v Mariboru. — La societe historique a Maribor........187
Študijska knjižnica v Mariboru. — La bibliotheque d'etudes a Maribor.......189
Banovinski arhiv v Mariboru. —- Les archives de la Dravska banovina a Maribor . . .	191
Priloga. — Annexe.
Boršnik M., Aškerčeva bibliografija. — Bibliographic d'Askerc..........1—120
Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik.
Dr. Ivan Grafenauer.
Pregovori, ki jih je objavil Ožbald Gutsmann v svoji slovnici1) in besednjaku,2) so ena najstarejših zbirk slovenskih pregovorov, hkrati pa najbogatejša izmed njih. Vendar je doslej še nihče ni v celoti nanovo izdal. Precej teh pregovorov je sicer porabil A. J. Murko v svojem besedniku,3) a tam so bili pokopani prav tako kakor pri Gutsmannu. Izbor je priobčil Jan. Scheinigg v Kresu,4) dr. Jak. Sket v Slovenski slovstveni čitanki5) in Grafenauer v Slovenski čitanki za višje razrede;6) precej enakih in podobnih pregovorov je natisnjenih tudi v Kocbekovi in Šašljevi zbirki Slovenskih pregovorov,7) a kaže se, da se niso vzeli ne iz Gutsmannovih knjig, ne iz Scliei-
') Windische Spraclilclire, verfasset von Oswald Gutsmann, kais.-kiinigl. Missionarien in Kiirntcn. . . Klagcnfurt, gedruckt l>cy Ignaz Aloys Kleininayer, landscliaftlichen Buch-drucker. 1777. (Spi).
2)	Deutsch-windisches Wiirterbuch mit ciner Sammtung der verdcutschten windischen Stammworter, und einiger vorziiglichern abstaminendcn Wiirter. Verfasset von Oswald Guts-im.1111, Weltpriester. . . . Klagenfurt, gedruckt und im Verlage bey Ignaz Aloys edlen von Kleininayer, K. K. I. Oe (t. j. innerosterreichischer) Gubcr. und Landschaftsdrucker. 1789. (Wb.)
3)	Slovensko-NeraSki in Nemško-Slovenski ročni besednik. Kakor se slovenšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v' zahodnih stranih na Vogerskim. Zložil Anton Janez Murko. 1—2 del. V Gradci, 1833. — Pregovore, ki jih je Murko pri Gutsmannu bral in jih pogosto porabil pri istih iztočnicah kakor Gutsmann, je zapisoval Murko pogosto prav svobodno. Ker je Murko uvrstil v svoj besednik tudi dosti pregovorov in rekov, ki jih Gutsmann ne pozna, je vsaj zelo verjetno, da jim je dal tisto obliko, ki mu je bila že poprej po ljudski rabi znana.
4)	J. Scheinigg, Osvald Gutsmann. Kres, Celovec, 1885, 631—632.
5)	Slovenska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred srednjih šol. Sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Na Dunaju. V zalogi šolskih knjig, 1894. Druga predelana izdaja, 1906. Tretja izdaja, 1914. Gutsmannovi pregovori so v 3. izdaji na str. 140—141.
°) Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. S sodelovanjem dr. Janka Bczjaka in dr. Antona Breznika sestavil dr. Ivan Grafenauer. III. del. Ljubljana, 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, str. 10—11.
7) Slovenski pregovori, reki in prilike. Zbrala Fran Kocbek in Iva|n Šašelj. 1934. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Mohorjeva knjižnica, 72. zvezek. (KŠ.)
niggove, Sketove ali Grafenauerjeve objave, ampak iz drugega vira, nekaj neposredno iz Murka, večinoma pa narodu iz ust.
Mnogo Gutsmannovih pregovorov pa je danes popolnoma neznanih. Krivo je pač to, da so ljudje v besednjaku sicer ob priliki brali zdaj ta, zdaj oni pregovor, da pa je malokdo preučil ves besednjak in tako tudi pregovorov še nihče vseh ni zbral; še Jan. Scheinigg je v Gutsmannovi biografiji v Kresu4) dejal, da hrani njegov slovar »blizu 90« pregovorov in rekov, dasi jih je v resnici 150. Potemtakem menda ne bo odveč, čc jih izdamo zdaj, malo pred
150-letuico Gutsmannovega besednjaka.
* * *
Odkod je Gutsmann svoje pregovore, reke in prilike dobil? Ali jih je prevedel iz nemškega, kakor je menda sodil Scheinigg,4) ali latinskega, ali si jih je priredil po domačih ali tujih virih, ali jih je slišal od koroških in drugih Slovencev in si jih zapomnil in zapisal?
Pregovori v Gutsmannovi slovnici, v odstavku »Zierliche Spriiche und Ausdriicke«8) govore sicer za to, da so narodni; saj slovenskim pregovorom odgovarjajo tam po obliki čisto drugačni nemški (n. pr. Norce pasti — Narren feil haben) in poslednja dva pregovora tega odstavka Gutsmann nalašč navaja za zgled, da so nekateri slovenski pregovori nemškim čisto podobni:9) »Vsakiteri vie, kei ga čreul tiši, en jeder weisz, wo ihn der Schuh druckt. Primi sam sebe za nusz, nimm dich selbst bey der Nase.«
\ endar pa je treba za tako trditev še drugih dokazov. V ta namen bi bilo najbolje, če hi mogli najti vzorec (ali vzorce), po katerem (ali po katerih) je Gutsmann svoj besednjak priredil.
Gutsmann in Jambrešic.
Doslej smo vedeli iz Brcznikovih slovarskih študij,10) da je Gutsmann rabil Pohlinov besednjak11) in drugo, celovško izdajo Megiserjevega slovarja,12) a ne ta ne oni nima nikakih pregovorov.
B) O. Gutsmann, Spi, 131—133.
') »Einigc sind (len deutsclien ganz iihnlich«, Spi, 133.
10) Dr. Anton Breznik, Slovenski slovarji. Ilazprave, izdaja Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani (KDHV), III. str. 110—174, posche 165—167.
") Tu malu besedišč treh jezikov. Das ist: das klcine Wiirtcrhucli in dreyen Sprachen. Quod est: parviim dictionarium trilingue, quod conscripsit R. P. Marcus a S. Antonio (Pohlin) Aiigustinianus Discalceatus inter Acadcmicos Operosos Lahacenses dictus: Novus .. Laihach, bey Job. Friedr. Eger (1781).
") Dictionarium quatuor linguarum, videlicet Germanicae, Latinae, Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et ltalicae, sivc lletruscae. Autore llicronymo Megiscro im-
Pozneje je našel Breznik še nov vir za slovenski (in hrvaški) besedni zaklad Gutsmannovega besednjaka, to je Jambrešičev latinski leksikon,13) a te svoje študije doslej še ni mogel objaviti. A najsi je Gutsmann glede besednega zaklada od Jambrešica dobil obilo pomoči, glede pregovorov bira ni bila velika. Že latinski pregovori v njegovem slovarju niso preveč pogosti, razen tega jih je Jambrešič (ali Sušnik, čigar delo je Jambrešič dovršil in izdal) razložil največkrat s prav preprosto prozo, časih kar v latinskem jeziku, le redko pa s hrvaško-kajkavskim pregovorom ali rekom: Captator (87) Prili-zavec,14) Ki kak veter puhne onakse oberne. Ein Laurer, Schleicher, der nach einer Sach trachtet. Cavo (95) . . Gutta cavat lapidem. Prov. Kaplja dube kamena. Die (!) Tropfen durchholet den Stein. Crabro (156) . . Seršen . . Irritare crabrones. Prov. 1. Spečega Psa zbuditi . . 3. Vu gnjezdo iliti Sitovje neršanov pehati . . Ignis (375) . . Ogenj. Ignem igni ne addas. Prov. . . ne vlej olje vu ogenj . . Leo (491) . . Lav . . Ex unguibus leo noscitur: . . Poznati je ptiču iz pesme. Aus den Federn erkennt man den Vogel, himen (502) Prag . . Mors est in limine vel pro foribus. Prov. Smert vre kuči iliti blizu jest. Der Tod klopft schon an . . . Ovis (655) . . Ovca . . Lupo ovem com-mittere. Prov. Kozu za vertlara postaviti . . Den Bock zum Gartner setzen . .
Kar je Jambrešičevih pregovorov kakorkoli sorodnih Gutsmannovim, je označeno v objavi Gutmannovih pregovorov na koncu razprave; posebe gl. pod iztočnicami dedeji, gospoda, hlače, hrza, lise, mladost, ne kradi, pokrito, ponoči, ropotec, sodnji dan, šparavec, trta, uho, ukrasti. Verjetno je, da je ta ali oni izmed Jambrešičevih pregovorov dal povod, da se je Gutsmann ob njem spomnil znanega domačega pregovora in ga zapisal ali pa da je kak izrek po Jambrešičevih besedah tudi kako jezikovno preoblikoval. A to je težko ugotoviti; za gotovo bi si upal trditi to le pri enem samem izreku [G. (292) Spitzen, vuliu vleči, vušete podigovati. J. (50) Arrigo . . Aures arrigere. Te-rent, Vulia podiči, verno poslušati], in to zaradi hrvaške jezikovne oblike glagola podigovati.
Jambrešič (ali Sušnik) pa je bil tudi nekaj pesnika in časih, če ga je snov mikala, se ni zadovoljil s samo prozajično razlago pesniškega izreka ali verza,
pressum anno 1592 Graecii Styriae . .. Nunc vero Auspiciis Exc. D. D. Supremi Carinthiae Capitauei, Opera et Studio.. Societ. Jesu Collegii Clagcnfurtensis correctum et auetum. Clagenfurti, 1744.
Ia) Lexicon Latinuiu interpretation*' Illyrica, Germanica et Hungarica locuples, in usum potissunum studiosac juventutis digestum, ah Andrea Jaiubressich, Societatis Jesu sacerdote, Croata /agoriensi. . . . /agrabiae, 1742. — Jambrešič je delo dovršil in izdal na osnovi rokopisa Frana Sušnika, S. J.; tako sam pravi v uvodu. Prim. Francev, Južnoslov. Filolog, 3, 11—25.
14) Jambrešica bomo navajali v gajici.
ampak ji je dodal še verzificirano parafrazo, kajkavske rime ali kitice, časih kar celo pesemco. Nekaj takih rim in kitic glej spodaj v objavi pregovorov pod iztočnicami gospoda, ne kradi, pokrito, ropotec, šparavec. Ti Jambre-šičevi verzi so dali, kakor se zdi, Gutsmannu pobudo, da se je tudi sam prav skromno poskusil kot verzifikator moralizujočih rekov in kitic v svojem slovarju. Prave rimane kitice, ki očitno niso narodnega porekla, so v naši objavi pod iztočnicami hudič, skale, nekoliko tudi kopriva (kitica, prirejena iz dveh narodnih rekov). Nekaj rimanih kitic pa je priredil Gutsmann po Jambrešičevi pobudi tudi po zgledu narodnih dvovrstičnih rimanih pregovorov, nekatere tudi na osnovi narodnih rekov (gl. pod iztočnicami gospoda, pade, pokritu, roli, vura, uradnik, žlalita; morda spada sem še katera druga vrstica).
Tudi Gutsmanna bo treba torej prištevati med skromne naše verzifika-torje dobe pred Vodnikom.
Nemški vzorci Gutsmannovega besednjaka.
Uspešnejše kakor primerjanje z Jambrešičem je primerjanje Gutsmannovega besednjaka z nemškimi besednjaki 18. stoletja.15)
Že površen pogled nas prepriča, da Friscbovega nemško-latinskcga slovarja Gutsmann ni vzel za osnovo svojemu besednjaku, dasi ga v uvodu (str. IV.) zelo hvalno omenja; besedno gradivo je namreč v njem razvrščeno po alfabetu osnovnih besed, ne pa po besednih začetkih vobče, kakor v Guts-inannovem delil. Pač pa ga je, kakor bomo še videli, nedvomno rabil za izpopolnitev rokopisa. Tudi mu glavni vir ni bil mogočni Adelungov nemški slovar,16) ki nemške besede po nemško razlaga.
Za osnovo si je marveč izbral neki 11 e 111 ško-latinski besednjak. To
ls) V državni knjižnici v Ljubljani so mi na ra/po!u^ii najvažnejši:
a)	Friscli, Joliann Lconhard, Teutsch-Lateinischcs Wiirter-Buch, 1—2, Berlin. Verlegts Chri-stoph Gottlieb Nicolai. 1741.
b)	Nieremberger, Benedikt Friedrich, Deutschlateinischei Worterbuch, Rcgcnsburg. Druckts und verlegts Christian Gottlieb Sciffarts sel. Witwc, 1753.
c)	Adelung, Joliann Christian, Versuch cincs vollsliiniligon grammatisch-kritischen Vfiirter-lmches der hochdeutschen Mundart, Leipzig. Verlegts Bcrnhard Christoph Breitkopf und Solin, 1. Theil 1774, 2. Tlieil 1775; Verlegts Joliann Immanucl Breitkopf: 3. Theil 1777, 4. Theil 1780, 5. Theil 1786.
Izmed drugih slovarjev bi mogel priti v poštev v omejenem obsegu še Apinus, Sigmund Jacob, Glossarium novum ad acvi hujus statum adornatum, Niirnberg, 1728; težko, da bi bil G. uporabljal za sestavo tudi še Steinbach, Christoph Ernst, Dcutsclics Worterbuch vel Lexicon latiiio-germaniciiin. Ilreslau, 1725.
10) To je domneval kot najbolj verjetno univ. prof. dr. France Kidrič, SBL, 1, 281.
nam dokazuje nekaj člankov v Gutsmannu samem: V članku (456) »Ze/ie« (Zehe, desetnik,17) nogni perst: die Zehen, desetniki: der groBe Zehe, nogni pauc) je končni dostavek dokaz, da je rabil Gutsmann nemško-latinski in ne samonemiki slovar. V Adelungu, ki govori o Ingwerzehe, Knoblauchzehe ter o človeških in živalskih prstih na nogi, o palcu na nogi ni govora, ker Nemec zanj nima posebne besede. Drugače je v nemško-latinskih slovarjih; tu je tega podatka treba, ker ima latinščina za palec na nogi svojo besedo hallus. F r i s c h pravi pod zaglavjem »Ze/ien, decem« (2, 467) (precej daleč spodaj): eine Zehe digitus pedis, die groBe Zehe hallus. Isto ima tudi Nierember-g e r pod zaglavjem »Zebe«: zehe, die, an den FiiBen, pedis digitus; — grosze, hallus, i; Fest. Razporednost je v obeli nemško-latinskih slovarjih ista kakor pri Gutsmannu.
Še jasneje govori naslednji zgled: Gutsmann razlaga: (7) Abstechen die Gurgel, zadaviti, zagerčiti. — Abstecliung, zadaulenje, zagerčenje. Ta očitna napaka bi bila popolnoma nerazumljiva, če bi bil Gutsmann svoj slovar prirejal po samonemškem Adelungu: kajti ta pravi pod iztočnico »Abstechen« (1, 100) povsem točno: . . 2. Mit einem Stiche absondern. Einem Thiere die Kehle, sich die Gurgel abstechen . . Pač pa je napaka razumljiva na osnovi latinščine; lat. iugulare pomeni sicer kakor nemški abstechen »prerezati vrat, zaklad«, vendar pa znači »iugulum offere« (Tacitus) vrat ponuditi in iugulum porrigere (Horatij) splošno pustiti se umoriti, neglede na to, ali z nožem (zaklat i) ali z rokami (zadaviti); tudi latinski izraz iugulatio ima razen pomena mactatio (klanje) tudi pomen strangulatio (zadavitev). Tako je bilo leh-ko možno, da je Gutsmann napačno razumel latinske besede nemško-latin-skega slovarja, posebno v kakem trenotku zmanjšane pazljivosti. Ali se je to zgodilo na osnovi Frischovcga ali Nierembergerjevega slovarja, je težko reči, ker glede teb podatkov skoraj soglašata: F. pravi pod zaglavjem »Stechen« (2, 324): abstechen, den Hals, die Kehle, jugulare, das Abstechen der Gurgel, jugulatio; N. pa pravi: abstechen, sclilachten, mactare. Cic. b) einem die Kehle, jugulare aliquem; praecidere alicui jugulum. Cic. . . abstechen, das, zu 1- jugulatio . .
Gutsmann je torej sestavljal svoj besednjak na osnovi nekega nemško latinskega besednjaka, in najsi je potem svoj rokopis tudi izpopolnjeval in popravljal še po raznih drugih virib.
") I o preprosto etimologijo in Gutsmannovo novo tvorbo je zakrivil Frisch, ki je v svojem etimološki osnovanem besednjaku nemško besedo Zebe (prst na nogi) podredil iztočnici »Zehen, decern« (2, 467). Pravilni enačbi sta zelin - decem, deka - deset in Zehe • dico - digitus (dicitus) - deiknymi.
Alfabetarij.
Kateri je bil ta nemško-latinski slovar? Poskusimo s primerjanjem al-fabetarija pri Gutsmannu in Nierembergerju, ki sta oba sestavljena po alfa-betni povrstnosti besednih začetkov; Frisch, ki je urejen drugače, je za to primerjanje nerabljiv; pač pa si hočemo sporedno ogledati še Adelungov alfabetarij. ki je sestavljen kakor Nierembergerjev in Gutsmannov.
Če natančno pregledamo v vseh treh slovarjih vse sestavljenke s predlogom an-, ki se jim osnovne besede pričenjajo s črko f,18) vidimo tole: Izmed 39 Gutsmannovih iztočnic je 29 skupnih vsem trem besednjakom, 3 so skupne Gutsmannu in Nierembergerju (a vse tri so glagolniki), 1 Gutsmannu in Adelungu, 6 jih ima Gutsmann sam.19) To razmerje nam pove, da je Gutsmann po vsej verjetnosti uporabljal Nierembergerja in Adelunga, ne pove nam pa še, čigar alfabetarij si je vzel delu za osnovo.
O tem nam more povedati kaj več natančnejša ocenitev besednega zaklada, ki ga je Gutsmann pri tem in pri onem avtorju odklonil — kar je odklonil besed skupnih obema viroma, za naše vprašanje nič ne odloča. Iz Nie-rembergerjevega alfabetarija je Gutsmann izpustil 11 besed; izmed njih je 1 sirova beseda (anfarzen), 2 narečna izraza (anfšillig-ansteckend, anflennen), 2 redko rabljeni besedi (anfrau, anfecliter) in 6 glagolnikov (Anfechtung, An-flehung, Anfrischung, Anfiigung, anfiihlen, das, anfiillen, das); niti ena vsakdanja, pogosto rabljena beseda ni med njimi. Drugače pri Adelungu: spet je 11 besed neporabljenih; izmed njih sta 2 pravoslovna in 2 pravopisna pojma (Anfallsgeld, Anfallsrecht, Anfangsbuchstabe, Anfiihrungszeichen), 4 redke besede (anfliehen, anfloszen, anfluchen, Anflug); 3 besede pa so prav navadne besede vsakdanjega življenja (anfeilen, anfertigen, anfetten). Če bi bil Gutsmann svoj besednjak sestavljal po Adelungovem alfabetariju, težko da bi bil te tri besede prezrl; pač pa so lehko ušle njegovi pazljivosti, če je že sestavljeni rokopisni načrt besednjaka (ali vsaj alfabetarija) po Adelungu samo izpopolnjeval.
Besede, ki jih ima samo Gutsmann, so koroško-nemške, 3 so sorodne s slovenskimi izposojenkami (anfiirbeii — nafarbati, anfordern — nahodrati, [G. natirjati, obtirjati], anfiittern — nafutrati), 2 sta iz življenjskega okvira duhovnikovega (Anfassen einer Betschnur, Anfassung einer Betschnur), 1 je iz vsakdanjega življenja (Anfulir).
18) Gutsmann, Anfahen - Anfiittern, Wb, 22—23; Nicrcmberger, anfacheln - anfurt, list G 2b—G 4a; Adelung, Anfachen — Die Anfurt, 1, stolpec 252—263.
") Skupne besede: Anfaben, anfabrcn, Anfall, anfallcn, Anfang, anfungen, anfiinglich, Anfiinger, anfassen, anfecbten, Anfechtung, anfeinden, anfesseln, anfcuchtcn, anfeucrn, an-flammen, anflchen, anflicgcn, anflieszen, Anforderung, Anfragc, anfragen, anfresscn, anfii-gen, Anfuhrt, anfiihren, Anfiihrer, Anfiihrung, anfiillen. — Z Nicreinbergcrjcm: Anfassung, Anfeindung, Anfesselung. — Z Adclungom: anfaulen.
V bistvu enako razmerje se nam kaže tudi, če primerjamo druga mesta v vseh treh besednjakih, le število primerov je ponekod večje, ponekod manjše. Oglejmo si še mesto z večjimi razlikami, od Schein do Scheltwort.20)
Kaže se nam sledeče razmerje: Izmed 44 Gutsmannovih iztočnic je vsem trem skupnih 20; skupno samo z Nierembergerjem jih ima Gutsmann 8, skupno samo z Adelungom pa 3.21) Iz samo Nierembergerjevih iztočnic je izpuščenih 13; izmed njih je 12 malo pomembnih, bolj redkih besed, ena pa je samo-stalniško rabljen pridevnik, ki ga Gutsmann že ima;22) vse torej besede, ki jih Gutsmann pač namenoma ni sprejel. Iz Adelungovih besed je izpuščenih 42, med njimi je nekaj dobrih vsakdanjih besed (Scheinehre, Scheitelbein, schei-teln, Scheitelpunkt, Scheitmasz); izmed njih spada Scheinehre v vrsto takih pridigarskih besed, kakršnih ima G. na tem mestu več (gl. naslednji odstavek), scheiteln in Scheitmasz pa sta izraza vsakdanjega življenja; te besede je moral Gutsmann torej le pri poznejšem izpopolnjevanju rokopisa pregledati.
Besed, ki jih ima samo Gutsmann, je 14; po večini so to sestavljenke s Schein- (8) in spadajo med besedje verskega in moralnega pridigarja (Schein-busze, -freude, -freundschaft, -friede, -fromm, -gelehrt, -gliick, -ursache), 6 jih je narečnih (sestavljenke s Schelm = Dieb, slov. tat) ali siceršnjih domačih (Scheiszstuhl).
Razmerje, ki smo ga našli med alfabetariji v Gutsmannovem, Nierember-gerjevem in Adelungovem slovarju, zbuja v nas domnevo, da je Gutsmann rabil za osnovo svojemu besednjaku ravno nemško-latinski del Nieremberger-jevega latinskega besednjaka. Prav tako smo videli, da je Gutsmann za izpopolnjevanje rokopisa uporabljal skoraj gotovo tudi Adelunga.
Sorodnost besednih člankov.
Poglejmo, če nam to domnevo potrdijo tudi besedni članki.
Primerjanje člankov Gutsmannovega slovarja z Nierembeigerjevimi in Adelungovimi je zelo težavna zadeva; pri večini iztočnic je to sploh brez
Gutsmann, Schein - Scheltwort, 251—252; Nieremberger, schein - schelt - Wort, Fffff la — Fffff 2a; Adelung, Der Schein - Das Scheltwort, 4, 11—25.
") Skupno vsem trem: Schein, scheinbar, Scbcinbarkeit, Scheinchrist, scheinen, Schein-grund, scheinheilig, Schcinheiligkeit, Scheintugcnd, Schcisze, scheiszen, Scheit, Scheitel, Scheitcrhaufe, Bcheitern, Schelm, Schelmerey, schehnisch, schelten, Scheltwort. — Z Nierembergerjem: scheinbarlich, Scheiszerey, Scheiszhaus, Scheisztopf, scheltbar, Schelter, Schelt-rede, Schcltung. — Z Adelungom: Scheinfreund, Scheingut, Schelmcnstreich.
To so: schcinend, scheinfisch, schein-Wurm, schciszer, scheisz-llausraumcr, scheisz-Kraut, scheisma, der, Schelde, die, Flusz, sohclen s. schalen, schclig, scheltbrief, scheltens-werth, — scheinhciliger, der.
uspeha, ker je Gutsmannov slovar v primeri z Nierentbergerjevim zelo majhen. Nierembergerjev slovar ni paginiran, ampak šteje po staro samo pole (po 4 liste); obsega pa brez uvoda 147V2 pole, obsega torej 1180 strani.'-3) Gutsmannov nemško-slovenski del pa šteje samo 489 strani. Pri tem pa obsega stolpec pri Nierembergerju 66 vrstic s približno 40 črkami, pri Gutsmannu pa samo 37 vrstic s približno 35 črkami. Razumljivo, da so Gutsmannovi članki brez primere krajši od Nierembergerjevih. Še vidnejše je to razmerje med Gutsmannom in Adelungom, saj obsega Adelung 5 debelih zvezkov s skupno blizu 7600 stolpci z več ko 60 vrsticami po 60 črk.
Vendar pa se pri daljši vrsti člankov le da ugotoviti sorodnost glede sistema, mestoma celo glede posameznih besed in rečenic.
Oglejmo si najprej daljši članek »Brand«.24)
Gutsmann Brand, gorištvu; s. Brunst.
Angehranntes IIolz, ogorek, m. ohžganu inu vgašenu polenu.
Brand im Getreide, snet, sniet, w. čeme, m.
Brand die Krankheit, vžga-nica, zgorečica, legar, in. ine-sotrounica.
Nieremberger
brand, der, Feuersbrunst, incendium; Cic. — hefti-ger, acerrimum; maximum; id... d) den Brand lii-schen, incendium aqua ex-stinguere; id... g) in Brand stecken, incendium facere, concitare . ..
2)	gliiend Holz, titio; tor-ris; Virg. — ausgeliischter, titio exstinctus. Cels.
3)	im Getreide, rubigo; urica; plin. uredo; Cic.
4)	an Biiumen, patella; car-bunoulatio; Plin ....
5)	der kalte, cine Kranklieit, gangracna; Cels. sphacelus. Hlanc.
Adelung
Der Brand, des -es, plur. die Briinde ...
1.	Derjenige Zustand, in welchem ein Korper brennet, oder gebrennet wird, ohne Plural.
(1)	Eigentlich. Warte bis das Feuer, bis das Licht in Brand kommt ... In Brand stck-ken. . . Einen Brand lii-schen . ..
(2)	Figiirlich. (a) Eine Kranklieit bey Mensclien, Thieren und Gewiichscn ... Dcr kalte Brand . . Sphacelus, Gangrae-na. Der heiszc Brand . .. Bey dem Viehe... Dcr Brand an den Bauincn .. . Der Brand an dem Getreide ... (b) Eine grosze Diirre... (c) Eine heftige verzehrende Leiden-schaft. . .
2.	Was da hreiinct oder ge-Iminnt hat . . (1) Eigentlich. So wircl ein brennendes Stiick Holz .. ein Brand genannt ..
S3) Poslednja polovična pola je zaznamovana s črkami Kk kk kk k; alfabet šteje
23 črk, ker se črki J in V za štetje ne uporabljata. Ta alfabet se je torej za štetje pol šestkrat popolnoma izrabil, kar da 138 pol, sedmič se je izrabilo še devet črk (od A do 1); zadnje črke (K) je sedmič samo pol pole; skupaj torej 147 in pol pole.
24) Gutsmann, 57 (ves članek); Nieremberger, Bb lb; Adelung, 1, 1034—37.
Brand, wo was angesengt, zasmoda, smodej, zasinod, osmod, m. persmodenje.
ELn glimmender, ein rauchen-der Brand . . Auch wenn dieses Holz nicht mehr bren-net, . . heiszt es noch ein Brand, und zuweilen auch ein Liischbrand, d. i. ein gelosch-ter Brand ... (2) Figiirlich . . . was so aussieht, als wenn es einmal gebrannt hiitte, von der . . . Farbe . . . Brandfiichs, Brandhirsch . . .
3.	Was zum Anziinden, oder Verbrennen dienet . . Brenn-liolz . . .
4.	So viel als man auf einmal durch das Feuer zuberei-ten, oder brennen kann, bey verschiedenen Arbeiten .. . Drey Briinde Kalk.
5.	Der Ort, wo ein Feuer gebrannt hat ... Platze im Walde, die durch das Feuer verwiistet worden, heiszen . . zuweilen auch nur schleclithin Briinde . . .
Frischov članek (Brand, 1, 121—125) je takole razporejen: 1) Uas Brennen, ustio, 2) ein angebranntes Stiick Holz, ein nocli glimmender Brand torris, ein geliisehter Brand, titio, 3) dtinkle Farbe, z. B. Brand-Fucbs, Brand-Hirsch, 4) incendium, 5) Krankheit an Menschen, 6) an Gewiicbsen, 7) bey den Feuer-Werkern, 8) ein Ofen voll (Ziegel), 9) oteklina v maternici, 10) novina, 11) pu-rificatio argenti, 12) die Unterlage der Stein-Koblen in Stein-Kohlen-Werk.
Gutsmannovemn članku se vidi, da je osnovan po Nierembergerju: najprej požar (prim, še celo G. »s. »Brunst« in N. Feuersbrunst!), nato ogorek, ziv in ugašen, potem bolezen na rastlinah, bolezen pri človeku. Adelungov razpored je ves drugačen: najprej gorenje, požar, nato takoj gorenje v prenesenem pomenu, t. j. bolezni a) pri človeku, b) pri živalib, c) pri rastlinah, in še tu je Adelung žito in drevje drugače razporedil kakor Nieremberger (ki ga pa je Adelung poznal in uporabljal), potem šele ogorek in razno drugo, česar Nieremberger nima. Sklep Gutsmannovega članka (o pogorišču in za-smodi) pa ni iz Nierembergerja, ki tega pomena ne navaja, ampak iz Ade-lunga, in sicer je posnet po 5., zadnji Adelungovi točki. Pa se mu tudi takoj pozna, da je na napačnem mestu; kajti po Gutsmannovi in Nierembergerjevi razporedbi bi morala stati zasmoda za ogorkom, pred snetavosljo in boleznijo, »ločim je pri Adelungu na pravem mestu, za ogorkom, ki pa stoji sam za bo-
leznimi. S Frischom Gutsmann ni v sorodu, pač pa je Nieremberger porabil 2. Frischovo točko.
Pri nekaterih drugih člankih na prvi pogled ni povsem jasno, ali je rabil Gutsmann Nierembergerja ali Frischa, in to zaradi tega, ker je Nieremberger sam Frischa uporabljal. V članku Sinn25) sta si n. pr. Nieremberger in Frisch zelo podobna, le da je Nieremberger Frischov članek razširil; ker pa je Guts-mannov sestavek seveda krajši od obeh predlog, kaže samo malenkostna stilna razlika, da je Gutsmann rabil le v prvi vrsti Nierembergerja: Gutsmann ima kakor Nieremberger frazo »des Sinnes seyn«, Frisch pa »solches Sinnes seyn« (oboje za latinski ea mente, ea sententia esse). Nasprotnega primera v Gutsmannu nisem našel.
Daljši članki pričajo torej kakor alfabetarij, da je Gutsmann sestavljal svojo knjigo na osnovi Nierembergerjevega dela; za izpopolnitev pa je porabljal tudi Adelunga, vzporedno se je posvetoval v nekaterih primerih tudi s Frischom.
Tudi krajši članki, kolikor morejo sploh o čem pričati, pripovedujejo prav isto. Naj navedem izmed mnogoštevilnih prič samo nekatere, ki jasno dokazujejo neposredno odvisnost Gutsmannovega slovarja od Nierembergerja:
Gutsmann A b m ii d e n, s. abmatten.
A b p a c k e ni, odtovoriti, s. abladen.
Abzwecken, s. almelen.
B a n n, pana, panstvu. Kir-cbenbann, cirkounu spreklin-stvu, sprckletje. In dcn Kir-chenbann thun, sprekleti, spreklinjati, ločiti od vernikov.
B e f a h r e n, bati se, s. b e-f ii r c h t e n.
B e s c h ii n e n, oblepuvati; s. bemiintelen.
Nieremberger a b m ii d e n, ermiiden, s. abmatten, iniide machen. a b p a c k e n, deonerarc quid; onus deponere; onere levare. Cic. s. abladen. abzwecken, tendere. Cic. s. abzielen. b a n n, der, weltlicher, pro-scriptio. Cic. — Kirchen-bann, anathema; Id. einen im Bann thun, diris ali-quem devovere Flor ..., anathematc perccllere. Sid. exsecrari, exsecratione de-vincire; Cic.
b e f a h r c n .. 4) befiirch-tcn metuere Cic... s. b e-fiirchten.
h e s c h (i n e n, lieschiini-gcn, etwas womit,. . aliquid alicui rei practcndere; Cic. ... s. heschcinigen, hcmiin-teln ...
Adelung	Frisch
M) Gutsmann 283; Nieremberger, Nnnnn lb; Adelung 4, 481-^83. Frisch, 2, 279.
B e 11 e n, postlati -stelem, b e 11 e n, das Bette ma-	---
postielati.	chen, lectum sternere; Cic.
Bettest du dir wohl, so liegst 2) betest du dir wohl, so du wohl, kaker si posteleš, schlafst du wohl, ut semen-laku boš ležau.	tem feceris, ita metes; Cic.
... quilibet fortunae suae faber est.
H e i m i s c h, domač, hišen; h e i m i s c h, zahm, — ein s. Zahm.	heimisches Thier, cicur ani-
mal, Varro ...
S c h i n d e r, dertnik, mer- s c h i n d e r, der, carnifex;	---
hoderc, šintar.	Cic. excoriator;
Leuteschinder, odertnik, šo- 2) — der Leute, sanguifu-bovec.	ga; Plin. vulturius; Cic. ex-
tortor bonorum. Ter.
Schinderey, dertje der- schinderei, die, carni-	---
tia, derenje,	ficina; Plin...
odertnia	2) — der Leute, expressio
pecuniae ■..
In še mnogo podobnih zgledov. V vseh teh primerih nimata ne Frisch, ne Adelung nič podobnega.
Pa še en dokaz imamo za to, da je Gutsmann uporabljal za sestavo svojega besednjaka ravno Nierembergerja, in to je — Jambrešič, ali prav za prav način, kako je Gutsmann po Nierembergerju in Jambrešiču iskal primernih slovenskih izrazov za posebno nedomače predmete ali osebe. Le en zgled:
Gutsmann navaja pod iztočnico Kiiraszier (166) sledeče prevode: oklopnik, železnjak, jezdač se železnem persnikam. Hrvaško besedo oklopnik,26) kako jo je Gutsmann našel? Poglejmo v Nierembergerja: kii-raszirer, der, cataphractus; Liv. eques cui tegumentum est ex lameis ferreis. Curt. — Prim, s tem opisom Gutsmannov zadnji opisni izraz! — (Frisch ima pod iztočnico Kiirasz, 1, 559, samo tale opis: Heut zu Tag sind Kiiraszier, ca-taphracti, Reuter, die ein Casquet, und etwann Hinter- und Vorder-Stiick an-haben.) Jambrešič pa ima (93) pod iztočnico Cataphractus, a, um Liv.: Olclopen, vu oklopeh . ., pod iztočnico Cataphractarius pa: Železnjak, Junak vu oklopeh, Oklopnik . . Ali je dovolj jasno?
Da je Gutsmann rabil razen Nierembergerja in Adelunga (ter slovanskih virov, ki jih je dokazal dr. A. Breznik) tudi Frischa, čeprav ne tako izdatno, 8mo videli že zgoraj. Za dokaz naj navedem še dejstvo, da je Gutsmannu pri sestavljanju nekaterih člankov prišel pred noge tudi Frischov način sestavljanja po osnovnih besedah. Gutsmann (234): Rohr, Rolire, cueh, uež, žlieb, m. cieu, ceu, teršou, w. — (235) Rohr, Wasserrolir, studenčna ceu; Luftrohr
u) RDHV, 3, 167.
im Menschen, oduhalce, gergutec, m. gezogenes Rohr, risanica; s. Moosrohr, Brunnrolir. Nieremberger in Adelung nimata temu odstavku nič podobnega. Prim, pa pri F r i s c h u v članku Rohr, n. (2, 124): im Sumpf; arundo palu-stris (G. Moosrohr), Gezogen-rohr, bombarda intus striata; v članku Rohre, f. tubus canalic. (2, 125) Wasser-Rdhren in der Erde, Brunnen-Rohren, aquae ductus subterraneus ligneis canalibus, Lufft-Riihre, wodurch Athem geholt wird, aspera arteria. — Gutsmann (297): Stange, drog, m. ranta, štanga, prekla. Hebslange, vzdigauka, porivalu: Vogel- oder Leimstange, žertica; Brunnstange: tromba. — F r i s c h je dal tu le povod, da je Gutsmann besede tako nenavadno sestavil, sam ima v članku Stange (2, 319) mimo za nas le nepomembnih besed le Hopfen-Stange, Bohnen-Stange (prekla), Stange, woran die Vogel-Fanger die Leim-Ruten stecken haben, pertica aucupum qua avi-culas visco capiunt, Leim-Stange. Pa se spomnimo še Gutsmannove nove tvorbe desetnik za prste na nogi, ki je nastala tako, da je Frisch po preprosti etimologiji uvrstil besedo Zehe (digitus pedis) pod iztočnico Zehen, decem (2, 467).
Gutsmann in pravi domači besedni zaklad.
Že pri pregledovanju Gutsmannovega alfahetarija smo videli, da je v njem tudi precej iztočnic, ki jih nima njegov glavni vir Nieremberger, pa tudi ne Adelung ali Frisch. Oziral se je pri tem pred vsem na jezikovni zaklad koroških Nemcev, ker je bil njegov besednjak v prvi vrsti namenjen njim in koroškim nemščine vajenim izobraženim Slovencem. Ker so bili ti po večini duhovniškega stanu, smo videli, da se je oziral tudi na besedni zaklad, ki se rabi pri verskem in moralnem pouku ljudstva po katehezah in pridigah.
Pogosto pa je razširjal Gutsmann svoj alfabetarij tudi prav zaradi slovenskega jezikovnega zaklada; privzel je nemško sestavljenko, narečno ali redko besedo samo zaradi tega, da bi mogel dati v besednjak lepo slovensko besedo, ki v običajnem nemškem pismenem in občevalnein jeziku ni imela enačice. Oglejmo si nekaj zgledov:
Nieremberger in Adelung imata sicer glagol abtvechseln in glagolnik Ab-wechslung, Nieremberger razen tega še abwechselnd, varius, Gutsmann je to besedo nadomestil s koroško-nemško abwechslungsweise (8) zaradi starega lepega slovenskega izraza očrednu, počrednu, eden za drugim (ki ga ponovi pozneje še pri wechselweise, 423): počredi, počrednu. — Nieremberger in Adelung imata besedi Abweg, diverticulum in abwegsam, von der Slrasze abge-legen, devius, Gutsmann ima poleg besede Abweg odpot, m. odpotje še (8) abujegig, odpoten. Tudi Gutsmannovih besed (111) Hirsbusch ausgehlopft, viš, otep, m., (177) Loiter (N. lotter, laxus, Cic.), potepuh, prešernih, (177) I.udern zapravljati, žertuvati, (186) Mispreisen, neštimati, ograjati, gaditi Nie-
remberger in Adelung nimata; k zadnji besedi je Gutsmann še dodal reče-nico: Vsi so jo njemu gadili, jo je sai ko vzeu, alle liaben sie (die Braut) mis-priesen, sie bat docli geheiratet. Enako Gutsmannov (188) Mitterriem, beym Dreschl, und beym Joche, hož, in. gož, in., (233) Riegeln, . . 2. riegeln (erre-gen?) die Gall, žouc zbuditi; s. zornig machen, rege machen. Nieremberger h glagolu rupfen in h glagolniku rupfen, das, die Rupfung nima samostalnika der Rupfen v pomenu odpadki pri trenju, slabo očiščena preja; Adelung ima samo netočno opomnjo (3, 1538). Gutsmann pa razlaga: (239) Rupfen, Ge-spinnst, hodnik, m. hodnina. Rupfene Leinwand, hodnični pert, hodnik m. Rupfen, was beym Brecheln entfallt, tulova, psina.
Posebno značilen pa je članek Schvceingrunzen, ki ga ni ne v Nierembergerju ne v Adelungu, seveda tudi v Frischu ne; glasi se (274): Schweingrunzen, svinsku krulenje, krilenje; Zeitw. kruliti, kriliti: wcnn ein Hund u. d. unter sie kommt, krohotanje, krobočenje; krohotati, krobočiti: wenn sie er-sclirecken, und fortlaufen, kernohanje, kernohati: wenn sie eingesperrt nichts zu fressen liaben, kerlonkanje, dretje; kerlonkati, dreti: wenn sie aufgehalten werden, oder sebr bungrig sind, cvilenje; cviliti. -—■ In še mnogo podobnega.
Tudi v številnih posamnih člankih se pozna, da jih je Gutsmann mimo Nierembergerja in Adelunga, Frischa in drugih izpopolnjeval tudi po potrebah in zahtevah slovenskega jezikovnega zaklada.
Naj naštejem le nekaj najznačilnejših zgledov, ki jih je zelo mnogo: (141, Hirs, Hirschgetreid, prosu): Hirstreten, prosu meti, menem, Hirsausar-beiten, ausbeuteln, pleušati, spleušati prosu. — (141, Hirsch, jelen, rogač): Hirsch in der Brunst, košutnik. — (189, Morgen, jutre): morgen friilie, zaitra, jutre zjutra. — (189, Morgens, zjutra . . .): Heut morgens, dave. — (189, Mor-gengabe, žienski dieu, juterni dar, dota, jutrnina, obdiel): Morgengabe geben, obdieliti. — (192, Muthwillig, nesporeden): Er ist muthwillig, nore ga lomi: muthwillig herumspringen, bezlati. — (196, Nacht, nuč): Tag und Naclit, nuč nu den. Heut auf die Nacht, auf den Abend, donesz na nuč, drieve. — (224, Rammeln, wie die Thiere, . . pojati se . .): wie die Bčicke, se perskati, wie die Schweine, se liukati . . — (230, Reihe, versta, čreda): Die Reihe kiimint auf mich, na me čreda pride. — (230, Reise, potuvanje . .): Auf der Reise kanu man ilicht heiklich seyn beym Essen, na poti ne more muležen, ali zbir-čen biti per jedeh. — (232, Reuen . . žau biti): Es wird dich nicht reuen, te ne bo glava boleva, tebi ne bo žau. (Prim. Kocbek-Šašelj, Pregovori . ., 147: Po slabi tovarišiji rada glava boli.) — (268, Schreyen, vpiti . .): Schreyen wie Wiegenkinder, vriešati: wie ein Esel, gigati, rigati: wie die Ilenne, kokotati, kokodaškati. — (268, Scliritt, korak . .): kleine Schritte machen, kruclati (t. j. koracljati). Der alte Herr ist nocli selbst mit kleinen Schritten gekommen, te stari gospud so še sami perkruclali . . — (286, Sonne, sonce): Die Sonne
geht unter, sonce gre v' zaton, gre k' božjei gnadi. — (302, Steuerfrey, brez veče, prost od veče, od podaukou izbaulen, od štibre snet, vunvset): Das Haus ist steuerfrey, od te liiše veča ne gre. — (308, Streichen, strugati, mazilati; . . . mit Ruthen streichen, šibati . .): trefflich abstrichen, drobnu se šibo zmazati, stepsti; den Geigenbogen streichen, lok vošiti, povošiti. — (312, Stiir-zen, kucniti, pokucniti, prekucniti, na kozji rog potočiti, prevaliti): Er sucht dich zu stiirzen, on se perpraula, da te oče čez penj prevreči, te jiše prekaniti. — (313, Sudeln, nečednu kuhati . .) 2. sudeln, langsam arbeiten, žuliti . . — (322, Tisch, miza): Der Tisch steht ableitig, miza visi. — (323, Todtenbahre, para, smertne pare..): Einen auf die Todtenbahre legen, koga naparati, na pare djati. — (351, Ungefahr, permerliu, dogoden, t. j. slučajen): Er bat ein ungefahres Gliick gehabt, se mu je vslepilu, naslepilu. — (426, Wehre, branit je . .): Wehre, Damm machen, zajeziti, jeziti, jezuvati. — (426, Weib, žena): Nur das Weil) hat es versprochen, je ko janka obečala. — (455, Zdumen, berzdati. .): Die Zunge zaumen (t. j. zahmen), jezik za zobmi deržati.
Po vsem tem smo spoznali, da je Gutsmann osnoval svoje slovarsko delo po Nierembergerjevem nemško-latinskem besednjaku, da pa je uporabljal poleg njega tudi Adelunga in Frischa in morda še kak drug nemški besednjak; pri prirejanju in krčenju člankov, pa tudi pri razširjanju alfabetarija in člankov se je izdatno oziral na potrebe slovenskega besednega zaklada; pri iskanju dobrih slovenskih besed mu je večkrat izdatno pomagal tudi Jambrešič, pri katerem je našel poleg vzhodno-slovenskih besed tudi hrvaških (Breznik).
O pregovorih Gutsmannove bere.
Oglejmo si zdaj spet pregovore iz Gutsmannovega besednjaka in njegove slovnice. Ni dvoma, da so spodbudili Gutsmanna nemški zgledi, da je začel uporabljati v besednjaku slov. pregovore. Frisch15) razlaga besede, posebno njih zgodovino in rabo pogosto z zgledi iz starih nemških pisateljev in letopisov, mestnih pravic i. pod., ne le reformacijske dobe, ampak tudi iz zgodnjega srednjega veka (Tatian, Notker . . .). Kjer le more, pa navaja in razlaga tudi nemške pregovore; časih jih kar dobesedno prevede na latinsko (der Apfel fiilt (!) nicht weit vom Stamm noil procul a proprio stipite poma ca-dunt, 1, 30), časih jih prevaja po zmislu (Es miissen starke Beine seyn die gute Tage ertragen konnen, baud facile est aequa commoda mente pati, 1, 77/78), časih pa jih prevede tudi z latinskim pregovorom (Wie man sicli bettet, so schlaft man, quisque fortunae suae faber est, 1, 88), časih pa kar s kopico podobnih pregovorov (Art liiszt nicht von Art, mali corvi malum ovum, Non procul a proprio stemmate poma cadunt; Naturam expellas furca, iamen usque recurrct, 1, 36).
Prav tako dela tudi Nieremberger v svojem slovarju15), le da ta še rajši pritegne za prevod in razlago latinske pregovore in pesniške izreke (Betten, • . bettest du dir wohl, so schlafst du wohl, ut sementem feceris, ita metes; Cic. sui cuique mores fingunt, conciliant fortunam; Nep. quilibet fortunae suae faber est). Še več pregovorov ima Adelung15), saj je poznal in uporabljal ne samo Frischa in Nierembergerja, ampak še razne druge nemške besednjake in siceršnje pripomočke; razlaga jih seveda nemški.
Gutsmannovi nemški pregovori — kolikor jih namreč rabi za razlago slovenskih —• so po obliki večkrat podobni Nierembergerjevim kakor Frischo-viin ali Adelungoviin (G. Bettest du dir wohl, so liegst du wohl; N. Bettest du dir wohl, so schlafst du wohl; — F. A. Wie man sich bettet, so schlaft man; gl. pod iztočnico posteleš. Podobno pod iztočnicami kopriva, ne spusaj se, norce 1, 2, nos 1, obilnost, ropotec, sreča 2; nasprotno gl. pod iztočnicami besieda, Liepe besiede, led, lise..). Največkrat pa se vidi, da nemških pregovorov Gutsmann ni prepisal ne od tega ne od onega, ampak da jih je poznal že po ustni rabi, in to v posebni koroški obliki; to dokazujejo majhne besedne razlike med Gutsmannovimi zapiski in med nemškimi slovarji. En tak zgled smo videli pravkar pri pregovoru o postiljanju; vsi Nemci govore o spanju, Gutsmann pa o ležanju (podobne razlike gl. pod iztočnicami besieda mož, nos 2, pokrito, vrana . . .). Najbolj pa dokazujejo to pregovori, ki jih ima Gutsmann, a jih pri Nierembergerju, Frischu in Adelungu ni; zglede glej pod iztočnicami gospoda, kropliva, ljudje 1, mačka 1 (Wie die Mutter . . .), pes 3, prej je, prva obrest, rakom, skale, sparavec, ukrasti, uradnik, useta, založiti, zijala.
Gutsmann slovenskih pregovorov svoje hire običajno ni prevedel iz nemškega ali latinskega (nekatere pridigarskim podobne izreke je morda izvzeti, n. pr. sramežljivost). Zapisoval jih je marveč, kakor jih je hranil v spominu ali kakor jih je slišal; diplomatično natančen pri tem seveda ni bil vedno, a v celem zvest (n. pr. rahla besieda, Čič pravi . ., igra . . .). Nierembergerjevi, Frischovi in Adelungovi nemški in latinski pregovori in reki so mu bili samo kakor sprožilo, ki je razgibalo misli, da se je spomnil sorodnih slovenskih pregovorov in rekov, tudi takih, ki nemških (latinskih) spominjajo samo po kaki besedi (G. »Berg«.: Es ist kein Berg oline Thai, ni planine brez doline; N. »Berg«: Berg und Thai komtnen nicht zusammen, aber die Leute), pa tudi takih, ki so neglede na obliko, santo po misli podobne (G. »Schuhleist«: Schuster bleib beym Leiste, ne spušai se v' tu, kar ne znaš; N. 2 »leist«: Schuster bleib beym Leist).
Pač pa je Gutsmann časih kak narodni pregovor, ki ga je hranil v spominu, po latinskem ali nemškem vzorcu kaj preoblikoval. Za zgled nam bodi pregovor, ki se glasi pri Kocbeku-Šašlju7) takole (str. 206): Zgodaj začne žgati, kar ima kopriva postati. Latinska oblika pa se glasi po Nierembergerju
in Frischu pri »Nessel«: Urit mature, quod vult urtica manere. In Gutsmann je pregovor res predelal: Zguda počne žgati, kar kopriva oče ostati.
O vsem tem se moremo prepričati, če v naslednjem spisu Gutsmannovih pregovorov, rekov in prilik Gutsmannovo besedilo primerjamo s sporednicami 17 Nierembergerja, Frischa, Adelunga in Jambrešica.
Pristnost večine Gutsmannove bere pregovorov pa izpričuje tudi še drugo dejstvo; dasi nam je večina njegovih zapiskov danes nova, se vendar popolnoma naravno urejajo v dolgo vrsto inačic znanih nam slovenskih pregovorov in rekov. Izmed Gutsmannovih zapiskov — ki jih je domalega 150 — se kakih 20 dobesedno ponovi v Kocbekovi in Šašljevi knjigi, blizu 60 pa jih ima tam kako mlajšo inačico; pa tudi pri tistih blizu 80, ki tam nimajo nikake sorod-nice, pričajo skoraj brez izjeme misel, jezik in slog, da so pravo narodno blago, niti deset med njimi jih ni sumnjivih — kakor se kaže, so te nastale nekaj pod vplivom Jambrešičevim, nekaj pa kot kaka pridigarska improvizacija (Lepota . ., Sramežljivost, ukrasti, zatožiti).
Po jezikovnem zakladu niso vsi Gutsmannovi narodni pregovori, kakor bi kdo sodil, koroško-slovenskega izvora. Nekaj jih je gotovo dobil od drugih slovenskih in slovanskih virov, skoraj gotovo ustno od stanovskih tovarišev, n pr. Kolikor ludi, toliko čudi — Uradnik okradnik. Vendar pa je današnje naše znanje besednega zaklada različnih naših narečij še premajhno, da bi mogli s tega stališča pravilno oceniti vse Gutsmaniiovo gradivo.
Izmed Gutsmannovih inačic, ki so natisnjene (nekoliko drugače) tudi v KŠ, so nekatere prav dragocene, saj so starejše, prvotnejše in — pravilnejše ko Kocbekove; pri nekaterih moremo šele v Gutsmannovi obliki doumeti pravo misel ali se veseliti njih duhovitosti in umetniške oblike. Nekaj primerov: KŠ, 17: Baba zanje, dedec strže korenje, sin polže strelja, liči polna dela; G. Baba gobe ženje, dedej sterže korenje, sin použe striela, hči puže (t. j. punčke) diela. — IvŠ, 17: Beseda mu teče kakor sok v dobu; G. Njemu hesieda teči (tiči) kakor sok v dobi. — KŠ, 22: Bog že ve, kateri kozi rep odbije; G. Bug že vie, kirei kozi rug odtrupi. — KŠ, 116: Marsikatera bukev na svojem koncu toporišče da; G. Naiskaka bukva It svoimu koncu topar da (t. j. sama si pomaga k smrti). — KŠ, 38: Črn ko kužek; G. Črnejši koker žužou (saje). Pravilno bi bilo torej: Črn ko žužek (= žužel). — KŠ, 13: Ako bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili že davno svet podrli; G. Če bi ludi (ljudje) ne vmerli (merli), se konji ne derli, bi sviet daunu poderli. — KŠ, 120: Mlin melje, kar mu nasipi ješ; G. Mlin mele, kar (se) mu naspe (t. j. kar v gozd zakličeš, se odbije od njega). — KŠ, 24: Bolje je ikaj kakor nikaj; G. Bu(l)5i nekai, kaker nikai. — KŠ, 156: Prva sreča gre za peč sest; G. Ta perva obriest (dobiček) gre za duri siest. — KŠ, 192: Veliko ropotanja, zrnja pa nič; G. "Velik ropotec (mlin — človek), ampak main mele. — KŠ, 244: Vigredni sne-žici so hišni volčiči; G. Vigredni snežiči so žitni volčiči. — KŠ, 69: Kaj misliš,
da boš do sodnjega dne trobental (ali: na sodnji dan kašo kuhal); G. On ne bo k sodnemu dnu (dnevu) trobiu.
Med pregovori, reki in prilikami, ki jih v Kocbekovi in Šašljevi zbirki vobče ni, pa so nekateri pravi biseri narodne bistrosti in umetnosti. Glej v sledečem spisku pod iztočnicami Liepe besiede, gladek, gospudi, hiše, jelove koze, kropljiva, kruhu 1-—2, Motika, obeti, orali, oralu, ostuden, plačal 1—2, Plave gosi, po srieni, Zima.
Spisek pregovorov, rekov in prilik iz Gutsmannovega besednjaka in slovnice.
V naslednjem podajem Gutsinannovo besedilo natanko po izvirniku, a v gajici; le slovenske iztočnice so tiskane v bohoričici zaradi alfabetične razvrstitve v besednjaku; popravki Gutsmannovega besedila (tiskarskih in drugih napak) so v oklepajih. Nemško besedilo vseh avtorjev je tiskano v današnjem pravopisu razen iztočnic tam, kjer je to zaradi alfabetične razvrstitve potrebno. Jambrešičevo besedilo je v gajici. Ločila so današnja.
Kratice :
A(delungov slovar). Gl. op. 15 c. F(rischov slovar). GL op. 15 a. J(ambrešičev slovar). Gl. op. 13.
KŠ Kocbek in Šašclj, Slovenski pregovori, reki in prilike. Gl. op. 7. N(ierembergerjev slovar). Gl. op. 15 b
Spi Gutsmannova slovnica (Windiscbe Spracblebre, Klagenfurt, 1777). Gl. op. 1.
Op. Iztočnim s številko v oklepaju znači iztočnico in stran Gutsmannovega besednjaka. Gl. op. 2.
Znaki pred pregovori, reki in prilikami: g Gutsmannov verz.
gn Narodni pregovor v Gutsmannovi obliki, n Narodni pregovor, rek ali prilika, pr Pridigarski (Gutsmannov?) rek.
Te ocene so seveda kolikor toliko subjektivne in nočejo veljati za nič drugega kakor za to, kar so.
Alfabet je razvrščen po današnjem pravopisu, čeprav bi bile Guts-niannove črke drugačne: Vnro išči torej pod ura', smert pod snrrt, nusz pod nos itd.
» Baba gobe ženje, dedei sterže korenje, sin použe striela, hči puže diela. Miiszige Leute. (Miiszigganger, 192.) Prim. KŠ, 17, pokvarjeno (Baba zanje . ..). [baba = stara mati, babica. — dedej= stari oče. — puža = punčka; G Pusha (538), Puppe, Docke, Madchen.] n Bodi tebi besieda mož. Ein Mann ein Wort. (Mann, 180.) Prim. KŠ, 19 (Bodi mož . .), 121 (Mož beseda 1—4). — N (Mann): Ein Mann ein Mann, ein Wort ein Wort. N (Wort), F (Mann, 1, 639), A (Mann, 3, 348, Wort, 5, 294): Ein Wort ein Wort, ein Mann ein Mann.
gn Rahla besieda zlobnost vtolaži. Ein gelindes Wort dampfet den Unmut. (Gelind, 112.) Prim. KŠ, 158 (Rahla beseda srd utolaži); podobno 112 (Lepa reč, t. j. beseda . . .), 147 (Ponižen odgovor . . .). — Prim. N (gelind) — Saiten aufziehen, . . ferociam comprimere, reprimere. F (lind, 1, 616), A (lind, 2, 532) Jemanden mit gelinden Worten besanftigen. n Njemu besieda teči kaker sok v' dobi. Er kann mit der Rede nicht fort. (Rede, 228.) Prim. KŠ, 17, pokvarjeno (Beseda mu teče . . .). — A (Rede, 3, 1328) Mit der Rede nicht wohl fortkommen konnen. [teči : tiči.] n Liepe besiede stezde inu pote potrieblajo. Ein gutes Wort findet eine gute Statt. (Wort, 449.) Podobno KŠ, 112 (Lepa beseda lepo mesto najde). A (Wort, 5, 294): Ein gut Wort findet eine gute Statt. n On se besiede znebi, da ne vie kaku. Er ist ein Wortdrescher. (Wort-
drescher, 449.) KŠ, —. n Ničesar ni ž'njem, kar betve ne vela. Er ist nichts wert. (Niclitswert,
200.) KŠ, —, [kar : nikar, niti.] n Bob v'stieno metati. Leeres Stroh dreschen. (Spi, 131.) Prim. KŠ, 19;
pod. 184 (Toliko se ga prime beseda . . .). n Bug že vie, kirei kozi rug odtrupi. Gott weisz sclion, wen er demiitigen will. (Spi, 132 [katirei], Rug, 541.) Prim. KŠ, 22, pokvarjeno (rep nam. rog . .). — Prim. N (Horn): Die Horner ahstoszen. F (Horn, 1, 468), A (ablaufen, 1, 57; Horn, 2, 1286): Sich die Horner ablaufen. n Bug dai norcain painet. Dasz doch die Leute gescheider wiirden! (Spl,
132.) KŠ, 20 (1. polovica), pr Nišir ne vie, kai mu je Bug odrediu, namieniu. Niemand weisz um sein
Schicksal. (Schicksal, 253.) KŠ, —. n Leta bode bogat kaker pesz rogat. Dieser wird niemals reicli werden. (Spl, 133., Reich, 229: On bo . . .). Prim. KŠ, 140 (kadar nam. kaker), 20 pretvorjeno (Bogat je kakor bi bil rogat). n Kar v' brezni zrasti, april pobrije. Was ini Miirz wachst, verderbt der
April. (Marz, 487.) KŠ, 219. n Se derži, kaker bi ga pod nošam briu. Er halt sich ernsthaft. (Nosz, 527.)
Prim. KŠ, 49 (Drži se .. .), 163 (Se modro drži. . .). n Naiskaka bukva k'svoimu koncu topar (la. Oft mancher hilft zu seinein Untergang. (Buchbaum, 60.) Prim. KŠ, 116, pokvarjeno (Marsikatera bukev na svojem koncu toporišče da), n Zdaj sem jez v' cekli. Itzt bin ich im Scbniisse. (Scbmisz, 263.) KŠ, —, [cekla: močvara; G Zekla, Morast (562) 189. V obliki caklja pozna besedo tudi Zalokar (Pleteršnik).] n Vsakiteri vie, kei ga čreul tiši. Ein jeder weisz, wo ihn der Schuh driickt. (Spl, 133.) P rim. KŠ, 161 (Sam najbolje veš,...). F (drucken, 1, 208): Es weisz keiner besser, wo ihn der Schuh driickt, als der ihn anhat.
n Čič je nič; delavec je hlebavec. Mit Sitzen verdient man nichts; Arbeit
bringt Brot. (Zhizh, 563.) KŠ, 36; samo 2. del: 40. gn Čič pravi (pravijo), da je nič; kaj nam seja da? Mit Sitzen gewinnt man
wenig. (Sitzen, 284.) Print, zgoraj! n Človek kaže v' mladusti, kai oče biti v' starusti, . . gl. kopriva, n Černa krava ima sai bielu mlieku. Nicht alles, was schwarz, ist schlecht. (Scbwarz, 273.) Prim. KŠ, 38; podobno 107 (Krava črna, mleko belo), [saj: vendar.]
n Dedeji sredico mudlajo, otroci skorjo grudijo. Scbmolle ist fiir Alte, Rinde fiir Junge. (Scbmolle, 263.) KŠ, —. Prim. J (Juvenis, 466): Laeta iuvenem frons decet, tristis senein. prov. Vesela Mladost (Mladost norost), starost nikani nemore. Was jung ist, das singt, was alt ist, das hinkt. n Dobre vole mošne kole. Guter Dinge sein leert den Beutel. (Spi, 131, Guter Dinge, 126.) KŠ, 44. — Prim N (ding), F (Ding, 1, 198): Guter Dinge sein.
n Dougi lasi, kratka pamet. Weiber liaben kurzen Verstand. (Lalz, 516.) KŠ, 46; prim. 210 (Ženske imajo .. .; Ženske so dolgih las, pa kratke misli, kratke vere), n Had (gad) babo snie. Die Schlange ist schlimmer als ein altes Weib.
(Schlange, 257.) KŠ, 51. n Gladek kaker dobova skorja inu okrogel kaker rezdram. Ein selir grober Mensch. (Grob, 124.) KŠ, —. [rezdram (razdram)? — A. J. Murko je v svoj slovar prepisal samo prvi del pregovora: je gladek kakor dobova skorja; nem. slov. del, str. 387.] n Jez ga gorvliečem, on le pod mizo tiši. Er ist unverbessert. (Unverbessert,
365.) KŠ, —.
gn Kar gospoda stori krivu, kmeti plačat' murjo živu. Was die Herrschaft unrecht tut, zabit der Bauer durch sein Gut. (Kmet, 511.) KŠ, 74. — Prim. N (Herr): Wann sicli die Herrcn raufen, miissen die Untertanen die Haare dazu hergebcn, (Quidquid) delirant reges, plectuntur Achivi. A (Herr, 2, 1127): Herren Siinde, Bauern Busze, quidquid . . . Hor. J (Delirare, 189): Quidquid . . . Poglavarska pomainlenja, podložnikov su vmorenja. Was die grosze (!) Fiirsten wahnsinniglich veriiben, das tuet den Untertan mit Schmerzen oft betriiben. n Visoki gospudi, veliki obeti. Grosze Herren versprechen viel. (Herr, 136.)
KŠ, —.
n Haužie kaker pesz v' konoplch. Er wirtschaftet schlecht. (Konopla, 512.)
KŠ, 54 (Gospodari. ..). pr Ta mlaiši hči spuclam ali skuz marnije z' materjo. Von der jiingeren Tochter redct die Mutter innner. (Tochter, 323.) KŠ, —. [spuelam =
spolom, vedno. — marnije — marnuje, govori. V prireditvi (Gutsmannovi?) ali v nemškem prevodu je očitna napaka.] n Ona hlače nosi. Sie fiihrt das Regiment. (Weiberregiinent, 427.) Prim. KŠ, 101 (Kjer žena hlače nosi, mož malokdaj dobro kosi, ali: si mož kruha prosi). — Prim. J (Gynecocratumenus, 348): Muž ženi podložen, kojega hlače ona nosi, koj činiti mora, ne kaj sam hoče, nego kaj žena zapoveda, več žena nego muž; pfi. n Od hiše kaplive, od žene svadlive rieši nasz. (Zankisch, 454.) KŠ, —. n Herza kaker konj. Er laeht oft hell. (Lachen, 167.) KŠ, —. Prim. J (Cachinno, 74): Grohotom se smejem, Rozgočem; Cachinnatio, Grohota-nje ... Rozgotanje.
g Kader hudič je biu boun, je biu brumnosti vesz poun; kumei je on zdrau postau, je kak' prei hudič ostau. Der Teufel bleibet ungebessert. (Un-gebessert, 350.) KŠ, —. gn Hranjavec rezpraulauca naide, gl. šparavec.
gn Kader naibol jigra teče, njei obernit imaš pleče. Traue dem Spiele nicht. (Spielen, 290.) Prim. KŠ, 67. (. . . obrni ji hitro pleče). [Prvotno pač: . . ji obrni hitro pleča.] n Zna od jelove koze mlieku dobiti. Er weisz aus alien Sachen Profit zu
machen. (Mleku, 523.) KŠ, -—. [Jelova koza je tesarska koza.] gn Zguda počne žgati, kar kopriva oče ostati; človek kaže v' mladusti, kai oče biti v' starusti. Man verbleibt, wie man sicli in der Jugend zeigt. (Verhleiben, 375.) Prvi dve vrstici: prim. KŠ, 206. — N (Nessel): Was zur Nessel werden will, brennt beizeiten, Urit mature, quod vult urtica manere. Prov. F (Nessel, 2, 15): ... brennt bald. Podobno A (3, 772). Zadnji dve vrstici: KŠ, 37. n Kropliva tudi mladica žje. Auch junge Brennesseln brennen; hose Art
verrat sich bald. (Brenniiessel, sic!, 58.) KŠ, —. n Ti nesrečna kust! O du Elender! (O, 204.) KŠ, —.
n Kozjo vero dopernašati. Lesseln, vozvati, losati, [t. j. razreševati, razvozlati]. (Lesseln, 175.) KŠ, —. n Na kozji rug potočiti. Stiirzen, prekucniti, prevaliti. (Stiirzen, 312.) KŠ, —. n Krava per gobci mouze. Wie die Kuh gefiittert wird, so gibt sie Milcli.
(Kuh, 165.) KŠ, 107. gn Da je li kaker kert, sai ko rije kaker kert. Er ist ein unverstandiger, doch unruhiger Mensch. (Kert, 509). KŠ, —. [Da . . li: dasi, čeprav, — sai, sai kr>: vendar, vendar le. Beseda krt je tu rabljena v dvojnem pomenu, prvič kot podoba za nespametnega človeka, drugič za nemirno žival samo.]
n Človek, da po kruhu diši. Trefflicher Mensch, mit dem was zu richten ist. (Trefflich, 326.) Prim. KŠ, 42 (Dober kot kruh).
n On še po kruhu diši, sicer ga per hiši ni. Prim, zgoraj, it On je na led posajen. Er ist in den Sack geschoben. Spi, 132.) KŠ, -—•. Prim. F (Sack, 2, 140): Einen in den Sack stecken vulgo fiir iiberwinden, vincere non sine ignominia. (Prim. A, 3, 1561.) n Liepa je sliepa. Die Schonheit verfiihrt. (Schonheit, 266.) KŠ, 112; prim.
113 (Lepota oslepi), 74 (Kar je lepo je slepo), pr Lepota vpravi v'sramoto. Gl. prejšnji rek. KŠ, —.
n Vsaki ima svoje lise, muhe, zamere. Jeder hat seine Makeln, Mangel (seine Tadel). (Tadel, 315, Makel, 178.) KŠ, —. A (Mangel, 3, 342): Jeder Mensch hat seine Mangel. — F (Mangel, 1, 639): Es ist kein Mensch ohne Mangel. — N (Fehler): Kein Mensch ist ohne Fehler. •— J (Auricula, 61): Auriculas asini quis non habet? Pers. Gdo je prez pomenkanja? (peregrine prez falinge). Wer ist oline Fehler? n Veša se na luči zasmodi. Die Schonheit verfiihrt. (Schonheit, 226.) Prim.
zg. lepa, lepota. KŠ, —. n Če bi ludi (ludi = ljudje) ne vmerli (merli), se konji ne derli, bi sviet daunu poderli. Wenn die Leute nicht starben, Pferde nicht verdiirben, wiirde die Welt eingestiirzt werden. (Sterben, 301). Prim. KŠ, 13 (Ako . . .) n Koliker ludi (ludi: ljudi), toliku čudi. Jeder tut nach seinem Trieb, (Trieb, 327.) Prim. KŠ, 103 (.. . toliko pameti), 173 (Sto ljudi — sto čudi). — N (Kopf): So viel Kopfe, so viel Sinne, quot homines (F. capita), tot sententiae. Ter. F (Kopf, 1, 537), A (Kopf, 2, 1715): Viel Kopfe, viel Sinne.
n Lug vliečejo. Es gelit stark die Rede. (Spi, 132.) KŠ, —. n Kar mačka rodi, radu miši lovi. Der Apfel fiillt nicht weit vom Baume (Spi, 131.) Wie die Mutter, also die Tochter. (Mutter, 192.) Priin. KŠ, 75. gn Je vtisnjen kaker breja mačka. Er ist sehr empfindlich, hackerlich. (Mazhka, 520.) Prim. KŠ, 180 (Tak si kakor . . .) [Vtisnjen: občutljiv; G (134) Heiklich, naskerliu, vtisnjen. Umetna tvorba.] gn Mačko vu vrečji kupiti. Die Katze im Sacke kaufen. (Katze, 152.) Prim. KŠ, 129 (Ne kupuj mačka v vreči). — N (kaufen) die Katze nicht im Sacke. F (Katze, 1, 505); A (Katze, 2, 1518): Die Katze im Sacke kaufen. [Vrečje-ja, n.: umetna beseda; G (240) Sack, žakel, m. vrečje, vreča; podobno str. 561.]
n Vse mine. Alles gelit vorbei. (Vorbeigehen, 409.) Priin. KŠ, 201 (Vse pride . . .).
n Tudi mladcnč starjake sodi. Mancher Jiingling ist gescheider als ein Alter.
(Jungling, 149.) KŠ, —. n Mladost je norust. Jugend ist selten gescheid. (Jugend, 149.) KŠ, 119.
J (Juvenis, 460): Mladost je norost. Gl. zg. pod dedeji. it Človek kaže v' mladusti, kai oče biti v' starusti, gl. kopriva.
n Mlin mele, kar (se) mu naspe. Auf grobe Worte folgt grobe Antwort.
(Mlin, 523.) Prim. Kg, 120. n Motika kmeta inu krala v'eno jamo sp(r)aula. Der Tod macht den Bauer
und Konig gleich. (Motika, 524.) KŠ, —. pr Nema muzika (mozga) bol možganou. Er bat weder Kraft noch Verstand.
Musik, 525.) KŠ, —. [bol: ali; ne — ne —.] n Bodi si sveta katarina, bol pak kriesz, kader je merzlu, le nieti lesz. Wenn es kalt ist, lieize ein. (Heizen, 135.) Prim. KŠ, 215 (Bodi Katarina ali Kres . . .), 19 (Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les), n (Zdai sem jez) muha v' močniki. Gl. v cekli! (Schinisz, 263.) Prim. KŠ, 65.
(Je tak, kakor bi muho iz močnika potegnil), 196 (Vrti se kot muha v . .). n Muha, katira perleti, huiši pikni. Ein gahkommendes Ungliick ist schlim-
mer. (Fliege, 100.) KŠ, 122; podobno 52 (Gladna muha . .). n Brez muje se čreul ne obuje. Nichts kommt oluie Miihe. (Muja, 524.)
Prim. KŠ, 29 (Brez truda se še č . .), 28 (Brez muje se ne obuje). n Ne kradi, rajši prosi; kar sprosiš, z'mirain nosiš. (Stehlen, 299.) Prvi del. KŠ, —. Drugi del: prim. KŠ, 76 (Kar priprosiš . . . Kar se sprosi .. .), 73 (Kar človek izprosi, brez greha nosi), 75 (Kar izprosiš . . .), 89 (Kdor prosi, svobodno nosi). Prim, glede rime J (Camelus, 82): Camelus deside-rans cornua etiam aures ainisit, Prov. Koi preveč prosi, on zevseina ništ ne nosi.
n Ne spušai se v'tu, kar ne znaš. Schuster bleib beim Leisten. (Schuhlei-sten, 269.) KŠ, —. N (Leist): Schuster bleib beim Leist, ne sutor ultra crepidain. Prov.
n Bu(l)ši nekai, kaker nikai. Besser etwas als nichts. (Nichts, 200.) Prim.
KŠ, 24. (Bolje je ikaj kakor nikaj). n Norce pasti, Narren feil hahen. Norce pasejo. Sie treiben Narrenpossen.
(Spl, 132.) KŠ, —. N (Narren-Possen) treiben, nugas agere. Plaut. n Povsod svoi nusz notervtekne. Er hat iiberall seine Nase dabei. (Nase, 198.) KŠ, —. N (Nase): Er hat seine Nase iiberall dabei. F (Nase, 2, 9): A (Nase, 3, 737): Seine (die) Nase in alles stecken. n Primi sam sebe za nusz. Nimm dicli selbst bei der Nase. (Spl, 133.) Prim. KŠ, 161 (Sam sebe primi...). — F (Nase, 1, 9), N (Nase): Zupfe dich selbst bei der Nase. Prim. A (3, 737). n Štimanejši so novine kaker starine. Neues gilt mchr als Altes. (Novine, 527 ) KŠ, —. [Štimam = (v prvotnem pomenu) spoštovan, cenjen; prim, lat. acstimarc, it. slimare.] n Veliki obeti, malo prejeti. Grosze Verheiszungen, wenig Leistung. (Ver-heiszung, 382.) Podobno KŠ, 139 (Od velikih obetov in dolgih svetov je malo upati).
gn Kir je obiunost, tam je presilnost inu prevupnost. Vo Uberflusz ist, dort ist Ubermut und Uberinacht. (Uberflusz, 332.) Prim. KŠ, 97 (brez poslednjih dveh besed, ki so pač Gutsmannov dodatek). — Prim. N (Gut): Gut macht Mut, ex copia ferocia. A (Ubermut, 4, 1147): Gut macht Mut, Mut macht Ubermut, Ubermut tut selten gut. Sprw. gn Dva ognjika jiskre delata. Zwei harte Kopfe erregen Handel. (Feuerstein, 98.) Prim. KŠ, 50 (Dva kresilna kamena .. . KŠ je tu pač prvotnejši). Prim. A (Hart, 2, 976): Hart wider hart tut niemals gut; — zwei harte Steine mahlen selten klein. Prim, s tem KŠ, 50: Dva trda kamna nikdar lepe moke ne zmeljeta. n Okrogel kaker rezdram, gl. gladek.
n Si ne znata v' orali hoditi. Sie zwei sind uneinig. (Uneinig, 347.) KŠ, —. n Se ne znata v' oralu vstaviti. Gl. zgoraj! (Uneinig, 347.) KŠ, —. n Ne dam gluhega oreha za nja žiulenje. Ich gebe nichts um sein Leben. (Nusz, 203). KŠ, —. N (Nusz): Nicht eine taube, bose, madichte Nusz fiir etwas geben, non emere aliquid vitiosa nuce, Plaut. Podobno F (Nusz, 2, 24). [nja = njega.] n On ne vela piš(k)ovega oreha. Er ist nichts wert. (Nusz, 203.) KŠ, —.
F (Nusz, 2, 24): was nicht eine taube Nusz wert, ne cassa nuce dignum. n Ostuden kaker stara inast. Sehr widerwartig. (Widerwertig, 439.) KŠ, —. g Kiri enobart pade v' nagu, tešku pride keda k' blagu. Reich wird der
schon hart (schwer), so erst am Elide spart. (Sparen, 288.) KŠ, —. n Ne pade v' peč. Er gelit nicht in Gefabr. (Pezh, 533.) KŠ, —. n Že perje redi. Er bekommt schon Fliigel, fiingt an sich zu erheben. (Flii-
gel, 100.) KŠ, —. Prim. F (1, 281), A (2, 223): Fliigel bekommen. n On bi rad leteu, ampak še perje ni zrediu. Er will ohenaus, aber kann nicht. (Obenau8, 204.) Prim. KŠ, 58 (Hoče letati prej, kakor so mu peruti porasle).
n (Bivolina, tepec) kaker pesz na pauko. Ungeschickter Mensch. (Unge-
schickt, 353.) KŠ, —. n Viem, kam pesz nogo moli. Ich verstehe die Heimlichkeit. (Heimlichkeit, 135. [jez viem . . .] Ich weisz das Geheimnis. (Noga, 527.) Prim. KŠ, 96 (Kdo ve, kam pes taco moli . . .). — Prim. F (1, 475), N (Hund), A (2, 1313): Da liegt der Hund begraben. Hinc illae lacrimae. n So kaker pesz inu mačka. Sie sind cinander spinncfcind. (Spinnefeind, 291.) Prim. KŠ, 60 (Imata se kakor . .). — F (1, 505), N (Kaze): Leben (hausen) wic Hund und Katze. Prim. N (Hund), A (2, 1518). n Njima gre vkup kaker mački inu pesti. Sie zwei sind uneinig. (Uneinig, 347.) Prim, zgornji pregovor, [pesu (t. j. pasu); koroška narečna oblika.] ii En piane se preberne, kader se prekucni, Ein Vollsaufer bessert sich nicht. (Spi, 133, Vollsaufer, 408.) KŠ, 144 (Pijanec se spreobrne . . .).
n Bo plačau, kader vrabel prosu. Er wird nie zahlen. (Zahlen, 453.) KŠ, —. n Bo plačau na šentjurov kup (t. j. ko bo kaj ob Sv. Jurju prodal). Gl.
zgoraj. (Zahlen, 453.) KŠ, —. n Raka m žvižgati. Leeres Stroh dreschen. (Spl, 131.) Prim. KŠ, 27 (Bo šel Prim. N (Berg): Berg und Tal kommen nicht zusammen, aber die Leute, occurrunt homines, nequeunt occurrere montes. n Po planinah, gl. poplanineh.
n Plave gosi, zelen pesz, kaker pet krav za en groš. (Unmoglichkeit, 358.)
Prim. KŠ, 143 (samo sklep), gn Kar sviet ima zdai pokritu, bo črez malu vsem očitu. Nichts ist so klein gesponnen, was nicht bald kommt an die Sonnen. (Spinnen, 291.) Prim. KŠ, 77 (Kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse odkrito, oz. . . . bo kdaj vsem očito); 189 (Včeraj skrito, danes očito); 131 pokvarjeno (Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito). — Pri. A (Spinnen, 4, 589): Es ist nichts so klein (fein!) gesponnen, es kommt endlich an die Sonnen. Prim. J (Nix, 600): Sub nive quod tegitur, cum nix perit, omne videtur. Prov. metaphoricum.
Lice gledeh jesi27) svetec, Arje lepo tve deržanje;
Z-nutra pak si merzek tepee, Dojde negda vsem na znanje.
Kein Faden ist so rein (fein!) gesponnen, Er kommt endlich an die Sonnen.
n Vse mačke so ponoči černe. Alles kommt bei der Nacht schwarz vor. (Schwarz, 273.) Prim. KŠ, 201 (Vse krave .. .), 147 (Ponoči je vsaka krava črna, oz. mavra). — N (Kuh): Naclits sind alle Kiihe schwarz, nocte latent mendae. Ovid. J (Menda): Nocte . . . Prov. Ovid. Po noči su vse krave černe. Bei Nacht sind alle Katzen schwarz. A (Schwarz, 4, 335): In der Nacht sind (scheinen) alle Katzen (Kiihe) schwarz. n Poplanineh nu dolineh. Oben und unten aus. (Oben, 204.) KŠ, —. n Kaker si posteleš, taku boš ležau. Bettest du dir wohl, so liegst du wold. (Betten, 48). Prim. KŠ, 71 (. . . boš postlal, . . . spal; — ... človek postelje, tako leži). — N (Betten): Bettest du dir wohl, so schliifst du wohl. F (1, 88), A (1, 854): Wie man sich bettet, so schliift man. n Prei je, bulši je. Je eher, desto besser. (Je, 146.) KŠ, —. Prim. N (je): Je eher, je lieber.
s7) V izvirniku »je fzi«.
11 Ta perva obriest gre za duri siest. Die ersten Hunde ertrankt man gerne. (Hund, 144.) Prim. KŠ 156 (Prva sreča gre za peč sest; — Prvi dobiček ne gre v mošnjiček). n Rakam žvižgati. Leeres Stroll drescben. (Spi, 131.) Prim. KŠ, 27 (Bo šel
rakom žvižgat), 146 (Pojdi. . .) n Je sam sebi rokau zašivau. Er bat sicli selbst gescliadet. (Ermel, 91.) KŠ, —. Prim. N (Ermel): Suche einen andern, dem du die Liigen auf den Arinel heftest.
n Velik ropotic, ampak malu mele. Ein leerer Prahler. (Praler, 219.) Viele Worte, aber wenig darunter. (Wort, 449.) Prim. KŠ, 192 (Veliko ropo-tanja, zrnja pa nič). — N (Wort): Viele Worte, da nichts dahinter ist. —■ J (Parturio, 674): Montes parturient <&c ac si diceres
Hrustilovič jaki Momak, Neima nigder sebi para;
A vu vojski verli junak
Što je vubil? dva psa stara.
Mancher prahlet wacker und ist doch nichts darhinter.
n Ciel den mermra te ropotic. Er ist ein rechter Brummbar. (Brummen, 60.) KŠ, —.
gn Kir se lohku roti, resnice ni. Wo man leicht schwort, ist keine Wahrheit. (Schworen, 276.) Prim. KŠ, 100 (Kjer se zelo roti, resnice ni), 92 (Kdor se vedno priduša, temu vest shujša), [kir = kateri, kdor.] g Na velki skak pride otročjak; vari se skaka, boš brez otročjaka. Vieler Tanz raubt den Kranz. (Tanz, 316/7. KŠ, —. [skak = ples; otročjak = nezakonski otrok (umetna beseda).] n Bi ne bin skrivavec, bi ne biu kradlovec. Ware nicht der Hehler, ware kein Stehler. (Stehler, 299.) Prim. KŠ, 29 (Brez skrivavca ni kralca). — N (Hehler): Der Hehler ist so gut als der Stehler. — Prim. F (Hehlen, 1, 434): Der Hehler ist wie der Stehler, uterque fur, qui, invito Domino aufert et qui ablatuin recipit; agentes et consentientes in causa furu pari poena digni sunt. Prim, s tem KŠ, 83: Kdor krajo skriva in hrani, naj se obesi tatu na desni strani, n Veči slava, kaker krava. Melir Ruhm oder Geschrei als Wahrheit. (Ruhm, 238.) KŠ, —. Prim. F (Schreien, Geschrei, 2, 226), N (Geschrei), A (Geschrei, 2, 611): Viel Geschrei und wenig Wolle. Prim. KŠ, 192: Veliko krika, pa malo volne. Gl. zgoraj ropotec! n Gosta služba, riedka suknja. Wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen. (Spi, 132.) KŠ, 55 (Goste službe .. .).
Smert ima koso, ne sekiro. Der Tod sehont niemanden. (Tod, 323.) KŠ, 168. [Pomen: smrt kosi hitro kakor kosec, ne seka počasi kakor drvar.] Smert te stare z' koso pokosi, te mlade se samoistram vstreli. (Tod, 323.) Prim. KŠ, 168 (Smrt stare pokosi, mlade postreli).
Vigredni snežiči so žitni voučiči. Der Friihlingsschnee ist dem Getreide schadlich. (Vouzhizh, 560.) Prim. KŠ, 244, pokvarjeno (Vigredni snežiči so hišni volčiči), 220 (Sušca sneg je setvam kreg).
On ne ho k' sodnemu dnu (dnevu) trobiu. Er wird nicht in ewige Zeiten lehen. (Zeit, 457.) Priin. KŠ, 69, poslabšano (Kaj misliš, da boš do sod-njega dne trobental? . . ., da boš na sodnji dan kašo kuhal?). Prim. N (Tod): Fiir den Tod kein Kraut gewachsen ist. J (Lethum, 492): Non est leti fuga. Pers. Smerti ne moči vujti. (Mors, 575): Omnia sub leges, mors vocat atra suos. Ovid.
Božanske su reči prave,
Ak se hočeš ves odreti; Suprot smerti nega trave, Vujti nemreš, moraš vmreti.
On se bo še prei stegniu, kaker pride sodni den. Gl. zgoraj. (Zeit, 457.) KŠ, —.
Tečasz ga je paseu, da ga je spaseu. So lang hat er auf ihn Obacht ge-geben, bis er ihn ertappet bat. (Obacht, 204.) KŠ, —. Kar sprosiš, z'miram nosiš, gl. Ne kradi.
Sramožlivost je perjatela divičnosti. Die Schamhaftigkeit ist der Keusch-heit hohl. (Schamhaftigkeit, 247.) Prim. KŠ, 170: Sramežljivost je temelj vseh čednosti.
Vela, kamer serce pela. Es gilt, wo das Herz hinzielt. (Spl, 133, Herz, 137.) Prim. KŠ, 210 (Že velja . . .).
Na rezpotjah sreča sedi. Wo Kreuz und Leiden, da ist Gott und wahres Gliick (pridigarska razlaga iz nem. Kreuzweg, a gotovo napačna). (Kreuz, 163.) Priin. KŠ, 171 (Sreča na razpotju sedi).
Sreča je opotočna. Das Gliick ist kugelrund, veranderlich. (Gliick, 120.) KŠ, 171. — N (Gliick): Das Gliick ist kugelrund, bald liegt man unten, bald oben [po staro: . . . bald liegt man oben und bald unt' (rima!)] Po srieni klasje pobirati. Sein Brot vergeblich suchen. (Srien, 547.) KŠ, —. Struge ne pijem, kader kai drugega imam. Ich trinke kein Wasser, wenn ich etwas anderes babe, (Wasser, 421.) Prim, v drugem pomenu KŠ, 73 (Kala ne hodi pit, kader imaš čiste vode).
Mi je super kaker moji griehi. (Es) miszfallt mir sehr. (Misfallen, 185.) KŠ, —.
n [Hranjavec rezpraulauca naide:] šparavec cerauca naide. Der Sparer findet den Zehrer. (Sparer, 288.) Druga polovica (nar. pregovor, prva polovica je Gutsmannov prevod): KŠ, —•. Prim. J (Condus, 134): Condus quaerit Promum. Proverb. Vsaki skupec i deržiga ima Rasipavca svoga. (Promus, 790): Condus quaerit Promum. Prov. V. Condus ad finem.
Apodosis.
Vsaki skupec svoga blaga Imat mora rasipnika,
Ki prefroba vse do traga, V-tudem bude njegva dika.
Ti pak skupče, stradaj, žuli, Nit' šta komu naj deliti;
Nek' tvoj terbuh z-žganci kruli, Jur če drug' tva blaga vžiti.
n Tatouna mati ne vmerje. Es wird allzeit Diebe geben. (Diebisch, 67.) KŠ, —.
n Taku trebi, kaker tern v'peti. Unnotig und schadlich. (Unnotig, 358.)
Prim. KŠ, 149 (Potrebno je, .. .). n Za pervega, od mladusti, dokler se terta vije. Von Jugend. (Von, 408.) KŠ, —. Prim. J (A, 1., Puer, 809, Unguiculus, 1044): A pueritia, a pueris, a teneris unguiculis . . . Od mladosti, od mladib nog. n Dokler se terta vije. So lang man jung ist. (Terta, 555.) Gl. zgoraj, pr Enemu kožo vkrasti, hunemu črieuie vboga jime dati. Fremden Weili-rauch Gott opfern. (Kosha, 512.) KŠ, —. Prim. J (Ludo, 517): Ludere alieno corio. Mart. Z tudem darežlivom biti. g Vnra je nesrečna bila, ker je mati me rodila. Ich bin im Unstern geboren.
(Unstcrn, 360.) KŠ, —. g Uradnik okradnik. Es ist kein Amt, das nicht henkenswert wiire. (Bcam-ter, 37.) Prim. KŠ, 189. — Prim. N (Amt): Eines rechtschaffenen Hirten Amt ist, die Schafe zu scheren, aber nicht zu schinden, boni pastoris est tondere pecus, non deglubare, Suet. [Besedo uradnik je G. šele sam izposodil od Slovakov (RDHV, 3, 166); zato bo rima, če ni že slovaška, pač njegova.]
n Vuhu vleči. Die Ohren spitzen. (Spitzen, 292.) KŠ, —. n Vušcte podigovati. Die Ohren spitzen. (Spitzen, 292.) KŠ, —. Prim. N (spitzen): Die Ohren spitzen, arrigere aures. J (Arrigo, 50): Aures arri-gere, Vuiia podiči, verno poslušati, n Vušete poklopati. Die Ohren hangen lassen. (Ohr, 208.) KŠ, —.
n Kedur ne vaga, je brez blaga. Wer nichts wagt, gewinnt nichts. (Wagen, 417.) KŠ, 86. — Priin. N (Wagen): Die nach groszen Dingen streben, miissen alles wagen; Wagen gewinnt, frisch gewagt ist hall) gewonnen; audentes fortuna iuvat, Verg. Fortes . . . Cic. n Vaša gnada kruha strada. Bedarftiger Edelmann. (Bediirfen, 38.) KŠ, 189.
Prim. N (arm, diirftig): arm und dabei grosztuerisch, Salaco, -onis, Cic. li Keda vrana vrano piple? Eine Krahe beiszt der anderen die Augen nicht aus. (Krahe, 162, Selten 279.) Prim. KŠ, 78 (Kdaj vrana vrani skljuje oči), 196 (Vrana vrani ne izkljuje oči), 54 (Gospoda si oči ne izkljuje). — F (Krahe, 1, 542), A (3, 1745): Es backet keine Krahe der andern die Augen aus.
n Ona bi ga vzela, da bi si li raine oderte žene kožo na herbti nosiu. Sie wiirde ihn nehmen, wenn er schon ein Weiberschinder ware. (Weiber-schinder, 427.) KŠ, —. [da bi si li = dasiravno bi.] n Zakon je heklenu vezilu. Die Ehe ist das starkste Band. (Ehe, 74.) KŠ, —. n Zamarnuvati, kakar bi v'eno ceklo stopiu. Plump reden. (Reden, 228.)
KŠ, —. [cekla (caklja) gl. to iztočnico.] n Zarečen kruli se rad rieže. Versagtes Brot laszt sicli gerne schneiden. (Ver-
sagen, 391.) Prim. KŠ, 204 (Zarečenega kruha veliko se sne), pr Dušo per telesi zatožiti. Einen beim unrechteii Richter verklagen. (Ver-
klagen, 383) KŠ, —. n Ziale predajati, prudati. Schauen wie eine Kuh in ein neues Tor. (Spl, 133.) KŠ, —.
li Zima bo barala, kai smo po leti delali. Fiir den Winter musz man sorgen.
(Winter, 443.) Prim. KŠ 173 (Starost vpraša: Kaj si delal v mladosti), n Žalost kosti lomi. Die Traurigkeit entkraftet. (Traurigkeit, 326.) KŠ, —. gn Telku pomaga žlahta, koliku stara plahta. Die Freunde (sorodniki) helfen
wenig. (Plahta, 533.) Prim. KŠ, 211 (Žlahta je raztrgana plahta), n Černeiši koker žužou. Uberaus schwarz. (Kienrtisz, 155.) Prim. KŠ, pokvarjeno: Črn ko kužek. [Žužel = žužek = saje v dimniku.]
Zusammeniassung.
Das Wiirterbuch von Gutsmann un«l dcsscn Sprichwortcrsuinmlung.
Das Gutsmannsche Deutsch-windisehe Wiirterbuch2) (1789) und seine Windischc Sprachlehre1) (1777) enthalten auch eine Anzahl Spricliwiirter. Die Frage nach ilirer Provenienz, ol) urspriinglich slowenisch oder dem Deutschen oder Lateinischen nachgehildet, rollt auch die Frage nach der Provenienz des G.-schen Worterbucbes auf, die nocli nicht zur Geniige klargestellt ist. Prof. Dr. Anton Breznik hat in den Uazprave des Društvo
za humanistične vede v Ljubljani, III, 165—167 fiir eine Anzahl von G.-sehen Wortern das Megisersche12) und das Poblinsche11) Wb. als Quelle nachgewiesen (die »Sainmlung der verdeutschten wind. Stammwortern . . .« ist beinabe ganz aus Pohlin iibernommen), da-noben noch irgend eine slowakische und kroatische Quelle wahrscheinlich gemacht. In seinen spateren, noch nicht veroffentlichten Studien bat er als kroatische Quelle das lateinisch-illyrisch-deutsch-ungarische Lexikon von Jambrešič13) (1742) dargetan. Aber Megiser und Pohlin enthalten iiberhaupt keine Sprichworter, Jambrešič nur ganz wenige.
Es ist naheliegend, irgend ein deutsches Wb. als Grundlage fiir G.-s Werk zu vermuten, elwa die erste Auflage von Adelung (A)15) (1774—1786); doch sprechen einige Anzeichen dafiir, daB G. ein lat.-dt. und kein nur dt. Wb. benutzt hat, z. B. hat A. beim Worte »Zehe« nicht wie G. den Ausdruck (G.) »der groBe Zehe nogni pauc«, wohl aber ist dieser Zusatz in dt.-lat. Worterbiichern notwendig wegen der lateinischen Vokabel »hallus die groBe Zehe«.
Eine genaue Vergleichung des G.-schen Wb. mit den in Ljubljana zur Verfiigung stehenden dt. (lat.-dt.) W-biichern des 18. Jb.15) zeigt uns nun folgenden Tatbestand: Bei der Betrachtung des G.-schen Alphabet ariums — Frisch's lt.-dt. Wb. (F.) scheidet dabei aus, da es nicht alphabetarisch, sondern etymologisch geordnet ist — sehen wir, daB bei ciner bestimmten Anzahl aufeinanderfolgender Wbrter etwa die Halfte bis drei Viertel aueh bei A. und in Nierembergers (N.) Lat.-dt. Wb.15) stehen, etwa ein Zehntel bis ein Scchstel nur bei N., etwa ein DreiBigstel bis ein Fiinfzehntel nur bei A., ein Sechstel bis ein Viertel ist G.-s Eigengut, meist Karntner deutsche Mundart. Dabei sind aus N.-s umfangreicherem Alphabetarium nur unbrauchbare Schlagwbrter ausgelassen, aus A. aber auch eine Anzahl ganz guter tiiglich gebrauchter Wbrter. Dies weist daliin, daB G. seinem Worterbuch das N.-sche Alphabetarium zugrundegelegt, das A.-sche Wb. aber erst uachtriiglicli und etwas oberflachlich zu Rate gezogen hat.
Die Vergleichung einer Reilie von liingeren Schlagwbrterartikeln gilit dasiselbe Resultat. Die Disponierung der Artikel folgt meist N., die Phrasen trotz sparsamster Beniitzung ebcnso; selir oft ist aber auch die nachtriigliche Bcniitzung A.-s gut ersichtlich, seltener, aber gewiB ist auch die Heranziehung von Frisch16) (Vgl. die Schlagwbrter Brand, ab-miiden usw.). Zur GcwiBheit wird uns dieses Verhaltnis durch die Ubereinstimmung G.-s mit N. in Klcinigkeiten wie Ilinweisen und ilrgl. (G. Abniiiden, s. abmatten — N. ab-miiden, crmiidcn, s. abmatten; G. Abzwecken, s. abzielen — N. abzwecken tendere, Cic. s. abzielen; u. drgl. nielir). Intercssant ist die Art, wie G. Jambrešič heniitzt hat. Fand er im dt.-lt. Wb. einen Ausdruck, fiir den er das entsprechende slowenische Wort nicht gegen-wartig hatte, so selling er das lateinische Schlagwort bei Jambrešič nach und fand dort das der slowenischen Sprache entsprechende kajkawische Wort, dem er etwa auch den kroatischen (čakawisehcn, stokawischen) Ausdruck beifiigte, wenn cr sicli dort fand.
Gutsmanns Eigengut stammt aus dcr Kiirnlner deutschen Mundart, ist aber ineist des slowenischen Wortschatzes lialhcr aufgenommen (z. B. Hirsbusch ausgeklopft otep; Lotter potepuh, prešernik; Mitterriem beym Drescbl hož, gož, usw.).
Sowolil N. als auch Frisch und A. enthalten eine zieinliche Anzahl von Spricli-wiirteru. Die Vergleichung mit G. zeigt uns, daB es sicli bei Ahnlichkeiten fast durebwegs um verwandtes Volksgut, nicht um Ubcrsetzung oder Nachbildnng handelt. Die Parallel-stellcn Bind vollzahlig in der Verbffentlichung der Gutsmannscben Sprichwbrtcrsammlung angefuhrt.
Stara ledinska karta v ormoškem gradu.
Notar Viktor S k r a b a r, Ormož.
V	prvem nadstropju ormoškega gradu je na steklenem hodniku obešena v okviru in pod steklom stara ledinska karta, ki radi izredne zanimivosti zasluži, da na njo opozorimo, posebno še, ker je na svetlobi in zraku že močno obledela in se je bati, da bo sčasoma še bolj. Karta je last grofice Irme Wurmbrandt-Stuppach-Georgevits, ki je ljubeznivo dovolila, da se objavi in fotografira. (Priloga si. 1.)
V	dolžino meri 198 cm, v višino 44 cm in je s hrbtom prilepljena na platno, kar jo je varovalo, dokler ni bila v okviru. Sestoji iz treh posameznih listov, ki so med seboj zlepljeni. Izvedena je v najfinejši perorisbi. Travniki so svetlozeleni, prav tako gozdovi, ki so označeni z mnogimi drevesi, njive so svetlordeče šrafirane. Žal so barve, kakor že omenjeno, močno zbledele. V gornjem robu ima karta tri legende, levo spodaj kompas, v sredini prazen, v štiri polja razdeljen prostor za pojasnila, ki je na levi okrašen z dvema rimskima kamnoma, na desni pa z barvasto panoramo ormoškega mesta. V desnem kotu je napis. Žal so legende ostale deloma nepopolne. Zlasti veliki prazni prostor v sredini, ki je bil namenjen najbrž zgodovini grada in njegovih lastnikov. Kljub temu je kar ganljivo, s koliko natančnostjo in ljubeznijo je delo izvedeno; škoda samo, da je večkje opombe v miniaturni pisavi le težko razbrati.
Naj obdelam najprej napis karte. Nahaja se v ovalu z antično streho, ki jo podpira na levi mlad mož, na desni mlada žena, oba v narodni noši. Na slemenu sedi črn orel z razpetimi krili, ki gleda na levo. Pod ovalom med obema postavama so znaki poljedelstva: cepec, grablje in hrana, okrašeni z grozdjem, jabolki in listjem. Pod tem je meril o 300 s e ž n j e v, tako da je 100 sežnjev v resnici 1 palec na karti, karta je torej risana v merilu 1 : 7.200. Napis se glasi:
Geometrische Karte der
Comercial StraBe und idealische Darstellung der umliegenden Gegenden und Ort-schaften des Bezirkes der Herrschaft Friedau gevveihet
dem
Herrn Franz Xav. Schenkel Paechter und Bezirkscomissaer vom
Verfasser Mathias Eissl Beamten 1801
Pri natančnejšem opazovanju karte opazimo, da posveča avtor glavno pažnjo cesti, ki se na zapadu začenja pri še danes vidnem obmejnem kamnu graščine Velika Nedelja (danes 275 korakov zapadno od kilometrskega kamna 45.5 —- na karti je levo odtod označba »G r o B o n t a g e r B e s i t z«) in drži preko Središča proti vzhodu do bivše ogrske meje. Tu je na karti mejnik, nad mejnikom označba »T e r n o v e t z« in nad tem »H u n g a r i s c h e Insel Murakosz i m Salader C o m i t a t«. Ta cesta je dolga približno 15 km.
Razen terenske ponazoritve so na karti vrisani z največjo natančnostjo mesto Ormož, trg Središče ter vmes ležeče vasi in posamezna naselja in ima skoraj vsako poslopje svojo takratno konskripcijsko številko. Karta je izdelana skrbno in stvarno skoraj popolnoma odgovarja dejanskemu položaju, le v kompasu, ki je vrisan v levem spodnjem kotu, je polarna črta pomaknjena za približno 15° preveč proti zapadu.
Kaj je napotilo avtorja, da je narisal to karto? Dr. Kovačič piše v svoji monografiji »Trg Središče« 1910 na strani 23: »Najimenitnejša (cesta) je ona, ki pride od Ormoža, gre mimo Obreža in Grah skozi Središče v Čakovec in Varaždin. To cesto so gradili od Slov. Bistrice preko Ptuja, Ormoža in Središča do varaždinskega mosta ob času cesarja Jožefa II., dasi je gotovo že od davnih časov šla cesta v tej smeri na Ogrsko. Kljub temu je bila nova cesta v slabem stanu.« Kovačič omenja dalje, da je 12. avgusta 1797 ormoška graščina poslala središkemu magistratu strogo zapoved, da cesto popravi; vendar je bila ta od ogrske meje do Ptuja še v adventu tako slaba, da so prazni vozovi komaj vozili po njej. 18. decembra istega leta je dobil središki magistrat znova strogo zapoved, da popravi cesto, odpelje vodo in skrbi v bodoče, da bo cesta v redu.
Ker je bila, kakor že omenjeno, ta karta risana 1. 1801., lahko sklepamo, da je nastala v kaki zvezi s popravljanjem in vzdrževanjem te ceste, posebno še, ker je bila karta posvečena okrajnemu komisarju ormoške graščine, Francu Schcnklu, ki je imel po svojem zvanju gotovo velik vpliv na cestne zadeve. Več o pomenu karte nam pove legenda v gornjem levem kotu. (SI. 1.)
SI. 1. Tloris Ormoža z legendo.
Nahaja sc v pravokotnem polju, ki ga obroblja monumentalen okvir in ki je s pokončno puščico razdeljeno v dva dela; sredi gornjega roba je narisana ovnova glava, od katere se na vsako stran vije venec iz listja, ki sc nadaljuje ob gornji polovici obeh stranskih robov, sc nato skrije za okvirom, ob spodnjem robu pa zopet postane viden. Na obeh straneh puščice se nahaja besedilo. Nad puščico in na njeni levi strani čitamo:
SI. 2. Ormoški mestni grb.

..'t J,":'


moškem gradu.
SI. 3. Sarkofag in miljnik.
Bemerkungen iiber
die Strassen Erhaltung dureh die	u	Se"
V	C	™	®
N. ... Gemeinde mit	2	Ji	T;	2	£
a	°	v	"o	—
I. Velitschan Losehnitzberg	M	en	E	O	^
Micbalofzen Ivankofzen................—	—	—	—	349
n. Stat Friedau.....................—	—	—	—	734
ni. Hardeg .......................—	—	—	—	151
IV. Littenberg u. Paulofzen...............—	—	—	—	404
V.	Paulusberg .....................—	—	—	—	358
VI.	Weinberg ......................—	—	—	—	245
VII.	Puscbendorf.....................—	—	—	—	284
VIII.	Scherafinzen ....................—	—	—	—	278
IX. Krenkendorf ....................—	—	—	—	316
X. Weinberg ......................—	—	—	—	100
XI.	Kulmberg ..........................—	—	—	—	149
XII.	Lopertschitsch ...................—	—	—	—	390
XIII.	Scbalofzen .....................—	—	—	—	556
XIV.	Kertscbavina ....................—	—	—	—	79
XV. Kaisersperg .....................—	—	—	—	108
XVI. Obriscb.......................—	— . —	—	602
XVII.	Vitan........................—	—	—	—	200
XVIII.	Wiesmansdorf ....................—	—	—	—	110
XIX.	Nikolai.......................—	—	—	—	217
XX.	Grabendorf .....................—	—	—	—	228
XXI.	Adrianzen .....................—	—	—	—	117
XXII. Godeninzen .....................—	—	—	—	101
XXIII.	Polsterau ......................—	—	—	—	1897
XXIV.	Jastravetz u. Laskaves................—	—	—	—	183
zusammen	also..........8236
Vsota ni sešteta pravilno; v resnici je samo 8154 sežnjev, torej za 82 manj.
Iz tega seznama je razvidno, da so vse v njem navedene občine morale skrbeti za cesto, in sicer za one razdalje, ki jih seznam navaja v sežnjih. Kakor vidimo, so morale prispevati za cesto tudi zelo oddaljene občine. Škoda, da avtor ni navedel tudi števila hiš, duš, konj in volov, ki so morali delo opravljati. V seznamu so navedene samo razdalje posameznih 24 deležev pri tem delu, katerih vsota 8236 sežnjev ali 15 km 615 m se strinja z dolžino današnje ceste. (Pri pravilnem seštevanju bi dobili sicer samo 8154 sežnjev). Na karti je teh 24 deležev označenih s pokončnimi punktiranimi, do ceste segajočinii črticami, pri katerih so zgoraj z rdečimi rimskimi številkami navedene medsebojne razdalje; te razdalje se popolnoma strinjajo z onimi v seznamu. Posameznim občinam so dolžino deležev odmerjali najbrž po številu hiš, oziroma duš, ker je n. pr. mestu Ormožu in trgu Središču odkazana največja razdalja.
Kazen tega je cesta razdeljena na osem delov, ki so označeni po navpični, do ceste segajoči črti in imajo zgoraj številke I—VIII v rdeči barvi. Številka I
se nahaja na meji Velike Nedelje, številka II ob mostu čez Sardinjo, III pri graščinski vrtnarski hiši, torej v razmeroma kratkih razdaljah. Nadaljnje številke si sledijo v večjih, precej enakomernih razdaljah do bivše ogrske meje. Pomen te druge razdelitve iz karte ni razviden, a morebiti so bile posamezne razdalje določene cestnim nadzornikom, ki naj bi nadzorovali tlako.
Izredno zanimive so beležke, ki se nahajajo na desni strani gori omenjene legende; nudijo nam važne podatke o zgodovini in topografiji mesta Ormoža pred 134 leti. So to sledeče
(Bemerkungen iiber) die Merkwiirdigkeiten A. die Stadt Friedau, hiebei findet man
a.	das Schloss Friedau
b.	die Pfarrkirche
c.	das Rathhaus erbaut 1571
d.	das herrsclift. Spital gestf. v.....
e.	die herrschf. Friedauer Uiberfarthe.
f.	Burgfrieds-Stein g. Grossontager Bezirk.
g.	das k. k. Saltz- u. Zoll-Amt
h.	das 1495 erbaut u. 7 e . -1) aufgebobene Franciskaner Kloster, nun Brauhaus
i.	Ruinen der ... .*) abgebranten Draugasse
k. das von Joseph II abgeschafte Hochgericht der Ilerrschaft Friedau
1. eingegangener Stad-Wahl, u. Grabe, nebst Mauer.
m. das Pettauer Thor u. n das Hungarthor
o. Feuerlosch-Requisiten-Depositorium
p. Pettauer Vorstadt
q. Hunger Vorstadt.
r. Comercial Platz u. Gasse
s. Schlossgasse, t. Sclimidgasse u. Salzamts-Gasse. v. Kassern-Gasse, w. Schulgasse
x. Pfarrgasse, y. Rathhausgasse, z. Klostergiischen. aa. Hungargasse, bb. Freidhofgasse, cc. Biirgergasse.
dd. Spurcn der sogenanten Romerstrasse.
ee. Sarcovag, welchen Philip Petek aus seinen Acker in Safzen 796 gegrahen. ff. Ein bei Durchhrechung des Schlosthurmes 1791) gefundener Stein.
Pojasnila k tem podatkom:
ad. A: Ormož je dobil mestne pravice od bratov Herdeka in Friderika Ptujskega 1. 1331. (CZN 1912, 109).
ad a, b, c: Mislim, da mi ni treba natančneje opisovati gradu, župne cerkve in rotovža, ki so ga pred leti prenovili in mu dali neprimerno streho, opozarjam pa na nekaj tozadevne literature: ČZN 1912, 107 (Dr. Kovačič Fr., Predavanje o Ormožu); Janisch J. A., Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark, I, 234; posebno važna pa sta dva rokopisa, in sicer »Pfarrliche Urkunden zum heiligen Apostel Jacob in Fridau gesammelt, geordnet u. ein-
4) Neizpolnjeno.
gebunden im Jahre 1840« Petra Dajnka v župnišču v Ormožu ter kronika Ferdinanda Kada v arhivu ormoškega rotovža.
ad d. M. Slekovec piše v knjižici Sekelji, Ljubljana 1893, str. 39—40: »Lukež (Sekelj) je pred svojo smrtjo 1. 1574. zapustil lep spomenik svojega usmiljenega in blagega srca v Ormožu, kajti s svojo oporoko z dne 10. julija 1573 je ondi ustanovil bolnišnico za 6 mož in 6 žen. Pa zaradi pravd, ki so po njegovi smrti med dediči nastale, bila je dotična ustanova še-le dne 21. maja 1578 tako izvršena, da je 12 revežev od ormoške graščine dobivalo hrano, oblačilo in za kurjavo potrebna drva. Ker so se pa poznejši lastniki graščine vseh dotičnih, 30.000 gld. vrednih zemljišč polastili, je za uboge le tnalo ostalo. Sedaj dobivajo na leto vkup 216 gld., torej vsak le 18 gld., vse drugo si morajo z milodari in delom priskrbeti.« Bolnišnica se je nahajala na mestu, kjer je sedaj hiša št. 83 trgovca Kuhariča.
ad e: Brod črez Dravo se je nahajal na koncu klanca, ki drži od žandar-merijske vojašnice št. 46 k reki.
ad f: Kakor že omenjeno, na pol pota južno od ceste Ormož—Velika Nedelja.
ad g: Solni urad z mitnico se je nahajal v ogelni hiši št. 80, v poslopju sedanje pisarne dr. Bana.
ad h: Temeljni kamen za frančiškanski samostan je položil Jakob Szekely 1. 1495.; 5. aprila 1786 je bil samostan zopet opuščen. Stal je za sedanjim sa-natorijem drja. Majeriča št. 61, na višini proti Dravi. Glej Kokol H. P., Die Geschichte der Franziskanerkloster in Untersteiermark, Gorz 1915, in Dajn-kovo kroniko v župnišču.
ad i: Razvaline hiš v Dravski ulici so se nahajale najbrž ob začetku pod e omenjenega klanca.
ad k: Morišče se je nahajalo na vzpetini severno od ceste Ormož-—Velika Nedelja približno 350 korakov pred mejnim kamnom, omenjenim pod f.
ad 1: Današnji mestni jarek, ki sega od Anderličeve hiše št. 49 do hotela Reich št. 111. Iz jarka se vidijo na Potrčevem gospodarskem poslopju št. 93 še ostanki obrambnega stolpa v mestnem obzidju.
ad m: Ptujska vrata so bila na najožjem delu ceste proti zapadu pred hišo usnjarja Kralja št. 50.
ad n: Ogrska vrata so bila pred hotelom Reich. V ta vrata je bil vzidan lep mestni grb iz kamna z napisom (priloga si. 2.):
DIESE ALTE STADT - STEHET2) IN GOTTES HANDT3) - FRIDAV4) 1ST SIE GENANDT - VOR VRALTEN5) ZEITEN - WOLBEKANDT -s)
') II in E ligatura.	') N in D ligatura.
') A in V ligatura.	") T in E ligatura.
Pod mestnim grbom: RENOVIERT Ad 1635
Danes se nahaja ta kamen na levi strani grajskih vrat. Prav tam je vzidan še en kamen z ormoškim grbom, ki je bil nekoč najbrž na enih izmed obeh mestnih vrat. Napis se glasi:
RENOVIRT : 1794 STAT : FRITAU N	R
(grb)
U	R
Kaj pomenijo spodnje štiri črke, ni znano.
ad o: Shramba gasilnega orodja se je nahajala takrat na mestu, kjer stoji danes meščanska šola št. 60.
ad p: Ptujsko predmestje je segalo od ptujskih vrat do današnje bolnišnice.
ad q: Ogrsko predmestje je bilo pred ogrskimi vrati proti Hardeku.
ad r: Današnji Glavni trg, središče Ormoža.
ad s: Od navedenega trga proti grajskemu portalu.
ad t: Od grajskega portala proti ogrskim vratom.
ad u: Od trga proti trgovcu Kuhariču št. 82.
ad v: Najbrž pred meščansko šolo.
ad w: Od trgovca Kuharica št. 82 do stavbenika Stuheca št. 88. ad x: Od župnišča št. 102 proti zapadu.
ad y: Med sanatorijem in stanovanjsko hišo drja. Majeriča št. 61 in št. 58. ad z: Od nekdanjega frančiškanskega samostana proti Kraljevi hiši št. 50. ad aa: Pred gostilno »Pri solncu« št. 107.
ad bb: Med župno cerkvijo in hišama Stammen št. 86 in Polak št. 100. ad cc: Od trgovca Kuharica št. 83 do lekarne Trautvetter št. 103 (NB. Kuharic ima dve hiši, št. 82 in 83).
Skoraj nekam bahavo se sliši, da so imeli prebivalci mesteca Ormoža kar 13 ulic; seveda pa je bilo mogoče večino teb ulic prehoditi s par koraki.
ad dd: Šest sledov stare rimske ceste, vodečih od Hardeka do hiše »Alt Maierhof«, se krije točno z novejšimi izsledki. Gl. Ferk Fr., Mitteilungen des histor. Vereines f. Steiermark 1893, str. 218; Pischinger F., Bliitter zur Gesch. u. Heimatkunde der Alpenliinder 1911, 110; župni kroniki v Ormožu in pri Veliki Nedelji.
ad ee: Tu omenjeni sarkofag (priloga si. 3.), ki je na naši karti narisan kot okras, je identičen s sarkofagom, ki ga je opisal Knahl v Mitteilungen des histor. Vereines 1851, 64 pod imenom »IX. Gabernik« in v istem zvezku na prilogi III. objavil tudi njegovo sliko od spredaj in od obeh strani. V CIL. III. stoji o njem pod št. 4081 sledeče:
4081 area Gabernigg in paroehia S. Laurentii sub Pettau : rep : in vinea,
extat apud fabrum
genius vir	VAL YALENS VFSET6)	mulier	vas
pavonem stans VIBININO - CONIVG	stans	cum
pascens brachiis CARISSIMO • A • LXXV • ET6)	pugionem (?) racemis
consertis I - VALENTINO7) - F - ET6)	tenens VALERIANO8) - IVSTINO - N
Po Knablu so izkopali kamen par let pred 1847 in ga je on videl v oktobru 1847 v Gaberniku (župnija Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah), kjer ga je našel pred neko kovačnico. Iz naše karte pa je razvidno, da je našel kamen neki Filip Petek že 1. 1796. na svoji njivi v Savcih. Ti nasprotujoči si vesti se dasta spraviti brez težave v sklad: Savci so oddaljeni od Gabernika komaj kakih sedem kilometrov zračne črte in oba kraja veže dobra cesta, tako da je gaber-niški kovač kamen lahko spravil na svoj dom, kjer ga je nato uporabljal kot posodo za hlajenje železa, kakor poroča Knahl. O času in okoliščinah najdbe pa je bil Knabl očividno napačno poučen. Kamen se nahaja sedaj v graškem Joa-neju, kakor mi je sporočil univ. prof. dr. B. Saria, ki mi je dal na razpolago tudi slike o njem, za kar se mu tukaj zahvaljujem. Iz slik se jasno vidi, da je na ledinski karti narisani sarkofag identičen z omenjenim sarkofagom iz Ga-bernika-Savcev.
ad ff. Na karti desno od sarkofaga narisani ntiljnik (pril. si. 3) so našli, kakor pravi beležka pod ff, pri prebijanju grajskega stolpa v Ormožu h koncu 18. stoletja. Notica, v poznejši dobi od neznane roke s svinčnikom pripisana na praznem polju na desni strani kamna, pa pravi: »Der Stein suh ff ist beim Eingange auf die Terasse links eingemauert und nicht sichtlich.« Kamen je torej gotovo še danes vzidan na omenjenem mestu in čaka, da ga izkopljejo, kar bi bilo tem bolj želeti, ker v naših krajih ni znan še noben napis milj-nika. Na kamnu vidimo napis v 9 vrstah, v naslednjih 2 vrstah je označena oddaljenost od Poetovije v miljah. Da napis, ki je doslej znan samo iz risbe na naši karti, pojasni, sem se obrnil do svojega prijatelja, univ. profesorja dr. R. Eggerja na Dunaju, ki mi je sporočil to-le: »Der Kopist kann zeichnen, hat. aber nicht die mindeste Vorstellung von dem, was er abschreibt. Der Meilen-stein ist zu Knahls Zeit wohl schon versehollen gewesen und ist ganzlich ver-schrieben. Dazu kommt noch, dass schon im Altertume gerade bei Valerian und Gallien in den Provinzen die Meilensteinformulare viele Fehler und Un-gcnauigkeiten aufweisen. Also vergebliche Miihe herauszubekommen, was in
') E in T ligatura. ') N in T ligatura. ") A in N ligatura.
der Antike sehon verhaut war und was zu Lasten des Kopisten fallt. Icli vermag nur anzugeben, was der Text besagen will:
1.1m] p [C.] P. Lic . Vale[ria]
2.	nus p. f. Aug . [p. m ... 7
3.	cos IIII procos [tr . p(ot)]
4.	VI p. p. et P. Lie Gal[lienus
5.	p. /. Au]g . p. m. tr . p II co[s . .
6.	Dac(icus)?] m(axirnus Ger(manicu)s m(aximus) p[p]et .. [Valer]
7.	ianus nob. Caes ....
8.	[vias et] po[n]tes
9.	vetus(t)ate con[labsos restituerunt]
AP. MP?) Villi.
Von der Kaisertitulatur wird cos IIII richtig im Original und in der Kopie sein, also stammt der Stein aus dem Jahre 257 nach Chr. Gemeint sind Valerian, Gallien und Galliens Solin Valerian. An den pannonischen Strassen wurde in diesen Jahren gearbeitet; begreiflich, da Pannonien so viele Usurpatoren erzeugte; vgl. die Meilensteine C . I. L . Ill 4646, 4647 u. a. Der Stein ist ge-setzt vor 260, da in diesem Jahre Valerian iin Auslande verschwindet (Perser-krieg).«
Ker se je po navedbi v naši karti našel la miljnik v devetdesetih letih 18. stoletja, ko so prebijali grajski stolp, torej gotovo kot klesanec, smemo upravičeno sklepati, da so ga izkopali nedaleč od Ormoža. Podatek o oddaljenosti znaša po risbi »a Poetovione Villi millia passuum«, torej 13.32 km, kar pa bi bilo premalo, če naj je kamen iz Ormoža samega. Zelo verjetno je, da je kopist bral VIIII mesto XIIII, to je 20.52 km, kar bi segalo ravno od Ptuja do Ormoža.
O drugih miljnikih iz neposredne okolice Ormoža poroča Mucharjeva Gescbichte der Steiermark, I, 376, kjer čitamo, da so našli en tak miljnik ob rimski cesti, ga izkopali in spravili k cerkvici sv. Janža na Kumu. O drugem poroča Muchar (I, 417), da so ga razbitega izorali 1. 1800. na polju med Središčem in Ormožem in ga pozneje vzidali. Lahko bi bil to ta, ki je narisan na naši karti, vendar ni naznačena na tem nikaka poškodba. O tretjem in četrtem takem kamnu poroča Peter Dajnko v župnili kronikah ormoški in velikonedelj-ski: »Es sind im jahre 1820 an der erwannten(!) Romerstrasse auch zwei Steine romiseher Milliarien vorgefunden worden. Allein da man die Schrift an denselben nicht entziffern komite, legle man an dieselben kcinen Wert und zerschhig sie zur Anschotterung der jctzigen dortigen benachbarten Strassen«. Usoda vseh teh kamnov je bila žalostna; našli so jih, a niso spoznali
») AP in MP ligature.
njihove zgodovinske in topografske važnosti. Naj bi torej vsaj ta naš, še skriti spomenik davno minulih rimskih časov čimprej doživel svoje odkritje!
SI. 2. Ormoška graščinska posest.
Gori omenjeni sarkofag in miljnik sta narisana kot okras na levi strani pravokotnega prostora, ki ga je risar pripravil za besedilo približno nad sredino spodnjega roba cele karte. Razdeljen je ta prostor v štiri polja, ki pa so ostala
žal nepopisana; le levo polje ima, kakor že omenjeno, od poznejše roke s svinčnikom vpisano beležko, kje je vzidan rimski miljnik. Na desni strani za besedilo namenjenega prostora vidimo kot pendant k rimskima kamnoma lepo, kolorirano panoramo gradu in mesta Ormoža z župno cerkvijo sv. Jakoba. Od tam se vrstijo hišice nekdanjih meščanov na desno proti napisu karte, ki se nahaja v desnem kotu. Slika mesta je napravljena od severne strani in ima desno od cerkve napis: »Friedaus Ansicht von Dobrova.«
Sredi karte se nahaja v gornji polovici še en seznani, ki je obrobljen z barvastim vencem iz klasja in grozdja in je obešen na antičnem nosilcu. (SI. 2.) Vsebuje izključno le popis in izmero ormoškega graščinskega posestva in se glasi:
Realitaeten welche zur Herrschaft Friedau gehoren a- das SchloBgebaude mit 2 GeschoBe, 3 Hiifen u. der Kapelle
a. der SchloBgarten entliaelt Arena.............
p. die Insel in der Drau .................
y. das Johanesgartel ..................
§ Aker naehst der Spalier ...............
£" 8 5	o ...............
t" S 5	6 ...............
X.	Spitzaker ......................
X.	der Kosten Alee-Aker ................
{A.	Wiese u. Aker daselbsti................
V.	Aker ober den Ziegelofen ...............
Ziegelofen samt Teiche und Gruben...........
tp.	Wiese beim Sverinjak ................
0C<X.	Wald Sverinjak beim Abteker .............
PP.	Teich-Wiese s. Spitzwiese ...............
yy,	Abdeker u. Garten ..................
§S.	Meyerbof saint Wiese u. Acker.............
ee.	Teich .......................
It.	Wiese an selben ...................
XX.	Ziegelbrenerei, Ofen u. Behaeltnisse
XX.	Obere Sverinjak . cpcp alte Maycrbof.
JX|X.	Treibcrschek
VV.	Kalkofen
00.	Teich abgclaliener
t.(?)	Miihle
<0(0.	Koratschitscher Waldung
Ta seznam prikazuje velikost parcel od a—ti, kar pri naslednjih manjka. Iz opombe na desni strani seznama je razvidno, da so podatki povzeti po leta 1776. izvršenem merjenju Martina Zorca (Soretz), bržčas zemljemerca. Mere so označene v oralih in sežnjih; kaj pomenijo ulomki med njimi, žal nisem mogel dognati. Podatki v seznamu se nanašajo na najbližjo grajsko okolico
Joch Klaf. a
19 44/«4 19. g)
52	«	4.
8	,1	7.
]30	»1	6.
330	91	14.
95V	11	8.
3M	■j	11.
5«		24
328	j.	10.
21	>	6.
l8	ti	13.
23	H	—.
102"		11.
5"	t	2.
10	„	23.
14"	»»	20.
2w	„	24.
29		3.
=a
a
S3
h
v T5
J3 u R
a
in odgovarjajo grške enojne in dvojne črke označbam na karti. Čuditi se moramo velikosti grajskega vrta, ki je še danes obširen, na karti pa izkazuje kar okrog 20 oralov; uporabljali so ga najbrž kot naraven park.
SI. 3. Tločrt Središča z legendo.
Ob času, ko je karta nastala, je bil lastnik ormoške graščine Leopold grof Konigsacker, ki jo je 16. jan. 1805 prodal Jožefu Pauerju, poznejšemu ormoškemu vitezu (Ritter von Friedau). Po Janiscbu (Topograpliiseb-statisti-sebes Lexikon von Steierniark, I, 237) je okrog 1. 1878. obsegalo posestvo 132
oralov njiv, 87 oralov travnikov, 23 oralov pašnikov, 64/4 orala vinogradov, 692V2 orala gozdov, skupno torej 999 oralov.
Nad trgom Središča vidimo na karti še en seznam, izdelan v obliki razvitega lista papirja, ki izgleda, kakor da je pritrjen z iglo. (SI. 3.) Nanaša se ta seznam 11a Središče in njegovo bližnjo okolico in se glasi:
Bemerkungen iiber
die Gegend des Marktes Polsterau (Sertisce) A der municipale Markt Polsterau
a.	das Rathhaus
b.	das Markt Syndicer Haus
c.	die Kirche der Marktgemeinde erbaut
d.	der Rathliaus-Platz, und
e der comercial Platz mit ibren (!) Statuen und Brunnen
f.	Polsterauer Gemeind-Weide
g.	die Ruinen des Stubenbergschen Schlosses Sertisce
h.	Spuren der Ruinen der Kirche
i.	die BreBica GaBe j. die DraugaBe
k. die RathliausgaBe
1. die ComercialgaBe, u. BiirgergaBe
m. die KirchengaBe, t. HungergaBe
n. das k. k. Zollamlsgebiiude, u. GaBe
o.
p. geweste comercial StraBe vor x Jaliren
B. die Pfarrkirchc h. Geist r. der Pfarrhof
s. Rain oder Grcnzstein Slcyermarks und llungarns.
Pojasnila, ki jih tu dostavljam, so posneta večji del po monografiji Kova-čič Fr., Trg Središče, Maribor 1910.
ad a. Na str. 33 navedenega dela se poroča, da je rotovž stal kot lesena stavba v bližini kapele Žalostne Matere božje, kar odgovarja tudi našemu načrtu.
ad b. Nahajala sc je ta hiša tik ob glavni cesti, jugovzhodno od omenjene kapele.
ad c. Kapela je bila zgrajcita po Slekovcu 1. 1630. Gl. Kovačič, 1. c. 40. ad d. Vzhodno od rotovža.
ad e. Ob glavni cesti jugovzhodno od kapele in rotovža. ad f Južno od hiše suh b.
ad g. Ta zelo zanimiva, s topoli zasajena obrambna točka tik severno ob železnici, ki ima v Ragoznici pri Ptuju tudi tik ob železnici svoj pendant, je radi svoje slikovitosti splošno znana. Kovačič piše o njej v navedenem delu na str. 37 in 77, v ČZN 1908, 123 pa poroča, da se je 1. 1908. na tem mestu
kopalo, vendar izkopavanje o pomenu in izvoru objekta ni dalo pozitivnih izsledkov. Po Kovačičevem mnenju je stal tu nekoč središki grad Stubenber-gov, ki pa ni bil »grad« v večjem stilu, kakor n. pr. Ptuj ali Ormož, ampak navadno branišče, ograjeno v starih časih s palisadami. To mnenje se opira na tradicijo ljudstva, ki imenuje kraj »Gradišče«. Vsekakor pa bi kazalo, poskusiti z izkopavanjem še enkrat, kakor bi bilo tudi umestno, preiskati Ragoz-nico. Prim, še Janisch, o. c. II, 544.
ad h. Zanimiva je lega teh »sledov«. Kovačič piše v ČZN 1907, 230, da ima skupina njiv 10 minut južno od trga naziv »Cirkevca«. Po ljudskem izročilu je stala tam nekoč starodavna cerkev sv. Jerneja, katero so, kakor meni tudi dr. Stegenšek, 1. 1479, obenem s središkim gradom (g) razrušili Turki. Da se odkrijejo ostanki te cerkve, se je kopalo, o čemer poroča Kovačič v svoji monografiji na str. 38 in 61, obsežno pa tudi v ČZN 1907, 229 in 1908, 123 ter 176. Pri izkopavanju se je zadelo na temelje dokaj obsežne rimske stavbe, nad katere ruševinami je pozneje nastalo staroslovensko groblje. O kaki cerkvi ni bilo nobenega sledu, dasi se je poskušalo z izkopavanjem tudi v bližnji okolici rimske stavbe. Parcelno ime »Cirkevca« je nastalo pač tako, da so pri oranju večkrat zadeli na zidovje in mrtvaške kosti. Spomin na rimsko stavbo je zdavna izginil, pač pa se je ohranil spomin na cerkev sv. Jerneja, pa so jo lokalizirali semkaj. Tako Kovačič. Njegovi monografiji priložena, žal pomanjkljiva karta kaže, da leži »Cirkevca« (Cirkovce) približno 600 m jugozahodno od »Gradišča«, dočim se nahaja na naši karti točka h (vidna tik ob desnem gornjem oglu praznega prostora) približno 380 in jugovzhodno od »Gradišča«, torej najbrž še na severni strani železniške proge. Če je avtor karte zaznamoval mesto pravilno, bi morda ne ostalo brez uspeha, če bi na tem mestu poskušali odkriti ostanke cerkve sv. Jerneja.
ad i—n. Tudi nekdanji vrli Središčani niso hoteli zaostajati za svojimi vrstniki Ormožani in so si privoščili kar osem »ulic«. Presika ulica se odcepi od starega rotovža proti severu in vodi v današnjo Presiko pri Strigovi. Dravska ulica vodi od glavne ulice v višini rotovža proti jugu; Rotovška ulica vzhodno od rotovža; Komercijalna od hiše občinskega pisarja (Syndicerhaus) proti glavni cesti na zapad; Cerkvena ulica zapadno od kapele. Ogrska ulica se nahaja ob vzhodni skupini trških hiš, mitnica in Mitniška ulica pa vzhodno od mosta ob glavni cesti, onstran trga.
ad o. Neizpolnjena označba o sc nanaša na gozd severovzhodno od trga. ad p. Nahaja se tik ob izhodu naše ceste na Ogrsko med njo in Dravo, ad <j. Neizpolnjena označba q se nanaša na gozd tik ob Dravi, na karti v sredini med grajskim in cerkvenim ormoškim stolpom.
ad B. Župna cerkev sv. Duha stoji ob glavni cesti, vzhodno od Središča že v občini Grabe. Glej Kovačič, o. c. 48.
ad r. Vzhodno tik poleg cerkve sv. Duha. Kovačič, o. c. 475.
ad s. Ob koncu ceste na Ogrsko.
Če pregledamo ledinsko karto v celoti, vidimo, da je izvedena naravnost umetniško. Njena dolžina je prilagojena dolžini glavnega prikazanega objekta, to je ceste. Vse tri napisne table so okusno okrašene in vsebinsko smotrno razporejene. Prva nam kaže dolžino cele ceste in zgodovino mesta Ormoža, druga nam predočuje posest ormoške graščine, tretja pa vsebuje podatke o trgu Središču. Skromno je postavil risar napis, letnico in svoje ime v desni spodnji kot. Velik napisni prostor ob spodnjem robu, ki je žal ostal prazen, je izredno okusno oddeljen na eni strani z obema rimskima kamnoma, na drugi pa z lepo panoramo Ormoža z gradom in nam priča, da je avtor Matija Eissl, živeč na prelomu 18. v 19. stoletje, bil ne le dober uradnik in zemljemerec, ampak tudi skromen umetnik, le epigrafika ntu je bila nekoliko tuja.
Pri proučavanju tu objavljenega gradiva sem zelo pogrešal večjega dela o našem mestecu. Dasi se je že marsikaj tiskalo ali vsaj pisalo o zgodovini Ormoža, nam vendar manjka izčrpna monografija o njem. Čeprav je današnja doba doba politike in športa, bi se morda vendarle našel kdo, ki bi zastavil pero in napisal zgodovino tega prastarega mesta. Raziskana in napisana je zgodovina mnogih manj pomembnih mest in trgov, naj bi se vendar kdo lotil tudi Ormoža, dokler še ni prepozno.
Zusammenfassung.
Eine alte Plurkarlc im Schlosse Ormož.
Iin Schlosse Ormož befindet sicli eine Flurkarte aus dem Jabre 1801, welche wegen ihres Inbaltes und ibrer Ausfiihruiig verdient, niiber beschrieben zu werden. Dieselbe bat eine Liinge von 198 cm, eine Hiihe von 44 cm im MaBstabe 1 : 7200 und ist in Federzeichnung bergcstcllt. Sclbe zeigt uns die unter Kaiser Josef II. bergestellte KommerzialstraBe von der Burgfriedsgrenze von Ormož bis zum Markt Središče, bezieliungsweise bis zur einstigen ungariseben Grenze. Der Lauf der StraBe i»t in 24 Abscbnitte geteilt und ist daraug ersicht-lich, welche Gemeinden zur StraBcncrhaltung beitragen muBten. Eine weitere Einteilung in 8 Abscbnitte diirfte sicli auf die Aufscher beziehcn, welche den Robot zu iiherwachen batten. Auf der Karte sind mit grbBter Genauigkeit und Fcinheit die Stadt Ormož, dcr Markt Središče, die Dbrfer und einzelnen Siedlungcn eingezeichnct und auch mit den dainaligcn Konskriptionsreummern versehen. Die Karte weist 4 Legenden auf: die erste bringt uns die obgenannten 24 Ortschaften und Gemeinden, welche zur StraBencrhaltung beizutragen batten, sowic die Liingen der einzelnen Arbeitslose in Klaftern, ferner ein Ver-zeichnis iiber die geschichtlichen Daten und einstigen Gassenbcnennungen der Stadt Ormož. Die zweite bezieht sicli auf die Realitaten der Herrschaft Ormož; die dritte enthalt Bemer-kungen iiber die Gegend des Marktes Središče; die letztc den Tite! dcr Karte, welche von Beainten der Herrschaft Mathias EiBl gezeichnet wurde. Bildlicb dargestellt sind auf der-selben ein schon bekannter romischer Sarkophag C. I. 1.. Ill 4081 und ein noch im Schlosse nicht sichthar eingeinauerter higher unhekannter Meilenstein der Kaiser Valerian, Gallicn und dessen Sohnes Valerian aus dem Jahre 257 n. Chr. und cine Ansicht der Stadt Ormož von dcr Nordscitc. Zwisehcn beiden befindet sicli ein groBes leercs Feld, welches wohl fiir die Geschichte dcr Stadt und des Schlosscs Oriuož bestimmt war.
Dr. Pavel Turner.
Franjo Baš.
Naša biografska književnost je v veliki meri spominska, obletniška. Zato je skoro slučaj, da je lansko jesen pozabila na desetletnico smrti enega naših največjih mecenov, na smrt mecena univerze kralja Aleksandra I., zavoda, ki stoji danes v ospredju našega kulturnega zanimanja. Da se oddolžimo spo-
Dr. Pavel Turner.
miiiu tega praktičnega sograditelja ljubljanske univerze in spominu dolgoletnega predsednika Zgodovinskega društva v Mariboru ter da spoznamo lik moža svetovnjaka, kakršnih sodobna naša javnost v svoji sredi skoro več ne pozna, objavlja ČZN biografijo Pavla Turnerja, da ga tako ohrani zgodovini.
Pavla Turnerja je rodila kmetska mati v pohorski Planici nad Framom 21. januarja 1842. Krstil ga je framski kaplan Oroslav Caf, ki je bil osrednja narodna osebnost svojega kraja; pod Cafovim vplivom je bila tudi Turnerjeva rojstna hiša od vsega početka naročena na »Novice«. S Cafovim izvenšolskim vplivom na Turnerjev dom se je družil v framski ljudski šoli na mladega Turnerja vpliv patrijarhalnega framskega šolskega upravitelja Fr. Domanjka1), ki je spremljal Turnerjev razvoj tudi po končani ljudski šoli. Pod Doinanjko-\im vplivom je mladi Turner .mislil vedno bolj na svet izven domačega Pohorja, kamor ga je vodilo oko od rojstne hiše in ko je tovoril les s Pohorja na Dravsko polje in v Maribor. Telesno sicer holehen (nagibal je k tuberkulozi), je izsilil z Domanjkovo pomočjo doma odhod v glavno šolo v Mariboru, kamor ga je oče pripeljal obutega v coklje. Po enoletnem obiskovanju glavne šole in po zadostni pridobitvi znanja v nemščini je zamenjal 1857 glavno šolo z mariborsko gimnazijo. Fizično se je ves čas gimnazijskih študij boril z boleznijo na pljučih. Duševno pa ga je v gimnaziji osvojil poznoromantični duh časa, da se je začel posebno baviti z zgodovino, literaturo in jezikoslovjem. Že v nižji gimnaziji se je učil jugoslovanskih jezikov ter začel s češčino in poljščino. V višji gimnaziji pa je vključil v svoj študijski program italijanščino, francoščino in angleščino. In da se izpopolni v srbohrvaščini in pobližje upozna z italijanščino, 11111 je dal konflikt z veroučiteljein2) v šesti šoli povod, da je zapustil Maribor in odšel — peš — na gimnazijo v Reko, kjer je dovršil sedmi razred, nato pa se vrnil zopet v Maribor in maturiral 1865.
Gimnazijska doba je ostavila na mladega Turnerja — ki je imel ob maturi dopolnjenih 23 let — svoje vplive. Profesorji J. Lipež, J. Majciger, R. G. Puff, zlasti pa Davorin Trstenjak so vzbudili v njem narodnostno ambicijo; skrb za obstoj z instrukcijami pa ga je razvila v praktičnega, treznega in
') O Domanjku poroča Turner obširno v svojih Spominih. Turnerjevi konccpti Spominov segajo ilo začetka njegove vzgojiteljske dobe ter obstojajo v treh konceptih. Prvi sc nahaja v Banovinskem arhivu v Mariboru, drugi v Studijski knjižnici v Mariboru, tretji pa je last upravnika mariborske moške kaznilnice N. I. Vrabla. Turncrjevo vzgojiteljsko in mariborsko dobo dopolnjujoč vir je korespondenca Turner ju, ki se nahaja v Banovin^kem arhivu v Mariboru. Važen vir za Turnerjcvo življenje so njegovi še žiivi znanci. Naša biografija sledi, kjer ni podrohuo citiranih virov, Turnerjevim Spominom, korespondenci ali izjavam Turnerjevih osebnih znancev. Glavni vir pa so Turnerjevi dopisi v Novicah, Einspieler-jrvem Slovencu, Slovenskem gospodarju, Slovenskem narodu, Pajkovi Zori in Kresu. Manjšega pomena so Turnerjeva pisma Jož. Vošnjaku.
2) (Vrabl N. I.), Dijaška leta dr. Pavla Turnerja. Mariborski koledar za 1931, 101 s.
vestnega mladeniča, ki je v času, ko so njegovi tovariši mislili na Dunaj, že mislil na širši svet, obenem pa ustvarila iz njega kremenit značaj, katerega poudarjajo vsi, ki so v poznejših dobah prišli s Turnerjem v stik. Gimnazijski ravnatelj A. Lang ga je navdušil za klasično filologijo in mu zasigural po dovršenih študijah suplenturo na mariborski gimnaziji. Radi tega se je vpisal v jeseni 1865 na filozofsko fakulteto dunajske univerze in naprosil svojega šolskega tovariša in pobratima Josipa Serneca, da mu je na univerzi oskrboval podpise. Turner sam pa si je izposodil na svoje poštenje pri mariborskem podjetniku Čeligiju 100 goldinarjev in je odšel z njimi preko Prage, Draždan, Berlina in Hamburga v Hull v Veliko Britanijo. V Hullu, kjer si je pridobil že iz Maribora slučajno poznanstvo, je postal trgovski agent in korespon-dent, zraven pa je pohajal predavanja iz filozofije, zgodovine, literature in politične ekonomije na znanstvenem zavodu Christian and Literary Institution. V važnem trgovskem emporiju Hullu je dobil Turner vpogled v angleško družbo in meščansko gospodarstvo, v okolici pa v kmetijstvo, o katerem je poročal Slovencem v Novicah.3) V jeseni 1866 se je vračal preko Londona in Normandije na Dunaj; na potu pa je dobil vzgojiteljsko mesto v rodbini londonskega borzijanca Biedermanna in se tako ustavil za dve in pol leti v Londonu. To za njegovo izobrazilo in izobliko izredno važno londonsko dobo je Turner uporabil za nadaljnji študij grške, rimske in angleške filozofije, predvsem pa angleških državnih in upravnih razmer. Po očetu svojih gojencev je prišel v stike s sirom Montefiorom, ki ga je uvedel pri Benjaminu Disraeliju, preko Gladstonovega bratranca pa tudi pri Gladstonu; pri debatah v klubih pa se je osebno spoznal z John Stuart Milloin in Charle-som Dickensom. V tej dobi, ki je za duševni razvoj Turnerja pomenila več ko dolgi in učeni priročniki, je Turner nadaljeval z dopisovanjem v slovenske, započel pa tudi dopisovanje v zagrebške in beograjske liste, hoteč s svojimi dopisi o britanskih prilikah pokazati rojakom cilj, do katerega se morajo gospodarsko in kulturnopolitično povzpeti.
1869 se je vrnil z Londona na Dunaj, kjer sta mu profesorja Wessely in Reinisch dala prijateljski nasvet, da opusti študij filozofije ter se pripravi na juridični fakulteti za docenturo politične ekonomije. To je tudi storil. Medtem pa so prišle nad Turnerja gmotne skrbi ter se je moral vpreči v voz vzgojiteljstva, kar ga je pa, obratno od Londona, v študijah silno oviralo. Vsemu temu se je pridružilo še nekaj nepojasnjenega, da je mladi Ahasver hotel izvršiti samomor, od česar pa ga je odvrnil Franc Firbas. Firbas inu je s posojilom tudi denarno omogočil, da je mogel Turner 1873 zapustiti Dunaj in se odpraviti na univerzo v Strassbourg. To je storil iz dveh razlogov. Po
') O dopisovanju iz Ilulla v Novice poroča Turner v Spominih; ker pa ne nahajamo v Novicah tega časa Turncrjevega psevdonima »Ahasver«, izgleda, da je pošiljal Bleiweisu le krajša poročila splošnega značaja.
vrnitvi iz Velike Britanije ni mogel prenašati dunajskih univerzitetnih metod, katere je zlasti pri izpitih smatral za duha ubijajoči birokratizem. Davorin Trstenjak pa je poizkušal preko svojih prijateljskih zvez s Strossmayer-jem dovesti Turnerja na mesto docenta za narodno gospodarstvo na novem zagrebškem vseučilišču ter mu zagotavljal predlagano mesto kot sigurno. Temu je Turner sledil ter se za novi poklic pripravljal na strassbourški univerzi. S tem ciljem je tudi končal študije 1874 z disertacijo4) o germanskem in slovanskem rodbinskem pravu, kot prvi doktor nemške strassbourške univerze.
Turnerjeva študijska leta so postavila temelje njegovemu življenjskemu naziranju. Njegovo gledanje na svet se je izkristaliziralo pod vplivom angleškega deizma in agnosticizma ter gospodarskega in političnega liberalizma, s katerima je istovetil demokracijo. Njegova delovna gonilna sila pa je bil racijonalizem s tendenco prosvitljevanja, v katerem je videl tudi temelje za napredek Slovencev in Jugoslovanov. Vzgojiti Slovence in Jugoslovane v kulturnem in gospodarskem življenju po vzoru Angležev in dvigniti rojake na stopnjo evropskega zahoda, to je bil za Turnerja predpogoj, da se lahko s sigurnostjo za bodočnost Slovenci uveljavljamo v okviru avstroogrske monarhije tudi politično. Garancijo za naš narodni razvoj je videl Turner v absolutni kulturni preorijentaciji na zahod, katera more edina osigurati naše politično življenje v Srednji Evropi. S tem mišljenjem se je začel uveljavljati kot prosvetni, gospodarski in kulturni vzgojitelj v dopisih našemu časopisju ter gledal ves čas svojega življenja vse naše narodno življenje s teh, in poleg teh še posebej z vzgojnega vidika.
Osebno je bil Turner vzgojitelj par exellence, kar mu je omogočilo v življenju ugodno družabno in gmotno eksistenco. Vzgojno pa se je začel že zgodaj udejstvovati pri svojih domačinih in rojakih. Iz Velike Britanije je začel v svojih dopisih domačim navajati framskc in pohorske rojake na či-tanje slovenskih knjig in časopisov, na gospodarsko modernizacijo kmetijstva in pozneje tudi na potrebe narodne organizacije. In z gotovostjo moremo trditi, da je prva slovenska organizacija v Frainu, konservativno politično društvo, nastala 1872 in rastla pod vplivom njegovih pisem z Dunaja in iz Strasshourga.
V književnosti je stal Turner pod vplivom ilirske usmerjenosti Davorina Trstenjaka ter je v književnosti gledal samo sredstvo za politično in kulturno vzgojo naroda, torej sredstvo za narodni preporod. Kot tak je začel že zgodaj tudi sam s pisateljevanjem. Turnerjeve pesmi iz gimnazijske dobe se še omejujejo predvsem na voščila domačini ob raznih rodbinskih dogodkih, kakor ob godu i. t. d., pozneje pa na razna moralna in narodna gesla.
') I)el disertacije je isicl v tisku: Turner Paul: Sluwisdies Familirnrcclil. Strasslnirn 1874. 8°. 64 str.
Turnerjeva v drugi ali tretji šoli započeta proza pa postaja polagoma izraz ilirsko pojmovane jugoslovanske politične preteklosti, ki naj razlaga našo takratno politično nemoč in potrdi sodobno slovansko krilatico »sloga jači, nesloga tlači«. Po teb vidikih je napisal kot nižjegimnazijec povest iz dobe kosovske katastrofe »Milica in Brankovič«, katero je pozneje v dobi visokošolskih študij sicer večkrat predelal, ki pa ni bila nikdar objavljena in katero je Turner pozneje v dobi balkanskih vojen baje sežgal.
V	narodnogospodarskem mišljenju je Turner ob zaključku visokošolskih študij v duhu našega takratnega političnega življenja že izrazit zastopnik narodne gospodarske osamosvojitve, kar pokaže praktično po smrti svoje matere 1870. Ko ji namerava postaviti na framskem pokopališču nagrobnik, želi za spomenik velik kamen, katerega pa ne naroči na Dunaju ali v Mariboru, temveč ga poišče doma v dioritskih skladih framskega Pohorja.
Ob zaključku svojih študij je bil Turner že miselno ustaljen mož, ki je svoje narodnopolitične nazore širil s pismi med svojimi Framčani, z Ahas-verjevimi dopisi v Novicah, Einspielerjevem Slovencu, Slovenskem gospodarju, Slovenskem narodu, v Pajkovi Zori in v Razlagovem Slovenskem pravniku med Slovenci; v zagrebškem Obzoru in Narodnem listu ter v beograjskem Vidovdanu pa med ostalimi Jugoslovani.
Po promociji je čakal na docenturo na zagrebškem vseučilišču v Parizu, kjer se je izpopolnjeval v študiju narodnega gospodarstva. Iz obzirov do Davorina Trstenjaka je odklonil vabilo za zasedbo profesorskega mesta na univerzi v Limi v Južni Ameriki, nato pa ugotovil, da visi zagrebška docen-tura v zraku. Trstenjak ga je o njej informiral na podlagi lastnih priporočil vladiki Strossmayerju, preko katerega pa akcija za Turnerjevo univerzitetno karijero ni prispela. Zato se je moral iz gmotnih razlogov vrniti domov ter si poiskati kako drugo mesto; mislil je v prvi vrsti na srednješolskega profesorja angleščine in francoščine, kar pa mu radi pomanjkanja strokovnih izpitov ni uspelo. V iskanju službe pa je naključje dovedlo Turnerja do prijatelja Josipa Šumana na Dunaju, ki ga je opozoril na možnost vzgojiteljstva pri grofu Edelsheim-Gyulaju, inšpektorju celokupne avstro-ogrske kavale-rije. Mesto je 1875 dobil ter ga 1885 zamenjal z vzgojiteljstvom pri mejnem grofu Pavlu Pallaviciniju, kjer je ostal nadaljnjih sedemnajst let. Svoje novo mesto je preživljal Turner pri Edelsheim-Gyulaju v Budapesti, pri Pallaviciniju na Dunaju, poleg tega pa na madžarskih in sudetskih plemiških gradovih ter po svetovnih kopališčih in letoviščih.
V	svoji vzgojiteljski dobi se pojavlja Turner z informacijami s kontinentalne Evrope sicer manj pogosto v naših listih, zato pa je svoj delokrog razširil v obratni smeri. Doma sodeluje sporadično v Slovenskem narodu, pozneje tudi pri Ljubljanskem zvonu in zlasti pri Kresu. V tujini pa poroča o slovenskih prilikah v praško Politiko, v moskovska Sovremenija izvestija ter
v Manchester Guardian, v katerem je med drugim objavil interwiew s srbskim državnikom Jovanom Rističem. Svoje žurnalistično udejstvovanje pa je v vzgojiteljski dobi še posebno izpopolnjeval s stiki s pomembnimi evropskimi publicisti in političnimi osebnostmi, katere je ali informiral o našem narodnem in gospodarskem položaju, ali uvajal vsebino njihovih spisov, večinoma v obliki referatov, v že imenovani zagrebški Obzor, ali pa je posredoval njihovim delom na isti način pot med Slovence.
Kot primer za prvo navajamo rusko diplomatsko agentinjo Olgo Novi-kovo, pisateljico knjige Russia and England from 1876 to 1880 in sestro ruskega polkovnika Nikolaja Kirjejeva, ki je kot dobrovoljec srbske vojske padel poleti 1876 pred Vidinom v bojih z Osman pašo. V prisrčnih prijateljskih stikih je stal Turner z angleškima publicistoma Edwardom Freema-nom in Arthurjem Evansom; žal je korespondenca z obema večinoma propadla v Budapesti ob priliki veleizdajniškega procesa proti Evansu, pri kateri priliki je Turnerja rešil preiskave znanec in dalmatinski namestnik baron Rodič. Zanimiv Turnerjev publicistični znanec je bil tudi Alfred Hardy, ki je v dobi berlinskega kongresa začel nastopati v vodilnih londonskih listih za rešitev vzhodnega vprašanja in to daleč preko okvirov Freemana ali Evansa. Hardy je že 1878 predlagal likvidacijo evropske Turčije, obenem [»a tudi Av-slro-Ogrske ter ustanovitev narodnostnih držav, kakor so nastale na Balkanu po balkanskih vojnah, v Podonavju pa po svetovni vojni. Med Francozi je Turnerja prijateljsko sodelovanje družilo z Louisom Legerom in Poljakom Aleksandrom Hodzkom. Vzdrževanje teh in podobnih stikov ter dopisovanje v nekatere velike svetovne žurnale je bilo Turnerju mogoče, ko je živel v političnih prestolicah na Dunaju in v Budapesti v visokih aristokratskih avstro-ogrskih krogih, potoval s svojimi aristokratskimi gojenci po Evropi in Medi-teraneju, z domovino pa imel posredne in neposredne stike, zlasti preko nekdanjih sošolcev; vse to je Turnerju omogočalo realne vpoglede v domače in tuje prilike ter mu nudilo priliko za informiranje visokih tujih krogov, do katerih se Slovenec sicer ni mogel dvigniti.
Poleg osebnih stikov z mednarodnimi in diplomatsko pomembnimi publicisti je vzdrževal Turned znanja iz svojih študijskih let tudi z eksaktnimi znanstveniki. Navajam primer, ki je zapustil sled v slovenskem narodnogospodarskem slovstvu. StraBbourški narodni gospodar Gustav Schmollcr je napotil Turnerja, da nadaljuje študije v Parizu pri Mauricu Blocku; Blockovo delo »Petit manuel d' economic pratique« je Turner nameraval sam prirediti za izdajo Družbe sv. Mohorja. Ker pa do tega ni prišel, je izdal 1899 knjižico') po njegovi inicijativi Vekoslav Kukovec. Knjižici, ki je narodno-gospodarsko
5) Uvod v narodno gospodarstvo. Po Mauricc Blockovi knjigi »Petit manuel d' vconouiin pratique« urodil Vekoslav Kukovoc. V Mariboru 18W. M. 8". 155 + (III) str.
vzgojno prirejena, je napisal predgovor Turner, v katerem značilno pravi: »Knjige o narodnem gospodarstvu še Slovenci nimamo. Visokošolska mladina se še tudi premalo zanima za gospodarska vprašanja. Seveda je bolj prijetno prepuščati se fantaziji ter pisati pesmi o ljubezni kakršnikoli, ali pesniti dekadentne pesmi. . . nego strogo logično premišljevati o prozaičnih gmotnih zadevah«. V teh besedah je Turner posredno reagiral na naše visokošolsko družabno življenje, neposredno pa na našo pasivnost v gospodarski emancipaciji in gospodarski literaturi. Kot inanchestrski liberalec, ki je z gospodarskim razmahom osebnosti gledal v narodnogospodarski emancipaciji predpogoj za naše politično življenje, pa je reagiral tudi na moderno poezijo, katera ni v našem narodnem življenju našla vzporednega narodnogospodarskega gibanja, kakor si ga je Turner želel, ampak se je po Turnerju diametralno odmikala od narodnogospodarskih in narodnopolitičnih razvojnih realnosti.
Narodnogospodarsko, praktično se je Turner udejstvoval v narodnem razvoju s tem, da mu je stavljal na razpolago svoje prihranke. Z njimi je podpiral naše nove posojilnice, n. pr. v Celju ali v Mariboru, posojilnico v Framu pa je gmotno omogočil v bistvu on sam. Enako se je udejstvoval v naših novih industrijskih podjetjih, n. pr. pri pivovarni Žalec-Laško. Veliko je žrtvoval za ustanovitev naših socialnih in prosvetnih ustanov, kjer ni manjkal nikjer od ljubljanskega Marijanišča pa do Dijaškega doma v Mariboru. Če upoštevamo, da bi povprečni človek naložil svoj denar v varnih dunajskih ali buda-peštanskih denarnih zavodih in ne v novih še nesigurnih gospodarskih ustanovah, so nam uniljiva njegova tozadevna dejanja samo s stališča narodnostne ideje in težnje po naši narodnogospodarski emancipaciji. Drugače pa je bil Turner v narodnogospodarskih pogledih izrazit pristaš čim popolnejše racionalizacije gospodarstva in v zvezi z njo je terjal nekak puritanski treznostni podvig našega javnega in zasebnega življenja.
Krize našega kmetijstva v drugi polovici XIX. stoletja ni gledal povzročene toliko po razmahu gospodarskega liberalizma, temveč predvsem po pijančevanju. Proti pijančevanju je propagiral ustanovitev bratovščine za zmerno, trezno in razumno življenje, katero bi naj Slovenci organizirali po vzoru Družbe sv. Mohorja na cerkveni podlagi. Kot pristaš Malthusove teorije pa se je — menda prvi pri nas — ogreval za regulacijo porodov, katero mora voditi razumno življenje. Z narodnogospodarskega vidika je Turner cenil svoje rojake kot »ljudi lahke krvi in lahkih misli, ki le preradi veseljačijo in ki pri tem pozabljajo na resnobe in naloge življenja. V sreči se udajajo brez cilja veselju, v nesreči pa obupu in hrezsmiselnemu zaupanju na božjo ali tujo pomoč«. Za svojo osebo puritansko trezen in skromen, je Turner zahteval najodločnejšo tozadevno kritiko naših razmer ter proglašal romantično opisovanje narodnih življenjskih idil za demagogijo. Najhujše je v tem oziru obsojal naše izobraženstvo. In v mnogi meri izhaja iz njegovega puri-
tanizma tudi njegovo stališče do naše umetnosti, do Prešerna, do naturalizma in moderne, zlasti pa do Ivana Cankarja.
Prešerna je Turner malo cenil; gledal je v njem — puritansko kakor povsod — v prvi vrsti človeka in šele nato pesnika. Drugače pa je ostal svojemu iz dijaških let izvirajočemu praktičnemu preporodno vzgojnemu pogledu na leposlovje zvest celo življenje. Tega nazora niso mogli izpremeniti niti stiki s Franom Levstikom, Josipom Jurčičem, Josipom Stritarjem ali Franom Lovcem, s katerimi je prišel v dotiko preko dunajskega društva »Slovenije«. Dokaz za to imamo poleg kritičnega izražanja o naši moderni leposlovni produkciji tudi v lastnih leposlovnih poizkusih, med katerimi je najvidnejša povest Tri Gracije, objavljena v Ljubljanskem zvonu za leto 1883. V njej riše Turner propad meščanske rodbine iz najodličnejših budapeštanskih krogov, kjer lepa žena in njene lepe tri hčerke živijo preko razmer. Snov je zajeta brez dvoma iz resničnih dogodkov, ni pa epsko izvedena, ampak samo nakazana v zunanjem ogrodju. Pisatelju je »fabula« samo ozadje za to, da more razpravljati in podajati svoje nazore o življenju in družbi, med katero je živel in jo imel priliko spoznati: o nesolidnosti in zlaganem blesku te družbe, o ženskah in njihovi nečimurnosti ter praznoti v zakonu in vzgoji otrok. Delo kaže bolj praktičnega človeka-vzgojitelja ko pisatelja-leposlovca.
Od dunajskih literarnih znancev je bil Turnerju po svoji vzgojni mentorski usmerjenosti najbližji Josip Stritar, ki je po Turnerjevi inicijativi tudi začel izdajati svoja zbrana dela; sicer pa je Turner Stritarju nasprotoval radi njegove sentimentalnosti in to tudi javno izrazil v spisu Na Angležko se grem ženit (1872)6). 0 razmerju Turnerja do Frana Levstika vemo samo, da je oskrbel Turner Levstiku na Pohorju uporabljane apokrifne tiske. Družabno v najožjih stikih pa je bil Turner z Josipom Jurčičem, kateremu je tudi pripravil gradivo') za nameravani roman iz srbsko-turške vojne 1876—78, in sicer s podlistkom v praški »Politiki« leta 1880., kjer opisuje Turner smrt Nikolaja Kirjejeva. Vendar niso mogli niti stiki z Jurčičem niti poglobljeno prodiranje v umetnost antike, s katero se je Turner kot vzgojitelj prav posebno havil, izpremeniti njegovega gledanja na slovensko in svetovno leposlovje.
V Turnerju je živel humanist s stoično poudarjeno ljubeznijo do življenja, poleg humanista pa tudi zahodni racionalistični prosvitljenec; z obema pa se je družil romantični narodnjak ter ju v mnogem obvladoval. In baš ta romantični narodnjak je gledal v gospodarstvu, politiki in tudi v leposlovju samo sredstvo za kulturno narodno osamosvojitev ter kulturno in etično poglobitev ljudstva, katera edina more trajno zasigurati narodno individual-
«) Zora 1872, 88 n. ') Slovan 1911, 299.
nost. Leta 1893.8) hvali Turner spise Jož. Vošnjaka, češ, da so »vsi, ne samo politični, narodno-gospodarski in za ljudstvo podučni, temveč tudi pripovedni in dramatični . . . spisi eminentno praktične veljave«. In ko govori leta 1902. o naši moderni9), smatra leposlovje za eno prvih in najvažnejših sredstev za vzgojo in prosveto kateregakoli naroda. Nazor, da je vsakteri pisatelj tudi vzgojitelj, ne velja samo za didaktičnega, ampak tudi za leposlovnega pisatelja. Za Turnerja je dobro in lepo obenem tudi koristno, in pismenost, ki nima namena koristiti narodu, mu je zlo. V Cankarjevih dramah vidi šuš-marstvo, v moderni splošno pa nezrel ali neprebavljen leposlovni uvoz, napram kateremu poudarja, da je nam potrebno zdravo in krepko slovstvo, ki ne mev-žari o kruti usodi, ki ne išče zveličanja v obupnem nibilizmu, nego ki nam kaže prave moške vzore, vredne posnemanja njihovih čednosti in kreposti. In na koncu poudarja, da mora biti slovenska knjiga takšna, da se sme polagati na vsaktero pošteno mizo, da je ne bo treba skrivati pred mladino; bodimo svobodomiselni, pa ne razuzdani.
V tem Turnerjevem gledanju na moderno in zlasti na Ivana Cankarja se izraža njegovo brezkompromisno stališče do našega izobraženstva z običajnim pijančevanjem, katerega eden glasnik je bil Turnerju baš Ivan Cankar. Ob drugi priliki10) je Turner zapisal, da se »že naša srednješolska mladina na svojih pivskih večerih ponaša s tem, koliko vrčkov more kdo popiti in pri opičjem posnemanju starih pijancev vidijo naši fantje možato vedenje v kajenju smrdljivih cigar in cigaret«. In v zvezi s tem sarkastično priporoča, da bi veljalo vstaviti v svedočbo zrelosti tudi noto: zrel za pijančevanje! S tega vidika je gledal tudi na Cankarjevo delo in ker se mu je zdelo, da je v tem delu kot ideal prikazan »zalumpan študent« (kakor se je večkrat izrazil sam), je umljivo, da ga je odklanjal. To tem bolj, ker mu je Cankar tudi po svojem stilu bil tuj, preveč artističen.
Vzporedno s tem pa je potrebno ugotoviti, da je Turner v leposlovju in v ostalih panogah umetnosti dorasel z realizmom. In kakor ni drugod upošteval novih gospodarskih in političnih pokretov, n. pr. socializma, katerega je spoznal z Bakuninom in Hercenom že zgodaj, temveč je v stabilnosti svojega mišljenja ostal liberalen individualist, prav tako ni mogel radi neupoštevanja političnega in gospodarskega razvoja koncem XIX. stoletja doumeti bistva naturalizma in moderne, proti katerima se je držal vidikov puritanizma in rodoljubnega prvaštva. Pripovedni spisi Josipa Jurčiča, Stritarjevi Dunajski soneti, pozneje pa Balade in romance Antona Aškerca so bili za Turnerja vrhunci slovenske literarne produkcije.
") Dr. Jog. Vošnjaka zbrani dramatični in pripovedni spisi. Narodna knjižnica II. V < Cel ji 1893, VII.
») Popotnik 1902, 262 ss.
10) Spomini. Koncept v Študijski knjižnici v Mariboru; Kres 1881, 33 s«.
Po pomenu za Slovence najvažnejša je Turnerjeva vzgojiteljska doba, ko se je gospodarsko dvignil in na podlagi tega začel s širokim podpiranjem naših pisateljev, prosvetnih ustanov, zlasti pa našega visokošolskega dijaštva. Da ni stal v ožjih stikih s porealističnimi pisatelji (razen s Fr. Ks. Meškoin), je iz rečenega razumljivo.11) Živel pa je v stalnih stikih s starejšimi lepo-slovci, jih podpiral kot mecen, n. pr. Josipa Cimpermana ali pohorskega pisatelja samouka Petra Miklavca, ali pa jim stal s svojim vplivom ob strani na Dunaju, n. pr. Jakobu Sketu, ki je mogel v veliki meri s Turnerjevo oporo pri odločilnih dunajskih krogih izvesti svoje načrte glede šolskih slovenskih čitank. Umetniško je Turner razvijal posameznike le malo, pač pa je mnoge usmeril življenjsko; med temi omenjamo dvoje naših kulturnih tvorcev, Antona Aškerca in Frana Bernekerja.
Z Aškercem je menda Turner sam stopil v stik po izidu njegovih Balad in romanc, za katere mu je poslal pismeno nekaj prijaznih in vzpodbudnih vrstic12). Kmalu pa je začel Turner navajati Aškerca na literarno in kulturnozgodovinsko čtivo s knjigami Čeliova, Petofija, Notoviča, Scherra, Nordaua ter z deli o budhizmu, Zaratustri in Konfuceju. Kot mozirski kaplan je 1894 Aškerc že gledal v Turnerju svojega prijatelja, tešitelja in svetovalca, kateremu je 1895 prvemu razodel svojo željo in stremljenje, iti na Dunaj ali v Prago v kakršnokoli službo. In ko je Aškerc zapustil duhovniški poklic, kar se ni izvršilo brez Turnerjevega vpliva, je bil Turner poleg Ivana Hribarja Aškerčev najbolj vneti pomočnik v življenju, ki mu je s svojimi zvezami tudi izposloval skromno pokojnino. Vprašanje pa, ali je Turnerjev vpliv na Aškerca kot pesnika negativen ali pozitiven, bo mogel rešiti šele Aškerčev biograf.
Ko je 1897 prišel na Dunaj Fran Berneker, je ostal v družbi neopažen, ker je bil pač po naravi samotar. Zelo težko je bilo dunajsko gmotno življenje Bcrnekerjevo, dokler ga ni našel Turner13) ter mu po predhodnih informacijah pri Hellmerju pripravil delo v Pallavicinijevi dunajski palači, obenem pa ga tudi sam trajno gmotno podpiral. S Turnerjevimi podporami in z delom za Pallavicinija se je mogel Berneker gospodarsko osamosvojiti ter si pripraviti svoj atelje. In da je dobil Berneker v delo Trubarjev spomenik v Ljubljani ter Janeza Nepomuka v Kranju, je deloma tudi Turnerjeva zasluga, za katero se mu Berneker zahvaljuje, češ, »če bi njegov oče le eno stotino te ljubezni njemu naklonil, bil bi srečen in postal bi kaj več«. Podobno kot v navedenih primerih je Turner vodil Bernekerja tudi drugod, n. pr. ko ga je 1906 pripravil za razstavo v Londonu. Hvaležno mu Berneker kvitira pomoč ob Turnerjevi bolezni 1914, da bi s Turnerjevo smrtjo »nas mnogo kateri izgubil skrbnega očeta«. In ko je po svetovni vojni Berneker prišel v Slovenijo, kjer
u) Evidentno postane to tudi iz pregleda Turnerjeve korespondence.
'*) Pisma A. Aškerca Pavlu Turnerju.
ls) Pisma Fr. Bernekerja Pavlu Turnerju.
mu Turner radi novih razmer, zlasti pa radi svoje starosti (v kateri se je trajno bal, da bo moral umreti od lakote), ni mogel pomagati, je Berneker pod težo razmer opešal.
Primerov, kakor jih kažejo Turnerjevi odnošaji do A. Aškerca in F. Ber-nekerja, bi mogli našteti še več. Ne bilo bi pa v skladu z obzirnostjo do še živih in tudi ne bi odgovarjalo Turnerjevi taktni in družabni uglajenosti, ako bi navajali imena ljudi, ki se nahajajo v naši sredi ali katerih potomci so še v naši neposredni bližini. Opozorimo kot primer samo na prisrčno in deloma tudi voditeljsko razmerje, ki je obstajalo od vseučiliških let dalje med Turnerjem in Ivanom Žolgerjem. Turnerjeva osebnost ni ostala brez vplivov v Žolgerjevi zunanjosti in družabni uglajenosti in znanstveni potek Žolgerjevega življenja je v mnogem pospeševala Turnerjeva inicijativa. V narodnem družabnem življenju je bil Turnerjev mariborski Tusculum mesto, kamor so Žolgerjevi otroci pogosto prihajali ob trgatvi zobat grozdje z določenim namenom, da se jim napravi slika domovine kar najbolj idilična in simpatična ter da tako nadvlada vtise rojstnega mesta Dunaja. Prisrčni in družabno strnjeni so bili tudi Turnerjevi stiki od visokošolskih let dalje z Matijo Murkom. Sicer pa je Turner navajal mlade umetnike v tujino, skrbel, da so mladi gospodarski strokovnjaki našli prakso na primernih mestih izven Avstro-Ogrske, vsepovsod pa gledal, da so naši visokošolci prišli v kroge z uglajenimi družabnimi navadami.
Kot mož s širokim poznanjem avstrijske, madžarske in češke aristokracije je Turner na koncu XIX. stoletja pomagal dijaštvu s tem, da mu je omogočal visokošolske študije, ko jim je s svojimi znanstvi oskrboval vzgojiteljska mesta v aristokratskih rodbinah. Ko se je posameznik na takem mestu gmotno opomogel, takrat ga je Turner navajal na izpite in na odhod v domovino, kjer mu je predstavljal vsak sodnik, profesor, zdravnik ali odvetnik osebnost v narodnem delu in številko v vojski za praktično uveljavljenje § 19. Preskrhovanje z vzgojiteljskimi mesti je bila Turnerju, poleg denarnih podpor na drugi strani, ena od poti, po katerih je vodil naše visokošolce na Dunaju do končanih izpitov in nato na javna mesta v domovino. Bil pa je sicer načelni nasprotnik poklicnega vzgojiteljstva, kakor je bil to sam.
Kot rojen pedagog je Turner svoje varovance razlikoval zelo dobro. Malo je primerov, kjer bi se Turner motil o bodočnosti svojega varovanca ali pa podpiral nevrednega. In tudi nimamo primerov, kjer bi Turner ne klasificiral svojih varovancev po njih individualnih sposobnostih za njihove bodoče naloge v javnem življenju. Lahko bi navedli primer, ko je ahsolvirani filozof že imel od ravnatelja Štritofa zagotovljeno mesto suplenta v Ljubljani, a Turner je mlademu absolventu vseučilišča to odsvetoval, obenem pa mu pokazal na njegovo nalogo v nadaljnjem izobraževanju v inozemstvu ter ga v tem ludi gmotno podprl. Posledica je bila, da je bilo možu omogočeno nadaljnje
izobraževanje ter da je danes eden prvih predstavnikov naše znanosti pred svetom. Ko končamo s tem primerom, moramo še poudariti, da je bila večina ljudi, ki so ob prevratu zasedli vodilna mesta v naši ožji domovini, v zvezi s Pavlom Turnerjem, bodisi, da jih je podpiral gmotno, bodisi idejno ali pa s posredovanjem pri svojem širokem in vplivnem znanstvu. Turner je tako na svojo starost doživel, kar doživi malokdo, konkretne uspehe svojega dela, obenem pa tudi priznanja, zlasti v čestitkah k svoji osemdesetletnici 1922.
Predno zapustimo Turnerjevo vzgojiteljsko dobo in se povrnemo z njim na Slovensko v njegov mariborski Tusculum, si oglejmo še Turnerja kot narodnega človeka v najožjem smislu besede in kot politika. V narodni politiki je bil realist, kar najbolje dokazujejo ozki stiki s Franom Šukljetom in odobravanje ter zagovarjanje14) Šukljetovega političnega delovanja, zlasti še Šukljetovega razmerja do Winklerja. Enakega realista nam kažejo stiki z I. Šušteršičem ter Turnerjevo brezkompromisno zavzemanje za splošno, enako in tajno volilno pravico. Izmed političnih prijateljev na Slovenskem je bil Turnerju poleg F. Šukljeta najbližji Jože Vošnjak, kateri ga je 1881 tudi poizkusil po J. Jurčičevi smrti pridobiti za urednika »Slovenskega naroda«15), česar pa Turner ni sprejel. Poznal je težave, v katerih je živel njegov pokojni prijatelj Jurčič, poleg tega pa je bil po svojem značaju mnogo prefin in pre-lojalen za urednika političnega lista; končno pa je hotel ostati tudi osebno neodvisen človek. Iz teh razlogov je tudi odklonil mesto profesorja v Bolgariji, kamor ga je vabil A. Bezenšek. Med Hrvati je imel Turner poleg stikov z Račkim intimne osebne in kulturne stike zlasti z Lovrom Vidričem; njegovo upanje pa, da bo iz nove zagrebške univerze vzrastel rod, ki bo prerodil vsestransko hrvatstvo, se ni izvršilo, kar je mogel ugotoviti, ko je v osemdesetih letih večkrat bival v zagrebški okolici v Brezovici ter o hrvatskih razmerah tudi poročal Slovencem18). V dobi Mihajlovi je gledal Turner v Srbiji jugoslovanski Pieniont, izpremenil pa je to svoje mnenje, ko je osebno pobližc spoznal razmere v Milanovi Srbiji. Trajno se je zanimal za razmere na vsem slovanskem jugu in kot politično ncznačajnost in nehvaležnost proti Rusom strastno obsojal zunanjo politiko Ferdinandove Bolgarske, zlasti 1915. Turnerjevo zasledovanje jugoslovanskih političnih in kulturnih prilik je bilo v zvezi z njegovimi že omenjenimi prijatelji Jugoslovanov na zahodu; radi njih, posebno pa še radi stikov z Olgo Novikovo je sledil tudi razmeram med Severnimi in Vzhodnimi Slovani. Bil je pristaš kulturnega sodelovanja vseh Slovanov, ne pa tudi političnega. Kot liberalec in demokrat je bil protivnik caristične absolutistične Rusije, enako pa tudi revolucijonarne poljske poli-
") Šuklje Franjo: l/. mojih spominov I, 1926, 126.
15) Vošnjak Jože: Spomini II. 1906, 69.
,6) Kres 1881, 395 ss.
tične taktike proti Rusom. Krono slovanstva je gledal v Čehih, katere je smatral za predestinirane, da prevzamejo vodstvo avstro-ogrskih Slovanov. Bil je zagovornik demokratizacije Rusije, osvoboditve Balkanskega polotoka od Turkov pod vodstvom Srbije ter federativne Avstrije pod slovanskim vodstvom. Kot zapadnjak pa je bil načelni nasprotnik hohenzollernskega nemškega cesarstva ter je gledal bodočnost Evrope v njeni demokratizaciji po vzoru Velike Britanije in Francije.
Kljub svojemu gibanju v visokih aristokratskih krogih Budapeste, Dunaja in Češkega ter evropskih kopališč in letovišč ni Turner nikoli pozabil na svojo ožjo domovino, kakor ni na Dunaju pozabil slovenskih visokošolcev. S svojim rojstnim Framom je stal v trajnih stikih, počastil 1887 spomin svojega učitelja Fr. Domanjka z dostojnim nagrobnikom, omogočil 1891 z darilom knjig in časnikov ustanovitev Kinetskega bralnega društva17), podpiral šolo, cerkev, domače itd. Enako je stal trajno v najožjih stikih zlasti s svojimi znanci iz šolskih in gimnazijskih let, poleg tega pa tudi s svojimi dunajskimi varovanci. Vedno in vedno je stremel, da pridobi v svojem rojstnem okolišu prostor, kamor bo mogel oditi po svojem končanem vzgojiteljskem delovanju v mirni pokoj, kar se mu je posrečilo najprej s pridobitvijo posestva v Framu, pozneje pa tudi v Mariboru, kjer je slučajno18) mogel kupiti pod vinorodno Kalvarijo na periferiji mesta posestvo, katerega je priredil v pravi Tusculum Turnerianum. Leta 1903. je Turner zapustil Dunaj in visoke družabne kroge ter se naselil med rojaki v Mariboru, kjer je postal starejši, elegantni in družabno profinjeni gospod med Slovenci in Nemci ena najbolj uvaževanih mariborskih osebnosti.
Turnerjeva mariborska doba je doba mirovanja, obenem pa epilog v njegovi vzgojiteljski dobi. V Mariboru je nadaljeval z mecenskim podpiranjem študirajoče mladine ter združeval pod svojo gostoljubno streho podravske in <lruge slovenske pa tudi mednarodne intelektualce.
Turner je bival na severu od Pohorja; južno od Pohorja pa je na Visolah ilomoval in samoval njegov pobratim mladoslovenski politik in organizator Jože Vošnjak. Bila sta sicer že preko svoje moške dobe, ali oba sta še živela v spominih lepih mladostnih tahorjanskih dni. Na sredi med Visolami in Mariborom sta se shajala z drugimi podravskimi izobraženci v Framu na '1 urnerjevem posestvu ali v Slovenski Bistrici pri dekanu A. Hajšeku ali pa na Turnorjevem mariborskem domu, redkeje tudi pri Vošnjakovih na Visolah. Tu sta Turner in Jože Vošnjak v krogu svojih mladostno razpoloženih prijateljev obnavljala spomine in delala načrte. Na enem takem sestanku se je rodila ludi misel, da naši preporodni politiki in javni delavci napišejo in izdajo svoje spomine. Vošnjak Jože je to ob vzpodbujanju Turnerja in nečaka
") Slovenski go»po<lar 1891, »t. 11.
1B) Prim.: Šukljc Fran: Sodobniki. 1933, 228.
Bogumila Vošnjaka tudi izvršil, enako pod Turnerjevim in Vošnjakovim vplivom Josip Sernec, medtem ko je Turner s svojimi spomini obtičal še pred moško dobo. Preveč ga je obremenjeval gospodarski obrat mariborskega in framskega posestva, poleg tega pa tudi ni imel pravih snovnih opor za popis svojega življenja, ki bi šle izven okvira avtobiografije tako, da bi res zgradile spomine na dobo in ne podale samo osebnih doživljajev. Enako so mu manjkale tudi za avtobiografijo in dobo zadostne kronološke opore. Od ostalih načrtov tega Turnerjevega in Vošnjakovega kroga je zanimiv tipično prepo-rodni poizkus, izdati poljudni zemljepisni opis slovenske zemlje po posameznih pokrajinah, ki bi naj nadaljeval to, kar sta svoječasno že začela v širšem obsegu J. Šuman in I. Geršak. Rezultat te zamisli je bilo J. Koprivnikovo Pohorje; nadaljevanje zamišljenih regiografij, od katerih je bil n. pr. za Ko-bansko namenjen L. Poljanec, pa je ustavilo v glavnem založniško vprašanje.
Turner se je ves čas svojega življenja bavil z realiziranjem posameznih podrobnih nalog in vprašanj, medtem ko se v organizacijah samih ni udej-stvoval nikoli. V Mariboru je napravil tozadevno izjemo, ko je bil nekaj časa v nadzorstvu Posojilnice, v letih 1904,-—1921. pa predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru. Za to mesto ga je pridobil takratni društveni tajnik Fr. Kovačič kot osebno neodvisnega moža, ki je tako mogel na zunaj varovati in zastopati društvo, česar bi v predvojni dobi ne mogel storiti, kdor ni bil gmotno neodvisen ali pa kdor je bil v javni službi. Skupno s takratnim tajnikom sta plačevala najemnino za društvene prostore in s Turnerjem kot predsednikom je Zgodovinsko društvo pridobilo mnogo članstva med njegovimi znanci, po njegovi smrti pa njegovo korespondenco in znanstveno knjižnico.
V politično življenje Turner tudi v svoji mariborski dobi ni stopil. Ostal pa je tudi v jeseni svojega življenja po političnem prepričanju najbližji Mla-doslovencem. Sicer je gledal v narodnosti kolektiv celokupnosti proti privilegijem plemstva, cerkve in plutokracije. Narodnost mu je ostala podlaga za likvidacijo avstrijskega fevdalizma in temelj za konstitucijonalni razvoj države, kar mu je bilo zopet garancija za prosvetni in gospodarski dvig lastnega naroda. Tako je torej Turner prenesel zapadno pojmovanje o državi in demokraciji k nam na narod. Idealna politična doba inu je bila doba sedemdesetih let z mladoslovenstvom pri Slovencih, StroBinayerjem pri Hrvatih in Mihaj-lom pri Srbih, torej doba, ki je bila v jugoslovanski zgodovini kmalu kronana z osvoboditvijo Bolgarov. To je bila doba, katera je ostala Turnerju političen ideal in na katero se je oziral ves čas do balkanskih vojn in do nastoja Jugoslavije. Politične razmere po zedinjenju pa je obsojal radi pomanjkanja velikih ciljev in malenkostnih ljudi, ki so v njih odločali19).
'•') Šuklje Franjo: Iz mojih spominov III, 1929, 180.
Slovenski politični ideal mu je ostalo taborjansko slogaštvo, katerega idealna predstavnika je gledal v Jožetu Vošnjaku in Andreju Einspielerju; v parlamentarnem slovenskem predstavništvu pa je videl ideal v Franu Šukljetu. Politično diferenciacijo slovenstva na prehodu iz XIX. v XX. stoletje je obsojal kot narodno izdajstvo in gledal v političnih borbah med novimi strankami konec z ustavo započetega političnega vzgajanja ljudstva, obenem pa prehod iz ustavnega razvoja v demagoško agitacijo. V novih delavskih socialističnih pokretih je bržkone pod vplivom Bakunina videl revolucionarno utopijo, ki bi mogla zavreti vpliv in izražanje osebnosti, ki pa je bila Turnerju najvišje, kar naj človeštvo razvija, obenem pa tudi čuva.
Očuvanje in razmah domačih osebnosti je lebdel Turnerju pred očmi, ko je mislil na svojo oporoko; poleg tega pa skrb za elito izobražencev s svetovnimi manirami in uglajenostjo. Dohodki od vzgojiteljstva s treznim in varčnim življenjem samca so omogočili Turnerju premoženje, katerega smemo tik pred svetovno vojno računati na najmanj 500.000 (zlatih) kron. Pri nameri, kar najbolj efektivno zapustiti po smrti imetje svojemu narodu, se je posvetoval s prijatelji. Sam je mislil na ustanovitev Dijaškega doma za slovenske dijake iz Štajerskega in Koroškega v Mariboru, na štipendije za visokošolce in na zdravstveno okrevališče narodno aktivnih izobražencev. Pod vplivom ravnatelja mariborskega učiteljišča Henrika Schreinerja se je odločil 1898 v svoji prvi oporoki za Dijaški dom v Mariboru, za katerega je tudi napisal pravilnik, ki nam kaže Turnerja kot teoretičnega pedagoga v najbolj jasni luči. Evidenten je vpliv Lockeja s poudarjanjem prirodne vzgoje gojenca in s poudarkom vzgoje značaja. Po Turnerjevi zamisli bi bil Dijaški dom v njegovem mariborskem Tusculu nekaka sredina med našim običajnim dijaškim internatom in angleškim collegom. Od preliminiranega vodstva je zahteval, da vzgaja gojence telesno in duševno, da goji sport, čtivo, ki uvaja v široki evropski svet, deniokratizein življenja, svobodo v vzgoji verskega prepričanja, katerega je Turner ocenjeval kot etično vrednoto; terjal je visoko formelno vzgojo gojencev v olikanem vedenju ter nastopanju in — menda prvi na Slovenskem — zahteval sinotreno spolno vzgojo, katero bi vodil poklicni zdravnik. Z njegovim Dijaškim domom naj bi se utrdil v Mariboru položaj slovenske mladine na gimnaziji, realki in učiteljišču, obenem pa se naj bi v okviru mariborskega dijaštva razvila v njegovem domu elita po britanskem vzoru, tip telesno in duševno dovršenega narodnega dijaštva.
To vsebino svoje oporoke je vzdržaval Turner do konca svetovne vojne. Po sklenitvi miru v Saint Germainu pa je Turner sam uvidel, da je z zaključkom svetovne vojne in s priključitvijo Maribora Jugoslaviji prenehala potreba po osebni zaščiti narodnega položaja v mariborskih srednjih šolah. O tem, zi' kaj naj nameni svoje premoženje sedaj, je napravil končnoveljavni sklep po posvetovanjih z Ivanom Žolgerjem, ki mu je konkretno nasvetoval, da
zapusti svoje premoženje za štipendije absolventov na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani. V tem mnenju in v prepričanju, da stori s tem narodu največjo korist, je končnoveljavno redigiral svojo oporoko dne 18. avgusta 1924. V njej zapušča vse svoje razpoložljivo in premično premoženje za ustanove v svrho izpopolnjevanja strokovne in svetovne izobrazbe absolviranih slovenskih juristov in filozofov. Pravico do »Doktorja Pavel Turnerjeve ustanove« imajo gospodje slovenske narodnosti, ki so uspešno napravili državne izpite ter dosegli doktorat na sedanji univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Podpora, oziroma ustanova ima nalogo, omogočiti naznačenim absolventom enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih Pariz, London, Oxford, Cambridge itd., in to v namenu, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobijo one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Temu smotru primerno in časovnim prilikam odgovarjajoče mora biti določena denarna višina štipendije. Tekmec za ustanovo pa se mora izkazati, da zna toliko potrebni inozemski deželni jezik, da more uspešno zasledovati smoter, ki ga ima ustanova.
Turnerjeva poslednja volja tako zopet kaže moža Evropejca, ki je stremel, da s štipendijami po eno leto omogoči čim večim vpogled v široki svet in pridobitev širših horicontov, kot pa so možni doma v provinci. Poudarjanje splošne in družabne izobrazbe pa zopet človeka, ki je praktično poznal pomen evropskega življenja in pa retoričen sofizem omejenih provincijalnih konven-tiklov. S tem je Turner pokazal smer našemu splošnemu kulturnemu razvoju, ki naj gre naproti trajno prodirajoči evropeizaciji ter jo združi s tem, kar je pokrajinsko in etnopsihološko našega. Da pripomore do uresničenja tega edinega realnega našega kulturnega ideala, je zapustil vse, kar je v svojem dolgem in treznem ter delavnem življenju prihranil, naši študirajoči mladini.
Najpomembnejši mariborski organizaciji, Zgodovinskemu društvu v Mariboru, je zapustil svojo znanstveno biblioteko, ki vsebuje predvsem antične in moderne klasike, filozofijo XVIII. in XIX. stoletja ter narodno gospodarstvo in ki je danes kot Bibliotheca Turneriana20) inkorporirana Študijski knjižnici. Slovensko leposlovno knjižnico pa je zapustil večinoma mariborski I.judski knjižnici. Poleg tega se je v svoji oporoki spomnil z volili mariborske Glasbene Matice, Ciril-Mctodove družbe, šole v Krčevini ter šole v svojem rojstnem kraju na pohorski Planici, ki je moralno in gmotno Turnerjeva ustanovitev.
Ko je s svojo poslednjo voljo postavil trajen spomenik svojemu življenjskemu delu kot visokošolski mentor, mecen in svetovnjak, so prinesli listi dober mesec po redakciji zadnje oporoke od Turnerja samega koncipirano osmrtnico:
*>) Ilustracija 1931, 181.
DR. PAVEL TURNER
je umrl
v Mariboru dne 25. septembra 1924.
Na mestnem pokopališču na Pobrežju mu je bil na grobu postavljen skromen spomenik20a) s pokojnikovo doprsno sobo, delom Fr. Bernekerja. V mirni dobi na 200.000 (zlatih) kron cenjeni mariborski Tusculum je bil realiziran, Maribor in Krčevina pa sta dobila vsak svojo Turnerjevo ulico. Med znanci je stopil Turner v vrsto blagopokojnih, sedanji rod pa ga ceni po profilu povprečnega finančnika ali slučajnostnega parvenuja. Že v osmrtnih življenjepisih21) je bil podan kot povprečen meščan; zgodovinsko in življenjsko ver-neje ga je podal v dnevnem časopisju edino B. Borko22), v znanstvenem svetu pa Fr. Kovačič23).
Turner Pavel je kot osebnost izrazit vzgojitelj ali mentor ter skrbnik, mecen našega visokošolskega dijaštva. Zgodovinsko je primer naših redkih ljudi, ki so se obdali s svetovno kulturo in ki so kljub visokemu ocenjevanju nemštva ostali narodno zavedni in aktivni; s tega vidika je Turner pravi antipod Karla Dežmana. V naši zgodovini je Turner edinstveni primer mecena s širokimi vidiki in visokimi smotri. Kot pisatelj je izrazit informator s točno opredeljenimi etično vzgojnimi ali narodnoprosvetnimi tendencami. Radi pri nas udomačene usmerjenosti, da zgodovinsko ocenjujemo ljudi po njihovem književnem udejstvovanju, stopa Turner kot pisatelj — razen v vlogi žurna-lista — naravno daleč v ozadje. Zato pa stoji v ospredju kot osebnost, ki je vplivala na vsakogar s svojim nastopom in z duševnim obzorjem; in kot tak si je mogel in znal utreti pot po širokem svetu in do osebnosti večjih formatov, poleg tega pa tudi do politično vodilnih mož, katere je tudi vzgajal21). Pobližje je poznal svet od Skandinavije do Egipta ter od Balkana do Škotske, dopisoval v liste doma ter od Moskve do Londona in od Beograda do Prage. Vpliv njegove osebnosti na vodilno politično generacijo h koncu XIX. stoletja in na dunajsko visokošolsko generacijo v isti dobi nadkriljuje vplive vsakega našega povprečnih pisateljev na isto politično in študirajočo generacijo. Uspehe pa, ki jih more roditi njegova ustanova, bo v toku časa težko ocenjevati s knjižnimi merili, temveč jih bo treba upoštevati kot samostojno kulturno dejstvo. In poleg tega je Pavel Turner v jugoslovanski politični in kulturni skupnosti najvidnejši slovenski primer med Hrvati, zlasti pa med
20a) Vodnik po Mariboru, 120.
") Straža 1924, št. 111; Tabor 1924, št. 220, 221.
") Ahasverjcva osebnost. Jutro 1924, št. 228.
*») CZN 1925, 106 o*
24) Omenjamo med drugim zadnjega avstroogrskrtgu zunanjega ministra Andrassyja; nekaj časa je bil športni učitelj nadvojvode, poznejšega cesarja Karla I. Da ni postal vzgojitelj španskega kralja Alfonza XIII., so bile vzrok Tnrncrjcve visoke zahteve po honorarju.
Srbi razvitega in kulturno, zlasti še znanstveno, visoko pomembnega me-censtva.
Iz vsega tega izhaja, tla je Pavel Turner s svojim delom kot publicist, kot mecen in kot mentor eden od predstavnikov Slovencev, ki spada v aero-pag slovenskih zgodovinskih osebnosti.
Zusammenfassung.
Dr. Paul Turner wurde am 21. Januer 1842 iin Bacherndorfe Planica geboreu. Die Volksschule absolviertc er in Fram, das Gymnasium in Maribor. 1865 Lnskribierte er sich an der Universitiit Wien als klassiscber Philologe, lebte und studierte aber in England (Hull, London), bis er 1869 nacli Wien zuriiekkelirte, wo er sich juridischen Studien wid-mete, die er an der Universitiit StraBburg 1874 beendete. 1875—85 wirkte er als Hofmeister beim Grafen Edelsheim-Gyulai in Budapest, 1885—1902 beim Markgrafen Pallavicini in Wien. 1903 kehrte er in seine Heimat zuriick und lebte seitdem in Maribor, wo er am 25. September 1924 starb.
Turner ist fiir die Slowenen als Publizist und als Miizen von Bedeutung. Als Publizist versuchte er die englische Denkweise, englische Lebensanschauungen und englische Wirt-schaftsmethoden bci den Slowenen einzufiihren; zuglcich aber informierte er die hohmische, englische und russische Offentlichkeit und ilire Vertreter iiber das offentliche Lebcn der Slowenen und Siidslawen. Daucrnde Verdienste hat sich Turner als Miizen und Giinner der slowenischen Ilochschiiler erworben, die er viclfach unterstiitzte und ilinen sclilieBlich sein ganzes Vermiigen zuteil wcrden lieB, indem er es fiir Hochschulstipcndien fiir Studien an westcuropiiischen Universitiiten hinterlieB. Er war der erste, der bci den Slowenen die west-europaische Orientierung an Stellc der mittelcuropaischen propagierte.
Iz vest j a.
Saxanu posvečen napisni kainen iz Šmartna na Pohorju.
B. Saria, Ljubljana.
Ko sem pregledoval rimske napise v Smartnu na Poh. (CIL III 5292—5295a), so ine slučajno opozorili na napisni kainen, ki se je pred kratkim našel na podstrešju župnišča. Ker je ležal kainen, kar se ljudje spominjajo, vedno na podstrešju, se prvotno najdišče ni dalo več ugotoviti; mora pa biti nedvomno v Šinartnu ali njegovi bližji okolici. Je to votivna ara iz belega mramorja, nupustek je na prednji in na desni ožji strani odkrušen in samo še na levi viden. Ali je imela ara tudi spodaj obrobek, se nc da več dognati. Napisna ploskev je zelo ogoljena, posebno na levi strani. Mere so: višina 0.70 m, širina 0.37 in, debelina 0.16 m, višina črk 0.045—0.04 m.
Kamen je sedaj v lapidariju mariborskega muzeja. Napis se glasi:
[I(ovi)]. O(ptimo). M(aximo) [et] Saxanfo) Aug( usto) Aur(elius). Aprili 5 [s] Aur(elius). Ursul(us) Aur(elius). Angulat(us) v(otum). s(olverunt). l(ibentes). rn(erito) Črke pred Aug. (vrsta 3) ne morem zaenkrat raztolmačiti.
Gre torej za posvetilo, ki ga naj sprejme Juppiter Optimus Maximus in — kar je posebno zanimivo in važno — Saxanus Aug.
Posvetila Saxanu so pri nas kaj redka1). Napisa s tem imenom poznamo doslej samo dva iz Norika, pač pa več iz Germa-nije oz. Galije, nadalje iz Tivolija in Južne Tirolske in pa en fragment iz Britanije2). Eno noriških posvetil (CIL lit 5093 : S. Saxano Ann. sacr. Adiutor et Secundinus) je iz Spitelofna na Golici, drugo (Egger, Fiihrer (lurch die Antikensannnlung des Landesmuseums in Klagenfurt str. 39, si. št. 33) iz kamnoloma Puch pri Gum-mernu. Po ljubeznivem sporočilu g. prof. R. Eggerja sta se našli razen v Celovškem vodniku objavljene are še dve, ena brez napisa, druga s fragmentiranim, ki omenja nekega sužnja kot darovatelja spomenika, ime božanstva, morda tudi Saxana, pa je odlomljeno. Na skalah gummer-skega kamnoloma se je dalje našel vklesan napis, ki imenuje tri delavce v kamnolomu in črke S A, najbrž Sa(xano). Napisi še niso objavljeni. K tem še pride brez-napisni relief, ki ga je objavil V. Skrahar, Štrena Buliciana, str. 159 si., istotako iz Šmartna, in o katerem bomo še govorili. Često se nahajajo, kakor sem dejal, posvetila Saxanu v Germaniji Superior, zlasti v vojaških kamnolomih v Brohltalu, od Ander-nacha nizdol ob Renu (CIL 111 7697—7709, 7716—7720). Vsa ta posvetila iz zapada kakor tudi iz Tivolija (CIL XIV 3543) segajo v drugo polovico prvega stoletja, in sicer v Vespasianovo dobo. V vseh teh napisih je Saxanus samo priimek Herkulov. V nekem, leta 1916. v strelskem jarku pri Pont-a-Mousson najdenem napisu (XVII. Bericht d. rom. germ. Kom. str. 29, št. 90, kjer je tudi Btarejša literatura) se glasi priimek izjemoma Saxsetanus. Od vseh teh se loči noriška skupina v tem, da je Saxanus ime samostojnega božanstva. Samo napis iz Spitzelofna na Golici (CIL III
') O Saxanu glej, kar je zdaj zbral Kcunc v PWRE, zv. II. A, 266 sil. 2) Kazen napisov, ki jih je na omenjenem mestu navedel Kcune, glej še objave o kamnih v XVI. Ber. d. rbin. germ. Kom., str. 80, št. 242 in str. 83, št. 251.
5093) imenuje boga S. Saxanus, kjer so poprej S čitali Sanctus, danes pa splošno in po pravici Silvanus. Pa tudi časovno se noriška posvetila ločijo od drugih; saj izvirajo gotovo iz mnogo poznejše dobe kakor je galsko-germanska. Oblike črk tega novega šmartinskega napisa, čeprav se mu pozna zelo okorna roka, kažejo v pozno tretje stoletje po Kr. Opozarjam samo na značilni L in na gentilno ime posvetiteljev Aurelius, za katero je po večini leto 212 terminus post quem.
Kdo je bil Saxanus? Ime je gotovo latinsko in v zvezi s saxum, = skala, kakor je Saxsetanus od saxetum = skalovje. Prejšnjo razlago od germanskega sahs (= saxa — kratki meč) danes po pravici opuščajo, proti njej govorijo tudi noriški napisi, ker za naše kraje čisto germanska božanstva ne pridejo v poštev. Ali pa moramo zaradi tega videti v Saxanu rimsko božanstvo? Keune v svojem članku PW, kakor Drexel v XIV. Berichtu d. rom. germ. Kom., str. 49, sta tega mnenja. Orientalski izvor in zvezo z Mithrovim kultom je skušal dokazati K. Wigand v Bonner Jahrbii-cher CXXIII, 1, 15—32. Toda tudi njegovo izvajanje tega kulta iz orientalskega verstva ne more biti pravilno. Po pravici je dejal Anthes v svojem poročilu o Wigan-dovem delu v Berliner Philologische Wochenschrift 1916, stolpič 875 sil.:
»Methodisch ist (gegen Wigand) einzuwenden, dasz ein provinziales Denkmal, wenn es erklart werden soli, vor allem mit denen seiner nachsten Umgebung zu ver-gleichen ist . . . So wiirde es sich in unserem Falle einpfohlen haben, vor allem den keltischen Hammergott heranzuziehen; denn wenn auch meines Wissens bildliche Darstellungen des Sucellus nicht erhalten sind'1), so liegt doch die Vermutung nahe und auch wir diirfen eine solche wagen, dasz er als Gott riistiger Steinbrecher mit dem Hammer als Attribut ausgestattet war, wie aucli Hercules Maliator, der in den Steinbriichen bei Obernburg am Main vorkommt. Die alte Vermutung, dasz Saxanus dem keltisch-germanischen Vorstellungskreis angehort, ist doch nicht so unbedingt abzuweisen, wie es durch Wigand geschieht. Wenn iin oberen Moseltal, in Welsch-tirol, in Karnten und in Tivoli Saxanusaltare gefunden worden sind, so ist zu beden-ken, dasz in den erstgenannten Gegenden . . . Kelten wohnten und dasz ebenso gut, wie in Italien schon in friiherer Zeit die keltische Epona vorkommt, ein Kelte auch einmal dem Saxanus einen Altar in Italien geweiht haben konnte.«
Teinu Anthesovemu naziranju se pridružujem tudi jaz. Dejstvo, da se ta bog v Germaniji istoveti' s llerkulom, v Noriku pa s Silvanom, oz. da se imenuje samo Saxanus, kaže jasno, da tukaj ne gre za rimsko božanstvo, kakor to domnevata Keune in Drexel, temveč da so različna imena samo interpretatio Romana kakega domorod-nega, seveda keltskega božanstva.
S tem se strinja tudi upodobitev našega božanstva. Kakor sem že omenil, ge je našel v Šniartnu na Pohorju relief, ki predstavlja na videz neoblečenega moža, ki vihti kladivo. Ta relief je objavil V. Skrabar v Štrena Buliciaua, str. 159 si. Skrabar je tam v nasprotju k Ferku, ki domneva v tej sliki navadnega kamnoseka, mnenja,
3) Upodobljen sc nahaja Sucellus z napisom na ari iz Saarhurga, zdaj v muzeju v Metzu (napis CIL XIII 454.2, slike pri Esperandieu, Kecucil VI 4566 in Germauia Humana* IV, priloga XXVI 2). Drugi spomeniki, res da ne z napisi, so v seznamu pri Keuneju, PWKE IV. A s. v. Sucellus stp. 520 sil. Dva med njimi sta tudi v llilderatlas zur Kcligionsgcschichte, 17. zv.: W. Krause, Religion der Kclten, sliki 54 in 55 (žal, da besedilo k temu takorekoč nič ne pove). Te upodobitve iz Galije kažejo boga kladivarja oblečenega in v mirni pozi (stoje ali sede). Sicer pa se Sucellus prav tako kakor Saxanus istoveti s llerkulom in tudi s Silvanom. O njem informira najbolje ravno omenjeni članek Ketincjcv v PWRE.
da je tu upodobljen Saxanus. Novi šmartinski napis je sedaj najlepši dokaz za resničnost Skrabarjeve domneve.
Kar se posvečujočih oseb tiče, se ne bomo motili, če vidimo v njih domače kamnoseke. Ravno okoli Šmartna imamo vrsto starodavnih kamnolomov. SSO od Sv. Urše, nedaleč od Šmartna, pod kmetom Trmotom je kamnolom, ki ima debelokri-stalinski mramor. Izhod iz kamnoloma pelje v Šmartno. Na nasprotnem pobočju, na potu iz Šmartna proti Sv. Arehu, spodaj pod kmetijo »Pri Vici«, se nahajajo mnogoštevilni odpadki od nekdanjega klesanja mramorja. Tu so baje tudi izkopali dve mramornati koriti, morda sarkofaga. Nekoliko dalje v stran so kamnolomi na Planici. Tem krogom, ljudem, zaposlenim v kamnolomih, pripadajo pač posvetitelji naše are. Imena naših posvetiteljev zdaj v III. stol. niso več domača keltska, temveč že poromanjena.
Izrazito noriško ime pa ima zadnji posvetitelj: A ur. Angulatus. Ime Angulatus se, kolikor vem, nahaja samo trikrat: v napisu CIL III 5425 iz Wildona in v dveh napisih mesta Rima, ki pa sta oba iz Norika. V enem (CIL VI 2547) se navaja C. Sabinius Angulatus, ki imenuje Solvo (Lipnico) kot svojo domačo občino, v drugem pa neki Ulpius Angulatus eques sing, natione Noricus. K tem prideta še dva napisa iz Panonije, kjer se pa ime piše s c namesto z g: CIL III 3367 = 10351 iz Csa-kvara omenja nekega Troucelimarus Anculati f. in CIL III 13379 iz Akvinka neko Anculata.
Zusaininenfassung.
Aru mit Weihung an Saxanus aus Šmartno n. Poh.
Die im Vorstehenden veroffentlichte Ara aus weillem Marmor wurde vor einiger Zeit auf dem Dachboden des Pfarrhauses von Šmartno na Pohorju cntdeckt. Der urspriingliche Fundort liilil sicli nicht mehr feststellen, ist aber in Šmartno selbst oder dessen niichster Uingebung zu suclien, wo mehrfach Antikcn zu Tage gctreten und auch rbmische Stein-briichc vorhanden sind. Diinensionen und voller Wortlaut der Ara im slowenischen Text. Die Ara ist Juppiter Optiinus Maximus und Saxanus gewidmet. Dainit liaben wir ein ncues Dcnkmal dieses letzteren Gottes auf dem Gebiete von Norikum, »o er bisher nur durch zwei Inschrifteii aus dem Steiubruch von Puch bci Guminern (Eigger, Fiihrcr d. d. Antiken-samml. Klagenfurt, S. 39, Nr. 33) und eine lnschrift aus Spitzelofen auf der Koralpe (CIL III 5093) bczeugt war. Dcrselben Gottheit wurde weiters von V. Skrabar, Štrena Buliciana 159, ein inschriftloses Relief zugeschriebcn, das cincn Mann mit Hammer zeigt. Da das Relief ebenso wic die ncuc lnschrift aus Šmartno stammt, hestiitigt diese Skrahars Verinu-tung. Saxanus wird von Keunc und Drexel als rbmische Gottheit aufgcfaBt> wahrend K. Wigand oricutalisehe llerkuiift p&nimmt, Da aber Saxanus auf den germanisehen Inschrifteii als Beinamc des Hercules, in Norikum dagegen als sclbstiindiger Gbttername, b/.w. auf der lnschrift von Spitzelofen aiischeinend als Ileiiiame des Silvanus auftritt, wer-den wir in Saxanus wohl clicr die interpretatio Romana einer einhcimisclien keltisehen Gottheit, die vicllcicht in Gallicn und Gcriuanicn auch als Sucellus auftritt, erblicken diirfen.	" V" .V/	'*
•as 5 . ' '
Usoda rimskega vojaka iz Celeje.

Dr. BalduinSaria.
Dr. Lajoa Nagy objavlja v svoji ravnokar izišli razpravi »Mumienbegrabiiisse aus Atjuincuin« (Dissertationes Pannonicae, series I, fasc. 4, Budapest 1935) na1
str. 24 si. in 38 zanimiv rimski nagrobnik iz Akvinkuma, ki se nanaša na vojaka, rojenega v Celju, radi česar bodi tudi na tem mestu opozorjeno na ta spomenik. Kamen, ki ga je Nagy nedavno našel še »in situ« v rimski nekropoli ob Aranyhegy-potoku (o legi te nekropole prim. V. Kuzsinszky, Aquincum, Ausgrabungen und Funde, Budapest 1934, str. 224 in priloga I.), je na gornjem koncu nekaj poškodovan in v 4 dele razbit. Tip nagrobnika je podoben drugim, v Akvinkumu najdenim (na pr. Schober, Die romischen Grabsteine von Noricum und Pannonien št. 109): nad napisnim poljem je lavorov venec s tenijami in clipeusom, povrh zatrep. Kaj je bilo postavljeno v zatrepu, se ne da več določiti. Nas zanima predvsem napis1):
T(itus) Plotius Pam-pilus Celeia mil(es)
leg(ionis) II ad(iutricis) p(iae) f(idelis) (centuria) Nim-pidiani defunctus 5 Alaxandria stip(endiorum) XV natione Noricus p(osuit) h(eres) Magnius Atticus
I za časa cesarja Trajana okoli leta 106. po Kr. v Akvinkum (gl. E. Ritterling PWRE VII 1445 si.). S tem imamo terminus post quem za datiran je
pa ne da iz samega napisa točno določiti. Stil
Kr. Dosedaj nam ni bilo znano, da se je legio II
pohodov. Izgleda pa, da je to bilo še za časa Trajana, kar domneva tudi L. Nagy po samem mestu v nekropoli, kjer se je kamen našel in na katerem za Hadriana niso več pokopavali. Edino tedaj imamo vojne pohode, ki bi prišli v
onimi vojaškimi oddelki, ki so operirali v Ara-
vrnil v staro garnizijo, nego je v Aleksandriji umrl. Da je v vojni padel, kar Nagy misli, se ne zdi verjetno. Panvpilus se zove sicer „nalione Noricus", toda izgleda, da ni bil prav noriškega
(Pampilus = Pamphilus), prav za prav grškega, isto tako, kakor njegov dedič Attikus in morda tudi poveljnik centurije Nimpidianus (Nymphidianus).
') Kliše, po katerem objavljamo sliko, je posodil g. A. Alfiildi, univ. profesor v Hu-dapelti.
Potek življenja našega Celejana je zanimiv. Rodil se je v Celeji najbrž kot sin nekdaj z grškega vzhoda priseljene rodbine. Ko je bila legio II ad. v spodnji Pa-noniji, so ga vzeli k vojakom. Za časa Trajana, ko se je ta legija, ali vsaj večji vexillationes, udeležila arabske ekspedicije, je Pampilus prišel v Egipet, kjer je umrl. Njegov srečni dedič in mogoče tudi vojni drug Magnius Attikus mu je po vrnitvi z vojnega pohoda v starem službenem inestu, v Akvinkumu, postavil spomenik, seveda samo t. zv. kenotaph (prazen grob).
Rimska vila na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju.
Dr. Fran Lorger.
V šolskem letu 1916/17 sem kot profesor na gimnaziji v Celju stanoval v Zavodni v bližini Rožnega griča, ki tvori del slemena Jožefov hrib-Teharje in pada
3fm	>
SI. 1. Tločrt vile na Kožnem griču.
s«
proti severu strmo na današnjo sresko cesto, katera je zgrajena v bistvu na črti rimske ceste iz Celeje preko Tebarij in Šmarja pri Jelšah v Poetovio.
Ko sem se decembra 1916 izprehajal po Rožnem griču, sem opazil na njivah, ki pokrivajo hrbet, sledove rimskih stavb (drobce opeke, malte, črepe, kocke za mozaik, kamenje). Domnevo, da je na Sevcih stala rimska naselbina, sem sporočil Muzejskemu društvu v Celju, ki mi je dalo na razpolago sredstva za preiskavo terena in mi pri delu prepustilo inicijativo in vodstvo.
Do konca februarja 1917 sem preiskal vso rimsko stavbo. V začetku februarja sem izkopal štiri ogle 37 m dolge in široke kvadratične stavbe in na ta način hitro našel precej dovršen tločrt1) (si. št. 1) stavbe, katero smatram za osrednje stanovanjsko poslopje cele naselbine.
Med delom sem obhodil vse sleme nad cesto v Teharje, a ker nisem našel nikjer sledov rimskih stavb, domnevam, da predstavlja najdba na Sevcih osamljeno naselbino, ki kaže po svoji velikosti in enakomernosti kvadratičnega tločrta meščansko poslopje. Iz njene lege in notranjosti pa sklepam, da ni naselbina služila lastniku samo v gospodarske svrhe, temveč predvsem za življenje v miru izven mesta Celeje.
Stavba je postavljena tik roba že omenjenega strmega pobočja tako, da je zahteval njen severni zunanji zid kljub širini 1.10 m še posebno gradbeno oporo proli severu, ki jo vidimo v opornih zidovih u'—u3. Lega zgradbe na skrajnem robu pobočja ni utemeljena s tesnobo gradbenega terena, kakor ga kaže 6lika južne zgradbe (si. št. 2), ampak je njen graditelj imel dovolj sredstev, da je dal svojemu domovanju nenavaden gradbeni značaj, kateri je estetsko dovoljeval popolnoma prost in neomejen razgled iz bivališča na pokrajino proti severu. Z lego vile se strinja v tločrtu hodnik Vi, ki zavzema celo širino poslopja in ki predstavlja nekako razgledno verando, odprto proti severu (si. št. 3).
Vzhodni del poslopja je opremljen z enako dolgim in širokim hodnikom V«, ki je imel isti pomen kakor V'. V bližini hodnikov sem našel manjše kose kaneliranih stebrov, ki so gotovo stali v presledkih na zunanjih zidih teh prostorov ter podpirali streho. Oba hodnika skupaj zavzemata eno četrtino vsega tlorisa.
V severozahodnem delu poslopja se je nahajala poleg severnega hodnika 11 m dolga in 9 m široka dvorana A, ki leži 2—3 m nižje ko ostali prostori in je bila dostopna samo od zunaj. V tej dvorani, ki je imela betonirana tla, sem našel mnogo odlomkov stenskih slikarij in štukature, kakor jih kažejo slike št. 5—7. Klasično izobliko nam kažejo štukature na sliki št. 6, katere so zaključevale na robovih slikarije, izdelane iz rastlinskih ornainentov v živahnih rdečih, modrih in rumenih barvah. Stene dvorane so bile pri izkopavanju obložene z belim, širokim, a tenkim ometom, kakor jih kaže slika št. 4 z južne stene. Imenovani omet si razlagam po najdbi na Rožnem griču na sledeči način: Rimski omet za freske ni bil tenek, kakor je današnji, temveč je tvoril 6—15 cm .debelo uiaso, sestavljeno navadno iz šest različnih plasti, ki so ležale ločljivo druga na drugi. Debelina ometa je imela namen vzdrževati vlago, da se med počasnim prostoročnim slikanjem omot ni posušil. Ta debela plast je nastala na ta .način, da so steno ponovno omctali, ko se je spodnja plast začela sušiti. Zadnjo plast so končno gladko "poravnali in ph-
') V delu Orožen J., Zgodovina Celja I, p. 44 objavljeni načrt vile je moj, a objavljen brez navedbe avtorja. Korigirati je tamkajšnjo navedbo, da je bila vila na Sevcih odkrita.
1914, v 1917.	,u ,A	.i	r
SI. 3. Pokrajinski položaj vile proti severu.
slikali. V dvorani A pa so se radi mokrote odrušili vsi sloji ometa razen tistega, ki je bil neposredno na zidu in ki ni bil gladko poravnan in tudi ne pobarvan.
SI. 4. Zid z ometom (na desni).
Pri vhodu v dvorano A sem našel precej popolna okova z vrat, kakor jih kaže slika št. 8, kateri je v ponazorilo dodano centimetersko merilo. Lesena vrata so sprhnela in izginila, okova pa sta se ohranila v vseh podrobnostih in v obliki, ki sta jo imela, ko sta bila še pritrjena na lesu. Iz tega in iz najdenih žrebljev moremo sklepati, da so bila lesena vrata debela 6 cm in na zunaj okrašena s 3 cm širokimi glavami 15 cm dolgih žrebljev, kateri so bili na notranji steni vrat pravokotno zasločeni in na novo zabiti v les. Vidimo torej primer, ki nas spominja na innoga današnja vrata pri vaških cerkvah.
SI. 5. in 6. Fragmenti stenskih štukatur.
Dvorana A je morala služiti reprezentančnim svr-ham premožnega celejanske-ga meščana. Stanovanjski prostori pa so bili v izbah B-F, ki se razprostirajo v širini 6.50 m po južnem delu poslopja in katere so bile dostopne samo z dvorišča Dv. Sredi teh izb leži ozek (2.55 m) prostor D, katerega kaže slika št. 3 v smeri proti dvorišču s kamenitim pragom. Ta hodnik je ločil vzhodne (B, C) prostore od zahodnih (E, F), ki so bili opremljeni s centralno kurjavo, s hypokaustom. Iz slik	S1- 7" Ostanki stenskih slikarij, št. 2 in št. 3 so razvidni
tudi kameniti hypokaustni stebri izbe B, kateri so stali na betonskih tleh in nosili kamenite suspenzurne plošče, kakor jih vidimo okrog izkopanin; na tleh so ležala tla izbe, sestoječa iz mozaika, marmorja, betona ali malte. Obe sliki nam tudi kažeta, da so bila tla kurjenih prostorov nekaj višja od nekurjenih. Radi tega sta vodili dve skupaj 30 cm visoki stopnici st1 iz dvorišča k prostoru F. Nekur-
.	jeni prostori so služili samo za poletna,
r^^ "	^^^ kurjeni pa za poletna in zimska biva-
ki g^^Kr	V tločrtu vidimo med verando V1
^^^	I	dvoriščem več nakopanih zidov, ki
"£»,. K	■ L.. J so tvorili druge nekurljive izbe. Ena od
K I ^P^V I B teh (M) je imela tla iz mozaika, katera J^ I pa so bila že razrušena in so obstajala iz belih kock, katere so v neredu ležale ■MH^BVy	¥ J na svoji betonski podlagi.
f ■ . .	Celotna stavba je bila pokrita z na-
v ® /A /	Jf^^^L vadiio rimsko strešno opeko, ki je iinela
^JJ	Z	deloma tudi znamko C - IVNI - T. V hy-
I	^^^^ f/	pokaustskih prostorih sem našel številne
-■ - k	fragmente tubulov, povsod pa črepe raz-
I	I k II ^^^	Iz opisanega sklepam, da je bila
Ll ■ VP5I (Jps. ■ vila na Sevcih last premožnega Celejana, ^	T w ki se je iz mestnega šuma umaknil v
'	mirno okolico z lepim razgledom proti
severu. K vili so spadala tudi druga po-HHHHMBHBBHH	pr. kopališče, katerih pa mi
ni bilo mogoče raziskati.
SI. 8. Okova in žrehlji z vrat dvorane A.
Slovenjgraški slikar Mihael Scobl.
Jakob Soklič, Slovenjgradec.
Umetnostna zgodovina Slovenije nam kaže lepo število gotskih fresk, ki so se ohranile pod beležem, ter vrsto baročnih slik in slikarjev, ki so delovali takrat v naši deželi, poleg teh pa jako malo prehodnih slik iz gotske dobe v baročno. Fr. Stele pravi v svojem Orisu1): »Imen imamo iz te dobe več kot za vso prejšnjo. . . . Dragocena so za nas ta imena in popisi umetnin, ki so bile takrat izvršene, a bolj dragocena bi bila dela .... Le malo jih je žal očuvanih ali vsaj do sedaj znanih . . .«
Na enega izmed teh umetnikov in na njegove umetnine naj opozori naše poročilo. Odkril je našega slikarja slučaj. Ko smo s konservatorjem Fr. Steletom pri popravi cerkvice sv. Duha v Slovenjgradcu pregledavali stare slike, smo opazili na eni podpis Mihaela Scobla. Ko sem nato še v razpravi Fr. Šijanca2) o Straussih opazil opombo o Scoblu, sem pregledal župnijske matrike, župnijski arhiv ter cerkev in prišel do podatkov, ki jih v naslednjem navajam. Ker je Scoblovo ime pri nas neznano, bo služilo poročilo tudi v osvitljenje dobe Tomaža Hrena in pokazalo na nekatera dela te dobe.
Scoblov rod je star in ugleden slovenjgraški meščanski rod. Prvič najdemo Scoblovo ime v cerkvenem urbarju za leto 1600., ko je Jakob Scobl plačal cerkvi najemnino za cerkveno polje. Od tega leta dalje srečavamo Scoble v vsakem urbarju skozi poldrugo stoletje. Največ podatkov o Scoblovih pa nudijo cerkvene matične knjige. Slovenjegraške matice segajo do 1624 in že na prvih straneh je vpisana za botro pri nekem krstu Elizabeta Scoblin. 17. februarja 1624 je bil rojen Matija, zakonski sin Simona Scobla in njegove žene Elizabete; Matija Scobl je umrl 19. aprila 1651 in bil pokopan v cerkvi sv. Elizabete; označen je v matičnih knjigah kot pictor, slikar. 11. februarja 1632 je vpisano v krstni knjigi: Baptizatus est Michael filius leg. Ambrosii Schenk et coniugis eius Mariae. Levantes fuerunt Dnus Michael Scobll pictor et lllustris Dna Anna Barbara Merzerin nata Gallin. L. 1632. je torej Mihael Scobl bil že kot slikar upoštevan. Od tega leta dalje dobimo skoro na vsaki strani matrik kake podatke o Scoblih.
Kdaj je bil naš slikar rojen, ne vemo, tudi ne, kdaj poročen. Iz knjig je razvidno, da je bila njegova soproga Katarina. Da je bil slikar cenjen, vidimo tudi iz tega, da je bil 1644 vpisan kot judex civitatis, torej prvi med meščani. — Mihael Scobl in njegova soproga Katarina sta imela tri otroke. Najstarejši je bil Mihael, rojen 25. junija 1639. Ta je bil pozneje mestni pisar (seriba civitatis) in odličen član bratovščine presv. Rešnjega Telesa, kateri je bil nekaj časa consultor. nato celo secretarius. Imel je tesne zveze z rodbino Straussov, kar omenja tudi Fr. Šijanec. Toda Šijancu se je pri tolikih imenih vrinila pomota, da je očeta slikarja Mihaela Scobla zamenjal s sinom, mestnim pisarjem Mihaelom Scoblom. Vezi med Scohli in Straussi so bile trajne, ker jih srečamo večkrat skupaj kot botre pri krstih in priče pri porokah. Drugi sin M. Scobla je bil Andrej, rojen 6. 11. 1642, tretji pa Jurij, rojen 17. aprila 1645.
Slikar Mihael Scobl je umrl 1646. Datum je vikar pozabil vpisati. Vpisan je kot zadnji mrlič leta 1646. z besedami: llic locus reservatus fuit pro Dno Michacle Scobl, qui saeramentis provisus obiit et in domestico Cocmiterio Sepultus est.
') Stele Fr., Oris p. 42.
«) Dr. Šijanec: Fr. Mihael - Jan. Andrej Strauss. ZUZ 1929, ,p. 119.
Slikarjeva vdova se je nato poročila s Tomažem Tainikom, ki je v knjigi označen kot pictor. Vdova je vpisana kot Catharina Scoblin pictoris vidua. Živela je le malo časa s Tainikom; umrla je in puerperio 30. oktobra 1649. Tomaž- Tainik, viduus et pictor se je poročil ultima julii 1650 z Affro Jurajin.
Scoblov rod lahko zasledujemo po matrikah čez polovico XVIII. stoletja, nakar izgine in je sedaj ta priimek v Slovenjgradcu prav neznan. Scobli so se gotovo izselili. Morda so njihovi nasledniki Skubli, kot jih je vpisal že 1625 vikar Ivan Susha? V knjigi bratovščine sv. R. T. naletimo na podpis Anton Skubl.
Rod Scobl je imel tri slikarje: Mihaela, Matija (umrl 19. 4. 1651) in Ivana, ki je umrl 28. 12. 1662. Vsi trije so bili spoštovani in vpisani kot Dominus ter uvaževani v javnem življenju. O tem priča nagrobnik rodbine, ki je vzidan v steno ladje mestne župne cerkve na evangeljski strani. Nagrobnik je iz kamenite plošče, ki jo krasi na vrhu Kristus na križu z Marijo in Janezom. Pod križem je grb Scoblov, veverica. Napis se glasi: Gedechtnus Herm Hanns Georgen Scobels Gewesten Stattrichters zu Windischgraz der den 3. Aprilis Anno 1651 Seeliglichen in Gott verschiden Wie auch seiner ganzen Freyndtschafft welche dises Gottshaus St. Elisabethae sonderli-che Wolthaetter gcwest sein.
V zvezku, ki se hrani v župnem arhivu in nosi naslov Directorium Functionuin Ecclesiasticarum in Slavogracensi Ecclesia S. Elisabethae iz leta 1747., je vpisana masna ustanova, da se vsako kvaterno sredo »cantatur Sacrum pro Dno Georgio Scobl ad Aram S. Annae.«
Doba, v kateri je deloval Miahel Scobl, je bila v Slovenjgradcu razgibana. Pro-testantizem, ki je zajel skoro vse mesto, je bil zatrt, predikant izgnan, pokopališče razdejano. Versko življenje je začelo na novo cveteti. Okolica je popravljala svoje cerkve in na Plešivcu so kmetje začeli zidati cerkev na čast sv. Uršuli. Škof Tomaž Hren") je večkrat pohitel v Slovenjgradec, šel nadzorovat zidanje cerkve na Uršlji gori in jo sam posvetil. V mestu samem se je mudil dalje časa dvakrat. Prvič 1626, kot kaže križ, ki ga je dal vzidati nad glavna vrata. Drugič je bil v Slovenjgradcu 1628.
V	mestni župni cerkvi je posvetil P. Hieronima Strasserja za škofa v Temešvaru, posvetil nanovo župno cerkev in novo pokopališče ter imel pontifikalno božjo službo. Posvetil je nove zvonove, novi oltar M. B., in pridigal ljudstvu1). Vsi ti dogodki so gotovo vplivali na umetnika.
Kmalu je dobil Scobl naročilo za cerkev. Na velikonočni ponedeljek ponoči 12. aprila 1632 je požar uničil velik del mesta in napravil mnogo škode tudi v cerkvi. Starotrški župnik Andres Tautschcr. ki se na spominski plošči na starotrškein žup-nišču imenuje ne le reverendissimus, ampak tudi nobilis in eruditissimus, je dal pobudo, da so meščani postavili na čast sv. Florjanu nov oltar v cerkvi sv. Duha.
V	oltar so postavili stari, gotski kip sv. Florjana, Scobl je pa dobil nalogo, da napravi slike. Za nastavek vrh oltarja je izdelal sliko, ki predstavlja sv. Boštjana, sv. Jurija in sv. Roka. slikane na deski z oljnatimi barvami. Zalibog je slika slabo ohranjena. Vlaga ji je tako škodovala, da je odstopila barva na več krajih. Vsi trije svetniki so naslikani dobro, posebno lepo sv. Boštjan. V levem kotu nosi slika napis: Michael Scobl - Pic A 1633. V desnem kotu je slikar podpisal dobrotnika, ki je sliko naročil: Reichart Kacherli'') Spittalmeister Alda. (Priloga si. 1.)
Na podstavkih oltarnih stebričev je Scobl upodobil patrone dobrotnikov. Na prvi pod.stavek je naslikal sv. Ribarila v kraljevski obleki, na drugi pa sv. Felicito,
9) Dr. Fr. Kovačič: Zgodovina lavantinske škofije, p. 291.
4) Župnijska kronika slovenjgraška.
obdano od sedmerih sinov-mučencev (pril. si. 3.). Poslikal je tudi ves oltar. Barve so na mnogih krajih že odstopile, vendar vidimo, da je bil oltar enotno izdelan. Pod glavnim kipom je slikar napisal: Ad honorem S. Floriani Mart. cujus patrocinio Haec Ecclesia una cum Hospitali (dum A.o 1632 ipsa feria 2.da Pashatis tota civitas in-cendio conflagraretur) sola intacta permansit altare hoc extructum est sub D. Ki-chardo Kacherli hospitalis praefccto et conjuge ejus Felicita nata Khienpergerin a. o. 1633. (Sliki sv. Riharda in Felicite merita 23 cu X 15 cm).
Drugi stranski oltar v cerkvi sv. Duha je posvečen presveti Trojici. Na vrhu ga krasi stara gotska skupina, ki predstavlja božjo Trojico. 0 tem kipu je v župni kroniki vpisano, da izhaja iz 1. 1450. Glavno oltarno sliko je naslikal Mihael Scobl in predstavlja božjo Trojico. Visoko v oblakih vidimo Boga Očeta s tiaro na glavi, svetom (oblo) v levici in desnico dvignjeno v blagoslov. Pod Očetom plava v svetlem žaru sv. Duh, pod njim pa stoji Kristus. Tudi on ima desnico dvignjeno v blagoslov, leva se pa oklepa križa. Kristusov lik je naslikan kot od mrtvih vstal, golo telo je le čez ledja opasano z belim prtom. Na desnici Jezusovi kleči Marija, ki dviga sklenjene roke. Na levi kleči Janez Krstnik, tudi z dvignjenimi rokami. Okoli te skupine klečijo svetniki, ki sklepajo roke. Spredaj kleči na eni strani papež, poleg njega škof, na drugi pa cesar, vojvoda, knez, nato se v krogu vrste svetniki in svetnice, med njimi posebno tisti, ki so pri nas bolj znani, kakor: sv. Katarina, Barbara, Magdalena, Apolonija, Cecilija; na vrhu sta sv. Klara in sv. Frančišelk, nato pa sv. Dominik, Jurij, Lavrencij, Boštjan in štirje evangelisti. Slika je razmeroma dobro ohranjena, žal pa so včasih zabijali v njo žeblje za vence. Slikana je na desko v velikosti 132 cm X 76 cm. (Priloga si. 2.)
Na podstavke oltarnih stebričev je Scobl — ki je poslikal tudi ves oltar — naslikal angelske glave, toda pozneje so pritrdili na njih mesto lesene angelske glavice. Prvotna slikarija se pod temi plastikami le še medlo pozna. Ta oltar nosi napis: In honorem SS. Trinitatis Ara haec est erecta tempore Adm. R. D. And: Tautscher proth. Apost. et Commissarii in Antiquo Foro nec non D. Rihardi Kacherli Hospitalis Praefecti ejusque conjugis Felicitatis natae Kliinpergerin an. 1636.
V cerkvici sv. Duha je bila Scoblova — kolikor je mogoče sklepati iz malenkostnih ostankov, ki so ostali za prižnico — tudi freska na steni, kjer stoji sedaj prižuica. Ta slika je bila mišljena kot nagrobnik, zakaj pod sliko je deloma ohranjen napis: ... graben der Ehrnuest Fiirnemb Reichardt K..., kar pomeni skoro gotovo grob oskrbnika bolnišnice Riharda Kacherli. Naslikana je bila žalostna Mati božja z Jezusom v naročju in krono na glavi. Okoli so bili angeli. Škoda, da so to veliko sliko 1. 1731. pokvarili, ko so postavljali prižnieo.
Glavno in najlepše delo Mihaela Seolbla je v mestni župni cerkvi: oltarna slika sv. Katarine na stranskem oltarju na epistelski strani. Mnogokrat so že razni strokovnjaki in zgodovinarji ogledovali to sliko, vendar ni našel nikdo podpisa. Ker me je ta slika že dolgo časa zanimala, sem jo snel z oltarja in osnažil. Toda šele, ko stno sliko fotografirali in jo prenesli na sonce, se je pokazal napis. Pod nogami sv. Katarine, na levi strani, je napisano: M: Scobl: M: 1638: P. (Priloga si. 4.)
Slika je slikana na platno. Da se je tako odličino ohranila, je vzrok v tem, da jo odzadaj varuje precej debela deska. Sliko obdaja širok okvir, bogato pozlačen. Velikost je 165 cm X 95 cm.
s) Kihanl Kaherli je bil v Slovcnjgradcu važna osebnost; opravljal je visoke službe In je imenovan vedno v zvezi z odličnimi meščani. (2up. kronika).
Ako bi nam od Scobla ne ostalo nič razen te slike, zasluži, da ga omenja naša umetnostna zgodovina. Spredaj sedi Mati božja, obrnjena proti gledalcu. V naročju drži Jezuščka in ga oklepa z levico; desnico drži v lepem loku v naročju in nalahko opira Jezusovo desno nožico. Marija je oblečena v haljo svetlorumene barve, ima temno moder plašč in belo pokrivalo, ki je ovito tudi okoli vratu. Je-zuščkovo telo zakriva le tančica okoli ledij. Obraz je nežen, ljubezniv. Pred Je-zuščkom kleči sv. Katarina, lahno obrnjena proti gledavcu. Levo roko drži na Deteto-vi levici, Jezušček ji z desnico natika prstan. Glava Katarine je izdelana fino, spuščeni lasje ji prosto padajo čez pleča. Oblečena je bogato: glavo krasi krona, čez bogato pisano haljo ima oblečeno dalmatiko iz brokata ter svetlo rdeč plašč. Postava, njen izraz in drža kažeta plemenito osebo. Poleg Katarine ležita na tleh zlomljeno kolo, na katero so svetnico natezali, in meč.
Bogato je ozadje slike. Nebo pokrivajo svetli oblaki, ki se po sredi umikajo mučeniški kroni in palmi, ki se spuščata z nebes. Podaljšek nebeške krone je nekak ognjen meč, ki nosi napisano z rdečimi črkami: SERVATA FIDES. Čisto v ozadju vidimo lepo gorato pokrajino, iz katere se dviga visoka gora, ki naj morda predstavlja Sinajsko goro, na kateri so angeli pokopali Katarino. Pod goro je okoli nekakega topa zbrana vojska, v katero leti strela z neba, da hitijo vojaki v strahu na vse strani. Na desni strani slike vidimo v ozadju poganski tempelj, pred njim stoji na visokem podstavku malik in okoli njega plešejo inalikovci. Nekoliko nižje je prestol za sodnika. Sodnik sedi na prestolu in sodi Katarino, ki stoji pred njim obdana od raznih oseb. Nasproti tej skupini na levi je naslikan prizor, kako seka rabelj Katarini glavo. Katarina mirno kleči in rabelj ima visoko zamahnjen meč. Spodaj opazimo še tri vojake, ki stoje na straži. Iz teme se bleščijo le njihove čelade in sulice.
V	des-nem kotu slike je slikar na belo polje zapisal z rdečimi črkami: SPONSA-BO TE MIHI IN FIDE.
V	sredi je pa naslikal grb osebe, ki je to sliko naročila. Grb je ovalen, zgoraj ga krasi angelska glavica in obkrožata ga od obeh strani angelski peroti. Na rdečem polju je moder pas s tremi zlatimi zvezdami. Na vsaki strani pasa je bela roža. Čigav je ta grb? Iskal sem po župnem arhivu in dobil sličnega. Starotrški župnik Andrej Tavčar (župnik starotrški od 1597 do 1638) je imel sličen grb, ki se je od naslikanega ločil le po tem, da je imel mesto rož na straneh pasu dva orla. Enak grb kot Andrej Tavčar, je imel ljubljanski škof Janez Tavčar"). V krstni knjigi sem dobil v dobi, ko je Scobl deloval, večkrat omenjenega nekega Jurija Tavčarja. (N. pr.: 1637. 22. Jan.: Bapt. est legit, natug Joannes Bapt. ex parentibus Nobili Dno Geor-gio Tautscher nobili item Dna Anna Justina itd. itd.) Morda je ta grb bil znak družine Jurija Tavčarja, kakega sorodnika župnikovega in škofovega?7) Morda je naročil on to sliko?
V	začetku svojega poročila sem omenil, da je Scobl med onimi umetniki, ki so na prehodu iz gotike v renesanso, oziroma barok. Pogled na Scoblova dela nam to potrdi. Slika sv. Trojice kaže še mnoge znake gotskega slikarstva, tako v osebah kot v kompoziciji. Isto slika sv. Katarine, čeprav se ta slika veliko bolj bliža dobi, v kateri je živel umetnik. Opazovalca spomni Scoblova slika takoj na sliko svete Cecilije M. Plannerja in veljajo za to sliko besede, ki jih je o tej dobi in slogu napisal Fr. Stele v Orisu na straneh 42 do 47. —
°) Dr. Gruden Jos.: Zgodovina slov. naroda, p. 793.
7) Enak grli je vrezan v pokrov ciborija, ki poleg grba nosi črke M. J. R. V. J. F. F. 1640. Darilo istega dobrotnika cerkvi sv. Elizabete.
Če prebiramo matrike mestne župnije slovenjgraške, naletimo še na vrsto slikarjev, pictorjev. Niso bili to sami umetniki, pravi slikarji, kot si jih mi predstavljamo, ampak mnogokrat le ljudski umetniki, ki so bili slikarji-pozlatarji ali graverji obenem, ki so meščanom in plemičem izdelovali pečatnike, pečatne prstane i. t. d. Po njih pridemo do zaključka, da je bilo slovenjgraško mesto v XVII. in XVIII. stoletju pokrajinsko važno umetnoobrtno središče. Do tega sklepa je prišel Fr. Šija-nec, ko je raziskoval Strausse. Šijanec imenuje več umetnikov, ki so se udejstvovali v Slovenjgradcu. Poleg nam znanih imen še Tomaža Tainika, Ivana Schauerja, Ivana Jurija Pirkerja, Samenheuerja, Jožefa Luschniga, Antona Sartorija, Mihaela Adamerja in Sebastijna Gossa"). Poleg teh sem v knjigah zasledil še Franca Paverja, slikarja, umrlega 4. junija 1750, in Sebastiana Schartnerja pri letnici 1687 kot smrtnem letu. Poleg teh znanih imen je delovalo v Slovenjgradcu več slikarjev, ki so nam še neznani. Jako zanimiv je n. pr. vpis v mrtvaški knjigi za leto 1647. od župnika Georgija Stergarja: 28. Aprilis mortuus est pictor extra portam sine crux et sine lux et sine omni Deus. Sepultus ex gratia in Altenmarkht.
Iz teh številnih imen moremo sklepati na neko slikarsko šolo v Slovenjgradcu. Mogoče je tudi, da se je Strauss učil slikati pri Scohlu in je slikarska umetnost šla doma od roda do roda.
Žal nam slik ti slikarji niso zapustili mnogo. Imamo sicer v cerkvi sv. Duha nekatere, ki jim ne vemo avtorjev. Izmed teh slik je najbolj zanimiv Kristus, ki blagoslavlja; za njim je skoro zabrisana slika viharja na morju; ta Kristus spominja na Durerja. Slika je jako velika (260 cm X 135 cm) in je morda kje služila za oltarno. Zanimiva je tudi slika Marijinega vnebovzetja. V zgornjem delu je Marija, obdana od angelov, ki jo spremljajo z raznimi instrumenti, spodaj so pa ob odprtem grobu zbrani apostoli. Kolikor sem mogel zasledovati, je to slika z Marijinega oltarja, ki ga je posvetil škof Hren. Oltar je bil pozneje — za časa Straussa mlajšega — odstranjen in na njegovo mesto je prišel oltar sv. Ane, ki je imel za antipendij sliko sv. Andreja. Sliko Matere božje so obesili na zid poleg oltarja. Ker je slika na tisti steni radi vlage mnogo trpela, smo jo sedaj prenesli v cerkvico sv. Duha, kjer visi poleg velikega oltarja.
Ali so ti slikarji delali samo za cerkev? Zdi se, da so imeli naročila tudi od meščanov. V našem mestu so imele družine mnogo portretov in pokrajinskih slik, a so večinoma izgubljene. Največ so jih uničili požari.
V bodoče bo potrebno raziskovati po slovenjgraški okolici, če ne krije morda še kako delo Scobla in njegovih sodobnikov. Vendar pa zasluži Mihael Scobl že po tem, kar danes o njem vemo, da ga omenja zgodovina naše umetnosti.
Knjiga bratovščine presv. Rešnjega Telesa v Slovenjgradcu.
Jakob Soklič, Slovenjgradec.
Med mnogimi zanimivostmi, urbarji in cerkvenimi računi od 1560 naprej, sein našel na podstrešju mestnega župnišča slovenjgraškega zanimivo knjigo, ki zasluži, da jo javnost spozna. Knjiga je ležala dolgo v prahu ined starimi papirji, vendar je še dobro ohranjena.
Ta knjiga je imenik udov bratovščine presv. Rešnjega Telesa, ki je bila ustanovljena pri mestni župni cerkvi sv. Elizabete dne 15. decembra
") L. c. p. 131.
SSitffiM«!!
fou Lytmm%luAv,fvtaicn\ fcmf»i>Utit
Napi« v knjigi bratovščine presv. Rešnjega Telesa v Slovenjgfradcu.
1650 od ljubljanskega škofa Otona Friderika in potrjena od papeža Inocenca X. Bratovščina je delovala le dobro stoletje; ker ni od 1780 nadalje vpisanih novih članov, domnevam, da je bila pod Jožefom II. opuščena. Ta bratovščina je morala biti jako živahna, saj je v knjigi vpisanih na tisoče imen udov, med njimi najimenitnejši Slovenjgradčani.
Knjiga je velika 39 cm X 25 cm. Platnice so iz dveh deščic, ki sta lepo prevlečeni z rdečim žametom. Na žametu se poznajo odtiski kovinastih okraskov. Ti okraski so dane* v fcakl-fstiji na huJšni'knjigi iz I. 1811., so srebrni in prav čedno izdelani. — Knjiga je debela 7 cm. ima dobro ohranjeno zlato obrezo in močen, malo porume-
1	•	' V Hll s ' . .	] !', . ■'VV. (	J.	u >
nel papir. •	'	'
Na prvi strani so vpisani odpustki bratovščine.1) Drugi list je naslovni list. Z baročno okrašeno pisavo je napisana ustanovitev bratovščine. Čisto na robu lista se je podpisal risar: Wolfgang Prop hI ad hung(?) von Stanpach ob: Ost. M o d i s t und Zechenmeister auch gewessner S t a 11 s c h r e i-ber alda. Zum Memori h i e h e r geschriben 1675 den 2 6. 8. obr.: Na ta način je risar naslovne strani in slik v knjigi ohranil tudi svoje ime. Njegov podpis pa je od vode poškodovan in ne moremo dobro razbrati nekaterih črk.
Na tretjem listu je slika v vodenih barvah: angeli molijo presv. Rešnje Telo. Pod sliko je v enakih barvah izdelan mestni grb slovenjgraški.
Na četrtem listu je hotel slikar zopet nekaj naslikati in je že napravil s svinčnikom nekaj ovojev in črt, ni pa slike dovršil.
Na nadaljnjih listih so imena udov bratovščine. Odličniki, ki so znali pisati, so se podpisali sami, tako da imamo v knjigi lepo zbirko avtogramov. Prvi je vpisan sredi petega lista ljubljanski škof: Otto Fridericus Episcopus Labacensis I. 9 bris 1652 m. p. Na naslednjih straneh so vpisani drugi člani, ki so razvrščeni po stanovih. Najprej so vpisani duhovniki, med njimi imena znanih cerkvenih dostojanstvenikov; vsi so vpisani lastnoročno: Marcus D o 1 1 i n e r, Decanus et Vicariu« G.ralis. P h i 1 i p p u s Terpin Vic. et Commissarius Froslaviensis.*) Nadalje so vpisani: imenitni starotrški župnik Anton M a r e n, 15. 6. 1719, Vincentius Schocautnik, župnik slovenjgraški, J a-cobus V r a b e t z, župnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu, itd. Od redovnikov je vpisan le pater Fr. Georgius Kulmer, Ord. Erem. Sti Avguštini.
Za duhovniki je vpisano plemstvo: Herr Hanss Ulrich Mase h wan der, Freyherr, 6. 1. 1673. Ta grof je pokopan v cerkvi sv. Duha v Slovenjgradcu in ima lepo nagrobno ploščo. Največ plemičev je iz rodbine Kulmer, ki je imela svoja posestva v Slovenjgradcu. Prvi je vpisan Hanss Carl Von Culi mer, Freyherr 1673, njemu sledijo drugi člani rodbine. Zalibog so se nekateri plemiči tako nerazločno podpisali, da nikakor ni mogoče razbrati njihovih imen. Med drugimi so se vpisane: Maria Antonia Carlota Magdalena Griiffin von S c h r o t t e n p a c h (?) geborne griiffin Von Thurn; Maria Anna Theresia Corphinin Baronesse de Cronen-fel«, doinicella, 26. 7. 1706. Zgodovinar bo v naši knjigi razbral marsikako imenitno ime, ki ga bo toliko bolj zanimalo, ker je zapisano lastnoročno.
Zadnji so vpisani meščani. Med prvimi je mestni zdravnik Joliann Georg H u r-b e r, Pader alda (22. 9. 1715). Z res kaligrafično pisavo je vpisan mestni učitelj Joannes Vdalricus Wiinzl m. p. p. tempore Ludirector Sclauigracensis. Da je Slovenjgradec že 8. junija 1684 imel organista, priča organistov podpis Baltliasar Ferdinandt W a r n i g e r, organista Sclavogracensis. Njegov tovariš v Starem trgu (in Antiquo Foro) je bil tačas Ivan S t o r f f.
Umetnostne zgodovinarje bo zanimalo dejstvo, da sta v knjigi lastnoročno podpisana tudi oba Strauss a, oče in sin. Oče Franc Mihael Strauss je imel bolj trdo roko, dočim je pisava sinova elegantna. Joes Andreas Strauss je podpisal tudi svojo ženo Katarino Rozalijo Straussin. — Vpisan je z letom 1669. tudi Mihael Scobl, slikar, o katerem poročam na drugem mestu.
') Odpustki iu druge opombe so pisane od Jakoha Schweighoferja, ki je hil t a čas slo-venjgraSki župnik (1651—1683).
*) Filip Terpin je hil »loveč slovenski govornik, imenovan slovenski Ciccro. Umrl je kot župnik v šmartnem pri Kranju. Glej Fr. Kovačič, Slovenska štajerska in Preknnirje. Ljubljana 1926. 0 Terpinu je napisal doktorsko disertacijo Siiuonoič, vikar v Kranju.
Slovenjgraška knjiga bratovščine je zanimiva tudi za jezikoslovce. Dobil bo v knjigi vpisana lepa slovenska imena in priimke. Če pogledamo te priimke, vidimo, da so se mnogi v slovenjgraški okolici ohranili do danes kakor: Gaberšek, Krevh, Hovnik, Kotnik, Verdnik, Dobrovnik, Vrhnjak, Pahernik, Jamnik, Karničnik, Kralj, Berneker, Pušnik, Struc, Vitko itd. itd.
Koncem knjige je zapisnik predstojništva bratovščine, katerega so tvorili: prior ali rektor, asistens in custos, camerarius in consultores, po navadi štirje. Zanimivo je, da srečamo med predstojniki bratovščine tudi naše slikarje Skobla in oba Straussa.
Iz vuzeniške zgodovine.
Josip Mravlja k.
5.') — Najstarejši seznam tržanov (1578).
Ko sem v ČZN XXVI, 110 objavil prvo razpravico iz serije z gornjim napisom, mi je bil akt, ki izkazuje najstarejši doslej znani trški seznam, še neznan. Iztaknila ga je gdč. Dora Kraft, ko je zbirala gradivo za disertacijo o kulturah v Dravski dolini, v deželnem arhivu v Gradcu2). Ker je akt, ki vsebuje davčni predpis tržanom za leto 1579. (sestavljen torej leta 1578.), v marsikaterem oziru važen, ga podajem v izvirniku z nekaterimi pripombami.
»Gemaines Markht Seldenhoven Urharigefiill und Steuranschlag auf	das	79ist lar.
Erstlich Ruep Herolt hat acht Hoffinarch, giht jedes lar von ainer		
zwolf phening, timet jarlich Ziuss..............	3 p	6 &
Item Mcrdt llaidersreitter hat syhen Hoffmarch, giht jarlich		
Grundzins8 darvon......................	2 „	24 „
Juri R e h e r n i c k h von lVi Hofniarch giht jarlich.......		18 „
Wolfgang S c h e r e r hat zwo Hofmarch..........		24 „
Andre F lesser giht von zwo Hofmarch jarlich		24 „
Lukas Schneider giht Grundzins von ainer Hofmarch.....		12 „
M at he llaffncr von 1 Hofmarch giht jorlich.........		12 „
U 1 r i c h H a f f n c r 1 Hofmarch...............		12 „
N i c 1 a s i Guess unterm Haus, drey Hofmarch, giht Grundzinss . .	1 „	06 „
H a n s s G o d n t a 1 1 c r, drey Hofmarch . .	1 „	06 „
inclir giht er von ain garten.......		24 „
P a u 1 1 S c h u c s t c r, zwo Ilofstatt............		24 „
Jury Schuster, ain Ilofstatt ................		12 „
Illg Haffner, ain halhc Ilofstatt...............		06 „
U 1 r i c h Schneider, zwo Hofstatt ..............		24 „
M i c h 1 T a g w e r c h c r, ain Hofstatt..............		12 „
F r y z y F 1 e s 8 c r, hat ain halhc Hofstatt............		06 „
Janisch Schuestcr, drey Hofstatt.............	1 „	06 „
M at he Schneider hat V/t Hofstatt.............		18 „
Primus K h a r 1 a k h hat 1 Hofstatt..............		12
1'rimu h Sohuester, 1 Hofstatt...............		12 „
Gcorg Undterwurger, 1 Hofstatt.............		18 „
') Prispevki 1—4 >o iziti v CZN XXVI, 110 in CZN XXVII, 107. *) Med »Landschaftl. Akten Undesfstl. Stiidte u. Markte«.
			18 &
			24 „
	1	P	12 „
	1	»»	12 „3)
M a t h es 0 f f s e n, 2 Hofstedt.................			24 „
Martin W o b e r, 3 Hofstedt.................	1		06 „
			12 „
Andre Sternisch, 1 Hofstatt................			12 „
Jacob Lederer gibt Hofstatt Zinss jorlich..........	5	n	20 „
Her Hans Waschl Grundzins von der Struzn Eden, darauf der			
	2	»»	20 „
Hiener 2, Robot 2 Tag.			
Hans Schmidt vom Hamer Grund..............	4		»9
Jury Windisch von ain Ort Gemain..........................24 „
Summa kringt das Einkhomen des Grundzinss 4 fl 7 18 {K«
Kakor vidimo iz seznama, so plačevali tržani dve vrsti davka, »Hofmarch«- in pa »Hofstatt«-(zins)- Slednje je ibrez dvoma hišno-posestni davek in je torej znašal od stanovanjske zgradbe 12 9-; s tem, da so bile vse zgradbe enako obdavčene, pa je samo po sebi tudi že povedano, da so bile vse prilično enake, male, lesene bajle, h katerim je seveda spadalo tudi nekoliko travnika in nekaj polja. Vsega zemljišča (spadajočega k eni hiši) je bilo bržda onkrat — kakor pozneje — od 30 do 50 oralov, toliko pač, da je vsakdo mogel za silo rediti vsaj eno kravo in par svinj. »Hofmarch^ pa je bila zemljarina, kakor pove v dveh slučajih dostavljena beseda »Grundzins«, in sicer moramo pod Hofmarch razumeti toliko travnika in polja, kolikor bi spadalo k eni trški hiši, torej posestno enoto, — toda brez hiše v trgu. Obdavčenje je bilo potemtakem isto, in to zopet znači, da one lesene koče sploh niso reprezentirale uikake vrednosti.
Kar se tiče imen, ki jih imenuje ta izkaz, vidimo, da jih nosi največ priimke po obrtih; od 32 imen jih je 18 rokodelcev, in sicer so trije krojači (»Schneider«), štirje čevljarji (»Schuester«), trije lončarji (»Haffner«), dva sta splavarja (»Flesser«), dva usnjarja (»Ledrer«), po eden pa brivec (»Scherer«), kovač (»Schmidt«), tkalec (»Wo-ber«) in duinar (»Tagwercher«). Značilno je torej, da je še v drugi polovici XVI. stoletja več ko polovica tržanskih imen spojenih z delom, ki ga opravljajo; šele od začetka XVII. stoletja naprej so priimki pri tržanih stalni, ne oziraje se na obrt, ki jo izvršujejo. Je pa ta izkaz tudi znak, da je oni čas v trgih še cvetela obrt.
Izmed ostalih 14 imen je šest takih, ki kažejo na Slovence, in sicer Juri Windisch, Juri Rebernik, Nikolaj Kos (Gues — dvakrat), Andrej Strniš ter Karlak (menda spačenka); osem imen je nemškega značaja (Offen, Dietrich, Wolgemuedt. Undter-wurger (spodnji tržan!), Godntaller (Gortinčan), Herolt, Haidersreitter in Waschl), ako niso, vsaj nekatera, tudi le prevedena na nemško. Izmed teh vemo še nekoliko o slednjih dveh. Haidersreitter je bil ta čas upravitelj na gradu, pozneje kot tržan pa nekaj časa tudi cerkveni ključar; (njegov naslednik kot grajski upravitelj je bil Ludo-vik Himelsteiner). llans Waschl nas zanima zlasti zato, ker ga moramo smatrati za ustanovitelja novega gradu Thumersfelden v Vuzenici (danes »Štok«). Sezidal ga je med leti 1578 in 1585; 1578 še nima priimka, pač pa se reče v gornjem seznamu, da je bil lastnik »der Struzu Eden« v trškem pomeriju, 1585 pn se že imenuje Hans
') Moralo bi »e glasiti pač i [j 6 ker je pa tudi seštevano s pomoto vred, zato je možna pomota v besedilu.	>• ■■!."»	»<■■ ■■>	» ' • {*
Waschl auf Thumersfelden4). Ime rodbine Windisch je živelo še dolgo v Vuzenici; nahajamo ga v seznamu iz leta 1662. in še v XVIII. stol. srečavamo tu pa tam Win-dische kot tržane. Danes je ohranjeno to ime le še na eni kmetiji v bližini Vuzenice.
Ker je seznam že zaradi porazdelitve davka brez dvoma popoln, zvemo iz njega tudi število hiš, kolikor jih je obsegal takrat trg; bilo jih je 32. Če računamo, da je povprečno štela vsaka obitelj 5—6 rodbinskih članov (in morda še kakega posla), in če upoštevamo, da so menda nekateri imeli že takrat (kakor pozneje, gl. ČZN XXVI, 111) najemnike, dobimo kot približno število prebivalcev 200. Le redko-kateri trg je imel večje število stanovnikov.
Kar se tiče gibanja prebivalstva, priseljevanja in odseljevanja, je težko reči kaj določnega, ker je žal več ko polovica gornjih imen zvezanih z opravilom in so priimki že kot taki nestalni; prihodnji seznam, ki ga imamo iz leta 1628., torej točno 50 let pozneje, ima razen dveh imen po obrtih (Hafner, Schuster) in dveh drugih starih (Windisch, Strniš) same nove priimke.
Magistrat je naložil tržanom letnega davka malo da ne 5 fl, to je toliko kakor vrednost enega vola ali danes okoli 2000 Din; ker je to primeroma malo, moramo smatrati, da je bil to samo deželno-knežji davek (zato tudi seznam predložen vladi v Gradec!), za lastne potrebščine pa so se pobirale še druge davščine in takse.
Napis pravi »Gemainer Markht«, s tem hoče reči, da je spadala Vuzenica med one trge, ki so nosili vsa deželno-knežja bremena (»mitleidend«). Bil je »landes-fiirstlich« in mu je ta naslov ostal vse do poloma monarhije.
6. Vrsta trških sodnikov.
V moji posesti se nahajata dva za trško zgodovino važna spisa; prvi ima napis »Burgfrieds Bereinung des Markts Saldenhofen, so den 26.tcn Appril 1797 vorge-nohmen worden«, in prikazuje shematično, brez vsakega razmerja, meje trškega pomirja, markirane po posebno inarkantnih drevesih, kamnih z 1 do 5 križci, križ-poti, objekti itd. Slika je, kakor rečeno, shematična in navaja, ne mnogo se oziraje na štiri dele sveta in razdalje posameznih točk druge od druge, le meje trškega ozemlja.
Drugi akt je občinski letni račun za 1817 (»Summarischer Rechnungs-Abschluss des landesfiirstlichen Markts Saldenhofen in Zillier [Kreis] fiir das Militar Jahr 1817«); ta izkazuje:
Empfangs-Ru	h r i k c n :		Ausgabs-Rubri	ken		
An vorjiilirigen Kassurest	. . 27 fl	172 kr	An llaus- u. Rustikalsteuer .	43	fl	39 kr
Ilaus- und Grundsteucr .	. . 42 „	9 „	Remanenzgeld an die			
		4 „	Staatsherrschaft Mahrenhg	25	»»	— .,
Fleischauflag .....	. 14 „	— „	Fleischauflag .......	14	»»	— „
Personalsteucr . . . .	. . 22 „	48 „	Personalsteuer ......	46	„	16 „
Schuldenstcuer . . . .	. . 46 „	16 „	Schuldenstcuer ......	22	»1	48 „
Taxen ........	. . 24 „	19 „	Priinumerationsbeytrag . . ,	. 12	»»	~~— t*
Standrccht ......	. . 19 „				»»	
Extra Ordinarien . . .	. . 7 „	9 .,	Kanzleyrequisiten .....	16	„	27 ..
Nutzungon ......	. . 16 „	54 .,	Bothen-lohnungen.....	22		— „
Nidcrlag-gebiihr ....	. . 26 „	— .,	Inter.-Behobung Stempel . .	1	„	33
aerar. Interessen ....	. . 9 „	53» ..	[dial Execution......	5	1*	»»
Summa des Empfangi .	. . 308 fl	50 kr	Summa der Ausgahen , . ,	293	fl	43 kr
') Nadžup. arhiv v	Vuzenici,	Inv./32,	tudi 1587 sc imenuje njegova	žena	Kristina	
Wen nun von dem Empfange die Ausgaben abgezogen werden, zeugt sich ein Uiber-schuss von 15 fl.
Ta letni obračun je zanimiv, ker nam kaže, kakšne davščine so se razen direktnih davkov pobirale pred dobrimi 100 leti, kaj se je moralo plačevati in kaj se je z ostalim denarjem storilo v občini. Nas pa tukaj ne zanima spis toliko zaradi računa, temveč zlasti, ker je na drugi strani nekdo (najbrž trški pisar) napisal vrsto trških sodnikov, kakor jo je skonstruiral iz aktov trškega arhiva- Primerjal sem svoje izsledke s tukajšnjimi dati in konstatiral, da je razen par malenkostnih netočnosti seznam pravilen. Ta series je sestavljena za dobo od 1618 do 1780, sam pa sem še dopolnil imena in letnice do 1850, ko je začela delovati nova občina Vuzenica.
1618 do 1637			H. Kristoff Pollinger (Pader)	1705 —	1707	Jolian Aman
1637		1639	Oswald Herbst	1707 —	1709	Primus Jiiger
1639				1709 —	1712	Johan Eysakh
				1712 —	1715	Blasi Jiiger
1652		1655	Mathias Fritz	1715 —	1719	Jolian Eysakh
1655	—	1656	Urban Pclz	1719 —	1724	Jakob Mauritius Gross
1656	—	1662	Leonhard Windisch	1724 —	1726	Primus Jiiger
1662	—	1665	Mathias Friitz	1726 —	1731	Jakob Mauritius -Gross
1665		1667	Leonhard Windisch	1731 —	1734	Martin Pachernig
1667	—	1670	Stefan Kafel	1734 —	1739	Jakob Mauritius Gross
1670	—	1678	Leonhard Windisch	1739 —	1753	Joachim Andree Dittingi
1678	—	1679	Hanns Aman	1753 —	1754	Mathias Teitschman
1679	—	1681	Blasi Galler	1754 —	1767	Joachim A. Dittinger
1681	—	1684	Hanns Aman	1767 —	1773	Gcorg Schimonz
1685	—	1686	Jacob Gross	1773 —	1777	Joachim Dittinger
1686	—	1689	Blasi Galler	1777 —	1780	Georg Schimonz
1689	—	1692	Joliann Aman	1780 —	1783	Johannes Novakli
1692	—	1694	Blasi Galler	1783 —	1788	Iguatz Dittinger
169-1	—	1696	Mathias Nokli	1789 —	1795	Florian llolzman
1696	—	1699	Joliann Aman	1795 —	1797	Johannes Ertler
1699	—	1702	Blasi Jiiger	1797 —	1798	Mathias Salczl
1702	—	1704	Jakob Teitschmau	1798 —	1802	Johannes Ertler
1704	—	1705	Itlasi Galler	1802 —	1850	Anton llolhel
Ker je večji del trških aktov šel v zadnjih 30 letih v nič, bode ta seznam težko izpopolniti; upati pa je, da je še kaj gradiva raztresenega v arhivu deželne vlade v Gradcu in bi se dal seznam izpopolniti vsaj tam.
Donesek k Vrazovi korespondenci J. Muršcu v Ptuju.
Alojzij S m o d i č.
Med preurejanjem Ferkove knjižnice v Ptuju se je našel lep izvod Prešernovega »Krsta pri Savici« iz leta 1836. V njem je bil na obeh straneh drobno popisan listio (108 mm X 128 mm), na katerem poroča Stanko Vraz ptujskemu pro-štu in pisatelju J. Muršcu o literarnih novostih tedanje dobe. Pismo, ki je zanimivo
»weilcnd des Edeln und Ehrnvesten Hannsen Waschl zur Thumcrsfeldcu sclig gelassnc Wittib«; glej Archiv f. vaterl. Geschichte u. Top. 1867, 158.
ne samo vsebinsko, ampak tudi radi ,tega, ker je — že 1837! — pisano v gajici, čeprav z delnimi vplivi in sledovi bohoričice, se glasi:
29. malega serpna 1837.
Visokovrednemu g. J. Muršecu v Ptuji.
Rad bi Vam poslal, moj dragi, kaj Vi od Z h b e 1 i z e ino K e r T t a želite, ali no mi je mogoče. Jaz sem svojemu pobratimcu Dr. Prešernem v Ljubljano pisal kaj bi mi več od takega blaga poslal, on mi je odgovoril ino na veliko žalost oznanil gotovo fmert Z h b e-1 i z e rekši1) kaj ona nikol ne bo več letala. On nas obuja, kaj bi mi nekaj na svet spustili naj bi bil metulj ali s 1 a v i č, ter misli kaj bodo gotovo našem početki se prijazniše zvezde perkazale — topleše sonce sijalo, kak pokojni Zhbelizi, ki je mogla vboga zmerznoti ■— O siromak! on neve, kaj po naših [poljah]2) liuji viher brije kak po njihovih planinah, --on neve, kaj so per nas serdca, napite s ljubeznjo do jezika ino narodnosti, — mesta kamor hi naše z h b e 1 i z e naši metulji smeli sedati — redke. — Kaj pa Vi, draga moja duša? Niste Vi mojega slednega pisma dobili, v katerem sem Vam od izdavanja Slovenskih knig pisal? Zakaj mi tak dolgo ne odgovorite? Saj je v Vašem serdci ne Sibiria. — Okrepte se stilni tremi K e r f t i, če bo jih treba za prerojenje. — Kaj bi Vam na tem lopuhi novega pisal? — Pobratim Gaj je v Dunaji per Cesarji, da mu zahvali za dobroto, kaj mu je dovoljil svojo lastno tiskamo postaviti. Zdaj če-mo z Zagreba Pariž ali bar Lipsko narediti. Zakaj Vi ne berete Danice? 0 Vi luteran! — G. Dr. Šafarik je ravno zdaj svoje slovenske zgodbe peti del na svetlo dal. Tam je tudi od nas spomin — to bo beri čas preloženo z čefkega v nemško, kaj se nas tiče, no v Steiermarkische Zeitschrift postavljeno. V tem zvezki, ki je zdaj per icensuri, tudi (credite posteri!) nekaj Slovenskih pesem no ballad pride, v slovenskem ino nemškem: na nemško je jih prestavil g. II. Schulcheim3). — V zlatem Pragi je pod imenom: Ost und West Bliitter novi časopis na svetlo dan, ki so v njem sami preložki pesem vseh Slavov tudi Slovencov. Prešern mi je pisal, kaj [bo tudi on]2) v njega pesmi pošilal. Cena za leto je 6 fl. — Bi še Vam več pisal pa ni prostora. — Bog Vam daj dobro. Jaz odidem vtork v Koroško s Ostrovskim ino Miklošičem. —
J. St. Vraz, Cerovčan.4)
Pismo Simona Gregorčiča F. B. Sedeju.
Jakob Soklič.
Po naključju sem prejel od prijateljev v Gorici list, lastnoročno pismo pesnika Gregorčiča monsignoru Sedeju, iz čigar ostaline ga je slučajno dobil moj znanec. Pismo je navadnega pisemskega formata, pisano z lepo Gregorčičevo pisavo in se glasi:
') Črka š je napisana čez prvotni F.
-) Kar sem oklenil z oglatimi oklepaji, je pisano nad vrsto.
:l) »Steiermarkische Zcitiscbrifit« 1837 je na straneh 1—6 pod naslovom »Volkslicdcr der steierinarkischcn Wendell« res prinesla tri pesmi; v nemščino jih je »predelal« Hiazynth v. Sohulheim, objavljeni pa so pod črto tudi izvirniki. Prva pesem (»Der Ahschied«) jc sestavljena iz petih različnih poskočnic (Štrekelj, št. 4255, 3785, 3582, 2843 in 4209), druga (»Die Braut Anjtschika«) iu tretja (»Dic drei Tochter«) sta varianti balad, ki jih ima Štrekelj pod št. 104 in 209.
*) Cerovčan je napisano čez prvotni podpis.
Prečastni monsignore!
V	cerkvi M. B. v Logu, (med Ajdovščino in Vipavo) nahaja se menda ena prav velika podoba predstavljajoča sv. Ano. Moj pismonoša trdi, da je potekla iz čopiča Jožefa Tomiuza. Sicer pa moram naročiti tukajšnji Tominčevi rodbini, naj zapiše vse slike, katerih sc spominja in, ako želite, tudi druge životopisne podatke.
Z najodličnejšim spoštovanjem klanja se
29. U. 98.	S. Gregorčič, m. p.
Wutte Martin, Miefital und Unterdrauburg.
F. B.
V	berlinski reviji »Volk und Reich«1) je vodilni nemški znanstveni borec za nedeljivo Koroško, Martin Wutte, objavil pregledno deželopisno, zgodovinsko, narodopisno in politično sliko Mežiške doline in Dravograda s posebno poudarjenimi dogodki po prevratu 1918; vse to pa v stremljenju, pokazati celokupnemu nemškemu narodu na oni del Koroškega, ki da po zakonih prirode, zgodovine in narodne volje spada k nemški politični skupnosti, ki pa je po določbah saintgermainske mirovne pogodbe pripadel Jugoslaviji. Wutte opozarja vse Nemce v živi, jasni in izčrpni sliki na Mežiško dolino in Dravograd kot na nasilno ugrabljeno ozemlje. Ker so njegove besede ostale v naši javnosti do danes skoro neopažene (Misel in delo 1935, 82 ss.), smatra ČZN za svojo programatično dolžnost, da zavzame stališče do Wuttejevih izvajanj.
V	zemljepisnem uvodu dokazuje Wutte historično mejo med Koroškim in Štajerskim v sektorju Olševa-Plešivec-Košenjak kot prirodno ali geografsko mejo, pri čemer izhaja iz Paschingerjeve zamisli Karavank kot strukturne meje. Dokaz poda tako, da upošteva samo hipsoinetrijski položaj in kulture v ozemlju ined Olševo in Plešivcem, da izpusti iz svojih razmotrivanj Peco — razen v poudarku kolovoza Mežica—Pliberk —, medsebojnosti Mežiške, Mislinjske in Dravske doline ter vsak poizkus vokviriti Mežiško dolino v tisto prirodno zemljepisno enoto, h kateri Mežiška dolina spada. Tako je Wuttejevo dokazovanje prirodnosti stare koroške deželne meje napram štajerski oprto v bistvu samo na ozemlje med Olševo in Plešivcem in tu zopet upošteva predvsem gozdne kulture, katere je Wutte tako lokavo izrabil n. pr. že za kartografski prikaz koroškega prebivalstva'11) po ljudskem štetju 1923.
Obstaja pa napram tem Wuttejevim izvajanjem prirodno dejstvo, da je Strojna, južno od katere leži Mežiška dolina, sestavni del in zahodni zaključek Pohorja in Kohanskcga, od katerih jo loči tektonska os enotnega ozemlja, lahudsko-inislinjski prelom. Istotako prirodno dejstvo imamo tudi na jugu od Mežiške in Mislinjske
') Sonderdruck aus »Volk und Kcich«, 1.12. Heiheft, Juni 1934. Str. 205—223. Izšlo tudi v Heill F. — Wucher W., Die siidostdcutscho Volksgrenzc. Berlin 1934. Prim.: Brau-miillcr H., Carinthia 1., 1935, 286.
•a) Metodično je prikazovanje poseljenosti uu način, da se izločijo gozdovi, napačen, ker naš koroški gozd je pridobitna kultura kakor polje ali travnik in spada radi tega nujno v ekumeno. Gozd prebivalca v mnogem prehranjuje in človekova gozdna dela gozd trajno oživljajo, z njimi človek gozd trajno poseljuje. lil radi tega mora kartograf pri podajanju poseljenosti pokrajine naš gozd upoštevati kot poseljeno površino zemlje. Drugačen pa je seveda položaj v pasu ruševja ali pa v pragozdovih.
doline v nadaljevanju Karavank proti vzhodu po Paškem Kozjaku in Boškem pogorju. Že iz tega sledi, da imamo pokrajinsko pred seboj zemljepisno enoto, katero označuje zaključujoče stikanje visokogorskih Alp Dravskega pasu s srednjegorskimi Centralnimi v vzporedniški. tektonski labudsko-mislinjski prelom pa v poldnevniški smeri. Na zahodu od te zemljepisne enote začenja alpska notranjost, na vzhodu Srednje Podonavje, na jugu Južne Apneniške Alpe, na severu pa visokogorske Centralne. Ta prehodna zemljepisna enota združuje Mežiško, Mislinjsko, Dravsko dolino z Mučkim in Marenberškim poljem ter nadaljevanje Labudske doline ob Dravi na jug in ima svoje prirodno središče in stikališče v vozlu vseh štirih doliu, v Dravogradu. Prirodno enotnost prehodne pokrajine med Peco in dravsko sotesko med Breznom in Falo, Košenjakom in Mislinjem potrjuje tudi geološka prehodnost, tektonska enotnost, tercijerna pojezeritev, ledniško delovanje v naši prehodni pokrajini in izven nje, antropogeografsko pa istovrstnost narečja, mešano agrarno in industrijsko gospodarstvo ter prometna povezanost preko Dravograda, za katerim zaostajajo zveze, kakor preko Sv. Vincenea, Žvabeka, Sv. Ane ali Dularjevega sedla. Nad obrtnoindustrijskimi in zaselškimi selišči v dolinah se dvigajo obširni gozdovi s samotnimi kmetijami, ki zlasti v ozemlju na jugu od Plešivca gravitirajo na Mežiško in Mislinjsko, deloma pa tudi na Šaleško in gornjo Savinjsko dolino. Gozd ni nikjer anekumena, tako da tozadevno Wuttejevo prometno dokazovanje izgubi vsako veljavo, zlasti še, če upoštevamo v okviru enotne pokrajine tradicijonalne medsebojne stike Dravske, južne Labudske, Mežiške in Mislinjske doline, ki tvorijo zemljepisno zaključeno edinico.
Zgodovinsko utemeljuje Wutte nemštvo Mežiške doline in Dravograda s Pod-junsko grofijo, nemškimi krajevnimi in osebnimi imeni, nemškimi fevdalci in podjetniki, ki so razvili zlasti mežiškodolsko industrijo. Napram temu moramo utrditi geopolitični značaj Podjunske grofije, ki je že v XI. stoletju združevala Mežiško, Mislinjsko in Dravsko dolino do dravske soteske na vzhod in tako samo potrjevala zgoraj nakazano zemljepisno enotnost pokrajine. Izvajati nemštvo pokrajine iz dravograjske nemške šole 1750 je napačno, ker imamo v tej dobi v Avstriji radi vladnega sistema sploh samo nemške šole. Nemščina v preteklosti ne znači narodnosti, ampak kulturni režim in bi bilo enako napačno izvajati n. pr. iz srednjeveških latinskih šol ua Saškem rimski ali latinski značaj pokrajino poseljujočega naroda. Vezati nemštvo pokrajine s posameznimi fevdalci, n. pr. z zvezo Mežiške doline s pliberško gospoščino ali Dravograda s šentpavelskim samostanom je napačno iz socijalno-zgodovinskib vidikov; fevdalci tvorijo v srednjem veku mednarodni razred, kasto in niso opredeljeni narodnostno, temveč po svojih senjorjih. Po Wuttejevem načinu gledanja bi mogli napram njegovi trditvi, da so dvignili gospodarstvo Mežiške doline nemški podjetniki, dodati še italijanske, ker so guštanjski grofi Thurni po svojem izvoru italijanskega pokoljenja; mi tega ne storimo, pač pa hočemo s tem samo pokazati kot nemogoče izvajanje narodnosti kake pokrajine po fevdalcih, ki so pokrajino samo upravljali. Mežiška industrija pa ima svoje osnove že vsaj v rimskem rudarstvu, ki se je nadaljevalo v domači obrti, katero je dvignila uporaba strojev na tovarniški obrat. To velja za mežiško in guštanjsko industrijo; n. pr. guštanjska jeklama se je razvila iz žrebljarstva, osredotočenega v do danes lepo ohranjeni ulici pod guštanjsko cerkvijo, preko katerega je nastala 1774 današnja jeklama na Ravneh. Prevaljiko industrijo pa je rodil slučaj; Blaž Meyer, dunajski magistralni uslužbenec, ki je dobil 1818 zemljeknjižno pravico do leškega premoga, je istega odkril slučajno na dopustu, ki ga je preživljal pri svojem tovarišu iz vojaških let, pri slovenskem leškem posestniku Kresniku.
Tovarniški dvig industrije v Mežiški dolini izhaja razen iz geoloških predpostavk predvsem iz nekdanje prometne lege Mežiške doline, kar velja zlasti za Prevalje. Pred izgradnjo Južne železnice je bila v Podravju osnovna prometna črta Drava, po in ob kateri je potekal živ promet v smeri vzhod—zahod, in po tej poti je do šestdesetih let preteklega stoletja izvažala tudi industrija Mežiške doline, zlasti Prevalje, svoje izdelke, ki so prišli na železnico šele v Mariboru; južna železnica s poznejšo mislinjsko-labudsko je promet preokrenila v smer sever—jug in šele od tedaj začno pojemati prometni stiki Mežiške doline z vzhodnim štajerskim Podravjem in prevladovati stiki z zahodom, s Celovcem in Beljakom. In v tem historičnem prometnem položaju, katerega kažejo v davnini tudi rimske ceste, v srednjem veku pa dravska cesta, proti kateri ne upošteva Wutte, da je bila radeljska za promet z vzhodom skozi dolge dobe zaprta, je v XIX. stoletju razvil zlasti prevaljsko industrijo mednarodni kapital, ki se je vzdržal do današnjih dni. Današnja Ilirska industrijska družba, ki ima v lasti leški premogovnik, je sestavni del mednarodnega koncema, ki sega od Norveške pa do Italije. Ta mednarodni kapital ni bil v nobenem primeru samo koroški, kar je bil v mali meri slučaj za časa združitve Rosthornov z Dickmannom, najmanj pa je bil koroški ali samo nemški za časa Rosthornov, radi česar ne more delo nemškega in mednarodnega kapitala služiti za dokaz pripadnosti Mežiške doline in Dravograda h koroški vojvodini, kot dela to Wutte. Načelno so bile in so funkcije tega kapitala med-narodnogospodarske 111 morejo radi tega politično vplivati na pripadnost pokrajine samo organske krajevne ali pokrajinske gospodarske povezanosti.
V tem pogledu je istina, da je doba železnic zelo oslabila gospodarske vezi Mežiške doline s štajerskim Podravjem in ojačila zveze s koroškim zahodom. Železniška doba pa ni mogla nikoli razrušiti vezi Mežiške doline z Mislinjsko, Šaleško ali Savinjsko dolino. Mežiška dolina je bila zlasti v dobi cvetoče prevaljske železarne glavni odjemalec sadja in zelenjave iz Šaleške doline in njenega zaledja. Do svetovne vojne je ostala Mežiška dolina glavni odjemalec cvetoče savinjske konjereje; na Šmihelovo so se sestajali Korošci in Savinjčani na velikem sejmu v Šoštanju, s katerega so šli savinjski konji v karavanah preko Št. Vida v Črno in od tam dalje. Trgovci iz Mežiške doline so bili tudi glavni kupci za savinjski kostanj, dokler ni produkcija tega padla na minimum z industrijo tanina, ki je nastala v vojni. To so konkretni primeri gospodarskih stikov Mežiške doline g kraji izven Koroške kotline, ki dokazujejo, da ni Mežiška dolina sestavni del Koroškega razen, v kolikor je to postala politično, temveč da je Mežiška dolina z Dravogradom prehodna pokrajina, ki je bila gospodarsko povezana z vzhodom, jugom, severom in zahodom.
Industrija Mežiške doline pa tudi ni nikoli delala samo za Koroško, ki je absorbirala samo njen najmanjši del. Guštanjska jeklarna je delala pred vojno v veliki meri za izvoz izven Avstro-Ogrske, razen municije za armado, prevaljsika za Severno Italijo in za Srednje Podonavje ter je propadla, ko je izgubila severno-italska in ogrska tržišča. Enako dela Mežica za izvoz danes, kakor je bil to slučaj, tudi pred svetovno vojno. Strnjenost Mežiške doline z Mislinjsko, Dravsko in La-budsko pa lepo kaže geografski nastoj današnje rafinerije v Dravogradu, ki je naslednica topilnice, ki je talila samo do 40% izrabljeno žlindro iz Prevalj.
Narodopisno izvaja Wutte nemštvo pokrajine iz Rhammovih navedb o krožnih kmetijah, krožnih hlevih ter po oralu, poleg tega pa po zgodovinskih nemških krajevnih in osebnih imenih, s Czornigovo narodnostno karto, nemškimi večinami v Dravogradu in Guštanju, številčno prevladujočimi nemškimi organizacijami, zado-
voljstvom prebivalstva s predvojnim šolstvom ter s protideklaracijskimi izjavami glede majniške deklaracije.
Sklepati po Rhammu na osnovi sorodnosti kmetskih bivališč in orodij na Koroškem in v Skandinaviji2) na naselitev Germanov v Mežiški dolini in na Koroškem v dobi pred preseljevanjem narodov je nemogoče pri pomanjkanju vseh drugih dokazov iz več razlogov. Prvič so oblike kmetij nastale na podlagi lege, kakovosti ozemlja, kultur tal in so večinoma neodvisne od njih narodnostnih nositeljev; pa tudi v kolikor so od teh odvisne, so podvržene razvoju, ki jih polagoma izenači z adekvatnimi geografskimi zahtevami zemlje, na katero so nove kulturne dobrine presajene, da se ne ohranijo nikdar v celoti, kar bi bil po Wutteju slučaj v Mežiški dolini, temveč samo v podrobnostih. Nadalje ne nahajamo od Wutteja po Rhammu povzetih krožnih kmetij, krožnih hlevov, orala itd. samo na Koroškem, ampak tudi drugod, tako v Zilski ali Savinjski dolini. Povsod pa predstavljajo ti objekti primi-tivizem v razvoju kmetije in kmetskega orodja. Ne da bi se spuščali v etimologijo besede oralo (prim. Miklošič, Etymologisches Worterbuch), nemško Ari, pa najdemo orala po Zeleninu tudi v Vzhodni Evropi, videti pa jih moremo tudi na Balkanu. Izvajati vse to iz zgodnjegermanskih naselitev, je mogoče samo tistemu, ki je o tem že apriorno prepričan. Rhammovi krožni hlevi iz Solčave pa dokazujejo baš obratno; Solčava je zemlja pozne kolonizacije, obenem pa v stavbarskem in seliščnem oziru izrazito konservativna pokrajina, ki je pač vzdržala seliščne oblike iz časov srednjeveške kolonizacije, ki pa starejših ni mogla pridržati, ker prej še ni bila urbari-zirana. Najdbe v Potočki zijalki to indirektno celo potrjujejo, ko samo kažejo nestalnega prazgodovinskega lovca na sončnih pobočjih Olševe, poleg katerega ne najdemo ustaljenega kmeta nikjer do srednjega veka. Prvič najdemo Solčavo 1268 imenovano kot silua Sul^pach, katero ime nazorno govori o redko poseljenem ali sploh neposeljenem ozemlju. Končno pa bi tudi elemerna naselitev germanskih rodov pred priselitvijo Slovanov na Koroško prav nič ne pričala o nemškem zgodovinskem značaju Koroškega in Mežiške doline, ker nam slovanski narodnostni zgodovinski značaj pokrajine v zadostni meri izpričujejo Lessiakove toponomastične študije.
Krajevna in osebna nemška imena so v Mežiški dolini z Dravogradom samo zgodovinski dokaz za znano dejstvo, da je bila to kolonizacijska zemlja, ki je privabljala tudi nemške tujce, ki so se pa pred XVIII. stoletjem asimilirali z avtohtonim prebivalstvom. Krajevna imena Unter den Aichen, Am Rain, Am Wert itd. ne dokazujejo ničesar, ker so ali oznake novih kolonistov, verjetneje pa samo prevodi slovenskih izvirnih imen.3) Enako je z rodbinskimi imeni, kakor Lucas in der
Prenašanje kulturnih vplivov v okviru zemljepisnih enot je fiktivno. Fizikalna enotnost kakega ozemlja (n. pr. območje Sredozemskega morja, nižine Srednjega Podonavja) razvije tudi antropogeografsko enotnost, ki je samo v manjši meri vplivana po prinesenih ali uvoženih tehničnih posebnostih. Kadi tega so teorije, ki razlagajo kulturne skupnosti z uvozom ali drugimi vplivi in med katere spada tudi nordijska teorija, že načelno in v svojem izhodišču napačne. Lep tozadevni primer imamo v našem ozemlju v takozvani »frankovski« hiši, katero pa poznamo že v predrimski dobi z Gradu nad Starim trgom v Mislinjski dolini.
3) Hipotetičnost dozdevno izvirnih nemških imen vidimo pri Guštanju, katerega smatra Wutte naravno za izvirni Gutenstein. Če pa vemo n. pr., da imamo v Mežiški dolini kraj med Prevaljami in Guštanjcm Dobja vas, Dobjc, od Guštanja proti Dravogradu Dobrije in dalje pri Dravogradu Dohovo, moramo reči, da stvar ni tako gotova. Razprostranjenost
88
I z v e s t j a.
Saugruben, Juri Richter, Jakob Schneider, Primus Zechner am Gradisch ali Urscha des Val. Jager Witwe; to so deloma ponemčena prvotna krajevna imena (Gradisch) ali pa imenovanja poklicev, katera so radi izvora v nemškem meščanskem kulturnem krogu med srednjeveškimi Slovenci pač nemška, kakor so n. pr. trgovskotehnična istočasno med Nemci italijanska ali pa pozneje v novem veku upravnotehnična francoska. Nikdo pa ne more radi nosilcev italijansko se glaseče označbe poklica pri srednjeveškem Porenjcu ali Bavarcu dokazovati, da je njegov nosilec ali imejitelj druge narodnosti kakor nemške. Ta imena so pač važna za zgodovinsko ugotavljanje gibanja kultur, nikdar pa ne za določevanje narodnosti njih imejiteljev; zlasti ne v slučajih, kakor ga imamo pri Dravogradu, kjer najdemo v gosposkinem urbarju iz 1523 večino podložnih kmetov s slovenskimi imeni, kar navaja tudi Wutte sam; v takem slučaju utrjevati nemštvo pokrajine z osebnimi imeni se pravi stopnjevati znanost do umetne obrti. Tega seveda tudi Wutte ni mogel storiti in zato na koncu priznava sam, da živi nemštvo v Mežiški dolini že od XII. stoletja, »wenn auch die Mehrheit der Bewohner slowenisch war« (p. 208). S tem pa se izogne priznanju zgodovinskega dejstva, da je slovenstvo Mežiške doline nemške koloniste do novejšega časa asimiliralo, kar je pač najboljši in narodnostno nedvoumen dokaz, kaka je pokrajina.
Dejstva slovenske pokrajine pa Wutte takoj v naslednjem ne priznava več, ker preide takoj na dokazovanje nemškega značaja pokrajine, uporabljajoč pri tem edino Czijmiga, ki je gledal Mežiško dolino kot narodnostno mešano. Temu sledi tudi Wutte, ki prikazuje nemštvo Dravograda, kjer pa zamolči, da je bila občina še na prehodu XIX. v XX. stoletje v slovenskih rokah, Guštanja, ki je imel 1910 malo nemško večino (575 Slovencev proti 668 Nemcem, pri katerih so všteti industrijski priseljenci, ki so s pokrajino samo začasno povezani), ter z ugotovitvijo, da so imele Prevalje 1890 nemško večino. In kljub narodnostnemu razmerju 16.235 Slovencev proti 3119 Nemcem v vsej pokrajini (torej ne 25%, kar trdi Wutte p. 215) ne priznava Wutte pokrajini slovenskega značaja, temveč sledi politični usmerjenosti vseh koroških vlad po 1848 ter ugotavlja, da je prebivalstvo »zum iiberwiegenden Teil deutschfreundlich«, ali z drugo besedo regijonalno koroško in ne slovensko usmerjeno.
V dokaz temu navaja deset nemških in osem slovenskih organizacij v pokrajini, kar pa ni točno. Wutte je izpustil Katoliški slovenski delavski društvi na Prevaljah in v Črni, več kot krajevno pomembno Slovensko župansko zvezo za Koroško, ki je imela svoj sedež na Strojni, slovensko posojilnico v Dravogradu in vrsto cerkvenih organizacij. Wuttejeva nemška večina organizacij je torej netočna in njegov tozadevni dokaz za nemštvo govori v resnici za slovenstvo.
Šolsko vprašanje v Mežiški dolini in v Dravogradu je bilo po Wuttejevih izvajanjih rešeno v zadovoljstvo prebivalstva z edino izjemo Strojne in Št. Danijela; pri zadnjih dveh šolali aludira avtor na akcijo Slovenskega šolskega društva v Celovcu proti obstoječima utrakvističnima šolama v obeh imenovanih krajih, ki je privedla 16. februarja 1911 pred upravnim sodiščem na Dunaju do načelnega uspeha za Slovence, ki pa ni imel praktičnih posledic. Pred svetovno vojno ni imelo prebivalstvo Mežiške doline niti ene slovenske šole, temveč samo nemške ali
imenovanih treh krajev obsega skoro vso dolino med Prevaljami in Dravogradom. Vprašanje je sedaj, ali se ni razvil Gustanj iz enega od teh treh vaških dolinskih imen (Dohrije!). Navajam ta primer radi hipoletičuosti toponomastičnih izvajanj v službi ene ali druge narodnosti.
utrakvistične. To pa je bila posledica delovanja koroške deželne vlade, pri čemer opozarjamo samo na šolsko vladno delovanje za časa deželnega predsednika barona Heina. V začetku ustavne dobe je bil položaj drugačen; v šolskem letu 1868/69 je imela vsa pokrajina samo eno nemško šolo, tovarniško na Prevaljah; utrakvistično šolo smo imeli še v Guštanju4), slovenske pa v Št. Danijelu, v Mežici in v Kotljah. Izpremembe v nemški prid je smotreno izvrševal deželni šolski odbor, podpiran po okrajnih in krajevnih šolskih odborih, v katerih so radi svojega gmotnega položaja pridobivali na veljavi priseljenci v industrijske kraje, ki so bili zlasti v občinski politiki večjih krajev odločilni. Cilj te politike je bil, preprečiti slovensko narodno usmeritev slovensko govorečega prebivalstva in vzdržati regijonalno koroško. V ilustracijo tega delovanja koroških šolskih oblasti in v dokaz, da niso bile šolske razmere v Mežiški dolini v zadovoljstvo prebivalstva, kakor nam to poroča Wutte, omenjam borbo za poučevanje verouka na prevaljski šoli.
Tovarniška šola na Prevaljah je 'bila ustanovljena kot šola za deco uslužbencev prevaljske železarne. Ker je bilo veliko otrok slovenskega pokoljenja, se je poučeval verouk od početka šole dalje v nemščini in v slovenščini, dokler ni 21. marca 1887 okrajni šolski svet v Velikovcu slovenskega verouka na Prevaljah in na Lešah prepovedal; in to v času, ko je obiskovalo na Lešah šolo poleg deset nemških 121 slovenskih otrok, na Prevaljah pa inočna slovenska manjšina 149 otrok. Ker se kateheti Aplen, Krejči in Hutter temu ukazu niso uklonili, je prispel spor radi slovenskega verouka do vrhunca 1895, ko je šolski načelnik na Prevaljah ob asistenci dveh učiteljev konfisciral slovenske katekizme ne samo v prevaljski šoli, ampak tudi na Fari in na Lešah (Akt krškega ordinarijata Z 788/10 z dne 1. marca 1895). Spor pa s tem ni bil končan, kajti kateheti so učili verouk tudi nadalje nemško in slovensko, proti čemer je znova nastopil okrajni šolski svet s Z. 2814 ex 1902 z dne 9. januarja 1903 proti katelietu Lavrincu, opirajoč se na odlok deželnega šolskega sveta koroškega Z. 862 z dne 10. maja 1884, ki ugotavlja, »dali die Schulen zu Privali und Liescha seinerzeit von der Gewerkschaft als deutsche Schulen fiir Kinder der Werksangehorigen gegriindet und erhalten wurden«. Ustanovitveni akt prevaljske šole po ministrstvu za uk in bogočastje Z. 9967 z dne 2. julija 1856 pa pravi v točki 1. o položaju novo osnovane šole: »Die Werksschule zu Priivali wird im Sinne des § 310 und mit Riicksicht auf den § 343 der politisehen Schulver-fassung auf Grundlage der Widinungsurkunde detto 10. Juni 1856 als iiffentliche
') Razmere na utrakvistični guštanjski šoli nam opisujejo v šestdesetih letih Novice (1863, p. 331). . . Tu je bila dne 18. kimovca sv. hirmu in obenem tudi šolska preskušnja. Duhovnija guštanjska šteje 2141 dmš. Razun kakih 10 tržanov so vsi farani čisto slovenskega kolena — Stockslowenen. V cerkvi se leto in dan moli, poje in božja beseda slovenski razlaga. Pa čudi se in strmi svet! V šoli šopiri se nemška kultura. Molili smo nemški, krščanski nauk izpraševal se je nemški, le štiri vprašanjai so bile slovenske; še slahoje se je gojilo ovtalim predmetom; ne ene slovenske knjige ni bilo videti v šoli. Prepevalo se pa ni ne nemčki, ne slovenski, kajti po besedah učitelja, ki je bil zaradi petja poharan, otroci nimajo grla —- za petje!...
Izvleček iz dopisa »Šentvidskega« nam kaže razmere v uradno utrakvističnih šolali v šestdesetih letih XIX. stoletja ter nam obenem nazorno prikazuje pot, po kateri je praktično prispela polagoma utrakvistična šola do nemške. Kritika šolskih in cerkvenih jezikovnih razmer v Guštanju in na Prevaljah pu nam v istih Novicah kaže zgodnji primer nezadovoljstva s šolskimi razmerami v Mežiški dolini, nezadovoljstva, preko katerega gre Wutte na dnevni red.
Schule fiir schulfahige Jugend der Werksangehorigen bei dem Eisenwerke Pravali und dem Bergbaue Liescha erkliirt, und tritt als Filialschule von Maria See in die Kategorie und die Rechte einer offentlichen Volksschule.« Šola v Farni vasi pa je bila utrakvistična; nemška je bila prevaljska šola — prva učitelja sta bila Slovenca Franc Kupnik in Matija Koren — le v težnjah deželnega in okrajnega šolskega sveta, ki je to pozneje pri prevzemu šole iz tovarniške uprave v svojo pravno tudi dosegel. Primer protislovenskega vladnega postopanja proti slovenski šoli je s poukom verouka na prevaljskih šolah podan zadostno ter kaže tudi način, kako so postajali slovenski Korošci Nemcem prijazni in kako se je slovenskim Korošcem preprečeval razvoj od zgodovinske regijonalne miselnosti do prirodne narodnostne. Obenem pa je govor o zadovoljstvu slovenskega prebivalstva s šolskimi razmerami v Mežiški dolini zgodovinsko netočen, če upoštevamo samo slučaja šentdanijelske in strojanske šole in prevaljski boj za slovenski verouk, katerega je uradno podpiral tudi krški ordjnarijat in katerega so Slovenci podpirali tudi politično.
Da pa je koroška vlada ne samo vzdržavala koroško miselnost, temveč tudi sicer sodelovala pri ponemčevanju Mežiške doline, navajam samo primer, ki je malenkosten, a značilen. Vojaška godba slovenskega pešpolka št. 17 ni smela 1911 igrati na slovenski pustni veselici v Celovcu, pač pa je nastopila na slični veselici Siidmarke v Prevaljah. Navzlic vsemu temu pa bi moralo biti za vsakogar edino merilo za politično pripadnost zemljepisno enotne pokrajine ljudsko štetje v Heinovi dobi 1910, ki izkazuje petkratno slovensko večino, in pa volitve 1911, ko je nemški kandidat Schumy dobil samo relativno večino edino v Mežici in Črni, socijalist Sitter pa samo v Guštanju, drugače pa v vseh krajih Grafenauer, ki je zbral za sebe skoro toliko glasov kakor nasprotni socijalisti in nemški nacijonalci skupaj. Oboje dokazuje pretežno slovenstvo pokrajine napram vladno ustvarjenemu in vzdrževanemu nemštvu.
Važen dokaz za nemštvo pokrajine je Wutteju nastopanje Mežiške doline in Dravograda proti majniški deklaraciji. To nastopanje pa nima narodnostnega značaja, temveč strankarsko političnega, ko sta nemškonacijonalna in koroška socijalno-demokratska stranka nastopali proti narodni slovenski stranki kot proti nositeljici gibanja za majniško deklaracijo- Poleg tega pa je važen sodobni položaj prebivalstva; kinetski možje, ki so tvorili hrbtenico narodne stranke, so bili pod orožjem in pri deklaracijskem gibanju sploh niso prišli do besede. Obratno pa niso stali pod zastavami rudarji in uslužbenci municijske tovarne v Guštanju, ki so bili vojaštva oproščeni in so stali pod vplivom političnih oblasti, ki so vodile pod geslom nedeljivega Koroškega protideklaracijski pokret in so zlasti po šentjanškem zborovanju 7. aprila 1918 onemogočile vsako deklaracijsko gibanje. Da pa kljub temu razumemo pravilno vrednost protideklaracijskih izjav nekaterih občin in deklaracijskih izjav prebivalstva, moramo ugotoviti značaj teh izjav. Wutte navaja med drugimi tudi izjavi občin Libeliče in Mežice ter poudarja nevtralnost Prevalj. V Libcličah je podpisal protideklaracijsko izjavo komisar (ne župan) Pugelnik, nekdanji orožnik, doma iz Miilltala na Gornjem Koroškem, radi česar ne predstavlja protideklaracijska izjava libeliškc občine nič drugega kakor ugoditev težnjam politične oblasti, kar nam tudi nazorno kaže večinski nastop Libeličanov za Jugoslavijo pri plebiscitu 10. oktobra 1920. Ko navaja Wutte protideklaracijsko izjavo mežiške občine, pa zamolči 587 mežiških podpisov za deklaracijo, ko navaja nevtralnost Prevalj, zamolči zopet 1186 enakih prevaljskih podpisov. Istotako zamolči 1100 podpisov s Tolstega vrha, 169 iz Javorij, 216 iz Kotelj, 400 z Ojstrice in 687 iz Libuč, ki spadajo danes deloma tudi v Jugoslavijo. Baš deklaracijske izjave dokazujejo nevzdržnost Wutte-
jevih zaključkov, da je Mežiška dolina z Dravogradom nemško kulturno ozemlje in da je bilo prebivalstvo za nedeljivo Koroško, ker so deklaracijske izjave bile izraz ljudske volje, protideklaracijske pa delo političnih oblasti.
Enako je z novemberskimi dogodki 1918 v Mežiški dolini- Ko so bile 5. in 6. novembra 1918 na dnevnem redu v Mežiški dolini plenitve, so se obrnili Mežičani, Prevaljčani, Guštanjčani itd. po vojaško pomoč v Celovec. Celovški WehrausschuiS je pač poslal vojaško asistenco s poročnikom Leukertom v Mežico in Črno, katera kiaja je smatral iz nemškonacijonalnega vidika za najvažnejša; obenem pa je odklanjal vsako dobavo orožja ostali Mežiški dolini iz opreznosti, da ne pride orožje v roke Slovencem, ki so v tem času začeli ustanavljati narodne straže, katero je na Prevaljah vodil domačin poročnik Sušnik. Na ponovne telefonske prošnje iz najbolj ogroženega kraja, kjer je slovenska narodna straža le s težavo branila kraj pred najhujšim, je deželna vlada v Celovcu odgovarjala, da nima na razpolago vojaštva. Tedaj so Prevalje javile v Celovec, da se morajo za slučaj, če Celovec ne more pomagati, obrniti po pomoč v Maribor ali v Celje. Celovec je odgovori!, da smejo to storiti, samo, da rešijo situacijo. In na to vladno izjavo, s katero se je Celovec odpovedal svoji ingerenci nad Mežiško dolino, je odšel 6. novembra kolesar v Slovenjgradec in dalje v Celje po pomoč, s katero je prihitel 8. novembra ob 2- uri ponoči na Prevalje nadporočnik Malgaj. Malgaj je tako prišel v Mežiško dolino z izrecnim dovoljenjem koroške vlade, potem, ko ta ni mogla vzdrževati v pokrajini reda in ko je prepustila vodstvo pokrajinskih zadev krajevnim in pokrajinskim činiteljem. S tem dejstvom, katero ni bilo vezano z nobeno rezervo ali s kakim protestom, se je koroška deželna vlada tudi odrekla Mežiški dolini in Dravogradu in z naslonitvijo na Celje se je Mežiška dolina odcepila od Celovca in priključila Sloveniji, organizirani v Narodni vladi v Ljubljani. Malgaj, ki je nato prevzel oblast v celi mežiški in dravograjski pokrajini in ki je razorožil Leukerta v Mežici, je samo sledil željam domačega prebivalstva in Narodni vladi, za kar ga je opravičevala resignacija Celovca na pokrajino in od Celovca samega priznana nesposobnost in nezmožnost, vzdrževati v razburkanem ozemlju red in mir. To so torej Wuttejeva jugoslovanska novemberska nasilstva nad svolbodno voljo Mežiške doline in Dravogradom.
Vse, kar podaja Wutte v nadaljnjem o koroških bojih in o Mežiški dolini, ima namen, v celokupnem nemštvu vzbuditi simpatije za Koroško in za Korošce. Pri tem prikazuje vse slovenske in jugoslovanske koroške akcije kot teroristične, kar je mogoče samo, ko ne upošteva, da bi bile Malgajeve in Lavričeve akcije (s skupaj okoli 200 mož) nemogoče brez zaledja v miselnosti prebivalstva; nadalje ignorira Slovenski narodni svet za Koroško s predsednikom Fr. Smodejem, ki je bil 2. novembra tudi oficijelno imenovan od Narodne vlade za komisarja na Koroškem in kateri ni nikdar priznal izjave deželnega odbora koroškega z dne 26. novembra 1918, ki je sledila prvi demarkacijski liniji dne 23. novembra 1918. Ta prva demarkacijska linija pa je bila potegnjena, razen med Kožein in Vrbskim jezerom, na temelju dejanskega razpoloženja prebivalstva, kar je zopet potrdil jasno poznejši plebiscit in kar nam kaže, da so Malgajeve in Lavričeve akcije bile samo posledica jugoslovanskega razpoloženja ljudstva.
Nasproti temu ignoriranju dejanskega stanja pa opisuje Wutte delovanje koroškega deželnega zbora, torej tiste ustanove, proti kateri se je že koncem oktobra Slovenski narodni svet za Koroško izrecno zavaroval, kot izraz volje slovenskega koroškega ljudstva; v tem zboru pa so koroške Slovence predstavljali ljudje, kakor Mihor ali Lutschounig, ki niso imeli nikdar kakega slovenskega mandata. To je
Wutteju mogoče samo z njegovo koroško regijonalistično ideologijo, katero nadaljuje iz predvojnih let in katero je izpovedal že 1920 v delu Das Karntner Abstimmungs-gebiet: »Auf was es aber gegenwiirtig ankommt, ist nicht die sprachliche Zugehorig-keit, sondern vielmehr das Bekenntnis zum Karntner Volkstum« ... In v tem je jedro koroškega vprašanja. V ustavni dobi je znala koroška vlada zadrževati pri-rodni razvoj koroških Slovencev od regijonalnega do narodnega čuta in na tej podlagi se ji je posrečilo z diplomatskim ozadjem Italije tudi izvesti plebiscit v svojo korist.
H koncu moramo pokazati tudi neupravičenost stališča, ki ga zavzema Wutte do koroških bojnih dogodkov in glede katerih mu je za Rož odgovoril že svoj čas major A. Lavrič. Da dvigne simpatije za Koroško in Korošce pri vsem nemškem narodu, govori Wutte redno o jugoslovanski vojaški premoči; tako pri guštanjskih bojih pred Malgajevo smrtjo o dvakratni, pri majski ofenzivi o štirikratni v efektivni bojni črti, sicer pa o desetkratni (p. 522). V primeri z realnimi generalštabnimi objavami so njegova izvajanja pač preveč epskopesniška. Proti Steinacherjevi 2. četi Volkswehr-bataillona št. 2 in z njo združeni četi strojnic pod Maier-Raibitschem je imel Malgaj na vzhodu od Guštanja dva voda vojaštva, od katerih je eden držal pobočje na severu od Meže, drugi pa planoto nad gradičem Javornik; oba voda (skupno 40—50 mož) pa sta tvorila zadnjo stražo in nista s svojim odporom otvarjala kake bitke, temveč samo krila umik ostalih čet. Za majniško ofenzivo je jugoslovansko vojaško vodstvo pripravilo štiri polke Dravske divizije, katerim je dodelilo še 7. in 8. polk srbske vojske. Proti tem silam pa niso stali nasproti samo Korošci, temveč alpski Nemci sploh od Gradca do Dunaja in Innsbrucka tako, da koroški boji 1919 sploh nimajo značaja odpora Korošcev, temveč združenega alpskega nemštva proti slovenskim Korošcem in pozneje proti Jugoslovanom. Ta alpskonemška sila je razpolagala na Koroškem v celoti z okoli 5000 možmi vojske in z okoli 10.000 prostovoljci, poleg katerih je stalo na štajerski strani s fronto proti Mariboru še okoli tri do štiritisoč mož. Proti tem silam so nastopili pri napadu 28. maja 1919 pri lahudskem odredu štirje bataljoni (en bataljon s 400—500 možmi), pri koroškem šest in pol, pri jezerskem sedem, pri ljubeljskem en bataljon in pri jeseniškem odredu dve četi. Torej v celoti 19 bataljonov, ali okoli največ 10000 mož, katerim je stalo nasproti enako število alpskih Nemcev, glede katerih pa mora Wutte sam (p. 523) priznati: »Der Kampfwert der im letzten Augenblick formierten Heimwehrabteilungen war trotz besten Widens der einzelnen itn ganzen gering.« To in kvaliteta jugoslovanskega vodstva je povzročilo vojaški polom alpskih Nemcev in ne jugoslovanska vojaška premoč, proti kateri bi se zamogla v težavnem terenu Olševe, Plesivca ali Košenjaka strumna vojska držati tudi pred premočnim nasprotnikom.
Poglavje o diplomatskih borbah v Parizu za Koroško prinaša splošni potek koroškega vprašanja v Parizu in je za nas važno radi avstrijskega predloga mirovni konferenci dne 6. avgusta 1919, po katerem se Mežiška in Dravska dolina z Mariborom vključijo v plebiscitno ozemlje. V tem predlogu pa ne vzdržuje avstrijska delegacija stare koroške deželne meje, temveč se umakne na sever na črto Peca-Jankovec-Naverški vrh-Selovcc. S tem predlogom, ko je avstrijska delegacija prepustila Jugoslaviji Črno in ozemlje Plešivca, je sama izpodbila načelo zemljepisne pripadnosti tega ozemlja h Koroški, otbenem pa z izločitvijo popolnoma slovenske gornje Mežiške doline, Podkraja in Kotelj prikrojila dolinsko plebiscitno ozemlje tako, da bi odločali industrijski kraji Guštanj, Prevalje, Lcše in Mežica medtem ko bi najzavednejši slovenski kraji bili s pripadnostjo Jugoslaviji od predlaganega plebiscita izločeni. Ta predlog avstrijske delegacije v Parizu jc sam na sebi dokaz
proti narodnostni pripadnosti Mežiške doline Avstriji, katero zagovarja sedaj ponovno v propagandne svrhe pred Nemci isti Wutte, ki je bil tudi avtor omenjenega avstrijskega predloga z dne 6. avgusta 1919.
Dva cilja je imel Wutte s svojo brošuro pred očmi: Pokazati Nemcem, da Jugoslavija iz zemljepisnih, zgodovinskih, etnografskih in narodnostnih razlogov nima pravice do Mežiške doline in do Dravograda, pokazati Nemcem, da na celotnem Koroškem Slovencev ni, temveč, da so to zavestno sami Korošci, da pa je obratno slučaj s koroškimi Nemci, in končno prikazati pred vsem nemškim svetom Korošce kot nemške junake, ki edini niso klonili v času nemške vojaške katastrofe po letu 1918 in kot predhodnike današnjega nemškega preporoda. Ustavili smo se pri njegovih izvajanjih nekoliko dalje, da pokažemo, da ima Jugoslavija iz zemljepisnih, zgodovinskih in narodnopolitičnih razlogov polno pravo do posesti Mežiške doline in Dravograda; da so nadalje koroški prevratni dogodki posledica slovenskega koroškega narodnopolitičnega hotenja in ne samo nemškega; da so koroški prevratni boji proti Slovencem in Jugoslovanom ne samo boji koroškega, temveč celokupnega alpskega nemštva. Pri tem nismo izčrpali gradiva ter smo se izogibali tudi vsega, kar bi se moglo nanašati izven Mežiške doline na prevratne dogodke v Koroški kotlini in v štajerskem Podravju- Opozoriti pa moramo na koncu naših izvajanj še na programatične Wuttejeve besede v isti reviji Volk und Reich 1930, p. 576—583, kjer ocenjuje pomen plebiscita 10. oktobra z besedami: »Der Kampf urn die Zone I war entschieden, die Karawankengrenze fiir Karnten, Osterreich und ein ktinftiges GroBdeutschlaud behauptet.« Radi teh besed zadobi jugoslovanska posest Mežiške doline še svoj posebni pomen, zlasti, ker navedene Wuttejeve besede jasno izpričujejo, da je bilo avstrijsko stališče pri plebiscitu in pri vprašanju Mežiške doline ter Dravograda nemško in ne koroško.
Slovstvo.
Prof. Jan Sedivy, Oris zgodovine Jugoslovanov. Mohorjeva knjižnica, 73. Celje 1935. 330 str.
Med ročniki, ki imajo namen poglobiti znanje o politični zgodovini Jugoslovanov od najstarejših časov do ustanovitve skupne kraljevine, bo zavzemala Sedivyjeva knjiga važno mesto. Zdi se mi, kakor da bi hotel pisec vdihniti ogrodju Kranjčevega »Pregleda zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev« življenja ter predočiti v strnjeni, a zaokroženi obliki 190 poglavij vemo sliko vsega, kar vemo zanesljivega o posameznih dobah in vprašanjih naše narodne zgodovine. Posebna prednost knjige je, da so uporabljene najnovejše ugotovitve zgodovinske vede, na pr. palcolitsko najdišče v Njivici pri Radečah (str. 7), naravna smrt Dmitra Zvonimira (str. 69), izvor Turjačanov iz rodu nesvobodnih ministerial, »v (str. 109), leto smrti Št. Nemanje (str. 146) i. dr. Le prepisne napake so na pr. str. 201 Wiirttemberg namesto Wittenberg ali str. 214 dvakratna omemba koprivniške kapetanijc. Posledica skrbnega izdelovanja posameznih poglavij jc, da se ponekod dejstva bolj pogosto ponavljajo, kakor bi bilo potrebno, na pr. str. 150 in 153 Dimitrij Homatian, str. 162 in 164 odstop mesta Cimpo ob Dardanelah, str. 185 in 186 dubrovniški davek Turkom in dr. S posebno ljubeznijo jc obdelana snov o slovanskih blagovcstnikih sv. Cirilu in Metodu ter vprašanje slovanskega bogoslužja. Ta poglavja dokazujejo odlično poznavanje snovi. Posebno posrečeno je tudi poglavje o življenju južnih Slovanov pod Turki (str. 218—220).
Morda bi kazalo nekoliko več prostora posvetiti zgodovini vojvodinskih Srbov ter Bosne in Hercegovine v 19. stoletju, toda s tem bi narastel obseg knjige.
Poglavja je razporedil pisec po 5 doba h. To porazdelitev pa bi moral v uvodu vsaj na kratko utemeljiti. Kljub razkosanju snovi v poglavja ne sme popolnoma odpasti stremljenje po preglednosti, po sintezi. Zato pa začne pestra slika oseb in dogodkov moriti bravca in neizbežen je vtis, da razporeja poglavja le neka zunanja mehanska sila, ki pazi na to, da ne zaostane eno izmed poglavij, ki bi še tangiralo dotično časovno dobo, ne čutimo pa duha, i d e j - v o d n i c, ki bi vsako izmed dob povezale v neko višjo celoto, dasi jih ne bi bilo težko najti na pr. o kulturni dedščini, ki so jo nastopili naši pradedje ob naselitvi, o slabostih njihove organizacije, O vsestranskem pomenu pokristjanjevanja, o vlogi jugoslovanskih dežel kot prehodnega ozemlja ob svetovnozgodovinskih gibanjih (križarskih in drugih vojnah), o usodnem posnemanju zahodnoevropskih in bizantinskih družabnih razmer ter o vrnitvi k prvobitnemu načinu življenja pod Turki itd.
Poglavja o kulturni zgodovini so pa vobče vprašanja zase. Kulturnozgodovinskega razvoja pisec ni imel namena dati. Za to bi bila potrebna posebna knjiga, ki naj bi jo izdala čimprej »Družba sv. Mohorja«. Prof. Sedivy je sestavil le statično sliko kulture dotične dobe, kakor jo je posnel iz dosedaj obstoječih del, ki so pa v tem pogledu precej skromna (F. Šišič, M. Kos). Opozoril bi le na nekatere trditve, s katerimi se ne strinjam. Ne gre trditi, da je izšel 1. 1354. Dušanov zakonik v popravljeni in dopolnjeni izdaji (str. 163, pravilno pa str. 198), nepravilno je mnenje, da so imela romanska mesta ob jadranskem primorju zelo malo ozemlja, saj je pri vseh vidno stremljenje po razširjenju ozemlja izven mestnega obzidja; za Kotor prim. A. Solovjev, Grbaljska župa i Grbaljski statut v »Godišnjici Nikole Cupiča«, knj. XL, 1931, 6 si. Srbski rudarji po mojem mnenju niso bili le Saši, marveč Nemci vobče; prim, o tem Gr. Čreinošnik, Razvoj srpskog novčarstva do kr. Milutina, Posebna izdanja Srp. kr. akademije CI (43), Beograd 1933. Srbskih socialnih prilik na tako tesno odmerjenem prostoru ni mogoče prikazati tako, da hi bili vsi pojmi jasni (str. 189); opozoril bi na mojstrsko sintezo prof. N. Radojčiča, Društveno i državno uredenje Srbije u doba Nemanjiča, Letopis Matice Srpske, knj. 311, 1—12.
Da bi postala Sedivyjeva tako bogata slika politične zgodovine Jugoslovanov bolj živa, bi želel njegovemu »Orisu« vsaj par skromnih historičnih zemljevidov. Res še nimamo niti enega dobrega zgodovinskega atlasa za narodno zgodovino, še manj stenskega zemljevida za srednjeveško zgodovino naše kraljevine, toda ravno zato bi bili mali zemljevidi za knjigo potrebni, ker želi biti, po piščevem uvodu sklepajoč, pripomoček za višji študij.
Iz pripomb je razvidno, da je Sedivyjeva knjiga v celoti uspela. Služila bo dobro vsem onim, ki želijo poglobiti svoje dosedanje splošno znanje narodne zgodovine Jugoslovanov.	i*. j ,>
Dr. Jos. /. o n t a r.
Bajko Ložar, 1'redzgodovina Slovenije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklenburg.
GMD za Slov. XV., 1934, str. 5—91. (Tudi separatni odtis.)
Lansko leto je bila na dražbi v Newyorkiu prodana bogata arheološka predzgodovinska kolekcija, ki jo je zbrala vnela ljubiteljica starin vojvodinja 1'aul Friedrich Mecklcnburška, roj. kneginja Windischgratz. Gradivo, ki ga je vojvodinja pretežno sama izkopala, bc nanaša v veliki meri na predzgodovino naših slovenskih, zlasti kranjskih krajev. Njena pridobitev za naše muzealne zavode bi bila ogromnega pomena za domače arheološko znanstveno delo. A da«i so dediči pokojne vojvodinje zbirko ponudili državi v nakup, vendar ni bilo mogoče dobiti gmotnih sredstev, ki bi nam zbirko ohranila doma. Znanstveno prepomemhno gradivo je zato zadela ista usoda, kot preti v naših dneh mikološki kolekciji, ki jo je volil ljubljanski univerzi prof. Schmorauzer — šlo je v tujino. Za ljubljanski muzej se je posrečilo
oteti po uvidevnosti sedanje lastnice vojvodinje Marije Antoinette le manjši del izkopin, ki so jih odbrali iz celotne zbirke J. Mal, B. Saria in R. Ložar.
To gradivo služi za temelj tej razpravi, v kateri skuša avtor na osnovi formalne analize materiala osvetliti več nejasnih točk naše predzgodovine, zavedajoč se, da mora ob fragmetarnem izboru, ki je v posesti ljubljanskega muzeja, pustiti marsikatero vprašanje nerešeno, le načeto ali zgolj nakazano.
Vso obsežno razpravo je pisec razdelil v tri dele: v uvodu obravnava zgodovino in usodo te mecklenburške zbirke; v seznamu odbranih predmetov našteva po najdiščih izkopano gradivo, v sklepu pa, ki obsega pretežni in bistveni del razprave (str. 31—85), govori o snovi, nalogi in metodi, o poedinih najdiščih in o zgodovinskih problemih, ki jih gradivo postavlja. Na koncu je razpravi priključen še pregleden nemški izvleček. Teoretična dognanja ponazoril]ejo dobre reprodukcije obravnavanega materiala.
Na osnovi stilne analize razdeli avtor celotno gradivo kronološko v dve skupini: izkopine z Magdalenske gore pri Šmarju, (iz Št. Vida pri Stični, Vač in drugih manj pomembnih najdišč) pripadajo pretežno kasnejši hallstattski periodi, dočim nosijo najdbe iz Vinice (v Beli Krajini) znake latenskega obdobja.
Na Magdalenski gori je bilo odkritih 10 gomil (tumulov; Vače nasprotno poznajo lc plane grobove), grobov pa, skeletnih in pepelnik, je bilo odkopanih 355. Poleg Vač j? Magdalenska gora naše najvažnejše najdišče hallstattske dobe. Najdbe pripadajo večinoma mlajši hallstattski periodi, ki odgovarja (po Vodniku po zbirkah Nar. muzeja) stopnji Vače II., le v manjši meri tudi latenskemu obdobju. Pri kronološki oblikovni analizi je avtorju služila kot vodilni tip oprema opasačev: njihove spone in okovi se mu zde stilno in časovno važni zato, ker njihova klasična razvojna doba spada ravno v hallstattsko periodo, čeprav Ehertov Reallexikon der Vorgeschichte obravnava te predmete le izključno v nordijskih skupinah. Okovi in spone nastopajo v rombskih (in romboidnih), pravokotnih in trikotnih oblikah. — Romhsko obliko spon izvaja Ložar, sicer radi nezadostnega gradiva, ki z njim razpolaiga v Ljubljani, še ne dokončno veljavno, iz starejše tako imenovane niokronoške spone, (najdbe na Ostrožniku pri Mokronogu, s podolžno podlago, dvema paralelnima prečkama in s kavljem na koncu podlage), ki jo je smatrati za spccificum slovenske stopnje žarastih grobov. V nasprotju s Hoernesom, ki slavi romhske 6pone v dobo od 600--400, prevzema Ložar Reincckejevo datiranje, ki jih stavi v čas okoli 1. 800. — Zelo pogoste so spone pravokotne oblike, ki jc značilna za vzhodnoalpsko hallstattsko kulturno območje. Spadajo v 7. stoletje. — Trikotna forma spon je najmlajša. Na Magdalenski gori so te spone bogato zastopane. Po stilni primerjavi s sorodnim švicarskim in etrurskim gradivom jih avtor smatra za prcdkeltske, Deli jih v dve skupini: spone s pravilnimi geometričnimi predrtinami so starejše, z nepravilnimi mlajše, prrdhodne znanilke že latenskega obdobja.
Keramika z Magdalenske gore, ki tvori v našem izboru edina zaokroženo celoto, pripada dvema tipološkima skupinama: južnovzhodnoalpski grupi z dokaj avtohtonimi oblikami in zapadni skupini, ki ima svoje stilne sorodnike v keramičnem materialu iz Sv. Lucije in Estc. — Svojevrsten, od ostalega gradiva z Magdalenske gore povsem različen material vsebuje grob IV, 43 (ploska sekira, gumbasti diski, osti puščic i. dr.), ki ga Ložar analogno »ličnemu italijanskemu in češkemu gradivu, naslanjajoč se na Rcineckcja, stavi z dokajšnjo verjetnostjo v 7. stoletje (kol spodnjo časovno mejo).
Ob izkopinah iz latčnske dohe, ki jih vsebuje mecklenburška zbirka z Magdalenske gore, ki pa v ljubljanskem izboru niso zastopane, se poraja avtorju vprašanje, kaj jc bilo na Magdalenski gori z dobo od konca hallstattske periode (500) do začetka srednje latčnske stopnje (300). Predmete te prehodne dobe bi bilo treba podvreči strogi oblikovni analizi, ki bi nam morda pokazala organične prehode kultur tudi tam, kjer jih doslej nismo poznali.
Ko usahne in zatone kultura Magdalenske gore, se pojavi novo kulturno središče
v Vinici. Izkopano viniško gradivo mecklenburške zbirke razpada v tri dele: najdbe iz dveh tuinulov, izkopine iz nekropole planih grobov in rimske najdbe iz Podklanca, ter spada v glavnem — izvzemši obe mlajši hallstattski gomili in podklanske rimske najdbe — v II. latensko obdobje. Viniške najdbe so sorodne gradivu, izkopanemu v Sanskem mostu, Jeserinah in drugih hrvatskih najdiščih, za katero je po Reineckeju značilen »irrefiihrendes Nebeneinander« stilnih prvin hallstattskega in latinskega obdobja. Temeljita analiza oblik, ki hi uredila to zmedo, je radi gradiva, nahajajočega se pretežno v inozemstvu in njegove nezadostne publikacije, zelo otežkočena. — Značilna je za viniško kulturo navezanost na konservativno tradicijo, ki je dopuščala le postopno keltizacijo starih ilirskih oblik, kakor se je tudi keltstvo pri nas med tedanjim flirstvom le počasi širilo in uveljavljalo. Snovno razpada viniški material v fibule (mlajše hallstattske, zgodnje, srednje in pozne latenske periode), zapestnice in obeske (poleg še nekaterih drugih manj pomembnih predmetov). Izmed fibul, ki jih je največ, so značilne naočarke — avtor jih slavi v zgodnjo latčnsko dobo —, še značilnejše in v Vinici zelo pogoste pa so rogljaste fibule, ki so se razvile iz polkrožno-čolnaste fibule hallstattske periode. Posebna zvrst teh rogljastih fibul so tako zvane fibule z masko (antropomorfne f.), doslej izpričane samo zii Vinico, ki jih avtor po spretni in obsežni oblikovni analizi, ob kritični presoji analognega arheološkega gradiva in temeljitem razboru tipičnih lastnosti hallstattskega in latenskega sloga stavi skupno z rogljasto fibulo v 5. in 4. stoletje. — Vzporedno s tem zgodnjim latčnskim materialom pa nastopajo v Vinici vse do srednje latenske periode mnoge fibulne oblike hallstattskega obdobja, ki kažejo konservativno rast in postopno odmiranje hallstattske tradicije. — Lepo je razviden stilni razvoj iz starih form pri nekaterih fibulah srednje latenske periode, tako pri plosko ali romhsko locnjasti fibuli, ki izhaja (po avtorjevem mnenju) iz plitke čolnaste fibule. — Fibul pozne latenske dobe premore ljubljanski izbor le troje. Ložar izvaja njihove značilne ščitke na locnjih iz zapestnic z nabreklimi vozli hallstattskega obdobja. — Mecklenburška zbirka ljubljanskega muzeja vsebuje tudi troje obeskov, ki jih doslej slovensko predzgodovinsko gradivo ni poznalo. So to obesile ploščice z verižicami, profili konjskih glav in drugimi naveski. Na osnovi reprodukcij v katalogu, ki je izšel za newyorško avkcijo pod uredništvom kustosa duhlinskega narodnega muzeja Adolfa Malira in za katerega je prispeval članek tudi H. Saria (Najdbe z Vač v mccklenhurški zbirki), razdeli Ložar obeske stilno in kronološko v sedem skupin. Pri obravnavanju teh značilnih produktov keltske umetne obrti poda pisec tudi v pregledni obliki razvoj okrasja na verižicah od hallstattskih do latenskih tipov.
Končno se dotika avtor še nekaterih zgodovinskih vprašanj, na katera je naletel v teku razprave. Keltska kultura na Magdalcnski gori in v Vinici neha z drugo latensko dobo; vendar pa pod površjem rimske kolonizacije živi v naših krajih naprej. Kot zadnji odraz keltskega kulturnega živija- smatra pisec Neviodunum, ki nadaljuje kulturno tradicijo keltskih središč (Vinice, Šmarjctc, Mokronoga i. dr.) in nudi naši zgodnjeriinski arheologiji mnogo važnih problemskih nalog. — Za nosilce viniške kulture smatra avtor Japode. V tej tezi ga potrjuje primerjanje materiala s hrvatskimi japodskiini izkopinami, ki imajo mnogo »ličnosti z viniškim gradivom. Na koncu obravnava tudi vprašanje Metula, ki ga Schinid, kakor znano, stavi v Šmihel pri Postojni, in drugih japodskih naselbin na Kranjskem. Na osnovi analize materiala meeklenhurške zbirke zavzame avtor napram Schmidovi podmeni negativno stališče, ne da bi hotel sam to vprašanje dokončno rešiti.
Ako na koncu premotrimo Ložarjevo delo, moramo ugotoviti, da je pisec v mnogočem pokazal našemu predzgodovinskeinu znanstvenemu delu nove smernice, nakazal mnogo problemov in jih dokaj tudi sam poskušal rešiti: v koliko pravilno, bodo pokazala nadaljnja raziskovanja.
Jože Košar.
Saria Balduin: Positivmodelle romischer Ollampen aus Poetovio. (Germania 1935, str. 27—32.)
V razpravi obravnava prof. Saria tri lončene modele rimsikih oljenic, ki so jih našli 1897 na Zgornjem Bregu pri Ptuju; predmeti se nahajajo v ptujskem muzeju med ostalim bogatim rimskim svetilniškim materialom ter izvirajo iz še strnjenega območja nekdanjega Poetovija in ne iz nekropol. Točni podatki glede najdišča manjkajo. Na oko so ti modeli kaj slični svetiljkam z označeno izdelovalnico (Firmalampen); pri podrobnem pregledu in po detajlnem opisu predmetov pa pride avtor do zaključka, da so to le pozitivni pramodeli, ki so pri svetilniški lončarski produkciji služili za izdelavo negativnih form. Med dosedanjimi izkopinami so dokaj redki, ker so pri izdelavi oljenic mogle služiti za modele tudi dobro in ostro oblikovane svetiljke same.
Za ptujske svetilniške modele je značilno, da niso masivni, ampak izvotleni, z večjo in manjšo duplino, z vdolbinami za stenj in vlivanje olja ter s preluknjanim dnom, dočim so vsi ostali, doslej znani predmeti te vrste (iz Akvinka, Mainza, Nieda, Westheima pri Augsburgu in Ephesa — model oljenice iz epheškega Serapeja je v tej razpravi prvič publiciran in opisan —) brez izjeme masivni, s samo nalahno in slabo naznačenimi odprtinami za stenj in vlivanje olja. Kompliciranejša konstrukcija ptujskih modelov bi naj po avtorjevem mnenju preprečila pri žganju premočno zveriženje in zgrbljenje gline. Preluknjano dno, ki jasno kaže, da gre za modele in ne uporabljane svetiljke, pa je morebiti služilo za pritrditev tvorniške znamke.
Rimsko svetilniško fabrikacijo je s tehnične strani obdelal F. Fremersdorf (Rbmische Bildlampcn, Das Bcleuchtuiigsgeriit in romischer Zeit), ki predvideva kompliciran in za-hoiuotan produkcijski postopek, postavljajoč med pozitivne in negativne modele še neke vmesne forme. To njegovo nadziranje prof. Saria na osnovi najdb iz Aquinka in Poetovija upravičeno odklanja. — Na koncu omeni avtor obe poctovijski lončarski delavnici: na levem bregu Drave, za bolnico ležečo, 1920 odkrito lončarsko pečnico brez vseh drugih lončenih najdb in drugo, nekaj let pred vojno na desnem bregu Drave, v Spodnji Hajdini odkopauo peč. V strokovni literaturi sta tu prvič omenjeni.
Razprava je kratek in temeljit prispevek iz tega detajlnega področja klasične arheologije.	J. Košar.
Slovenska krajinu. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja. Uredil Vilko Novak. Beltinci 1935. Tiskala Mariborska tiskarna. Opremil ing. arli. M. Černigoj. Založil konzorcij (V. Novak). Str. 133 + XIII prilog + topografska karta Slov. krajine.
Ko si je Jugoslavija po hudih diplomatskih borbah I. 1919. pridružila Prekmurje, nam je bila ta periferna dežela najmanj poznano slovensko ozemlje. Kajti na podlagi dotedanjih spisov in kratkih poročil redkih slovenskih informatorjev smo sicer nekaj vedeli o prosvetnih in narodnih razmerah oudotiiih Slovencev, a sama zemlja nam je bila neznana, ker nismo iz te borne, površne in često polemične literature o Prekmuroih mogli izvedeti ničesar. A še dolgo po 1. 1919. smo poznali to deželo skrajno slabo. Tako 1. 1923. še ne poznamo pravega imena njenega najvažnejšega potoka (glej Melikovo Jugoslavijo v zbirki »Pota in cilji« in istega avtorja srednješolski učbenik o naši državi) in deset let kasneje še ne vemo za najvišji vrh Prckmurja (glej Maučecovo studijo »Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju«, GV 1933). Ako potem tujina za Slovensko krajino vobče uc ve in jo u. pr. identificira s Slovenische Landschaft (glej letošnjo Slavische Rundschau, str. 422), potem ji tega ne smemo tako zelo zameriti. Šele v zadnjem času smo se nekam zgenili. V Prekmurje so pričeli prihajati naši umetniki, literati in znanstveniki in tako smo dobili o tej pokrajini prve temeljile študije, ki so se ob marljivem sodelovanju mladih prekmurskih kulturnih delavcev razveseljivo množile. Končno je bil napovedan tudi pri-
oujoči Zbornik Slovenske krajine, ki smo se ga odkrito veselili. Toda naše pričakovanje, da bo knjiga obsegala deloma sintetične študije na podlagi dosedanje literature in deloma povsem samostojne sestavke, ki bi pokrajino osvetlili v povsem novi luči, se žal ni izpolnilo. Škoda tudi, da sta med sotrudniki samo dva domačina, čeprav so ostali sodelavci v splošnem naši najboljši poznavalci Prekmurja. Poglejmo si zdaj vsebino!
Uvodno studijo »Geografski pregled Slovenske krajine« je napisal v prijetnem strnjenem slogu Svetozar 11 e š i č večinoma na podlagi dosedanjih razprav Baša, Maučeca in Melika. Tu povzema po Maučecu tudi netočno omejitev Goričkega, ki naj bi segalo na jugovzhodu prav do Lendave. Toda narod omejuje Goričko le na črti Cankova—Dobrovnik. To je tudi v skladu z geomorfološkimi razmerami, kajti od Lendave proti Dobrovniku se širi popolna ravnina, ki se v razdalji 10 km dvigne komaj za 10 m, ne pa da bi tu prešla pokrajina najprej v 20—40 m visoko teraso, kot tudi za ta sektor predvideva Ilešič. Zelo dobro so podane gospodarske razmere, le da navaja avtor povprečno vsaj petkrat premajhno gozdno površje v ravnini (po njem le 1—2°/o ravninskega ozemlja). Tem manj točen pa je pri obravnavanju delikatnih narodnostnih razmer. Tu n. pr. navaja kot povsem madžarska kraja Dolnji Lakoš in Dobrovnik, čeprav sta že po prvem našem ljudskem štetju izkazovala okoli 10%) Slovencev. Sicer pa to štetje sploh ni več izraz sedanjega stanja, ker so se zlasti zaradi močne kolonizacije naših dobrovoljcev in primorskih emigrantov, ki jo sicer avtor nekje omenja, narodnostne razmere v nekaterih krajih zelo bistveno spremenile (n. pr. v Petišovcih in Pincah). Naslednji dve razpravi ne vsebujeta nič novega. Kajti prva, »O prekmurskih Slovencih« (A. Pavel) je le urednikov slovenski prevod iz madžarščine, M. Kosa »P anonska Krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madžarov« pa je le izvleček iz njegove Zgodovine Slovencev. Tem pomembnejša je zato F. Stele t a »Umetnost v Slovenski kra-j i n i«, kjer nam avtor sijajno prikazuje ves razvoj ondotnega umetniškega ustvarjanja od 9. stoletja do današnjih dni. To studijo, ki je brez dvoma najboljša v zborniku, ponazoruje kar 22 večinoma dobro reproduciranih in deloma doslej še neobjavljenih slik, ki so na posebnih prilogah na koncu knjige. Želeli bi si le zlasti pri novo objavljenih slikah navedena imena avtorjev dotičnih fotografij, kot je to v znanstvenih publikacijah splošna navada. Urednika V. Novaka »Slovstveno delo Slovenske krajine« in »K u 1-turni stiki do o s v o b o j e n j a« sta sicer krajši, a tehtni in lepo zaokroženi raz-pravici, ki vsekakor nujno spadata semkaj. Vsekakor preobširen pa je naš prvobojevnik za osvoboditev Prekmurja M. S 1 a v i č, katerega sestavka »Narodnost in osvoboditev P r e k m u r c e v« in »Prekmurske meje v diplomaciji« obsegata skoraj polovico knjige. To ni bilo potrebno, ker je avtor večinoma v«e, kar tu omenja, objavil že drugod. Sklepno studijo, »Narodopisni položaj Slovenske krajine«, je prispeval F r. B a š, ki opisuje oudotne ljudi iu pokrajino na podlagi osebnih opazovanj. Sicer je zato morda kaka njegova trditev malce preveč subjektivna, vendar navaja mnoge zelo tehtne momente, opozarjajoč zlasti na odnos pokrajine do ljudi. Zelo zanimiva je njegova primerjava med miselnostjo Prekmurca in Prleka.
Prav potrebno delo je opravil V. Novak, da je zbral bibliografijo o Slovenski krajini, ki jo je glede na obravnavano snov razdelil na deset poglavij. Toda s tem trpi preglednost in bi bil boljši kar abecedni red avtorjev lire« kosanja na poglavja, kajti vsa bibliografija obsega itak komaj eno tiskovno polo. Tudi ni bibliografija popolna. Predvsem manjkajo splošne študije o Ogrski, ki ohruvnavujo tudi naše ozemlje (prim. Gyula 1'rinz, Die Siedlungsfonnen Ungurns, Ungur. Jahrb. IV. 1924). Sklepna topografska karta Slovenske krajine (risal M. Wcrk) je dosti nazorna. Bistveni napaki sta pa lokalizaeiji Havenskega, ki se tu razlega še severno od Cankovc, iu vasi Kota, ki je tu preveč na zahodu. Karta je tudi brez merila.
Ne zadovoljuje nas zbornik predvsem zato, ker nudi tako malo novega, da se zdi, kot da smo o Slovenski krajini že skoraj vse povedali in nimamo več ničesar dodati. Tudi ne najdemo v knjigi niti ene geografske slike in niti ene ilustracije, ki bi se nanašala na ondotno slovstveno zgodovino. Kljub temu zavzema zbornik v naši književni produkciji važno mesto. Predvsem je to redek primer organizacije znanstvenega dela v majbni pokrajini. Zato je treba to urednikovo zamisel in zaslugo tembolj podčrtati. Samo da bi našel posnemovalcev in bi kmalu dobili vsaj podobne zbornike Slovenskih goric, Mežiške doline,
Bele Krajine in drugih perifernih pokrajin slovenske zemlje!	r, o
K. S a v n i k.
Slovenska krajina. (Pojasnilo urednika.)
O Slovenski krajini je bilo pred osvobojenjem in po njem napisanega dokaj dobrega. Vendar pa je bilo vse to težko dostopno tistemu, ki ne posveča stalno svoje pozornosti študiju te zemlje. Prav radi raztresenosti prispevkov po listih in knjigah pa je Slovenska krajina malo poznana svojim prebivalcem, še bolj pa vsem ostalim. Zato je bilo nujno, podati zaokrožen pregled vsega, kar o tej krajini danes vemo in kar moramo vedeti, pri čemer se ni bilo mogoče izogniti ponavljanju že deloma objavljenih dejstev. To je bil informativni namen zbornika.
V zadnjem času se oživlja znanstveno preiskavanje Slovenske krajine. V zvezi s tem je bil drugi namen zbornika, da bi s pregledom dosedanjih ugotovitev in z bibliografijo postavil mejnik med izvršenim delom in podrobnim delom bodočnosti, za katero naj bi našli v zborniku pobudo mnogi delavci.
Taka je bila idealna zamisel, ki jo je dopolnjevala tudi želja, naj bi knjiga lepo pokazala Slovensko krajino tudi v sliki. Toda razmere, v katerih je knjiga nastajala, so dovolile samo smotrno ilustracijo ene razprave. Vse posnetke je dal na razpolago dr. Fr. Stele, razen št. 12. (foto dr. V. Bohinec) in št. 13. (foto Fr. Bajlec).
Izid knjige jc omogočilo veliko razumevanje nekaterih ljudi, tako so se n. pr. avtorji odrekli honorarju, kar je danes med nami edinstveno in dopolnjuje začudenje poznavalcev razmer in nastanka knjige, kako je delo sploh moglo iziti.
Naj le besede, namenjene prvotno za predgovor knjigi, služijo v pojasnilo, obenem pa v zahvalo tistim, ki so delo omogočili.
Vi 1 k o Novak.
Anton Slodnjak: Pregled slovenskega slovstvu. Akademska založba. Ljubljana 1931. Str. 543.
Ta poskus prepotrebnega priročnika naše slovstvene zgodovine jc pisan v obliki poglavij o gibanjih in osebnostih našega slovstva. Pisateljeva ljubezen in zanos oživljata tudi manj vabljiva poglavja in skušata najti nove presoje obdobij in osebnosti, kar je |>onekod uspelo. Isto stremljenje pa je zavedlo pisatelja v slabosti: v polemiko, protislovja, nejasnost, stvarno in oblikovno površnost. Slodnjak ni nameraval orisati lc razvoja in vrednosti slovenske besedne umetnosti, marveč je hotel pokazati življenje slovenskega duha v besedi. 7.ato se v nemajhni meri ozira tudi na nepesniške literarne delavce in prav taki so v glavnem zastopniki obrobnih slovenskih pokrajin. V poglavju »Novi znaki narodnega preporoda« omenja prve zastopnike Korošcev, Štajercev in Prekmurcev (str. 35—36) v 18. stol. Poglavje »Preporod obrobnih slovenskih |H»krajin« (str. 53 —57) opisuje predvsem jezikoslovno in pesniško delo štajerske in koroške skupine, ki ju je vodil Primic. Štajerci in Korošci so se zlusli udejstvovali v ilirskem gibanju, kar prikazuje Slodnjak po nepotrebnem v dveh poglavjih (Val »slovenskega« ilirstva). V teh poglavjih in v naslednjem poglavju *A. Slomšek in njegov prosvetiteljski krožek« je podrobno opisano prizadevanje vseh, ki
so se trudili za slovensko besedo pred ustalitvijo enotnega knjižnega jezika in razvojem leposlovne tvornosti.
ČZN hoče opozoriti le na tista mesta v knjigi, ki govore o slovstvenem delu obrobnih okolišev: prekmurskega, koroškega in štajerskega.
Kakor je Slodnjak podrobno prikazal delo tudi manj pomembnih štajerskih pisateljev starejše dobe, tako je zanemaril književno delo prekmurskih pisateljev. Omenja le Temlina, Severja, Štefana Kiizmiča (str. 35—36), vse ostalo delo pa odpravi s stavkom: »Prekmurci so dobili sedaj Kiizmičev Nouvi zakon (1818. 1.) ter več katekizmov, molitveni-kov, abecednikov in tako imenovano malo biblijo« (str. 54). Četudi je v Opomuji popravil, da gre za »zakon (1817. 1.) v drugi izdaji«, vendar določitev »sedaj« ne more družiti vseli omenjenih del, med katerimi sta n. pr. katekizem in abecednik izšla že 1780. Tudi ne vemo, kdo so bili na Prekmurskem možje, »ki so zlagali pobožne pesmi ter jih širili od župnišča do župnišča in slednjič tudi med ljudstvo« (str. 53). V Letopisu (str. 484) stoji sicer ime Mikloš Kiizmič, toda v besedilu tega prvega in najvažnejšega katoliškega pisatelja Slodnjak niti ne omenja, seve tudi ne vsaj Košiča, Kardoša i. dr. Če navaja S. taka imena, kakor n. pr. na str. 140, tedaj bi ne smel prezreti položaja prekmurskega okoliša in pomena njegovih pisateljev. Če bi vpošteval dosedanja dognanja, ne hi mogel zakriviti take površnosti — in če je pomaknil preporod v 16. stol., naj hi ga tu raztegnil do srede 19. stol.'.
Koroško zastopa Gutsman v 18. stol., med ljudskimi pevci je omenjen Andreaš, (ločini je značilnega Imkovuika Schustcrja-Drahosnjaka Slodnjak prezrl, kar je spričo mnogih navedenih malenkosti neupravičeno. Da je Slomšek »vzrascl« iz celovškega slovstvenega krožka, je netočno. Nič določnega si ne moremo misliti pri zadnjem koroškem predstavniku Janežiču, da sc je z njegovo »delavnostjo takorekoč izčrpala slovstvena aktivnost slovenskih obrobnih skupin« (str. 188).
Štajersko pokrajinsko književnost je pisatelj obdelal zelo natančno, v primeri z ostalimi pokrajinami še prepodrobno in navdušeno. Tako imenuje preporoditelje na str. 53 »rapsodiste«, našteva jih brez utemeljenega reda in stavi Cvetka časovno pred Primca. Odstavek o Šmigocu in Zelenku (str. 54) je stilistično neroden. Pri abecednem boju na str. 63 je S. pozabil zapisati, da sc »53. številka« nanaša na lllyrisches Blatt. — Prva osebnost te pokrajine je Vraz, ki ga skuša S. razložili tudi s teorijo o panonskem člo-Vbikem tipu, kar je neprepričevalno iu tu ni ua mestu. Isto ponavlja S. pri Slomšku (str. 135). Navedbe iz Kočevarjcvih pisem (str. 103, 105—106) bi prav tako lahko izostale. Preveč sc je razgovoril S. o Davorinu '1'rstenjaku, ki mu je prisodil prav toliko prostora, kot n. pr. Mešku. Bilo hi dovolj, če bi ga označil podobno, kakor jc Raiča. Govoriti I. 1840. o »8. šoli« (str. 119) je anahronizem.
Slomškov »prosvetiteljski krožek« imenuje Slodnjak na str. 123 »akademijo«. Slomška je sicer dovolj dobro podal, brez pomena pa je zgolj navajanje imen na str. 110, izmed katerih sc nekatera |M»navljajo še na str. 141 iu 142 dvakrat. Da jc Slomšek ustanovil čitalnico v Mariboru (str. 138 in 496), ni res (cf. Majciger, SGp 1881, str. 317). Knjiga Blaže inu Ncžica. . . jc izšla še dvakrat (ne trikrat, 138) Aliacljevc penni pa so doživele štiri izdaje (ne tri, 139, cf. J. Glaser, ČZN 1930, 99).
Med novejšimi štajerskimi književniki ima posebno poglavje Aškerc. Slodnjak sc je sicer trudil, da bi razjasnil pesnikovo tragiko in razvoj, todu domislice, ponavljanje, pomanjkanje ločitve važnega iu nevažnega itd. mini ne nudi jasne podobe o Aškercu. 2e uvodno razmišljanje o pomenu in položaju pesnika v narodnem življenju je nesorazmerno. Slodnjak kar štirikrat ponavlja, da je bil Aškerc zadnji zastopnik mludoslovenskc dobe (310, 321, 322, 331), trikrat govori o nasprotju med Aškercem in moderno (317, 323, 326), ponavlja ugotovitev o njegovem propadu, kar posebno zatemiijuje njegove resnične vrednote. Motijo take domislice, da jc »izdihnil... pod kupom svojih trinajsterib pesniških
zbirk« (314), da bi si ga predstojniki lahko vzgojli »v drugega Mahniča« (315), dolgovezni stavki (321 itd.) itd. Slodnjak se je v tem poglavju preveč usmeril v polemično referiranje in preveč poudarja, da je vzrok pesnikovega propadanja zunaj njega, v kritiki in razmerah; radi tega je zunanje gradivo zatemnilo Aškerčev pomen.
Podobno je z orisom Ks. Meška. Tu preseneča zlasti trditev: »Ni si upal, da bi rodno narečje dvignil v slovstveni organ«, —- »s katerim bi mogel resnično življenje zagrabiti v vsej neposrednosti« (416). Ali naj razumemo tako formulacijo kot anahronizem ali kot »originalnost«? Tudi pri prikazovanju Meškovega dela nima Slodnjak pregleda. Dasi šteje pisatelja med »najmočnejše talente med drugo generacijo Dominsvetovcev« (415), vendar je njegova umetnost »padala«, ustvarjalna moč mu je prešibka, v romanu je doživel neuspeh, pripovedovalne sile ne vzbudi v njem tudi zgodovinska povest, skromni (!) talent si je uničil -—- in rezultat teh negativnih ugotovitev je, da »je ustvaril nekaj lepih novel in črtic« in da so »lepe. . . tudi kmečke povesti«, dasi jih ne imenuje. Tudi Meškovo delo za mladinsko slovstvo omeni le mimogrede. Ne more biti dvoma, da v taki metodi literarnega ocenjevanja nekaj bistvenega ni prav.	Vil N k
Kovačič Frun: Služabnik božji Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski. I. del: 8", 168 str.; 11. del: 8°, 140 str. in 4 str. brez številk. Družba sv. Mohoija. v Celju, 1934 in 1935.
Četudi ne bi bilo dveh obletnic — 70-letnice Slomšekove smrti in 80-lctnice Mohorjeve družbe —, ki sta zunanji povod, da jc ta knjiga izšla, bi bila naša največja ljudska knjižna družba dolžna, oskrbeti nov življenjepis velikega škofa, ker je bil — potreben. Doslej smo imeli samo dva slovenska življenjepisa SI.-ova: Kosarjevega in Medvedovega. Prvi, objavljen v Drobtinicah 1863 in iz njih ponatisnjen, je sam na sebi dragocen, ker ga je napisal mož, ki jc SI.-a in njegovo delo od blizu poznal in razumel ko malokdo, pa je po obsegu skromen; drugi jc vznesen slavnostni spia oh stoletnici Sl.-ovega rojstva, ki je brez dvoma poživil hvaležnost in spoštovanje do izrednega moža, ni pa v zadostni meri pokazal njegovega ogromnega dela, ki ga je izvršil v 16 letih svojega škofovanja. Kosarjcva obsežna nemška knjiga o Sl.-u (1863), napisana v osmih mesecih po njegovi smrti, ima iz prej omenjenega razloga trajno vrednost, v nekaterih oddelkih kar vrednost vira, zaokrožena zgodovinska podoba in ocena pa niti ni mogla biti. Kosarjeva knjiga jc izpodhudila rajnega škofa dr. Andreja Karlina, da je začel priprave za proces Sl.-ove beatifikacije. Ko sem ga 1. 1923., ne dolgo pred njegovim odhodom v Maribor, obiskal v zavodu sv. Stanislava v fit. Vidu nad Ljubljano, mi je dejal, da jc takoj po imenovanju za lavantinskega škofa prebral Kosarjevo knjigo in da ga je kar strah, postati naslednik takšnega škofa. 2c takrat jc sklenil, da bo čim prej začel pripravljati proces za heatifikacijo, kar je kesneje tudi storil. Ko se jc po njegovem naročilu raziskavala SI.-ova zapuščina, shranjena v drugem nadstropju vrtnega trakta škofovske rezidence v Mariboru, so prišli na dan važni viri za njegov življenjepis. Prvi je zvešček 16 strani z nekakim vodilom za duhovniško življenje, ki si ga jc novoinašnik SI. sestavil. Važnejši je nekak dnevnik, ki ga je SI. z dnevom posvetitve za inašnika 8. sept. 1824 začel pisati in ki sega preko zadnjega leta bogoslovnih študij in kaplanskih let na Rizcljskem in pri Novi cerkvi do začetka 1. 1831., ko je bil že drugo leto spiritual v Celovcu. Ta dnevnik odpira pogled v izredno globoko notranje življenje mludega duhovnika in je ključ za umevanje Sl.-ove osebnosti, njegovega bogatega, vsestranskega drla povsod, kamor so ga postavili, in tistega njegovega optimizma, ki ga težave in trenotni neuspehi nikdar niso štrli. Njegovi podrobni računi o prejemkih in izdatkih kažejo, kako jc ta v sebi urejeni mož gledal na red tudi v svetnih stvareh, in pojasnjujejo, kako jc n. pr. kot škof kljub skromnim dohodkom mogel toliko žrtvovati za ljudske misijone, za duhovne vaje duhovnikov, za dijake, za preselitev škofovskega sedeža v
102
S I O V 8 t V O.
Maribor, za novo bogoslovje, za zunanje misijone in za mnogo drugega. Dalje »o danes na porabo Sl.-ova pisma iz let 1833—1862, ki jih je Kovačič sain skrbno izdal (Arhiv za zgodovino in narodopisje I in I/l, Maribor 1930—1932, 1934), in mnogo ui adnih spisov, ki jih nekaj desetletij po Sl.-ovi smrti iz lahko umevnih razlogov ni bilo mogoče izrabiti. Slednjič ni brez pomena, da se je dognalo, kakšne knjige je SI. imel v svoji knjižnici, da je iz njih zajemal pobudo.
Prelata Kovačiča je zadela težka, pa lepa naloga, da na vse strani preuči Sl.-ovo življenje in delo ter zbere obsežno gradivo, ki ga bo treba rimski kongregaciji predložiti, preden se proces za beatifikacijo prične. Tako je bil najbolj pripravljen, da napiše nov Sl.-ov življenjepis. Res nam je ustvaril vzoren poljuden življenjepis: pred seboj imaš in gledaš živo podobo moža, ki ga vsak Slovenec s spoštovanjem imenuje.
V uvodnem pojasnilu pripominja pisatelj, da »je ta življenjepis spisan posebno glede na Sl.-ovo svetniško življenje«. Ta pripomba bi utegnila komu zbuditi sumnjo in bojazen, da ima življenjepis enostransko težnjo. Zato 8e mi zdi vredno omeniti, da bi bila takšna sumnja neosnovana. Sl.-ova podoba bi bila neresnična in zmaličena, ako bi življenjepisec hotel izločiti ali zabrisati, kar je bilo najgloblje bistvo te osebnosti in pravi vir njenega delovanja in žrtvovanja. Najboljši življenjepisec svetniških osebnosti je tisti, ki jih po kritično presojenih virih opiše, kakršne so bile v svojem zasebnem življenju in javnem delovanju, v svojih vsakdanjih opravkih in izrednih dejanjih, v nagibih svojega početja in namenih svojega dela, v izbiranju sredstev in v načinu svojega nastopanja, kratko, ki jih skuša razumeti iz njih samih. Dober življenjepisec takih, po najvzvišenejših vzorih hre-penečih osebnosti ni iz napačne spoštljivosti slep za njih nepopolnosti; če bi to bil, bi jim delal krivico, ker bi jim podtikal neko farizejsko zadovoljnost s seboj, kajti čim više so hrepenele, tem bolj so se zavedale svojih nedostatkov. Ko je Kovačič po neoporečnih virih naslikal Sl.-ovo podobo in kaže ta podoba lastnosti, ki jim pravimo svetniške, je storil samo svojo zgodovinarsko dolžnost.
Življenjepis je izšel v dveh delih, ki sta vsak zase paiginirana. Primernejše bi bilo, da bi se štetje strani v II. delu kar nadaljevalo, ker sta oba dela organska celota in ker na naslovni strani I. dela niti ne stoji, da je prvi. Ko pa sta dela po štetju strani ločena, bi moral tudi prvi imeti svoje kazalo, tem bolj, ker se je posebej vezal; sedaj pa je kazalo za oba dela na koncu drugega. Pa to je bolj urednikova stvar nego avtorjeva.
Pisatelj je tvarino razdelil po raizdohjih v Sl.-ovem življenju: Mladostna leta v domači hiši (I, 9—25); V latinskih šolah (I, 26—33); Bogoslovec (1, 34—39); V duhovniški službi (I, 40—68); Spiritual v Celovcu (I, 69—83); Spiritual SI. na potovanju (I, 84—133); Nadžupnik v Vuzenici (I, 134—156); Stolni kanonik (I, 157—166); SI. celjski opat (I, 167/168); Knczoškof lavantinski (II, 5—140). Uredil je snov tako, da podaja v vsakem oddelku celotno in zaokroženo podobo Sl.-ovega življenja in dela ob raznih časih in na raznih mestih. K I. delu nekaj pripomb! Domneva na str. 15, da sta Sl.-ova mati Marija in njena sestra v črešnjiški krstni knjigi zašli med otroke očetovega brata Jurija (Gcorgija) Zorka —• oče je bil Grcgorij — je več ko verjetno. Važna je ugotovitev na str. 29, da v Sl.-u ni šele Ant. Zupančič zbudil ljubezni do materinščine, marveč da jc že v III. gimnazijskem razredu 1. 1817. slovcnil neko zbirko domačih zdravil, »od tega uzheniga arzeta Phillip,'i Hecquctte v kupci »brane« (prim, tudi Kovačičevo izvestje v ČZN 1932, 190—102). Ma str. 38 omenja pisatelj, da je SI. v bogoslovju marljivo bral sv. očete, dajal izbrane odstavke iz njihovih del za vajo prevajati svojim tovarišem, ki so obiskovali njegove slovenske ure, sam prevode pilil, da so jih hogoslovci prednašali in se vadili v govorništvu. Naj bi kdo ua drobno preiskal, ali in kako so spisi latinskih očetov, zlasti rimuna proza v govorih sv. Avguština, vplivali na Sl.-ov slog. V odstavku o kaplanskih letih (I, 48 —68) stopa SI. pred čitatelja kot nenavadno delaven, nesebičen, prijazen in družaben mlad
duhovnik, v svoji notranjosti pa zbran, urejen, zrel mož z bistrim pogledom na dejanske potrebe dušeskrhja. Na str. 65, kjer omenja Medvedovo poročilo, da je Ign. Orožen 9. jun. 1828 videl v Celju Sl.-a pri pogrebu opata Hobelnika in ga kesneje opisal, pravi •pisatelj, da je bil Orožen »takrat star šele devet let, zato je menda to zvedel od koga drugega«. Ta sklep je brez dvoma pravilen. Orožen je prišel v 3. razred celjske glavne šole šele jeseni 1830. Dejmo, da bi bil L 1828. kakorkoli prišel v Celje in videl pogreb, ni •nikakor verjetno, da bi si bil izmed mnogih duhovnikov vprav Sl.-a tako zapomnil, da bi 'bil mnogo let ali celo desetletij kesneje mogel opisati, kakšen je bil. Poročila o potovanjih
V	počitnicah 1. 1833., 1834. (ni popolno) in 1837. so zelo značilna za Sl.-ovo široko obzorje, njegovo bistro opazovanje in zrelo, premišljeno sodbo o ljudeh in razmerah.
Drugi del opisuje Sl.-ovo škofovsko delovanje. Zivljenjepisno gradivo je razporejeno «a 12 skupin. Prvi odstavek (II, 5—17) poroča o Sl.-ovem imenovanju in posvetitvi za škofa in o nastopu škofovske službe. Drugi odstavek (II, 17—29) opisuje Sl.-ovo previdno, pa odločno ravnanje 1. 1848. Prav je, da je pisatelj na utr. 26 pojasnil, kako je SI. sodil o želji učiteljev, naj se jim zboljšajo plače, in zavrnil neosnovane očitke. V tretjem odstavku (II, 29—56) je pisatelj lepo zbral, kaj je SI. storil za versko obnovitev svoje škofije: ikako je za duhovnike uvedel pastoralne konference, duhovnikom zasebno dopisoval, takoj 1. 1847. začel zanje prirejati duhovne vaje, kako m« je bila pri srcu šolska mladina, kako ije od 1. 1850. dalje kljub prvotnim nasprotovanjem prirejal ljudske misijone po raznih krajih škofije in pri mnogih sam sodeloval kot pridigar in spovednik, kako je pospeševal prejemanje sv. zakramentov, skrbel za lepoto cerkva, za dostojno opravljanje božje službe lin za prenovitev in povzdigo cerkvenega petja, kako jc uvajal verske družbe in priporočal organizirano dobrodelnost. Na koncu tega odstavka poroča pisatelj, kako je SI. opravljal ikanonično vizitacijo, in podaja pregled njegovih postnih in priložnostnih pastirskih listov; vsebino poslanice »Svetla resnica v zmešani 6vet« z dne 2. aprila 1848 gl. na str. 23—25.
V	četrtem odstavku (II, 56—62) zvemo, kako je dosegel, da jc 1. 1850. odprl v svoji hiši v Št. Andražu četrti letnik bogoslovja, kako ga je prav za prav sam vodil, dalje, kako je luredil skrb za gimnazijce in učiteljske pripravnike in kako je polagoma pripravljal ustanovitev škofijskega deškega semenišča. V skrbi za versko prenovitev svoje škofije jc SI. z veseljem sprejel ponudbo, da se v njegovi škofiji ustanovi naselbina misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega (lazaristov), prva v Avstriji, odkar je bila družba 1. 1773. zapustila avstrijske dežele. Prvo bivanje lazaristov v Avstriji je trajalo 13 let (1760—1773), ne pet (str. 61; ta pogrešek ima tudi Napotnik, Obris ccrkve... pri sv. Jožefu nad Celjem, Maribor 1904, 15). SI. je uvedel lazariste pri sv. Jožefu v Celju dne 26. sept. 1852 (II, 61/62). Šesti odstavek (II, 63—73) poroča o Sl.-ovem sodelovanju pri konferencah avstrijskih škofov, zlasti v konkordatni dobi, o njegovem delu pri preosnovi šolstva in sestavljanju šolskih knjig, o pripravah za ustanovitev Mohorjevega društva in o raznih slovstvenih načrtih v tem času. Mnogo novega je v sedmem odstavku o Sl.-ovih zaslugah za vesoljno cerkev (II, 73—84). Pisatelj pripoveduje o njegovi skrbi za misijone v Afriki in Ameriki, kako je kljub pomanjkanju duhovnikov v škofiji vendar kar z veseljem odpustil nekatere, ki jih je vnema gnala v misijone. Dalje pripoveduje o ustanovitvi bratovščine sv. Cirila in Metoda. Izredno težavna in kočljiva naloga je zadela Sl.-a, ko ga je kardinal Schwar-zcnbcrg, prej nadškof v Solnogradu, od 1. 1850. pa v Pragi, preprosil, da je prevzel vizitacijo avstrijskih benediktinskih samostanov. Potovanje mu je bilo tem nadležnejše, ker je bilo njegovo zdravje že hudo zrahljano. Vizitacijo je izvršil 1. 1856. na Moravskem, Tirolskem, Štajerskem, Solnograškcm in Koroškem, 1. 1857. pa na Češkem, Gornjem in Nižjem Avstrijskem (raacn v sanktpbltenski škofiji), torej vprav v času, ko je imel doma dela in skrbi čez glavo, ker so pogajanja za novo razmejitev škofij na Štajerskem in Koroškem in za preselitev škofovskega sedeža iz št. Andraža v Maribor dozorevala in dozorela. Na
Tirolskem ga je spremljal dr. Vošnjak, po drugod pa kanonik Piki. O pripravah za premestitev škofovskega sedeža in selitvi sami poroča osmi odstavek (II, 84—99), naslednji {II, 99—104) pa o ustanovitvi bogoslovnega semenišča in učilišča v Mariboru, zavoda, ki ga je SI. gojil z — rekel bi — materinsko ljubeznijo. V desetem odstavku (II, 104—116) je poročilo o notranjecerkvenem delu škofovem v letih, ki jih je prebil v Mariboru, v enajstem o zadnjih treh dnevih Sl.-ovih in njegovi smrti (II, 116—121), v dvanajstem (II, 121/122) pa so poglavitne določbe njegove oporoke. Življenjepis dopolnjujeta dva odstavka (13. in 14.), naslovljena: Sl.-ova zunanjost (II, 122—125) in V sluhu svetosti (II, 125—140). V prvem poroča pisatelj, kako mu je 1. 1934. opisal zunanjost Sl.-ovo 92-letni .Gregor Hrepevnik pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, ki je kot 20-Ieten mladenič SI.-a vozil in mu pri mizi stregel, in kako ga je opisal rajni tinjski prošt Lovro Serajnik, ki ga je spoznal kot spirituala; potem opisuje in ocenjuje razne Sl.-ove slike, ki so nastale v času njegovega škofovanja (fotografija je samo ena iz zadnjih let). V zadnjem odstavku podaja pisatelj Sl.-ov svetniški lik in navaja nekaj sodb verodostojnih oseb, ki so ga od blizu poznale. Na koncu II. dela je seznam tiskanih virov; bolje bi bilo: virov in življenjepisov, 2akaj viri so samo njegova pisma in zbrana dela (6 zvezkov) in deloma Kosarjeva življenjepisa, zlasti nemški. V pripombi obeta pisatelj popolno bibliografijo Sl.-ovih spisov in »pisov o njem.
Prelatu Kovačiču moramo biti hvaležni za njegov po vsebini zvesti, po obliki res poljudni življenjepis moža," ki je velik, naj ga gledamo kot harmonično krščansko osebnost ali kot duhovnika in škofa ali kot narodnega buditelja in vzgojitelja. O Sl.-ovi delavnosti pisatelj po pravici večkrat naglasa, da je delal čudeže s časom.
Še nekaj pripomb poleg tistih, ki sem jih vpletel v poročilo! I, 86: trpel je za kamenem in peskom, ne: na kamenu in pesku; I, 87: kraj na Solnograškem je Werfen, ne Werften; II, 75: krajina ob Modri reki v Centralni Afriki je Senar (Sennar), ne Senaar; II, 81/82: vizitacijo v Griesu na Tirolskem je SI. izvršil od 20. do 23. avg. 1856, ne od 20. do 28. avg. (stavec je zamenjal 3 in 8); vizitacijo o Admontu med 16. in 22. sept. istega leta, ne od 17. do 21. sept. (prim. Arhiv za zgod. in narodopisje I, 250) in vizitacijo v Št. Pavlu v Labodski dolini med 16. in 29. nov. 1856 »mit ciniger Unterbrcchung« (priin. Arhiv I, 251), ne od 26. do 29. nov.; II, 107 sta zamenjana zadnja dva odstavka.
Naposled še besedo o slikah, ki Be mi zdi, da niso vse srečno izbrane. Čemu so v knjigi in kaj pojasnujejo slike daljnih Sl.-ovih sorodnikov (I, 19, 29; II, 32)?1) Odveč je tudi slika Gregorja Hrepevnika (II, 122); z isto ali še večjo pravico bi pričakovali sliko Lovra Serajnika. V prerahli zvezi z besedilom je slika cerkve sv. Štefana na Dunaju (I, 95). Nihče ne bi pogrešal slike sedanjega velikega oltarja mariborske stolnice (II, 97), ki je bil postavljen šele 1. 1889., zanimalo pa bi nas, kakšna je bila notranjščina cerkve v Sl.-ovein času, ako se je ohranila kakšna slika. Če sc je sprejela v knjigo slika loretske cerkve v Št. Andražu (II, 37), bi bila na mostu tudi slika gradu Thiirna, kjer je SI. na samem mnogo delal, molil in premišljeval. Pogrešamo tudi sliko Nove. cerkve. Izmed Sl.-ovih prijateljev in sodelavcev je dobil sliko samo Matija Vodušek (II, 27), a zaslužili bi jih še drugi, n. pr. Mih. Piki, Mill. Stojan (če je njegova slika ohranjena), Marko Glascr, Franc Košar. Tudi slika škofa Zimmcrmanna, ki je SI.-a poklical za spirituala v Celovec, bi sodila v knjigo.
F. K. L u k m a n.
Slovenski pregovori, reki in prilike. Zbrala Frun Kocbek in Ivun Šašelj, 1934. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. (Izdano kot št. 72. »Mohorjeve knjižnice«.) 255 str. male 8°.
") Slike so sprejete v knjigo i/, genealoških razlogov, da se vidi, kako sc je v sorodstvu ohranil rodbinski tip. F. K.
Slovensko »narodno blago« se iz raztresenih, mnogokrat nenatisnjenih zbirk počasi — prepočasi — skuplja, preglejuje, izbira, izdaja. Modri cvet romantike, ki se je vzplodil posebno v zavzetosti za vse, kar je pristno narodno, t. j. kar se vidi, sliši, dogaja med prostim narodom, ljudstvom, ni zvenel niti pod hladnim vetrom realizma in njemu sorodnih ostrih struj, ampak je, res odmaknjen z odprtih poljan, našel skrbno nego v gredicah intimnih ljubiteljev, zvestih sporočilu narodnostno vznesenih prednikov. Današnji realnopolitični pojem narodnosti dobiva nesporno vsebino ravno najprej s predočitvijo »narodnega blaga«; k temu blagu se — često kar preveč — zatekajo po svež užitek tisti, ki ne marajo ali so se prena-sitili narejenega modernega blaga.
Najbolj neposredno izraža narod svojo modrost, svoj značaj in samosvoja opazovanja v pregovorih; zato so jih romantiki od vsega početka skrbno zapisovali in jih po možnosti objavljali v sodobnih časopisih, slovnicah i. dr., zlasti v letih od tretjega do sedmega desetletja preteklega stoletja. Nadaljevalo pa se jc zbiranje do najnovejšega časa, a žal neenotno, vsak nabiratelj zase. Srbom je Vuk sam zbral pregovore, ki jih je pričel nabirati leta 1816. in jih je po 20 letih (1836) izdal prvikrat, pomnožene pa leta 1849. Mi nismo imeli Vuka, oziroma Kopitar ni našel slovenskega Vuka, ker je pač hotel nam biti i Kopitar i Vuk. Šele leta 1887. je Fran Kocbek, ki pa ni hil sam nabiratelj, skušal zbrati raztresene pregovore in izšla je z njegovim imenom tenka knjižica (95 strani) »Pregovori, prilike in reki«, v Ljubljani. Knjižica je bila nepopolna in brez pomožnega aparata; najbrž je zato ostala precej neuvaževana, dasi je bila načelno pomembna, in je prešlo skoraj petdeset let, da smo dobili novo zbirko, našo. Vodstvu Družbe sv. Mohorja gre zahvala in priznanje, da je zapazila to vrzel v našem slovstvu in pridobila pravega delavca za izpopolnitev, kakor nas je leta 1930. kar presenetila z Bajkami prof. Keleminc.
V naslovu naše knjige stoji še ime Kocbekovo, pač zato, ker je on bil prvi zbiralec; vse delo pa je očitno (čeprav se skromno skriva) opravil Nestor naše folklore, Ivan Šašelj, ki že svojih blizu šestdeset let nabira tudi pregovore. Sedanja knjiga je ohranila tudi naslov Kocbekove zbirke, samo da stoje zdaj »prilike« na tretjem mestu, dočim so pri Kocbeku na drugem (»Pregovori, prilike in reki«). Zaradi enotnosti pa bi bilo najumestneje, ko bi se zbirka omejila na same pregovore ter opustila »reke« in »prilike«, ki spadajo bolj v frazcologijo, a za njo nam nedostaja domala vseh priprav. Naslov teh treh skupin samo moti, tem bolj, ker se v zbirki sploh ne ločijo in je bralcu prepuščeno, da jih uvršča pod kategorijo, kakor se mu zdi; odločitev zopet pa zavisi predvsem od definicije pregovora, ki ni povsem trdna. Napram prvi Kocbekovi zbirki pomeni naša, Šašljeva, silen napredek; knjiga jc narasla na skoraj trikratni obseg, a je tudi strokovno toliko opremljena, da vsaj v načelu hoče in more služiti v svrlic študij. Zaradi te strokovne opreme in po ogromnem povečanju zbranega gradiva, glede katerega se očitno namerava doseči popolnost, je Šašljeva zbirka dragoceno slovstveno delo, plod dolgoletnega truda in izredne skrbnosti skromno odpovednega zbiratelja.
Knjiga obsega v obliki »Predgovora« razpravo o bistvu, pomenu in doonačinstvu pregovora, ki jo je spisal vseučiliški profesor latinščine v Beogradu, dr. Veselili Čajkanovie; nato sledijo pregovori sami, in sicer do str. 211. splošni, za njimi vremenska prerokovanja do str. 246; na koncu knjige jc Šašelj zbral slovstvo o pregovorih, t. j. knjige in spise, kjer so pregovori zbrani ali se o njih piše (do str. 252); kot zaključek služi »Urednikova beseda«, ki «e omejuje na podatke o specialistu za pregovore, prof. Veselimi Čajlcanoviču. Taka zasnova knjige je pravilna; odkrito priznanje tudi zasluži vse, kar ona nudi, vendar obžalujemo, da ni |>odana v zaključni, recimo znanstveni obliki tiste popolnosti, ki hi nadomeščala posebne, prejšnje zbirke. To popolnost hi mogel opraviti avtor sam, ko hi vso obsežno snov, ki jo jc iz raztresenosti zbral, bil uredil in označil tako, da bi bile sestavine vidne in preizkusu pristopne. Njegovo veliko delo pa ostane zdaj neizrabljeno; kdor bo m pr.
hotel vedeti najdišče ali prvo zabeležbo kalkega pregovora in s tem krajevno in prosvetno mu okrožje — kolikor se da določiti —, ta bo moral ponovno opraviti vsaj polovico dela, a Šašlja bi take beležike stale le kratek mehaničen pripisek. Avtor je namreč pač navedel vire, iz katerih je zbral pregovore, a pri nobenem pregovoru v zbirki ni povedano, od kod ga je vzel; tako je onemogočen vpogled v razvoj ljudske miselnosti, izražene v pregovorih. Ta razvoj je zato važen, ker še ni zaključen; med narodom je nedvomno še dokaj pregovorov ohranjenih in ne zabeleženih; tvarjajo pa se med umnim ljudstvom vedno še novi. Iz najnovejšega časa, iz Zorčeve povesti »Beli menihi« (I. 1932, II. 1934) sem si zapisal 49 krepkih. Izmed njih jih ima šest tudi Šašelj: »Vse to se ne zlaga kakor rogovje v vreči« (Zoreč I. 84; Šašelj 134); »Le pridno jej repo, da boš imel ženo lepo« (Zoreč I. 90; Šašelj 122); »Kjer nič ni, še cesair pravico izgubi« (Zoreč II. 99; Šašelj 99); »Bliže cerkve
—	bliže pekla« (Zoreč II. 53; Šašelj 18); »Vdovec je gorak za devet samskih« (Zoreč II. 105; Šašelj 190: »Vdovec je babji lovec«); »Kdor se v petek veseli, ga v nedeljo srce boli« (Zoreč II. 113; Šašelj 92 ima isti prorek v 3 stavkih, porek v smislu kakor Zoreč, a medlejše); pri obeh se tudi nahaja znani »Noč ima svojo moč« (Zoreč 1. 42; Šašelj 136).
—	Zanimivo bi bilo, ko bi mogli zasledovati, kaka pota je hodil pregovor po svojem prvem pojavu; saj je jasno, da je v prvi obliki moral nekje nastati v glavi ljudskega, modrijana ali kritika; potem se je širil. Prepričal sem se n. pr., da najdemo v Šaišljevi zbirki prarv vse pregovore, ki jih je Metelko v svoji slovnici »Lehrgebiiude.. .« (iz leta 1825) zapisal na str. 275—280, od prvega (»Muha, katera prileti, huje piči«, šašelj 122) do zadnjega (»Kdor veliko pije, malo popije«, Šašelj 94; pregovor, ki ni prav jasen, je Metelko še razložil z razlago: »Wer viel trinkt, der trinkt nicht lange« — Šašelj nima pojasnila, tudi drugod ga marsikje pogrešamo; tako n. pr. pri reku »Boga s kruhom po glavi bije« (19), kjer bi pojasnilo zapisovalca Bilca v Slov. glasniku 1859, 86 (»nehvaležnost«) vsekako bilo kazalo pridržati).
Svoje vire-predhodnike je avtor skrbno poiskal; navaja tudi prvo omembo naših pregovorov v Pohlinovi Bibliotheca Carniolae (citirano po Šafariku); izvirna omemba pa je v Bibl. na str. 36, kjer se o Ivanu Miheliču pravi, da on ima rokopis »Kraynski pregovori (Adagia Camiolica), iusti vohunili i«, servat apud se, quae si in ordinem seu systema redacta evnlgaret, Carniolicae literaturae non modicum praestaret heneficium«; o rokopisu pa se ne ve nič. Vsake zbirke pregovorov in z ozirom na pregovore vseh del avtor pač ni mogel pregledati. Ako se ozrem na spise, ki jih imam ravno pri rokah, vidim, da ni uvaže-vana Dajnkova slovnica (iz leta 1824.), ki ima na str. 341—344 »Zbirko slovenskih prislov«, sicer ne baš pomembnih. Enega izmed njih najdemo tudi pri Šašlju, pa v očitno skvarjeni obliki, namreč: »Kdor hoče jesti dobro (?), mora prej streti luščino« (Šašelj str. 80), pri Dajnku pravilno: »Kdor če jedro jesti, mora oreh razleskniti«. Tudi ni pričakovati, da bi avtor poznal pohorske vremenske pregovore, ki jih je Koprivnik zbral v spisu »Pohorje« (Plan. Vestndk, 1913, 158); med njimi je 5 trnkih, ki jih Šašelj nima med svojimi vremenskimi.
Kar se tiče oblike pregovorov, kažejo posamezni primeri, da sc pisatelj ni držal povsod točno svojih virov, ampak pregovore deloma oblikoval po svoje. Take izpremembe, znanstveno pač neupravičene, so večinoma brez dvoma nepotrebne, lahko pa postanejo celo kvarne. Ako je n. pr. Šašelj Bilčevemu zapisu »Hlače sc po životu merijo« (Slov. glasnik 1859, 86) dal obliko »Hlače po životu merimo« (57), ni s tem izreka prav nič izboljšal; naravnost skvaril pa je misel, ko jc plastični rek »Kozo držati, da jo drugi molzejo« (Bile na n. m.) pretvoril v nesmisel »On kozo drži, da mu jc drugi n e mol-zejo« (140).
Kazvrščeni so pregovori abccedno od A do 2 po začetnih črkah prve besede vsakega pregovora; če jc ta prva beseda zelo kratka, sega abecedna zaporednost še v prihodnjo besedo pregovora, vse dosledno mehanično, brez ozira na vsebino. Ta način j« pogrešen, je
v navideznem redu spravil zbirko v nered in je do muke otežkooil porabo zbranih pregovorov. Abecedni red bi bil do neke meje upravičen, ko bi vsi pregovori imeli čisto stalno obliko, kakor stihi pesmi, in če bi prva beseda bila pomembna značraica. A v pregovorih ni niti prvi pogoj izpolnjen dosledno, se manj pa drugi; ker je avtor prevzel — po našem mnenju zmotno — za istomiselne pregovore več varijant in je te, ne oziraje se na neobhodno ponavljanje, vstavil vsako tam, kamor jo sili abeceda slučajne prve besede, je v zbirki nastalo poleg nepreglednosti mučno obnavljanje istih misli. Tako se je pripetilo, da avtor na str. 25 navaja isti pregovor (»Bolje je sam teči kakor drugim reči«) dvakrat. Po vsej knjigi pa so raztreseni pregovori, ki so vsi vsebinsko enaki, a imajo različen izraz, zlasti različno prvo besedo. N. pr. Str. 16: »A k o vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag«; str. 36: »Če vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag sunili«; str. 182: »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag«, kar je pač pristni obrazec, ki hi edini zadostoval. Ali: »Če ni, tudi voj'ska ne vzame« (32), »Česar ni, ne more niti vojska vzeti« (34), »Kjer nič ni, vsa vojska ne vzame« (99), »Kjer nič ni, še uima ne vzame« (99). »Ima denarja kot žaba dlak« (59); na prihodnji strani: »Ima toliko denarja, kolikor žaba perja«. »Iskra zažge velik ogenj« (60); na prihodnji strani: »Iz majhne iskre vstane velik ogenj«. Na str. 72: »Kakršen človejt, taka beseda« in 6 vrst nižje: »Kakršen mož, taka beseda«. Na str. 70: »Kakor pozdravljaš, tako ti odzdravljajo«; str. 72: »Kakršen pozdrav, tak tudi odzdrav«. Na str. 72 ločeno: »Kakršen gospodar, taka družina« in »Kakršni gospodarji, taki posli«. Na take primere naletimo skozi vso knjigo. Pravilno bi bilo, da bi se združili vsi ist o miselni pregovori in se izmed njih izbral tisti, ki ima najbolj tipično obliko, neznatne varijante bi se sploh opustile, samostojnejše pa naznačile, kakor se tudi v naši knjigi tu in tam postopa; n. pr. 147: »Ponoči je vsaka krava črna (ali mavra)«. — Začetne besede, ki so osnova za abecedno razporeditev, seveda ne morejo biti vedno kake značilne (kakor n. pr. laž, lenoba, nesreča, smrt, sreča) in se njih pomen izraža tudi v pregovorih z drugo začetno besedo. V prav mnogih slučajih se pregovor začenja z neznatno uvodnico, ki pa se rabi v velikem številu rekov kajpada najrazličnejše vsebine; to zmeša pregled. Z začetnico »če« je naštetih 85 pregovorov, s »tudi« in »vsaka« 41, z »vsak« 63, s »kdor« na celih 19 straneh itd. Sredi dolge vrste tistih »če« pa je — zaradi abecede — postavljen samotno »čevljar«, kakor je med dobro značnico »laž« moral dobiti mesto komparativ »lažje«!
Da bi bila zbirka v vsakem oziru porahna, bi morali pregovori biti razvrščeni po snovi; vsi skupaj, ki zastopajo isto misel, a abeceda bi se mogla porabiti za zaporednost najvažnejše besede, ki izraža to misel, dasi bi ta beseda ne zavzemala ravno prvega mesta, označila pa bi se v tisku. V posebnem abecednem kazalu bi bile naštete te značnice; z njih pomočjo bi se lahko našel pregovor, ki ga morda iščem, a tam bi bili tudi zbrani vsi sorodni. Vsakemu pregovoru bi se pripisalo mesto, kjer je bil prvikrat zabeležen, ali vir, iz katerega je vzet; če treba, bi sc pregovor pojasnil, navedel izvirnik pri očitno tujih ali opozorilo na sličnice pri drugih narodih, i. si. — Izrazito tuji pregovori bi se tudi lahko zbrali v posebnem odistavku. V naši knjiigi so n. pr. latinski: »Besede mičejo, zgledi vlečejo«, »Če se pravdata dva, tretji dobiček ima« (izvirno slovensko str. 100: »Kjer se tepeta dva, tretji klobuke pobira«), »Človek človeku Bog, človek človeku vrag«, »Glas raste grede« (tega ne 1h> nihče prav razumel, kdor ne pozna »farna crescit eundo«), »Hiti počasi«, »Hitro pomagano, po dvoje pomagano«, »Karkoli delaš, delaj previdno in gledaj na konec« i. dr. Nemški n. pr. : »Če me ne vem, me nič ne boli« (medel prevod izvirnika »Was ich nicht wcili, macht mich nicht ličili«), »Danes rdeč, jutri molčeč« (šibko za »Hcute rot, morgen tot«), »Priložnost greli dela« (»Gelegen-heit inaclit Diebe«), »Kdor graja, misli kupiti« (»Wer schim/pft, der kauft«), »Kdor malega
ne ceni, velikega vreden ni« (»Wer das Kleine niicht ehrt, ist des GroBen nicht wert«), »Kdor rad zbada, rad ima« (netočno za »Was sich liebt, das neckt sich«), »Komur »pot, temu tudi škoda« (narobe kakor nemški »Wer den Schaden hat, braucht fur den Spott nicht zu sorgen«, kar je resnično), »Trikrat se v mlinu pove« (183), oz. »V mlinu se pove dvakrat« (194) za nemški »Zweimal sagt man in der Muhi'«', »Veliko krika pa malo volne« (»Viel Geschrei und wenig Wolle«); če so že ti in taki nemški pregovori v slovenski zbirki nepotrebni, bi se celo ne smel sprejeti banalni »Za malo denarja malo imizike« ali zveri-ženi »Vse dobre reči so tri« (»Aller guten Dinge sind drei«). ■—-Francoski »Qui »'excuse, s'aceuse« je na str. 91 prav preveden »Kdor se opravičuje, ta se obtožuje«, napačno str. 90 »Kdor se izipriouje« ...« — Pregovori, če so slovenski, naj so v slovenskem jeziku; to ne velja n. pr. za »Navika je velika« (127), »Vreme je jasno ko rakija« (196), »Aprilsko vreme
—	konjska čud« (16).
Nekateri reki so nejasni, prazni ali tudi napačni. Kaj pomeni »Je baš kot paternoster« (63), »Baš gre tako v njega kot v ruipo« (17), »Kdor skok tisti klop« (93), »Bog eden, prijateljev skedenj« (20), »Bog ljubi trojico« (21), »Kako se kruhi skrivajo ljudem« (71)??
—	Poleg pravilnega pregovora »Gladna mačka tatica, sita mačka lovica« (52) je napačen istotam »Gladna mačka miši lovi«, saj bi to ne bil nikak moder izrek. Namesto »Kakor se daruje, tako se vračuje« (71) pravimo: »Kakor se posojuje. . .«. »Babe, pipca in konja ne posojaj sosedu« (17) — namesto »pipca« sem slišal vedno »pipe«, ves pregovor pa tudi v obliki »Babe, fajfe in puške ne posojaj'«. Prazni so stavki kakor: »Kakršno je poletje, takšna bo zima« (72); »Ako mi moreš kaj po sili vzeti, ne moreš mi dali« (14). — Edino ker se v naslovu napovedujejo tudi »reki in prilike«, sc opravičuje navedba stavikov, kakor »Bes te plentaj« (17), »Blešči se kakor svetlo solnce« (18, dosti banalno!), »Bob v steno metati« (19), »Bodi mož beseda« (19), »Čednost je Bogu in ljudem draga« (31), »Debel ko konj«, »Debel ko polh« (40), »Denarja na cente« (41), »Iz oči v oči« (61), »Kdaj bo tebe pamet srečala?« (71), »Mirna Bosna« (118) i. si. — Uživamo pa, ko prebirajoč po knjigi, najdemo dosti krepkih domačih pregovorov, dokaz izvirnosti našega duha in sloga; ni se nam treba dičiti s tujim blagom. Zdi sc, da našim pregovorom posebno »leži« trpkost, ostrina, zhadanje, v nasprotju z običajnim mnenjem o lirični mehkobi našega naroda: »Življenje — žuljenje« (211), »Šiba novo inašo poje« (176), »Smeje se ko cigwn belemu kruhu« (165), »Stoji kakor bab ji zob« (173), »Pijan, da bi žabe vikal« (144), »Počasen si kakor sv. olje« (145), »Se boš privadil kakor Kočevar v peklu« (162), »Na jasno nebo pa na sit trebuh se iti zanesti« (124), »Pot Be vleče kakor tolminska bližnjica« (149), »Pošten je ko vlašika torba« (148), »Kranjec krade, Vlah visi« (107), »Brez križa ni paradiža« (28), »Ima usta ko ljubljanska vrata (60), »Mlečna kaša jc otročja paša« (119), »Godec jc gobec« (53), r Kdor koprivo pozna, nagcc skrije« (83), »Čez sto let od Vas ne bo ne čevljev ne dret« (36), »Kdor žago pili, koso kleplje in babnico tepe, nikoli nič ne zamudi« (96).
Z nekaterimi splošnimi trditvami prof. Čajka novica v »Predgovoru« sc ne morem prav skladati; sicer jih na tesnem prostoru tudi ni mogel razviti. Ko govori o definiciji pregovora, pravi, da ni preprosta, a da m potrebno, da hi objemala pregovore vseh narodov; mislim, d« mora definicija — ako ji »ploh naj d'atno to ime — veljati splošno, inače hi ne bila definicija. Prof. Čajkanovič ne poda nobene definicije (str. 6), ampak pregovor označuje 1. kot sentence, 2. kot metaforo in trdi, da nekateri (str. 7) druge vrste (»metafora«) ne štejejo med prave pregovore, on pa zopet prvim ne pripisuje posebne vrednosti, češ ker vsebujejo splošne modrost ne izkušnje, ki so končno pri vseli narodih iste. Mnenja sem, da je ravno taka modrostna izkušnja bistvo pregovora, ne pa one »metafore« (n. pr. »Amaltc-in rog« kot znak izobilja), ki so pravzaprav sinekdobe, in da so te »metafore« pregovor
le, če izražajo tudi — sentenco.	...
Ur. Jos. I o m i n s c k.
Seuffert liurkhard: Drei Register aus den Jahren 1478-—1519. Untersuchungen zu Politik, Verwaltung und Recht des Reiches, besonders des deutselien Siidostens. Innsbruck 1934. 8°. XXXII+467 str., 4« pisemskih slik.
Doba Friderika III. in Maksimilijana I. ni samo pod vplivom svetovnih dogodkov metodična in kronološka zgodovinska meja med srednjim in novim vekom, temveč pomeni za naše kraje tudi razvojni preokret n. pr. iz srednjeveške stanovske v monarhistično državo novega veka. Notranji in z njimi v zvezi tudi zunanji boji Friderika III. so prvo veliko trenje med stanovi in monarhom za premoč v državi. Ko je Friderik III. v težkih borbah obvaroval načelo deželnoknežje oblasti, je omogočil Maksimilijanu I., da je s pozitivnimi reformami pričel graditi novo državo. To prehodno dobo Friderika III. in Maksimilijana 1. proučuje Seuffert v političnem, upravnem in pravnem, sodnem pogledu na podlagi deželnega registra štajerskega iz 1478, dolnjeavstrijskega deželnega registra iz 1506/7 ter enakega ljubljanskega kodeksa iz 1519.
V komentiranju prvega registra odkriva obrat cesarske pisarne in funkcije pisarniških uradnikov ter cesarjevih sotrudnikov, izmed katerih nas najbolj zanima protonotar Tomaž Prelokar (Thomas von Cili), katerega od M. Ljubše znane biografske podatke je sedaj avtor v mnogem dopolnil. Slično je podana dvorna pisarna in medsebojni odnošaji deželnega zbora in dvora. Register iz 1478 podaja organizacijo vrhovne uprave Friderika III., ki še ni izoblikovana in izpeljana, ko še cesarski svet na dvoru ni kolegijalno organiziran, ko še ni ustaljenih zvez med dvorom in deželnim knezom, torej v času, ko je cesarska in štajerska uprava še v razvoju. Drugi register iz 1506/7 odkriva novo smotrno vmesno oblastvo med cesarjem in stanovi, dolnjcavstrijski regiment. Tretji, kranjski deželni register iz 1519, pa je že glasnik nove dobe, izhodišče novega razvoja ter predstavlja delovni protokol kranjskih stanov. Seuffert ga razčlenja s poslovnega vidika, obravnava njegov nastoj, ga analizira pravnozgodoviusko, upravno in sodnijsko ter pride do zaključka, da so Maksimi-lijanove reforme izzvale največji preokret v sodstvu, kjer se uveljavlja rimsko pravo. Maksimilijan 1. je kot predstavnik nemške državne misli v okviru državnih zakonov načel v dednih habsburških deželah organizacijo prvega državnega okrožja. Hotel je s tem omejiti moč deželnih knezov, a jo je le ojačil. V okviru Maksimilijanovih reform se začne namesto fevdnih običajev razvijati pokrajinsko pravo in s tem pokrajinski čut in pokrajinska, deželna oblastva, katera je tudi v naših zemljah državna in dinastična ideja strumno vezala s habsburškimi dednimi deželami in preko njih z nemškim carstvom. Začetki kranjskega, štajerskega in koroškega regijonalizma izvirajo torej iz reform Maksimilijana 1.
Knjiga je plod vztrajnega arhivskega dela in podrobnega poznanja sodobnih zgodovinskih prilik., zlasti še pomožnih zgodovinskih ved. Vodi nas iz srednjeveške organizacije ljudstva v novoveško organizacijo dežel. Za upravo, sodstvo, notranjo politiko in za spoznanje medsebojnih stikov habsburških dežel na prehodu XV. in XVI. stoletja bo
imela trajen pomen.	„	„
r r a n j o It a s.
Dr. Frunjo Funcev; Dokumenti za naše podrijetlo hrvulskog preporodu (1790—183'2). — Gradja za povijest književnosti hrvatske. Na svijet izdaje Jugoslavcnska Akademija znanosti i umjetnosti. Knjiga XII. U Zagrebu 1933. Str. XLVI + 320.
Dr. Sluvko Ježič: Ilirsku antologija. Književni dokumenti hrvatskog preporoda. — Sto godina hrvatske književnosti. 1830-1930. Zagreb 1934. Str. 287.
Onoj važnoj i zanimivoj cpolii hrvatskog političuog, lilcrarnog i kulturnog života, koja je dobro poznata pod nazivom llirskog pokreta bilo je više puta sa raznih »Irana i sa raznih gledišta ohračena ozhiljua pažnja. God. 1894. izašla je na ruskom jeziku u Varšavi knjiga Platona Kulakovskog 1 1 1 i r i z m, u prvom dijelu knjige poljskog literarnog historika Muryana Zdicchowskog Odrodzcnic Chorwacyi w XIX. w i c k u obradjen
je I 11 y r i z m a profesor zagrebačkog univerziteta Djuro Šurmin izdao je god. 1903—1901 svoje djelo u dva sveska Hrvatski preporod. Da to nije sve, što se dosad pisalo o Ilirskom pokretu, da je njemu posvečen velik broj svakojakih študija i članaka, može se vidjeti iz Priloga ilirskoj bibliografiji, koji se nalazi u Ježičevoj I 1 i r-skio j antologiji str. 273—280. Pa ipak završna riječ o Ilirskom pokretu još nije izrečena a pažnja, koja se dan danas poklanja javnom životu devetnaestog vijeka uopee a ne samo brvatskog i južnoslavenskog, ne može a da se ne dotakne i ovog pokreta. Jedno od najvažnijib pitanja, koje je s time u vezi, je pitanje o uzrocima, o idejama voditeljicama, o predispoziciji Hrvata, da na početku devetnaestog vijeka dadu tako jaka svjedooanstva svoje energije. Ovo se pitanje nekoliko puta uzelo suviše na laku ruku. Reklo se, da su to nove ideje, koje vuku svoju ložu iz francuske revolucije, koje su zabvatile velik dio svijeta pa su morale zabvatiti i hrvatski. Uzela se u pomoč romantika i reperkusija romantike na slovenskom jugu i time sc našao lak izlaz iz mnogih zapletenih pitanja. Malo tko je pitao, jesu li Hrvati imali izgraden svoj vlastiti pogled na svijet, jesu li, gledajuči stanje svog naroda u prošlosti i sadašnjici postavili i pitanje o budučnosti, pitanje, koje nijesu mogli postaviti jedinom pod dojmom francuskih revolucionarnih ideja. Premalo ili harem samo jednostrano se poklonila pažnja izvorima. Možda je razlog u tome, što su ti izvori bili slabo pristupačni. Profesor zagrebačkog univerziteta dr. Franjo Fincev svojim Dokumenti m a za naše podrijetlo hrvatskog preporoda daje »vim ovim pitanjima sasvim novi smjer.
Njegova je zbirka nastala povodom zaključka historičko-filologičkog razreda Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti od 21. marta 1932., da se o stogodišnjici lirvat-skoga preporoda u Gradji za povijest književnosti hrvatske i z d a d u »različite publikacije od god. 1790. do 1832., koje su preporodu utirale putove«. Dokumen-tima iz ovoga razdoblja dodao je auktor šest priloga iz vremena prije god. 1790., da bi, po njegovim riječima, »obilježavali vezu izmedju onoga što jc u cilju izgradjivanja hrvatske preporodne ideologije činjeno več i prije god. 1790. i onoga što če se u istu svrliu učiniti za vrijeme od god. 1790. do 1832 . Medju objelodanjenim dokumcntima ima takovih, koji su več štampani ali i takovih, koji su se sačuvali samo u rukopisu. Ovdjc nalazimo primje-rice poglavlje De lllyrico iz djela Veteris et novae geograpliiac compen-diosa congeries lsusovca Jakova Pejačeviča g. 1714., prestavku zagrehačkc kralj, akademije zbog svoga podignuča na stepen svcučilišta g. 1790., poziv hiskupa Maksimilijana Vrhovca Rakitovačkoga od 26. jima 1813. svečenstvu zagrehačke biskupije zbog sakupljanja knjiga, rukopisa i narodnega blaga, raspravu Antuna Mihanoviča Reč Domovini od h a s n o v i t o s t i pisanja v u d o m o r o d n o ni jeziku g. 1815., Gajevu K r a t k u osnovu borvatsko-slavenskoga pravo pisanja g. 1830., zbirko Josipa Ku-ševiča De m u n i c i p a 1 i b u g j u r i b u s e t s t a t u t i s r c g n o r u m I) a I m a t i a c, Croatiae et Slavo n i a e g. 1830., pa znamenite i duhovite sastavke Ivana Derkosa Genius patriae super d o r m i e n t i b u s s u i s f i 1 i i s, s e u folium p a t r i o-t i c u m, pro i n c o 1 i s r e g n o r u m Croatiae, Dalmatine c t S 1 a v o n i a c in excitandu m, e x c o le n d a e linguae patriae s t u d i u m god. 1832. i grofa Janka Draškoviča Disertacija i 1 i t i razgovor darovan gospodi p o k I i s a-r o in z a k o n s k i m i b u d u č e m z a k o n o t v o r c e m kraljevinah naših, za h u d u č u D i e t n 11 n g a r s k u o d a s I a u o 111 g. 1832. Svega skupa ima u ovom zborniku četrdeset i jedan dokumenat a svi sil vrlo poučni.
Svoje je dokumente Kancev popratio zanimivim uvodom i u njemu izveo nekoliko vrlo poučnih konstatacija. Ustanovio je, da je prvi i nujglavniji cilj hrvatskega preporoda hio »loga i sjedinjenje svili Hrvata. Najprije je trehalo uspostaviti historijsku tvorevinu kraljevine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije, zatitu postaviti pitanje o oslohodjenju Rosne pa tek kamije preči na posao oko ujedinjavanja trojedne kraljevine s ostalim južnovloven-
S 1 O V 8 t V O.
111
skim zemljama. U saglasju 8 time odmah se otvorilo pitanje o jednom opčenitom hrvatskom književnom jeziku i jedinstvenom pravopisu. Prve klice za takav rad proklijale su u toku XVIII. 9tolječa iz književne i političke djelatnosti Senjanina Pavla Rittera-Vitezoviča. Drugi važan faktor bilo je hrvatsko školstvo. Na prvim hrvatskim gradskim školama pa na pavlin-skim i isusovačkim srednjim i višim školama djelovali su narodni sinovi ili isključivo ili u pretežnom hroju pa je prema njihovom radu, rad ne-Hrvata padao potpuno u pozadinu. Repertoar školskog teatra ispunjen je dramatizacijama legendi, važnih momenata iz života hrvatskih junaka i pojedinih sjajnih dogodjaja iz hrvatske prošlosti. Iz zagrebačkih latinskih kalendara potkraj osamnaestog »tolječa hrvatska šktolovana javnost upoznala je svoju prošlost, jer su ti kalendari donosili u cijelosti ili u izvodiina radove najboljih hrvatskih historičara. Hrvatska kajkavska književnost odaje izrazitu težnju za izgradnju opčenitog tipa književnoga jezika. Književni jezik bez osobina pojedinih lokalnih govora izgradjen je več u sedamnaestom stolječu. Struja ide prema štokavskom govoru a medju svečenstvom zagrebačke biskupije postoji mišljenje, da je dubrovački govor onaj pravi slavenski govor, koji bi se imao uzeti za književni jezik uopče. A onda poslije god. 1810. štokavska orijen-tacija hrvatskokajkavskih književnika sve više preotima maha. Težnja za jedinstvenim književnim jezikom nastavlja se i upotpunjuje se težnjom za jedinstvenim pravopisom. Gajeva Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravo pisanja je za-vršetak jednog več otprije pokrenutog i raspravljenog pitanja.
Iz kruga zagrebačke kralj. Akademije znanosti, koja je 19. maja 1790. postavila zahtjev da hude podignuta na stepen sveučilišta, započeo se pokret za osnutak Narodnog muzeja i Narodne knjižnice. Sve je to išlo u korist jačanja hrvatskog državnopravnog stava prema Madžarima, budjenja narodne svijesti i jačanja narodnog ponosa. A time su bili utrti svi putcvi onim zahtjevima, koji stajahu na ilirskom programu.
Ježičeva Ilirska antologija, i ako ima sasvim drugi, u prvom redu literarni, cilj nego što ga imadu Fancevi Dokumenti ipak se može s njima dovesti u usku vczu. Dijeli se u dva dijela, u Dokumente, koji počinju s god. 1813. a svršavaju s god. 1818., i u i z v a t k e iz djela pojedinih pisaca iz ilirskog doba. Ovdje se su6rečemo s Tomom Ulažekoin, Mirkom Hogovičem, Dimitrijom Demctrom, Jankom Draškovičem, Lju-devitom Gajem, Ivanom Kukuljevičcm, Ivanom Mažuna-ničem, Antunoin Mihanovičem, Ma-tijom Mažuraničem, Anlunom Nemčičem, Petrom Preradovičem, Dragutinom Rakovcem, Matom Topalovičem, Ivanom Trnskim, Ognjeslavom Ut ješcnovič-Ostrožinskim, Stankom Vrazom i Ljudcvitom Vukotinovičcm. Ima tu i pjcsama i proze, sastavaka različitog sadržaja i nejednakc literarne vrijednosti. Ali sve su to lijepa svjedočanstva o ciljevima, koje su pristaše Ilirskog pokreta, i na njegovoin početku i daljnjem razvoju pa i pri sainom kraju stalno imali pred očima.
I Jcžič je »voju Antologiju popratio posebnim uvodom, kome je dao prikladan naslov Uvod u Ilirski pokret i njegovu književnost. Tu je dakle dato mnogo više nego što bi tražili sami dokumenti i izvatci iz dijela pojedinih ilirskih auktora, tu je potpuna orijentaoija za svakoga, tko sa bilo kojeg gledišta želi da se pozabavi zanimivim pitanjima, koja su n vezi s našim pokretom. Auktor ide sve do god. 1102., kad je hrvatski narod stu]>io u državno zajednicu s Ugarskom ali se time nije odrekao svojili prava, koja mu je ostavila u nasljedstvo drevna narodna država. Trzavice i sukobi izmedju Hrvata i Madžara vuku se kao crvena nit kroz historiju pojedinih stolječa, ima ill za Arpa-doviča i kasnijih ugiirsko-hrvatskih kraljeva. Ali ipak u zajedničkoj borbi protiv bečke centralizacije Hrvati i Madžari su uinjeli postati čak i savcznicima. Na drugoj strani Hrvati su pokušali, da pomočil Bcča ojačuju svoj položaj prema Ugarskoj. Ima tu pokušaja raizne vrsti, ima momentainih uspjeha ali i teških razočaranja. Osainnaesto stolječe jc doba teških borba s vanjskim neprijateljem za ohranil i oslobodjenje hrvatskog teritorija. Na tom području uspjeai se redjaju jedan za drugim. Unutrašnja politika bilježi večinom neuspjehc.
Dolazi doba francuskog vladanja a poslije njega tmurna austrijska reakcija. I kod Ježiča ime ilirsko ima svoje stvarno tumačenje. U državno-administrativnom smislu upotrijeb-ljeno je najprije za Napoleonove Ilirske Provincije a zatim za austrijsku Kraljevimi 1 l i r i j u. Da bi zadržali u svojim rukama bar unutrašnju upravu Hrvatske Hrvati se neprestano pozivaju na svoja municipalna prava. Njihov zahtjev da se u javnom životu zadrži latinski jezik potpuno je na mjestu potkraj osamnaestog stolječa ali tridesetih godina devetnaestog postaje nesavremen i skoro reakcijonaran. Glavne ideje, koje pokreču mladu generaciju, kojoj je na čelo stao Ljudevit Gaj, jesu: ljubav prema narodnom jeziku, briga za njegovo njegovanje, jednostavan pravopis, jezično jedinstvo za sve dijelove naroda pa što uža veza sa slavenskim svijetom. Od god. 1836. akcija se vodi pod imenom ilirskim a od ove godine do 1842. sav se hrvatski, i javni i društveni, život kreče u širokom krugu velikoilirskog gibanja, »llirizam je panslavizain u mini ja turi« primječuje auktor. Politička se strana ispočetka nikako ne naglašava nego se naprotiv redovito ističe, da se radi samo d književnoj i kulturnoj slozi. Ali god. 1839.—1840. razmahala se politička borba s Madžarima na požunskom saboru i tada se prelazi na osvajanje političkib pozicija. God. 1841. hilježi sukobe izmedju in a d ž a r o m a 11 a ili m a d ž a r o n a a god. 1843. več 11. januara donosi zabranu ilirskog imena. Sintezu svog razlaganja daje Ježič ovim rije-čiina: »Ilirski je pokret izvršio svoju historijsku ulogu: preporodio jc hrvatski narod i osposohio ga za borbu o egzistenciju. Pravopis jc uredio, jezik izgradio, razvila se književnost, organizirala se politička borba — stvorio se narodni ponos, samosvijest, ili, kako se oiida reklo: probudila se narodnost. Makar kako teški dani čekali hrvatski narod u budučuosti, njegova narodnost je bila jaka i otporna — on- više nije mogao propasti. Jednu »aino bitnu točku svoga programa nije ilirizam uspio ostvariti. Nije uspio, da za tu ideju jedinstva ili, po njihovu, sloge predobije Slovencc i Srbe. Tako se normalnim razvojem dogadjaja suzio njegov akcioni radius na same Hrvate. Slovenci su, uuatoč priličnog broja mladih simpatizera, dali ilirizmu samo jednog slavnog uskoka, Stanka Vraza.«
Kancev je svojim D o k u m e n t i m a i svojim pronicavim prosudjivaujem njihove biti ukazao precizan smjer, kojini treba da krene svako promatranje zanimivog Ilirskog pokreta a koje se na laku rukii postavljene tvrdnje pod svaku cijenu moraju eliminirati. Ježič, dollar poznavalac naše, franeuske i uopče svjetske literarne i kulturne historijc, upozorio je na sve bitne momente, koja treba imati pred očima a da se ispravno prosudjuje naše političko i kulturno gibanje, koje je moglo dati tako lijepa ploda, kako ga je dao Ilirski pokret.	Dr. Josip Nagy (Zagreb).
Hrlič-Mažuraiiič Ivana: lz arhiva ohitelji Iirlič u Itrodu mi Savi. (Uvod k zbirci starih pisarna od god. 1848—1852.) Zagreb, 1934. Pretiskano iz »Obzora« Str. 39. — 11: Ulomci dnevnika Andrije Torkvata ltrliča. Prvi uiomak: A. T. Iirlič u slovačkom ustanku i Banovu taboru (Dnevnik od 17. rujna do 1. prosinca 1848), Zagreb, 1935. Pretiskano iz »Obzora«. Str. 63.
Brličcva rodbina v Brodu na Savi jc dala nekoliko literarno ali politično pomembnih ljudi. Danes jc Brličcva hiša v Brodu zelo znana posebno po gospe Ivani, vnukinji pesnika in bana Ivana Mažuraniča, vdovi Brličevi, ki slovi kot hrvatska pisateljica. Gospa Ivana verno čuva domačo znatno knjižnico in arhiv, ki sc v njem hrani zapuščina Andrije Torkvata Brliča (1826—1868), nekdaj advokata v Brnu. Andrija Torkvat je do 1. 1848. študiral teologijo v dunajskem Pazmaneju, a so ga politični dogodki tega leta potegnili za seboj; zaigral je politično ulogo, kot nekak Jclačičev emisar v dec. 1818 odšel v Pariz ter tam stopil v zvezo posebno s poljskimi emigranti. Pred odhodom v Pariz je (od sept. 1848) bil na Slovaškem pri organizaciji slovaške vstaje proti Madžarom, potem pa v Jclačičcvcin taboru. O času od 17. sept, do 1. dec. je (16. dec. v Parizu) naskiciral dnevnik, ki ga sedaj gospa Ivana v drugem zvezku svoje publikacije »Iz arhiva ohitelji Brlič u Brodu na Savi«
priobčuje. Iz tega dnevnika hočem sedaj posneti samo one točke, ki se tičejo Slovencev, predvsem Fr. Miklošiča. (Z Miklošičem se je Brlič poznal pač že od prej, prim. »Iz arhiva itd.«, prvi zvezek, 24.) Pod dnem 26. sept. 1848 notira Brlič (pag. 21): »Oznanih došastak moj Joži i za 11 satih rendez-vous. Tad u kavanti na Mehlmarkt, gde pripovijedah Pa-lackom i Miklošiču o stvari u Slovačkoj, kao posije i Riegeru i ostalim, s kojirni u Mačaker-Hofu ručah i posije 70 forinti na put od njih uzoh u ime zbirke za Slovake.« — Pod dnem 6. okt. beleži (pag. 34): »U Mehlmarkt kavani s' Miklošičem govor, koji se je srdio na lažljive referente, koji dolaziše i fraterniziranje narodne garde s' djacim i poslanicim navjestivše. Očito proti Gold. Tištofu i o propasti Monarkie!« (Bili so to dnevi dunajske oktobrske revolucije, Brlič je videl »Latoura visit«). —- Pod dnem 7. nov. (pag. 57) beleži Brlič: »Ivičeviča i Vukoviča, Slovence: Miklošiča etc. na pristup banu privedah, s nemalim protivljenjem Fliigeladjutantah i Gjenerale kadšto odšiljajučih, s tim da treba da ban s važnimi ljudmi se divaneč popularnost zadobiva.« (Brlič je torej za Miklošiča itd. izposloval avdijencijo pri banu Jelačiču, Fliigeladjutanti so se temu protivili — saj včasih niti kakšnih generalov niso pripuščali -—, ali Brlič je avdijencijo dosegel, ker je naglašal, da more ban, branitelj Avstrije samo popularnejši postati, ako se bode vedelo, da on govori s takimi važnimi ljudmi. Na isti strani beleži Brlič o Palackcin: »Palacki na objcdim. Govor med njim i Banom takav, da nigda ni trebalo čekat Palackom.«) — Pod že omenjenim dnem 26. sept. (pag. 21) beleži Brlič še: »S Dolencom i ostalim priateljima se još sastadoh, govorih, kazivah, kupih neke stvari i na večer željeznicom na 2-om mjestu u Marburg .. .« (Dolenc je dr. Matija Dolenc, Glaser, Zgod. IV, 375, Korespondenca dr. Jos. Muršca, odtisk, pag. 167). — Pod dnem 19. nov. (pag. 4-5) beleži Brlič: »Kanonik Kranjski direktor bivši gymnaziah tu.« (Kdo bi bil to?)
F r. I 1 e š i č.
Kiša Vel'konioravsku. Sbornik vedeckych priic. Sostavil dr. Jan Stanislav. Na-kladatcl L. Maaač v Prahe. 1933. Str. 532.
L. 1933. so v Nitri slovesno praznovali IlOOletnico posvetitve prve krščanske cerkve na ozemlju današnje češkoslovaške republike. V spomin te proslave je izšla navedena knjiga v slovaškem jeziku. Spomin IlOOlctuice je pa le približen, ker znani spis »Conversio. . .« le mimogrede omenja, da je solnograški nadškof posvetil Pribinu cerkev v Nitii, brez natančnejše časovne določbe. Nitransku proslava pa je vsekako ne samo lokalnega slovaškega pomena, marveč jc važna in zanimiva za vse Slovane, ker stavlja na dnevni red celo vrsto važnih in deloma še nerešenih problemov obče slovanske zgodovine in filologije. To pestrost problemov spričuje tudi vsebina naše knjige in pa pisatelji, ki so sodelovali pri njej. Spisi so vsi ali v slovaščini spisani, ali pa v njo prevedeni. Poleg uvoda je v vsem 21 člankov. Prostor nam ne dopušča, da bi podali natančneje njih zanimivo in poučno vsebino.
O Pribinu samem razpravljajo: Dr. Jos. Škultety, dr. Milko Kos, dr. Matija Murko ill dr. Miloš Weingart. — Š k u 11 e t y razpravlja o velikem pomenu moravske države, ki je v 9. stoletju z vojno silo preprečila prodiranje Ncmcev v Podonavje. Še večjega pomena je bilo, da je vclikoinoravski knez Kastisluv poklical na Moravsko sv. Cirila in Metoda ter je Morava tako postala zibelka slovanske cerkve in slovanske pismenosti. Kogar so Nemci pokrstili, tega so smatrali za podložuika nemške države; brez moravske države in eirilo-■netodijskega delovanja bi bila moravsko-paiionske Slovane zadela enaka usoda kakor po-lahskc Slovane iu pa Slovence po zgornji Karantauiji. Pisatelj se dotakne tudi vprašanja, kakšni Slovani so pred msdjarskim liajczdom prebivali na levi in kakšni na desni strani Donave. Šafarik, naš dr. Fr. Kos, celo Niedcrlc i. dr. trde, da je v 9. stol. na desni strani Donavo bilo vse slovensko, Slovaki so pu imeli svoje sedeže na levi strani srednje Donave do Karpatov. Škultety odklanja to trditev iu stavi Slovake tudi na desno strun
Donavo, sklicujoč se na krajevna imena Ostrogon, Višehrad, Budin, Tetin in pa na plemensko ime D u d 1 e b i ob Muri, češ, ako bi tu prebivali Slovenci, južnoslovenska betev, bi se morali zvati D u 1 e b i, kakor je to pri Rusih, ker imajo skupino dl le zapadni Slovani, vzhodni in južni pa imajo samo 1. Ta dokaz pa ne drži. Skupina dl se je ohranila tudi v severoslovenskih narečjih, ni je pa tam, kjer bi morali Slovenci biti v neposrednem stiku s Slovaki, ako bi bili ti segali celo do Mure in Drave. V starih časih je utegnila biti skupina dl običajna tudi pri Slovencih. Slično je s soglasnikoin g, ki ga Čehoslovaki zamenjujejo s h, a enako tudi Gorenjci. Nekdaj so pa tudi Slovenci med Dravo in Savo izgovarjali g kot h. Dokaz temu je nemška stara oblika R o h a s za Rogatec ob Sotli, na kar je opozoril svoj čas že Ilešič. Nemec je moral slišati slovensko ime v obliki Rohat'c in si je na podlagi tega napravil svoj Rohats-Rohas-Rohitsch.
Da so v Pribinovi kneževini, potem Koclovi, prebivalci Slovaki, utemeljuje Skultety tudi s tem, češ, kako bi mogli okoli Blatnega jezera sprejeti nitranskcga Slovaka Pribino, če bi tam Slovakov ne bilo? To pa ne dokazuje prav nič. Pribina in Kocla si ni izvolilo ljudstvo, poslal ga je tja nemški vladar. Nemška državna politika se ni ozirala na plemenske razlike in različice. Koliko nemških grofov so morali sprejeti Slovenci in drugi Slovani vkljub njihovi tujerodnosti! Pač pa je treba opozoriti na neko drugo okoliščino, katere nobeden pisatelj ni vpošteval. Pribina je bil izgnan iz Nitre, pa ga je potem nemški vladar postavil k Blatnemu jezeru za stražarja proti moravski državi. Celo naravno je, da je Pribina imel v svoji prejšnji kneževini prijateljev in pristašev, ki so se potem preselili v njegovo novo oblast med Blatnim jezerom in Dravo in so tukaj dobili obsežna posestva. Po strahovitem avarskem porazu je po spričevanju Einhardovem (Vita Caroli M. 13) Panonija ostala neobljudena, zato je umljivo, da so se sosedni Slovani in Bavarci selili semkaj in je tudi slovaški živelj prišel na desno stran Donave.
Blatno jezero se je pri starih pisateljih od Plinija naprej imenovalo lacus Pelissa ali Pelsois. Niederle v začetku svojih »Slovanskih Starožitnosti« pravi, da je neka betev Slovanov bila že v prvih časih po Kr. potisnjena globoko na poznejše Ogrsko. Ti Slovani so mogli dati velikemu panonskemu jezeru ime Plešo, ki so ga potem prevzeli latinski pisatelji. Ta beseda se je ohranila v slovaškem imenu »plešo«, kar pomeni jezero, blatno mlako, pa tudi mala jezerca v Karpatih (morsko oko), besede »jezero« pa slovaščina ne rabi, vsaj Loosov slovaško-madjarsko-nemški slovar nima te besede, pač pa češčina1). Madjari in Nemci niso prevzeli ne latinskega ne slovaškega poimenovanja; madjarski Balaton in nemški Platten-Bec spominjata na Blatno jezero, torej ob prihodu Nemcev in Madjarov ondi stanujoče ljudstvo ni imenovalo jezera »Plešo«, marveč (Blatno) jezero, torej to niso bili Slovaki, marveč Slovenci.
Dejstvo je, da so v 9. stoletju, pred prihodom Madjarov, Slovenci in Slovaki bili neposredni sosedi, razrečja so polagoma prehajala drugo v drugo, sploh jc pa bila razlika med njimi neznatna. Jezikovni razvoj, ki je ustvaril današnjo razliko med slovaščino in slovenščino, se je vršil pod različnimi zunanjimi vplivi, ki so trajali čez 1000 let. Slovaki so stali pod češkim iu madjarskim vplivom, deloma pod poljskim, Slovenci pa pod nemškim in italijanskim vplivom, med Rabo in Muro pod madjarskim, ob hrvatski meji pod hrvatskim. Mejna črta med starimi Slovaki in Slovenci se ne da določiti, ker so nas Madjari razklali.
Pomisliti je tudi, da je bojeviti Svetopolk začasno razširil svojo oblast celo v področje Drave, zato so sc hrvaški vojvodi proti njemu družili z Nemci. Zato je naravno, če se ob Muri in Dravi dobe drobci, ki spominjajo na Slovake in Moravče. Sem spadajo krajevna
') Srbohrvaščina nima te besede, pač pa je v bivši zagreli, županiji neko bcIo 1'leso. Po ukad. Kječniku je korenina te besede neznana, torej bi ne bila slovanska.
imena Moravci in Moravski vrh v ljutomerskem srezu, nekatera imena se nahajajo med Muro in Dravo, pa tudi na Slovaškem, potem rodbinska imena Moravec, nadalje imena 6 končnico -ko: Perko s svojimi inačicami Berko, Borko, Forko; Cvetko, Nedeljko (in po-latinjeno Dominkuš). Zlasti je značilno rodbinsko ime M e š k o, ki ga srečavamo opetovano med Čehoslovaki in Poljaki (vzporedna oblika za Miečislav). Ta in slična imena so posebno vdomačena krog Velike Nedelje, Ormoža in Ljutomera. Rodbinska imena na -ko so tudi med Slovaki zelo običajna. Na Murskem polju vdomačeno ime Mišja in Kocja je le dija-lektična oblika za Misel, Kocel, kakor n. pr. kotja, debja itd1, za kotel, debel... in spominja na čehoslovaško ime Mis'1 in Koc'1. Na podlagi teh nespornih zgodovinskih dejstev je naravno, da se v nekdanji Panoniji ob Muri in Dravi nahajajo sledovi slovaškega življa, v celoti pa je vendar desno od Donave do Drave in dalje prebivalo slovensko ljudstvo; današnji Muropoljci in Prekmurci niso morda ostanki Slovakov, marveč potomci panonskih Slovencev, ki so bili v najožjem sorodstvu s svojimi sosedi — Slovaki, ki se tudi imenujejo Slovence, dočim na« zovejo Slovince.
Z zgodovino kneza Pribine in njegove dobe se peča dalje dr. M i 1 k o K o s (str. 53—64). Svoj prispevek je povzel iz svojih priprav za novo izdajo znanega vira »Conversio Caramtha-norum . . .« Govori o Prihinoveni razmerju do kralja Ludovika, o delovanju Solnogračanov pred Metodom in o koncu kneza Pribine, katerega so ubili Moravci okoli 1. 861. Njegova smrt je v zvezi s takratnimi političnimi razmerami v Podonavju. — Dr. Murko pa razlaga jezikovno ime Pribina, ki nas srečava v raznih oblikah: Priha, Priban, Priwina, 1. 860. Briuuinus. Pisatelj opozarja na spreminjanje b, p, v, d, g itd. v bavarski nemščini ter pritrjuje Miklošiču, Jagiču in Maretiču, da je Pribina z dostavkom -ina pomnožena oblika od P r i b a od korena p r i b y — augeri, rasti, množiti se. Murkova razprava je povzeta iz Slovanskega Zbornika v počast prof. Pastrneka k njegovi sedemdesetletnici.
Praški jezikoslovec dr. Miloš We ing a rt ima dve dokaj obsežni razpravi: 1. Pribina, Kocel in N i t r a v zrcalu virov cirilmetodijske dobe (319—353), 2. Pojem cerkvene slovenščine in njen p en za Slov a1 ne, zlasti Čehe in Slovake (453—471). Iz prve razprave navedemo le nekatere posebnosti. Ime N i t r a smatra Weingart za ostanek nekega predslovanskega jezika, enako druga imena s končnico »tra«: Talra, Matra, Fatra. O Koclu dvomi, da bi to ime bilo slovanskega izvora, ker da se iz slovanskih jezikov ne da iz te korenine dobiti primeren pomen. Toda takih slučajev je več, kjer se ne da' več ugotoviti prvotni pomen. Ali naj vse take besede smatramo kot tujke? V obeh imenih, Pribina in Kocel, jc res neka uganka. Oba sta imela svoje ime žc kot paguna, od rojstva in ne šele od krsta^ in stai ga pridržala tudi po krstu. Noben vir ne poroča, kakšno ime so jima dali pri krstu. Verjetno, da nemško, toda o tem ni nobenega poročila. Kocel je bil rojen še pred očetovim izgonom iz Nitre, pa je pridržal to ime tudi potem, ko se je odločno obrnil od Nemcev. Na str. 322. se razlaga ime Slovanov, Slovene, od krajevnega apclativa, ki pomeni mokroten, močvirnat svet, Slovan je torej človek, ki prebiva v močvirna tem kraju, oziroma je prišel iz takega kraja. Slično misel je svoj čas izrazil graški zgodovinar Biderniann. Škoda, da ne Bidermann ne Weingart ni etimološko utemeljil svoje trditve. Historično je tak postanek imena Slovan verjeten, jezikovno nam je nerazumljiv in bi bilo dobro, da bi jezikoslovci to stvar pojasnili. Miklošič odklanja izvajanje od »slovo«, a ne poda nobene etimološke razlage. Staroslovcnski viri Pribine sploh ne omenjajo, kot izrazit germanofi! je pozabljen v slovenskih spomenikih. Siccr pa W. pripominja, da Pribina in Kocel spadala po večjem delu svojega življenja bolj v panonsko-slovensko kakor pa v slovaško zgodovino iu s tem molče odklanja ono podmeno, po kateri bi bili Slovaki razširjeni do Drave iu v notranjost alpskega sveta.
V področje občne ccrkvene zgodovine sipada dr. Lud. K n a p pek a: Cerkev in država v borbi za razširjanje krščanstva v 9. stol. Na str. 240, op. 21,
napačno stavi znano razsodbo Karola Vel. o Dravi kot meji med solnograško in oglejsko cerkv. pokrajino v 1. 812. — Dr. Alex. Huščava v Rimu govori (str. 255—-263) o pismu Ivana VIII. Metodu in univerzalnosti papeške svetne oblasti s fotografskim snimkom listine.
V politično zgodovino spadata naslednja dva članka: Znani bolgarski zgodovinar dr. V. N. Zlatarski razpravlja (str. 275—288) o Veliki M o r a v i in Bolgariji v 9. stol. Preden so se Madjari zarili kakor klin med južne in zapadne Slovane, so bili Moravani in Bolgari neposredni sosedi, vendar o njih medsebojnem razmerju so poročila pičla, in kar je znano, je za slovanstvo malo ugodno. Velikomoravski knez Rastislav se je trudil vzdržati srednjepodonavsko zvezo proti Nemcem ter pritegniti tudi Bolgare, ki so v 9. stol. že predstavljali precejšnjo moč v Podonavju in na Balkanu. Nasprotno je pa tudi nemški kralj Ludovik skušal odvrniti to nevarnost in potegniti Bolgare na svojo stran. L. 855. se Bolgari skupno s podonavskimi Slovani bojujejo proti Nemcem, a bili so poraženi in 9 tem porazom je bilo konec moravsko-bolgarske zveze. Okoli 1. 862. so Bolgari v zvezi z Nemci, ker v Rastislavu vidijo skupnega sovražnika. Kmalu potem sledi poslanstvo Rasti-slavovo v Carigrad, ki ima tudi politično ozadje, da bi pridobil Bizantince za sebe proti Bolgarom. In res, Bizancija pošlje proti Bolgarom na morju in na suhem vojsko, a do prelivanja krvi ni prišlo, ker so se prej pogodili in je knez Boris na to sprejel krst od Bi-zanca. Nevarnost za Moravijo od strani Bolgarov je s tem prenehala. Ko jo pozneje kralj Arnulf imel ljute boje s Svetopolkom, je poslal poslanstvo z bogatimi darovi k sinu in nasledniku Borisovemu Vladimiru in obnovil z njim staro prijateljstvo, ki pa ni dolgo trajalo. Stari Boris je odstavil nesposobnega Vladimira in posadil na prestol svojega mlajšega sina, slavnega carja Simeona. Politični in kulturni sliki med Moravijo in Bolgarijo pa sedaj prenehajo, ker so se ob Donavi in Tisi usedli Madjari ter pretrgali vsako vez med balkanskimi in moravskiini Slovani.
1'rof. F r. Hrusovsky je podal zanimiv članek o stikih med Veliko M o-r a v o i u Poljsko. O Poljski kot državi v 9. stol. lic more hiti govora, v poštcv pride le poljsko ozemlje Vislanov.	sv. Metoda poroča, da je neki knez ob Visli prišel v stik
s sv. Metodom. Po stari poljski tradiciji jc prišlo krščanstvo med Poljake iz Nitre. S krščanstvom se je širila tudi nadmoč moravske države. V članku bi bilo poudariti še to važno okolnost, da je Metod bil ne samo moravsko-panonski nadškof, ampak tudi apostolski delegat za brezkončne slovanske pokrajine proti vzhodu in jugu. Tako bi moravska država, oprta na cerkev s slovanskim bogoslužjem, lahko postala jedro mogočne slovanske države, ko bi Svetopolk bil nekoliko dalekovidnejši iu manj nasilen proti svojim slovanskim sosedom. Ko je velikomoravska država prišla v stisko, so Poljaki porabili priliko, da so stresli moravsko nadvlado. Tako so poleg Nemcev in Madjarov pomagali rušiti moravsko državo Poljaki — in na jugu Hrvati, ki so potegnili z Arnulfom. Vkljub notranjemu razsulu in zunanjemu pritisku so vendar vzroki popolne moravske katastrofe radi pomanjkanja virov Se v mnogem oziru nepojasnjeni.
Dasiravno je velikomoravska država propadla, so vendar prav Ciril-Metodovi Slovani odločilno vplivali na pokristjanjenje in civilizacijo Madjarov. O tem nas pouči dr. Pavel B u j n ti k v članku Spreobrnjenje Madjarov na k r š č. vero (369 109). Gcjzo, prvega ogrskega kralja Štefana, je krstil sv. Vojtčh, prvi ostrogonski škof je bil Čeh. Vsckako so Čehoslovaki imeli veliko ulogo pri pokristjanjevanju iu civilizaciji Madjarov, vendar sc nam zdi, da g. pisatelj to nekoliko preveč podčrtava. V okviru takratnih razmer sc ne sme prezreti, da je velikopotezna akcija za pokristjanjenje divjih Madjarov šla tudi iz Bavarske preko Karantanije in so tako že pokristjanjeni Slovenci sodelovali pri kristija-nizaciji Madjarov, zlasti v zaipadncm delu. Kralj Štefan je imel za ženo sestro cesarja Henrika II., ki je imel ozke zveze z Bavarsko in Karantanijo. Henrik je prav zato ustanovil handler-
ško škofijo, da l>i pokristjanil Slovane v dolini reke Regnice, nedvomno je torej s karantan-skimi misijonarji podpiral tudi svojega svaka pri pokristjanjevanju Madjarov. Nadalje je treba pomisliti, da je dalekovidni kralj Štefan I. bil tudi v prijateljski zvezi s hrvatskim kraljem Krešimirom II. in je torej tudi od hrvatske strani dobival pomoč za misijonsko delo ined Madjari. V severovzhodnem delu Madjarske je gotovo pri tem delu bil odločilen čehoslovaški vpliv, od zapadne strani nemško-slovenski, od jugozapadne pa hrvatski, oziroma kajkavski. Med hogoslužnimi izrazi, ki so jih Madjari povzeli od Slovanov, so mnogi nedvomno čchoslovaškega izvora, drugi jugoslovenskega, so pa tudi mnogi izrazi, ki so prav tako lahko slovaški ali slovenski, ker razlika med našimi jeziki takrat ni bila tako velika kakor danes. Pisatelj kaže, kako močno je slovanščiua vplivala na inadjarski jezik.
Miklošič je v svojem spisu »Die slavischen Elemente im Magyarischen« izsledil 956 slovanskih besed v madjarščini. Bujnak ugotavlja, da je Miklošičevo delo nepopolno; to in ono je prevzeto od drugod ali je pristno madjarsko, mnogo je pa v madjarščini slovanskih besed, ki jih je Miklošič prezrl. Za čudo zasledimo slovanske besede celo v takih panogah človeškega življenja, kjer hi jih najmanj pričakovali. Madjari so bili bojevit narod in vendar so si izposodili od Slovanov celo vrsto bojnih izra-zov. Rodbinske vezi so skupne vsem narodom in imajo zanje tudi svoje nazivoslovje, Madjari so tudi v tem oziru dobili mnoge izraze od Slovanov: oče — atya, apa, slov. ata, atek, kajkavski japa, japica; ded — ded; brat — barat; vnuk — unoka; babica baba, (pri porodih); dajka — slov. dojka, dojilja; pestunja — pesztonka i. t. d. Da so si izposodili od Slovanov večino izrazov pri kmetijstvu, je naravno, bolj čudno je, da so si kot konjeniško ljudstvo, ki je večji del svojega življenja preživelo na konjih, šli tudi po konjsko podkev k — Slovanu: podkev — patko, podkovati — patkol. Zato je nekaka uganka, da se ni pri Madjarih izvršil enak proces kakor pri Bolgarih, da hi se bili poslovanili, etnično pa ostali mongolska rasa.
S cerkvijo, ki jo jc dal postavili Pribina in ki je osrednja točka jubilejnih slav-nosti, se pečajo v tej knjigi trije članki: Dr. Jos. C i h u I k a, Pribina in njegova cerkev v Nitri, Oton Rit z, Sv. E in era m, patron nilranskc cerkve, in i n ž. Vaclav M e n c 1, R a z vo j cerkvenih stavb na gradu N i t r a. K.o je bila postavljena in posvečena cerkev na Pribinovem ozemlju v Nitri, je bil Pribina še pagan, enako njegovi slovanski podložniki. Za koga je torej postavil cerkev? Vsekako moramo predpostavljati v Nitri močno naselbino tujcev, pred vsem bavarskih Nemcev; tako je umljivo, da v Nitri tudi ob Metodovem času prevladuje germanofilska struja iu da je tu mogel zasesti škofijski sedež znani Vicbing, nasprotnik Metodov, dasi podrejen njegovi liietropolitanski oblasti. — Kakšna jc bila ta cerkev? Cihulka sklepa (str. 41), da je hil to majhen lesen o r a t o r i j, za katerega se ne ve, kje je stal. Nasprotno domneva drugi pisatelj, O. Ritz, da od solnograškega nadškofa posvečeno Pribinovo svetišče ni moglo biti kuka neznatna kapelica ali začasen lesen oratorij, temveč prava cerkev; patrocinij sv. Eme-raina je pa umljiv, če je v Nitri bila večja uemško-bavarska kolonija. Tretji pisatelj, inž. Mcncl, je pa na podlagi arheoloških raziskav ugotovil, da od stavbe v Pribinovi, Metodovi in Vichingovi dobi, sploh od stavb pred 1. 1200. ni nič ohranjenega. Pisanega poročila razen Konverzije ni nobenega, zato je vse ugibanje bolj ali manj duhovita kombinacija, kjer ima domišljija glavno besedo.
Dr. 1'" r. Dvornik je iz svojega obsežnega dela »Les Legendes de Constantin et de Methode . ..«, o katerem je ČZN poročal 1934 (str. 70—75), povzel in uvrstil v to knjigo dva članka: B i z a n c i j a in Velika Morava (str. 101 161), pa Metodova d i c-c e z u i n boj za I 1 i r i k (str. 162—225). Nasproti Dvorniku poudarja dr. F r. P a-struck, kakor smo tudi mi ugotovili v imenovanem poročilu, da se Moravani v cirilo-metodijski dobi ne morejo imenovati »konvertiti«, saj Rastisluvovo poslanstvo na bizantskem •dvoru izrecno pravi, da so Moravani ž e sprejeli Kristusov evangelij, potrebujejo pa uči-
teljev, ki bi jih v njihovem jeziku učili krščansko vero, ker nemški misijonarji so poučevali le v nemščini.
Ljubljanski prof. dr. F r. Ramovš je objavil v knjigi kratko razpravo Opomba k slovaškim in jugoslovenskim jezikovnim stikom. O tem razmerju sta nastali dve popolnoma nasprotni mnenji: 1. zapadna slovanščina je segala preko Donave ne samo do Panonije, ampak globoko v Alpe in do Drave (Niederle)2). 2. Južna slovenščina je segala na današnjo severno Ogrsko, posledica tega so razni jugoslovenski elementi v slovaških dialektih. Slednje je zastopal zlasti Slovak Czambel. R. opozarja, da je vprašanje bolj historično kakor jezikovno. Ko bi imeli natančnejše podatke o narodopisnih razmerah v Podonavju od 6. do 10. stol., bi za jezikoslovca to vprašanje sploh ne obstajalo. Poudarja, da smemo za jugoslavizme šteti le take pojave, ki so bili za jugoslovenske jezike značilni že v dobi, ko sta slovaščina in jugoslovenščina bili sosedi. V svoji razpravi razinotriva tri take pojave: 1. instr. singulara žensk, spola ženo — ženojo, kjer ugotavlja, da se v srednji slovaščini kaže tok iz jugovzhodnega pasu v zapadni. 2. Pri skupini rat-, lat- kaže, da med pojavi slovaščine in jugoslovenščine ni vzajemne odvisnost. 3. Skupina dl, ki v srednje-slovaških narečjih prehaja polagoma v 1 in sc širi v druga narečja. Sličen pojav se pa opaža tudi v naši slovenščini. R. pride do sklepa, da je alpsko-panonski tok prišel od severa, od zapadnih Karpatov, del južnih Slovenov pa se jc prod madjarsko naselitvijo od porečja Tise zaril med Slovake ter razbil njih jezikovno enotnost.
Dr. W e i n g a r t v svoji drugi že prej navedeni razpravi v jedrnatih besedah podčrtava velikanski pomen cirilmetodijskega dela in stare slovenščine. V staroslovenskih spomenikih je pohraujen ogromen zaklad starejšega slovanskega duševnega življenja. Staro-slovenščina jc bila na slovanskem vzhodu to, kar na zapadu latinščina. Toda pravilno ume-vanjc in ocenjevanje staroslovenskih književnih spomenikov ni lahka 6tvar. Za to je treba obsežnega jezikovnega znanja, cerkvena slovenščina je namreč v lcksikalncm oziru silno bogata in predstavlja zelo razvit kulturni jezik. Za razumevanje teh spomenikov je treba znanja grškega in latinskega jezika, glagolske in cirilske paicografijc, arheologije, teologije, zgodovine in narodopisa.
Omenimo še kratko ostale razprave v tej knjigi: Mihael Pop piše o cerkveni slovenščini pri Romunih, kjer je cerkvena slovenščina vladala v cerkvi in v uradih; šele iz 1. 1521. jc prva romunska listina in šele pod vplivom protestaiitizma iz Sedmograškcga so se začele tiskati romunske knjige; 1. 1567. je bil uveden v bogoslužje romunski jezik. —-Dr. Štefan K r emery piše o odmevih Velike Moravč v slovaški literaturi; sličen članek bi tudi pri nas bil umesten: Velika Morava v slovenskem slovstvu. Posebno zanimiv je članek, ki ga je spisal dr. Vaclav V a ž n y o ljudski govorici v Ponitriju (str. 473 490). Dolina reke Nitre nima enotne govorice. Razlikuje se gornje in srednje nitransko raarcčje, dočim na jugovzhodu že prehaja nitrausko narečje v trenčinsko. Gornje nitrausko narečje jc v celoti srcdnjcslovaško, srcdinjeuitransko pa zapadnoslovaško. Nekateri pojavi sličijo precej kranjskim narečjem, nekateri izrazi se pa vjemajo z uaio prckmurščino in kajkavščino, n. pr. ešče, ohlok; Slovaki imajo sicer izraz okno kakor
8) Zdi sc, da je ta trditev v protislovju z ono, ki smo jo prej navedli iz Skultetyja, ki Nicdcrleja navaja med tistimi pisatelji, ki stavijo Slovake na levo stran Donave, na desno pa Slovence. Protislovje je navidezno. Niedcrlcjevo izvajanje, ki ga ima Ramovš v mislih, se nanaša na Slovane oh Donavi v poznejši Dolnji in Gornji Avstriji. Tu zastopa N. mnenje, da so se Čehi naselili tudi na desni strani Donave in prodirali v alpski svet, kjer so ee srečavali s Slovenci. Skultcty pa ima v mislih N. trditev v 1. zv. »Slovanskih Starožitnosti«, du so Slovaki na poznejšem Ogrskem prebivali le na levi strani Donave, a ne izključuje možnosti, da so poedini odcepki slovaški zašli ludi na desno stran Donave.
mi, a v nitranskem narečju oblok, kakor kajkavci, od obloka so si tudi Madjari napravili svoj ablak. Na Murskem polju imenujejo snubenje neveste »vogledi«, enako ima nitransko narečje -—- vohlady; na Murskem polju imajo ograd (ograjen vrt ali sadonosnik), Slovaki imajo ohrad itd •
Natančnejše primerjanje ljudske govorice med našimi Prekmurci in kajkavskimi Hrvati v Medjiinurju in v Podravini s slovaškimi narečji, zlasti jugovzhodnimi bi bilo hvaležen posel in bi morda osvetlilo marsikatero še nepojasnjeno in sporno vprašanje.
V zadnji razpravi, ki jo je napisal urednik dr. Jan Stanislav, se razmotriva današnje stanje vprašanja o češkoslovenskih elementih v staroslovenskih spomenikih.
Iz tega pregleda je razvidno, da je vsebina knjige »Riša Vel'komoravska« zelo bogata in zanimiva, obenem pa, da tiči v zvezi z IlOOletnico Pribinove cerkve in Ciril-Metodovega delovanja na Moravi in ob Blatnem jezeru marsikatero vprašanje, ki še čaka rešitve.
F. Kovačič.
Tadeusz Dobrowolski, Sztuka Wojewodztwa Slqskiego. Wydawnictwa Muzcum Šlijskiego w Katowicach, Dz. I. T. IV. Katowice 1933. 4°, 151 str., 147 ilustr.
Gornja Šlezija, ki je po oboroženi vstaji koncem svetovne vojne in po izidu plebiscita 1920. 1. deloma pripadla Poljski, je v administrativnem oziru spojena s poljsko tešinsko Šlezijo in tvori skupaj ž njo Šlezijsko vojvodstvo. Veliki narodni in gospodarski pomen te dežele za poljsko državo je pač splošno znan. Manj znano pa je morebiti, da ni nič manjši njen kulturni pomen ter da spada med najzanimivejša ozemlja v zgodovini evropske kulture, posebno pa kulture zapadnih Slovanov. Seveda je današnje Šlezijsko vojvodstvo le majhen del nekdanje Šlezije; niti tešinske zemlje ne obsega v celoti, ker je velik njen del pripadel Češkoslovaški republiki, in niti ne cele Gornje Šlezije, katere zapadni del s središčem v Opolu je ostal pri Nemčiji; nemška je tudi cela Dolnja Šlezija z glavnim mestom Vroclavom (Breslau). Tale zadnja je danes kljub poljskim imenom naselbin in velikega dela prebivalcev seveda že popolnoma ponemčena. Povsem drugače pa je bilo v preteklosti. 2e v predzgodovinskih časih živijo tukaj slovanska plemena in že za Bolcslava Hrabrega pripada Šlezija poljski državi, vroclavska škofija, ki je tedaj ustanovljena, pa novi gnjeznenski nadškofiji (deli vzvodnih in južnih okrajev bivše pruske Šlezije pa so vse do 1821. 1. spadali pod krakovsko škofijo). Čisto poljsko jc kulturno obličje Šlezije, te prastare piastovske dežele, v XII. stol.; nemška kolonizacija, ki jc imela sčasoma postali tako usodepolnu, se začenja šele v XIII. stol. V XIII. in XIV. stol. postane Šlezija fevd češke krone, pri čemer se seveda ne sme pozabiti, da sta jo v prehodni dobi s XV. na XVI. stol. vladala dva kralja iz poljske jagelonske dinastije, dokler ni dežela 1526. 1. skupno s Češko prišla pod Habsburgovcc. Prav sistematska gcrmanizacija pa se začenja šele v XVIII. stol., ko po sedemletni vojni Šlezija, izvzemši tešinsko-opavsko ozemlje, postane pruska provinca.
2e ti podatki zadoščajo, da si človek vsaj približno predstavi, kakšne probleme more nuditi šlezijska kulturna in še prav posebno umetnostna zgodovina. Zato ni čuda, da se je poljska znanost z vnemo lotila raziskavanja vprašanj, ki so v zvezi s historično preteklostjo in današnjo kulturno fiziognomijo Šlezije. Naj omenim le par stvari. Predvsem je bil v Katovicah ustanovljen »Šlezijski Muzej«; jc danes že zelo bogat iu izdaja par serij publikacij, posvečenih šlezijskim problemom: umetiioslno-zgodoviiiskim, etnografskim, politično- in kiilturno-zgodovinskim, dialektološkim in prirodoslovnim. Poljska Akademija Znanosti v Krakovu je v zvezi s šlezijskim vojvodstvom začela izdajati serije posebnih znanstvenih »šlezijskih publikacij«; v njeni založbi in pod njenim vodstvom izhaja velika »Zgodovina Šlezije od najstarejših časov do 1. 1400« (llistorja ŠIi|ska od najdawnicjszych c/.asow do roku 1400). Dozdaj je izšel prvi zvezek (Krakow 1933, 953 strani), posvečen historično-geografskim temeljem, poljskemu jeziku v Šleziji tekom srednjega veka, pra-
zgodovini, najstarejši plemenski organizaciji in administraciji, politični zgodovini in politični organizaciji; drugi zvezek bo obsegal socialno zgodovino, tretji pa, ki je že skoraj dotiskan, je posvečen v celoti umetnostni in kulturni zgodovini.
Knjiga, o kateri poročam, ima veliko ožji okvir in nalogo. T. Dobrowolski, agilni šlezijski konservator in hkrati ravnatelj Šlez. Muzeja v Katovicali, skuša v njej podati zaokroženo sliko umetnosti šlezijskega vojvodstva, pri čemer se opira na celo vrsto rezultatov lastnih poprejšnjih del. Literatura, predvsem nemška, o tem predmetu je sicer že prav bogata in avtor nove knjige jo ob koncu teksta navaja v izčrpnem in sistematskem pregledu. In vendar je knjiga novost. Prinaša mnogo novega, neznanega materiala, ki je prišel na dan tekom inventariziranja spomenikov potom konservatorijata, ali pa se pojavil med novimi pridobitvami Šlez. Muzeja; kakor se izraža avtor, je knjiga začasna sinteza slike, ki jo nudi umetnost Šlezijskega vojvodstva, dokler ne bo dogotovljena končna inven-tarizacija vseh njenih spomenikov. Novost pa je tudi še v drugem oziru; v drugem delu podaje namreč tudi pregled narodne (ljudske) umetnosti. Takšno obravnavanje v skupnem okviru historične in narodne umetnosti je seveda problematične vrednosti. Predvsem sta umetnostno-zgodovinska in etnološka metoda dve različni stvari, kar ostane v veljavi tudi tedaj, če zavzamemo sociološko stališče, katero zastopa avtor, in vidimo v pojavih historične umetnosti »umetnost vodilnih slojev, ki se v časovnem redu objavlja v raznih slogih«, radi česar hi po njegovem mnenju bila »v bistvu meja med tema dvema vrstama umetnosti samo formalna«. Tvorno dogajanje v narodni umetnosti se vrši vendarle v drugačni sferi kakor v zgodovinski umetnosti; razvidno je to posebno tam, kjer vzori iz historične umetnosti prehajajo v narodno umetnost in izgubljajo pri tem ne samo svoj prvotni formalni značaj, ampak se izpreminja sploh ves njihov pomen in vsebina. Ona »meja« torej nikakor ne more biti »samo formalna«. Pa to je opazka samo načelnega značaja, kajti knjiga Dobrowolskega je pri vsem tem enotna iu razlikuje med uinctnostno-zgodovinsko in etnološko metodo.
Umetnost Šlezijskega vojvodstva je seveda samo majhen del celotne šlezijske umetnosti. Zato je umevno, da avtor obilno vpošteva zveze med njenimi pojavi in umetnostnimi dogodki ccle dežele ter onstran njenih meja. 1'rav tu je namreč odločilnega pomena okvir zgodovinskega umetnostnega dogajanja na celem tem ozemlju. Najstarejši romanski gradbeni in kiparski spomeniki iz prve polovice XII. stol., preostanki ustanov poljskega maguata Petra Vlasta iz rodu Lah(;dzi6w (Labodov) v Vroclovu in njeni okolici na gori Sobotki (Zopptenberg), so zlasti v plastiki tesno zvezani z umetnostjo v Veliki Poljski, medtem ko sta posebno kiparstvo in slikarstvo XIV. stoletja prepojena z duhom in elementi češke umetnosti, ki je v tedanji srednji Evropi sploh igrala veliko vlogo. Vendar pa ima šlezijska umetnost, in siccr ne samo na ozemlju današnjega Šlezijskega vojvodstva, lastno obličje, in tvori takorekoč lastno šolo; pri tem prihajajo v poštev zlasti vzpodbude in vzori, ki jih je nudila počenši od druge polovicc XV. stoletja sosedna Malopoljska, predvsem krakovsko umetnostno središče. Po avtorjevem mnenju so slikarski spomeniki Šlezijskega vojvodstva povečini naravnost del malopoljske umetnosti, ki jc posebno v Krakovu, prepojena s fla-mandskimi elementi, dosegla visoko stopinjo realizma. Vse to velja seveda za srednji vek, posebno za gotiko, ki se z njenimi vrednotami pač ne more primerjati to, kar so v historični umetnosti te province ustvarila poznejša stoletja.
Takšen je torej splošni okvir, v katerega uvršča avtor svoje spomenike. Povečini so to spomeniki provincialne umetnosti; njih pomen leži v prvi vrsti prav v tem, da 90 »obmejnega« značaja, to je, da so odmev struj raznih središč, ki so se v umetnosti tega ozemlja križale iu da je v njih ohranjena marsikatera arhaična poteza, kar jc značilna poteza vsukega provinciulncga tradicionalizma. Par primerov: poleg starih, majhnih gotskih cerkva z eno ladjo, ki imajo lesene zvonike, obstajajo druge večje gotske farne
cerkve, v katerih se zrcalijo vplivi krakovske samostanske arhitekture; v grajski arhitekturi — Tešin — so vidni stiki s Prago Karola IV. Zanimivejše in važnejše so razne faze gotske plastike od XIV. do XVIII. stoletja; večjo vlogo od kiparstva v kamenu, v katerem so mestoma razločno vidne vezi s Parlerjevo praško delavnico, je igrala rezbarija v lesu, ki je posebno bogata. V edinem dozdaj znanem monumentalnem ciklu stenskega slikarstva, v Starem Bielsku, — objavil in obdelal ga je pred par leti v obširni monografiji Dobro-wolski, — se zrcali vpliv češkega slikarstva konca XIV. stoletja. Isti vpliv je videti tudi na drugih spomenikih tega časa, medtem ko se že v začetkih XV. stoletja čedalje močnejšo uveljavlja vpliv umetnosti sosedne Malopoljske. Od vseh teh in podobnih podrobnosti pa je nedvomno zanimivejši splošni rezultat, do katerega prihaja avtor pri koncu prvega dela knjige, ko presoja spomenike Šlezijskega vojvodstva kot celoto, razvrščeno v zgodovinski perspektivi kot efekt sodelovanja umetnosti bližnjih in dalnejših kulturnih središč (Krakov, Vroclav, Praga in južna Nemčija), obenem pa tudi izprememb, katerim podlegajo nova gesla »v provincialnih središčih, ko prehajajo skozi filtre raznih družabnih slojev«. Ozemlje vojvodstva v umetnostnem oziru ne tvori vedno skupne celote z ostalo Šlezijo in ni vedno odvisno od Vroclava; do nekatere mere je naravnost most, po katerem so krakovski vplivi prodirali v Vroclav. Češki vplivi so prihajali po dveh poteh: neposredno skozi Tešinsko Šlezijo, posredno skozi Vroclav, začeli so pa v zvezi s husitskimi vojnami pojemati že v prvi polovici XV. stoletja. Praga, Vroclav in pozneje tudi Krakov so torej spajali umetnost današnje poljske Šlezije z Evropo. Ker pa umetnine, namenjene cerkvam, nikakor niso vedno bile importirane, ampak so nastajale tudi v lokalnih in podkarpatškili delavnicah, se je seveda neobhodno vršil na eni strani zanimiv proces prisvajanja tujih form potoni siinplifikacije ter mestoma obogatitve prevzetih form z novimi elementi, na drugi strani pa je vse to privedlo do tega, da so se tuji vzori na šlezijskih tleh vdomačili in postali bistven del tradicionalizma šlezijsko-poljske umetnosti.
Takšen je v glavnih potezah rezultat vzorno sestavljenega prvega dela knjige Do-hrovvolskega. Seveda s tem še ni rešeno vprašanje, kaj jc v tej umetnosti bistveno šlezijsko, toda vprašanja te vrste spadajo med najtežja cele umetnostne zgodovine. Kako težko je nanje odgovoriti, se jc pokazalo n. pr. tekom razstave poljske gotske umetnosti, ki se je vršila v aprilu t. 1. v Varšavi; sicer na njej ni bila cela Poljska zastopana, med drugim ni bilo tam spomenikov i/. Krakova in Šlezije, vendar pa je bilo dovolj eksponatov, da se je samo vsiljevalo vprašanje, kaj je v tej gotiki poljskega. Ker jc jasno, da v tej stvari ne odločuje ne narodnost umetnikov ne kraj postanka umetnin, preostajajo kriteriji druge vrste: na eni strani formalni, na drugi vprašanja razmerja med lastno vsebino in prevzeto formo ter napetost, ki med obema obstaja. Ti kriteriji pa so vsaj zaenkrat še vse premalo izbrušeni in določeni.
Drugi del knjige nam podaje točno karakteristiko »narodne umetnosti« šlezijskega vojvodstva. S stališča umetnostne vede sta pač najvažnejši poglavji o leseni cerkveni arhitekturi in lesenem kiparstvu. Leseno stavbarstvo, nenavadno bogato, pri katerem avtor po pravici poudarja razliko med tradicionalno tehniko in podrobnostmi oblikovanja, ki so posnete po zidani arhitekturi, jc najboljši dokaz za tesne zveze, ki obstajajo med njim ui leseno sakralno arhitekturo slovanskih dežel, predvsem bližnje Malopoljske, pa tudi Uk rajine; obenem pa njegovi spomeniki jasno kažejo, kako zelo se razlikuje od nemških, zlasti pruskih »Fachvverkov« in skandinavskih »stavkirk«. Nič manj zanimiva ni avtorjeva analiza narodnega kiparstva in njegovih dveh sestavin: pristne narodne rezbarije, ki vsebuje elemente, skupne vsem civiliziranim narodom v prvotnem stadiju razvoja, in rezbarije, ki predeluje historične stile, v Šleziji od gotike do klasicizma.
Avtor jc vsekakor dosegel svoj namen. V lepi obliki je podal prvo enotno, zaokroženo sliko zgodovinske in narodne umetnosti na ozemlju današnjega šlezijskega vojvodstva.
Naloga bodočih raziskavanj bo, da to sliko poglobijo in jo dalje razpredejo. Deloma je to že storjeno: v omenjenem tretjem zvezku velike »Zgodovine Šlezije« Poljske Akademije Znanosti je Dobrowolski sam napisal zgodovino celotnega1 šlezijskega stenskega in tabelnega slikarstva. Ko knjiga izide, bo mogoče tudi o tem kaj povedati.	Vojeslav Mole.
Pregled.
Anton pl. Premerstein.
(6. IV. 1869—6. II. 1935.)
Anton Premerstein, potomec stare kranjske plemiške rodovine iz Črnega vrha nad Idrijo, je bil rojen v Ljubljani kot sin pol. upravnega uradnika Franca Premersteina. Od matere, baronice Schweiger-Lerchenfeld iz znane literarne ohitelji, je prejel fino izobrazbo in plemenito čuvstvovanje, ki ga je spremljalo vse življenje. Dijaška leta je preživel v Ptuju, kjer je bil oče okrajni glavar. Starinsko mesto z bogatimi spomeniki iz rimske dobe jc odločilo njegov poklic. Z vso vnemo se je posvetil na dunajskem vseučilišču študiju arheologije pri znamenitih znanstvenikih Benndorfu in Bormannu. Po dovršenih študijah (dr. phil. suh auspiciis imperatoris 1893, dr. iur. 1897) je Premerstein služboval pri dvorni knjižnici na Dunaju (1895—1905). V tem času se je hahilitiral kot priv. docent. Od 1906 do 1912 je vodil kot tajnik avstrijski arheološki institut v Atenah. L. 1912. je bil imenovan profesorjem rimske arheologije na nemški univerzi v Pragi, od koder je 1. 1916. odšel kot profesor stare zgodovine v Marburg a. L., kjer je ostal do svoje smrti.
S svojo ožjo domovino so ga vezale tesne znanstvene vezi. Ze prvi njegov članek, še iz dijaških let, razmolriva pomembni Vulkanu posvečen oltar iz Hajdinc (CIL III 10875), ki vsebuje važne podatke o ptujskem mestnem delu vicus Fortunae in o skladiščih, horrea (Arch, epigr. Mitt. X, 1886, 120 si.). Vrline njegovega nazornega razmotrivanja rimskih spomenikov pa odsevajo iz njegove razprave o ptujskem Jupitrovem oltarju (CIL 111 4037) z zgodovinsko važnim napisom o uporu v Galiji (A. E. M. XII, 1888, 31). V uničenem imenu posvetitelja je Premerstein zelo bistroumno ugotovil C. Fulvija 1'lautiaiia, tribuna X. gardne kohortc in poznejšega prefekta prctorijii iz dobe cesarja Septimija Severa. (Mtichar in Knabl sta domnevala, da jc oltar posvetil tribun Scudilo, ki je v Ptuju I. 354. zatvoril Constantija Galla; toda že N. Kolin je v Mitt. d'. Zentralkomm. XVIII, 1873, 8 to mnenje ovrgel, ne da hi hil mogel določiti posvetitelja).
L. 1890. sc jc Premerstein dalje časa mudil v Mariboru in okolici, v Slivnici in Hočali; kot sad svojega raziskavanja je priobčil (A. E. M. XIV, 1891, 84) več napisov, iz Bele Krajine pa napis z obilnimi rodovinskimi reliefi Petronija Paulliana iz mlina v Črnomlju in napis bratov P. Aelijev v m it rej u v Kožaucu pri Črnomlju. I'tuja se je sc enkrat spomnil 1. 1906. z lepo študijo iz antičnega narodopisja o ljubezenski čarovniji na svinčeni ploščici z napisom: Paulina aversa sita viris omnibus. Pri svojem bivanju v Krškem so jc Premerstein seznanil s starinoslovccni Jernejem Pečnikom, ki jc spremljal njega in S. Kutarja 1. 1898. pri raziskovanju rimskih cest in utrdb po Kranjskem (A. Pr. u. S. K., Riim. Strassen u. Bcfestiguiigen in Krain, Wien 1899). Južno Srbijo in Kosovsko polje sta prepotovala z N. Vuličcm v letih 1899, 1900 in 1908 in objavila številne napise v izdanju srbske akademije in avstrijskega arheološkega instituta. Tudi v kasnejših letih se je Premcr-6tein večkrat povrnil k zgodovinsko važnim dogodkom svoje širje domovine, posebno v razpravah o C. Scinproniju, konzulu 1. 129. pred Kr., znanem iz bojev proti Ja|>odom in Tavri-
skom (Oest. Jahreshefte 1907, 264) in o M. Vinieiju, ki je kot konzul 1. 19. pred Kr. v Augustovi dobi prvi prekoračil Donavo. Njemu je posvetil tudi svoj zadnji spis. (Oest. Jahreshefte VII 1904, 235; XXVIII 1933, 140; XXIX 60.) Zelo plodovito je delo Premer-steinovo na polju epigrafike in arheologije Male Azije.
Remekdela njegova so pa razprava o Aniciji Juliani, ki je naročila znamenito knjigo Bioskuridovo o rastlinah, komentar o knjigovodstvu oddelka rimske knjige, napis Quadrata Bassa, zlasti pa izdaja novega odlomka »Dejanj cesarja Augusta«, takozv. Monumentum Aucyranuin.
Stroga znanstvenost odlikuje Premersteinova dela, jasna dispozicija, široko obzorje in jedernatost zaključkov. V osebnem občevanju je bil Pr. izredno ustrežljiv; vedno je rad pomagal z dobrim svetom iz zakladnice svojega bogatega znanja.	-ar g i • j
Srednjeevropski arheologi v Mariboru.
Šesto študijsko potovanje podonavskih in nemških arheologov je pod vodstvom G. B e r-suja iz Frankfurta organiziral po Sloveniji in Hrvatski B. Saria s sodelovanjem V. Hoffi-lerja in M. Ahrainiča. Potovanje, na katerem se je proučavalo predvsem vprašanje Japodov in poznorimskih zapornih utrdb na severovzhodu Italije, se je začelo 3. septembra v Ljubljani ter končalo 13. septembra v Mariboru.
V Maribor so dospeli arheologi 12. septembra popoldne iz Ptuja. Ogledali so si staro mesto, nato pa bili pri skupni večerji v Grajski kleti, kjer jih je v imenu mesta Maribora pozdravil podžupan R. G o 1 o u h. Za podžupanove besede, ki so poudarjale pomen znanosti za medsebojno zhližanje narodov, se je zahvalil ravnatelj muzeja v Miinchenu Zeiss z ugotovitvijo, da znanost to funkcijo vrši.
13. septembra v jutro so odšli mimo radvanjskega groblja na betnavsko nekropolo in od tam na gradišče Poštelo. Po pregledu nasipov je znanstvena debata pod vodstvom G. Bersuja obravnavala na temelju objavljenih poštclskih tločrtov problem predzgodovinske hiše. S Poštelc je vodil sestop v Razvanjc in iz Ha/.vanja na homipoško predzgodovinsko nekropolo ter na Hom|>oš z rimskimi spomeniki. Graščakinja ga. Pacherjeva je arheologe pogostila, nato pa so se podali v Hoče ter pregledali v kripti župnijske ccrkve rimske mitrejske spomenike. Arheologi iz Madžarske, ki se niso udeležili dopoldanskega potovanja, pa so študirali v muzeju predzgodovinske izkopanine.
Pri kosilu v Veliki kavarni se je vodja potovanja G. Bcrsu oficijelno poslovil od vseh udeležencev in se zahvalil Jugoslovanom za naklonjenost in gostoljubnost, v imenu Jugoslovanov pa je V. lloffilcr podčrtal poincn arheološkega študijskega potovanja za nas domačine. Popoldne jc bil ogled in študij mariborskih muzejskih zbirk. Pred muzejem jc prelat Fr. Kovačič pozdravil arheologe v imenu domačega Muzejskega in Zgodovinskega društva, v muzeju pa je podal muzejski tajnik zgodovino mariborskega muzeja. Utis mariborskega muzeja na udeležence jc bil dober; vsi pa so poudarjali nezadostnost muzejskih prostorov in želeli domačinom, da dobi muzej čimprej primerne prostore, za kar bi po splošnem mnenju najbolje služil mariborski grad, katerega so si arheologi po odhodu iz muzeja ogledali.
Za slovo arheologom je Muzejsko društvo v Mariboru priredilo zvečer garden-party, katero je ljubeznivo pripravil ravnatelj Vinarske in sadjarske šole J. Priol. 14. septembra se je večina udeležencev vrnila na svoje domove, manjšina pa jc pod vodstvom B. Sarie obiskala Srcrn, Beograd, Skoplje in Stohi.
Mesto Maribor jc arheologom dalo brezplačno na razpolago dva avtobusa ter tako
pokazalo popolno razumevanje znanstvenega položaja Maribora. „	_ _
r ran jo Has.
Odkritje spomenika dr. h. c. donu Franu Buliču 15. septembra 1935 v Zagrebu.
Bulic se je v zadnjih letih svojega življenja havil z mislijo, postaviti v domnevnem rojstnem kraju cesarja Dijoklecijana Lihovcu pri Splitu spomenik njemu ter njegovi hčerki Valeriji in ženi Priski. Za to idejo je pridohil društvo Hrvatska žena z go. Kumičičevo na čelu, ki je za nameravani spomenik nahrala nad 6000 Din, ko je Bulič 1934 umrl. Po Buličevi smrti je Hrvatska žena sklenila to zbirko uporabiti za spomenik Franu Buliču ter jo je z nadaljnjim zbiranjem v Zagrebu in v Splitu, kjer je stala na čelu akcije g. dr. Braj-ševa, pomnožila, da je mogla postaviti v Zagrebu pred univerzitetno knjižnico dostojen spomenik, delo prof. Frana Kršiniča.
K odkritju Buličevega spomenika se je zbrala vsa Hrvatska in prav posebno številno Dalmacija, tako da jc bilo odkritje spomenika velika hrvatska narodna manifestacija, pri kateri je Bulič arheolog stopil v ozadje za Buličem narodnjakom. Narodnopolitično svečano je bilo tudi razpoloženje prisotnega ljudstva, ki je zlasti s svojimi tradicijonalnimi nošami predstavljalo živ muzej narodne in pokrajinske preteklosti. V stolnici jc v zastopstvu zagrebškega metropolita čital ccrkvcnoslovansko mašo škof livarski Pušič, nato pa je krenil ogromen sprevod po slavnostno z zastavami odetem Zagrebu od stolnice preko Zrinjevca pred univerzitetno knjižnico, sprevod, kateri je po svojem izrazu napravljal utis proslave združitve Dalmacije s Ilrvatsko-Slavonijo.
Spomenik Buliču je odkrila v imenu Hrvatske žene ga. Horvatova, nakar ga je prevzel v varstvo mesta Zagreba župan Erber. V imenu metropolita Bauerja je govoril livarski škof Pušič, nato so pa združeni hrvatski pevski zbori zapeli ad hoc pripravljeno Mihalovičevo »Don Franu Buliču« iu Novakovo »llrvatskoj tvoj biser krasni . Prvi kakor tudi nadaljnji govorniki Bazala v imenu Jugoslavenskc akademije znanosti i umjetnosti, rektor Stipetič v imenu zagrebškega vseučilišča, Katic v imenu arheološkega društva Bihač, Barac v imenu bogoslovne akademije, šimrak v imenu unijatov in Lukas v imenu Maticc Hrvatske so prikazovali Bulira kot vzornega narodnjaka in poudarjali pomen Buličevega odkrivanja stare hrvatske zgodovine, predvsem za utrditev hrvatskega državnega prava.
Slovesnost sta zaključila banket v Kolu in velika narodna veselica.
Slovence so zastopali pri odkritju spomenika arheologu donu Franu Buliču F. Baš
iz Maribora ter J. Komljnncc in A. Krnice iz Ptuja.	,,	_
r r a n j o B a s.
Desetletnica Muzeainega društva v Varaždinu.
Zgodovinska razstava 1923 v Varaždinu jc po inicijutivi Kr. Filiča iu Wieserta pokre-nila iiastoj varaždinskega Muzeainega društva, ki je ob lOOOletnici hrvatskega kraljestva 16. novembra 1925 otvorilo v starem gradu Varaždinski muzej.
V nadaljnjem je varaidinsko Muzealno društvo populariziralo muzejsko idejo med domačim meščanstvom, tako da ima doma v Varaždinu svojih .r>()() članov, kar jc za danainje razmere zelo visoko število. Vzporedno s popularizacijo muzejske ideje je društvo v Varaždinu zbralo in razstavilo bogato grudivo meščanske in aristokratske kulture Varaždina in nekdanje varaždinskc županije, ki zavzema danes večji del prostorov starega varaždinskega gradu.
S prepričanjem o velikem delu. izvršenem v prvih desetih letih, je prainovalo varaidinsko Muzealno društvo v slavnostno iluminiranein starem grudu 16. novembra 193.r> desetletnico muzeju. Na slavnostnem občnem zboru jc zaslužni predsednik KreSimir F i I i č podal zgodovino društvenegu desetletnega delu in program za bodoče, ki obstaja v nadaljevanju muzejskega zbiranja in obravnavanja v literarnih publikacijah, v ureditvi hogutcga mestnega
arhiva in v parkiranju okolice starega grada. Po blagajniškem poročilu, iz katerega izhaja zasidranost društva z dejstvom, da je varaždinsko meščanstvo prispevalo na članarini okoli 200.000 Din, to je polovico muzejskih dohodkov v teku 10 let, so bile prečitane pismene in brzojavne čestitke, katere so k desetletnici poslale vse muzejske ustanove Jugoslavije in katerim sta se osebno pridružila J. Komljanec kot delegat Muzejskega društva v Ptuju in F. Baš kot delegat Muzejskega društva, Zgodovinskega društva v Mariboru ter Prekmurskega muzejskega društva v Murski Soboti. Slavnostnemu občnemu zboru v nekdanji županijski posvetovalnici je sledil v muzejski kapeli sv. Lovrenca Te Deum, nato pa po kratkem odmoru zgodovinski koncert v nekdanji županijski posvetovalnici, kjer so L. Doroghy (sopran), M Pozajič (spinet) in I. Pinkava (violina) izvajali dela N. Matteisa, A. Scarlattija, D. Scar-lattija, J. S. Bacha, W. A. Mozarta, G. Tartinija in I. pl. Zajca. Koncert je nakazal novo polje varaždinskega dela v bodočnosti, kjer bo Muzealno društvo organiziralo redne koncerte z zgodovinsko glasbo. Po večerji v odborniški in knjižnični sobi so se udeleženci razšli z občutkom, da je Muzealno društvo v Varaždinu pozitivno izpolnilo prvih 10 let obstoja.
Varaždin je ob desetletnici pokazal, da je v povojni dobi »atentatov na muzeje« možno znanstveno delo s primerno aktivnostjo iniciatorjev in s kulturno tradicijo prebivalstva. Z namestitvijo muzeja v starem gradu pa je pokazal način, kako konservirati zgodovinske spomenike.	Franjo Baš.
Društveni glasnik.
Prekmursko muzejsko društvo, i.
Na smotrno znanstveno preiskavanje in zbiranje starin slovenske zemlje med Muro it: Kalio so mislili žc mnogi pred osvobojenjem. Dr. Franc 1 v a n o c y jc pisal v Kalendarju najsv. srca Jczušovcga 1906, 102: »...Ali ostanki teh starih časov so vredni, da je liidstvo vii časti obdrži . . . počasi se ti spomenki popišejo vu etom kalendariji i z tem sc fundament položi za obilnejšo zgodovinsko popisanjc etc krajine. Narodno blago v Kalendarju, ki so ga zapisovali zlasti Jožef Klekl nil. in Štefan kiihar, zadnjega zbirka v ČZN 1910—14 itd. priča, da jc bil smisel za narodopisje med prekmurskim izobraženstvom živ. V poročilu o »Starinah železnih iu salujskih Slovrnov« (ČZN 1914) pa je bogoslovec Jožef Baša v »Novinah« 1915, št. 14 zapisal, da jc treba osnovati v Slovenski krajini muzej — v zvezi s samostanom, ki so ga v tistem času nameravali ustanoviti —, kjer sc bodo ohranile take dragocenosti kakc.r rokopis »Starin«.
Zgodovinsko društvo v Mariboru jc razširilo svoje območje tudi preko Mure in je poleg objav v ČZN nabiralo tudi predmete s tega ozemlja za mariborski muzej. Po osvobo-jenju je iickuj prekmurskih predmetov pridobil 'tudi Narodni muzej v Ljubljani. Mladi rod izobražencev pa je vedno bolj čutil nalogo in nujnost, da mora sum organizirati smotrno delo za ohrunitev starin in študij preteklosti ter ljudskega življenja v Slovenski krajini. Izraz tegu stremljenja so članki Framu Bajleeu o potrebi muzeja v Soboti v »Novinah« 1928, St. 41 in Vilku Novaka poziv za nubirunje narodnega blaga ter predmetov za muzej (Novinc 1931, št. 28, Slovence 1933, št. 233). Bogoslovec Ivan Zelko jc I. 1931. pričel nuhirnti prekmurske knjige in je z akademikom V. Novukom priredil 15. uvg. 1932 v Soboti mzitavo prekmurskegu tisku. Knjižnica je bila shranjena v Našem domu v Črensovcih.
Jeseni 1934 »e jc sestal pripravljalni odbor zu ustanovitev Prekmurskega muzejskega društvu. Tvorili »o gu Franc Gumilar, šolski upravitelj v Lipovcih, V. Novak, suplent v
Mariboru in Vlad. Škrlak, abs. iur. v Soboti. Ko so bila spomladi 1935 potrjena pravila, se je dne 23. junija 1935. ob 10. uri sešel v Soboti v Meščanskem domu ustanovni občni zbor. Udeležilo se ga je okoli 40 oseb, prijavljenih pa je bilo okoli 60 članov.
Zbor je vodil Fr. Gumilar, ki je pozdravil zlasti zastopnika ZDM in MDM g. prelata dr. Fr. Kovačiča in g. upravnika N. Vrabla.
V. Škrlak je poročal o delu pripravljalnega odbora in je prečital društvena pravila. Nato je govoril N. Novak o namenu in nalogah novega društva. Podal je pregled dosedanjega zanimanja za ustanovitev prekmurskega muzeja, nakar je orisal, kako naj bi se vršilo delo društva v posameznih panogah. Prva naloga bodi zbiranje predmetov zemljepisnega, prirodoslovnega, zgodovinskega, narodopisnega, slovstvenega in umetniškega značaja. Uspešno zbiranje bo moglo izvršiti le organizirano stremljenje, ki bo izhajalo iz tega ozemlja in ki bo ustanovilo muzejsko zbirko v samem okolišu. Treba bo preskrbeti primeren prostor za tako zbirko, ki bo edina lahko nudila kar moči popoln in zaokrožen pregled kulture te zgodovinsko samosvoje krajine. Vzporedno z nabiranjem mora iti zna n-stveno preiskavanje preteklosti in ljudskega življenja Slovenske krajine. Zlasti mnogo skrbi bo treba posvečati narodopisju: zbiranju in objavljanju ljudskega blaga, stavbarstvu itd.; študiju jezika in literarne zgodovine z nabiranjem starih knjig. Dela bo našel geograf in zgodovinar, imenoslovec, muzikolog, filolog itd. Društvo smotrno organizira to delo, ga vodi in naj skrbi za objave raziskavanj.
K besedi se je oglasil g. prelat dr. Fr. Kovačič, ki je pozdravil novo društvo v imenu ZDM in MDM. Spominjal se je začetkov obeh društev, poudaril, da je ZDM po možnosti skrbelo tudi za Slovensko krajino, zlasti s ČZN. Opozarjal je na potrebo sodelovanja PMD z upravnimi in gospodarskimi ustanovami, na potrebo knjižnice v študijske namene in zaključil s pozdravom »Pannonii redivivi«.
Nato so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Franc Gumilar, so), upravitelj v Lipovcih; ostali odborniki so si razdelili funkcije tako-lc: podpredsednik Vilko Novak, suplent v Mariboru; tajnik Vladimir Škrlak, abs. iur. v Soboti; blagajnik lludolf Mušič, suplent v Soboti; knjižničar Ivan Zclko, bogoslovec v Mariboru; arhivar Andrej Šavli, šol. upravitelj v Prodanovcih; gospodar Janez Nemec, stud, tcchn. v Soboti; odbornik Miroslav Kokolj, učitelj nicšč. šole v D. Lendavi. Za preglednika sta bila izvoljena Gašper Lipovšek, sreski načelnik v Soboti in Anton Koder, kr. notar in hanski svetnik v Soboti.
Občni zbor je določil, da znaša društvena članarina 15 Din za prihodnjo poslovno dobo.
Ob 12. uri jc predsednik zaključil občni zbor.
II.
1. redni občni zbor PMD sc je vršil po zahtevi pravil dne 29. septembra 1935 v Meščanskem domu v Soboti. Ker občni zbor ob pol 10. uri ni bil sklepčen, sc jc pričel čez pol ure. Udeležilo sc ga jc nad 30 članov.
Po otvoritvi je tajnik prečita! zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki je bil odobren. Nato jc predaval V. Novak o prekmurskem pisatelju Jožefu Košiču (1788—1867), ki je prvi med prekmurskimi pisatelji gojil skoro le posvetno književnost in prvi širil s knjigo omiko ter zbiral in objavljal iiaroduopisno gradivo.
Sledila so poročila odbornikov. Vršile so sc štiri seje, na katerih so se obravnavale društvene tekoče stvari. Število članstva je že naraslo preko sto. Zbranih je že mnogo muzejskih predmetov. Ker društvo še nima svojih prostorov, se mora zbiranje še dalje vršiti pri posameznih odbornikih. Knjižnica bo ostala začasno še v Našem domu v Čreusovcih; v 1). Lendavi bo vodil zbirko M. Kokolj, v Lipovcih šol. upr. Fr. Gumilar, v Soboti pa
nam da na razpolago prostor za seje in shrambo predmetov kmečka posojilnica, kar bo upravljal odbornik Fr. Bajlec. Nujno je, da pride sobočki grad čimprej v last občine, s čimer bo PMD prišlo do primernih prostorov.
Občni zbor je izvolil sledeči odbor: predsednik Vilko Novak, podpredsednik Fran Gumilar, tajnik Vladimir Škrlak, blagajnik Franc Bajlec, odv. pripravnik v Soboti; knjižničar Ivan Zelko; odborniki Bela Horvat, šol. upr. v Krogu, Andrej Savli, Miroslav Kokalj. Preglednika sta: Anton Koder in Ferd. Hartner, predsednik občine Sobota.
Razvil se je razgovor o nabiranju narodopisnega gradiva. Odbornika B. Horvat in A. Savli sta sestavila načrt za zbiranje ter ga razposlala učiteljstvu. Na zbiranje je treba opozarjati izobraženstvo v pokrajinskem časopisju, sklicati je treba sestanek nabiralcev narodnega blaga, da se dogovore o enotnem načinu in da ožji odbor uredi nabrano gradivo, ki naj bi izšlo v društvenem glasilu. Odbor naj proučuje možnost izdajanja društvenega glasila, kjer bi objavljali vse, kar se bo obravnavalo glede Slovenske krajine.
Ob pol 12. uri je predsednik zaključil občni zbor.	Vilko Novak
Muzejsko društvo v Ptuju.
(Poročilo o občnih zborih dne 5. V. 1934 in 15. V. 1935.)
V	poletju 1933 je Muzejsko društvo pod vodstvom dr. M. Abramiča preiskalo prostor v neposredni bližini apside mestne župnijske cerkve in stare šole. Pri tem je odkrilo srednjeveški tlak kapelice sv. Mihaela. Ker je ves ostali prostor zazidan, se ni mogla ugotoviti morebitna starokrščanska bazilika.
Na velikem rimskem grobišču na Zg. Hajdini so delavci pri kopanju gramoza zadeli na grobove. V njih so našli lepe vrče raznih oblik in velikosti, svetilčico in dva pokrova z valovito ornamentiko. V spodnjem delu razbite amfore je stal dobro ohranjen vrč z dvema ročajema. Črnkasta žara s pepelom, žreblji, fibulo, lično bronasto zajemalko in novcem cesarja Klaudija pa jc bila v bližini grobov.
Pri III. mitreju na Uregu so odkopali otroški grob z dvema zapestnicama, drugi pri-datki so bili žal uničeni.
Na Mestnem vrhu štev. 69 jc našel A. Sinodič na pogorišču kmetske hiše v dva kosa prelomljen rim. nagrobnik, ki ga je postavil M. T. Zosimus svoji ženi Ticiji Syri. Restav-riran kamen je razstavljen v muzeju.
Na Panoramskem griču so izorali blizu Kabirincga svetišča bradato marmornato glavico s kroni podobnim nastavkom.
Za banovinsko bolnico so na isti način zadeli na preprost rimski sarkofag s pokrovom. V njem so bili le skromni ostanki kosti, odlomek male fibule in dva novčiča iz Konstan-tinove dobe.
V	velikem cerkvenem traktu nekdanjega dominikanskega samostana sta odkrila dr. Remec in konservator dr. Stele grba ptujskih gospodov. Očiščevalna dela v gotskem križnem hodniku so končana; razen običajnih kamnoseških znakov niso podala ničesar novega.
Končno hi še omenili del rimske are z lepo ornamentiko, ki je bila vzidana v hiši zdravnika dr. Stuheca.
S pridržkom lastninske pravice jc društvo pridobilo od V. Skraharja i zborno ohranjen bronast meč iz Vzhodne Štajerske. Nekatere muzejske zbirke so bile preurejene, tako pred-zgodovinska, ki sedaj nudi lep pregled hallstattske kulture ptujske okolice.
Ptujska srednjevešku keramika z odkritji na TyrScvcm trgu in na južnem grajskem obronku je razstavljena v posebni omari.
Zbirko glasbil, eno najpopolnejših na Slovenskem, sta uredila H. Druzovič in A. Smo-dič. Ptuj s svojimi glasbenimi instrumenti in listinami je izpopolnil vrzel v slovenski glasbeni zgodovini, kar je že naglasil pokojni ravnatelj dr. Mantuani.
Del narodopisne zbirke je bil nameščen v stari pisarni.
Zbirke stalno naraščajo in muzejski prostori so postali pretesni. Knjižnica je životarila v mali tesni sobici. Če pomislimo, da je bila knjižnica ob enem arhiv, delavnica in skladišče, je jasno, da so redka književna dela vidno propadala. Tu je priskočila na pomoč mestna občina s tradicijonelnim razumevanjem in je muzeju prepustila nekdanji zimski refektorij, za kar dolgujemo zahvalo mestu Ptuju z županom L. Jeršetom.
Muzejska knjižnica se je na to razdelila na štiri sobe. V prvi je pisarna, v drugi arheološko-znanstvena knjižnica, v tretji Ferkova leposlovna in v zadnji arhiv. Vse knjige se vodijo po dvostrokein katalogu. Šele po preselitvi knjižnice v nove prostore so se pokazale pomanjkljivosti inventarja. Zato je društvo dalo napraviti za arheološko knjižnico popolnoma novo stojalo in napeljati električno razsvetljavo. Z novimi nakupi in dragocenimi darili, ki jih je društvo prejelo ob svoji 401etnici, so bile izpopolnjene posamezne stroke, da sedaj knjižnica povsem odgovarja svojemu namenu.
Proslava 401etnice Muzejskega društva se je na slovesen način vršila dne 19. novembra 1933. Ob tej priliki sta bila imenovana v prisotnosti mnogoštevilnih znanstvenikov tu- in inozemstva za častna člana podban dr. Otinar Pirkmajer in konservator dr. France Stele. Znanstveni svet iu javnost sta pokazala, kako cenita delovanje Muzejskega društva. Iz vseh delov naše države, a tudi iz inozemstva so prihiteli gostje, da praznujejo z nami naš veliki praznik. Najlepše priznanje pa nam je poklonilo mariborsko Zgodovinsko društvo s slavnostno številko ČZN.
Ob štiridesetletnici Muzejskega društva je predaval dr. Fr. Stele o ptujskih najdbah in odkritjih v zadnjih petih letih, 5. maja 1934 arli. Fr. Baš o temi Zemlja in človek v ptujski zgodovini, tretje predavanje pa jc imel predsednik dr. J. Komljauec o potovanju s »Kraljico Marijo« po Grčiji in bližnjem Orijentu.
Naše društvo je sodelovalo na raznih razstavah, tako na proslavi scptemherskih dogodkov v Ptuju, na lovski razstavi v Mariboru in na razstavi Glasbene Matice v Ljubljani.
V	propagandne svrhe je društvo založilo šest različnih serij razglednic najlepših muzejskih zbirk in umetnin. Da se dviga med občinstvom in tujci zanimanje za kulturnozgodovinske znamenitosti mestu Ptuja in okolice, sta bila izdelana dva velika stenska zemljevida. Pri tujskoprometnem vodiču po Ptuju in okolici so sodelovali dr. J. Komljauec, dr. A. Remec in A. Smodič.
Tajnikovo poročilo je bilo soglasno odobreno. Blagajniško poročilo je podal profesor Fr. Alič. Pregled računov za leto 1933/34 jc izkazal 37.687 43 Din dohodkov in 23.268'37 Din izdatkov. Prebitek je znašal 14.418 56 Din. Ker pa nekateri računi še niso bili izplačani, je dejanski prebitek bil manjši. Za leto 1934/35 so zuušuli prejemki 35.209*57 Din, izdatki pu 17.351'74 Din.
Računi so bili pregledani, vse poslovanje sc je vršilo v najlepšem redu. Blugujniku in celotnemu odboru je bil unto dan absolutorij.
Pri volitvah dne 15. maju 1935 je bil izvoljen zu triletno dobo sturi odbor: Predsednik dr. J. Komljunec, podpredsednik notar V. Skrabar, tajnik A. Smodič, blagajnik prof. Fr. Alič, odborniki dr. A. Remec, U. Pcček, J. Gorup, namestniki: prof. F. Stiplovšek, dr. I. Šalamun, prof. Habe; zastopniki mesta so: gg. župan L. Jcršc, dr. 1. Fermevc in tovarnar P. Pirich.
V	preteklih letih so od druitvenikov preminuli častni član direktor avstrijskega arheološkega instituta dr. Emil Kcisch, tovaruur Fr. Potočnik, šol. uprav. Pogrujc, notar A. Carli, šol. uprav. M. Lukuur, I. Pum, F. Skuhala in stud. pilil. Emilija Smodič. Sluva njihovemu spomiuu!	A. Smodič.
V oceno in zameno doposlane tiskovine.
Od 1. januarja do 30. novembra 1935.
Jugoslavenska akademija, Zagreb: Posebna djela. Šišič F., Josip Juraj Strossmayer. Knj. 1.
1933. — Rad. Knj. 250. 1935. Kr. Srpska akademija, Beograd: Spomenik. 78, 81. 1935. — Srpski etnografski zbornik. LI. 1935. — Zbornik za istoriju, jezik i književnost srp. naroda. II, 7. Kolendič P., Biografska dela I. Durdeviča. 1935. II, 8. Ivič A., Spisi bečkih arhiva o prvom srpskom ustanku. Knj. 1. 1935. III, 4. Tadič J., Pisma i uputstva Dubrovačke republike. Knj. 1. 1953. Polska Akademja umiej^tnošci, Krakow: Wydawnictwa Slqskie — Prace geologizne Nr. 2.
Ksiqzkiewicz M., Utwory czwartorz^dowe Pogorza Cieszynskiego. 1935. Deutsch-auslandischer Buchtausch, Berlin: Forschungen zur Volkskunde. 16—17. Schreiber G., Wallfahrt und Volkstum in Geschichte und Leben. Diisseldorf 1934. — Bayeriseher Hei-matschutz. 30. Miinchen 1934. — Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte de« Protestantismus im ehemaligen und im neuen Osterreich. 55—56. Wien und Leipzig 1934—1935. — Neues Lausitzisches Magazin. 110. Gorlitz 1934. — Zeitschrift fiir ost-europaische Geschichte. IX, 1—4. Konigsberg 1935. — (Razen tega za stare letnike Časopisa 37 del večinoma zgodovinskega značaja v 46 zvezkih.) Društvo sv. Save, Beograd: Knj. 44. Džonič U., Sveti Sava u narodnim i umetničkim pesmama.
1935.; Knj. 45. Brastvo. XXVIII. 1934. Znanstveno društvo, Ljubljana: Breznik A. — Ramovš F., Slovenski pravopis. 1935. — Korespondence pomembnih Slovencev. 1. Kidrič F., Korespondenca Janeza Nepomuka Primca 1808—1813. 1935. Družba sv. Mohorja, Celje: Mohorjeva knjižnica. 67. Petelin S. — Krošl A., Pregled občne zgodovine. III. Novi vek. 73. Sedivy J., Oris zgodovine Jugoslovanov. 1935. — Znanstvena knjižnica. 7. Lukman F. Ks., Martyres Christi. 1934. — Mal J., Zgodovina slovenskega naroda. 12. snop. 1934. — Schneeweis E., GrundriB des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbokroaten. 1935. Slovenska Matica, Ljubljana: Kidrič F., Zgodovina slovenskega slovstva. 4. snop. 1935. — Zigon J., Veliko pismo slovenske duhovne združitve. 1935. — Prevodi iz svetovne književnosti. 18. Cervantes Saavedra M. de, Don Kihot. I. 1935. — Knezova knjižnica. XXIV. Kranjec M., Tri novele. 1935. Etnografski muzej, Beograd: Glasnik Etnografskog muzeja. IX. 1934. — Posebna izdanja.
5. Petrovič P. Z., O narodnim pesmama. 1935. Polskie towarzystwo historyczne, Lwow: Kwartalnik historyczny. XLIX, 1—2. 1935. — Wia-
domošci historyczno-dydaktyczne. Ill, 1—2. 1935. Slovansky tista v, Praha: Prace Slov. ustavu. XIII. Florovskij A. V., Čehi i vostočnyje Slavjane. I. 1935. — XIV. Začek V., Ohlas polskeho povstani r. 1863 v Čechach. 1935. — XV. Szyjkowski M., Polska učast v češkem narodnim ohrozeni. II. 1935. — Ročenka Slov. ustavu. V—VII. 1935.
Akademska založba, Ljubljana: Akademska biblioteka. 1. Slodnjak A., Pregled slovenskega
slovstva. 1934. — Stele F., Monumenta artis slovenicae. Sn. 3—12. 1935. Beseda o sodobnih vprašanjih. IV, 1—2. Ljubljana 1935. Blatter fur Heimatkunde. XI—XII. Graz 1933—1934.
Bratislava. I—VIII; IX, 1—3. Bratislava 1927—1935. — Carinthia. I. 125. Klagenfurt 1935.
Čas. XXIX, 4—10; XXX, 1—2. Ljubljana 1935.
Časopis českosIovenskych knihovniku. XIV, 1—3. Praha 1935.
časopis Macicy Serbskeje. LXXXVII. W Budysinje 1934.
Časopis Matice Moravske. 58; 59, 1—2. V Brnč 1934—1935.
Časopis Narodniho Musea. CVIII. V Prazc 1934.
Cesky časopis historieky. XLI, 1—2. Praha 1935.
Jugoslovenski istoriski časopis. I, 1. Ljubljana-Zagreb-Beograd 1935.
Dolgozatok a m. kir. Ferencz Jozsef — tudomanyegyetem arcliaeologiai intezetebol. VIII—X.
Szeged 1932—1934. Dom in svet. Nova knjiga. Ill, 1—8. Ljubljana 1935. Archaeologiai ertesito. XLIII—XLVII. Budapest 1929—1935. Centraljnaja Evropa. VIII, 1—5. Praga 1935. Folia Savariensia. I, 2—3; II, 1—6. Szombathely 1934-1935.
Fundberichte aus Osterreich. II, 1. Wien 1935. — Germania. XIX, 1—4. Berlin 1935.
Glasnik Istoriskog društva u N. Sadu. VIII, 1—3. Novi Sad 1935.
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. XVI, 1—2. Ljubljana 1935.
Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini. XLVI. Sarajevo 1934.
Hrvatski geografski glasnik. 6. Zagreb 1935.
Karntner Heimatblatter. I; II, 1—8. Villach 1934-1935.
Jahrbiicher fiir Kultur und Geschichte der Slaven. XI, 1—2. Breslau 1935.
Misijonski koledar 1936. Groblje.
Slovenska krajina. Uredil Vilko Novak. Beltinci 1935. Kronika slovenskih mest. II, 1—2. Ljubljana 1935. Letopis Matice Srpske. 342—343. Novi Sad 1935.
Ljubljanski škofijski list. 1—9. Ljubljana 1935. — Lud. Ser. II, X, 1—2. Lwow b. 1.
Lud slowiaiiski. Ill, 2. Krakow 1934.
Mentor. XXII, 5—10; XXIII, 1—4. Ljubljana 1935.
Misel in delo. I, 4—12; II, 1. Ljubljana 1935.
Mitteilungen der Gesellschaft fiir Salzburger Landeskunde. 75. Salzburg 1935.
Napredak. X, 1—11. Sarajevo 1935. — Numismatika. Zagreb 1933.
Popotnik. LVI, 5—10; LVII, 1—2. Ljubljana 1935.
Slovenski pravnik. XLIX, 1—10. Ljubljana 1935.
Slovansky pfehled. XXVII, 1—9. Praha 1935.
Priloži proučavanju narodne poezije. II, 1. Beograd 1935.
Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor. XIV, 1—2. Beograd 1934.
Sokolska prosveta. V, 1—6. Beograd 1935.
Čehoslovačko-jugoslovenska revija. V, 1—7. Praga 1935.
Nova revija. XIV, 1—5. Makarska 1935.
Revue des etudes slaves. XV, 1—2. Paris 1935.
Revue Internationale des etudes balkanique. I, 1. Beograd 1934.
Roczniki Towarzystwa przyjaciol nauk na Slqsku. IV. Katowice 1934.
Rozprawy historyczne Towarzystwa naukowego warszawskicgo. XIII. Warszawa 1934.
Sbornik Matice Slovenskej. XI—XII. V Turč. Sv. Martine 1934.
Seuffert B., Drči Register aus den Jahren 1478—1519. Innsbruck 1934.
Slavia. XIII, 1—3. Praha 1934-1935. — Slavia occidentalis. XIII. Poznan 1934.
Sodobnost. III, 1—10. Ljubljana 1935. — Narodna starina. 30; 31. Zagreb 1935.
Sudeta. X, 3—4; XI, 1—3. Reichenberg 1934-1935.
Slovenski učitelj. XXXVI, 1—10. Ljubljana 1935.
Bogoslovni vestnik. XV, 1—2. Ljubljana 1935.
Planinski vestnik. XXXV, 1—11. Ljubljana 1935.
Zdravniški vestnik. VII, 1—10. Ljubljana 1935.
Franjevački vijcsnik. XLII, 1—11. Beograd 1935.
Wiener Zeitschrift fur Volkskunde. XL, 1—5. Wien 1935.
Zeitschrift des Historischen Vereines fiir Steiermark. 28—29. Graz 1934-1935. Numismaticke zpravy. I, 5—9. Praha 1935. Ljubljanski zvon. LV, 1—9. Ljubljana 1935. 2cna in dom. VI, 1—12. Ljubljana 1935.
Zontar J., Hauptprohlemc der jugosluv. Sozial- und Wirtschaftsgcschichte. S.-A. Stuttgart 1934.