Št. 20.
V Gorici, v soboto dne 15. febnivarja 1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden v Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, ^Jutranje Iz« danje opoldne, reJerno Izdanje pa ob 3. tiri po* poldne, in stane ss uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici   na dom poSljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   330
četrt leta  .......  3 „ 40 ...,   1'70,
Posamične Številke stanejo 10 vin: '"""-^-"~*"¦-":: Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabr§5ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9, do 12. ure. Na naročila brez douoslan« naroeniift 40 ne oziramo-
Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstab, če tiskano i-krat 8 kr., ž-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V*cje črke-f**'-prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino In oglase je plačati loeo Goriea,
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop, UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5U11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ipravnigtvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od «Soče» vseli uetek in stane vso 'eto 3 K 20 b ali gld. 1-60.
*Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohvrar z ""Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenČič na trgu della Casenna in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno Izdanje.)
»Gor. Tiskarna« A. GabršSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kdo je odgovoren?
n.
Kar sem povedal v prvem članku, zadošča v polnem obsegu v pojasnilo in pouk na jedro vprašanja, katero je privlekla na dan »Edinost« na način, ki nima kmalu para v časnikarstvu vseh narodov. Tudi pri »Ed.« vlada v bistvu do stranke, katero zastopa, docela isto razmerje, kakor pri »Soči« do narodno-napredne stranke (po obliki in izvrševanju prevzete naloge pa marsikdo sodi, da veliko slabše!), vendar se' osme-ljuje v njenem uredništvu gospodujoči duh pošiljati v javnost bobneče, do skrajnosti predrzne in ob enem zlobne izjave, ki spominjajo na nadutega farizeja v tempeljnu, češ: hvala Bogu, da mi pri »Ed.« nismo taki, kakor oni pri »Soči«, mi smo organ tržaških Slovencev na sploh (?!) in političnega društva »Ed.« šo posebej, naš list služi stvari in presoja vso dogodke s splošno slo vensko ga stališča, dočim jo »Soča* nič več in nič manj nego je vreden jeden GabrŠček, čegar privatno podjetje je »Soča* itd.
V prvem članku sem razložil z ozirom na nastalo vprašanje dejanske razmere vsakega časopisa, ki zasluži to ime. Ako poreče »Ed.«, da je pri njej drugače, jej odgovorim, da — drugo misli in drugo govori, in da sle par i čitateije. »Slov. Narod« je že bil toliko lojalen, da je za-se pripoznai resničnost mojih besed. Poglavitna reč je, da list zagovarja program stranke, o obliki pa, v kateri to izvršuje, so mnenja različna, In ako bi hoteli biti toliko lojalni drugi listi, tudi »Slovenec«, »Gorica«, »Prim. List« itd., bi morali priznati, da se urejujejo docela tako, kakor sem naglašal jaz. da so nadzorovalni odbori le utopija, nastala v glavah sicer dobromislečih mož, pa je taka misel naravnost neizvršljiva, da cela stranka ne more biti in tudi ni odgovorna za vse, kar prihaja na dan v listih, ki so zasnovani na njen program; narobe, da je pogosto v stranki sami mnogo kritike in tudi zabavljanja zaradi tega ali onega članka, dopisa, doli
Dva huzarja.
Ruski spisal  Lev Nikolajevih Tolstoj,
Poslovenil I. Sodar.
(Dalje.)
—• Ne da bi ostala pri delu;   kaj
je bilo treba teči gledat vojake,  rekla
je Ana Fedorovna — no, kaj, kje so se
nastanili Častniki.
—  Pri Jeremkimovih, gospa. Dva sta, in kako lepa! Jeden je grof, pravijo.
—  Kako mu je pa ime ?
—  Kazara,  ne,   Turbinov,   -  oh s   nisem si zapomnila, ne zamerite.
—  Neumnica, ničesa ne veš povedati. Povedala bi vsaj, kako rnu je ime.
—  Ko j, tečem takoj poiz vedet.
—  Že vem, da se ti razumeš na to: — ne, Danilo naj gre; recite mu bratec, da naj gre poprašat, če gospoda častnika česa potrebujeta; z vso spoštlji-vostjo naj pove, da je gospodarica ukazala poprašat.
Starca sta sedla v sobi za čaj, Liza je pa šla v sobo za dekle, da spravi v škatljico nasekani slador. Ustjuša je tam pripovedovala o huzarjih.
do oglasa na zadnji strani. — Časopis, ki bi tako govoril, bi povedal resnico, katere se ni treba nikomur sramovati, kajti tako je bilo pred nami in bo še za nami. Tudi pristaši ene stranke imajo o stoterih pojavih najrazličnejša mnenja, — nu, in jaz bi rad poznal tistega časnikarja, ki bi vstrezal vsem ter tolmačil naziranje in stremljenje vseh tako, da bi mu vsi vedno le pritrjevali.
Vsak časnikar, vsak časopis, mora računati s tem nespodbitnim dejstvom ter hladnokrvno sprejemati i vsakovrstno kritiko i dobrohotne nasvete, j dostikrat pa ne preostaja drugo, nego da pravi: Komur to ali ono ni po volji, naj pomisli, da je sto somišljenikov iste stranke, ki soglašajo in celo tako zahtevajo ; bodi torej vstreženo tudi njim, ako ne nasprotuje programu, dokler se ne pokaže, da je to stvari na škodo. Kdor pa začne rogovoliti, ko njemu ni kaj prav in se noče dati voditi v prvi vati od programa strankinega, naj list vrne j in gre z Bogom od stranko daleč proč, ker zamenjujo postransko stvar s poglavitno. V tem pogledu nam morejo biti vsem vzgled — klerikalci. Naj bodo eelč prav očitni in rosnični grehi še tako veliki, vendar sklepajo svoje vrste in unisono zagovarjajo cel6 grdo pogroško nasproti nepoučenim ljudskim masam in proti vsakomur. Vzgledov ne bom navajal, saj jih lahko vidi vsakdo, kdor ima oči, vsak dan. In to dejstvo je največja sila klerikalne stranke!
Jaz si kratko ni malo ne domiš-ljujem, da je »Soča«, zagovarjaje program narodno napredne stranke, v obliki in taktiki doslej vedno in v vsem pogodila pravo ali da bo tako v prihodnosti in da so bili in bodo vsi somišljeniki zadovoljni, — ker je to naravnost nemogoče. Neki klerikalni list je dejal, da bi bil sv. Pavel tudi urednik kakega časopisa, ako bi živel danes na svetu. Rad verujem ! Dodajam edino to-le: Vkljub vsej »svetosti« bi se mu ne godilo ni za las drugače nego se godi nam grešnim posvetnim Časnikarjem. Imel bi prijateljev in sovražnikov, kritikov, kritikastrov in dobrohotnih svetovalcev, in ako bi slučajno
prišel ua dan v njegovem časopisu kak količkaj neljub Članek predstavitelju vseh (!) tržaških Slovencev pri »Ed.«, bigaistotako namlatiia, kakor je storila z menoj zaradi tiste neznatne polemike o Govekarjevih »Rokovnjačih«. — In sv. Pavlu bi ne ostalo nič drugega nego reči: »Jedni ne vedd, kaj delajo, te treba poučiti; drugi so pa zlobni, a boj s posvetno zlobo je tudi sveto delo! Torej pogumno naprej!« — Jaz še dostavljam: »Ti, ki rad kritikuješ in morda celo »obsojaš«, kaj meniš, kako bi se godilo tebi, ako bi bil Ti na mojem mestu? kakošne čudeže bi ti uganjal, da bi ne bilo no graje, ne kritikastro-vanja, ne »obsojanja«?! Vidiš, jaz nimam za vse delo pri »Soči« ni vinarja plače, ali Tobi zagotovim carsko plačilo po zlatem cekinu tiskano vrstico, ako prekosiš mone in »Sočinega« urednika, tako, da bo vse zadovoljno. Na nogo vi čudodelci pri »Ed.«, eto, čaka vas bogato plačilo. Gospod Makso, kar oglasi so, v Gorici postaneš vol i k bogatin, da no boš več tožil, kako slabo si plačan.«
No, resnici na ljubo moram povedati, da zaradi »SoČinih« naročnikov bi ne bilo treba napisati teh pojasnil. Kritikastri so nahajajo drugod, naročniki pa ved6 sami, da vsem glavam Šo Bog ne more vstreči, p** "nj pošlje solnco ali dež, dobro ali sM letino; vedno jo predrznežev, ki stegujejo svoj jezik tudi ob najblagodejnejšem pojavu. Naročniki naši sami v veliki meri sodelujejo pri »Soči« in vedd dobro, zakaj je prišel tak članek ali dopis in ne drugačen; poznajo in upoštevajo težavno in zamotano bojno sič.:vacijo in razumejo, da uredniki in sotrudniki velikokrat niti ne morejo dovolj hladno pretehtovati posamičnih besed, predno gredč v tisek, da ima velik vpliv trenotno razpoloženje v boju z brezobzirnimi in strastnimi sovražniki, ki imajo program, kateri so da zagovarjati le s sleparskimi sredstvi, s terorizmom in zlorabo naj nežnejših čustev narodovih; uvažujejo, da v takem boju ni možno rabiti vedno »parlamentarnih« oblik, (ali kaj pravim, kaj vse se je godilo v parlamentu pod vplivom strastnih   nasprotij!?), ki so na
—  Gospica, golobica,  kako lep je ta grof, rekla je,  pravi  kerubinček s ! črnimi  obrvi.   To bi bil kakor nalašč j ženin za vas.
Druge dekle so se pritrjujoče nasmehnile ; stara varuhinja, sedeča z nogavico pri oknu, je vzdihnila in pridr-žavaje sapo molila neko molitev.
—  Tebi so se torej prikupili hu-zarji, rekla je Liza: — ti znaš pripovedovati. Prinesi mošta, Ustjuša, da ž njim postrežemo huzarjem.
In Liza so je zasmejala in odšla s siadkornico iz sobe.
—  Rada bi videla, kak je ta huzar, mislila si je, ali ima črne ali rumene lase? In jaz mislim, da bi se tudi on rad seznanil z nami. Tako pa pojde dalje, in ne zve, da sem jaz bila tukaj in mislila nanj. In koliko je šlo že takih mimo mene. Nikdo me ne vidi razen ujca in Ustjuše. Maj bi se Še tako česala, naj bi imela še take rokave, nikomur bi se ne priljubila, mislila je in vzdihnila, gledajoč svojo belo, polno roko. Gotovo je visoko postave ter ima veiikt. oči in majhne brčice. Ne, že dvaindvajset let imam, ali nikdo se še ni zaljubil v
mestu le v boju s poštenimi nasprotniki drugačnega politiskega nazi-ranja! (Radoveden sem, kaj bi počeli občutljivi tržaški solzarji na mojem in »Sočinem« mestu, ako pravijo z vso resnobo, da je bil že oni sestavček v * Soči« o abderitih »skrajno žaljiv s surovimi napadi«, ko vendar to ni resnično.) — Ko je bila »Soča« še glasilo združene (?!) slovenske stranke (kakoršne pa niti ni bilo v označeni dobi, in to bi morala vedeti nezmotljiva »Edinost«!), je izhajala enkrat na teden, zdaj izhaja trikrat, a poleg tega šo tednik »Primorec«, ki se tiska v večjem številu iztisov nego vsi klerikalni listi v Gorici, slovenski in laški, kar je meni najboljši dokaz, da napredujemo z velikanskimi koraki in da se »Soči« ni treba bati odgovornosti prod širno javnostjo, ki je edino pravo sodišče; ta pa se od »Soče« no odvrača tomveč ji v bistvu pritrjuje! Za bevskanjo zlobnih ljudij In za nepoklicano kritikasterstvo farizejev ali domišljaveev se pa ne smem brigati, a kar jo le slabo poučenih, pridejo počasi vsi do pravega spoznanja: da v sedanjih resnih časih ne moro biti prostora za polovičarsko in jokavo politiko, ki dehti iz vseh neskončno solzavih tirad vedno najbolje poučene, najbolj idealno, najbolj če no edino poštene, le za stvar in nikdar za osebe se boreče »Edinosti«.
Glavno konjsko kopito v tem joka-ve'm glasilu pa si privoščim prihodnjič. Gospodje, na svidanje!
A. Gabršček.
mene razen kozavega Ivana Ignatiča. Pred štirimi leti sem bila Še slepa, ali vendar se ni nikdo veselil moje mladosti — oh, jaz sem nesrečna, nesrečna vaška gospica.
Glas materin, kličoč jo nalivat Čaj, je vaško gospodično vzbudil iz te za-mišljenosti. Stresla je glavo in odšla v sobo za Čaj.
Najboljše stvari pridejo vselej nepričakovano ; in čimbolj se trudiš, tem slabše je. V vaseh se navadno malo brigajo za dobre vzgojo in baš zaradi tega je ta vzgoja dobra. Tako je bilo tudi z Lizo. Ana Fedorovna ji vsled svojega omejenega uma in lahkomišlje-nosti ni dajala nobena vzgoje. Učila je ni niti godbe, niti toli potrebne francoščine; nepričakovano je rodila od pokojnega moža, zdravo, lepo dete, — hčerko - oddaia jo dojili in pestunji, oblačila jo v katunasto obleko in čeveljčke od kozjega usnja, pošiljala jo na sprehod in nabirat gobe in jagode, najela je šestnajstletnega semeniščnika, da jo je učil brati, pisati in računati. In čez šestnajst let je nepričakovano videla v Lizi vedno veselo dobrodušno
Dopolnilne volitve v deželni zbor.
Gledč na zadnje deželnozborske volitve lani decembra imajo klerikalci na vesti dva velikanska Škandala, to je zavrnitev Ernesta Klavžarja, ker radi znanih nečastnih dejanj ne tiče na Častno mesto deželnega poslanca, in pa odklonitev izvolitve g. dr. Treota, ceš, da ni imel ne aktivne ne pasivne volilne pravice, torej da ne more biti poslance. Dasi so motali vedeti Že naprej, da Klavžar ne more biti potrjen, so Šli vendar ž njim do skrajnosti, češ,  če pa  le  ,rata", ali ko so
prijateljico in pridno gospodinjo v hiši. Po svoji dobrodušnosti je Ana Fedorovna vedno imela rejenke, bodi si otroke svojih tl-čanov bodi si najdenke. Liza se je pečala ž njimi že od desetega leta, učila jih je, oblačila jih, vodila v cerkev in kregala jih, če so preveč razsajali. Nato je prišel v hišo še oslabeli, dobrodušni stric, na katerega je bilo treba gledati, kakor na otroka. Družina in kmetje so se obračali do mlade gospodične s prošnjami in boleznimi, katere je zdravila z meto, bezgom in kafernim cvetom. Gospodinjstvo je prešlo v njene roke, ne da bi bila prav vedela kako in kdaj. Pojavila se je neutolažljiva potreba ljubezni, ki se je izražala samo v prirodi in veri. Iz Liže je nepričakovano postala pridna, dobrodušna, vesela, samostojna, čista in jako pobožna žena. Vsled majhne nečimer-nosti jo je le bolelo, ko je videla svoje sosede stati v najnovejših modrih klobukih poleg sebe v cerkvi. Do solz se je včasih jezila nad svojo staro čmerno materjo in njenimi muhami; nadlego-1 vale so jo tudi ljubezenske sanje v : najgrših in najsurovejših oblikah;  —
sprevideli, da ne bo nič z njegovo potrditvijo, so si poiskali pri dr. Pajerju, zavezniku dr. Gregorčiča, »flajšterček* za udarec, kateri jim zada zavrnitev Kiavžarja. »Flajšterček* so našli; dr. Pajer se je skazal hvaležnega dr. Gregorčiču za usluge, katere mu je storil ta, s tem, da je izposloval v svojem klubu glasovanje za nepotrditev dr. Treota po želji dr. Gregorčiča. Tolmačenje, da nima ne aktivne ne pasivne volilne pravice, je bila dr. Gregorčiču dobro došla pretveza, katere se je oprijel s tisto žilavostjo, katera ga »diči*, kadar gre proti kakemu svojemu političnemu nasprotniku.
Ko je to dosegel, se je razpravljalo v javnosti široko o tej nepotrditvi in Cula so se razna mnenja. »Gorica* je dala celo razumeti med vrstamda deželni zbor štori, kar hoče, da se je torej izvršilo v tem pogledu nekako nasilje j češ, kar hočemo (Gregorčič & compagnia), pa dosežemo — to se je zgodilo tudi glede na nepotrditev dr. Treota! Klerikalna zloba in sramotna zveza s Pajerjem sta bili pravi vzrok tej nepotrditvi, kateri so odeli lepo v pravno obliko »neimetja* aktivne in pasivne volilne pravice. — Klerikalci bi bili radi s takim ravnanjem zvalili kamen sramote na narodno-napredno stranko, ali tega niso mogli, ker dr. Treo je čist mož, kakor poprej, s^anka, kateri pripada, je čista, kakor poprej, umazan pa je po izbacnjenju Klavžar še bolj, kakor poprej, in ž njim cela klerikalna stranka.
Ako se spominjamo vseh klerikalnih spletkarij na to stran, se morajo človeku jeziti lasje, in občudovati mora klerikalno nesramnost, propadlost in inferijalno zlobnost...
Ker torej prej omenjeni izvolitvi nista bili potrjeni, so razpisane dopolnilne volitve, katere se bodo vršile dnč 20. marca letos. Uradni list »L* Osservatore Triestino« od 12. t, m. prinaša razglas, da se bodo vršile te dopolnilne volitve, kakor rečeno, dne 20. prih. meseca. Ali ostanejo volilni možje stari ali se izvolijo novi, te določbe ni v razglasu. Časa, izvoliti nove, bi bilo dosti, ker je do 20. marca več kot mesec dnij; v tozadevnem deželnem zakonu pa tudi ni nikake določbe, katera bi opravičevala stare volilne može. Toda s kratka: prihodnji mesec imamo izvoliti dva poslanca v deželni zbor. V Tolminu in v Sežani se bo volilo na navedeni dan po enega poslanca.
V  Sežani je bil izvoljen zadnjič napredni kandidat, in takrat so Kraševci pokazali, da klerikalci nimajo ničesar iskati po Krasu, da tam je odklenkalo njihovi razdirajoči politiki za vselej, in da je torej najboljše, da lepo mirujejo ter pustijo Kraševce pri miru. *'re-pričani smo, da Kraševci se ne dajo premakniti tudi sedaj ob bližnji dopolnilni vo-litvi, marveč da bodo stali trdno, kakor skala, pod napredno zastavo. Naskok na kraške volice, oziroma volilne može, od strani klerikalcev bo velikansk, ker klerikalna stranka se bo borila z vsem, kar ima na razpolago, da bi si pridobila oba mandata, v Sežani in v Tolminu.
V  gorah so zmagali zadnjič klerikalci s Klavžarjem. Farovški terorizem, zloraba vere, cerkve in duhovniške službe, sleparsko zatrjevanje, da gre za sveto vero pri volitvah, in pa ponekod grdo farbanje, da ne bodo volili Kiavžarja, marveč drugega kandidata ali »Modrijana* v Tolminu, — to je pripomoglo stranki do zmage. Klerikalni volilni možje so bili terorizovani in fanatizovani, in ker so jih nadlegovali in stražili nunci v enomer, da niso mogli niti ganiti  nikamor, so se udali
pa koristna delavnost, katera ji je bila postala prava potreba, jih je razganjala, niti j eden madež ni pal v svetlo, pokojno dušo deklice, razvijajoče se v polni fizični in moralni krasoti. Liza je bila srednje postave, prej polna, nego suha; oči je imela sive, majhne, z lahko, temno senco na spodnji trepalnici; imela je dolge in rudeče kite. Hodila je Široko in se majala kakor raca. Izraz njenega obraza, ko je kaj delala in je ni kaj vznemirjalo, je, rekli bi, govoril vsem, ki so se zagledali vanj: dobro in lepo je živeti na svetu tistemu, ki ima koga, ki ga ljubi, in čegar vest je čista. Še v jezi, vznemirjenju, skrbi in žalosti, je odsovalo skozi solzo; stisnjeno levo obrv, stisnjena ustna, v jamicah njenih lic, v kotih ustnic in v Mestecih očeh, ki so bile vajene smejati se in veseliti življenja, kakor proti njeni volji nespri-deno, odkrito srce.
(Dajj» pride).
popolni resignaciji in šli so kakor ovca za mesarjem v »klavžarnico*. Ali po glasovih, ki nam prihajajo sedaj iz gor, je marsikoga sram, da se je dal speljati tako grdo na led nuncem ter je volil sleparja, katerega so potem zapodili iz deželnega zbora. Sedaj šele spre videvaj o ljudje, kak škandal se je zgodil s .poslancem" Klavžarjem, sedaj čutijo sramoto, katero so nakopičili z izvolitvijo sleparja na poštene glave gorjanov, in sedaj pa tudi se prepričujejo, da ne smejo dalje za čmo suknjo, marveč da se morajo očistiti ob prihodnji volitvi, ter ne voliti več nikakega klerikalnega kandidata.
Od jutri naprej bo grmelo v cerkvah po gorah in po Krasu proti narodno-napredni stranki in ukazavalo se bo ljudstvu, da mora voliti le tako, kakor ukažejo g. nunci. Toda vprašamo Vas, voliici, kaj Vam morejo dati g. nunci, kakšna poslanca Vam morejo izbrati ? Izbrali so zadnjič sleparja; za sleparjem pa ne more priti nič dobrega. Na Krasu so ponujali Cerneta iz Tomaja. Ali kdo ga bo volil, ker vsak Kraševec ve, da mož ne tiče v deželni zbor! Klerikalna stranka se je zlasti s Klavžarjevo kandidaturo tako umazala, da bolj umazana sploh ne more biti več; radi tega tudi ne more dati sedaj za gore nikakega dobrega poslanca, ker vsak poštenjak si mora pač premisliti, biti naslednik Klavžarjev, voliici pa tudi ne smejo več, ako držijo še kaj na svojo čast, s klerikalci čez drn in strn v novo »klavžarnico*.
Možje, voliici! Na Kraševce apelujemo, da ostanejo zvesti zastavi narodno-napredne stranke, upaje, da se jim pridružijo tudi tisti zapeljani voliici iz koraenskega okraja, kateri že čutijo farbarijo, s kateto so jih farbali klerikalci lani, ter so že na Čistem z znanimi farovškitni obljubami. Prepričani pa smo, da se prih. mesec pokaže z nova, da nima klerikalizem na Krasu nikake bodočnosti.
Posebe apelujemo pa še na naše gorja ne. Večji del prebivalstva v tolminskem okr. glavarstvu stoji na naši strani. Zato smo šteli v tem okraju tudi že lepo večino svojih volilnih mož, le zadnjič so bili premotili ljudi, da smo ostali v častni manjšini. Ako ima biti prihodnja volitev 20. marca izraz ljudstva, tedaj mora biti iVvoljen naprednjak za poslanca. In to se mora tudi zgoditi, ker volilni možje morajo poslušati pravi glas ljudstva, na glasu iz farovžev. Ne udajajte se torej lažem po cerkvah in shodih, da gre za sveto vero, ko gre le za to, da dobijo kmetje v deželni zbor pametnega in resnega moža, ki pozna njih težnje ter bo umel zastopati kmeta s koristjo, ne pa spet kakega Caheja! Sram naj bo nunce, ki so Vas sle-parili s Cahejem, s sveto vero in cerkvijo, sram jih mora biti, Vi, možje pa bodite možje ter volite po svojem prepričanju kandidata narodno-napredne stranke, ker le tisti, kateri bo kandidovai na naš program, more biti dober kmetski poslanec. Možje, na noge, otresite se farovškega jarma in sleparstva, in bodite možje! Na rodoljube pa apelujemo, da zastavijo vse svoje moči z nova v sicer nelehak boj — ali ako storijo vsi svojo dolžnost, mora zmagati na dan 20. marca tudi v Tolminu narodno-napredna stranka, kJ-or zmaga v Sežani. Naprej, na delo!
DOPISI.
Iz Cerkua. — Hudi so pa hudi, ti učenjaki okoli naše hranilnice, kadar se jim pove kakšno resnico, s katero so, kakor znano v takem sovraštvu, da jih noben misijonar ne »ugliha*. Na trditev v ,Sočiw, kake bilance da so predlagali obla-stvom in seveda tudi zadružnikom na občnih zborih, odgovarjajo tako, da vsak lahko razvidi, da so naše trditve resnične in da jih tudi »Cimala* & comp. v svojih odgovorih prizna, seveda le posredno. S pomilovanjem čita človek dekanov in županov odgovor v »Gorici*, kjer v eni sapi mečeta okoli sebe s priimki kakor »sleparji, nesramni lažniki in podli obrekovalci*, pa vendar ne moreta trditi, da to ni res, kar smo mi pisali v »Soči". Kaj si pa mora misliti človek o dekanu, ki namesto da bi se potrkal na prša in rekel, da taka je resnica, bije z vsemi mogočimi priimki okoli sebe, le da bi prikril resnico. Torej gospode, sleparji, nesramni lažniki in podli obrekovalci nismo mi, ki pišemo o stvari, ki je resnična. Pač pa zalužijo te naslove oni, ki trdijo nasprotno.
Da bi se ognili pravemu odgovoru, se skicujejo na neke račune, ki pa tudi ne odgovarjajo resnici. Tako je n. p. »Soča"
pokazala bilanco hr. in pos. v zadnjem letu v zelo čudni luči, in naravnost laž je, ako bdijo, da jih vsa revizija in v »red devanje* velja samo 856*78 K. Če hočejo, dokažemo jim s številkami, da je vseh teh stroškov čez omenjeno svoto.*) Povemo jim tudi, da ni vseh neredov kriv bivši blagajnik, na katerega bi sedaj najrajše vse zvrnili, ampak da je nered tudi po njegovem odhodu bujno cvete! v hran. in pos. Imamo dokaze, da se ni seno enkrat zgodil slučaj (slučaj!?), da je bilo strankam izplačano preveč ali pa premalo. Nereda seveda nočejo biti sami krivi in obračajo tako, kakor da bi bila naša stranka vzrok tem neredom. Hvala lepa, gospodje, za to prijaznost. Željno pričakujemo le še trenutka, ko nam obesete za vrat Klavžarčka in brata Fridolina, kakor da smo mi krivi tudi vseh sleparij in defravdacij Klavžarjevih ter vseh svinjarij »žegnanega* Fridolina.
Dalje pravijo tudi, da niso delali pri hran. in pos. pristransko. No, ta je pa lepa. Ako mislijo s tem farbati Cerkljane, jim tega ne bode verjel niti njih največji butelj, če pa mislijo širšo javnost o tem prepričati, se pa jako motijo, ker vsakemu je znano, zakaj in s kaksim namenom so ustanovljene klerikalne zadruge in hranilnice. — Dovoljujejo tudi »Narodovemu* in »Sočinemu* dopisniku, da si ogleda poslovanje hran., da bo znal ločiti, kaj je red in kaj nered. Zal, da se moram tudi za to prijaznost zahvaliti, ker bojim se, da bi se v vašem vzornem neredu tako ne izgubil in pogreznil, kakor ste se sami, ki ste mogli za lepe denarce klicati razne revizorje, da so vas toliko izvlekli iz teh neredov, da nekaj časa vsaj za silo dihate. Ker ste pa že toliko prijazni, dovolite, da si sme priti ogledat vse delovanje in vse knjige bran. in posoj. kedo drugi, ki to bolj razume, kakor jaz, ali pa kedo izmed »uradnikov* pri hranilnici. Zanašajoč se na vašo lojalnost in doslednost pričakujem, da tej želji gotovo vstrežete, posebno še, ker bo vam samim v korist, če imate res vse tako v redu kakor pišete.
Pravite tudi, da smo zabredli z našim zakletim strankarstvom že celo na gospodarsko polje. Bodite preverjeni, da je nam to najbolj žal, da kamor stopimo na tem polju, stopimo na kakšno »figo*, katere se hočeš, nočeš, moramo otresti. Nekateri upajo, da je »mojster vse' fig* prinesel sedaj v Cerkno kako boljšo vrsto tega sadu. Jaz pa, ki moža poznam, se bojim, da bode ravno nasprotno, kakor lani, ko je namesto lepih krav pripeljal na Cerkljansko same bike, ki pa tudi niso za rabo, ker so istega spola kakor »figa*. Obsojajo nas, ker njih »vzornega nareda* ne hvalimo, toda prepričan sem, da , bi »Cimala* & comp. dobil zopet dovolj podpisov za »obsodbo*, če bi bila v »Soči* hranilnica pohvaljena rekoč, da je sedaj v naj-bujnejšem cvetju, kakor n. pr. nos neke vi-šoke glave pri hranilnici. Poslali bi zopet obsodbo v »Gorico* z nekako sledečo vsebino:
»Dovoljeno je nam klerikalcem, očitati vam napenjakom v javnih listih osebne napake, četudi jih niste sami krivi. To smo, kakor vam znano, že storili. Ni pa vam na-prdnjakom, (ki ste pri zadnjih volitvah samo za to bili v manjšini, ker smo vam mi nad dvajset glasov pokradli) dovoljeno pisati, da je hranilnica v najlepšem redu, kakor n. pr. imenovani nos. Sploh vam sodbo o nosovih prepovemo, ker ne poznate še hudih nasledkov, če se mora dan za dnem zavživati vam še nepoznan »figovec* in »murovec*. Tudi ne veste, kakšni so oni nosovi, ki jih večkrat dobivamo, kakor n. pr. oni, ki ga nam je prinesel sv. Miklavž zaradi meso-gledstva i. d. Zato obsojamo, da bi bil imenovani nos najlepši med našimi. Izrekamo vam pa zahvalo za to, da ne raznašate naših družinskih razmer, o katerih bi lahko veliko pisali po listih, kar smo mi vselej z veseljom storili, če je nam bilo le mogoče. Odbor društva »Raznih nosov v Cerknem«, pooblaščen od občnega zbora.*
Obsodba je torej na vsej strani, naj se jih graja ali hvali.   Seveda sem to napisal
*) Kolikor smo informovani, je bil en revizor v Cerknem nad 3 mesece. Imel je po 3 gld. na dan in zraven tega 5e za hrano in stanovanje menda po 1 gld. 20 kr. Že troški za tega znašajo okoli 8C0 K. Potem je bil za tem še drugi revizor v Cerknem, in sicer precej časa. Plačan seveda ni bil slabše, in konečno Se nadrevizor, ki je večkrat prihajal v Cerkno in se mu je moralo samo za voznino plačati vsaki* krat po 20 gld. Ali jih je teh revizorjev, kaj?! Toliko jih je, da se troški zanje naznanjeni menda kar nič ne njemajo ž ujihovim bivanjem in prihajanjem v Cerkno!! Ur.
le zato, da Vam, gosp. urednik, le dokažem, da naši klerikalci niso tako maščevalni kakor Vi pišete v »Soči*. Tožijo le onega, ki je mnenja, da hranilnica ni dovolj »gvišna", nam pa, ki jim očitamo kaj drugega, hujšega, pa odpuščajo (kako milostno I). Gospodje že vejo zakaj, — mi pa tudi!
Iz Srbije. — Dragi gospodine urednice! Evo me opet kod Vas. Prijatni sun-čani zrači odnesoše me duhom u divne primorske krajeve, u »sunčanu Gorieu*, kao Sto Vi tamo nazivate.
Daklem, moje proricanje, upravo moja slutnja, ispunila se, u malo što Vas popovi klerikalci sasvire ne pobediše. Ne čudim se ni najmanje ovakoj pojavi. Narod slovenski, — izuzimajuči neki deo inteligeneije in omla-dinu, on još čamotuje pod okriljem največeg protivnika slobode i napredka, klerikalizma, koji svojim auktoritetom i uzurpatorstvom zloupotrebljavajuči veru, onu divnu božanst-venu Hristovu nauku, podjarmljuje sebi svaki uzvišeni narodno idealni polet toga siromaš-noga naroda. Narod pak, kao narod, još se ne »može otresti starih predrasuda; on se još plaši samoga sebe, čisto ne veruje u svoju snagu, u svoju moč, jer je stoletnim pritiskom izgubio osečaj i potrebu slobodnog disanja i rada, podvrgava se dobrovoljno svojoj težkoj sudbini. Stoga još uspevaju težnje klerikalizma, ma da svojom srednjevekovnom devizom na klerikalnoj zastavi, izostavši »slo-bodu otačbine*, kao največ! in najponosniji ideal jednog naroda, ni iz daleka ne zaslu-žuje, nazvati se strankom, niti pak, da se kao takova potpomaže. Narodu, koji se tek u novije vreme pojavljuje na političnom horizontu, u manjih skupinah, i stupa u bojni red ljute politične borbe za svoj opstanak, potrebna jeste vera, ali kakva? vera sa po-uzdanjem u sebe samog i u svoju moč, vera u uspeh, pri odlučnom in muškom nastopanju u borbi za svoja čovečanska i politična prava. Pod devizom klerikalne zastavo lišava se narod slovenski svojih prava; pod tom zastavom razorava se uzvišena narodna ideja, kojoj treba da teže jugoslavenska brača, ne gledeei na veru, jer je ujodinjena Jugo-Slavija jedina spasavajuča meta ovih malih narodiča, jednog te istog porekla, koja bi tada mogla, da svojim grudima odbija i odklanja konačnu propast ovih bratskih naroda od jake germanske najezde. Za Boga! pa zar ne vidite, šta se radi? pa valjdaVas nije več i sam Bog ostavio ? Stresite jednom taj nesretni bauk, koji Vas vekovima čepa i razdvaja od Vaše brače i bratskog sporazuma. Stara je poslovica: u jedinstvu je moč. Nama brez Vas,  težko je, Vama brez nas,  nikako.
Milo mi je, i radujem se, što probudih zainteresovanja kod brata Zagrebčanina, — hvala mu! Brez uzajemnog poznavanja ne može biti bratskog sporazuma. Ali prizaati moram, da me srce boli, kad vidim, kako se širi madžarština, — na veliku štetu našeg krasnoga jezika, po bratskoj hrvatskoj zemlji, pa šta više, kako se je več uvukla u po-nosnu uzdanicu hrvatske, u njenu narodnu vojsku 1 Kad vidim, kako se dižu u onome Iepome Zagrebu jezuitske palate i katedrale, onda moram sa bolom u duši uskliknuti: Sve dalje voda nosi — maleni čunič taj, — sve dalje se odmiče — ta bratski zagrljaj! Jugosloven.
Domače in razne novice.
Dopolnilne volitve. — Dne" 20. marca bodo volili tudi v Gradišču enega deželnega poslanca na mesto odstopivšega pl. Dottorija, in sicer za kmečke občine. Dne 22. marca pa bo dopolnilna volitev v laškem velepo-sestvu na mesto odstopivšega conte Panigaia.
Pevskemu in glasb. druStvu pošilja N. Krofovski iz Volč 2 K, z besedami: Radi groznega prestopka sti bili naši gg. učiteljica in ekspeditorica »disciplinarno* tako kaznovani, da nista dobili cel pust nič »krofov*. Ker sta pa omenjeni gospici zelo sladkosnedni, smo se namenili poslati denar, katerega se je prihranilo pri gospodarstvu —- »Pevskemu društvu*.
Društvo »Narodni sklad". — Jutri, v nedeljo, ob 2. popoldne bo v prostorih »Goriške ljudske posojilnice* ustanovni občni zbor društva »Narodni sklad*, kateremu je začasni predsednik dr. Treo.                \
Prihodnji teden spregovorimo obširneje^ o prekrasni nalogi, katero si je postavilo to novo društvo, kolikor kaže, da javno o tem govorimo. Smo vedno v zadregi   za  stano-
vanja društvom, trgovcem in obrtnikom v \ Gorici in drugih mešanih krajih. Brez žrtev, ne pridemo do njih. Treba je torej podpore. Potrebujemo v Gorici dijaški konvikt; v obmejnih krajih je treba otroških vrtov in podpore šolskim otrokom; veliko visokošolcev jrs ufiiteljiščnikov ne more dokončati naukov, ker so brez gmotnih sredstev — itd. itd. Društvo »Narodni sklad* hoče skrbeti za sredstva, da priskočimo na pomoč tam^&jer bo najbolj pomoči potreba.
Na ustanovni shod je bilo imenoma povabljenih več gospodov iz mesta. Pričakujemo, da gotovo pridejo. Povabljeni so le taki, ki ne morejo reci, da ne zmorejo-let--nega prispevka. — Torej: Na svidanje!
Laški listi poročajo, da se odpove mandatu tudi poslanec za kraške kmečke občino Št rekel j, češ, da ga sili v to njegova služba v Dalmaciji. Tako pišejo iz Gorice v list »Triest?«.
Nam ni nič znano o kakem nameravanem odstopu g. Štreklja; — najbrže bo to le kaka pobožna želja klerikalcev, ki bi kaj radi mešali pri bližnjih volitvah na Krasu v svoj prilog, zlasti, ker navedeni povod je docela ničev. — Klerikalci bodo skušali begati ljudi na vse mogoče in nemogoče načine; zato pozor!
Gorica ? leta 2000 alt velika So-kolska maskerada je zaključila na pustni torek predpustno našo sezono. V čitalnični tkorani se je zbral cvet naše napredne inteligence v družbi z raznimi rodoljubi z dežele, ki se niso zbali ne pota, ne troškovjn ne slabega vremena, marveč so prišli radostno semkaj, uvidevši veliko važnost te veselice v povzdlgo socijalnega življenja med goriškimi Slovenci, šteli smo nad tri sto udeležencev, med temi »en miljon punc*. Težko nam je pri veliki udeležbi raznih mask opisati veselico glede kostumov natančneje. Omenjamo iste le v glavnih potezah.
Vsi kostumi so se koncentrovali v enotnem nastopu velike skupine, katera jo predstavljala poklon goriških Slovencev novo izvoljenemu županu v letu 2000, Čitalniška dvorana se je spremenila ta večer v mestno dvorano goriško, v kateri se je ravnokar izvršila volitev že tretjega slovenskega župana. Stene so bile okrašene s slikami iz slovenske zgodovine. Nad okrašenim balkonom, katerega je dičila impozantna oseba novega župana iz vrle Kramar j eve rodbine, so se nam predočevale tri slike: Travnik, narodno gledišče in slovenska univerza. Na sredi Travnika, na katerem vidimo krasne stavbe »Narodni dom", »Sokolski dom* in »Narodno kavarno*, stoji kip prvega slovenskega župana, z napisom »Andreju Gabrščeku v spomin 1865.—1965." Narodno gledišče stoji v krasnem parku, zidano v novosloven-skem stilu, enako slovenska univerza.
Ob desetih je naznanil v daljšem govoru podnačelnik brat Vernik izid volitve, pozdravil župana, na kar je navzoCe občinstvo naudušeno pozdravilo veseli dogodek. Na to je nastopila impozantna skupina pod vodstvom Sokola, na čelu mu starosta brat dr. Tre o, broječa nad 70 udeležencev. Skupina se je sestavila sledeče. Za Sokolom je korakalo pet izbrano kostumiranih dam in petnajst gospodov, ki so predstavljali goriško »brucarijo* 1. 2000, pod vodstvom gosp. Konjedica in gospe dr. Treo-ve. Tej skupini je sledila skupina avtomobilistinj v krasni opravi, katerim bi se pustil pač vsakdo povoziti. Štirim ženskim pirotom se je pridruževala deputacija častitljivih goriških podžupanov in štirih v letni slamnati obleki nastopajočih odposlancev mest in trgov pokne-žene grofije Goriško-Gradiščanske v letu 2000, Mali otroeiček je nesel pred slavnostnim vozom, na katerem je majestetično kraljevala slovenska Gorica, znak županstvenega dostojanstva goriškega, trobojnat trak z zlato zvezdo, ter ga podarila po nagovoru župana isiemu. Nastop Gorice je bil naravnost veličasten. Zlata krona se je svetila s ponosnega čela raprezentantinje slovenske Gorice »z leta 2000. Krog voza, na katerem je bil pritrjen grb goriškega mesta, pa se je ubiral cvet naših srčkanih punčk v lepih kostumih ter venčal ta prekrasen nastop. Za vozom je korakalo 20 pirotov z lampijoni. Skupina sama se je po svečanem sprevodu postavila v lepem redu sredi dvorane. Kraljica Gorica je pozdravila svojega župana, kateremu so se poklonili tudi voditelji vseh skupin, in v slavnostni kantati so slavili pevci že tretjo zmago goriških Slovencev pri volitvi župana. !sti je povdarjal v daljšem nagovoru, zahvaljuje se za izkazano mu zaupanje, da  bode
deloval vedno v prospeh in procvit Slovencev na Goriškem, m da bode vedno znal varovati slovenski značaj mesta. V uzornem redu se je skupina zopet razšla po dvakratnem sprevodu po dvorani.
Vtis celega prizora na občinstvo je bil velik, in glasno obče pritrjevanje je bilo dokaz temu, daje neumorno delujoči moški in ženski veselični odbor zadel pravo, ko*si je stavil Bt:t!h^tnasteradc-CTwten našle* in enoten nastop. V finalu prve četvorke je nastopila vrla naša akademična »brucarija* ter vprizorila prvi izpit na slovenski univerzi goriški. Profesorji so bile seveda, oziraje se na .emancipacijo tiste dobe, dične gospodične. Profesorica je izpraševala pred strogo komisijo na pol obupane bruce. Trepetajočim obrazom, sivoj bradoj, obupom v srcu in strahom v očeh so zrli ti vrli možje neustrašeno v obraz eksaminatorici, proseč milosti usode. Odgovori so bili naravnost divni. Izpit se je vršil v vseh vedah. V zadrego ni prišel nihče. Nasprotno! V odgovorih so se pojavljali pravi kristali vseobče vede, in navzoči poslušalci so občudovali učenost žrtev »Primorskega Lista".
Med odmorom seje otvoril muzej. Radovednežev ni bilo nikoli konca in vsak je zadovoljnim obrazom zapuščal to skladišče ostankov iz davno pretekle dobe. V svetopisemskem oddelku smo videli rob časa, kos egipčanske teme, račun zadnje večerje, vozni list za Noetovo barko i. t. d. Vsi oddelki so šteli do 120 kosov, katere po izkopavali vrli naši delavci cel predpust.
Od mask, katere niso sodelovale pri glavni skupini, omenjamo še ponosno Poljakinjo, mično »Mornarico*, nebroj domin, Kranjice, kmetice, Štajerke in wTakodalje«. Četvorke so se plesale redno v štiridesetih parih pod vodstvom brata Konjedica. Več parov na plesišče ni bilo možno spraviti, ker se je izkazala dvorana, kakor že tolikokrat, mnogo premajhna. Kouečno še po-vdarjamo, da so prišli vsi, prav vsi le »o n i h, le oni h ni b'16.*
Siumforlum mucorum se je vršil v sredo zvečer v veliki dvorani »Hotela Centrnl«. Udeležba je bila z ozirom na skrajno slabo vreme povoljna, Večerja je bila najboljši zdravnik za pustne bolezni, ker nam je takoj ugonobila različno mačke vseh vrst. Slavni komik »Cena Torpi" nas je peljal iz veselja nad žalostno smrtjo svojega mačka zdaj po rožni dolini v majnikovem cvetu, zdaj v tiho in mirno gluhonemico, kjer je ravno mutec muho lovil. Kmalu potem smo ga videli pri velikonočni maši v Biljah, pri njegovi izvo-ljenki v Funf kirch-nu, in v prijateljskem razgovoru s Tonetom. Vrhunec vsemu je pa dosegel s svojimi raketami, tako, da smo se bali, da ne popokamo liki njegove rakete oi smeha.
Razstavo čevljarskih Izdelkov obiskovalcev čevljarskega tečaja, o katerem smo govorili, otvorijo jutri v dvorani obrtne šole v Passaggio Edling. Odprta bo razstava jutri in ponedeljek od 10. ure dop. do 5. pop,, in sicer je vstop brezplačen.
Stvarnost t »Edinosti*. — Kakšno samozavest in samohvalo si privoščijo pri tem listu, smo videli že neštetokrat. Tudi v svojih udriharijah po Gabrščekovi osebi bobna domišljavo: »Naš list služi stvari, presoja vse dogodke s plošno slovenskega stališča". — In take slavospeve si poje ,Ed." sama sebi in hoče reči: vidite, Slovenci, »Soča«, »Slov. Narod" itd. pa ne služijo stvari in ne presojajo itd. — Kaj naj človek reče takim otročarijam?! I, nu, da smrde že po celi Sloveniji tako, da jim začnejo pametni ljudje pazljiveje zapirati vrata.
In vkljub tej toli naglašani stvarnosti je ,Ed." udarila po — osebi Gabrščekovi v odgovor na članek, katerega on ni ne spisal; ne naročil, ne kakorkoli vzročil in ne dal v »Sočo*. »Ed,* sama cesto jadikuje: »Za božjo voljo, ne gledajte, k d o je pisal, marveč kaj je pisal!" V tem slučaju pa je udarila s kolom po Gab., dasi on niti ni tisti »kdo", ki je napisal oni »kaj", nakar bi morala ,Ed." odgovoriti lepo stvarno, kakor ona nas vedno materinski poučuje.
Toda »Ed.« greši še huje. Tudi potem, ko je izvedela, da Gab, niti ni slikar »tržaških Abderitov", ne neha udrihati po njem, — in na povsem resno in dostojno Gabrščekovo zavrnitev je priobčila ta sloveča tržaška sol-zarica tak-le odgovor:
»Danes meni, jutri tebi — gospod Andrej! No vendar smo prišli enkrat gospodu Andreju do živega! Vidi se, da je taktika, ki smo jo sedaj ubrali proti njemu, prava. Proti cepcu s cepcem, proti kolu s kolom! Argumenti ne izdajo. Argumenti   so
le za one, ki sami argumentirajo. Počasi se menda vendar nekaj naučimo od gospoda Andreja. Saj kola vihteti ni tako težko, kakor smo do sedaj vedno mislili. In udarec s kolom bolj boli, nego bodeč z r a p i r j e m. Hej, to boli — kaj ne, gospod Andrej ?!      |
Ali kaj hočete, gospod Andrej, tudi nas je večkrat bolelo. A zdaj smo se že privadili vsemu. — tudi cepcem. Privadite se tudi Vi, ne le dajati, ampak tudi prejemati*'udarce, pa bo dobro! Saj ni tako težko.*
Ali ste jo slišali, kako ona modruje ? Proti cepcu s cepcem 1 S kolom je udarec bolj izdaten nego z rapirjem. Treba udariti tako, da — boli. In tako je storila ona celo v slučaju, ko si je sama naslikala hudiča v osebi Gab., pa ne neha niti poslej, ko vidi, kako hudo je obsedela in kako veliko — krivico dela. Udri torej s kolom, da bo bolelo A. Gabrščekal! Taka je morala, je poštenost, je stvarnost ,Ed." 1 Fejtebodi!
In v tej svoji slavni stvarnosti je zabrusila na Gabrščkcv naslov tudi to ljubeznivost: »Privadite se tudi Vi, ne le dajati, ampak tudi prejemati udarce, pa bo dobro I* — Beseda prejemati je v ,Ed". razprto tiskana! — Ali je mogoče več zlobnosti v malo besedah?! Naj nam »Ed." pove, kdo na Goriškem je prejel in prejema več udarcev že odi. 1889. naprej nego jih leti od vseh stranij na A, Gabrščka? Koga so huje preganjali, tudi po sodnih dvoranah in pred porotniki, nego prav njega? Kdo je bil dan za dnem nesramneje žaljen nego prav on ? — Po vsem tem, kar je že prestal, pride še »Ed*. in mu pravi, naj se privadi tudi prejemati udarce. — Da, vprašamo, ali take infamije ne zaslužijo resničnega kola po hrbtu?I — Pojdite se solit s svojo stvarnostjo, domišljavi gospodje solzarji tam pri glasilu »šviga švaga čez dva praga"! — Zagotovimo pa »Ed.% da dolgo tako ne pojde. Pristaši narodno • napredne stranke po vsem Slovenskem bodo morali pred vsem pokazati duri taki polovičarski vailjivki.
Kaj »kttvet1 pišejo. - Kakošne divjake in zarobljence vzgajajo naši politikujoči nunci z »Gorico" in »Prim. Listom" vred, dokazuje to-le pismo, katero je spisal kak kožar ali drvar z Vršnega pod Krnom (rojstni kraj dr. Gredolčiča).
Gospod A Gabrščik vodje Goriške tiskarne Liberalskih časnikov v Gorici.
Dragi Dreičk! Nikar mi nezamiri, četi. Jaz danes malo nos potegnem, in da ti ušesa Malo tegnem. če prav Imaš maihne. vendar ti jeh vodem dobil, veš kaj ti Suho dor. kai se pretiš proti sveti veri, vprašam te, kdo teje v stvariu ali Te je Bog ali teje pepen Bulč kdo teje odrišu ali teje Bog sin ali te je pepen Toik kdo teje posvetu ali Teje sv. Duh ali pepen galjuf kaj misliš ti vrezvirc kaj vo za tvoje neumerjoče duša kaibo na sodni dan. Ali nebiš da kdor se s duhauni drepira vrez nih umira ti se Pretiš hudičeu namestnik zoper svete vere, s pomise besedi peter ti si skala in na ta skala vom cerkev zidal in pokleinske moči je nebodo zmagale, pisal si v preinorc da deržimo se visoka In zmaga vonašo držite se visoka pa nisko pa-dete si Kudičev vk šmerkau pantolon Laus-bu rocbu Šaiskerl saubu unapetitlige Kerl ušiuc si smerkauc v srank Šmrkl Pantalon Kabarisk in pepenga Bulče Le napeini tvoje suhe Žile zaman setrudiš to Ti rečem da če druge glabe Nevoš te voje žibiga Mačarad snidli. in čete oni Ne te pa jaz tuprve ko Prideš v nasavas noter voš prijšu ven pa ne boš Lepiši že poprci v zagrava pa drat da voš glavo vezau in po mazilo da voš jo mazau Mi pa Le kuražna naprei Liberalci so se začel pomikati znam Gaveršček vo pa sam astav v Hatelu pri sv, Antonu Seto te vprašam kaj Sidilau v hatelu in kaj dilaš? Ali hodiš mažgane prat noter? prač z prei-norcan prač z Sočo pauliho, ta ko se sliši glas od ust do ust po naših vaših, le trudise Sloveča Gorica in ti Slavni Prim. List vaiju Trudi ne bo je zastoin Še to ti moram po bidati da vemo usi prinas dasi več v arestu kakor v Tiskarni ha ha he čuk zabit titudi maš krepa Le za usi Schmeck Jaz Klerikalni potovalec, A. Gaberščik Lekmenarš
Gradnja  bohinjskega   predora. —
C. kr. trasna ekspozitura v Jesenicah je izdelala načrt za nabavo vodne moči pri Pod-brdu glede1 na gradnjo bohinjskega predora. Veščaki so načrt odobrili in projekt se ima izvršiti v najkrajšem času.
Odda se t najem soba s pohištvom | na prijaznem kraju mesta po jako nizki ceni. Natančneje pove" naše upravništvo.                 '
Učiteljica z Dunaja je pripravljena poučevati češčino, nemščino in ročna dela v Gorici 2 uri na dan za prosto stanovanje ali obed. Prevzame tudi nadzorstvo otrok. Ponudbe je pošiljati na naslov: R. H. Dunaj XV. Leytholdgasse 4. Th. 18. (Friedrichsplatz).
Razgled po svetu.
. Štrajk t Trstu. '— V četrtek v jutro je šla deputacija štrajkujočih kurjačev k predsedniku Llovda zahtevat, da se ugodi izraženim njih prošnjam. Predsednik se je skliceval na že povedane razloge, da ne more ugoditi. Na to so se pridružili štrajkujočim delavci v arsenalu, delavci iz »Stabilimento tecmeo", raznih drugih tvrdk in tudi črko-stavci, tako da stavkajo vsi delavski sloji. »Piccolo" od včeraj ni izšel, tudi  »Edinosti« _
nikak list, ker je vse delavstvo solidarno. Delavci so se zbirali v gručah po mestu ter korakali po ulicah, ali redarstvo jih je raz-prševalo, Tudi vojaki so morali na pomoč, kakor čujemo, in padlo je celo nokaj žrtev sinoči. Svetilke bolj na periferiji mesta so razbili, razsvetljava je bila le v sredi mesta. — V Trstu imajo opraviti torej z generalnim štrajkom. Položaj danes nespremenjen, vse delavstvo solidarno. — V Gorici je bilo sinoči živahno gibanje, zlasti po Travniku, ko se je raznesla vest, da odideta 2 bat, tuk. pefipolka v Trst. Ali sinoči niso mogli oditi vojaki, odšli pa so davi ob 7, uri.
Novejše poročilo: Štrajkujočih je okoli 30.000. Okoli 11. ure dop. je Slo okoli 10.000 delavcev po Novi ulici, zahtevaje, da se zapro pekarije in prodajalnice. Pekarijo Viezzi so razbili, ker niso hoteli zapreti. Po 11. je zasedlo vojaštvo Veliki trg in Lesni trg. Premnogo so jih aretirali. Popoludne so bile zaprte vse kavarne, restavranti in drugi javni lokali. Okoli 4. ure je šla velika množica po Borznem trgu, kjer je zadela na vojaštvo. Množica je kamenjala vojake in metale nanje, kar je imela v rokah. Neki oficir je precej nevarno ranjen. Vojaki so streljali; ustrelili 6 oseb, 6 je težko ranjenih. Zvečer so za-stražili vojaki vse ulice. Obilo aretiranih in nevarno ranjenih. Za danes se pričakujejo veliki izgredi. Ravnateljstvo »Llovda • jo pripravljeno, pogajati se s štrajkujočim}. — Okoli 10. ure danes dollo brzojavko v Gorico redarstvo ni dovolilo objaviti.
Poročilo opoludne: 9 je mrtvih, 18 ranjenih. Pol. oflcijal Titz ranjen z rezilom, Enega pol. nadzornika vrgli v morje. Eno gospo ranili pomotoma na rami. Danes ob 9. šla velika množica demonstrantov, spremljanih od žensk, z razvitimi rudečimi zastavami v Politeama, kjer so imeli zborovanje. Vse mesto zasedeno od vojakov. Tramvaj tudi šlrajka.
Državni zbor, — V seji poslanske zbornice 13. t. m. je bil storjen sklep, da se bo v petek pralo umazano perilo dunajsko. Kakor znano, so dunajski liberalci začeli nabirati prispevkov za volilni fond za prihodnje obč. volitve. Lueger je radi tega interpeliral in v svoji interpelaciji predstavil nekatere teh liberalcev kot sleparje. Ministerski predsednik K6rber je odgovoril na to interpelacijo, rekši, da liberalci postopajo pravilno, in da vlada nima nobenega vzroka kaj storiti, ker sme vsaka stranka zbirati za volilni fond. Tudi se je zavzel za nekatere napadence, zlasti za člana gosposke zbornice Lobraavrja. Gross je interpeliral prezidenta Vetterja, kako da je sploh mogel sprejeti Luegerjevo interpelacijo. Lueger je potem začel nemške liberalce izzivati in dražiti in je trdil, da je Lobmavr na sleparski način postal častni meščan dunajski. Prišlo je. do ostrih konfliktov mej liberalci in Luegerjevci. Ko je Lueger reke), da nemški liberalci nimajo poguma predlagati, naj se o Korberjevem govoru otvori debata, je vstal dr. Vogler in v imenu nemških liberalcev predlagal, da se ta debata otvori. Predlog je bil sprejet. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o rekrut-nem zakonu ter ga sprejela.
Včeraj se je pralo v zbornici dunajsko . perilo. Dokazalo se je, da je nabiral prispevke za volilno agitacijo ,tudi Lueger, kateri zdaj bruha proti svojim političnim nasprotnikom, ker nabirajo prispevke za agitacijo. Poslušalcev je polna hiša.
Not namestnik t Dalmaciji bo baje baron Ha n del, ki ne zna hrvatski ali se uči. Pričakujejo pa, da se uvede ž njim notranji hrvatski uradni jezik (!
Izjava,*)
Vsled dopisov v »Gorici" z dne 8. in 11. t. m. št. 11. in 12. izBrd »Sami smo krivi", v katerih se tudi mene naravnost napada, poživljam gospoda dopisnika, da mi vse one izmišljene in lažnjive spletkarije dokaže, in se zavezujem, ko pride z dokazi na dan, darovati »Šolskemu domu* 1000 kron.
Al. Fogar.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo jte toliko, kolikor zahteva tiskovni  zakon.
Foulandovosvilo od65kr.dogld.365
meter na bluze in obleke; ravno tako črne, bele in barvane .Hennabergove svile" od 65 kr. do fl. 14-65 meter. Vsakemu franko in carine prost o na dom. Vzorci z obratno poŠto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 35 vin.
O. Hennebergf, tovarnar svile
(2)    (izkl. c in kr. dvorni zalagate^) v I
Kormin-Nabrežina in obratno.
Anton Kuštrin
trgovac
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (f lastni Uši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽniderSiC & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Na del jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. sveuijo Na lvovski razstavi s prvo ceno — -   brno svttiinjo
Tovaria uzentlb telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-Ji,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavita.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jeano leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadae priprave so vedno y zalogi.
Ceuiki, proiačuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto,                                                                              —3
Poprav« ižvrSnjo po najnižjih cenah.
LINIMENT. CAPSICI COIPOS.
Iz Rlchterjeve lekarni v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 80h, kron l-40in2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v origr. steklenicah z našo zaščitno znamko s «SI-I>ROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richlerjeva lekarna »pri zlatem feti"*^
V PRAGI.                    |*
Ellzabethgrasse št. 5.     mli
Lekarna
Gristofoleiti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žHcico popije. Okrspe po-
(Varatvena znamka).    foarJg„L  že(0lfee
store, da zgine v kratkem času
omotica in živo f ne lenust (mrtvost).
Te kapljice tudi storš, da človek
raji ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Kraji nad Trstom in pod
kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji.
privil.
civilni, vojašKi in uradniški krojač in trgovec
M. POVERAJ V GORICI
n- Travniku št. 5.
Naznanjati, častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobno in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirsko in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi.
Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi.
*Sj &*»%) &$**& &aYo JIUt« J|qa*> & »To j&,»Tpaf«;,ijR> »7o»Tc> & (jfo »fU$ aR. jfc $< <$*»<&, »tU^ci^c^
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališce nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBSCIJnS
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svethijice. — Rožni venci. — Masne "   knjižice.
lišna obuvala za ysg letne čase.
Fosebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.       2 35—8
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
Nafielstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. doc. 1901. tako:
Hranilno vloge se obrestujejo po 4Va%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo I leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po............5Vi#
> varščino ali zastavo..........Q%
» menice...............Q%
s % % uradnino.
Glavni dolažf koncem leta.............6%.

Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
/.ete 1881. v Gorici ustanovljena tyrdka
liliesvjIisMIciS,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk aa perilo.
Ali ste gluh?
Vsaka {gluhota ali naglnha je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite VaS slučaj. Preišče in sporo'! se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni: zavod za zdravljenje ušes (Internationale Ohrenhell. auHUlt), 596 La SulIeAre., Ch!c**o, I1L
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton Pečenko
Vrlna ulica 8 ~- GORICA       Via fiiardino 8
priporoča
pristna bela       iiJSi.r.Mif     briških, dal
in orna vina    *TE~|p$L     matinsklh in
iz vipavskih,     4PlLfff         istersklh
furlanskih,           vr           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnini na
i  vse   kraje   avstro - o«erske   monarhije v sodih   od 56
i  litrov naprej. Na zalilfvo poSilja tudi uzorce.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodee, bodisi da se je prehladil ali prensipolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na goročici, želodčnem krču, tiščanju želodca, težkem prenavljanju ali zasHženju, bodi priporočeno dobro m izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi.   To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišC, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne  bolezni in pospeSnje obnovljenje  sveže krvi.
Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, doraviel (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat ! pije omenjeno zeliščno vino.                                                                                                                        '
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako fe*nobo, hlanje (madron), srčno utripanja, brezsenost, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici iu vratnici | (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi ueprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi.
Medlost, bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost Z^fZ&t^
krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, ua začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi veselje do življenja. Vse to dokazujejo miio«e zahvale in pripoznanja.
Zeliščno  vino  se   dobi v steklenicah po   gld. 1-50 in 2* -   v lekarnah v Gorici, Kor- j minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu,  Gradišču  ob Soči,   Ronkah,  Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu  Idriji,  Ajdovščini, Sežani,  Vipavi,   Portograaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhijo in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih  cenah po  | vsi Avstriji.
Opominja se na različne ponaredbe! ""!*¦
Zahteva naj se izrecno
______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.______
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0. soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, hdenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!
t sredstvo! 1
t    t
IDictcilčiioi