The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United states of 'America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI fSreslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage} GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU} S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 89 CHICAGO, ILL., TOREK, 8. MAJA — TUESDAY, MAY 8, 1934 LETNIK (VOL.) XLI1I SOVJETSKA RUSIJA UŽALJENA, KER JE AMERIŠKA i!4t VLADA USTAVILA VES KREDIT ZA TRGOVINO Z f NJO__SOVJETSKA PODJETJA NE BODO NAROČA- ^ LA BLAGA V AMERIKI. — CUMMINGS NAŠTEL DR-il ŽAVE, KI JIH JOHNSONOV ZAKON NE PRIZADENE. Moskva, Rusija. — Takozva-fti Johnsonov zakon, ki ga je pred nekaj tedni sprejel ameriški kongres in ki določa, da ,Jie bo vlada Zed. držav dajala nikakih kreditov za trgovino z državami, katere he poravnava-3o svojih obrokov na dolg Ameriki, je povzročil precejšnjo napetost v trgovskih odnošajih s sovjetsko Rusijo. Že tedaj se lie namreč govorilo, da med te države spada tudi Rusija zakadi odklonitve priznanja dol-£ov, ki so bili napravljeni, predno je sovjetska vlada prišla na krmilo. Nevolja v sovjetskih vladnih krogih pa je še v znatni meri narastla, ko je preteklo soboto ameriški generalni pravnik Cummings v svoji Vazlagi omenjenega zakona definitivno odločil, da je tudi Rusija ena tistih držav, katere spadajo pod okvir tega zakona in je torej s tem ukrenje-,110, da ameriška vlada ne bo dajala nikakih kreditov za trgovino z Rusijo in tudi ne bo "HABT ACHT" PRED DIKTATORJEM P. HUGOLIN SATTNER UMRL Smrt ugrabila največjega slovenskega skladatelja. — Dosegel starost 83 let. Ljubljana. — V petek, 20. aprila, je slovenska glasbena u-metnost izgubila enega svojih najodličnejših predstaviteljev: V tihi celici frančiškanskega samostana je izdihnil svojo blago dušo veliki komponist pater Hugolin Sattner. Lahko se trdi, da je bil pokojni p. Hugolin med prvimi osebnostmi, ako ne celo prva osebnost na slovenskem glasbenem polju. Slovenski narod to priznava in je častitljivemu glasbenemu prvaku izkazal svojo hvaležnost in spoštovanje s tem, ko mu je pred tremi leti, ob skla-I dateljevi 80. letnici, postavil spa-menik, in sicer pred domom Glasbene Matice. te Jugoslavije BREZ PRIJETNE SPOMLADANSKE TOPLOTE; KAR ČEZ NOC JE NASTOPILA HUDA VROČINA, DA SE BOJE ŽE SUŠE.— NAPREDOVANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA V LJUBLJANI. _ SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. Radi prehude vročine grozi susa Mali avstrijski kancler Dollfuss (drugi od desne), ko je ob neki priliki inšpiciral vojaške čete. BOJI V ARABIJI Eden tamkajšnjih kraljev hoče združiti celo Arabijo. London, Anglija. — Nenadno osupnila svet šeVpri tamkajšnjih frančiška-ivest' da -ie v Arabiji ^bruhnila nih, nakar je pozneje tudi sam |VO'ina med tamkajšnjimi moha-stopil v ta red. 2e od zgodnje j™danskimi plemeni. Eden arab-mladosti se je zanimal za glasbo |sklh kral'iev> Ibn Saud» obcu" KRIŽEMJVETA — Praga, Čehoslo,vaška. — Svoječasno slovitega advokata . , , . , , Pokojni se je rodil 29. novem- . sprejemala nikakih sovjetskih bra lg51 y Noyem mestu_ go]a, -je pretekli teden Obveznic, izdanih v to svrho. Užaljena sovjetska vlada je v ze ukrenila prve protikorake. Izdala je priporočilo vsem sovjetskim ekonomskim organi-1 in se je "v tej "umetnosti stalno itn v sebi potrebo' da Pižame zacijam, naj ne vključujejo v j izpopolnjeval, dokler ni dosegel ina nalogo združitve vseh a- svojega viška v kompozicijah [rabskih plemen v eno mogočno večjih pesnitev, kakor Jeftejeva ,celoto- Zb,ral ie svojo vojsko m prisega, Oljki ,Soči, itd. Krona izTnj0 vdrl v sosednje kraljestvo njegovih del pa je brez dvoma Jemen; nepričakovani napad se mogočni oratorij "Assumptio". Imu Je Posrecd ima Uglasbil pa je tudi število dru., črt, podjarmit, si se druge po- gih pesmi, zlasti Gregorčičevih, aiine" svoje trgovske načrte nikakih naročil iz Amerike razen za take predmete, katerih se v drugih deželah ne dobi. Ruska težka industrija to priporočilo že izvaja. Tudi druge industrije čakajo nadaljnjega razvoja V tej zadevi in tako je rusko-ameriška trgovina, ki je obetala postati izredno živahna po priznanju sovjetske vlade od Strani Amerike, v popolnem Zastoju. Dolgovi, ki tvorijo sporno točko, so dolgovi, katere je deloma napravila v Ameriki bivša caristična vlada, glavni Pa so tisti, ki jih je napravila vlada Kerenskija po padcu carizma. Caristični dolgovi zttašajo 86 milijonov dolarjev, ^renskijevi pa 187 milijonov. OBUP NAD RAZOROŽITVIJO Anglija namerava ojačati svoje orožje. v Breslau, Nemčija, Or. L.'Posterja, so v petek našli v nekem tukajšnjem predmestju na cesti nezavestnega. Njegova London, Anglija. — Nikake-žena je sedela poleg njega, ga upanja nima Anglija več, i kajdm Oba sta zblaznela ^vsled po- da bi se ji posrečilo, doseči po- jne a 1 manjkanja, odkar sta morala voljen sporazum med evropski-bežati iz Nemčije. mi narodi v vprašanju razoro- — Berlin, Nemčija. — Žu- žitve. Namerava zato opustiti pan nekega mesta je napravil vsak nadaljnji poizkus v tem apel na vse Nemce, naj opuste oziru in se sama ravnati po navado, da bi hodili brez klo- zgledu drugih narodov, nam-buka. Nosijo naj klobuke, da s reč, da ojači svoje obrambne tem pomagajo klobučni indu- sile v čim najvišji meri. Kon-striji. To da je želja tudi kane- Icem preteklega tedna je zbo- Ljubljana, 18. aprila. — Nekako pred tednom dni se je izboljšalo poprej nezanesljivo, pretežno slabo in vlažno vreme. Pretekli petek pa je bil že vroč dan. Hlad se je takorekoč brez prehoda umaknil naravnost junijski vročini, čeprav pišemo šele 18. aprila. Kar čez (noč so se razcvetele marelice, i breskve in češnje. Divji kostanji so na mah bohotno ozele-neli. — Pred dnevi smo še imeli v Ljubljani le po 14 do 16 stop. C toplote, ki je pa narastla v zadnjih dneh na 25 in več stopinj. V mestu so že vsi odložili površnike, naš kmetovalec zunaj pa hodi okrog in dela golo-Irok. Pričelo se je kmečko delo, 'ljudje orjejo, prekopavajo, se-jjejo in sade. Kmet se je prve ; jdni tako naglo nastopivše vro-Ičine z veseljem oziral v probu- temveČ bolj velja druga hipoteza, da jo pospešuje glad, pomanjkanje, slabe stanovanjske razmere itd. Od vseh smrtnih primerov je bilo lani 11.2 odst. zaradi jetike. Tujcev je lani po raznih bolnišnicah in drugje umrlo za jetiko 53 (22 moških in 31 žensk). Najbolj umirajo ljudje v Ljubljani spomladi, najmanj pa poleti. Lani je u-mrlo maja 11 oseb za jetiko, julija pa samo ena. Največ žrtev je zahtevala jetika v najlepši dobi, 22 jih je umrlo v starosti 30 do 40 let, 17 v starosti 15 do 30 let. — Kako pada nevarnost jetike v Ljubljani, nam pove točno statistika umrljivosti. Po njej je še leta 1918 od ljubljanskih umrlih umrl skoraj vsak tretji za jetiko, to je 29.1 odst., leta 1926 vsak šesti (16.2 odst.), lani pa torej enajsti in upati jajočo se prirodo, a vendar z nezaupanjem pogledoval prepolno cvetoča češnje-va drevesa. — Na Dolenjskem ipravijo: "Cešnjev cvet kakor samo še vsak | je, da pade med smrtnimi vzro-iki jetika še na nižje mesto. -o- Smrtna kosa Na Betavnski pri Mariboru je umrl Franc Glavič, viničar, lerja Hitlerja. Pariz, Francija. roval angleški razorožitveni i Iz 'odbor, ki je skušal sestaviti še bo kakor Pogled v nedolžno oko, Zaostali ptič, itd., ki so postale popularne tudi na manjših odrih. Slava velikemu duhu in blagemu in plemenitemu služabniku božjemu. SLEPAR Z DENARJEM ZAPRT Sovjetski vladni krogi so do denarja. Pričevanja govore, L ^daj sploh zanikali te dolgove, Ceš, da sedanja vlada ni odgovorna za gospodarstvo prej-XTl.iih vlad. Ko je bil sovjetski °dposlanec v Ameriki v svrho dogajanj glede priznanja sovjetske Rusije, se je iz pogovorov izključila kočljiva zadeva d°lgov, češ, da se bo obravnava pozneje. Direktnemu od-g°Voru na tozadevna vprašanja so se sovjetski uradniki vse , °*lej izogibali in domneva se, a hna Cummingsova odločitev Prvi vrsti namen, da pripravi R°vJetsko vlado do tega, da se Skrito izrazi, kaj namerava storiti glede tega. y svojem odloku ni Cum-izjavil, katere države spa-ajo v okvir Johnsonovega za-marveč je nasprotno na-s el tiste države, ki ne spadajo lan'- Med temi je v prvi vrsti 'ln«ka, ki je doslej plačala vse roke; dalje pa so med njimi ZA JUGOSLOVANSKI DAN NA RAZSTAVI Kakor poroča začasni odbor za Jugoslovanski dan na razstavi v Chicagi se bo isti vršil v nedeljo dne 29. julija 1934. V ta namen sklicuje začasni odbor zastopnike društev In organizacij na poseben sestanek ali sejo in sicer v četrtek dne 17. maja 1934. ob 8. uri zvečer, na kate- ,r , . , „ ,rem sestanku se bo izvolil trajen New Yorku, je od fe-jodbor za jugoslovanski dan na razstavi. Društva in organizacije so prošena, da na to sejo pošljejo svoje pooblaščene zastopnike. merodajnih krogov se sliši, da bo eden, končni načrt, ki ga I Francija zopet opustila plačilo predložil drugim narodom. Jobroka na vojni dolg Ameriki, 'površne molitve, bolj malo za- star 63 let. — V Mariboru je umrl Ivan Zvan, vpokojeni železničar, star 63 let. — V celjski bolnici je umrla Neža Ar-čan, občinska reva iz Škofije vasi, stara 78 let. — V Dram-ljah pri Celju je umrla Uršula Zdolšek, dninarica, stara 47 let. leže." Sprva so se ljudje bali slane, ki pa doslej k sreči še ni nastopila. — V teku dni pa se je pojavila druga skrb. Solnce žge neusmiljeno, za zgodnji čas vse prehudo, tako da obstaja PROGLASILI GA LEGALNO MRTVIM Chicago, 111. — Proti nekemu 35 letnemu dr. V. C. Burtanu, bivšemu špecijalistu za srčne i bolezni v deralnih oblasti vložena tožba zaradi razpečavanja ponarejene ki zapade 15. junija. Vlada da je tako zaposlena z notranjimi problemi Francije, da nima časa niti razmotrivati o tem plačilu. - Sapulpa, Okla. — 32ietni Chester Burrett je priznal, da je v petek umoril s strupom tri svoje otroke in da je nameraval zastrupiti tudi ostalih šest i^Vbanka'skrahirala. Pretekli te-članov svoje družine ter same- 'den je federalna porota na so-ga sebe. Dal jim je zavžiti dišču v Santa Fe, N. M., odločila, da je bil ta zdravnik vodja družbe, ki je med chicaške banke spravila $53,000 potvorjenega denarja. Glavna priča proti obtožencu je neki Henry Dechow, ki se je svoječasno izdajal za grofa von Buelowa, kateri je bil PRIPRAVE ZA SIJAJNO RAZSTAVO Chicago, 111. — Delo na prostorih svetovne razstave je v polnem teku in tako bo vse dokon- sam eden članov te družbe in je čano za svečano otvoritev, ki se bil tudi obtožen, a se je obravna- bo izvršila v soboto> 26. va proti njemu odložila. Dechow posebno priznava, da mu je zdravnik izročil $100,000 ponarejenega denarja, da ga razpeča, pravi pa, da ni vedel, da denar ni pravi, češ, da mu je zdravnik dejal, da je to denar gangsterjev, katerega bi rad neopaženo spravil v promet. Dr. Burtan Je znan baje kot komunist in tako domnevajo, da je ponarejeni denar prišel iz Moskve. v soboto, Z<6. maja točko otvoritvenega programa bo tvorila vojaška parada, v kateri bo korakalo 10,000 mož illinoiške narodne garde. Igrala pri tem bo pa univerzitetna banda. -o- strupa za podgane, dejal pa Ijim je, da je kinin. | -o- ADVOKAT MU PRESKRBEL DELO Chicago, 111. — Wm. D. Reich-mann je bil obtožen od svoje žene, da ji ne plačuje alimonijev. Obtoženec se je izgovarjal, da mu je to nemogoče, češ, da je brez vseh denarnih sredstev in tudi nima nobenega dela. Ženin advokat pa mu je v nevarnost hude suše. Dolgo ne smejo več trajati taki vroči |dnevi, ker mlada rast, zlasti o-zimina, potrebuje mnogo vlage ' Dolnja Lendava, 18. aprila. — Zavladala je vročina, kakor ',da bi bili sredi poletja. Vročina Chicago, 111. — V letu 1912 je |pa su§i zemljo, da so kmetje brez sledu izginil W. C. Spurgin, |že v skrt>eh. Tako vroče po-predsednik tukajšnje banke Mi- mladi in suše v tem gasu skoro chigan Avenue Trust Co. malo, 'ne p0mnij0 ljudje. Drevje že predno je prišlo na dan, da je v 'odcveta. Pojavili so se že ko-njegovih računih milijon dolar- pald Termometer kaže na jev primanjkljaja, na kar je tu- Folncu 30 in ce]f) do 35 stopinj Celzija. Ako ne bo prav kmalu izdatnega dežja, bo suša močno škodovala travi. Ptuj, 18. aprila. — Zadnje dni imamo pri nas izredno hu-,do vročino, saj kaže termometer že v senci 22 stopinj. V o-kolici se občuti huda suša in si želi kmet vsaj malo dežja. ____! Novo mesto, 18. aprila. — i ----------. Neobičajna aprilska da mora zavarovalninska družba plačati Spurginovi hčeri zavarovalnino v znesku $25,000. Dolgo se je družba upirala izplačilu, češ, da ni zadostnega dokazila o smrti, a zdaj se je našla priča, ki trdi, da je Spurgin sigurno umrl v Mehiki že leta 1922. Spomenik bodo postavili Iz Št. Jurija pri Celju poročajo: Že pred svetovno vojno začeto in potem prekinjeno delo za spomenik skladateljem bratoma Dr. Benjaminu in Dr. Gustavu Ipavcu, je letos na novo oživelo. Sestavljen odbor z vso resnostjo dela na to, da se spomenik zasluženima skladatelj ima čimprej postavi. Spomenik bo spominska plošča, ki jo nameravajo slovesno odkriti zlasti ozimini in v nedeljo 13. maja v Sv. Juriju 'pri Celju. PRETKANE CIGANKE Chicago, 111. _ K Mrs. H. Baker na 3318 Le Moyne st. ste v v . .. , .i-, -v,. , • , • da smo ze sredi junija, bpnčo tem oziru petek prišli dve ciganki z malim ' . . . v„ v t. • • •• „ te izredne vročine ze bujno cve-priskocil na pomoč. Dejal je, da 'otrokom m jo prosili, naj jima , , ,, , J , , j , . , 11 . i-v ______to sadna drevesa, tako da je je zanj preskrbel delo na treh dovoli vstop v hiso samo za toliko mestih. Eno je za umivalca po- jčasa, da boste opravile svoje sode v nekem restavrantu, dru- 'obrede za "izpremenitev otro-go za operatorja stroja v neki ka". Lahkoverna ženska jima je Ogenj na Dravskem polju V torek 17. aprila je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Potočni-ika. Plameni so uničili tudi poleg stoječo stanovanjsko hišo. vročina Domačim in sosedom, ki so pri- (23 do 29 stopinj C) je spravi- hiteli na pomoč, se je posrečila v Krko prve kopalce, kakor lo rešiti živino in nekaj živeža. -o- Drzen tat V ponedeljek 16. aprila dopoldne se je vtihotapil neznanec v drugo nadstropje IIo- rast za prej. dobra dva tedna na- NENAVADEN NAČIN SAMO-UMORA Byron, Minn. — 83 letni A. E. Morrill je pretekli petek izvršil samoumor, in sicer na način, """""■—^——________ je zahteva| dosti trdne volje. tudi tiste države, ki so le delno (Utonil je — v škafu vode. Vtak-plačale svoj obrok, namreč Ve-(nil je glavo v škaf in vdihaval lika Britanija, Cehoslovaška, vodo, dokler mu ni ta popolno-Italija, Latvija in Litvenija. ima napolnila pljuč. imanove hiše na mestnem trgu Vedno manj jetičnih bolnikov v Škof j i Loki, kjer je stikal za Ljubljana, 17. aprila. — La- zlatnino, drugih težko prenos- tovarni, tretje pa za mazača tru-idovolila. Po njih odhodu pa je kov.Nobeno teh del pa ni po godu izprevidela, da so njo "izpreme- .... . Reichmannu, ki je bil avoječas- jnile". Pri svojih "obredih" ste'ni je jetika zahtevala 70 smrt- O"'"; predmetov se pa ni do-no bogat in znana osebnost v'namreč vzeli njeno ročno torbi- nih žrtev izmed ljubljanskega taknil. Zlatnino je lepo pobral višjih družabnih krogih. Dejal !co, v kateri je imela $15. prebivalstva. Od teh je bilo 35 12 predalov m miznic, potem pa je zato, da bo tekom enega tedna —-o--moških in 35 žensk. Jetika je vse predale in miznice lepo na- "Amer. Slovonec" je vez, ki torej sorazmerno nevarna obe- za.i zaklenil. Tat je tako odne- ponudbo premislil. ——o— Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! je vez, ( nas druži, da se razkropljeni ma spoloma, kar bi ovrglo sta- sel Beti Hofmanovi vso zlatni-med tujci, nc izgubimo med ro trditev, da pospešujeta ni- in denar v vrednosti nad njimi.— jkotin in alkohol to bolezen, 15.000 Din. mm 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC* Torek, 8. maja 1931 AMERIKANSKI SLOVENEC t79* in najstarejši slovetutki list v Ameriki* « -uttnovijcn tet« KSVIi (xhkja vsak dan razua sadelj, pon«-«»ljkov in dncvov po praznikih. Izdaja ta tiska i CDINOST PUBLISHING CO. Na»lov uredništva in oprav*! p «-49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Ca celo leto '.» pol leta . »t« četrt leta .$5.00 . 2.50 1.50 Za Chicago. Kanado In Evropo: £» celo leto -_$6.00 Za pol leta.-------3.00 U četrt leta----1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper »« Ameriea £atabllah«d 1>M. lasiicd daily, except Sunday, Monday and th» day after holiday*. Pabliahed by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreat of publication office: 3849 W. Cenm&k Rd., Chicago Phone. CANAL 5544 S kakšnim občudovanjem zre človek na mogočne izdelke moderne tehnike, pa naj bo to moderen železniški stroj ali karkoli. In ravno vsled tega ustvarjajočega človeškega življenja, k' je vse te reči ustvaril, se moramo živo zavedati, da se vse od človeka ustvarjeno obrača proti njemu samemu in ga ograža z še več? — 10. aprila smo dobili 138 "rekrutov" od Fort Sheridan, 111. Kar je nas starejših DVOJNA PROSLAVA Indianapolis, Ind. Že je nastopil cvetoči mesec vojakov, se bomo kaj kmalu |maj) katerega vse opeva, v ka-spoznali ž novimi fanti. Saj to terem se vse veselL Bliža se pa uničenjem, če te ustvarjene stvari ne obvladuje in vodi z isto ! bo lahko, ker skupaj delamo,'tudi pomenljivi praznik, polnočjo stvariteljskega duha. Saj je vendar človek ustvaril teh- jemo in spimo, pa tudi zapoje-. SVečen materam ali Materin niko z namenom, da mu služi kot orodje, ne pa, da ji postane mo, kadar smo dobre volje.1 (jan imenovan. Ob tej priliki hlapec. Subscription: For one year----- For half a year-- $5.00 . 2.50 . 1.50 For three month«--------- Chicago. Canada and Europe: For one year --$6.00 For half a year------3.00 For three month« .._. 1.75 Nasprotniki sprememb so nasprotniki napredka. Renan je dejal: Ženska ljubi moža . Mož ljubi Boga." i Ker nas je veliko skupaj, si u- hočem tudi jaz poro£ati, kako mislimo vsakovrstne zabave. bomo članice podružnice št. 5 ! Naj vam tukaj navedem eno S2Z prbslavile ta pomenljivi I poredno šalo, ki smo jo v zad-'jan j njem času napravili. Vem, da Že dolgo smo gojile rcu željo, da bi naša podruž- ;-— ,ni bil° leP° od »as, tako hud ) nicu SŽZ. dobila tudi svojo za- Smisel in smoter življenja je samo stremeti za boljšo bo- po spet ne, da bi komu kaj ško-'stavo. Dolgo je ležala ta želja dočnost vseh. Če imajo ljudje preveč časa, ponore. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čaa do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa «e nc ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Človek in tehnika (Konec.) Iiadi brezbožnosti in mehanizacije ter duha eksaktnih pri-rodnih ved, ki vlada današnji svet, po eni, ter prilastitev tehničnih pridobitev v svrho špekulativnega gospodarstva, po drugi strani, je postala tehnika sužnja gospodarstva. Kot učinkovit primer navajamo brezmejno racionalizacijo, ki ne služi v svrho olajšanja dela, temveč za dobičkom stremečim podjetjem. Tehnika mora biti v splošni službi človeštva. Če danes to ni, se moramo z vsemi močmi prizadevati, da to postane. Ako sc- nam ne posreči spremeniti stroja v pomožni organ človeka, potem se mora pač človek ponižati tako, da postane sestavni del istega. Tehnika je osvoboditeljica človeštva od težkega, suženjskega dela. S pomočjo tehnike lahko en človek s svojim razumom izvrši več dela in ustvari več vrednot, kakor milijoni rok. Tako torej postane tehnika triumf razuma nad telesom, osebnosti nad maso. Mi sami pa moramo priti k zavesti svojega bistvenega, z Bogom vezanega življenja in tako z močmi svojega notranjega življenja obvladati mehanizacijo zunanjega življenja, ne pa, kakor danes, da isti nas obvladuje. Da pa tudi na splošno IjLici1 do te zavesti privedemo in jim predočimo pravi zmisel teh- jdovali. — Med nami imamo e-' neizpolnjena v naših srcih, .nega fanta, ki misli, da je do- Končno .smo se odločile, naj ve- t ber barber (brivec). V prostem lja kar hoče, zastavo moramo času vsakemu rad opuli lase in dobiti) naše želje se m0raj0 iz_ ;:a to delo računa 10c. Nekate-; polniti t Dobile smo jo in jo bori fantje so mu svetovali, naj mo ,]0vesno razvile v nedeljo. MATERIN bAN NAj feo ŠLO-1 krivih potih", na 1 VESNO PRAZNbVAN! j vabljeni vsi. — Zvei katero ste ečer ob 7. dobi olivno olje (olive oil), da|13> maja, na Materin dan mu bo to prineslo še boljši ^a- p0jcjne_ služek, ker z oljem namazani V šoli. — To je že petič V tem tednu, da te moram kaznovati. Kaj porečeš na to? — Vesel sem, da je že konec tedna, — se odreže Mihec. * * * Ostalo mu je. — Sinko, včeraj sem ti prinesel poln žep bonbonov. Ali ti je kaj ostalo?! — Da, papa, zobobol. * * * Kašelj. — Gospod doktoi'i dejali ste, da mi preide kašelj, čim vzamem vaše tablete, pa 1)0 še vedno kašljam. lasje se lepo in gladko držijo. . Vprašam vas, izbrati lepši dan, kakor m Drugi večer, ko je bil na "barber" zopet pri svojem po-, slu, se zmisli na nasvet svojih Idan? kl Je Posvece" materam? piste morda odpovedali zadnje — Ni mogoče! To mora biti ali bi mogle že drugi kašelj, pomenljivejši Nadebudna služkinja. — Ali je ravno Materin tovarišev in hitro vpraša, nike, ni prav nič potrebna kaka široka razlaga posameznih nj nih konstrukcij, ampak pokazati na bistveno zlo, ki je v tem, . , v. n. . \ ,.,..,. . , , ,. , i ■ • i bmkostno nedeljo, bo pri prvi da se zivlienjsko-tunkcijski smisel uporablja, kot izmenjamo . J ' . \ * .j. La Salle, 111. Materin dan naj bo slovesen, tako pravijo hčerke Marijine družbe in želijo, da bo ta dan zopet eden najlepših v naši naselbini in v naši cerkvi sv. Roka. Sklenile so na seji, da pristopijo ta dan vse k sv. obhajilu — tako tudi Hruštvo Žena in mater. — Č. g. Rev. Father Paschal želi in upa, da pridete vse, ker bo ta dan slovesna peta sv. maša in po sy. maši bodo dekleta Marijine družbe, ki so za to že odbrane, kronale Marijo v tronu z lepim vencem. To bo zopet nekaj, kar ni vsak; dan v naši cerkvi. Ko se vš& to skonča, pa prosijo dekleta Marijine družbe vse žene in matere, da gredo v dvorano šole sv. Roka k pripravljenemu zaju-treku. Zvečer omenjenega dne pa dekleta Marijine družbe priredijo prijetno zabavo, h kateri ste vsi povabljeni. Na dan 20. maja, to je na I Ali ne zaslužijo pridne matere, [službe zaradi uri bo pa igra v angleškem je-jima kateri kaj olivnega olja. da se jim posveti en dan v letu 'rov? ziku. Po končani igri bo v obeh,Eden izmed navzočih se takoj:1" se Jim da 8 tem P^nanje ža dvoranah zabava s plesom. To-Oglasi, da ga ima in je rekel,; njlhov trud 111 težko deio' ki 80 pogostih prepi- čilo se bo tudi dobro pivo. — da ga takoj prinese. — Ta po- j Vsi člani in članice, kar vas ga vršile, ki ga vršijo in ki ga rednež je pa šel v kuhinjo in|5°do vršile na»re-> in naPr^' spada k tem društvom KSK.J., dobil stopljene masti od pečen-j Zato smo tudi me ste proseni, dk se te proslave ke, katero je podal "barberju" ]zbrale ta dan udeležite. — Poglejmo to našo in ta je svojemu kostumerju najstarejšo mater KŠKJ. malo na debelo namazal lase s tisto boij od blizu vsaj danes, na 40- mastjo, tibogi revež, s to mast-letnico njenega obstgjii in pa- jo namazanimi lasmi je šel ti-predka. — Čelih 40 let že skr- sti večer bolj zgodaj spat, mi bi ta naša mati za naše aoHre Emo ga pa ogledovali, kako se katoliške Slovence v Ameriki, Marsikateremu so bile po njej otrte solze in olajšano gorje nad izgubo dragih, ki so odšli v večnost. Ona je ob tem času odprla na široko svoje roke iii nam pomagala. Tisočem je v tem času svojega obstoja pomagala tudi v boleznih in dru- je v spanju praskal po glavi. sklenile in za našo proslavo. — Prosimo, da bi bila v ne deljo 18. maja vsa društva točno ob štirih popoldne zbrana skupaj pred šolo in pred Slov. Nar. Domom, kjer pač zborujejo. Ob štirih se začne sprevod društev z godbo na čelu — Ne, gospa, jaz se nikoli ne prepiram. Gospodinjo sem enostavno pograbila in jo za klenila v kopalnico, potem sem pa prišla k vam. po nasi slovenski naselbini. Iva-Med mastjo je bilo namreč pre- dar se sprevod vrne> gredo vsa ce.i soli in je siromaka hudo sr- drdgtva in udeleženci v Šolsko belo po glavi. Preko noči se je dvorailo> kj'er bo razvitje za-mast še strdila in fant je bil ;5tave in nadaljni program slav. zjutraj, ko je vstal, res čuden nostL Ko ge vse to konča, pri. za pogledati. Rad bi se pokre- čnc se banket v spodnjem pro gal, pa m prišel na vrsto, ker storu nove §oIe> Program bomo gem bednem stanju. Zato naj Jf f3® ™ k"Zem. T1'*1* ~ >*uSale kolikor mogoče olep- se jo ob njenem jubileju s hva- " r ? ^T ker ž6M6> da bo vsak nehatl smejati, k0 se na t0 deleženec odnesel dobre sporni-zmislnn. — Naš "bus" nas je ne }n lepe utise slavnostnega za to šalo pokregal in nam za- razvitja za,tave naše podruž- . , , ... , . , isv. masi, to je ob 8. uri, tudi sredstvo, m kb se nakopiči v miljarde, odtegne menjalnemu ' , . i 4 ■ prvo sv. obhajilo za vse one o- prometu ter postavi na monopolno stalisce celili ljudskih plasti ; , . . . . v • r i •• i ™ 4 Jtroke, ki jih je g. zupmk za to m narodov. Avtomobil ne doseže svojega funkcijskega smotra1 ležnoštjo spominjamo. — Res je, ako bi KSKJ. ne bilo, bi tudi naših katoliških cerkva n j bilo, ne šol, in še marsikaj dru gega ne. Dolžnost nas vseh je, da se obiteni jubileju spominja- Neverjetno. — V mojem rojstnem kraju je bil nekdo rojen leta 1800. — Bežite no, saj ni mogoče! — Seveda je, saj sem sam či- tal na pokopališču. * * * Nista se razumela. — To je grozno! Poldrugo leto nisi spregovoril s svojo ženo niti bese dice! — Seveda nisem, ker se je nisem upal prekiniti. * * S|i Gospodična s pošte. — Ali ni tu pisma pod značko "Ljube zen"? — Ne, ni ga, če pa malo počakate, ga takoj napišem. povedal, da si take šale ne sme- kot prometno sredstvo, če služi v zabavo, bogatih cestnih poha-jačev in pri tem pade letno na tisoče cvetočih človeških življenj kot žrtev prometnih nesreč. Industrija, ki proizvaja za življenje potrebna sredstva i ne izpolni svojega funkcijskega smisla, če se na milijone ljudi obsodi v brezposelnost. ' Delo vseh vrst ne izvršuje svojega življenjskega smisla, če se ocenjuje kot blago, in je edino denar merilo vrednosti. Smisel tehnike pa tudi izgine, če iznajdujemo in gradimo stroje, katerih gradnja in njih vzdrževanje pride dražje, kakor pa delovna moč človeka, in če se izkaže, da se za izdelavo gotovih dobrin s strojem porabi več sredstev, kakor pa izdelava istih dobrin z isto kvaliteto s človeškim delom. (Zgrešena racionalizacija današnjih oni,) Smisel dobi tehnika šele potem, če se z delovno močjo stroja pridela previšek dobrin, ki naj omogoči, da-~se bolni, stari in onemogli ljudje izključijo iz produkcijskega procesa in se potem ta odvišek dobrin potom države ali organiziranih stanov v obliki invalidsko, rente, starostnega in splošnega socialnega zavarovanja, kakor tudi v obliki brezposelnih podpor razdeli. Tehnične funkcije državnega vodstva izgube svoj smisel in pomen, če posamezne člene državnega organizma raz-cepljajo, namesto, da bi jih združevale. Torej se da današnji celotni vtis karakterizirati tako, da posamezne tehnične funkcije, delujoče v ljudstvu, zastopajo le svoje lastne namene, mesto, da bi se smoterno podredile skupnim interesom ljudskih organizmov ter tako vršile svoje naloge v blagor celotnemu človeštvu. pripravil. — Otroci že tudi komaj čakajo tega lepega in pomembnega dneva. — Na Ogles-b'y, 111., je ta dan v cerkvi pi-e-sv. Srca Jezusovega tudi prvo sv. obhajilo in sicer pri sv. maši ob (5:30 zjutraj. Želeti je* da pridejo vsi otroci pravočasno v cerkev, ker to je njih velik in pomemben dan, ko bodo prvič pod podobo belega kruha prejeli Jezusa v svoje srce. — Tudi starši naj pridejo ta dan v cerkev in se skupno z otroci vesele tega lepega dneva. nice št. 5 SZZ. in prvega ban mo več umisliti. Fantu je pa keta na Materin naročil, naj dobi tople vode.'^j^j^jj da si ž njo umije glavo. Neka- pr;i.,7„. vaftimn A* ^ „inu mo vseh teh velikih dobrot in se terJ smo ga JJ prosili od-'^fU ^ | ^ Najsrečnejši človek. — Kak-dan v India- šen poklic si namerava izbrati 'flPWh .....--r obenem spominjamo onih mo ki so bili njeni ustanovitelji ter zakličemo: Živelajjaša KSKJ.!1 fclan d/. Vit. sv. Mart. št. 75. KAJ PIŠE SLOV. MLADENIČ, ZAPOSLEN PRI GOZDNI ARMADI Co. 645 CCC, Scott Lake Camp, THree Lake, W is. Zopet prosim ža malo prostora v listu Amer. Slovenec. Odločil sem se, da bralcem lista zopet nekaj napišem. Zad- njič sem razložil bralcem, kak-Naša tukajšnja tri katoliška | šh'o navodilo je dano nam 1'an-društva, ki spadajo h KSKJ., so (toni zaposlenim v gozdni arma-sklenila, da proslave 401etni di, kaj in kako naj delamo itd. jubilej KSKJ. na dan kinčanja Zato moram danes kaj druge-grobov 30. maja. Zjutraj bo ga poročati, ob 9. uri slovesna peta sv. maša | Čas nam beži naglo in ena-in po končani sv. maši v veliki komerno naprej. En dan je dvorani nekaj posebnega za vse'skoro enak drugemu, le včasih puščenja in ker je fant dobrega srca, nam je tudi odpustil -— Kako smo bili potem tisti dan pridni, samo da še je počasi vse. pozabilo. udeleže vse — Moj sin je velik idealist in slovenske zato bi si rad izbral tak poklic, Od doma od naših prijateljev da bi prinašal vsem ljudern radost in srečo. — Torej naj postane denarni pismonoša. Pri zdravniku. — Pogum, glavo pokoncu, — je bodril zdravnik svojega pacijenta. —- dobrodošle zunanje goste in domače, kakor tudi, za gl. uradnike KSKJ. Popoldne točno ob <>. uri bo slovenska igra "Po si privoščimo kako šalo, da se vsi od srca nasmejemo. Imamo se prav dobro in zdravi smo hvala Bogu tudi. Kaj hočemo matere s svojimi hčerkami, prijazno tudi vabimo vse žene in dekleta, vse očete in sinove in sploh vse Slovence in Jugoslovane. — Vsaka žena in mati bo dobila na banketu šopek vsi radi dobimo kakšna sporo-1 cvetlic na prsa v znak, da čla-Čila. — Tukaj postaja čimda-'mce SŽZ. visoko cenimo in lje bolj lepo in prijetno. Nara- J peštujemo vsako ženo in ma- I Pred nekaj leti sem jaz obolel va se prebuja iz zimskega spa- ter, ker se zavedamo, kako iza isto boleznijo in kakor vi-nja. Kako očarljivo je posluša- častno in zaslužno je ime mati. jdite, sem zdaj čil in zdrav, ti krasno petje gozdnih ptičev, j— Torej se prijazno priporo-1 — O, gospod doktor, ali bi Sedaj bo tukaj prav prijetno, čamo vsem, da se udeležite na- mi lalhko sporočili naslov one-dok,ler ne bo tistih sitnih ko- še proslave. Pridite v obilnem j ga zdravnika, ki vas je takrat marjev. — Naj za danes zado- j številu, ne bo vam žal.—Vstop- zdravil? stuje, da ostane še za prihod- nice za banket se bodo proda- j------- njič kaj. — Pozdrav mojim,jale samo do petka 11. maja in ikor bo prodanih vstopnic, ker i staršem, sestri in bratu ter so samo po 50c. Za ceno 50c bo ako bi več pripravile, kakor bo vsem prijateljem in znancem i imel vsak udeleženec dobro j prodanih vstopnic, pa bi ljudi ki berete te vrstice.—Z Bogom, večerjo in mnogo prijetne ža- ne bilo, bi potem imele zgubo. Carl Mohar ml. iz Sheboygana. bave. Kupite torej vstopnice za (Zato priporočam še enkrat, da ——o--banket do 11. maja, ker potem ikdor še nima vstopnice za ban- " 'Amen Slovenec' je baro- se ne bodo več prodajale. To jket, si naj jo kupi te dni. Vstop-meter naseda verskega in na-i pa zato, da se bo vedelo, za'nico lahko dobite pri spodaj rodnega gibanja. Kaže nam j koliko oseb se bo pripravilo je- podpisani ali pa pri tajnici. — rast ali padec, kakor že nanese idi na banketu in bomo pripra- '.Pozdravljeni in na svidenje, naše delovanje."—Rev. Čfcrne. 'vile samo 'za toliko oseb, koli- I Annie Koren, predsednica. TARZAN V NOTRANJOST! ZEMLJE (63) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Dcld-ica, katero so vo.jščaki prignali v naselbino, dolgo časa ni hotela z nikomur govoriti. Nazadnje jc pričela pogovor s poglavarjevo zono Maral, katera je bila določena, da ji jo dajala fcsjtj in, je pazila na njo. Vsa obupana.ja. ždpla poleg Maral, ki si je dala ppraviti s pripravljanjem jedi, Maral je pa bila prijazna z njo in ji je ljubeznivo rekla: "Ne boj se, saj si med prijatelji, ker vedi, da tudi jaz sem z dežele Zcram," "Ti dii si tudi iz moje domovine?" jo vzkliknila jetnic.a. "No, potem na. že vfjš, kako.se počutim. Veš, da bi raje umrla, kakor pa živela kje drugje." "To boš še vse pozabila," ji je odgovorila Maral. "Ko ti izberejo moža, boš ravno tako srečna tukaj, kakor sem sedaj jaz." "Jaz ne bom nikdar nikogar izmed teh priznala za moža," je jezno in užaljeno odgovorila deklica. "Jaz sem Jana, Rdeča Roža Zorana in si bom sama izbrala svojega moža." Maral je zmajala z glavo in rekla: "To acta tudi jaz rekla nekop, pa je prišlo drugače in sem s,e pomirila,. Tudi ti ae b^š." "Nikdar ne! Enega moža sem videla in tega hočem, ali nobenega drugefta." Ne daleč tam je stal Tarzan, ki so je; ppgov^rjal z Owanom in obenem slišal ženski pogovor. Obrnil se je prpti njima in rekel: "Ti si torej Jana, Thoarova sestra?" Dekle ga je začudeno pogledala. Njene oči so se nepremično uprle vanj in ga gledale. "Kdo je pii ta?" je nenadno v::-r:'.šal C^rb In pokazal na Tarzana. "Tujec, ki je -prišel, da živi med nami," odgovori Avan. "Zakaj ga ne uničite? Takoj se naj spravi s pota," jo rekel Carb. "To pa zavisi od izida posvetovanja, ne kakor boš hotel ti," je odvrnil Avan. "Če svetovalci ne odglasujejo za njegovo smrt, ga sam ubijem," je zagrozil Carb. "Jaz ne trpim sovražnika med našim plemenom, dokler sem živ." Tarzan je sedaj vedel, kaj mu je pričakovati. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse dru-£e države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno ha dom brez odbitka. Ker se cene pogosto me-lijajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70....;..... 100 Din Za $ S. pošljite....? 5.75 a $ 5.00.......... 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 7.a $10.00.......... 400 Din Za $15. po.šljite....$16.00 Za $12.25.......... 500 Din Za $25. pošljite....$26.00 Za $24.00....:.....1000 Din Za $40. pošljite..,.$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amcrikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Torek, maja 193-1 •AMERIKANSKt SLOVENEC* Stran S 1 :: gj j Tvoj raedeSjški. tovariš. ^ «V5 C; vjf 1nt4n1.mAi.nnn1 TPIM .T BODOČI JAPONSKI CESAR 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja — Ponedeljek TEDENSKI KOLEDAR Servacij, muč. — Bonifacij, muč. Torek — Sreda — Četrtek Petek -Sobota - Izidor, kmet. Jane? Ne p., muč. — Paškal, sp. Feliks, sp. - Celestin, papež. Rev. J. C. Smoley: ŠESTA NEDELJA PO VELIKINOČI "Tvoje obličje sem iskal, tvoje obličje bom vedno iskal. Ne obračaj se od mene! Gospod je moja luč, Gospod je moja rešitev." (Ps. 26.) Lepše kakor z uvodnimi besedami današnje svete mase se ne da popisati in izraziti vedno hrepenenje človeške duše po svetem Duhu. Smo v noveni k binkoštnemu prazniku, k prihodu sv. Duha. Tiho, pobožno čakanje na sv. Duha so za vernega kristjana dnevi med vnebohodom in praznikom Tolažnika od| zgoraj. I ~ — Dnevi pred binkoštmi naj bi v nas vzbudili spomin, kako italijanskem jeziku. V današnjih slovenske pripadnosti, bo nem- žavno politiko pa je dokazal u-šcijia popolnoma odpravljena iž radnik celovškega okrajnega vaših šol. Vasi otroci potem ne glavarstva, ki je našemu poslan-bodo znali nemški. V Važenber- ču g. Ogrisu takole razlagal je-gu se je komisar pošlužil teorije zikoyno pripadnost: Kdor je ža g. prof Wiitteja: deutšch, win- DoIlfUssa, je Nemec. — Poedini diščh oder šloventsehi? Vojafee primeri so iz vseh krajev deže-je moral nekoč služiti komisar v le. Je končno dobro, če se tudi Beli, ki je vpraševal, če želijo, naša javnost pobliže spozna z da pridejo k nam spet Srbi. Iž- raznimi teorijami jezikovne pri-redno razumevanje za visoko dr- padnosti!" pfeljei e zens ke Senzacionalna nova iznajdba za i hitro sliujšanje Nikaki caji, mamila, kemikalije, nevarna zdravila, težka, telovadba ali stra.lalna dijeta. BREZPLAČEN nasvet o*!' izvedenca kontrole nad težo. Pišite na .. r j - m JAY-CEE. LABORATORIES JJf Nassau $!t. New York, N„.Y. SIROM JUGOSLAVIJE Prva uradna slika japonskega prestolonaslednika Akihito Tsugii-no-Miya, ko je bil star tri mesece. Potreben je nam in našim razmeram sv. Duh. Preveč narave — to je bolezen našega časa. Preveč človeškega — premalo božjega duha . . . Tu pride vsa človeška kultura duše iz ravnotežja. In kjer človeštvo ve-doma noče iskati božjega obličja — tam gre vse navzdol. Plutarh, pisec starega veka, je pred 1900 leti rekel: Videl 1 oš mesta brez zidov, brez zakonov, brez pisem — toda ljud-siva brez molitve, brez Boga, brez verskih vaj ni še nikdo videl. Človeštvo je vedno iskalo obličje božje v spoznavanju in življenju. Mi kristjani stojimo na najvišji stopinji spoznavanja božjega po razodenju njegovega sina Jezusa Kristusa. Da bi tudi v praktičnem življenju prišli do najvišje stopinje podobnosti božje — to bi naj bilo delo sv. Duha, ki naj živi v nas. Ljubezen in hrepenenje bosta sprejela sv. Duha — resnica in mir sta njegova darova. Ljubezen do našega Odrešenika je prvi pogoj, da sprejmemo sv. Duha. Mrzle, hladne duše ne bodo videle niti iskrice sv. Duha. Kjer ni srce gorko, tam ne more biti nikakega navdušenja. Ljubezen je sedež, je sredisče vse religije, je ključ k vsem skrivnostim, vir vse resnice. Le kdor je vzljubil Kristusa, čuti moč njegovega Duha. Kakor četa zvestih učencev, prešinjenih silnih vprašanj našega burnega časa, se mora zbrati v teh dnevih pred binkoštmi v molitvi in hrepenenju po Tolažniku od zgoraj. Kakor prestrašeni učenci takratnega časa potrebujemo tudi mi zaupanja in moči Po sv. Duhu, katerega naša doba ne pozna. razmerah bi to ne bilo nič posebnega toda dogaja se še nekaj drugega. K tej maši med katero je torej italijanska pridiga, prihajajo slovenski otroci. Učitelji jih pripeljejo .Otroci so poleg tega vsi uniformirani, nosijo obleko "Balille" — fašistične mladinske organizacije. Za otroke je ta maša obvezna v smislu šolskih določb. Poleg tega pojejo otroci v italijanskem jeziku pod vodstvom italijanskega dirigenta. Samo nekaj otrok pride včasih tudi k sv. maši s slovenskim petjem in pridigo. Smrtna kosa V Gorici je umrl advokat dr. Marani, znana osebnost po vsem Goriškem. Pokopali so ga v soboto. Rojen je bil leta 1850. Leta 1905. je postal goriški župan, bil je tudi poslanec v dunajskem parlamentu. -o-- Kako so šteli koroške Slovence "Koroški Slovenec" je napisal Poznate pripovedko o Ikaru, ki je hotel z voščenimi perut-j o zadnjem ljudskem štetju tako žicami vzleteti k solncu ? Slaba tvarina se je raztopila, ne-j le: srečnež je padel v morje . . . Moderno zrakoplovstvo je doseglo večje uspehe. Pro-Učavali so zakone narave. S skrbnim delom so izgotovili iz do-bre tvarine stroje, ki se jim moramo čuditi. Da bomo v življenju duševno vzleteli k Bogu, se k njemu dvignili, treba solidne tvarine: treba razsvetljene vere, treba svetega življenja. Vse, kar ni pravo, kar je krivično, bo padlo 'iavzdol, se bo raztopilo v žgoči vročini strasti življenja. Vse prošnje, vse molitve k sv. Duhu, pomenjajo in prinašajo moč v veri, prinašajo sveto življenje. Nikoli ne bomo zastonj iskali božjega obličja. Resnica in mir sta darova sv. Duha. Imamo le še kaj višjega ? Moderni človek išče resnico, to je res. Z daljnogledom zre v zvezdne svetove, z mikroskopom pregleduje čudeže v kapljici vode. Iščemo v višinah, iščemo v globočinah . . . Iščimo resnico! To je najbolj plemenito, kar more storiti človeški duh. Končno nam ne ostane ničesar drugega, kakor da v hvaležnosti pademo na kolena pred delom sv. Duha, pred katoliško cerkvijo — ona ima polnost resnice. In mir bo prišel od sv. Duha. Mir je tam, kjer resnica o-srečuje spoznanje. Mir je tam, kjer je upanje na odpuščajočo | g Milost. Mir je tam, kjer je ljubezen kraljica življenja Duše preveva želja: Sladki, sladki mir, pridi tudi k meni, iTidi tudi v moje srce! Da, to bodi naša birkoštra molitev: "Škoda je, da bodo rezultati štetja znani šele po letu dni. Svet bi imel iz številk jezikovne pripadnosti naše dežele priliko, da prouči najmodernejši način rešitve manjšinjskega vprašanja. Ne čudimo se, da so naši prijatelji v deželi prvi izgubili potrpljenje in segli po najučinkovitejšem sredstvu. Zakaj bi se v duhomornem in zamudnem delu ubijali s to boro manjšino v deželi. Je. vendar enostavnejše znižati število koroških Slovencev v uradni statistiki in manjšino zbrisati z jezikovnega zemljevida. To so prvi utisi izza zadnjega štetja. Leta 1880. nas je, bilo j uradno še 85.000, leta 1910 še j 66.000, trinajst let pozneje komaj še 37.224 in leta 1934 pa le še borih par tisočev. Statistika j bo torej tokrat pravilno navedla j število živine naših krajev, ker sivi, • v, - ."v. . ,. , ' ~ , . koniišarji dobro Šteli bike oblazujoci mir, samo, edino le od sv. Duha bos prišel v md bike> mm med ^ ni oje srce in RAZNE NOVICE IZ NEODREŠENE DOMOVINE Profesor-novomašnik Na praznik sv. Jožefa je daroval v Idriji prvo sveto mašo domačiji dr. Franc Močnik. Vsa %ija je bila veseia novega maš-"'ka, saj slovensko ljudstvo |)rav danes tako želi dobrih du-°vnikov, ki naj bi ga tolažili v trpkih dneh. Pri darovanju h •le prav lepo pokazala ta lju-i do slovenskega duhovni- 2. uri popoldne v lastnem prostoru. leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠlC, Box 2V7„ Houstan, Pa. Tajnik JOHN 3EVEC, Box 16, Štrabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. Odbor za. le OMŠ Sprevodnik cestne železnice Bogoljub Popovič y tJelgradu je našel aktovko, v kateri je bilo 37.000 Din v bankovcih in srebru, katero je oddal tramvajskem ravnateljstvu. Kmalu nato je za njim pridirjal avto in 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj d<><>o<>oo<><>o<>ooo<>oooooo<>oooooooooooo<> •KHJOOO^OOOOOOlKKWKMKKyOiH) ■%0,KXK>00<>^ DEŽ IN SOLNCE NA PO-VELJE Proizvajanje umetnega dežja na tako velikem ozemlju, kakor je n. pr. Sahara, je danes še takšna utopija kakor n. pr. načrt, da bi z ogromnimi sferičnimi zrcali raztopili ledovje okog zemeljskih tečajev. Poskusov, ki so pokazali ta efekt v majhnem obsegu, pa nikoli ni manjkalo. Seveda, tako zvani "vremenski topovi", ki naj bi pripravili oblake s silnimi detonacijami do izlitja svoje vlage, se niso obnesli. Tudi znani ameriški načrt, po katerem naj bi isti uspeh dosegli z velikimi, s pokalnim plinom napolnjenimi baloni, ki bi v zraku eksplodirali, praktično ne pride v poštev, ker je predlog. Učinek pa je tudi omejen na neobsežno ozemlje. Nekaj več obetajo novejši poskusi z naelek-trenim peskom, ki ga letala trosijo med oblaki. Popolnoma pa se je ponesrečil poskus s patentiranim "električnim stolpom" | Američana Reida, ki naj bi z j močnim električnim virom na-elektril ozračje daleč na okoli in povzročil padavine. Prav tako v stadiju neuspešnih poskusov smo še v nekem drugem oziru, v tem namreč, da bi po volji proizvajali toploto s pomočjo ogromnih temperatur do 5000 stopinj Celzija, ki vladajo v zemeljski notranjosti. Znano je, da zemeljska temperatura z vsakimi 100 m narase za 3 stopine Celzija. Potemtakem bi morala voda vreti že v globini kakšnih 3 km, pri 20 km pa bi skoraj ne bilo kovine v neraz-taljenem1 stanju. Ce hočemo rabiti dobro primero, bi rekli, da sedi človeštvo tako rekoč na peči, v kateri se razvijajo temperature 5000 stopinj. Ta misel je že maršikakšnegk znanstvenika in izumitelja pripravila k premišljevanju, kako bi se dale te tem- ti nedaleč od ceste, ob bregovih Mrtvega morja, se je dvignila pred nedolgim vrsta poslopij, ki predstavljajo črpalne in tovarniške naprave družbe "Palestine Potash Ltd.", ki pridobiva iz nasičenega vodovja bibličnega jezera dragocene soli. Okoli teh naprav pa je nastalo celo lese-njaško mesto za delavstvo. Delo je zaradi suhega in vročega podnebja težko, toda ob prostih urah se ljudje zabavajo z veslanjem, jadranjem in kopanjem, za kar imajo na razpolago tudi — dasi primitivno — kopališče. Tako je postalo okrog Mrtvega morja že zelo živo in to življenje se bo še potenciralo, vse pa zato, ker so učenjaki izračunali, da je v vodi in na dnu Mrtvega morja najmanj za 12 do 15 milijard funtov šterlingov kalija (v podobi kalijevega klorida), za kakšnih 50 milijard funtov šterlingov broma in za kopico milijard najčistejše kuhinjske soli. Za izkoriščanje teh zakladov so se morali seveda kmalu najti ljudje, ki so ustanovili družbo z omejeno zavezo, to tem bolj, ker je na ozemlju britskega imperija Mrtvo morje menda edini vir kalija in bromovih soli, a gotovo največji vir te vrste na svetu. Kakšne uspehe žanje družba, nam kažejo naslednje številke: 1. 1930. je pridobila 5000 t kalijeve soli, 1. 1931 že 13.000 t, a 1. 1932. 19.800 t. Podobno je bilo z bromom. Na starejši način so pridobivali te snovi še tako, da so pustili vodo izhlapevati na soncu in pridelovali soli. A ta način je bil preveč zamuden. Potem so si omislili velike črpalne naprave, ki dovajajo vodo iz globin preko modernih hlapilnih naprav. V najnovejšem času spravljajo iz dna tudi plasti blata na dan, ki sestoji po ana- ko roba in padla na pesek v globočino 30 čevljev. Zgodilo se je to ob 5. uri popoldne v soboto in njih klice na pomoč so zaslišali šele v nedeljo zvečer. Ko so prihiteli policisti in ognjegasci, je bil mlajši deček v nezavesti. Odpeljali so oba v bolnico in upanje obstoja, da okrevata. JETNIK UŠEL SKOZI KANAL Chester, 111. — Iz jetnišnice tukajšnjega bližnjega mesta Menard je v petek zvečer pobegnil kaznjenec Randol Norvell, ki je bli zaprt tamkaj vsled soudeležbe pri ugrabitvi nekega bankirja preteklo poletje. Jetnik se je celi čas zapora vzorno zadržal in zato niso posebno strogo pazili nanj. Omenjenega večera je na dvorišču jetnišnice odstranil pokrov podzemskega kanala in skozi ta kanal splezal v Mississippi reko, katero je preplaval. Ubežnika so pogrešili šele par ur pozneje in organizirala se je skupina 300 policistov, ki so se odpravili na lov za njim. -o- NIČ VEČ NATAKARIC V NEMČIJI Nemška vlada je sklenila, da se končnoveljavno odpravi frak pri natakarjih. Natakarska obleka sestoji iz navadnih hlač s pisanim ovratnikom in zlato porto. Obenem je nemška vlada odredila, da se morajo polagoma odpraviti vse natakarice v javnih lokalih. Ženske se morajo nadomestiti z moškimi. Restavracije, v katerih zaenkrat še strežejo ženske, se morajo zapreti najdlje ob 10. zvečer. -o- APEL PO SVOBODI GA SPRAVIL V JEČO Berlin, Nemčija. — Urednika poljedeljskega lista Grune Post so oblasti dale zapreti v koncentracijsko taborišče, in sicer zato, ker se je drznil v svojem listu apelirati na vlado, da se dovoli večja svoboda tiska. Izdajanje lista je bilo isto- perature s pridom pridobivati iz,lizah iz skoraj kemi™° čistih zemjje .magnezijevih bromidov in ' Znan je predlog izumitelja 'magnezijevih kloridov. Zanimi-Charlesa Parsona, da bi zvrtali "" v zemljo 4 km globoke rove. Vodno paro kakšnih 200 stopinj, ki bi jo tam dobivali zastonj, bi po ceveh napeljali na površino in uporabljali za ogrevanje mrzlih ozemelj, pogon parnih strojev itd. Tudi naš Tesla se bavi s podobnimi načrti, toda do danes niso ljudje poskusili še nobenega. -o- ZAKLADE DVIGAJO IZ MRTVEGA MORJA Iz Jeruzalema vodi izvrstna, betonirana avtomobilska cesta v najbolj pusti, goli, peščeni del dežele, k Mrtvemu morju. Le tu in tam poganja iz zemlje kakšna kakteja, drugače je videti, kakor da so orli edina živa bitja v tej puščavi. Toda to danes ni več res. Kaj- vi so računi, ki pripovedujejo, da je bilo treba priličnp 50,000 let, da so se vse te soli stvorile v Mrtvem morju. Tako se v zemeljski zgodovini vse spreminja in Mrtvo morje bo dobilo pod vplivom življenja, ki se sedaj tam razvija, bržkone drugo ime. NEVAREN POLOŽAJ DVEH DEČKOV Chicago, 111. — Celih 27 ur sta bila dva mala dečka, stara osem, oziroma sedem let, ujeta v veliki leseni shrambi za pesek v zapuščenem kamenolomu na 2041 W. 43rd St. Stene ogromnega zaboja, ki je od zgoraj odprt, so-visoke 35 čevljev. — Dečka sta splezala na nje, ho-teč videti, kaj je v notranjščini. Prevesila pa sta se preveč pre- časno ustavljeno za tri mesece. -o- NEWYORŠKI ŽUPAN SI ZNIŽAL PLAČO New York, N. Y. — Zupan La Guardia si je prostovoljno znižal plačo za leto 1934, in sicer od $29,915, ki jo je dobival prejšnji župan O'Brien, na $21,458 na leto. Bivšemu županu Walkerju je mesto plačevalo na leto $40,000, kar je bila najvišja plača, ki jo je kdaj dobival kak župan v New Yorku. BAKTERIJE PROTI JETIKI Znani ameriški raziskovalec jetike dr. Maher je imel predavanje, v katerem je obširno pojasnil svojo novo metodo za zatiranje te bolezni. Z desetletnim poskušanjem je vzgojil iz kokov in diplokokov, ki so za človeka absolutno brez nevarnosti, bacile, ki uničujejo bacile jetike temeljito in hitro. Maher pravi, da je njegova metoda absolutno zanesljiva in da odpravlja tuberkulozo prav tako pri ljudeh kakor pri živini in perutnini. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Ncvi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, ..........Chicago, 111. F RE: ■ ■ i V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko p°šljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, aH kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. --*--= m Velika jubilejna KAMPANJA prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki K. S. K. JEDNOTE Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se visi velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev. Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva. NAGRADE: V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST. Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade. Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00. Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor. Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.