Št. 07.
V Gorici, dne 22. avgusta 1899.
........-—"¦¦iT------ ¦¦ -
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden v ittrlh izdanjih, in sicer: vsak torek in petek, zjatranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po p o iS t i prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
Vse leto   .......gld. «•—
•pol leta.........»   3--
-   •            «etrttota*rfc.*-fr. ¦:-:;-* -1«0---
Posamične številke stanejo 6 kr.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici stv. A v Gorici v »Goriški Tiskarni» A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od !). do 12. ure. N»i naročilu Ure/, dftuonluite naročnine so nn o/J ram a.
,,l»UIMOUEt;"«hiiiai»eo4vi8no od »Sočet trikrat mesečno in stane vse leto gld. l*5o.
«Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Šclnvarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakorni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Pcnte della Fabbra.
SOČA
m     Urcoslftro iu odpravnlStvo e nahaja v Gosnoaki ulici 5t 9v Gotioi v H. nadslr. :adBj. — Urednik sprejemlje stranke Tsak dan od 11. do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   ______
(Večerno izdanje.)
zadej.
se računijo po uetit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»tiorlBka Tiskarna*4 A. Gabrsček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se »Slovansko križnici*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 da 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — OgloBi v cSlov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. GabrSeek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
Abstinenca.
Ena obtožnih točk na občnem zboru političnega društva »Sloga" dne 20. julija mi je bila iz različnih ust duhovnikov: »VI ste pričeli abstinenco; kerste zavozili, zdaj pa delate proti nji in valite krivdo na druge«. Na to ne morem odgovorili drugače nego s tem, da zopet ka-žem na gola fakta in da razložim glavne misli, katere so me vsikdar vodile pri mojem nastopu v deželnem zboru in izven njega.
Konec leta 1896." po enoletni praksi v političnem življenju sem videl, da se z močmi, katere ima naša deželnozborska delegacija, ne more nastopiti s potrebno entr- I žijo. Dr. A. Gregorčič je bil vedno prijenljiv I in je skušal dobivati po drobtinicah, če tudi se je vsaka drago plačevala nasprotni stranki. Alfred grof Coronini pa je skušal dobili z naskokom in iiajkonsekventnejSo neodjenlji-vosljo. Dasi je imel dr. Gregorčič v dežel-nozborski delegaciji večino na svoji sir.« ni, proti odločni volji A. grofa Ooroninija ni mogel nikdar prodreti ter se ji je. koncem vedno pokoril.
Pri posvetovanju poslancev v hiši dr. Rojca zadnje dni I. 1890. jo bilo govora o splošni taktiki. Dr. A. Gregorčič je bil zalo, da skušamo dobivati po malem, da zanikamo Italijanom toliko časa, da tudi nam popuste; A. grof Coronini pa je bil nasprotno za to, da storimo kaj energičnega in gremo tudi do skrajnosti. Takrat sem užival polno zaupanje A. grofa C. ter me je smatral za svojo najboljšo oporo in za svojega besednika. Izrekel sem vpričo g. dr. Rojca, prof. Berbuča, zem-ljemerca Lapanja in župnika Grča, da sem načeloma za energični nastop, kakor si ga želi A. grof C.; da pa med poslanci izven dr. Gregorčiča ni moči, ki bi omogočila energičen nastop. Takrat nikdo navzo-čiii gospodov ni bil žaljen po moji opazki, ki je bila stvarna, in ker so gospodje sami čutili, da je res tako. A. grof C. je bil skrajno nezadovoljen, da smo sprejeli taktiko, nasve-tovano po dr. G.; iskal je, rekel bi, skoro prilike, da pokaže svojo nevoljo.
Pri prvem zasedanju deželnega zbora smo čakali slov. poslanci na hodniku pred dvorano svojega predsednika dr. A. G., ki se je posvetoval s predsednikom italijanskega
kluba, dr. Pajerjem. Bilo je meseca januvarja in precej mrzlo. Lahko bi čakali v klubovi sobi, odkoder bi nas poklical sluga k seji. No, A. grof G. je tožil, da je mraz, da je brezobzirno od Italijanov in od deželnega glavarja, da nas puste čakati na hodniku, ter je zahteval, da gremo vsi iz deželne hiše. Trdil sem, da smo vezani čakati svojega predsednika, da ne čakamo italijanske stranke, marveč njega, in da nimamo povoda iz takih razlogov delati sejo nesklepčno. No, grof je zaceptal z nogo in 7 poslancev ž njim vred je izginilo po stopnicah iz deželne hiše. Dr. Gregorčič in jaz sva šla sama k seji; šlo je le za formalnosti.
Ta moj postopek je uplival na A. grofa C. tako, da se je nekaj dni odlegnil vsakemu občevanju ter konečno izjavil, da ne kan-didujev državni zbor za v e 1 e p o-sestvo. To je bilo nekaj tednov pred razpisom volitev. Trudili so se dr. Gregorčič, dr. Rojic, prof. Berbuč in lastnik »Soče* cele ure, da bi grofa pregovorili od usode-polnega koraka : no, sprva grof dr. Gregorčiča in prof. Berbuča, ki sta šla nekako v deputaciji k njemu, niti sprejel ni. Konečno sem poskusil srečo ludi jaz. Neki večer, od-hajtiJG od posvetovanja iz hiše dr. Gregorčiča, seru porabil nekoliko boljšo voljo A. grofa C, da sem se mu približal ter poizvedel vzrok njegovi razjarjenosti. A. grof C. se je izrazil, da po tem potu, takor do torej, ne pridemo do ntčesa, da se da dr. Gregorčič od vsakega okoli prsta oviti, da mnogokrat z eno besedo pokvari, kar se je poprej mesece in mesece popravljalo, in da ostale poslance sam poznam in lahko vem, da ž n j i m i ni nič. Ker neče več tako naprej cincati, se je vsega naveličal; od soposlancev ne pri-l čakuje nobene eneržije več; zaraditegi tudi neče kandidovati v državni zbor in se odtegne o priložnosti tudi iz deželnega zbora. Dolgo sem mu prigovarjal, branil dr. G. in branil druge šdposlanče ter zatrjeval, da se grof venderle moti v njih. Ge ludi niso za aktivno, energično nastopanje, vender pojdejo za njim, ako le želi; in če tudi je moja moč preskromna, vender mislim, ako se lotim dela z vso silo, da nekaj storim tudi s tem. Zagotavljal sem ga, da slovenski poslanci so pripravljeni storiti tudi najskrajnejši korak, če gre zato, da izkažejo zaupanje njemu — grofu. Grof je o tem dvomil; no, rekel sem
MARCOVISCONTI
Zgodovinski roman Jlalijanskt napisal <Lommaso Grossi.
(Drtlje)
«Prav to sem si mislil tudi jaz», je odgovoril stražar; «sicer pa naj umrjem danes ali jutri, to je le majhen razloček*.
*I kaj misliš ti*, je pristavil Lupo, «če bi se jaz mogel ogniti te smrti, da bi ne storil tega rad? — A ker ni drugače, nego izpiti to grenko Sašo, se moram tidati in potrpežljivo prestati, kar mi Bog pošilja«.
Vinciguerra je vzdihnil, napolnil zopet oba kozarca, spraznil svojega in na to pokazal z roko Lupu, naj stori tudi on takoV
«Ne, ne», je dejal obsojenec, «tisto malo pameti, kar mi je je podelil Gospod Bog, hočem dobro porabiti v teh zadnjih tronotkih, ter skleniti svoje življenje kot dober kristijan pri polni zavesti*.
•Slišiš, če hočeš, pokličem nazaj očeta Atanazija, katerega si prej poslal proč...»
«Ne, pusti, sem že opravil, kar je bilo treba. Sicer bi ga bil rad še imel pri sebi, a začenjal me je mučiti s takimi rečmi, katere... Skratka, rekel sem mu zlepa, naj me pusti v miru».
«1 mi! hotel te je menda opomniti na tvojo dušo. da bi se spravil z Bogom, da bi kaj pomolil, ker to je potrebno za tistega, ki se napravlja na lini svet».
t Ni tak6; dokler je govoril kot pobožen redovnik, sem ga poslušal; a potem mi je začel kvasiti o Bellebuonu in trmasto trditi, da je bilo moje dejanje umor: dočim sem si jaz v svesti, da, če bi ne imel drugega greha... Nu, povedal sem mu jasno, da bi se prav nič ne pomišljal, tudi sedaj ravno taktf storiti, če bi bil v takih razmerah, brez strahu, da bi s tem grešil*.
»Toda, tovariš, mari ni imel redovnik prav ?»
«Imaš prazno glavo tudi ti; glej, hočem ti pojasniti s primero*.
«LeK
mu, da mu dokažem trditev, naj mi pusti 24 ur, premisleka, da si napravim načrt, in da drugi dan pridem k njemu.
Načrt sem preudarjal črez noč; prera-čunil sem nag položaj. Ako bi grof ne kan-didoval v državni zbor, ne le, da nismo imeli kandidata za veleposestvo, ampak utegnilo bi to uplivati na volitve sploh najneugodnejše. Grofa se je takrat moralo ohraniti pri dobri volji, naj stane kolikor hoče. Deželni zbor nam sploh ni mogel dajati mnogo; in ker nimamo aktivnih močij, ki bi nastopale, niti ni mogoče doseči sploh kakega efekta. Za isto zasedanje so imeli italijanski poslanci nekaj lepih predlogov, dočim naša stranka ni imela skoro nič. Kaj je nam torej ostajalo nego dajati italijanski stranki, naši pa ničesar ne dobivati P! Za volitve se je pač to dalo izborno izkoristiti. Radi tega sem skušal dobili sredstvo, da se izvinemo deželnemu zboru, Inko, da bo kriva italijanska stranka. Prišel sem na potrebo četrlega odseka, kojega bi ime-novul upravni ali gospodarski odsek. Italijanska stranka je bila takrat še od prejšnjih časov razvajena in jako prešerna ter nt dopustila najmanjšega vspeha slovenski stranki brez dobrega predplačila. Zdelo se mi je pa tudi, da se voditelj nasprotne stranke niti no potrudi Bog ve kaj, premisliti semtertje kak taktičen korak naše slranke. Radi tega senr raliMN?' neko gotovostjo, da se moj povsem nedolžen predlog radi gospodarskega odseka odkloni in nam da tako povod, da se odstranimo, in da naše ljudstvo ta korak tudi odobri. Drugi dan sem povedal A. grofu C. svoj načrt. Grof je moj predlog sprejel ; zagotovil sem mu tudi, da nikomur ne povem, da ta predlog v klubu stavim; in sicer zato, da grofa prepričam, da ni treba nikake agitacije med soposlanci, kedar gre za to, da se njegov predlog sprejme. V istim" so se v klubu mojemu predlogu nekaj upirali dr. Gregorčič, prof. Berbuč, zemljemerec Lapanja in dr. Abram; ko pa je nastopil grof, je utihnil vsak prigovor in bilo je enoglasno s k 1 e n j e n o, da se stavi predlog glede upravnega odseka, in če se ne sprejme, da izstopimo. Prišcdši iz deželnozborske seje, pa sem naglašal vpričo poslancev: Pričeli smo abstinenco, ali ako se ne obrnemo na ljudstvo, ako ne organizujemo samopomoči ljudstva, potem je današnje dejanje udarec
«Denimo», je dejal Lupo, «da bi bil jaz prišel v Limonto jedno uro poprej, in da bi bil poslal tvojemu Bellebuonu kako krivo naznanilo, ter takd privabil njega in vas vse v kako sotesko, kjer bi bil jaz s svojimi vrlimi vaščani planil na vas, in bi vas bili tam vse pomastili, ali bi imel potem smrtni greh? ali bi se moral spovedati za to?»
«Ne, ker tisto bi bila vojna zvijača*.
«Pa moja ni bila vojna zvijača? le z razločkom, da nisem ubil vseh, ampak jednega samega«.
«To vendar ni takd*.
«Prav tak<5 je, in pa razloga, vsled katerega sem to storil, nične poštevaš? razloga, da sem ga ubil, ker na drug način nisem mogel več braniti svojih ubogih vaščanov in župnika, katerega je hotel on v svojo zabavo mučiti in ubiti ?»
«Dragi moj, sedaj si pa debelo povedal, ker omenjaš razlog; mari naj vojak stika po razlogih?*
«Vem že, a saj sem ti rekel, da ti hočem povedati primero, ker to ni bila prava in redna vojna, ampak je le četa tatiuskih razbojnikov planila na has».
v vodo. Pristavljam, da je bil takrat nadškof Alojzij Zorn bolan, in je bilo gotovo, da nepričakovanega posredovanja v deželnem zboru ne b o. Bilo je gotovo, da brez nas deželnega zbora ne bo.
V drugi vrsti pa je bila takrat že na dnevnem redu davčna reforma, katero je vlada takorekoč morala »praviti na suho tudi v našem deželnem zboru. Oprt na te dve točki sem predlagal abstinenco. Korist našemu ljudstvu iz abstinence bi bila, da se ga opozori, kako si lahko pomaga z organizacijo po občinah in okrajih, zadrugah in društvih bolj nego z deželnim zborom, V drugi vrsti pa sem bil gotov, da bode pritiskala vlada in tudi denarna stiska goriškega mesta tak6, da pridemo z italijansko stranko do take poravnave, katera bi ne bila le moralna zmaga nase stranke, ampak bi nam prinesla tudi gotovejfii nastop v deželnem zboru in odboru in dokaj materialnih pridobitev,
Dela med ljudstvom sem se hotel lotiti tudi sam ter računil edino le na moralno podporo dr. Gregorčiča in Alf. grofa Coroninija.
Prišla je nesrečna volitev meseca marca 1. 1897. in po nji razburjenost po vsej deželi. Ta je služila izborno v moje namene, :n trdno sem računal na to, da pridemo do zaželjene organizacije naših občin, da pokažemo vladi neomahljivo trdost in odločnost; da pokažemo, da ne potrebujemo deželnega zbora, da si sami pomagamo, ako se ne krene na drugo pot poštenega sporazum-Ijenja z nami. V tem smislu sem prirejal shode od Bolca dol. Naglašal sem, da je ključ pozicije škof, in da je treba onemogočiti njegov pristop v deželni zbor. Slikal, sem, v kako žalostnem stanu je naša dežel-•ozborska delegacija, kako se desetletja in desetletja v deželnem zboru ni prišlo do ni-kakega resnega dela, do nikakega vspeha na naši strani, dočim so si Italijani znali pridobiti stotisočake in milijone, kakor n. pr. za furlansko železnico in namakanje tržiške ravani.
Dr. Gregorčiču sem povedal, predno sem šel na shode, kako nameravam nastopiti ,* odobril je vse to, le priporočil mi je previdnosti, posebno glede »kočljivega* vprašanja o škofu. Mislim, da nikjer nisem
«Ni5 več naprej! ne boš obkladal ljudij s takimi priimki 1» ga je zavrnil osorno Vinciguerra, «jaz za se vem, da sem bil pač vedno vojak, a nikoli še tat in razbojnik, in če bi ti ne bil sedaj v takem položaju..,*
Toda Lupo, nasmehnivši se, je dejal: t Beži, beži! kmalu bi se ti sprejel z menoj ? s človekom, kateri bo čez pol ure že na unem svetu? imel bi jo s pravim, z umirajočim!»
Te besede je izgovoril tako hladno, daje vojak osupnil. Zatd je rekel ž mehkejim glasom: «Bažumem tudi jaz, da s teboj ne gre... in pa sva bila vedno prijatelja, toda dobro veš, da nekaterih izrazov... ni mogoče kar tak<5 požreti...*¦
t Ali ti nisem Že prej rekel, da sem hotel povedati le primero?*
«Nft, Če je bila le primera, potem se ti ne more vzeti za zio».
«Saj ostaneva prijatelja, ni res ?» je zopet poprijel Lupo, podajaje mu roko.
«Gotovo, zvesta prijatelja*, je odgovoril uni krepko jo stikuje, in je takoj pristavil še: «Stiskam roko hrabrega vojaka in vrlega tovariša*. Na to se je obrnil v stran, da bi ne pustil videti,
dregnil ob vstran in -osebo Škofa razžaljivo ati impetuozno,-marveč sem na vseh shodih naglasa), da zahtevam iz spoštovanja in iz nekakega otroškega zaupanja do svojega duhovnega vladike, da se ne bode mešal v politične boje, da ne bode hotel biti sodnik med dvema narodnostima in enako. Zadel pa sem v sršenovo gnezdo.
'"Že prej mi je očital poslanec Lapanja na javni ulici, da sem jaz zakrivil abstinenco* da sem jaz kriv vsled tega predloga, da smo propali pri volitvah v državni zbor, da je splošno ogorčenje po deželi proti meni, in da bodem jaz odgovarjal za neuspehe. V tem smislu so mi sporočili tudi moji ožji za; )niki, da se dela po vipavski in po soški dolini proti meni, da se povsod naglasa, da sem abstinenco provzročil za hrbtom dr. Gregorčiča in proti njegovi volji, in da sem si sploh abstinenco izmislil le zato, da se sveti moje ime.
Ob shodu v Kobaridu mi je pravilo učiteljstvo, da mi je od strani duhovnikov namenjena nezaupnica, in da je ta izostala le, ker so bili učitelji in njihovi pristaši v odločni večini. Pričel se je pa proti meni časnikarski boj v »Slovenskem Listu", kjer se mi je to, kar mi je poslanec Lapanja predbacival, kar mi je prof. Berbuč očital v zasebnem pogovoru, javno oponašalo. Zagovarjala me je edino ,Soča\ Ta časnikarski boj ni ostal neopazen, in italijanska »Senti-nella del Friuli" je prinesla članek .Baruffa in famea" meseca septembra ali oktobra 1897., kjer poudarja, kako je razpor med slovensko stranko, in kako duhovniki napadajo mene »liberalca«, kako jaz mislim, da imam pred seboj inteligentnih ljudij, da pa se jako varam, ako mislim, da me kdo razume. Govoril sem o položaju in mojem razmerju s soposlanci z dr. Gregorčičem ob velikem vseslovenskem shodu v Ljubljani. Iz pogovora sem se prepričal, da je dr. A. G. iz dna duše proti abstinenci, in da nikakor ne morem računiti na lo, da se ista nadaljuje, in da tudi ne morem računiti v nobenem oziru več na njegovo iskreno podporo.                               (Konec pride.)
Dr, H. Turna, dež. poslanec in odbornik.
DOPISI.
Iz Gorice. — Gospod urednik! Dopustili ste, da se je v Vašem cenjenem listu, govoreč o žalostnem razdoru med našo narodno slovensko stranko, dotikalo tudi odvetnika dr. Josipa viteza Tonklija. Ne bilo bi umestno, da bi spravljali na dan, kaki so biii vzroki odstranitve dr. Jos. vit. Tonklija in posaditve dr. Ant. Gregorčiča na njegovo mesto. Tudi ni pretresavati in govoriti, koliko je uplival kot državni poslanec dr. Jos. vit. Tonkli, koliko pa dr. Ant. Gregorčič. Edino pravo postopanje je pač, da se pusti osebo, ki se je odstranila od političnega življenja že pred leti, in se je tudi več ne dotika, tembolj, ker se ta oseba uprav 1 o-j a 1 n o vzdržuje vsakega upliva na politično naše življenje, in svoje besede, da se neče več vtikati v politiko, v istini možato drži. Dokler oseba, ki je na sebi po svojem značaju,  svojih nazorih,   vse  časti   vredna,  ne
kakč je bil ginjen; napolnil je zopet kozarec, izpraznil ga in dviguje roko k ustom, kakor da bi si hotel obrisati brke, je zajedno potegnil ž njo dvakrat ali trikrat tudi čez oči.
Mej tem se je zaslišal v tihotni sobi tužni odmev zvona. Videti je bilo, kakor da se je Lupo za trenotek zgrozil nad tem. A zavedel se je takoj in je rekel: «Kakor vidim, ostaja mi le malo časa več; poslušaj, Vinciguerra, Še nekaj ti moram reči; že sem mislil za to prositi spovednika, ker me je pa tako* razjaril... In pa prav za prav je bolje poveriti to prijatelju, kateri me že dolgo pozna in ve, da na vse zadnje smo vendarle vsi ljudj§... ker, če bi drugi videli, da vojak... bi utegnili misliti, da se godi to iz strahu pred smrtjo... Poslušaj torej, povem ti na kratko. Prvikrat, ko pojdes v Milan, poišči tam hišo grofa Del Balzo v Brori del Guercio; ondi najdeš moje ljudi, mojega očeta, mojo mater —». A ko je izgovarjal ta draga imena, je občutil tako srčno bol, da se ni mogel premagovati; šel je torej dvakrat gori iri doli po sobi, in potem, približavši se zopet k Vinciguerri, ga je prašal: «Ali mi storiš to ?» (Dalje pride).
nastopa protivno, je tudi od naše strani prav, ako ne predbacivamo starih hib in nedostatkov, in to tembolj, ker ne vemo, ako morda niso bili vsi ti nedostatki grajani svoj čas u p 1 i v o m strankarskega boja, ako so v istini res obstajali taki, kakor je danes javno mnenje.
Ena glavnih naših napak je bila vedno, da smo v političnem boju bili preosebni, in da smo hoteli osebo, ki je bila na poti, ne le odstraniti iz stranke, ampak jo naravnost moralno in materijalno ubiti. Saj imamo žalostnih vzgledov ravno pri sedanjem našem boju pred očmi. Čemu torej biti še po osebah, ki so že zdavna izstopile iz političnega življenja? Pustimo enake napade na stran ter omejimo se na to, da se ubranimo razpadu dosedaj tako močne narodne naše stranke. Ako je ni mogoče več zjediniti, o čemur žalibog danes vsak rodoljub, ki pozna položaj, že dvomi, delajmo vsaj na to, d a se organizuje nova stranka, katera bode imela pred očmi stalen načrt, trdna načela, po katerih se z resnim delom koristi našemu ljudstvu. Četudi ne dosežemo zjedinjenega dela veni politični stranki, pa poskusimo tekmovati i« narodni blagor v d v e h strankah! Izključimo pa osebne napade, ne ubijajmo oseb ne na eni, ne na drugi strani; posebno pa ne oči-tajmo rodoljubom, ki so delali svoj čas za naše ljudstvo, ali so že več ali manj dosegli, in pustimo jih, ako so izven našega političnega boja.
D o s t a v e k uredništva: Vso odgovornost za dopis prepuščamo g. dopisniku.
Z Gradišča. — Blagovolite sprejeti v svoj cenjeni list sledeče vrstice! Ne spominjam se, do bi bil v zadnjem času iz našega malega kraja čital kak dopis v Vašem listu.
Da se pa cenj. čitatelji prepričajo, da se tudi pri nas ni še popolnoma duševno zaspalo, hočem Vam kolikor toliko naše razmere pojasniti. Pasje dneve sicer imamo zdaj, pa vendar ne mirujemo, ker nas marsikaj nadleguje in vznemirja. V prvi vrsti naj zabilježim, da naš visokočislani pesnik gosp. S, G r e g o * č i č je stopil v stalni pokoj, in ga le še ob nedeljah vidimo maševati v naši cerkvi, ker sicer mašuje doma. Dobili pa bomo v kratkem drazega dušnega pastirja, in sicer že pred leti tukaj službujočega gosp. Andreja Žnidarčiča, kateri se preseli iz Oseka semkaj že 31. t. m. ter nastopi tuk. vikarijatsko službo.
Najbolj pa nas vznemirja in boli bratomorni boj naših prvakov in narodnih voditeljev.
Priprost, treznomisleč kmet obsoja iz dna duše ta ravs in kavs, kateri posebno inteligenci ne dela nikake časti, temveč nasprotno jej jemlje ugled in zaupanje, in neizmerno škoduje narodni stvari, ker daje pogum našim narodnim sovražnikom* da tembolj udrihajo po nas in se v pest smejejo. O ti nesrečna sebičnost in pogubna zavist 1 Zakaj moriš najboljše, kar imamo ?!
Da se je proti najboljšima narodnina delalcema g. dr. Turni in A. Gabrščeku za-pričel tak boj, obsoja se sploh tukaj pri nas. Še ko bi bil g. dr. Turna kaj zagrešil, ne smelo bi se ga kar uničiti, temveč le opozoriti ga na nedostalek, ne pa še tedaj, ko mu ni mogoče ničesar dokazati. Take sodbe se slišijo iz ust priprostega ljudstva, kateremu prav za prav ni mogoče oporekati, ako se vpošteva kršansko načelo. Slišal sem celo trditi, da bi bila enaka manipulacija v zvezi z merodajno nasprotno nam stranko v dosego tega, da bi se ohranil sedanji pogubni zistem na Primorskem, kar pa meni nikakor ni umevno!
Gospoda voditelji! Take in enake misli ima o tem pogubnem 3poru navadno hmet-sko ljudstvo, in to gotovo jemlje ugleč "n zaupanje do Vas, zato svetujem in kličem Vam po spravi! Segnite si v roke in vrnite se zopet k složnemu narodnemu delovanju! Saj vidite, da naš mili zapuščeni narod bridko stoka.
Gosp. dopisnik »Gorice* hoče dokazovati, da bi bilo delovanje gosp. A. GabrščVica v pretekli 10 letih ne le neplodno, temveč še cel6 pogubno, ker bi bilo narodnostni spor zanetilo. Jaz pa sem nasprotno prepričan, in smelo trdim, da je delovanje g. A. Gabrščeka priprostemu ljudstvu odkrilo razmere in položaj, v katerem se nahajamo z nasprotno stranko (narodnostjo) v deželi, in to ni trikrat ničla, gospoda!?!
Isb Podmelea, dtoe   \k>  af^uit«. — Že
dolgo ni bilo v »Soči* n^lier-ieg«* poročila iz Podmelea. Ne smete pa fl^slit*-, gcs3p. ur&dnik, da Vaš cenjeni list je tPS^ na^o Naklonjenost. Nikakor! ,Soče* m^*fowkii» ljudstvom ne spodrine n©l)ec%n list ye$* preveč je vkoreninjena med ljudsMvor-n, l^dc* pa. tudi ne bi spoštoval lista, ki 3fce čiolg^o Ust zagovarja nevstrašeno naše p%vi«2e? | P« nojem nadalje razpravljati o zas^#3ic«iij» ,Sofie*, ker so znane vsem, <jer%iio*jili $e<tsjtsinogi taje, ampak rajši seznumi^i t>r**alc^ pc* malem z našimi razmerami.
Prvo moram por-efl^i, "*« i^an*« v PoA-melcu nov pevski zbor, to Je, ne povsem nov, ampak deloma, pevk? s« ~v& H°Vc, pevci pa so ostali večinoma «t%i. rfo\riz&or nam mnogo obeta, upamo, da> se- pc^vmtejo "asi g, Kraj niKa, ko je bil r%$gacv^ji ^bor* prvi za šebreljskim in šemtvis^cSrsk-in). ffa dan birme so naši pevci asap^liP^ar pes mij pred župniščem, in Nj. emuner^ji ka^#«l se Je jako pohvalno izrazil o petju. Vi^ko priznanje bo gotovo nag,inj glfl pev^c in pevke k še večji popolnosti.
„Kmetiška čita Jiii ««*- l\\ti vrlo napreduje; naročeni!) iflf* a rrncfcgo listov, i n ne zastonj, kmetje rauli Ojliisltuje^jo čitalnične prostore in pridno prelij9 do^lc časopise. Prej je imelo društvo &vojO>s<>fc>o **- fl-l<i krčini, toda prostor ni bil prini«* j«fU sfiQaj je najelo društvo sobo v zasebni fc^jji, ka^r j«» hvalevredno. Čitalnica naj ho k^olter riiogttfe daleč od krčme ! Vzroki so  pač  jas ni 1
V Podmelcu imamo dalje t^di politično društvo „Za v odnos {*', $>+ o tcn> društvu nimam kaj poročati. Drti%o i"1«^ začetku leta svoj shod in pri ter^, o*star-je, podniel-čanje, pokažite tudi v te"^ rtr*u5l*?u ^vojo zavednost ! Čemu ste pa k ^ i d*>u5tvo s tem imenom l ?
Dalje odgovorim kr^o* tu. ob^na dopisnikoma v »Primorsken* lis^u',- k' pišeta o slikarju Seljaku iz Pocl#^<:ii. fl. S^ljak ima slikarski talent, toda ni i>ncl priložnosti, ^a bi se izobrazil v kaki sol ^ asup.^ t^r zi'&, zna iz lastne pridnosti, fi^lorrcj j* t«ga stališča sodimo njegove slike* ,11» ora%nO priznali, da so dobre. Z Delnerij^iii S" n° moreni« primerjati, vendar so nj^fv-c ^lik^ boljšo, kakor one, koje je slikal v ranili c^r^al) pred petimi leti neki slovenji ^|jkiL r, k i ses jo potl-pisaval za akademičnega ^slika%rja^
To sem imel za diH^eJ ^)orQ>i!«1'-i H Podmelea ; ko bo kaj novega, %paa zr^pet oglsisim.
Iz JUovca. — V rAlj0*,^ Š0. t. m.
se je vršila tu lepa veselju, ki .30 j^ prire-. dila naša »Čitalnica*. VtKlffea „je bila prav obilna, dvorana gostilna /r-j p^jt^« prafc-' nično odičena.
Pri veselici je sodfil<#i n^o^istanov-Ijeni tamb. zbor pod v(*(ijtteo"* f učitelja Sorča. Ozirom na kratek *is» ka^-sckse pričeli učiti, smerno biti ž nj|iliP»rvic^ ntagtupoai jako zadovoljni. Ko s& fla-^H* P^^ to^li nn izraz glasbe in bodo 7iia^j n*mexal' flivstvo skladateljevo ter je vliti ~\p*-avc^ harmonijo naše slovanske glasbe^ te^aj gnt « gotovi, <ia bomo imeli tu izvrsten ta-mPLatašj-iti ^bo*\
Hvalevredni mešani #*• p^d Vodstvom g. nadučitelja Brati na je* p^| ^CI6 pohvalno. Posebno je uga jjla »^jlav^jjjnfca' s spremljevanjem tamb. /bc^ii in ^ ^pogovor j z domom V Tudi ostale %j»&ke to^ke izvajale so se lepo. Pri p^sm j .JSo^jii na dan" smo slišali lep dvospev l^iko j sc^lo) soprana in alta ter moramo je po^eb^no pohvaliti gospice pevke.
Šaljiv govor ir* p^, i^ra ^ ^no ur<) doktor" sta zbudila mni*go snit^iia. V obLe moramo pohvaliti g?, igralka it^ igralce, ki so res bili popolnoma vs* ljfl^sv-<,jer*] mestu. Ker vemo, da so se vsi potenc* trudili, da rešijo častno dane ji rn ntoge,. n^ snaetao preostro soditi morebitnih.. tna Ji   jcAostatkov.
Po igri je omenil (. u5i%lj lu t i 11 .odbora za postavljenje pr^s^r^ov cg a sp o m e n i k a* ter v topili icfcs^ar* pazival odbor »Čitalnice8, da priredi pr jftoi^fljic veselico, katere čisti clafcife j( n»aj # 0brw y korist Prešernovemu sp0Sm«^ik«t. E^07,val je navzočnike, da naj se tud-^i pr_3 tfrj priložnosti nabere v ta namen pri ^t- no svc»io. Vrle gospice so nabrale na lo iteli ZJii gld., katere so odposlali irnenc^vP «1111^ odboru v Ljubljano.
Tako smo zopet j^tikra^t »meli lep duševni vžitek, in smo na% stavbi ,<Jilalnici* in vsem, ki so priporriogl^d* ss*. je vse tako lepo izvršilo, prav iz sr<^ liwale^»ai. *- Mladina pa se je po tonian^! v^gel^i ^rte-la Se dolgo v noč ter se pci5tcr%vtL2scl% ^A nad-
zorstvom svojih starišev. Mi  stareji ;'m'nz>iki pa snio ugibali^ <*a je  vendar-le še lepo na svetu, dokler n»   !3og pusti zdrave in vesele. R.
Domače in razne novice.
Zadetki nadškof ItujčeviL je prišel danes dop. v Gorico v posete h kardinalu dr.
Mssiji.
Izpit glulioneinih gojencev v Gro-
rlei se je izvršil, kakor navadno vsako drugo leto, tako tudi letos 12. t. m. v splošno za-dovoljnost. S posebno zadovoljnostjo je sledil vsak poslušalec gojencem, ki so dobro in večinoma prav dobro, naravno in razločno odgovarjali učiteljem na stavljena vprašanja. Preč. g. Miroslav Le na rdi Č, ravnatelj tega zavoda, je izpraševal iz verstva. Gojenci vseh razredov so prav dobro odgovarjali. G. Lenardiču gre pred vsem posebna hvala, da ve ufiiti in Trzgojevatr^gojencr ter yoditi celi zavod jako spretno. Pohvalo v svoji stroki je želo pa tudi učiteljstvo na sploh, kajti gojenci vseh treh razredov so dobro reševali svoja vprašanja, da nekateri so uprav izvrstno odgovarjali, takd, da jih ni bilo ločiti od polnočutnih, ki slišijo. A v tem pogledu so se vidno sponašali gojenci slovenskih roditeljev — cesar ne sinemo prezreti.
Hvala in Čast grd za 16: gosppdičinarna Cilki Malteuz in Josipini Stepansig, ki vodita l. slov. in i tal. razred, g.čini Tereziji Mosettig-Karner v II, raz., g.čnama Matildi Berlot in Tereziji Sommariva, ki sta obe v UI, razredu pokazali svojo spretnost v pouku gluhonemih. G.Anton Rudež v H. slov. razredu je že poznat strokovnjaški učitelj in pisatelj o gluhonemih. Njegovi gojenci so rirav lepo odgovarjali, se mej seboj pogovarjali in brali od ust in iz knjige; tudi ra-čunili so povoljno. Računili so tudi drugi gojenci pohvalno, kakor pokazali, da znajo precej h zgodovine, domovinoslovja in iz drugih učnih predmetov.
Koncem izpita sta se dva gojenca Gol-lorig Marija v italijanskem in Stres Anton v slovenskem jeziku zahvalila predstojnikom in voditeljem zavoda za posebni dar, kateri deli ta šola gluhonem itn sirotam.
Fredsedoval je nadzorovalni komisiji g. dr. Mar ari i, deželni poslanec, kot namestnik deželnega glavarja, ki je pridnejše gojence po razvrstitvi gojencev dežel, zavoda tudi obdaroval. Veselilo nas ja tako obdarovanje, ker isto je posebno v iej šoli na pravem mestu, in to zlasti glede na ženska delu, risanje in rokodelstvo. Ogledovali smo si moj izpitom tudi lepopisja in risanja gojencev, kar je občinstvu jako dopadalo; nekateri gojenci pišejo in rišejo res prav lično. Ravno tako so ogledovali z dopadajenjem ženska dela: ta si lahko videl, da ..delujejo gojenke uprav to, kar je za vsakdanje življenje koristno in potrebno.
Koncem izpita so pokazali gojenci, da so tudi v telovadbi kaj izurjeni; telovadili so s posebno natančnostjo, takd da lahko rečemo ; izpit gluhonemih gojencev je bil povsem jako povoljen ter je pokazal, da zavod prav vspe&no deluje v blagor gluhonemih sirot.
/iiivotl gluhonemih r Gorici. — Iz razvrstitve gluhonemih gojencev deželnega zavoda v Gorici koncem šolskega leta 1899. posnemamo, da je bilo na tem zavodu letos 65 gojencev in gojenk y vseh 3 razredih, in sicer L2 dečkov in 23, deklic, po narodnosti jih je bilo 33 italijanske in 32 slovenske. V 1. razredu (slovenski odd,) sta bila obdarjena : M o d. i c Jurij iz Velikih Blok in O z b i č JMarija iz Sv. Tomaža; pohvaljena sta bila : Eožanec Jos. iz Vareja in Loik Maksim. h Cernič, V- 2. razredu je bil obdarjen B r e-gar Ivan z Brega, pohvaljena: Kirinčič Ivan iz Dohrinjain Šturm Ana iz Gabrij. V 3. razredu sta bila obdarjena: Kocijančič Antonija iz Hrastovlja in Cikovič F>. iz Zameta; pohvaljen Ra j š te r Jos. iz Šoštanja na Štajerskem. V ženskih ročnih delih je bila obdarjena Kocijančič Ant. iz Hrastovlja, v risanju obdarjen Z o r n Leop. iz Bilj, v rokodelstvu B a c i č Nik. iz Matulj.
Iz Gpriško-Gradiščanske jih je med gojenci 35, iz Istre 26, 4 so iz drugih dežel.
©dbOMiištvo dr. Turne. ,Gorski raz-niišljevalec* piše v „Ed." : »Nadalje se piše in govori: ,Dr. Turna se drži odborništva kakor klop, ker 120O gid. na leto ni malenkost*. Le ne tako očitno zavidati in sam hrepeneti po deželnem odborništvu! Saj bi menda tudi doticnik prejemal oni stotak na mesec! Da-li biga tudi tako zaslužil, kako r ga dr. Turna, to je drugo vprašaaje!!"
Namesto gonje proti dr. Turni na-svetuje „Gorski razmišljevalec" v ^Edinosti": „Mesto take gonje proti zaslužnemu možu, naj bi rajše premišljevali o zadnjem potovanju gospoda namestnika po Goriškem in v tržaški okolici. Zbirajmo raje svoje moči in posvelujtno se, kako se ubranimo pred mogočnimi sovražniki! Voditelji pa najbihiteli.na Dunaj pojasnjevat, kaj in kako segodi v našem Prirno rju!"
To bi bilo delo, pozitivno delo, altro etie zahrbtna politika, polna samih sumni-čenj in lažijl
ftašpar in Peter, poslušujta l »Gorski razmišljevalec* pravi v „Ed.: B0d dotienih dveh gospodov (Petra in GaSparja)  se no-
čemo učiti ničesar. Ko sta že dosegla cilj, i po katerem sta toli hrepenela, ko imata časopisje in vodstvo oflc.ijelne slovenske politike v svojih rokah, pripravljata naj raje poslance in ljudstvo na to, da se z b o I j -šajo plače trpečemu in stradajo če mu učitelj stvu na Goriške ml Mar sta pa pozabila sedaj na to vprašanje?! Kako to? Zakaj? Žalostno, do skrajnosti žalostno!"
Tisti Peter,  ki je"" drie^o. maja "t. lr| tako kričal v čitalniški dvorani o učiteljskem vprašanju, je pa popolnoma  utihnil,  odkar ga je pritisnil dr. Gregorčič  na  svoje  srce in odkar uživa zaslužek pri »Gorici". List .naših voditeljev"   ima na  razpolago, a popolnoma molči' oni1'isti  zagovornik, kateri je j imel   poprej   toliko   hrupnega   posla  s tem | vprašanjem. Zares Peter-skala!
Sodba o »Gorici". »Gorski razmišije-valec" piše v „Ed.": »Nisem sicer formalno pooblaščen od tržanov soške doline, vendar pa vem, da govorim vsem iz srca, ako izrazim nevoljo na tem, da najnoveji list na Goriškem je jel tirati same neslane osebnosti v naše politične borbe. Osobito protestujemo proti temu, da se nam tržanom soške doline na tak žaljiv način usiljujejo navodila, nauki in ukori! Mar smo res sami tepci ?! — Najnovejši goriški list piše nekako, kakor da bi mi Slovenci dražili in izzivali svoje so-deležane italijanske narodnosti. Tako?! Kdor ljubi svoj rod, kdor res želi, da se narod reši i/ sramotnega položenja, mora v očigled vsemu, kar se godi z nami, le obžalovati, da Slovenci nismo iz trs* g a lesu, da nimamo v sebi vsaj nekaj odstotkov tiste brezobzirnosti, ki je lastna našim sodeležanom v vsakem položenju in nasproti vsakomur. Naša mehka nrav jo naša nesreča ! In sedaj prihaja_ slovenski list z očitanjem, da smo brezobzirni. Proti temu bi se moralo upreti vse slovensko časopisje naj-energičneje!"
Se up po spravi. »Gor. razmišljevalec" meni: »Ne, ne, tega ne moreni misliti, ker se nadejam še vedno, da pride do spora-zumljenja med drom, Gregorčičem in drom, Turno. Prijateljska vez mej tema dvema možema bi bila najzanesljiveje poroštvo boljše bodočnosti goriških Slovencev, ker ona dva bi s svojo delavnostjo, bistroumnostjo in požrtvovalnostjo povzdignila naše trpeče ljudstvo, in njega učiteljstvo še posebe iz skrajne bede in nečastnega položenja*.
Nasproti temu treba citati »Gorico* in »Primorski Ust", katera sla odločno proti spravi. »Gorica" najbrže porečs zopet dobro mislečemu g. »gorskemu razmišljeval-cu", da je uplivala nanj »pasja vročina pasjih dnij*. Umevno, da taki ljudje niti ne mislijo na spravo, temveč le na razdor.
Bran* Jih je vendar.  —   V zadnji I »Gorici* čitamo: »Imeli smo že napravljenih kopo odgovorov na razne  napade v »Soči", a smo  jih odložili,  ker se nam gabi odgovarjati na vse". Da sta Peter in Gašpar napravila celo kopo »odgovorov", to radi verjamemo, ali da se niso priobčili, temu pa je kriv »nadzorovalni odbor", ki ni dopustil, da  bi   tisti   »odgovori*   zagledali  beli  dan. Gospoda pri tem odboru prihaja menda do prepričanja,  da  dosedanja  pisava   »Gorice* je tako frivolna, tako nesramna, da kaj takega še nismo imeli v nobenem slovenskem časniku. »Gorica* govori dalje v enomero »napadih8   našega lista  na »Gorico", dočim je vsakdo,  kdor ne  živi z glavo v mehu, pre- j pridan, da »Soča"   le  malce reaguje na vse j tiste  inf»mije,  katere  sta   že  nakopičila   v j »glasilu narodnih voditeljev" Peter in Gašpar j proti dr. Turni in Gabrščeku.                          I
,So6a" pred sodnim stolom. — Odkar je dobil »star fant" »Primorski List* na časnikarskem polju za tovarišico steklinovičevko »devieo-Gorico", je postal bolj »korajžen". Dočim je prej le bolj od strani pikal »Sgčo", se je vsedel »star fant" sedaj kar na sodni stol, s katerega hrumi nad »Sočo":
»Pozivamo pa tudi »Sočo", naj izjavi, da obsoja, in sicer popolnoma, liberalstvo »Slov. Naroda" in njegove stranke, da obsoja njega napade na vero in cerkev. Jih obsoja ne samo zdaj, ko je v pravdi z »Narodom«, marveč jih obsoja enkrat za vselej iz popolnega krščanskega prepričanja? Vprašamo, ali je to m ogoče?"
Menda y-: res takd naiven »Pr. L.", da misli, da mu bomo odgovarjali na tak poziv! ? Revež, le stopi dol s sodnega stola, na kateri si se vsedel nepoklican, ker pač si lahko misliš, da ti ne bomo odgovarjali ne na taka in ne na slična vprašanja. Ali mi kako reč obsojamo, ali je ne obsojamo, o tem pač nismo dolžni odgovora — »Pr, L." Toliko za danes! V bodeče pa se na take plodove p o 1 i t i š k e z n o r e 1 o s t i sploh ne bomo ozirali.
Porotne obravnave. — Predsednistvo prizivnega sodišča za Primorje v smislu §§ 297 in 301 reda kaz. post. od 28. maja 1873. naznanja, da bo sklicana izredna sesija za porotne obravnave na dan 28. okt. t 1. pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Predsednikom je določen dvorni svetnik vit. Defaeis, njegovima namestnikoma pa svetnika Schmarda in Zdrrer,
V obrambo nase narodnosti. — Pod tem naslovom je prinesel italijanski list »Gorriere di Gorizia" v štev, 15. avg. 1.1. člančič.
Iz  tistega   se   vidi,  da je pri kazenski raz- • pravi, pri kateri  so bili obtoženka in priče { Italijani, zagovornik zagovarjal v slovenskem jeziku.  „Corriere"   imenuje to  veliko  ano- j malijo   ter  se  ne  more  prečuditi,  kako je j prišlo  do  nje.   »Ali je odvetniška zbornica j izročila  zagovarjanje  po  pomoti   odvetniku slovenske narodnosti, ali je izročila ista zagovarjanje   odvetniku  italijanske  narodnosti, kateri pa zadržan, ni mogel osebno nastopiti -ter* se- • jc"tinl namestiti po svojem sloven-' i skem kolegi; žili pa se je stranka sama zatekla k slovenskemu zagovorniku". V,vsakem j slučaju  protesluje   »Gorriere",  ali   že   proti nelojalnosti odvetnika italijanske narodnosti, ali pa proti popustljivosti stranke. »V žalost- } nem položaju; v katerem smo, ne smemo dovoljevati enakih napadov   proti naši narodni dostojnosti,   ne  smemo   trpeti,   da  se naše ljudstvo, ponosno na svojo narodnost, pušča vladati   od  onih,   ki   so   se   vrinili   v   našo zemljo, da se  ubranijo  lakoti  in napravijo položaj z denarji Italijanov".
Kaj pa bi govorili našemu ljudstvu o takem predmetu? Ali ni.bila navada desetletja in desetletja pri kazenskih razpravah pri tukajšnjem c. kr. okrožnem sodišču? da so se razprave vršile zgolj in zgolj edino le v italijanskem jeziku, dočim so biii obtoženec in priče trdi Slovenci. Državno pravdništvo je obtoževalo italijanski, zagovornik je bil italijanski odvetnik. Da so bili italijanski listi takrat zadovoljni, in še bolj odvetniki italijanske narodnosti, to je pač verjetno; saj so bili oni, kateri so si sami rezali kruh in si med seboj delili pravice. Vedno srno stali na stališču, daje treba obtožencu naše narodnosti tudi zagovornika naše narodnosti, da se morajo priče in obtoženci zasliševati v slovenskem jeziku, da se mora razprava vršiti v slovenskem jeziku. Nikdar si nismo želeli, da bi se obdolžencu italijanske narodnosti usiljovnl naš odvetnik. Sprejemamo tudi danes isto načelo radovoljno, in našemu ljudstvu govorimo na glas: Poglejte, kako čujejo Italijani nad najmanjšo stvarco, ki se tiče njihovega narodnega jezika, kako so dvignili v posameznem slučaju glas ter se j branijo temu, da bi slovenski odvetnik za-I govurjal italijanskega obtoženca. In vprašamo naše ljudstvo: Ali ne hitite trumoma v pisarne italijanskih odvetnikov in nosite tje svoj denar za. to, da redite svoje narodne nasprotnike?Ali niso goriški židjts in {goriški odvetniki italijanske! narod-J nosti isti, katerim se imate zahvaljevali za ves neznosni položaj v Gorici?! Ali niso oni isti, ki slovensko narodnost pri vsaki priliki brezobzirno zatirajo in izkoriščajo? Stojimo ' torej na tem, kar pravi »Gorriere"; nagla-šajmo načelo, katero »Gorriere" tako slovesno zatrjuje: držimo se vsikda? gesla »Svoji k svojim", in prav drage volje puščamo, da se tudi peščica Italijanov, ki ima v našem mestu opravili, obrača vsikdar na zagovornike svojo narodnosti. Dobro bode to za nas; kako pa bode za italijanske odvetnike in druge ljudi njih narodnosti, ki v naši sredi žive, to pa prepustimo njim, naj si sami volijo. Slučaj, o katerem govori »Gorriere*, pa je tembolj poučljiv, ker nosi obdolženka pristno slovensko ime, ker sta mati in oče pristna Slovenca in sta ona še maloletni obdolženki izvolila odvetnika slovenske narodnosti. Da je obdolženka rojena v Gorici, sprijena v italijanski družbi, postala odpadnica slovenske narodnosti, le na to so opira „ Gorriere* in zahteva, da taka obdolženka ne sme imeti drugega zagovornika nego italij. narodnosti.
Razglas e. kr. okrajnega glavarstva v tiorlel. -- V smisla §§ IG,, 18. in nast. j postave od 25. oktobra 1896. 1. drž. z šiv. i 220 in dotičnega volitvenega predpisa (priloga D) se razpišejo vsled odloka c. kr. finančnega vodstva v Trstu, od dne 11. avgusta 1899. štv 24898 volitve v pridobninske komisije namesto po § 22. omenjene postave izstopivših udov in namestnikov, kakor sledi:
A)   Neposredne volitve. L Obdačenci H.a razreda v priredbenem okraju in okraju kuptijske zbornice Gorica-Gradiška bodo volili dne 9. septembra 1S99 od 10—12 ure predp. v poslopju kupčijske zbornice v Gorici (Passaggio Edling št. 3.) jednega uda v komisijo in jednega namestnika; 2. Obdačenci lll.a razreda v priredbenem okraju Gorica mesto dne 11. septembra 1899 od 2—12 ure predp. v občinskej sednici v Gorici (Via Giardino št. 17.) jednega uda in jednega namestnika. 3. Obdačenci IV.a razreda v priredbenem okraju Gorica mesto dne 12. septembra 1899. od 9—12 ure predp. v občinskej sednici v Gorici (Via Giardino št. 17.) jednega uda in jednega namestnika.
B)  Posredne volitve. 1. Obdačenci Hl.a razreda v priredbenem in političnem okraju Gorica dežela bodo volili kakor sledi: a) Vo-lilci davčnega okraja Kanal bodo volili dne 28. avgnsta 1899. od 10-12 ure  predp. v
j občinskej pisarnici v Kanalu jednega volilnega
i moža; b) volilci davčnega okr. Ajdovščina dne 30 avgusta 1899. ofl 10—12 ure predp. v občinskej pisarnici v Ajdovščini jednega volilnega moža; c) volilci davčnega okraja Gorica okolica dne 31. avgusta 1899. od 9-12 ure predp,   pri davčnem   oddelku
; u kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via Teatro štv. 5.) jednega volilnega moža.
Tako izvoljeni volilni možje bodo volili dne 13. septembra 1899. od 9—12 ure predp. pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via Teatro štv. 5.) jednega uda v komisijo in jednega namestnika.
I 2. Obdačenci IV.a razreda v priredbenem in
političnem okraju  Gorica dežela bodo volili i kakor sledi: a) Volilci davčnega okraja Kanal bodo volili  dne 2. septembra 1899. od 9-12 ure predp. v  občinskej   pisarnici  v Kanalu j devet volilnih mož; b) volilci davčnega okraja | Ajdovščina dne i. septembra 1899 od 9-12 j ure predp. v občinskej pisanici v Ajdovščini šestnajst volilnih mož; c) volilci davčnega okr. Gorica okolica  dne 6.  septembra  1899. od 9—12 ure .jpredn. gri  davčnem  oddelku  c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via Teatro štv. 5.) jedenintrideset volilnih mož.                J
Tako izvoljeni   volilni možje bodo volili  dne 14.  septembra 1899. od 9—12 ure predp. pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavi rstva v Gorici (Via Teatro štv. 5.) jednega uda v komisijo in jednega namestnika. Za efektno loterijo »Šolskega doma" [ je daroval g. Fran Bavčar, mizar v Selu, i 1 polico za na steno.                                      i
Nesreča, — Te dni so bili pripeljali v Pevmo 6 topov za streljanje proti toči: 5 so jih peljali v Oslavlje, 1 so pustili pa v vasi pri g. M. Brezigarju, V petek so poskušali streljati; strel je bil tako močan, da so se oni, ki niso vedeli za to, kar stresli, posebno so bili v strahu otroci. Poskusili so streljati tudi v soboto zvečer ob 7 Va» >n pri tem streljanju se je pripetila nesreča. Možnar, ali preveč nabit ali iz sla-bejšega blaga, se je razletel na 9 kosov; kosi so odleteli in kakih 20 korakov v stran so vrgli na tla dva moža. Erinemu je zlomilo nogo, drugi pa je močno ranjen pod trebuhom ; oba so odpeljali v Gorico v bolnišnico. Neprevidnost je bila, da so sploh streljali, ker najbrže ni bilo potreba, in neprevidno je bilo, da so pustili ljudi tako blizu topovom. Zdaj imajo nesrečo in pa še odgovarjati bodo morali, kdo jim je dal pravico streljati.
i           »1'odesterlrt a Anlcova". — Kje pa
je ta slavna podesteria? Ali v Furlaniji, ali v Kalabriji, ali kje? O, ni v Furlaniji, ni v Kalnbriji, ampak na Kanalskem v Anhovem, kjer imajo občinski pečat: podesteria a Anicoval Zraven te luške spake je še drug
I napis, ali odtis, kateri smo videli, je bil tako slab, da ni bilo mogoče razvideli, ali je tisti napis slovenski ali nemški. Mislimo, da bi bil pač zadnji čas, da starašinstvo v Anhovem odpravi laški napis, ker ni na nikak način na pravem mestu, temveč dola Anhovemu samo sramot, o, ter dti napravili le slovenski počni. Učite se kaj od Lahov, ki imajo edino le Inšfiino povsodi in nikjeri slovenščine I
' Spoštujmo sami svoj jezik tako, kakor mu pri tiče, ter ne šopirimo se s tujim nikjer, potem bodo tujci spoštovali naš jezik in nas, drugače pa: »Kdor zaničuje se sam,podlaga je tujčevi peti!"
Bazni* dražbe. — Dne 16. sept. ob 11. uri dop. bo pri okr. glavarstvu v Tolminu dražba gledd na oddajo del za ceste med Podbrdom in Predpodbrdom. Proračun znaša gld. 28.494*41. Vse potrebno se razvidi in izve pri omenjenem glavarstvu. Vadija je treba ponudbi priložiti 1420 gld.
Delavci, pozor! Opozarjamo vse tiste delavce,   ki   nameravajo,  kakor  vsako   leto, j tako tudi letos, oditi v Rumu ni jo,  iskat si   dela,   da   tam bodo  letos vsled slabega I finančnega  stanja  in pa vsled   slabe   letine zidali le  toliko,  kolikor je   neobhodno po- I trebno. V to svrlto pa bodo najemali  pred ! vsem domače delavce. Tako  se   razpostavila jo  naši delavci^ Tel  bi  utegnili  iti v Ru-munijo, nevarnosti, da bi tam ne dobili dela, tako, da bi morali stradati. Torej pozor!
Bralno društvo »Narodni dom" na dorjaiiskem priredi v nedeljo dne 27. t. m. javno tombolo s plesom na glavnem trgu ob 4. uri popoldne z dvemi dobitki, vrednimi 300 kron. Činkvina je 100 kron, tombola 200 kron. Tablice po 20 kr. se prodajajo v prodajalnicah na Gorjanskem. Pred tombolo in pri plesu svira oddelek nabrežinske godbe. Vsak plesni komad stane 10 kr. V slučaju slabega vremena se tombola in ples odnese na prihodnjo nedeljo. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi slavno občinstvo
Odbor.
Dircktorij »Zaveze slov. učiteljskih društev" naznanja: Zaradi maše-zadušnice po pokojni cesarici Elizabeti dne 9. septembra t, I. ki jo je zaukazal deželni Šolski svet za Primorsko in ji mora prisostovati šolska mladina, se je morala XL skupščina »Z a-veze slovenskih učiteljskih društev" v Gorici preložiti na 10. in 11. dan meseca septembra t. 1.
Razgled po svetu.
Raznoterosti. — Kakor čitamo v »Hrvat. Slogi", hrvatsko Primorje bo letos skoro brez trgatve. Bolezni na trti so pokončale skoro vsak sad. — Kakor javljajo iz Dalmacije, početje nadškofa R a j č e v i ca proti rabi staroslovenščine pri božji službi ni dobilo v Rimu potrjenja, temveč izide v kratkem odlok rimske fcurije, kateri ugodi prebivalstvu v Dalmaciji. Da bi le bilo res! —Iz Budimpešte poročajo, da izide skoro na-redba, po kateri bo na vseh znakih vkupne vojske poleg cesarskega orla tudi madjar-ski grb! — V Graslicah na češkem (10.000 Nemcev) se je po noči od nedelje do včeraj nabralo okoli 500 oseb, ki so metale kamenje na poslopje gkr. glavarstva ter
na orožnike. Dve osebi sla mrtvi, več ranjenih. Tako so protestovali proti % 14. in proti davku na sladkor.
Shod voMcct t Kranja. — Ta shod sta priredila dež. poslanec Šubie in drž. poslanec dr. Ferjančie. Slednji se je dotikal znanih izgredov v Celju ter je zaključi! svoj govor: »Videti pa hočemo, ali porabi državna oblast svoja sredstva, katerih ima v obilici, da nas čuva tacihinsultov ter nam zajamči prosto gibanje v mejah zakonov. V zapečke se ne damo nikdar in odni-kogar goniti, mi nismo narod druge vrste, ampak smo jednakopravni . z vsakim drugim narodom*.
Na shodu so sprejeli resolucijo, š katero se obračajo do desnice v drž, zboru, naj zastavi ves svoj upliv pri vladi, da obrača ta intenzivno svojo pozornost na neznosne razmere, v katerih živimo Slovenci, ter ukrene potrebno, da se spremene v smislu ravnopravnosti,                                 i;
Kuskl glas o naših odno&ajlh. ~ Ruski časopis »Svet" pod uredništvom znanega Komarov-a v št. 200 od 31, julija t. J. govori o sokolskih slavnostih na Češkem in tolmači govor praškega župana dr. Podlip-nega. Svoj članek končuje s sledečimi besedami : „Ni naše delo, braniti Cehe zlobnih napadov nemškega časopisja; oni že sami razumejo dati dolžni odpor k besedami in dejanjem. Pravica in zakon sta na njih strani; pa tudi, kolikor se tiče sile in tvrdosti, Čehi ne zaostajajo za Nemci. Ali za sebe, za ruski narod povemo nekoliko besedi, Slovanska vzajemnost je vrezana v zgodovino človeštva s tako globokimi Črtami, da jih nemška peresa ne morejo izgladiti. To vzajemnost je izpričevala ruska kri, prelita v neštevilnih bojih za osvobojenje južnih Slovanov in izpričevala je ustanovitev po Rusiji samostalnoti Srbije, Bolgarije in črne-rgore. Kakor se ne more Rusija odvažati od svojih osnovnih načel pravoslavja in samo« držja, ravno tako se ne more odvezati in so ne odveze od osnovnega načela svoje slovanske narodnosti, Nemški pisci ne morejo tega razumeti, le naj! Nam in vsem Slovanom pa je taka istina bližnja in razumljiva. Sibirsko in Kitajskoatenaši koloniji, a naša domovina, nas dom je Evropa. N asa nravstvena sila je tukaj in odpovedali se od svojo slovanske narodnosti, od svojih zgodovinskih sporočil, od bistva in duševnega jedinstva z narodi Mora ve, Donava in adrijanskega morja je ravno tako nemogoče, kakor se jo bilo nemogoče odpovedati svojih las Samsonu, ker je v njih bila moč, dana mu od Boga". To so tako zlate besede; da jih radostno zapišemo, da krožijo sirom našega malega obmejnega naroda slovenskega tudi na Goriškem !
Obnovitev trozveze. — Kakor poročajo brzojavke, odpotuje italijanski minister za zunanje posle P e 11 o u x v kratkem na Dunaj in v Berlin, da posreduje tako, da, se zagotovi obnovitev trozveze, še predno poteče doba. Italijanom je do tega, da se obnovi trozveza, ker je ta zveza njim v velikansko korist. Kaj bi počela n. pr. Italija s svojimi tisoči in tisoči delavcev, ako bi ne hodili drugam, zlasti v Avstrijo, služit si kruha. Pa ne le to, Italija tudi izkorišča trozvezo, posebno nasproti Avstriji, ter vina izposlovati vedno kaj sebi v prilog, kar priča zadnjič dognani zakon o bolnikih, po katerem bo morala Avstrija skrbeti za toliko in toliko bolnikov-italijanskih podanikov, ne da bi kaj dobila za to, Italija pa bo tudi »zdravila* zastonj avstrijske bolnike, katerih ni nič nasproti italijanskim v Avstriji. Ako si je znala Italija pridobiti take bonifikacije ter ako uvi-deva, da Avstrija stori njej na ljubo, kar baš hoče, potem paft je umevno, da se podvizajo Italijani za obnovitev trozveze.
Drevfus. — Kakor vse kaže, bo težko spoznati tudi iz sedanje obravnave, je H Drevfus kriv aH ne. Sedaj nastopajo priče, ki govore v prilog Drevfusu, sedaj zopet druge, ki ovržejo trditve prvih ter izražajo mnenj«, da je Drevfus kriv. Pa zopet nastopi priča, ki poda take izjave, da silno kompromitujejo vojsko. Tako je priča Picquart v soboto go-
j voril   take   reči,  da so bili vsi presenečeni, ter je njegov govor jako kompromitoval ves
[ generalni štab.
20. t. m. po noči je bilo okoli ulice Rue Chabrol več manifestacij, in prišlojedo pretepov med nacijonalisti in socijalisti. Baje je ranjenih 380 oseb. Ves Pariz je razdražen radi Drevfusove afere, ki ima tudi velik po-litiški pomen.
j           — Razprava se nadaljuje.  Na" zadnje
[ zaslišane priče so vse  izpovedale neugodno
j za obtoženca.
Napad na Laborlja. — Zadnjič smo nov«daii, da Drevfusov izborni zagovornik Labori je bil napaden, iskali so napadalca in ga našli v osebi nekega postopača Glordav Mož je sicer obstal, da je on napadel Laborlja, ali pravijo, da Glord je prav sumljiv človek m je utegnil reči, da je on ustrelil na Laborija, čeprav v istini tega ni storil. Zato se preiskava nadaljuje. — Laboriju se obrača na bolje.
Kuga. — Kakor je sedaj prišlo na dan, je bila kugn zanesena na Portugalsko že meseca junija,  in sicer po nekem  parriiku iz Bombaya. V Oportu je do 20. t. ra. zbolelo    / za kugo 39 oseb, in od teh jih je umrlo 13.   ( I Piimerili so se z nova 3 slučaji kuge.
HI
Srbija- — Izredno zasedanje skupsfime bo trajalo komaj 10 dnij. Vladi je pred vsem do tega, da spravi do zakona novelo, s katero se poostri kazen glede na razžaljenje kralja in njegove rodbine, dalje hoče kralj uveljaviti strožjo cenzuro za časnike. Srečni Časi se bližajo Srbiji! —Po drugih poročilih sa snide skupščina šele potem, ko bo končana obravnava proti Kneževfcu.
=. Preiskava proti Kneževiču in drugim je dognana. Taušanovica in Angjeliča baje izpuste iz zapora.
Dunajska borza
22. avg.   1899.
Skupni državni dolg v notah   . .  . 100 gld  25   kr.
Skupni državni dolg v srebra--------IflO   ,   w    .
Avstrijska zlaU renta.......S18   ,   75    .
Avstrijska kronska renta 4 *  • •  ¦   9!)   •   90   -.
Ogerska zlata renta 4*......118   ,   65    ,
Ogerska kronske renta 4%.....96   ,   2o    ,
Avstro-ogerake bančne delnice  .  .  . 906   ,   —    .
Kreditne delnice.........389   .    -    ,
London visla...........180   t   62'/,.
NemSki drž. bankovci zn 10« mark .  58   ,   87'/t
SOmavk , .............H    ,   76   .
20 frankov............    9   ,   f.5   ,
Italijan«^ lire..........44   ,   50   ,
C. kr. cekini..........:>   ,   66   .
h. 51,
Razglas.
Naznanja se, da prične c. kr. ko-šarska šola na Žagi svoj pouk dne 1. septembra l. 1. ter konča 15. julija drugega leta. V to šolo se sprejemajo učenci, koji so dovršili ljudsko šolo ter se skažejo z odpustnim spričevalom. Uče se pa zraven košarstva in vrboreje tudi' v teoretičnem pouku.
Viistvt c kr. tolarske Me n H
dne 18. avgusta 1899.
Voditelj:
Ig. UršiS.
se učenca
za trgovino z mannfAktnrnim blagom v Gorici.
Zahteva se popolno zmožnost slovenskega jezika ter nekaj tašči ne ali nemščine. Ponudbe na upravništvo našega listo.
ODLIKOVAN
fotografski atelier
^uton 3eYtt\c
I na Jravniku štev. // v Goriei,
podružnica
n» Acquedottu št. 25 t Trsta,
priporoča se
slarnemn  občinstvu  t mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
Anton Pečenko
- Via Giardino 8
Vrtna ulica S - GORICA priporoča
pristna bela &*L*_ briških, da! in Lraa vina ^YQjlm matinsklh in iz vipavskih,    <4jp3&         is te reki h
furlanskih,           vf          vinogradov.
Dostavlja na dem in razpošilja po železnici na vse  kraje avstro - ogerske  monarhije v sodih oil 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. . Postrežba poltena.
Špedicljsfca poslovnica
Gašpar Hvalic v Gorici
v ylici Minili št 12.
W|
jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pre«. dubovSčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni.— Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo d.)            tiskamo Jric na perilo.            (P. d.
——••••••mmmmm
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr,: francoski Gognac, pristni kranjski brftvje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spr.dajoec blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški ulici št. 1
v lastni hiši, kjer jo »Trgovska obrtna zadruga-.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. < 0V* v Gorici, ""^ffi
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski nliei št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-le blago:
Sladkor - kavo — riž -- mast — poper — sveče —
tlje — škrob — ječmen -  kavino primeso       moko
— flrls      drobne In debele otrobe — turžlco -- zdb
sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cem«
bakreni vitrijot itd.           3 20   8
Zalija pistiicja dalmatinskega žganja na debeli
ter pristnega črnega tn belega vlua.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanee, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnojrobrojna  naročila   ter  obljublja solidno
ipostežbo po jako zmernih cenah.
Naznanilo poljedelcem!
Comaževa žlindra
16—28%, prah za travnike, je na razpolago po gld. 265 za 100 klg.
v zalogi
»Društva za prodajo umetnih gnojil"
v Gorici, v ulici Contavale hiš. štev. 2 (blizu kavarne Sch\varz.)
Šest dijakov
sprejnip   slovenska   družina   na   slrmovanje
in hrano.
Vrč rovr upnmiišlvo Irjra lipta.
»Goriška ljudska posojilnica"
rfgiMtr. društvo z ©mrj. zavr/o v Gorici
vabi k izrednemu občnemu zboru, ki bode
v četrtek dne 7. sept. tek. leta ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih.   .
Na dnevnem redu je edino le prememba dveh točk pravil. Po § 35. društvenih pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del denarja, vloženega v deležih.
V Gorici, dne 18. avg. 1899. Ravnateljstvo.
Proda se takoj pod zelo ugodnimi pogoji
veliko poslopje,
hiša s šlalo in hlevom, z veliko ledenico in velikanskim vrtom, zasajenim z sadnim drevjem in obdelan, ob glavni cesti tik železnice, na Notranjskem, kjer se blizu 30 let izvršuje obt kr-čmarjenja, in je tudi zel6 pripravno za prodajalno, tobakarno, razne zaloge itd.
Proda se tudi lahko na obroke proti intabuliranju.
Natančneje poizvedbe daje Ivan K o c m u r v Ljubljani, Breg št. 20.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredS Kaštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSo šivanke za šivalne stroje. TOTREB9CINE
za krojače in čevljarje.
Svetinji«'. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne Saše. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35   8
1|«**4te***«**4Mte***gft**M4ufMfeM****
Dobroznana gostilna
ANTONA VOOOPIVCA
pri
101
v
Trstu
v
ulici Ghega št. 7.
je v bližini juž-
nega kolodvora
jetlina narodna
gostilna
s prenočišči, katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jed-ai.
t
•
*»«****#***#*****-#****»-##**r**^**i
Priporoča se-toplo Slovencem v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje." Ker ima
nov, zaprt raz za prevažanje      i
zagotavlja, da se tlago nepoškodovano dostavlja
.f»fmvtm»wwwt»tTWffWw
Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in clnigih knjig iznaše"zaloge; katerega pošiljamo franko kamorkoli.
..GORIŠKA TISKARNA" A. GABRŠČEK V GORICI
©
(Ustanovljena leta 1893.)
—---------------------c^--------------------------
Gosposka ulica št. 9.
(Ustanovljena leta 1893.)
@i
je najmoderneje  urejeni   tiskarski  zavod,   kjer se izgotavlja  vsako najfineje in elegantno delo  v najkrajšem času po jako
kulantnih cer.ah, kakor:
. SW" Brošure v vseh oblikah in jezikih v modemih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na karton* ali papirju, posetnise najelegantneje kakovosti v škatijah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. M
B začetku šolskega leta-»-— SSffVLSESL^'" vse potrebne Šolske tiskovine
v slov., hrv. in ifal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih
oblikah in kakovostih.
Velika zaloga izgotovijenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V naii založbi imamo to-le časop: 0:
»Soea", celoletna naročnina stane gld. 6'—, izhaja dvakrat na teden. — „Primoreete, celoletna naročnina stane gld. f'20,
izhaja trikrat mesečno,  nt osmh straneh.  — »čdriatisehe Postff,  list, kateremu je namen proučevati druge narode jn
višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. 2'—, polletna gld. f'20. — »Slovanska knjižnica", izhaja
6. leto ier je izšlo do sedaj 88 snopičev najrazličtieje vsebine, celoletna naročnina stane gld. /'80.
..Salonski! fcniiŽniCil" 73 ntlra^lp lzl,a^a v »eaoIoeenHi rokih. I. knjiga „0 ta ženska", novele In Srtke. wQaiUH5Rft RllJUlIlbd     l& UUIdSIB      Sp{saI Fr G0Tekar, je lz§Ia 1. 1897. St»ne s poštnino Trefl gU. 1*10.
A.MLET".   — Pripravljeno je jako
V teku  jednega meseca izide H. knjiga,  katera prinese Šekšpirovo žaloigro mteresantno gradivo za III. knjigo.
JEN-M", roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1'30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi.  Kdor žeU še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
„Rusko-slovenski slovar in slovnica"
i  lig?------------*=-~           ^           Sestavil M. M. Hostnik.           X
M.
*l
Cena mehko vezanemu gld. P50, trdo vezanemu gld. P80, poštnina 10 kr. veš.   -^J          4