TRŽIŠKI VEŠJNJK LKTO V. Tržič, 1. »ktobra 1956 St. 15 VELIČASTNA PROSLAVA 20. OBLETNICE VELIKE TEKSTILNE STAVKE Spomin na čas pred dvajsetimi leti, ko m. delavci tekstilnih tovarn v Sloveniji zaceli veliko borbo /.a svoje pravic©, bo °slal svetal v vsej zgodovrnui delavskega ©banja, Slavka je pomeniillla prebujenje delavskega razreda iz nekdanjega otrplega 'ivišlJK-nja v novo revolucionarno pol, kaj-• „ neprestana revolucionarna miselnosi delovnega človeka je mogla dati današ-"j* osnove vladajočemu delavskemu razredu. Delavski razred siiloer v veliki tekstilni stavki materialno res ni popolnoma uspel, Vendar upravičeno lahko trdkrio, da jie jzšei kot moralni! zmagovalec. Tedanji Ul.i'i kapitalist na slovenskih tleh se je Prvič zavedel ogromne moči1 delavskega »'iizreila, ki ga je že vodila tedanja Kl> Jllg«s'lavij'e. C Poudariti moramo, da se je v tedanjem času delavsko gibanje najbolj razširilo J10 industriji ('lo.re.njske. 'to nam potrjuje hidi dejstvo, da je billo središče in za-<«lek velike tekstilne stavke ravno v kriuij.ii, od koder se. je razširilo v Škof jo tpko. Maribor, Ljubljano, in seveda v brzic. Prvič se je delavstvo (žal, da sa-v tekstilni; široki, toda le-ta je. bila v l('-"i času pri nas v največjem razvoju) ?KUpno uprlo in zahtevalo enotno ko-"•'kfivno pogodbo. . Od teh velikih delavskih-lels il.nih borb J°. mjiniilo 20 let. Začele so se velike priprave y. a veličastno proslavo največja delavskega gibanja v Sloveniji. Kranj ™ Postal samo slučajno središče leb pra-Zl|,nvanj, 'to mesto je dobilo popolno Pravico da se spomni prvih organiza-,0|,jev in voditeljev delavskih gibanj, ki ?° izšli, iz kranjskih vrst in so delali v klanji .Tugobruni1, Jugočeški itd, da površno manifestira nov delavski rod, ki zrasel iz tedanjih viharnih časov. Pojasnilo Y. zadnji številki smo v članku ,.S seje l'l'eiiiske^a ljudskega odbora" objavili ne-;J.i netočnih vesli, katere danes po-'"'"vljamo oziroma pojasnjujemo. j V .podjclju ,.KIeparslvo" do sedaj niso ■'j'1.'1' nobenega deficita. Slanje v podij .I" je nadvse zadovoljivo. Podobno je l"'!1 s podjetjem „Remont'', V leni pod-''•'I" je zaradi sezonskega značaj,;! dela izguba bila, loda polletno bilanco •Jj'^vKemonl" kljub leuiu zaključil z nk- ,,,(t> ,.1'lclilslvu" smo pisali, da je likvi-1^ '.''no, čeprav bo zadnjo besedo o li-()■ :1 <"'!.ji izreklo šele gospodarsko so-Ife poročilo je imelo , v mislil) Sklep občinskega ljudskega ollbora, da JS Indjelje likvidira.' Kur 'zadeva neku--*«Ule izdelke, mor.atno povedali, da gče-."a račun pomanjkljivih s'trojev. lUi moramo tudi, zakaj so imeli yK° veli;!;,, i/..(libo v Mehanični' delavnici. S|. I|''yi,1» nollelju je imelo lo podjetje. vn""'1.! (polovico strojnega parka v popra-iii ",' sel.aj; so v.'.obratu vsi avtomobili l:<) podjetje izgubo do konca lela po erjeluosli odpravilo. Ves leden so bile v vseh krajih razne kulturne, športne in druge prirrdilve. Program praznovanj« je bil v naši občini o'8e direkcija 2TP potrudila. Ze za teh dvoje zboljšanj voznega reda ho Iržiško prebivalstvo direkciji zelo hvaležno, če jih ho v. resnici izvedla. TRZIC postaja lepši Dokaj časa je poteklo, da so se s!vari tako zasukale, 'da je dobil Tržič svojo mestno vrtnarijo in' svojemu vrtnarja. To razmeroma kratkem obstojtu mestnega vrtnarstva moremo z veseljem ugotovili, da se njegovo delo v Tržiču že vsepovsod pozna, Dočim smo imeli do letos le skromen javni nasad na razširjenem prostoru pred vhodom v dvorano na Skali in nekaj večjega na. pobočju okoli Dijaškega doma, so se letos že od pomladi ,šeni začeli pojavljali prijetni nasadi tu im lam. Najprej so uredili, pobočje in proslor pred mestno lekarno. Ko jie ozelcncln prijetno zelena travica po pobočju in je zacvetel rob nad bregom liislrice, smo bili prijetno presenečeni, nad nasadom, ki je nastal pred vhodom v lekarno in ki prikazuje Iržiški; grb. Že spomladi so delavci očistili pobočja nad ježo ob cesli, ki vodi k stanovanjskim poslopjem nad Cankarjevo cesto, in jih zasaditi s pisanim cvetjem, t'redili SO proslor pred prvim stanovanjskim poslopjem v prijeten park in ga obdali z živo mejo. Pokazalo se je, da, so prebivalci disciplinirano pazili na mlade nasade in tudi; na posejano travico, da se ni delala, škoda. žal ne moremo trdili tega za nasad ob ograji nad ježo ob Cankarjevi cesti. Tu so bile nekatere nasajene.vrtnice docela uničene, ker so ljudje .poteptali s trudom urejeni zeleni, pas ob ograji. V maju se je na prostoru med drugim in Ireljim stanovanjskim poslopjem pojavil buldožer, ki je površino izravnal. lii!o je potrebno mnogo, truda, stroškov in dela, da se je ta obsežni prostor uredil, da se je h a vozil a humozna plast, se vsejiala travica In posadilo cvetje. Danes je lo najlepša in največja parkovna površina v Tržiču. Čeprav se nekaterim Tržičauom dozdeva to prizadevanje odvisno in menijo, naj bi se denarna sredstva, ki se trosijo za nasade, porabila za nujne j.še zadeve, se moramo vendar zavedali, da je že skrajni, čas. da ludi Tržič dobi kulluniejši videz, kol ga je imel doslej. Saj v zadnjih letih vsa naša manjša meslera kar tekmujejo med seboj, katero bo lepše urejeno, zavedajoč se, da prijeten zunanji videz privlači domače in tuje turiste, kar je. kraju vedno le v korist in obenem najboljša propaganda za turizem. Te dni se pod igriščem na pobočju Ku-Ikovnice s pospešenim tempom gradi nova ježa, ki bo omogočila, da bo pol za Vir-jem postala širša in ludi lepša in prav gotovo bo la pol tja do ,1 lofnarice" poslala ena od najbolj priljubljenih sprehajalnih pdfli' v Tržiču. Saj vodi lik pod gozdom, je brez večjih klancev, ob njej že stoje klopice in s poli je lep razgled na Tržič. Ko bo dograjena ježa. bo urejena ludi pol na pobočju Kukovnice, ki vodi proti Veliki mizici.' Za. lo ureditev 'izrekamio mestnemu ljudskemu odboru, ineslni vrtnariji in vsem delavcem, ki so tod delali, vse priznanje in upamo, da se bo v prihodu jem letu I elos začeto delo nadaljevalo in' bo naš Tržič iz lela v telo vse iepši. SI rai i 2 TRŽISKI VESTNIK NOVA UREDBA 0 CESTNEM PROMEIU f™ I S=S j , , , , , ,., . ,. ,. , urah in na določenih mestih kolesarji V zadnjih lebih je cestni promet v Na teli prehodih torej mora veljali oho- včasih kar preplavijo cestišče si s 'eni Sloveniji zelo oživel'. Tujci in razni lu- jeslranska obzirnost prilaščajo prednost' v prometu, vozijo risfo se vedno bolj poslužujejo naših \ jtefelavju za moloma vozila je se nedisciplinirano in resno ogrožajo ostali cest kot tranzitnih zvez ali pa jih u po- do.oceno, da mora sopotnik na zadnjem ,)romc| Med kolesarji je ugotovili največ rahljajo zaradi poslovnifh zadev Irgovi- sedežu molornega kolesa sedeli tako, da objestnih voženj, zlasti med mladino, ki ne, 'turizma itd. I Ta v. dejstvo, da je obrnjen v smer vožnje. S tem jo mjsll da ji je vse dovoljeno in'da tako je promet po našiti cestah vsako leto odpravljena razvada, ki je prišla k nam- obvlada kolo da Se ji ne more ničesar večji, je primoralo naše odgovorne oir- iz Italije, da namreč ženske, sedijo na zgoditi Zaradi svoje okretnosti je kolo gane, da dopolnijo Odredbo o cestnem sociusu motornih koles postrani, z obe- |U(|j /l(,|.0 pniimerno za objestne vožnje prometu v Sloveniji'1, ki je izšla v Urad- ma. nogama na eno stran in na ta način (vožnja brez upravljanja kolesa z ro-nein, listu LRS št. !>1 z dne 18. VIII. z nenormalno držo jemljejo motorju rnv- kami 'vožnja več odraslih oseb na enem 1955. no težje, ki ga mora potem voznik 1110- , , ' .11 i. Dopolnilna odredba v glavnem ob- tor ju' lovili. Taku razvada pri nas ni ko'*su , » ... .„ .».• ravnava korislnike. cesln.-a omrežja vsa- dopustna, ker je za promet nevarna. , I\olesarj._ so poleg pešcev najslevillnejs kega zase kot n. pr. moloma vozila, ko- 60lgo se je pojavljalo v cestnem pro- ffijf had ISl K. Sls, lf' so ve-lesarje, v|»režna vozila m pešce. Pelo melu vprašan je, ' kal'o naj vozniki . in rajtom^ stalno ^UbefraM moi^rno Se poglavje ti odredbe nalaga še nove pre- ,x.tiiiloi, izstopajo iz vozit Večina 1110- 3£iaLf"£ -Jato^^s^/uTkoto povedi in obveznosti do pešca. Prepo- |l0rmh. vozil ima volane na levi sirani [Udi i 'lk ti rfflio kolo z Sanje, nogomet, balinanje, drsanje, san- stopa na levi sirani. S tem, ko izšlo- 1» Ta vožnT ne 'z š -I in ka.11.je, smučanje, ko tal kanje in podobno, pajo in odpirajo Vrata, ovirajo propet 3 '' ' 1 kar bi o varalo nemoteni promet na jav- in'nii malo primerov, ko j« prišlo zaradi ' , „ , . , ... nib cestah ali neposredno ob njej. No- [(>,,a (|o nesreč Zlasli kolesarji ki so N°va odredba skuša z nekaterimi dO« va. odredba celo predpisujie, da se zaradi prehitevali1 stoječe motorno vozilo tik ]oCM oldpraviti nediacipliniranosl kole« prekrška iz prednjega odstavka, ki ga ol) njegovi levi strani, so se nekajkrat sar-!luv «a cestah lin jih prisilili k stori otrok, kaznujejo slarši ali oseba, z„ašli pred odprtimi vrati, se zaleleli lakl voznj- k. bo za nje in za ves probi je odgovorna za varstvo otroka n. pr. vanje in ponesrečili. Nova odredba je met »ajiliolj varna 111 primerna, tako rednik. rešila tudi ta problem in predpisala, da P1"- w'lla> kolesarji vozliM Oglejmo si najprvo, kaj nova odredba ni dovoljeno odpirali vrat na levi sirani vslri(.'> na <»?F kliu' Je strnjen k<)ter pove novega za motorna vozila, vprežna avtomobila med vožnjo ali pri ustavljali ju skl promec al.il je sicer močan ah nevfr vozila, kolesarja iln za pešce. na vozišču in. da je praviloma dovoljeno rcn P1'1'""'1'. IU; tf^P prehitevati! diru- vslopili v avtomobil ali izstopili iz nje- 0k kolesarja, trokolesa ali vprezna vo- MOTORNA VOZITA ga le na njegovi desni sirani. De v pri- zlla/ , , ,. , Nova odredba posveča motornim vo- meni, če je vozišče prosio,, o čemer se Prepovedano te na kolesu voziti ou- zilom posebno poglavje, v katerem do- mora izstopajoči ali vstopajoči prepričali, raslo oscImi. Lahko, pa vozi kolesar o 1TO- poln ju je zvezno uredbo o prometu na se lahko izjemoma vstopu v avloiniobil ali ka- ki se umnu 8 Jie t, .ce je na okviru prta javnih cestah v točkah, ki- so v' njej po- izstopi iz 'njega na levi sirani. vozu,kom nameščen, sedež na sprednjIB nnnj|.|jjvc •' J 1 J vilicah pa držalo za noge. Kolesarjem .1«. Da bi 'se kolikor mogoče že vnaprej VPREŽNA VOZILA prepovedano voziti .otroke na zadnjem preprečile razne nevarnosti v prometu v Irci jem inHavin govori odredba o • 1 f pi Ujazniku. Ut lnn ,,„>„ „„,„„.„„ ntKvofin ;.. ^rh-Arii,-, . . J .!,.'"'''V h"*"" .,"1 . Ko'o mora met;1 zvonček, luč m za- ali pa ce.o prometne nfisicoc, je odredba vprcznth vozilih. Vprezna vozila so pri H„ii «1,0-1« i-i ,,-11,1; , «„„n( i,„ \i,„iieiu naložila del odgovornosti za take posle- nas s svojo počasnostjo in nedisciplino £> \ ^ m , dioc osebi, ki je odgovorna za vozni rosna ovira v sodobnem, hitrem in šle- toVilo veilno v i,,-, A,,, In park. Taka oseba ne. sme zaupali mo- vilnein prometu Vozniki propuščaio ži- ^O vedno v brezhJbnefm slanju, i,s.,IK,, hlci in in]ho]no steklo Nova odredba ludi zahteva, da z mo- Irjenosli pada na oeslišce. rezko je tudi samo nonoči bgrnim vozilom voznik ne sme povzro- prisi-lili voznike vprežnih vozil, "da bi čati hrupa ali. dima, ki moli okolico ali imela njihova vozila ponoči predpisa- PEŠCI ogroža promet. Splošno jie zn.anoi, kak- ne luči. Nova odredba se za le probleme , . „ Sen hrup povzročajo nekatera motorna poselmo zanima in je liredpisala vrsto Nl fl°'?° ,c?a'v k?,.*°, 80 P P "'1 kolesa, zlasli dirkalna.. Zato jie predpi- ukre|iov, ki naj bi imepre.čevali lo ne- na ye«-nw. <«\st c.ullll skoro, popolne g<>" sano, da mora biti motorno vozilo oprem- disciplino vprežiiih vozil. Tako mora voz- spodarje. ilod.tili so, kjer jim je ugajal Ijieno z dušilcem zvoka m da tudi ni nik vpreznega voz'la, če nameirava pc- so se le tu « tam ognili vozi 11. zadovoljeno za posamezne vožnje zinanj- Ijall čez cesto ali obrnili vozilo, le-to t!ani('s ™ n:|orojlo razumeti hMrega šali ali odstranili učinka tega dvišilca. lislavili, in se. prej prepričali, ali je cesta 'tehničnega razvoja, prometa pri- nas, k-Sekrclariat za notranje, zadeve je že dal prosta. Pri obračanju mora voznik drža- zali eva dooeenc posege tudi na racim nalog tehničnim komisijam za pregled li živino pri glavi za uzdo ali povodec. sv«bodne bojte Ne, zavedaljo se niti! n«-motornih vozil!, da morajo ob tehničnem Nedovoljeno je. torej, da voznik na ce- varnosti, kale«' se izpostavljajo, ko sa-pre-ledu vztrajali na tem, da imajo vo- sli obrača vprežno vozi/lo z vajeli in pri niovoljno jn nediisciphmrano uporablja žila dušilc.c zvoka in da imajo' izgo- tem sedi na vozilu. Daljie predpisuje od- P oes,!('' Zl" zvezna uredba o promietU j» revno cev nameščeno na levi stranii, tako red ha, da mora imeti vprežno 'vozilo Javnih cestah nalaga pešcem v 2!i. cie« da ne dimi med ljudi, kakor se to do- brezhibno delujočo zavoro, da mora bili nu dolznosl, da morajo uporabljali skra.l-gaja, če je izgoreviia cev nameščena na varno naloženo in da mora širina in no dcsno slr;m cestišča v smeri1 hoje, desni sirani'. " višina nalovorjenega vozila ustrezali do- kJ'er Pa iu steza za »sče, pa morajc V naših mestih so uprave za ceste na ločbi A. člena' uredbe, o varstvu javnih »porabijiali le tako stezo Ta uredba n»« pobudo prometnih organov začele ozna- cesi, ki pravi', da sme skupna širina W pešcem _ tudi pozornost pri *W čevali prehode za peštie. LM je ob raznih vozil 8 lovorom vred znašali 2,5m, vi- kanpi ceste m predpise, da smejo na tednih prometa ludi kanipaiijKko usmer- Sina 'največ 3,5 m, dolžina pa največ gestah, kjHTW) označeni prehodi za p* jala ljudi preko teh preliodov In sku- 22m. Soe, uporabljati le te prehode. šala. doseči, da br bili preostali deli Važna je tudi novost, da mora Imeti Nova odredba nalaga še nove prep<»" ceslišč, samo za vozffia. Nikjer pa ni bilo vprežno 'vozilo jioleg rweidp;iisane bele vedi in obveznosti za pešce. PrepovedUf posebej določeno, kako še na takem, luči na zadnji levi strani še tudi rdeče na cestah igranje, žoganje In druge igrA prehodu srečujeta vozilo in pešec in steklo, ki odbija svetlobo. Tako rdeče ker se jie zadnje čase mod mladino zeP kdo ima prednost. V II. točki poslavlja steklo so zahteva tudi pri kolesarjih in razpaslo (posebno na Koroški cesti). N°- nova odredila pravilo, da mora voznik predstavlja v cestnem prometu uspešen vo in zanimivo jtc pri leni, da odredbi' motornega vozila na cesti!, kj/er je ozna- varnostni ukrep, ker zadaj vozeča mo- Poslavlja kol odgovorne za lake ig''c čet) prehod za pešce, zmaiijšati' hitrost lorna vozila ponoči hitro' opazijo pred sbirše in skrlm.ilke, ker zanemarjajo n'W* in se po po I robi tudi. ustavili, če pešec seboj: kolesarja, in vprezna vozila', katera zorsl.vo nad njimi že prečka na dovo/ljenem prehodu ce- je sicer brez teh stekel kljub močne-mu Da|ic določa še odredba, da riiTinj« sto. Iz lega določila torej (izhaja, da reflektorju motornega vozila težko pra- pesci uporabljali hodnike in liste del*' ima voziillo praviloma še. naprej prednost vočasno ' opazili. Zlasti je ležko Opazili eesle, ki so določeni |z-a pešce, tudi Jf. pred pešdem, ki prečkajo cesto na pre- vprežna vozila, kil so naložena s senom vožnjo bolniških in invalidskih vojZMj" Kodu. Le v primeru, če jie pešec že na in s tem precej, podobne barve kakor kov na ročni pogon, otroških vozičkov V* cesli, se mora vozilo po potrebi tudi je cestišče, Vozniki motornih vozil jih avtomobilčkov ter otroških koles, uslavili. Dolznosl pešce torej je, da se 'ponoči ponavadi zapazijo šele v zadnjem Pešci, ki nosijo dolge predmete, n. P1'- prepričajo, če je cesta prosta ludi v Irenutku, kar je večkrat usodno za oboje, lesene drogove' itd., smejo in pvnrap primeru, kadar nameravajo prečkati ce- ..___„._„ uporabljati vozišče ob skrajnem desn'1" sto na prehodu za [lešee iti da ne drvijo KOLESARJI robu. Pešec, ki vodi' kolo z" roko aH Pc", slepo čez vozišče v prepričanju, da je V A. poglavju obravnava hova odredba lje ročni voziček, ne sme iti po hodnik" ta prehod namenjen samo njim in da ko'es.arje, ki povzročajo ha S i. rfeptib- temveč db skrajnem desiieth robu C* morajo zaradi njsh vsa vozila obstati, liki v cestnem proinelu Se prav posetme stišča. St. is TRZISKI VESTNIK Siran 3 ttaditija Andrej Tlšler TRŽIŠKEGA ČEVLJARSTVA STROKOVNA IZOBRAZBA IN ČEVLJARSKI VAJENCI S prevratom leta 1918 je nehalo potovai vapje njaših mladih pomočnikov proti severu za delom in strokovno liizdbraZbo. Na jUg ni nihče šel in lako snio ostali Rekam zaprti v naši tržiš ki kotlini. Že leta 1910., torej pred koroškim plebisci-)<>m, se je šel učit čevljarstva kot zadnji I ržiean Jaka Majeršič na Koroško v Doje pri I.'o. ovijah k mojstru Kuharju, ki je 'z'eo.al fevdno obutev po meri. M a jer? i."• 8P .je po končani učni' dobi vrnil v Tržič: m* 1923. IsioJasno pa se je pri čevljarske.n moj-slru Lojzetu Milvlelu izUftill sin jltjegovega lira Iranca, Jc.sl.in Mehle 1 i|z Aaz ersčo fj pri Dunaju, bani se je knia-'l| privadil naši g&vorici. Obiskoval je '"dii državno ohralno-nadal jcvalno šolo. !'« učni dobi se je lela 1923 vrnil domov i" .kmalu poslal čevljarski mojster. Za strokovno izobraženega cevi jurskega mojstra je veljal nekdaj vsakdo, ki ie !«na) dobro" in solidno delali, ker glede "n ie ni hi.'o nobenih posebnih zahtev. Ni Wlo ne strokovnih knjig, ne kakih modnih revij. Leta 1872 je' na Dunaju izšla Prva stroko .n i čevljarska knjiga , l.ehr-pUch der bussbckleidiingskuiisl", ki jo i1' spisal že omenjeni' Hol.erl Km'd'el, ki je ?&čel! lela 1875 izdajali še strokovno redijo ,Neue VViener Šchuhmacherzciiung''. Pp Knoflovi smrti lela 1881 je strokovno n'vi'o začela izdajali dunajska čevljarska zadruga pod imenom „Der oslcrmirhischc schliriiaehermeister", Id je prinašal po-h\g raznih spisov strokovne vsebine mesečno še 2 I modne vzorce z risbo. Ime-n,|>vana strokovna revija je bila precej fazširjcna po naš: domovini. V Tržiču je "nela nekaj let naročeno ludi čevljarska Jadruga ter -mojstra Mehle in Pogačajr, 'ako so se naši mojstri, seveda le tisti, W so bili dobro vešči nemščine, iz nave-dunajske revije lahko naučili mar- Alojzij Mehle je bil rojen lela 1886, Pri svojem očetu se je izučil čevljarstva. Po dovršeni ' učni dobi je tudi on šel v ,,1'rrmd", da bi se slrokovno še izpopolnil. Delal je v Plahega piv M uncheiiu. Zaradi spretnosti v ročnem šivanju škornjev si je kmalu pridobil ugled pri moj siru, ki mu je izposloval dovoljenje, da se je smel, čeprav kol inoz.emee, udeleževati mojstrskega tečaja v Mflnchnu lela 1906, 'tako je dovršil čevljarski strokovni ležaj.in prejel diplomo s prav dobrini redom. V ril i.'I se je domov, ker je moral odslužiti trileten Vojaški rok pri „drago-narjib". Nalo se je' podali na Dunaj In lela 1912 dovršil še dunajsko državno čevljarsko šolo. l'o svetovni vojni je postal čevljarski mojster v Tržiču in nadom.eslo-val svojega že starega očeta. Na s I rokovi i i nadaljevalni šoli je začel poučevali decembra 1 ela 1924. Pouk strokovnih predmetov je bil I eda j vse do lela 1933 ob nedeljah od i) 111. ure, pouk splošnih predmetov pa v ponedeljek, torek in sredo od 10.—19. ure v prvem nadstropju bivše meščanske šole, sedaj nižje gimnazije. Po Koroškem in Zg. Štajerskem ter drugod so že za časa avstro ogrske monarhije po mestih, kjer je bilo za eno ali drugo stroko dosti vajencev, poučevali: za In sposobni mojslri, pri nas je bilo pa to skoraj nekaj novega. Tudi Oblast sama se za strdkovtti pouk m dosti brigala, izdan ni bil noben učni načrt za strokovne predmete, pouk je bil prepuščen čiielja. " delj'1 in s:o dene »kaj doslej jim neznanega, zlasli anato-leiino'ogijc "hi"', raznih "'erjenja nog usnja, Jblfl i,, i S* ** za izdelav, , itd. f Ko so zlasli po prvi svetovni vojni za-l('e izhajat: francoske, nemške in iialijan-?ko modne revirje v širšem obsegu in i*s naša čevljarska industrija začela leto *a letom izdelovati modernejšo obutev, je "aslat za čevljai'ske mojstre problem iti * Časom naprej. Zalo je'lela 1922 lržišk:\ "''vl.jarska zadruga organizirala čevljarski l'rikro'evnln::! leča j, ki ga je vodil 'Karel *iajce, strokovni učitelj iž Ljubljane, v IfoTorih bivše gostilne ,,pri Kodru", se-, fel Partizanska ul. 5. 'tečaja se je iidele j:'/" precej mojstrov in pomočnikov iz Iržiča in okab.be. Po svetovni vojni lela 1919 se je zopel ^ačel [:oiik na bivši obrtno-nadaljevalni Soli v Tržiču. Prenehala je sicer nemška ''siiicrjenosl šole. učni predmeti! pa so 'j's'ali skoraj, isti kol za časa Avstrije; o fijkeiii izboljšanem strokovnem pouku n:i nilo govora.' '-;ela 1921 je ravnatelj bivše Iržlške '"'seanske šole, Albin LajovtC poslal ludi ''l^avilelj obrtne-nadaljevalne šole, ki: ^ Je preimenovala v strokovno nadalje-v«lno šolo. V Tržiču je bila tedaj ži-pjnna obrtniška razgibanost, vajencev az.nih strok, zlasti; čevljarjev, vedno več. :v'predni upravitelj Lajovic. je stremel za 29*» da bi vajencu na' šoli dobili boljšo i>. .'M> '" konca aprila. Alojzij Mehle je poučeval res z nekim zanosom. Za strokovno izobrazilo našega naraščaja je žrtvoval svoj potrebni nedeljski oddih. Zaradi bolehnosti, je lela. 1930 odpovedal poučevanje. Nekaj let je še ostal samostojen mojster v svoji hiši na ,.('.impru", Koroška cesta' št. 58. Pred drugo svetovno vojno je bil pa že zaposlen pl'i svojem bratu Konradu. Umrl je lela 1915. Prvega Iržiškega strokovnega učilelj'a naj ohrani vsa naša čevljarska javnost v hvaležnem spominu kol delavca za napredek strokovne izobrazbe našega naraščaja. Uaimasi mladik Hudi Razumljivo je. da mlajši ljudje pod vplivom avanturističnih iltmov in knjig zelo radi nasedajo govoricam o ..lepšem življenju." v tujini, vendar se o;I teh ljudi nihče ne spomni] da bi povprašal, koliko je resnice v teh govoricah. Kam pripelje naivnost nekaterih naših mladih ljudi, ki še vedno verjamejo propagandi o ..raju" onstran naših meja. nam najbolj zgovorno pričajo primeri dih, ki se Ce bi mora lud v za nor ii vračajo! vsak zavedel, da v tujini po prekoračenju meje kasneje Irdo delali ter se borili za svoj življenjski obstoj, ne bi želel v tujino. Nikakor pa ne bi delal načrtov o ilegalnem prekoračevanju meje preko lepih, toda nevarnih Karavank, kjer laihko po svoji uespameti izgubi življenje. (Tak primer je bil s T'a g a n e I i j e m. ki s.' je težko poškodoval v severni sicni Košute in poškodbam podlegel. Doma je zapusLJ žalostno mater, kateri je bil edina uteha v njenem samotnem življenju. Ta dija 'ni osamljena v Karavankah.) Se bolj žalostni primeri pa so listi, ko ljudje doma zapustijo družino z otroki, seveda nepreskrbljeno. Kako bodo gledali na nje otroci, ko se bodo zavedeli, da so zaradi očetovega avanlurlzma živeli v pomanjkanju očetove ljubezni in vzgoje pri utrjevanju njihove začelne življenjske poli'.' Vsekakor ne bo več ti s le harmonije v družini, kot bi morala bili. Vzroki, da ta ali oni zaposli rodno zemljo, so največkrat zgolj ■ prazne ohlju- Ira gr- be, ki jCJb nudi tu zaposlitvi in lahki dnu jaškov v rudnikih goslo pa zmešajo glavo čem fina im a propaganda o dobri i delovnih pogojih na Mssna. Ze'o po našim mladeni-razna motorna, vozila, ki jih v I" ..dele zastonj". Ko pa s:.' po nekaj eri h v liijl'ini nnvžije'o tegobe. v b",o 1 . razne skrajnosti ter j.li jie sram, da hi se vrnili v domovino. Kakšen Sprejem imajo v tujini za te, k njim „dobrodošle begunce", vedo povedali tisti, ki se vračajto. V najboljšem primeru jih čaka trdo delo pri kmeiu. v rudniku ali pri čiščenju ruševin prelekle vojne. In .število vračajočlh se osel) ni majhno I an; VAŽNO OBVESTILO Operativni štab Gasilske zveze v Tržiču obvešča prebivalstvo l.rž.iške občine, kar velja tudi za podeželje, da bodo v času od 1. tO. do 29. 10. 195(> redne letne nočne gasilske vaje na teritoriju celotne občine. Signal za le nočne gasilske vaje bo izredno 1-nii'niitno tuljenje tovarniških in mestne sirene. V primeru, če bi se pojavil požar, pa bo signal normalno krat. po enominiilno tuljenje siren. Odprta je industrijska čevljarska šola mojster Alojzij Mehle Poučevanje strokovnih predmetov Letošnjo jesen sla ustanovili! tovarna obutve „Peko" v Tržiču in tovarna obutve „Planika" v Kranju industrijsko čevljarsko šolo. Obe tovarni imala isti interes, da si zagotovila polreben kader za, delo v čevljarski industriji. Isti predmeti se bodo poučevati v obeh paraloinTi razredih v Tržiču in v Kranju. Dne 15. seplemlbra 1956 so se že ob 7. uri zjutraj Zbrali učenci in učenke induslri'jske čevljarske šole v obratu II tovarne „Peko", kjer bo imela šota lep prostor za praktično delo in učilnico. Šolo je odprl sekretar tovarne „Peko", tov. Jagodic. V svojem nagovoru na učence je obrazložil pomen i'n veljavo le šole, saj lahko vsak priden učenec doseže pozneje tudi viišjo kvalifikacijo v industrijski' mojstrski šoli v Poroveni. Industrijska čevljarska šola je nrva te vrste v Sloveniji. Prebral j1 uriik Uvurelične- a in praktičnega pouka in imen si o kovnih predavateljev ter eo/.va! uče i> e k pridnemu, vztrajnemu učenju in lepe mu vedenju. Nato je učencem spregovoril pre lava-lelj čevljarske lehnologije, nakratko očrta! pomen posameznih učnih predmetov, ki so nujno potrebni za strojnega delavca v čevljarski industriji kakor ludi zunaj tovarne. Učenci naj sil vzamejo za zgled sedanje vodstvo tovarne „Peko". Povečini, skoraj vsi vodilni člani kolektiva od mojstrov v ohraliiiih oddelkih preko obra to vodij do mrektorj i so bili nekoč v težjih razmerah vajenci, pomočniki itd. Niso'imeli priložnosti obiskovali industrijski h šol, ker jih ni bilo. Sedanja odgovorna mesta so si pridobili z vzlrajnim učenjem in delom. Tov. Presko je kot instruktor praktičnega dela učence ponovno pozval k redu, disciplini, zanimanju za vse učne predmete, želeč jim kar najboljših uspehov. Otvoritvi šole sla prisostvovala še obra-tovodja tov. Porenta in član šolskega o ora, tov. Hvalica. Nato je lov. Presko O lil učence na ogled posameznih obra- tov tovarne „Peko". Redni pričel v ponedeljek, dne pouk se je 17. septembra Strah '1 TRZlSKI VESTNIK Sfc i Skrbimo za snago, da ne bo okužb! Rdeči križ v Tržiču je v ponedeljek; 17. t, m. /.večer prirodni v dvorani na Skali predavanje o otroški paralizi, ki se je v zadnjih mesecih razširila po Sloveniji' in tudi v Tržiču povzročilla precej preplaha. Zanimanje za to predavanje je bilo naravnost presenetljivo, saj so poslušalci napolnili ne le vse. sedeže in stojišča v dvorani, ampak so se nagnetli tudi na hodniku ob stranskih vbodih v dvorano. Predsednik mestnega odbora RK, tov. Alfonz Inkret, je pozdravit predavatelja; tov. dr. Stanka Živca, ki so ga tudi poslušalci pozdravili s ploskanjem. V predavanju' je lov. dr. Živec razložjll, kako se bolezen pojavlja, kako jo spoznamo in kaj naj ukrenemo, da se je obvarujemo. Poudaril je, da je pol.iom.vel i lis „hojlez-en umazanih rok" in da je zalo predvsem, roba pazil Ti', da si otroci pred vsako jedjo in po opravljeni potrebi umivajo Z milom roke. Kajti virus, ki bolezen povzroča, se zadržuje v črevesu in iztrebkih an je zalo higiena na naših straniščih in snažnosl naših rok prvi pogoj, ki nam pomaga omejevati bolezen. Ker sprva bolezen nima posebnih znakov, da bi joi mogliil ločiti od navadne influence, ie nujno potrebno, da vsakdo, ki ima zvišano temperaturo, leže v posteljo in čimbolj miruje. Kajti šole v nekaj dneh se pokaže, ali ho res opravka Poleg skrbi za snago je naša borba proti obolenju obenem botrba proti muham, ki so neposredne prenašal ke bolezni. Zalo upamo, da bo začelo število obolenji sedaj, ko nastopa hladnejše vreme padati, ker 1» v mrazu manj muh in ludi manj nezrelega sadja, ki veča možnost, okužbe. Poliomvelilis je bolezen civiliziranih narodov, kar je na prvi mah, presrnelljivo, ko vemo, da civilizirani ljudje pač. bolj pazijo na osebno higieno, n|.i tudi problemi okoli smetišč, gnojišč in stranišč so v civilizirani družbi, že vsaj do neke mere rešeni zadovoljivo. Vendar je treba pomislili' še na to, da pri primiliiivnih ljudstvih prihajajo otroci že zgodaj v slik z okužijo in se zalo počasi iniunizirajo, otroci, ki žive v higienskem okolju pa š; niso bili okuženi in zalo so v mnogo manjišeim številu imuni, pa je zalo število obolenj pri njih večje. Se lo in ono o bolezni sami je povedal, lov. doktor, po predavanju pa se je razvila dokaj ži'vahna diskusija o higienskih prilikah v Tržiču. Zene so.želele., naj bi v prodajalnah kruha ne bila zaposlena le ena prodajalna, ki mora prijemati hkrati kruh in umazan denar. Tov. dr. Živec je pojasnil, d.a je sanitarna inšpekcija že zahtevala, da se namestita v pekarOjd dve osebi, od IcaleiVih bo ena imela opravili le z denarjem, d aiga samp s kruhem. Na vprašanje, kako in kaj je s šolo, je lov. dr. Živec, pojasnil!, da bo v šoli na razpo-lago milo in tekoča voda, otroci bodo pB morali nosili s seboj v šolo čisto brisačo — vsak svojo — da si bodo pred vsako matico in po opravljeni potrebi umili roke. V šoli bo tudi posoda z lizolo-vo raztopino, da si bodo otroci roke razkuži!'.. Tov. doktor je opozoril še na to In ono pomanjkljivost In ugotavljal, da so v nekaterih primerih higienske prilike v Tržiču skrajno nezadovoljive, vendar vsega hkrati ni mogoče rešili, ker so za to potrebna precejšnja denarna sredstva (n. pr. javno * stranišče,!, vendar upamo, da bo sčasoma uspelo rešiti najbolj nujne zadeve. Sanitarni inšpekcija je že marsikaj ukrenila in dosegla, marsikaj p\ še bo, a nedo s ta I kov ju obilo im jih ni moč v kratkem času odstraniti odnosno uredili Mlečno restavracijo dobimo z. navadno influenco, ali bo izbruhnilo resnejše obo8\enje. Ker ni moč ločili pa-raliličnega meningitisa od navadnega se-roznega meningilisa, je pač V času epidemije tretja vsakega sumljivega kolnika poslali na kliniko, kjer ima vse pogoje, da se bolezen omili, če že ne docela po-zdra vi. Zato je število listih, ki so bili prepeljani v bolnišnico odnosno na kliniko1, dokaj večje,: od števila bolnikov, pri katerih so se pojavile paralize. Kajti ludi tisti, ki ohole za pollolmvelilisoni, ne Ohromijo vedno, marveč le v redkih primerili. Vendar so ohromitve včasih tako težke, da povzročajo ali smrt ali pa dosmrtno invalidnost. Zalo je borba proti polioniyeliii.su zavzela vso našo javnost in poslala resna zadeva nas vseh. endar je bilo doslej vsako tako irizadevanje brez uspeha zlasti, zaradi Potreba po mlečni restavracij« se je ril lila že dalj časa v Tržiču in tudi niino-go prizadevanja, da jo dobimo, je že bilo. V vanje tu tega, ker ni bilo na razpolago primernega lokala. Letos je Društvo prijateljev mladine stvar spel. krepko vzdlo v roke In, ko je občinski ljudski odbor zagotovil denarna sredstva za mlečno restavracijo, začelo s potrebnimi pripravami zanjo. Uspelo mu je pridobiti primeren lokal na 'trgu svobode 20, kjer je imela doslej svoje prostore Svdboda. Le-ta se bo namreč, preselila v prostore Planinskega društva, le-to pa v lokat pri „Steru". Lokal pri „Šteru" je doslej v sili uporabljala glasbena šola, ki pa je zdaj končno le dobila še -ostali dve sobi v II. nadstropju Cankarjevega doma. (Mimogrede povedano, je Glasbeni šoli bilo s tam zelo ustreženo, kajti odslej bo pouk na tej šoli v glavnem strnjen le v enem poslopju.") Društvo prijateljev mladine si prizadeva, da bi bila mlečna restavracija, kar se da moderno - urejena, poedVseiU pa, da bo nudila delovnemu ljudstvu I očno hrano in pijačo po čim nižji ceni. Medtem, ko je človek doslej težko dobil v Tržiču v zgodnjih urah topel zajtrk, mu bo n. pr. le-ta na razpolago že, pre* dert bo šel na delo. Prav tako se bo lahko v mlečni restavraciji okrepčal za majhen denar ludi opoldni" In Zvečer ali kadarkoli čez dan. Društvo prijateljev mladine upa, da bo mlečna restavracija,- že prav kina'11 odprta. Njegovo prizadevanje, zasluži vso polivalo. Ko ho njegova zamisel uresničena, mu bo marsikak Tržičan zelo hvaležen zanj i Uradni odloki občinskega ljudskega odbora Na podlagi 25. člena, uredbe, o spremembah in dopolnitvah uredbe; o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni lisi i'LK.1, št. 29-344/545. X. razdelka 2. poglavja priloga, l/A zakona b pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLR.I, št. 34/55) ter na podlagi 15. lin 50. člena 2. točke zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LliS. št. l9-',X8/52), je občinski ljudska odbor Tržič, na seji dne 1. julija 1966 sprejel O 1) L O K o sklepanju stanovanjskih pogodb 1. člen Za vsa stanovanja na območju občine, ki so dana v najem, se morajo skleniti stanovanjske pogodbe z uživalci stanovanj (stanovalci) po predpisih lega odloka. 2. člen Z uživalci stanovanj v hišah, ki so vključene v družbeno upravljanje, sklepajo pogodbe, hišni sveti, za hiše, ki niso v ' družbenem upravljanju, pa blatniki hiš. ■ . , , , .3. člen Ne morejo se skleniti stanovanjsko pogodbe z uživalci stanovanj, ki v občini : , . , . a) nimajo stalnega bivališča, b) ne morejo izkazati' pravice do določenega stanov;::: :'la. I člen Uživalci stim," "j izkažejo stalno bivališče s' poln'.. •:::! prijavnega urada ali z osebno izkaznico, pravico do določenega stanovanja pa: a) za stanovanja, naseljena, do 15. maja 1956, z odločbo pristojnega stanovanjskega organa, z dosedanjo poredbo ali z drugim veljavnim naslovom; b) za stanovanja, naseljena po 15. maju 1956, pa samo z odločbo Stanovanjske uprave, ki pa mjora biti opremljena s .klavzulo o potrditvi, če gre za stanovanja v hišah Iz 86., 87. in 88. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. 5. člen Za stanovanja, ki so pravnomočno odpovedana, se, mora skleniti! začasju stanovanjska, pogodba. Začasna, stanovanjska pogodba preneha veljali, ko je uživalcu slanovanja. zagotovljeno drugo stanovanje, ki mu pripada po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš oziroma uredbi'o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. 6. člen O vseh sporih, ki bi nastali v zvezi „s sklepanjem pogodb po lian odloku, odloča na prvi stopnji stanovanjska uprava. Zoper odločbo stanovatiiiske uprave je mogoča pritožba, ki se vloži pri stanovanjski upravi v 8 dneh po vročitvi odločbe na tajništvu za gospodarstvo OLO Kranj. Hišni svet oziroma lastnik hiše mora sklenili stanovanjsko pogodbo, če se stanovalec izkazi! s pravnomočno odločbo o dodelitvi slanovanja. Ce hišni' svet oziroma lastnik hiše n« bi sklenil pogodbe, jo sklene stanovanjska uprava. 7. Člen Stanovanjske pogodbe se ne sklepajo: a) z uživalci stanovanj lastniki hiš v družbenem upravljanju; b) z uživalci1 stanovanj, ki se z veljavno listino izkažejo, da imajo služnostno pr:1,' vicO stanovanj« vpisano v zemljiški knjig'1' pred uveljavitvijo uredbe O upravljani" stanovanjskih hiš. 8. člen Stanovanjske pogodbe, za katere S..•; i-'A TRZlSKI VESTNIK Palovčani pred 150 leii Skok dalje, nekako sredi vasi sloji hiša s. Številko '11, ki ji pravijo ,.pri Pustu", Nekdaj: so se lu pisali Ceseh. Tako sloji zapisalio, da, je 21. (i. 1791 umrl i! letni Sinček Andrejoek na sušici. Malo pozneje se pa poroča, da je IS lelna Marjeta Česen poročila (1. 2. 1807) 1!) letnega Jakoba Janšo posestnika na Nemških Brezjah. Doma sla tedaj gospodarila Jožef Česen in njegova žena Helena Ažman. '"lela sla sina Štefana en mlajšega Fran-«'a. Ta se je kot 2 i letni poročili 21. 2. iSI7 z :i2 letnd Marijo Pernuš (Mobije-vo) iz l.eš. Pozneje prr.iUr Puslovina na ''od Mobijevih Pernušrv, ki se je tu obdržal do današnjih dni. Spod Jekula je hiša s številko 12, po domače ,.pri K lemanu". Tu se j,e dolgo Vzdrževal priimek Ko'kalj. Okrog l"la »800 sla. »gospodarila na lian domu An-('|-ei Kokalj (Kokail) in njegova žena Je-r3 Golmajer (Golmarjeva iz Leš). Go-aKklar je bil tisti čas močno ohrajlan, ker Ktl večkrat srečavamo kol botra pri «»tu ali poročno priičo. Njun sin Andrej ?c J"' poročil 22. 2. 1819 s Heleno l.angus «! Mlake. Tudi sin iz tega zakona je bil ft&arej. V starosti 23 tel.'se je poročil (21. * 1812) s 37-letno Nežo Bcšler z Urezi j, župnija Mošnje. Dediilnja Klcimmovcga po-ffcsiva Katarina je do hibi za moža Antona sbilarj,a z Jezerskega in lako je k hiši Prišlo novo lime, Naslednja hiša v vrsti nosi številko J'' in je z nana z domačim imenom „pri •lernevčku". S lo hišo je bul dolgo časa Povezan priimek I'obar. Pobarji so se '•'"žali na Brezjah (Brezeah) in so verjet-1,0 oil lam prišli' v Paloviče. Prvega JPo-W|a zasledimo že 1. 1783. Takratni gospodar pri Jernevčku jie bili Jakob Po-",ar. kislega, lela mu je umrl 8 mesečni sinček Gašper. Pozneje se omenjala Jo-™I 1'ohar in njegova žena Helena Žagar. Jjtal sin istega imena je bil vdovec in ''vakral poročen. Prva žena ni znana, l';|č pa druga Jera Legat, ki je služila pri Kovaču v Palovičah za deklo. Legali pa Ovirajo iz Leš, lako so se pisal prvol-1,0 pri špelnovcU. Številka M nosi lepo in ponosno ime ,.pri Jurku". Pridni in delavni ljudje so vedno I > i lil pri tej' hiši. PrvOtno je tu gospodaril rod Prežlov. Prvi, ki sem ga mogel ugotovili, je Jurij Preži. Otrok, star 1 I ;i m 21 (hii 001 je umrl 27. 7. 1788. Potem so drug za drugim pomrli še 3 otroci (Andrej 1781», Marija in Neža dvojčici 1791). Preostali Jakob Preže] je našel svojo ženo na Mlaki. Hči njegovega naslednika (brata ali sina) Johana z imenom Marija Preži se je pri svojih 25. teli h poročila' 18. 2. 1833)' z eno leto starejšim Primožem Paplerjeni, kmečkim sinom, doma na Brezovica, župnija Ov-sišc. 'tako so se s leni letom v Paiovlčah naselil! Paplcrj,i. Tu so se močno razrasli ju ustanovili posebno vejo Paplcrjev tudi v I.ešah. Po 12 letnih srečnega zakona je Primož Paplcr postal vdovec. V starosti 38 le! se je 21. 2. 1818 poročil z 21. letno Marijo Bcšler iz. Poilhliee. Tako so za Paplerji še Bešlri začeli prihajali s hribov v naše kraje i'n se polagoma udomačiti v Palovičah, I.ešah in Vadlčah. kjer so se obdržali do današnjih dni. Okrog lela 1785 že potem, ko je bila v naših kraji: h izvedena prva numeracija hiš, je bula zgrajena na dohodu iz Leš v Paloviče na parobku Brda hiša s št. 15 imenovana „pri Princu". V le j hiši je umrla 2. 2. 1788, zadeta od kapi 53 letna goslača Marija Pohar. Sicer so se pa gospodarja' pisali Pernuš. 23. K). 1795 je umrla Uršula Pernuš, stara 19 let vsled izčrpanosti. Imam zabeleženih več oseb lega imena. Med zadnjimi se omenja Gašper Pernuš, kaj Žar, star 12 let, poročen 25. 5. 1815" s'Terezijo Gohnajer (Gol-mer je vol iz Leš. Sele v novejšem času se je pri tej hiši pojavilo novO rodbinsko ime linzlnger. Tako smo bežno pregledali vsi' slarejiše hiše v Palovčah. Zanimiva je. zgodovina le male vasi in njenih prebivalcev. Trda je zemlja, ki je preživljala stare Patov-čaue, trda, je bila poka,'ki jo je obdelovala. Zalo ni čuda. da je vas 'skozi slo lelja ostala nerazširjena (1817 lela: 15 hiš, 1917 k: 17 hiš). ' Palovška dekleta so odhajale za gospodinj« tja do Vetrna in Leten C pri Križali, do llraš in Vrbe pri Lescah. Tedaj še ni bilo belih cesla in urnih koles, a vroča ljubezen zna ludi po slezahNin skritih poteh združili dve. sorodni duši in povezati dvoje mladih src. Palovški fantje so svoje boljše polovice iskali Ija do Kovorja in Begunj, najdalje v Hribih in selški fari. Zdravstvene razmere so bi'c nekdaj zelo zanemarjene in pomanjkljive. Smrl je kosila mlado in staro. Olroci so umirali Stari komaj nekaj dni na otroški božja-sli, s'.ari nekaj let na nalezljivih kozah (posebno leta 1793) in Ošpicah. Mlade matere so umirale v starosti 50 K) lel na izčrpanosti. Koliko ljudi in mladih gospodarjev je pokosila kolera, griža, jelika v najlepših lellih. Zalo se ni' čudili, da je toliko hiš osirotelo, menjalo rodbinska imena in toliko posestev menjalo gospodarja. Sčasoma so Se razmere znalno zholj-šale. Današnja doba omogoča Palovča-noni novo rast in nov .razmah. Življenje gre svojo, pot naprej. A tudi v dobnih časih se je vredno kdaj Ozreti nazaj na ljudi, ki so gradili naše hiše in obdelovali naša polja. Zgodovina je učiteljica življenja. ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi našega sina FRANCA DOLŽAN A se iskreno zahvaljujemo obema zdravnikoma, dr. Martinčlen in dr. Živcu za. njun neumorni trud oh njegovi težki bolezni. Nadalje se zahvaljujemo domačemu župniku za obiske i" lo1 ''žilna besede. Se posebno zaliv do p' s o >' ' ind'kal-ni organizaciji in vsemu 'd. '-o' klru Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču «a vso pomoč In tako lepo organiziran pogreb. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja In vsem, ki so nam kakorkoli stati na sirani in spremili pokojnega sina n.a njegovi zadnji poti! Družina Franc ro!/an, Paloviče stanovanja oziroma po vselitvi podnajem-12. člen .Za prekršek se kaznuje, z denarno Uaz-nK*> do :i()lM) dinarjev: lastnik hiše, ki odda stanovanje v "■asprotju z določili lega odloka, '-■ uživalci stanovanj, ki ne sklenej i Podnajemniških pogodb (9. člen), •'• odgovorni člani hišnega sveta, last-1,1 k hiše oziroma uživalec slanovanja. ki 'H' izroči Stanovanjski upravi, enega iz-»oi.11 i m Kg, <;|dl:e ozirciina podnajemniške Pogodbe. T odgovorni člani hišnega sveta, last-"'k hiše. uživalec slanovanja, ki ne skle-"'' pogodile oziroma pod na jeninlškc po-Kodbe v predpisanem roku (11. člen). 1H. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem veslniku okraja Kranj. Tržič, dne 8. 6. 195(1 'Na osnovi 1. člena temeljnega zakona o -očinski dok I adi in o posebnem krajev* nem prispevku (Urad. list FLB.I, št. 19/55) !l 50. člena 2. točke zakona o občinskih Ruskih odborih (Uradni list LBS, šl. '»-88/52; je občinski ljudski odbor Tržič Ul seji dile 20. julija" 195(1 sprejel ODLO K 0 določitvi slonu;« cdičinsklh doklad za obrlnlke in svo' odne poklice 1. člen .^a območje občine Tržič se predpiše i,,0l,n.ia občinskih doklad za vse obrtnike •)5!0/o' za svobodne poklice pa stopnja 2. člen Osnova za obračun občinskih doklad služi pri nepavšalislih predpisani davek za telo 1955, pri pavšalistih pa predpisani davek za telo 195(1. 3. člen Po tem odloku so oproščeni plačila občinskih doklad vsi obrtniki, ki so stari nad 55 let in kil ne zaposlujejo tuje delovne sile. Prav lako so oproščeni vsi davčni zavezanci od zgradb. 4. člen 'ta odlok stopi v veljavo od dneva objave v Uradnem veslniku okraja Kranj, uporablja pa. se od 1. januarja 195(1 dalje. Tržič, dne 17. 8. 1856, Na osnovi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LBS, šl. 19188/5.2), ter 2., 15. in 17. člena uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLB.I, št. 19-18(1/5(1) je občinski ljudski odbor Tržič na seji dne 20. julija 1856 sprejel O I) L O K o ustanovil vi občinskega Ctvslncga skladu 1. člen Ustanovi se cestni' sklad občine Tržič kol proračunski sklad. 2. člen Sredstva cestnega sklada o namenjena za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo cest. 3. člen V občinski, cestni sklad munalne in gradbene zadeve. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Kranj, uporablja pa se od 1. januarja 1.95(5 dalje. Tržič, dne 18. 8. 1950. Predsednik I.ovro Cerar 1. r. Stran 6 (Beieda nalik btaieen JAVNO VPRAŠANJE Potrošniki bi želeli, da nam odgovorni činitelji pojasnijo, zakaj je bilo potrebno, da so se- sedaj podražile hrenovke, kar za 40 din pri kg, ko se ni podražilo niti meso, niti se ni izboljšala kvaliteta izdelkov, niti se najbrž v iem času niso povečale plače delavcem v mesarski delavnici. Želeli bi, da ob lakih nepričakovanih podražitvah izvemo vsaj za vzrok podražitve. potrošniki. O pO ni b a uredništva: Uredništvo z veseljem objavlja gornji dopis in ho slejkoprej rado objavljalo take in po-(ioinie glasove iz vrst naših bralcev. Ker pa je potrebno slišati vedno obe plali z.voiia, smo v zvezi z gornjimi javnim vprašanjem vprašali upravo mestne mesarije, kako opravičuje cene zgoraj omenjenih izdelkov. Dobili smo pojasnilo, da gre povišanje cene v prvi vrsti na račun zvišanja cen prašičev, ki jih mora pojjeljc plačevali pri kg za 21) din druže (pol!)';") din za kg) kol doslej Višjo ceno prašičev pet utemeljujejo zadruge, kil se pečajo z njo prašičev, s tem, da morajo draže plačevali krmo. Višja cena mesnih izdelkov v poletnih mesecih, od junija do oktobra, je utemeljena ludi s ban,' ker je tedaj izraba živali za IO"/o manjša. Pozimi pa je pričakovati spet znižanje cen mesnih izdelkov. Razen lega. ima podjetje velike stroške s prevozom (83O/0 prašičev prihaja k nam iz Vojvodine;. Za vsakih 6000 kg žive teže piača podjetje .S0.O00 din prevoznine. Povrh, tega' mnogo stane tudi krniljienje prašičev, voznina in dnevnice spremljevalca, veterinarski ogledi pred nakladali jem in po razkladanju iltd. Podjetje poudarja, da pa je pri vsem tem cena. mesnih izdelkov pri nas še vedno nižja kot drugod. Hrenovke n, pr. so drugod celo po 380 din kg. Tudi ostale cene so pri nas pri kg za 20 do 40 din nižje. Mislimo, da bo to pojasnilo zadovoljilo dopisnika kot. tudi Ostale potrošnike, ki. 'jim je v resnici večkrat nerazumljivo to alt ono zvišanje cen življenjskih potrebščin. Vsekakor pa naj naši bralci še nadalje živo spremljajo vsa dogajanja na tržiščih in drugod in nam pošiljajo svoje pripombe. OBSOJANJA VREDNO Pred dnevi se je oglasila v našem uredništvu stanovalka hiše Koroška 17 in nam položila, da ji je v noči od 15. na 16. sep. izginil'z okna stanovanja cvetlični lonček z rožmarinom. Njenemu zgražanju nad dejanjem storilca se pridružujemo brez pridržka in dejanje javno obsojamo. Ce je storilca nagnila k temu dejanju želja, da bi tudi sam imel na oknu rožmarin, naj bi si ga vzgojil. Vršiček rožmarina bi lastnica storilcu prav rada dala, kol ga je dala neki drugi osebi še prejšnji dan. Ce pa je bil nagib za lo dejanji' gola objestnost, je dejanje še toliko bolj obsojanja vredno, ker storilce z njim ni oškodoval le lastnico, ampak tudi osmešil Irud, s katerim mnogi prebivalci Tržiča prispevajo, da bi bil zunanji videz mesta čim l:epši. Upajmo, da se laka dejanja ne kodo več ponavljala! 2. T okl.: Ameriški barvni film NORO POČETJE.' 4.-5. okl : Mehiški film RDEČA KONCA 6.....S okl.: Angleški barvni 1'ilm BDE- C\ DOLINA 0- 10. okl.:'.Ameriški vojni film /BIVO-VAN II. 12. okl.: Ameriški zabavni film LJUBEZEN S TUJCEM 15 15. okl.: Ameriški barvni, film JEZNO 01) SAHARE '■ .,. -,<■ , -------,—>—,—-u- »Tržiški vestni-k< '-.Vija Vsakega 1. in 15. v Maks Stumfel. / Tiska: »Gorenjski tisk« v Telefon št. 55. / Celoletna naročnina 360.- ŠAH Vedno drugi! SteVilka dve se šahovske sekcije svobode drži, kot bi: bila pribita. Z osvojitvijo drugega mesta na mošlvenem brzo-turnirju, ki je bil v proslavo 2lt. letnice velike tekstilne stavke v Sloveniji, smo lo mesto osvojili že menda petič ali šestič. Začelo se jie na mednarodnem mo-šlveneni lekinovnnjiu na Bledi!' V pred-lekini smo osvojjiii drugo mesto, v finalu zopet drugo, v brzopotezni igri. zopet drugo mesto. V pred tekmovanju gorenjskih ,.Svobod'' drugo mesto, v finalu zopet drugo meslo! Torej je zadnje drugo mesto v ;Kranju menda že šesto po vrsti. Zanimivo je, da smo ves čas Lek-mjovanja bili v vodstvu in da so nas Jeseničani' prehiteli šele v zadnjem kolu, ko smo mi dosegli zelo slab rezultat proti predzadnjemu moštvu, uvrščenemu na tabeli. Moštvo Tržiča jia v desetih kolib ostalo edino neporaženo moštvo na turnirju. Svojega rivala, Jesenice smuo preniag; 111 s 3 lin. | i ) : 2 in pol. Čeprav so Jeseničani Igrajj še en dvoboj neodločeno, smo vendar v končnem plasmaju zaostali za njimi za* 2 in pol točke. Končni vrstn,ii red jie bil sledeči: Jesenice 50 točk, Tržič' 17 in pol lolčke, Slražišče (Kranj.) 11 točk, Bled 58 ločj;, Lesce 51 točk, Iskra 31 ločk ild. Prva tri moštva so prejela pokale v trajno lasi, naslednja tri niioštva pa knjižne nagrade. Naše moštvo so zastopali naslednji šahisti s sledečim uspehom: Roblek dobil i), izgubil 1, Slefe dobil 10 (lOllo/o,), Calof dobil 8. izgubil 2, Bre-zavšek dobil 1 in pol, izgubil 5 in pol, Regval dobil 1, izgubil :i. Vidovič dobil 4, izgubili 2, Kos dobil I, remiziral 1, Božič dobil 1, remiziral 1. Po dolgem času je bil igran zopet brzoturnir za mesec september, na, katerem je tekmovalo 9 šahislov. Zmagala sla Brezavšek in Regvat s 6 in pol loč-kami pred Dovžanom (5 i:n pol točke), Megličem (5 točk), Sokličem (1 in pol točke) in Brejcem (4 točke) Itd. In sedaj še posebno obvestilo' za vse ljubitelje šahovske igre. L oktobra 1956 se bodo pričeli v šahovski sobi pol-finalni, turnirji za prvenstvo Tržiča. Zelja odbora šahovske sekcije je, da bi bila prireditev čimbolj1 množična. Zalo naj se vsak šahist prijavi dežurnemu v čitalnici za turnir, na katerem bo možno doseči ludi četrto kategorijo. Z vašim sodelovanjem bo razvoj šaha v Tržiču dobil novo oporo! Hodile Šol Perko Alojzija, iz Zvirč dečka; Oblak Katarina iz Tržiča deklico, Tišlar Ana iz CadOveij pri Tržiču deklico, Sinko Alojzija iz. Tržiča deklico, IChnikar Marija iz Belenj deklico, Crudnik Mihaela iz Tržiča dečka. Srečnim mamicam iskreno česti lamo! Umrli so: Iltebčar Marijana iz Se-ničnega, stara 71 let; Mirkovič Ljubivoj, star 50 tel; Dolžan brane iz Palovič, stali 21 let. Svojcem naše sožalje! Poro čili so se: Jekovee. brane in Perko Angela, Ziganja vas; Sliplošek Ferdinand iz Maribora' in Mali Doroteja s Sp. Vetcrnrga; Klemenčič brane iz Srbenj in Carlner Frančiška s Pristave, Primožič Milan in Bržnik Ivana, oba iz Tržiča; Pokan Jožef in Hupar Marija, Oba iz Tržiča; Januš Jožef, iz Tržiča "in Soher Danijela s Pristave; Kuhar Alojz iz Jelendola in Gohuajer Katarima iz Pod« Ij-ubelja, ^.-..Mnogo .srečel . POSREDOVANJA Sobo in hrano faki. po "dogovornj nudimo za pomoč, v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Naslov, v uredništvu. AVTO MOTO Čuden odnos „Toartosa" do mladega vozača Po ljubeljskih dirkah je bilo mnogo hvale zaradi uspeha mladega jugoslovanskega tekmovalca Pavla Ruparj.a, ki jc bil kar v dveh kategorijah najbolje plasirani jugoslovanski tekmovalec. Seveda gre zasluga za uspeh tudi tovarni „To-mos Pucn" v Kopruu, ki je pos-.^liiia motor za ljubeljske dirke, čeprav samo za teden dni, tako da ni bilo dosti časa za trening. Po leni uspešnem startu za tovarno „Tomos Puch", smo vsi upravičeno pričakovali, da ho imel Itupar motor tovarne „Tomos Puch" vedno na razpolago, posebno še, če. bo treba zastopali jugo; slovanski avlo-molo šport v mednarodni konkurenci. V začetku je tudi tako kazalo: tovarna je bila pripravljena posoditi motor Iliiparju za mednarodno tekmovanje v Budimpešti. Hupar je imel motor, ni pa dobit vizuma. Kmalu nato je prišlo osebno vabilo za Ruparja iz Češkoslovaške republike, da naj se udeleži tekmovanja ,,za veliko nagrado Češkoslovaške". Po velikih dirkah je Rupar le uspel in dobil potni lisi in vizum. Toda tovarna ,'tomos Puch" naenkrat brez navedbe razloga noče posodili motorja. Takega odnosa do tekmo« v al ca, ki je najbolje zastopal tovarno na Ljubelju; prav gotovo nismo pričakovali od tovarne motornih vozil ,,Tomos" J Kopru. Sicer smo se že po ljubeljskih dirkah Čudili, zakaj Hupar za lako uspešno afirmiranje tovarne v Kop.ru ni dobil mili pohvale, kaj šele kakšno nagrado. Da pa sedaj kandidata šl. L jugoslovanske avto-molo reprezentance kratkomu lo ,.pustijo na cedilu", lo je p:' vsekakor zelo čuden in graje .vreden odnos do mladega nadarjenega vozača. KEGLJANJE Vsekakor spada Iržiškil kegljaški klub med najbolj aktivna društva v Tržiču. Na majhnem enosleznem kegljišču čio-, vek vedno najde veliko Ijuhi'leljev tega športa. V osmih krožkih sistematično trenirajo pod vodstvom kapelami krožka. V glavnem tekmujejo Iržiški kegljači v šiirih moštvih.; reprezentativno prvo moštvo. ..Abrahami" (člani, si ari nad 59 let), mladinsko moštvo in kar je posebno razveseljivo in pohvale vredno ženska -ekipa, v kalni nastopajo naslednje članice: F.rž.en. burlan, Lukanc, Mandič, Trček, Vogrinc itd. Dosedaj so najboljše rezultate dosegle: Lukanc, Eržen in Trček. Lep uspeh so člani dosegli v Radovljici, kjer so osvojili pokal občinskega ljudskega odbora Radovljica. „Abrahaiiii' so vrnili obisk Ki'nnjlčanom, kjer so V borbeni parliji in kegljanju 101) lučajev mešano precej visoko 'izgubili. Zadnje veliko lekmovanje Iržiškil) keglja če v je bilo na Bledu, kjer SO se udeležili kar s i remi moštvi Otvoritve h*'; sleznega kegljišča. Ženske so v postavi Eržen, Lukanc, Trček prvič zastopate b'-žiški klub, loda zaenkral razumljiv" — z manjšim uspehom. ,.Abrahami" sa zasedli predzadnje meslo. Prvo. trto-šivi« pa je med. 9 moštvi v postavi: Xa-kopin, Zlobec, Snarovec, I.ukane, P'"1" prolnik, burlan, Sparovcc. Rozman, K°' prel in Sajevic osvojilo pelo meslo. NTaj' lioljše so tokrat kegljali: burlan, Jakopin in Zlobec. ZAHVALA Ob prerani Izgubi -moje drage žene'.', ■ ROZALKE ZAPLOTNIK se najprlsrčneje zahvaljiijem sorodnikom in znancem, organizacijam in .kf." Icklivom, ki >o jo sprelnlii'. na 'hl'''a zadnji poli in darovali verice in (•vt'lje. Štefan Zaplolnik ■!" " ■ ' :.('■: . ''..;•.:''' Q% ' TT ■'..: ■ ■--:-'■ ..... i-'.:. -.| ;T^T■ / Izdajatelj: Turistično družlvo v Tržiču. / Urejuje uredniški-odbor. Zanj • odgSvaHj Kranju. / Naslov uredništva in,--oprave: Tržič, Cesta Jugoslovanske ljudske armad«* din, polletna 180.— din. Posamezno številka 15 — din. / Tekoči račun št. E!-KB-4-Z-9"'