
Ptuj, 5. nvgusta 1971
Leto XXIV, št. 31
Cena 0,70 din
SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
PRAZNIK OBČINE PTUJ
Vsako leto nas na občin-
Ijj praznik popelje spomin
(jni okupacije, v najstraš-
ejše leto, ki ga je preživelo
larodnoza vedno ljudstvo
,tujske občine med okupa-
•jo; v letu 1M2, ko je 8.
ivgusta padla na pesniških
j-avnikih ob Mostju oboro-
jgj,a skupina prvih partiza-
,ov na ptujskih slovensko-
loriških tleh.
Občinski praznik nas spo-
pinja na heroja Jožeta Lac-
ka, kmeta iz Nove vasi, ki
pogumno klical ljudi v
Osvobodilno fronto, da se
be bi vg rezali v blato pokor-
^ne fašističnemu okupa-
torju naše zemlje, ampak se
|)Ojevali za svobodo in še za
jreč, za lepše odnose med
ljudmi v novi socialistični
družbi. Lacka je okupator
kaznoval za veliko Ijubezeti
svojemu rodu s smrtjo 18.
avgusta 1942 v ptujskih za-
porih. V gajih ob Pesnici je
izkrvavel njegov prijatelj
Franc Kramberger. železni-
[ki delavec v Ptuju, izkrva-
vela sta brata Kost j a in Mir-
ko Reš, Alojz Zavec, druge-
ga dne je umrl ranjeni Dra-
go Stojko. Po bitki pri Most-
ju je okupator ustrelil so-
delavce partizanov, mnoge
je poslal v koncentracijska
taborišča, odkoder se jih ve-
liko ni vrnilo.
Ker je 8. avgust zapisan
med največjimi tragedijami
v naši lokalni zgodovini med
zadnjo vojno, se ga spomi-
njamo z občinskim prazni-
kom, ki pa seveda ne blesti
od zimagoslavja, ampak po-
je svojo pesem žalostinko.
Vendar z 8. avgustom 1942
ni bil uničen boj za svobo-
do. Nasproti krvniku naše-
ga naroda se je od tega dne
dalje še bolj mogočno raz-
raščalo sovraštvo, se je z no-
vo močjo dvigala narodna
zavest, ki je pripomogla do
novega razmaha osvobodil-
nega boja v letu 1944, ki je
vodil k novim uspehom, k
novim ,žrtvam, in nazadnje
k zmagi nad sovražnikom v
letu 1945.
znovali v Mostju, nato ne-
kajkrat v Ptuju, enkrat v
Cirkulanah, Gorišnici, De-
sterniku, na Jelovici. Letos
bomo proslavili spomin na
slovenskogoriško četo v Pod-
lehniku, kjer bomo odprli
novo šolo, imenovano po
Martinu Koresu, ključavni-
čarju, ki se je rodil leta 1896
v Cermožišah pri Žetalah in
ga je pot zanesla že zgodaj v
Maribor, kjer je deloval v
naprednem delavskem gi-
banju v Jugoslovanski stro-
kovni zvezi. Maja 1941 se je
udeležil ustanovnega sestan-
ka pokrajinskega odbora O-
svobodilne fronte za Štajer-
sko v Kojzici pri Rimskih
Toplicah in postal tedaj član
tega pomembnega odbora za
razvoj OF na Štajerskem. V
njegovem stanovanju v Ma-
riboru so se zbirali na se-
stankih aktivisti osvobodil-
nega boja. Nemci so Kore-
sa prijeli 30. oktobra 1941 in
ga ustrelili 27. decembra
1941 v Mariboru.
Nova šola, velika prosvet-
na pridobitev za učence šol-
skega podlehniškega okoli-
ša, bo z imenom počastila
moža, doma iz Haloz, ki je
zavzet deloval in umrl za o-
svoboditev našega naroda.
V. R.
iCtos bomo praznovali ptujski občinski
praznik v Podlehniku
Vsako leto se ptujsiki ob-	svobodo v naši občini na ob-
fani spomnimo boja Sloven-	činski praznik z raznimi ma-
sicogoriške čete za svobodo	nifestacijami. Prvi občinski
in ob tem tudi vsega boja za	praznik smo leta 1958 pra-
Letošnje prazno-
vanje v Podlehniku
v sipomin na poslednji he-
rojski boj borcev Slovensko
goriške čete 8. avgusta 1942
v Mostju pri Juršincih, pra-
^f^ujejo občani ptujske ob-
?ine svoj praznik. Leta 1959
bil v tem kraju postav-
'ier spomenik kot opomin
poznejšim rodovom, s kolik-
šniimi žrtvami si je moral
slovenski narod izboriti svo-
jo svobodo. S pomočjo do-
mačega izdajalca so nem-
ški fašisti uspeli uničiti to
prvo skupino partizanov v
Slovenskih goricah, vendar
kljub strahovitemu teror-
ju niso uspeli zatreti vsta-
je, ki so jo pričeli Lacko,
Osojnik, bratje Reš in dru-
gi borci Slovenskogoriške
čete.
Vsako leto od takrat smo
praznovali občinski praznik
v drugem_ kraju občine in
povezovali to slavje z od-
kritjem spomenikov, ki nas
spominjajo na pomembne
dogodke iz NOB oziroma
smo odprli kak pomemben
objekt. Letos, ko trinajstič
praznujemo naš občinski
praznik, bo osrednja pro-
slava v Podlehniku v Halo-
za'h. S precejšnjimi napori
in kljub raznim predvide-
nim in nepredvidenim teža-
vam je gradbenemu pod-
jetju Drava iz Ptuja uspelo
dograditi novo šolsko po-
slopje v tem kraju.
Mnogo je bilo napisanega
in povedanega o nemogočih
pogojih, v katerih so pod-
lehniški učitelji v neustrez-
nem in dotrajanem šolskem
poslopju, starem polnih 90
let, zgrajenem leta 1881, po-
učevali otroke.
Občina Ptuj bo morala
odšteti za novozgrajeno šol-
sko poslopje v Podlehniku
okrog 650 milijonov S din.
Delež republike pri gradnji
te šole je zaenkrat še pre-
cej skromen, saj je občina
dobila v ta namen le 180
milijonov starih din repu-
bliških sredstev ali 25^ odst.
vrednosti investicije in še
to kot posojilo, ki ga bo
morala odplačevati v 15 le-
tih. Vsa ostala sredstva je
bilo treba zagotoviti iz »ob-
činske blagajne«.
V bodoče bo morala repu-
blika pomagati pri gradnji
novega šolskega prostora v
naši občini, če hočemo tudi
na tem pomembnem področ-
ju hitreje napredovati.
Iz programa je razvidno,
da bo v nedeljo, 8. avgusta
1971, ob 9. uri v telovadnici
nove šole v Podlehniku slav-
nostna seja občinske skup-
ščine. Na tej seji bo spre-
jetih nekaj pomembnih
sklepov.
V sporazumu z skupščino
občine Arandjelovac iz Sr-
bije bo naša občinska skup-
ščina sprejela sklep o po-
bratenju s to občino. Že več
let obstajajo stiki s to srb-
sko občino, kamotr je faši-
stični okupator leta 1941 iz-
selil mnoge naše rojake in
so v bratski Srbiji našli
svoj drugi dom. Letos ob
praznovanju 30-letnice vsta-
je jugoslovanskih narodov
je najprimernejši trenutek,
da v zahvalo za prijatelj-
sko in bratsko pomoč sprej-
memo tak sklep. Občini A-
randjelovac bo ob tej pri-
ložnosti podeljena tudi pla-
keta občine Ptuj.
Na predlog delovne skup-
nosti _ osnovne šole Podleh-
nik in v soglasju z občin-
skim odborom ZZB NOV
Ptuj bo občinska skupščina
sprejela sklep o poimenova-
nju nove šole po revoluci-
onarju domačinu Martinu
Koresu, ki se je rodil 4. 11.
1896 v Crmožišah pri Žeta-
lah. Pred vojno je bil dela-
vec ■ Mariboru in je aktiv-
no sodeloval v naprednem
delavskem gibanju. Leta
1941 je bilo njegovo stano-
vanje v Mariboru eno izmed
središč osvobodilnega giba-
nja na Štajerskem. Martin
Kores se je tudi udeležil u-
stanovnega sestanka pokra-
jinskega odbora OF za Šta-
jersko v Kojzici pri Rim-
sikih toplicah in bil tudi
član tega odbora. Koresa so
gestapovci uspeli zajeti
30. oktobra 1941, že 27. de-
cembra 1941 pa so ga Nem-
ci ustrelili. Ob otvoritvi šo-
le bo odkrita v ta namen
tudi spominska plošča,
Občinska skupščina bo na
slavnostni seji 21 zaslužnim
občanom, ki so v času na-
rodnoosvobodilnega boja so-
delovali v naši občini, pode-
lila plakete občine Ptuj.
Po slavnostni seji občin-
ske skupščine bo v Podleh-
niku vojaška vaja ob sode-
lovanju enot teritorialne ob-
rambe in JLA ter desantne
enote, ki jo organizira Aero
klub Ptuj.
Ob 11. uri bo odprto novo
šolsko poslopje, pri tem bo-
do učenci osnovne šole Pod-
lehnik in folklorna skupina
iz Cirkovc izvedla krajši
kulturni program.
Po otvoritvi nove šole bo
na prostoru pred šolo ve-
seli del prireditve, ki ga
pripravlja obrat KK Ptuj.
Ostale prireditve so raz-
vidne iz programa.
Vsem občanom želimo pri-
jetno praznovanje občinijJre-
ga praznika.
Vreme
nedelje, 15 avg. 1971
Polna luna bo v pe-
^ek, 6. avgusta, ob 20.42.
Napoved: od sobote,
^ torka, 10. avgusta,
^ lepo vreme in vroče
do 30 stop. C. V sredo,
avgusta, so možne
J^ihte in ohladitve na
stop. C. Pozneje bo
nestalno do konca te-
ana. Nevarnost neurij
Dredvsem okrog 14. av-
gusta.
Alojz Cestnik
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgustg,
Ukrepi stabilizacije se
ne uresničujejo
Skupščina občine Ptuj je
pri obravnavi nalog v zvezi
6 stabilizacijsk-mi ukreiai in
tekočih gospodarskih giba-
njih ugotovila, da se cilji
ekonomske politike za leto
1971 in uikrepi stabilizacije
ne uresničujejo v takem
osbegu, kot so jih predvi-
devali razvojni programi.
Skupščina ugotavlja tudi,
da se na področju ptujske
občine nadaljujejo nesklad-
ja med proizvodnjo in po-
trošnje, kar povzroča nada-
Ijevanie inflacijskih gibanj.
V občini se je tudi močno
poslabšala likvidnost, raz-
voj gospodarstva pa kljub
določenemu napredku rela-
tivno zaostaja za doseženim
razvojem v republiki. Zara-
di vseh navedenih vzrokov
so odborniki obeh zborov
ptujske občinske skupščne
na svoji zadnji skupna seji
sprejeli akcijski program
skupščine občine Ptuj in
njenih organov za uresni-
čevanje nalog v zvezi š sta-
bilizacijskima ukrepi v ob-
čini Piuj.
Med številnimi sklepi, u-
krepi in priporočili, ki jih
je skupščina sprejela, so
delo\T)e organizacije, uprav-
ni organi in druge službe,
ENdolžni izpolnjevati spre-
jeti program.
Občinska skupščina bo
trimesečno spremljala re-
zultate poslovanja v gospo-
darskih organizacijah, pred-
vsem v tistih, ki poslujejo z
nizko rentabilnostjo ali iz-
vajajo sanacijo. Pri tem pa
bodo morali upoštevati raz-
položljiva sredstva in smo-
trnost posameznih naložb.
Posebej bodo skrbeli, da ne
bi prišlo do zastojev grad-
nje objektov, ki so skupne-
ga pomena in pogoj za na-
daljnji družbeni in gospo-
darski razvoj občine. Pri
tem gre predvsem za izva-
ja^ je odlokov o financira-
nju gradnje osnovnih šol v
Podlehniku in Gorišnici ter
kirurgičnega oddelka sploš-
ne bolnišnice in razširitve
Zdravstvenega doma v Ptu-
ju ter gradnjo doma upoko-
jencev.
Upravni odbor sklada
skupnih rezerv bo usmerjal
svoja sredstva v tiste go-
spodarske organizacije, ki
bodo z največjo lastno ude-
ležbo in udeležbo poslovnih
bank pripomogle k učinko-
viti sanaciji podjetja.
•
V zvezi s stabiMzacijo cen
so odborniki sklenili, da naj
pristojne službe storijo vse
in zadržijo nivo cen, kate-
rih kontrola je v njihovi
pristojnosti, na dosedanji
ravni. To pa ne velja za
primere zviševanja cen, ki
je utemeljeno z ukrepi re-
publiških in zveznih orga-
nov.
Pravtako morajo pristojni
organi občinske skupščine
najpozneje do konca leta
pripraviti odlok o uvedbi
diferenciranega subvencio-
niranja stanarin in v sode-
lovanju s stanovanjskim
podjetjem izdelati program
gradnje stanovanj v druž-
beni lastnini za socialno
ogrožene občane.
Proračunski presežki iz-
nad dovoljenega limita bo-
do ugotovljeni ob devetme-
sečni realizaciji in vrnjeni
gospodarstvu z znižanjem
stopnje občinskega prispev-
ka iz osebnega dohodka iz
delovnega razmerja.
Skupščine samoupravnih
skupnosti in upravni odbo-
ri občinsikih družbenih skla-
dov morajo potrošnjo uskla-
diti z razpoložljivimi finanč-
nimi sredstvi po finančnih
načrtih. Morebitne presežke.
ki izvirajo iz proračunskih
dohodkov, morajo vrniti go-
spodarstvu ali v dogovoru z
gospodarstvom uporabiti za
investicije družbenega stan-
darda.
Upravi občinske skupšči-
ne se po sprejetem progra-
mu naroča, da izpopolni
kadrovsko zasedbo v d-,
ni službi in drugih or^
z zahtevano strokovno 2
sobljenostjo.	DeW
vseh upravnih organov
treba dosledneje usmerit
preprečevanje kršitev p.
pisov, zlasti davčnih utaj
raiznih oblik špekulacij
GRADNJA IN OPREMA VRTCA GRE
H KRAJU
Kot je znano, gradi grad-
beno podjetje Gradnje iz
Ptuja ob cestii Jožeta Potr-
ča otroško varstveno usta-
novo s kapaciteto 150 otrok,
od tega bo tu prostora za
okrog 30 dojenčkov, kar po-
meni, da bo ta novo zgra-
jena ustanova imela otrofeke
jasli, kar je vsekakor no-
vost, ki je bodo še posebej
vesele matere z dojenStL
S tem se bodo zmoglji-
vosti otroškega varstva v
Ptuju povečale od sedanjih
360 na nekaj več kot 500
otrok, ki bodo lahko v času,
ko so njihove mamice zapo-
slene, preživeli skupaj s
sovrstniki in ob skit>ni
vzgoji vzgojiteljskega kadra,
ki je za to varstveno usta-
novo že na red, spoznavali
življenje v igri in delu.
Da je otroška varstvena
ustanova v Ptuju res potre-
bna. kaže podatek, da samo
v lanskem letu niso mogli
■prejeti v okrilje otroSkega
varstva 150 predšolsskih
otrok iz preprostega raelo-
ga, ker ni bilo dovolj pro-
stora. Posledica je bila, da
»o bili otroci v času, ko so
bili starši zaposleni, več ali
manj prepuščeni sami sebi.
Mogoče je tu in tam nanje
popvazila kakšna soseda
Otroci, na katere so oazile
■tare mame ali hiSne po-
močnice, so bili že redke iz-
jeme.
Kot obljublja vodstvo
Gradenj iz Ptuja, bo opra-
vilo svoje delo do predvide-
nega roka. Upati pa je, da
bodo tudi drugi izvajalci z
deli pravočasno končali, da
bo septembra ta prepotreb-
na varstveno vzgojna usta-
nova izročena svojemu na-
menu.
Pri tem ne smemo poza-
biti, da bo slej ko prej mo-
ralo priti na vrsto tudi po-
deželje, kajti tudi v večjih
vaških središčih ptujske ob-
čine še kako potrebujejo
varstvene usta-nove. Na to
so volivci že večkrat opo-
zarjali.	F. H.
BLAGOVNfCA PANONIJE
POD STREHO
Na vrhu novogradnje bla-
govnice Panonije, ki jo gra-
da gradbeno podjetje Gra-
diš, že nekaj dni stoji o-
krašena jelka in opozarja
mimoidoče, da so gradite-
lji dosegli »vrh«.
V pogovoru z vodjem
gradbišča, gradbenim tehni-
kom Mihom Skerlakom smo
izvedeli nekaj zanimivega o
tej gradnji.
Betonska konstrukcija je
končana. Pred kratkim so
naredili tretjo in zadnjo
ploščad tako, da je zgradba
že pod streho. Pri gradnji
tega objekta so dosegli tu-
di manjši rekord. Vse do se-
daj narejeno je bilo oprav-
ljeno v pičldh treh mestj
Če pomislimo, da so v t
času zgradili 5000 kvad,
nih metrov opaža, pori
250 ton betonskega žei(
in 1500 kubičnih metrov
tona, je to res velik usp|
Betoniranje vsake pl«
je trajalo neprekinjeno
27 ur, vsakikrat pa so i
rabili 250 kubičnih meti
betona. Pri delu uporablj
jo vso možno mehanizad
Na gradbišču je zaposlei
45 ljudi, ki delajo po 12
dnevno. Dela so dober n
sec pred rokom.
Računajo, da bo do zi(
ali točneje do noveinl
letos gradbeno in zidart
delo gotovo. Istočasno b(
opravili budi vsa inštalat
ska dela, tako da bo api
1972 blagovnica Ptuj
končno zgrajena. Takrat
tudi svečana otvoritev. 1
sebnost nove velike trgo
ne bodo premične stopn
prve v Ptuju.
poslopje
zgorelo
v ponedeljek, 26. jul
je izbruhnil požar na
spodarskem ooslopju pos
nika Stanka Miška v ^
skem vrhu 14. Na lei
zgradbi je zgorelo cele
ostrešje in nekaj bruna
sten. Zgorelo pa le tudi
kaj desk in ooljskega ot
ja ter tri tone sena. Nas
je škoda, ki jo ocenju
na približno 8000 din.
Vzrok požara še razif
jejo.
otnK
— ČETRTEK. 5. avgiL^ta 1971
STRAN S
ulturna dediščina in bodoče
ulturne naloge v ptujski občini
Ifo smo v ptujski občini
Jnovili 7. aprila t. 1. TKS
rtgjrvieljno kulturno skup-
j) na temelju zakona o
^turnih skupnostili in za-
ga o sredstvih za financi-
iDi€ kult. skupnosti in kul-
tnih dejavnosti, ki jih je
jrejela republiška skupščina
[iS decembra 1970 — je ta
fcvzela naloge, ki jih je o-
favljal doslej svet za pro-
j-eto in kulturo ptujske ob-
Igslce skupščine.
Zanima nas vprašanje, ali
(svet za kulturo in prosve-
0	še potreben, ko bo njego-
fl vlogo prevzela TKS? Ker
j^ina dodeljuje največji
lelež denarnih virov za kul-
„ro in prosveto TKS ;n ker
|aje republika sredstva TKS
1	družbenim dogovorom
ped Izvršnim svetom, skup-
fino občine in TKS — je
t utemeljen obstoj sveta,
3 pa bi svoje naloge omejil
;ot posvetovalni organ TKS
n bi v taki obliki spremljal
ailturno problematiko in
^ilturno prosvetni razvoj v
ibčini. Zato je morda po-
rebno omejiti število članov
iveta in konkretizirati nje-
|ove posvetovalne naloge.
Zakon o financiranju kul-
ure zagotavlja kulturi stal-
e denarne vire. Ptujski iz-
latkl za kulturo v letu 1971
»do za območje občine zna-
iali skupaj z udeležbo naj-
izdatnejšega prispevka od
johodka ptujske občine
162.000 dinarjev, kar je za
1,030.000 din več kakor lani.
Ne bomo se spuščali v raz-
pravljanje o objektivnem
znesku zvišanja sredstev za
kulturo spričo porasta cen,
ki zadeva tudi kulturno de-
javnost. Za objektivno pre-
' sojo bi morali navesti še ne-
katere vire, ki jih je dobila
' ptujska kulturna dejavnost
■ ja nekatera namenska dela
. že lani od republiškega skla-
f ila za pospeševanje kultur-
dejavnosti, kar pri prej
"navedenih številkah nismo u-
fpoštevali.
Dejstvo pa je, da nam no-
oblika podružbljanja in
■Samoupravljanja kulturnih
javnosti z ustanovitvijo
željne kulturne skupnosti
^Pira načrtnejše kulturno
<^eloyanje s stalnimi denar-
ijjnimi viri, ki jh poleg ob-
^Cir ■ ega dohodka zagotavlja
(j'"epubliški prometni davek v
0,59/0 m celoten re-
jPubliški prispevek od avtor-
'^Kih pravic.
.TKS Ptuj šteje 35 članov,
je mnogo širša udeležba
očanov predvsem iz vrst
Kulturnih zavodov in orga-
JJ^zacij, kakor je bila doslej
občinskem svetu za pro-
in kulturo, ki je štel
JJ- članov. Tako je TKS z
^^otovljenimi višjimi in
J^mejšimi viri dohodkov in
j^^Jo udeležbo občanov nov
na poti socializacije
kulture in kulturnega raz-
voja, ki naj dvigne kultur-
ni nivo občana. Od TSK pri-
čakujemo, da bo znala vgra-
diti kulturo v splošno shemo
samoupravne družbe, da bo
znala prispevati k novemu
modelu slovenske kulture,
ki bo dvignil kvaliteto kul-
turnega udejstvovanja, ki
bo široko vključil delavski
razred v kulturno življenje.
Samo z oblikovanjem no-
vih odnosov v kulturi bo
mogoče premagati tradicio-
nalno razdvojenost kulture
na elitno in množično.
Po mnenju kulturnih so-
ciologov je najodločnejša ob-
lika samokultiviranega du-
ha, aktivno ukvarjanje s
kulturnim ustvarjanjem, kar
pomeni višjo kulturo življe-
nja in višio zavest tudi ob
pasivnem sprejemanju kul-
turnih vrednot. Zato je po-
trebno širiti amatersko in
profesionalno kulturno de-
javnost in razširjati ter po-
glabljati pasivno sprejema-
nje visokih kulturnih vred-
not.
Kulturne prireditve niso
bile doslej racionalno izko-
riščene. Gledališke predstave
bi morale doživeti več re-
priz, kakor doslej, razstave
bi si moralo ogledati več 0-
biskovalcev.
Po anketi je lani izšla raz-
iskava Gregorja Kocjana z
naslovom Delavci in kultu-
ra, ki pove, da 72 */o anketi-
ranih delavcev v Sloveniji
ne obiskuje gledaliških pred-
stav, le 10 "/o anketiranih be-
re redno časopise, 39 % an-
ketiranih industrijskih de-
lavcev ni prebralo v letu
pred anketo niti ene knjige.
Anketa pa nas opozarja na
moč radia in televizije, saj
le 2V0 industrijskih delavcev
ne posluša radia in HVo ne
gleda televizije, kar nalaga
tem zvrstem kulturnega in
prosvetnega delovanja več
odgovornosti pri programira-
nju svoje dejavnosti. Zani-
miv bi bil izid podobne an-
kete v naši občini, ki bi se
verjetno bistveno ne razli-
koval od navedene. Lahko
pa bi jo izvedel občinski sin-
dikalni svet in jo prikrojil
tudi našim lokalnim kultur-
nim dejavnikom.
Da bi kultura aktivno in
pasivno osvajala delovnega
človeka, da bo postala mno-
žična, bo potrebno veliko na-
porov ne le TKS, ampak iz-
datna Domoč sindikatov in
delovnih organizacij.
Naj omenimo glavne de-
javnike kulture in prosvete
v naši občini in njihov po-
men! Muzej ustanovljen že
leta 1893 z arheološkim od-
delkonn, je po osvoboditvi
veliko pridobil, ko mu je
družba dodelila še grad z
njegovo bogato ooremo. Od
leta 1951, ko je bil javnosti
odprt, se je zelo razvil z
novimi oddelki, galerijo slik,
oddelkom ljudske revolucije,
etnografskim oddelkom,
stilno ureditvijo grajske sta-
novanjske zbirke, arheolo- '
škim oddelkom drobnih
predmetov, sistematsko ure-
jeno razstavo fevdalnega 0-
rožja v viteški dvorani in
razstavnim paviljonom Du-
šana Kvedra. Prirejal je ve-
liko razstav in je raziskoval-
no deloval na svojem pokra-
jinskem območju ptujske in
ormoške občine. Sedaj ima
pred seboj še bogate nove
načrte, ki naj bi z njihovo
realizacijo veliko pripomogli
h kulturnemu dvigu našega
mesta in turizma v njem.
Studijska in ljudska knjiž-
nica opravljata dragoceno
poslanstvo s knjižnim fon-
dom, ki ga je potrebno o-
bogatiti_ ter z razstavami in
literarnimi večeri ter pre-
davanji z literarnega pod-
ročja. Zgodovinski arhiv o-
pravlja pomembna dela pri
razkrivanju zgodovinske pre-
teklosti Ptuja in shrambi
arhivskega zgodovinskega
gradiva. Radio Ptuj in ča-
sopis Tednik sta posvetila že
hvale vredno delo kultur-
nim in prosvetnem nalogam,
kar bosta še razvijala in
vsebinsko bogatila. Zveza
kulturnoprosvetnih društev
bo s svojimi društvi še na-
prej razvijala za kulturo
človeka dragoceno amater-
sko dejavnost. Potrebna je
še pomoč posameznikom in
skupinam, ki se aktivno ba-
vijo s kulturo. Leta 1969 je
bila ustanovljena ptujska
slikarska kolonija, ki občin-
stvu likovno predstavlja sli-
kovito pokrajino naše obči-
ne.
Naj novi perspektivni plan
kulturnega razvoja naše ob-
čine in nova TKS Ptuj ter
vsi občani stremimo h kul-
turni rasti, da bo sleherni
občan deležen kulturnih do-
brin in tako zaživel vred-
nejše življenje, ki bo poglab-
ljalo njegov odnos do so-
človeka in družbe. Pot, da
iztrgamo delavca iz golega
materializma življenja, v ka-
terega ga peha boj za zaslu-
žek in življenjska tradicija,
bo še trda, a socializem mo-
ra po svoji ideji stremeti za
humanizacijo slehernega
človeka, v katero vodijo ne-
prestani stiki 3 kulturnimi
vrednotami.
Zato pa je potrebna tudi
zagotovitev tako ekonomske
eksistence vseh občanov, ki
jim bo omogočila kulturno
zaživeti.
Širši smotri kulture segajo
izven okvirov kulturnih de-
javnikov v ožjem smislu
besede, segajo v zdrave živ-
ljenjske navade, se zrcalijo
v etiki in morali ter este-
tiki človeka in družbe. Za-
to so kulturne perspektive
socialističnega razvoja šir-
ših dimenzij, saj zajemajo
zatiranje družbi škodljivih
človeških razvad, kakor so
alkoholizem, surovost, neod-
govornost do dela, nepošte-
nost. Kulturnost družbe se
izraža tudi v urejenosti na-
selij, javnih lokalov in sta-
novanj in se izraža v vseh
človekovih vrlinah Tako Ši-
roko pojmovano kulturno
rast mora zasledovati raz-
voj socialistične družbe.
v. r.
Pred tretjim festivalom
Narodno zabavne
glasbe Slovenije
Letos bo Ptuj že tretjič
gostitelj narodnozabavnih
ansamblov iz vse Slovenije
in tudi iz zamejstva. Tako
kot oba prejšnja festivala
bo tudi tretji na dvorišču
minoritskega samostana v
Ptuju v dneh 27., 28. in 29.
avgusta v organizaciji ko-
lektiva _ Radia Ptuj in pod
pokroviteljstvom kreditne
banke Ptuj.
Na razpis za III. festival
narodnozabavne glasbe Slo-
venije Ptuj-71 sa je prijavi-
lo 50 ansamblov, med nji-
mi precej takih, ki so jav-
nosti še neznani. Prav za-
radi tega je organizator —
Radio Ptuj izvedel selekci-
jo z avdicijami. Eden od
glavnih namenov ptujskega
festivala narodno-zabavne
glasbe je tudi ta, da prispe-
va svoj delež h kvaliteti te
glasbene zvrsti. Na osnovi
tega je bilo izločenih 17 an-
samblov, za katere je ko-
misija menila, da po svoji
kvaliteti še niso dorasli za-
htevam festivala.
Tako bo na letošnjem,
tretjem festivalu, sodelovalo
33 ansamblov narodnoza-
bavne glasbe. Program se
bistveno ne bo razlikoval
od lanskega. Ansambli bo-
do razdeljeni v dve po kva-
liteti približno enaki skupi-
ni, ki bosta nastopili prvi
in drugi večer festivala.
Tudi zahteve so enake, vsak
ansambel lahko nastopi z
dvema izvirnima melodija-
ma, od katerih mora biti
vsaj ena vokalna.
Nastope vseh ansamblov
bo spremljala posebna stro-
kovna komisija, ki bo iz-
brala okrog 12 najboljših
za tretji — hnalni večer fe-
stivala. Izbrani ansambli se
bodo z nastopom v finalu
potegovali tudi za razp sane
nagrade, ki jih bo skupno
8 v znesku od 1000 do 2500
dinarjev. O prvi nagradi bo
odločalo občinstvo, o vseh
drugih nagradah pa dve
strokovni komisiji, ki bosta
ocenjevali ločeno melod je,
glasbeno in vokalno izvedbo
in posebej besedilo.
Novost letošnjega festiva-
la bo v tem. da bodo plošče
s kvalitetnejšimi melodija-
mi že v prodaji ob samem
festivalu, prav tako tudi
glasbene kasete. Organiza-
tor — Radio Ptuj pripravlja
tudi zanimivo brošuro »Fe-
stival narodnozabavne glas-
be Slovenije — Ptuj-71«, ki
bo zainteresiranim na vo-
ljo v vseh kioskih po Slo-
veniji, obiskovalci tretjega
festivala pa jo bodo prejeli
brez;plačno — skupaj z
vstoonico.
F. Fideršek
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgustg,
Za dria¥ri0^pr¥eiist¥0
Sestavni del programa
praznovanja praznika obči-
ne Plui bo odslej vsako le-
to tudi državno prvenstvo
v cartingu. To pravico in
čast si je Avto-moto dru-
štvo Ptuj pridobilo s svo-
jim 25-letnim uspešnim de-
lom in z vzorno organizaci-
jo državnega prYenstva v
cartingu, ki ie bilo lansko
leto prvič v Ptuju.
Državno prvenstvo v car-
tingu bo začelo v nedeljo,
8. avgusta, ob 14. uri na av-
tobusni postaji v Ptuju. Za-
radi tega bo avtobusna po-
staja za potniški promet ta
dan zaprta. Organizatorji
račun-ajo, da se bo prven-
stva udeležilo 55 do 60 tek-
movalcev, ki bodo razvršče-
ni v tri skupine:
—	juniorji, med njimi ne
bo nobenega tekmovalca iz
Ptuja;
—	motorji do 100 ccm,
med njimi bodo trije tekmo-
valci iz Ptuja, vendar gle-
de na njihove dosedanje do-
sežke ni realnih možnosti,
da bi se kateri uvrstil na
vidnejše mesto;
—	.motorji do 125 ccm,
med njimi sta dva tekmo-
valca iz Ptuja Rene Glavnik
in Franc Krajnc, ki sta tu-
di glavni up Ptujčanov in
imata realne možnosti za
osvojitev prvega ali druge-
ga mesta. Po dosedanjih
tekmovanjih v tej kategori-
ji sta trenutno na drugem
in tretjem mestu v državi
in ju od vodečega loči le
nekaj točk.
Tudi ekipno ima AMD
Ptuj realne možnosti, da
osvoji drugo mesto v drža-
vi. Po dosedanjih tekmova-
njih so na tretjem mestu —
za AMD Moste in Vrhnika.
Za ekipno uvrstitev se po
pravilih tekmovanja šteje-
jo dosežki treh najboljših
tekmovalcev, vendar smeta
biti največ dva iz ene kate-
gorije. Za Glavnika in
Krajnca so Ptujčani prepri-
čani, da svojih navijačeY ne
bosta razočarala, ekipna
uvrstitev AMD Ptuja bo to-
rej odvisna predvsem od
uspeha naših tekmovalcev v
kategoriji do 100 ccm, če se
bo kateri od ptujskih tek-
movalcev uvrstil med prvih
deset, so realne možnosti,
da ekipno osvojimo drugo
mesto.
Za organizacijo državnega
prvenstva v cartingu so po-
kazale tudi polno razume-
vanje ptujske gospodarske
organizacije, zlasti tovarna
avtoopreme, ki bo tudi le-
tos pokrovitelj prvenstva.
Z denarnimi prispevki pa so
to mlado športno panogo v
Ptuju podprla tudi druga-
podjetja, tako da bodo or-
ganizatorji lahko v celoti
uresničili svoj načrt.
Glede na to, da je prire-
ditev državnega prvenstva
v cartingu sestavni del pro-
grama praznovanja občin-
skega praznika, bo temu
prilagojen tudi svečani za-
četek prvenstva. Po otvori-
tvenem govoru bodo priko-
rakali pred slavnostno tri-
buno vsi tekmovalci v uni-
formah — na čelu z godbo
DPD Svoboda Ptuj. Za od-
igranjem državne himne bo
vodstvo prvenstva predsta-
vilo vse glavne tekmovalce
— ase v cartingu. Za tem
pa bo iz letala Aerokluba
Ptuj izskočil v sredino tek-
movalnega prostora padalec
s startno palico in jo slo-
vesno izročil starterju, ki
bo ootem začel prvo dirko
za državno prvenstvo.
Tudi za varnost gledalcev
je docela poskrbljeno. Pri
tem je organizatorjem pr-
venstva priskočila na po-
moč postaja milice Ptuj, vsa
kritična mesta na zavojih pa
bodo zavarovana z gumami.
Organizatorji računajo, da
se bo prvenstva udeležilo
najmanj 4 tisoč gledalcev.
Vstopnice bodo po 5 din, za
vojake, dijake in otroke pa
po 3 din. Posebnost ptujske
tekmovalne proge je tudi v
tem, da lahko gledalec
spremlja vsakega tekmoval-
ca na celotni progi, kar je
za vsakega tekmovalca še
toliko zanimivejše in pri-
vlačnejše. Tekmovanje bo
ob vsakem vremenu.
F. Fideršek
Jaka je postrešček. Ko je
nekoč prinesel velik zavitek
k neki stranki na dom, ga
je vprašala gospodinja:
»Ali bi raje skodelico ka-
ve ali kozarček žganja?«
»Najraje skodelico žga-
nja.«
**
Vodič je vodil turiste po
nekem starem gradu.
»Vidite, v tistem temnem
kotu tam so zažgali zadnjo
čarovnico.«
Pa pogleda eden med pri-
sotnimi turisti skrivaj svo-
jo boljšo polovico in zamr-
mra: »To si ti misliš...«
PROF. MiROSlAV eORŠE -
60-LETHPiC
V nedeljo, 1. avgusta, je
upokojeni profesor ža slo-
vti^ski in francoski jezik
Miroslav Gorše iz Trubar-
jeve ulice v Ptuju prazno-
val svoj osemdeseti rojstni
dan;
Rojen je bil v vasi Keb-
lerji pri Kočevju. Oče je bil
krošnjar in je prodajal su-
ho robo. Po maturi je mo-
ral iti k vojakom. V prvi
svetovni vojni je bil zajet
v Galiciji. V triletnem ujet-
ništvu v Rusiji je spoznaval
ruski jezik in življenje tega
velikega slovanskega naro-
da in se navdušil za rušči-
no.
Leta 1918 se je vpisal na
filozofsko fakulteto v Za-
grebu in čez pet let diplo-
miral v Ljubljani. Medtem
so namreč ustanovili filo-
zofsko fakulteto tudi tam.
Prvo službeno mesto je
dobil v Ptuju na gimnaziji.
1930. leta je odšel v Ljub-
ljano in tri leta poučeval na
ljubljanski realki. Potem se
je vrnil domov na
sko in tam ostal vse 4
ta 1945. Tukaj je bilo,
težko delati, saj je tti,
poučevati ponemčene 1
vence, ki so včasih
nastopali proti slovenj
mu jeziku v šolah. Te t( .
ve so bile še večje med 11
kupacijo, še posebej j'
ker se je izredno hitro | S
njavala »oblast«: Nei J
Italijani, četniki itd. Soi, J
porušili, knjižnica je f
uničena. Prenehali so
učevati ter se preselil;'
neko hišo. Neutrudni pj; J
sor pp ni odnehal. Na s'
kah je pozimi vozil kn,
dijakom ter jih tako j
pravljal na izpite. V zaj
ku leta 1944 je postal t
natelj tamkajšnje gimna;
Vojna je bila končana
profesor Gorše je skupa
svojo družino povezal c;
co — po številnih bomb
diranjih so ostali sko
brez imetja — ter se vi
v Ptuj, kjer je bil 1962
di upokojen.
Danes osemdesetlei
prof. Miroslav Gorše,
preživel za katedrom po!
40 let. Zanimal se je za
šo nacionalno "zgodovino
pri Slovenski Matici i;
disertacijo o dr. Valent
Zamiku, ki pa je zaradi T
ne ni mogel tudi zagovai
ti. V življenju je ustanc
mnogo knjižnic in še da:
dela za ohranitev sloveni
besede. Sedaj v pokoju
ukvarja s preučevanj
priimkov in njihovega vi
va na nacionalni jezik,
prostem -času pa odide
planine ali pa goji rož«
svojem vrtu. Kljub sii
lasem je še čil in zdrav,
njegovemu visokemu ji
le ju mu tudi mi iskreno
stitamo. ■	i
Ponianjkai^je miličnikov
Obseg opravil se je na
področju javne varnosti
občutno povečal, ugotavlja-
jo na postaji milice v Or-
možu, nasprotno temu pa se
je zmanjšalo število milič-
nikov. Lansko leto so bili
upokojeni 3 delavci te po-
staje, na novo sprejet pa ni
bil nobeden. Ob že tako
pičli in nepopolni kadrov-
ski zasedbi se sprašujejo,
ali bodo v bodoče zmogli
naloge s področja javne
varnosti. Prizadevajo si do-
biti nov kader, vendar ugo-
tavljajo, da med občani,
zlasti še med mladino, ni
zanimanja za poklic milič-
nika.
Kje so razlogi za takšno
mnenje in stanje najbrž ni
težko ugotoviti. Znano je,
da osebni dohodki delavcev
milice niso ravno spodbud-
ni, pa tudi na splošno je
čutiti odpor do dela v služ-
bi. Tako ugotavljajo na po-
staji milice v Ormožu. Mo-
goče bi jim s pomočjo j
pisa uspelo dobiti kakš
ga miličnika iz drugih 1
jev, pa mu zaradi pomi
kanja stanovanj tega
morejo nuditi in tako so
žave še večje.
Na PM Ormož so v v
ni starejši miličniki, ki
do čez nekaj let upokoj
Upajo, da se bo v najk
šem možnem času n
primerna rešitev glede
novanj in kadrovanja,
nasprotnem primeru I2
nastanejo težki problem:

^ — ČETRTEK, 5. avgusta 1971
STRAN .5
ikcijski program občinskega sveta
vsze sindikatov Pluj za uresničevanje
esolucij !1. kongresa samoopraMlJavcev
ugoslavije
ladaljpvanje)
pogoji dei-a,
eiovna sposobnost.
OBAVSTVENO varstv<>
J VARSTVO DEI.AVCEV
delu
Zagotoviti je treba boljšo
(jj-avstveno zaščito delavcev
. delovnih organizacijah, ki
ajema varnost in zaščito pri
Iglu, zdravljenje bolnih.
Nravstveno stanje, preven-
tivne zdravstvene akcije,
jhnično opremljenost in
Irugo.
Zavzemati se za takšno po-
jtiko. ki bo ohranjala delav-
ca čim dalje zdravega na de-
lovnem mestu, preprečevala
[njegovo invalidnost in pre-
Uodnjo upokojitev. Preučiti
^žnost za boljšo preventiv-
no zdravstveno varstvo de-
lavcev in zahtevati uvajanje
preventivnih varstvenih u-
kreoov pri delu.
Zavzemati se za to. da bo
siclenjen družbeni dogovor
v občini Ptuj čimprej uresni-
fiti rešitev problema kirur-
gičnega oddelka Splošne bol-
nišnice »dr. Jože Potrč« v
Ptuju in Zdravstvenega do-
m v Ptuju.
Za boljšo preventivno
Zdravstveno varstvo delav-
cev v občini Ptuj je potreb-
na ureditev Zdravstvenega
doma v Ptuju, ki pri tej u-
reditvi naj tudi upošteva di-
spanzer za medicino dela in
druge specialistične ambu-
lante. Pri tem dosledno
r/trajati, da se odlok skup-
l:ine občine Ptuj, št. 402-
"70-3 z dne 23. aprila 1970,
dosledno izvaja. Te naloge
terjajo od vseh članov sindi-
katov ptujske občine, da to
moralno in materialno pod-
prejo.
Vztrajati na tem, da de-
lovne organizacije onaogočijo
svojim delavcem, ki delajo
na najtežjih delovnih me-
stih, brezplačno preventivno
zdravljenje.
Dosledno vztrajati na 42-
urnem deloveiem tednu, na
uvedbi tople malice, na ure-
ditvi prostorov za počitek in
rekreacijo ter ureditvi de-
lo^Tiega okolja.
Vztrajati na postopnem
odpravljanju vzrokov, ki
pogojujejo potrebo po poč-
nem delu žensk Vztrajati pri
najmanj 25-odst. višjem o-
sebnem dohodku za nočno
delo žensk.
Težiti k odpravljanju vzro-
kov, ki pogojujejo delo nad
polnim delovnim časom, zla-
sti:
—	z večjo odgovornostjo
delavcv, ki odrejajo takšno
delo;
—	terjati večjo organizira-
nost dela v rednem delov-
nem času;
—	vztrajati pri najmanj
50-odstotnem povečanem o-
sebnem dohodku v podaljša-
nem delovnem času.
Zagotoviti možnosti rekre-
acije delavcev in njihovih
družin v času letnega dopu-
sta. Vztrajati na izplačilu
nadomestila za letni dopust
v enaki višii-.i — od 300 do
600 dinarjev na zaposlene-
ga.
Zavzemati se, da bolezni-
ne. ki jih izplačujejo delov-
ne organizacije, ne morejo
biti nižje kot 70 odst. od zad-
njega trimesečnega poprečja
osebnega dohodka prizadete-
ga delavca.
ZA IZVRŠITEV N.\I.OGE
SO ODGOVORNI:
—	predsednik in podpred-
sednik komisije občinskega
sveta Zveze sindikatov Ptuj
za zdravstveno varstvo in
varstvo delavcev pri delu —
Jože Segula in dr. Ante Mi-
leta;
—	komisija za zdravstveno
varstvo in varstvo delavcev
nri delu ter komisija za re-
kreacijo in šport pri obč n-
skem svetu ZSS Ptuj:
—	občinski in medobčinski
odbori strokovnih sindika-
tov Ptuj;
—	izvršni odbori osnovnih
sindikalnih organizacij.
11. IZOBR.4ŽEVAN,IE
ZA FUNKCIJO DELA
IN SAMOUPRAVLJ.ANJA
Zavzemati se, da bo izo-
braževanje za funkcijo dela
in samoupravljanja sestav-
ni del enostavne in razširje-
ne reprodukcije. Podpirati
predloge, da ipbraževanje
postane sestavni del razvo-
ja poslovne politike delov-
nih organizacij, občine in šir-
ših družbenih skuonosti.
Vztrajati, da vsak dolgoroč-
ni načrt vključuje tud na-
črt potrebnih kadrov in izo-
braževalne dejavnosti.
Ugotoviti, da bo izobraže-
vanje za samoupravljanje
sestavni del sistema izobra-
ževčnja in vzgojr-. Pn^učiti
programe zobračevaln.h u-
stanov in vztrajati da se
družbenemu izobraiževanju
posveti večja skrb in terjati
uresničevanje sprejetega do-
govora o družbenem izobra-
ževanju.
Ugotoviti, kako poieka
izobraževanje zaposlenih, ki
nimajo končane osemletke.
Skupno z drugimi dejavniki
podvzeti ukrepe, da se šola-
nje teh delavcev omogoči.
Podpirati orizadevanja za
večjo možnost izobraževanja
mladine v srednjih in poklic-
nih šolah na osnovi povezo-
vanja z mariborskim šol-
stvom in ustvarjanjem mož-
nosti za odpiranje dislocira-
nih oddelkov posameznih
šol v Ptuju.
ZA IZVRŠITEV NALOGE
SO ODGOVORNI:
—	predsednik komisije za
kulturo in tisk ter izobraže-
vanje pri občinskem svetu
Zveze sindikatov Ptuj —
Stanko Lepej;
—	predsedinik konference
osnovnih organizacij sindi-
kata nrosvetnik delavcev ob-
čne Ptuj — Gvido CEPIN
in člani predsedstva konfe-
rence;
—	predsednik komisije za
aktualna vprašanja mladih
samouoravljavcev pri ob-
občinskem svetu Zveze sin-
dikatov Ptuj — Zvonko MA-
STEN in člani komisije;
—	občinsk odbor sindi-
kata delavcev družbenih de-
javnosti občine Ptuj.
12 OBVEŠČANJE
V SAMOUPRAVLJANJU
Na osnovi analize statutov
delovnih oreanizacij je tre-
ba izdelati dopolnilne pred-
loge o oblikah obveščanja v
delovnih kolektivih in pr<'d-
loifu za odpravo usrotov?.ie-
nih nnmanikl.jivosti
13, OBVESCAN.TE V SINDI-
KATIH
Razvijati obliko obvešča-
nja med član; izvršnih od-
borov osnovnih sindikalnih
organizacij in člani sindika-
ta ter obliko obveščanja
med osnovnimi organizaci-
jami sindikatov in občinski-
mi, medobčinskimi odbori
stroko\Tiih sindikatov in
občinskim svetom Zveze
sindikatov Ptuj.
Preučit'., kako sindikalno
članstvo ocenjuje sindikalni
'^t Delavsko enotnost in u-
Sotoviti. Kakšno Delavsko
enotnost si želijo člani sin-
iikata v osnovnih sind kal-
nih organizacijah in v orga-
ni!^ sindikatov
Preučiti, kako osnovne or-
Tanizaciie sind kata ocenju-
'..jo »Glasilo Dtujskib sin-
dikatov« kot sredstvo obve-
5čania občinskih sindikalnih
organov Zavzeti se, da bo-
do v »Glasilu Dtuiskih s n-
dikatov« nnšle svojp mesto
tudi osnovne org^inizaciie
sindikatov.
7.9. izvršitev n3>os:e so od-
<?ovorni-
—	nredsednik komisije ob-
čin.slcega jveta Z'=;S Ptui /a
kulturo t S'k in izobn^^žpva-
nje "=:tqnko Lei;>ej in člani
komisije;
k.-jnisija občinskega
sve!.a ZSS Ptuj za samo-
upravljanje;
—	urednišk; ocibor »Gla-
sila ptujskih sindikatov«;
—	Kvršni odbori nnov-
n li organizacij s.ndikaKiv.
14. UAZVIJANJf^ r7,U^TI-
TE!STV A, P ACIO N ALI-
ZATORSTVA IN TEHNIČ-
NIH IZBOLJŠAV
V zadn.im času. predvsem
od lan.skega leta, so se v
sindikatu delavcev indu-
strije in rudarstva Ptuj uri-
čeli načrtno zavzemati za
napredek tehnične kulture
med aktivnimi proizvajalci
in za pravilno vrednotenje
izumov, racio^nalizacij in
tehničnih izboljšav. V sin-
dikatih se zavedamo. da
nam napredek na tem oo-
dročju lahko pomaga nri
hitrejšem razvoju pfujske-
ga gospodarstva m ooveča-
nju celotnega dohodka,
Cilj predvidevanj sindi-
katov mora biti integracija
naprednih misli za razvoj
gospodarstva. Razbiti je oo-
trebno staro miselnost v de-
lovnih orgainizacMah, kj v
večini primerov ovirajo izu-
mitelje in raeicnali7.3lorie,
name.sto da bi jim bile hva-
ležne in jih v nj hovih ori-
zadevanjih spodbujale in
Dodorle.
Zaostajanje na oodročju
tehnike pri nas zahteva od
vseh dejavnikov, tako v de-
lovnih organizacijah kot v
družbenopolitičnih skupno-
stih. da odločno podpremo
vse akcije, ki bodio sledile
sklepom zadnjega zveznega
posvetovanja v Mariboru.
Izdelati vzorčni pravilnik
o izumiteljstvu, racionaliza-
torstvu, tehničnih izboljša-
vah in koristnih predlogih
ter ga posredovati ko't vzo-
rec vsem delovnim organi-
zacijam na območju otujske
občine
Prek osnovnih sindikalnih
?rganizacij volnvati na sa-
moupravne organe v delov-
nih organizacijah, da do
konca leta 1971 pripravijo
lastne oravilnike o izumih,
racionalizatorstvu, tehnič-
nih izboljšavah in koristnih
predlogih.
Slediti razvoju navedene
dejavnosti in z občasnimi
a.nalizami ugotavljati na-
nredek v delovnih organiza-
cijah
Organizirati občasna po-
sve' vanja s predstavniki
delovn h organizacij in v
skupnih dogovorih isikati
DOti za nadarnjr razvoj in
uveljavitev tehničnih iz-
sledkov.
Za izvršitev naloge so od-
govorni:
—	predsednik komisije
obči.nskega sveta ZSS Ptuj
za tehnično kulturo, ustvar-
jalnost v tehniki proizvod-
nji in organizacija dela inž.
Stanko Debeljak in Člani
komisije;
—	občinski in medobčin-
ski odbori strokovnih sindi-
katov:
—	izvršni odbori osnov-
nih organ zacij sindikatov.
(Konec prihodnjič)
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgustg,
Ne prezrimo njihovega truda
Številnim prireditvam ob
8. avgustu, ptujskem občin-
skem prazniku, se pridružu-
je tudi gasilsko društvo
Hajdiaa, ki bo ta dan pre-
dalo svojemu namenu novo
motorno brizgalno. Ker je
to za vaško društvo, katere-
ga obstoj je odvisen pred-
vsem od prisp^kov vašča-
nov n lastne iznajdljivosti,
velik dogodek, bo društvo
svečano izročitev in preiz-
kus brizgalne združilo z ve-
liko vrtno veselico.
Čeprav so izredno uspeš-
ni na vseh občinskih in re-
publiških tekmovanjih in se
klicu »Na pomoč« odzovejo
vedno med prvimi, so haj-
dinski gasilci zelo skromni
in se ne ponašajo s svojimi
uspehi. O njihovih udelež-
bah na tekmovanjih nam
največ pove bogata zbirka
diplom in pokalov, ki krasi
stene njihovega gasilskega
doma.
Kaj več o delu in proble-
mih društva mi je povedal
njegov dolgoletni prizadev-
ni član in sedanji predsed-
nik tov. Mirko Sagadin:
»Leta 1912 so vaščani Haj-
dine ustanovili prostovolj-
no gasilsko društvo, ki je
začelo z rednim delom leta
1913, ko smo dobili prvo
ročno brizgalno. Prvi pred-
sednik ie bil bivši hajdinski
trgovec Franc Skoliber, ki
je preminil v letošnjem le-
tu, ko poteka 59. leto delo-
vanja društva. Za svoje te-
danje potrebe so zgradili
gasilski dom na Sp. Hajdi-
ni. V času L svetovne voj-
ne je društvo prekin lo z
aktivnim delom, po vojni
leta 1921 pa ie delo s.pet za-
živelo in 1928. leta je dru-
štvo že dobilo svoj prapor.
Prvo prenosno motorno bri-
igalno je društvo nabavilo
1933. leta in ta je služila
vse do letos, ko jo bomo
zamenjali z novo.
Ker se je število članov
Dostopoma povečalo, je tu-
di stari gasilski dom postal
Dremajhen. Leta 1960 smo
začeli z gradnjo novega do-
ma, ki smo ga izročili na-
menu 1968. leta. To leto smo
tudi nabavili nov avto znam-
ke ford, ki je zamenjal do-
trajanega ševroleta. Vašča-
ni so priskočili na pomoč s
finančne in materialne pla-
ti, saj so za gradnjo doma
prispevali tudi precejšen
del gradbenega materiala,
pomagali so pa tudi z vož-
njami.
V dokaz, da smo denar in
druga sredstva res koristno
uporabili, stoji danes v Haj-
dini nov gasilski dom, ki je
center vsega kulturnega in
političnega dogajanja.
Razen pri gradnji se je
društvo tudi aktivno udej-
stvovalo na tekmovanjih s
svojimi desetinami. Začeli
smo leta 1956 z žensko de-
setino, ki je v tedanjem
centru zasedla I. mesto, kar
nam je dalo spodbudo za
nadaljnje delo.
1962. leta so ženske dose-
gle v okrajnem merilu II.
mesto, 1965 pa so bili mla-
dinci republiški prvaki, žen-
ske pa II. v republiki. Pio-
nirji so leta 1969 dobili za
osvojeno II. mesto v repu-
bliškem merilu nagrado v
obliki male tomosove briz-
galne.
Letos so na občinskem
gasilskem tekmovanju v
Ptuju osvojili mladinci in
pionirji I. mesto. Poudari-
ta je treba, da so mladinci
že 4 leta zapored občinski
prvaki in da so osvojili že
en prehodni pokal,
If junija sta 2 moški e-
kipi sodelovali v Ptuju na
občinskem tekmovanju. Ena
izmed ekip je zasedla II.
mesto in s tem dobila po-
kal, druga ekipa pa je pri-
stala na 4. mestu. Na repu-
bliškem tekmovanju v Ma-
riboru so osvojili bronasto
odličje.
Pa tudi na meddržavnih
tekmovanjih nismo odpove-
dali, ampak smo 1969. leta
v Zaboku skupaj z ekipo iz
Stor delilii prvo mesto.«
Gasilsko društvo Hajdi-
na je torej, kot vidimo, v
letih, kar obstaja, doseglo
zelo veliko in čeprav se z
opremo ne more primerjati
z industrijskimi društvi, jim
uspešno konkurira jn redko
kdaj ostane brez nagrade.
Mnogo zaslug za uspešen
napredek društva imata
predsednik Mirko Sagadin
in poveljnik Stanko Sitar.
Oba sta dolgoletna člana in
obenem tudd sodnika za re-
DUbliška gasilska tekmova-
nja.
Teoretično znanje si čla-
ni bogatijo z raznimi pre-
davanji, tečaji in seminar-
ji, ki "jih prireja občinska
gasilska zveza Ptuj. praktič-
no pa vse to preizkušajo na
rednih vajah.
Problem, ki se pojavlja
vedno pogosteje, je pomanj-
kanje denarja, saj je dru-
štvo odvisno od dobre vo-
lje občanov, ki sicer zelo
radi prispevajo, saj vidijo,
da njihovi predstavniki ža-
njejo povsod lepe uspehe.
Nekaj sredstev pa si člani
oridobijo tudi sami s prire-
janjem veselic. Ena bo tu-
di v nedeljo, 8. avgusta.
Predsednika tov. Sagadi-
na smo na koncu še povpra-
šali. kako so se kaj pripra-
vili za to prireditev,
voril mi je: »Veseli bi bili,
če bi se naše slavnostne
predaje udeležilo čimveč
ljudi, saj je to dogodek, ki
ga v gasilskih kronikah bolj
redko beležimo. Za vse, ki
bodo po slavnosti še ostali
v naši družbi, bo lepo po-
skrbljeno. Za lačne želod-
ce bodo pripravljeni pri-
grizki, za goste, ki bi si že-
leli pogasiti žejna grla, bo
na voljo dobra kapljica, za
vse pa lepi in bogati do-
bitki na srečolovu in vesele
melodije v izvedbi Dravskih
fantov.«
Torej, ne pozabite, da vas
gasilci iz Hajdine vljudno
vabijo na svojo prireditev
8. avgusta s pričetkom ob
14. uri.
Silva Spolenak
Predsednik in poveljnik gasilskega društva Mirko Saga-
din in Stanko Sitar
Plastične folije
v vrtnarstvu
v kmetijstvu se vse več
uporabljajo plastične snovi
v obliki folij, tankih listov,
dIošč, embalaže itd. V vrt-
narstvu se največ uporab-
ljajo plastične snovi v obli-
ki cevi za namakanje in fo-
lij za pokrivanje zemlje in
rastlin.
Veliko se uporabljajo
plastične folije pri pridelo-
valcih jagod. Prej so po-
krivali zemljo s papirjem,
žagovino, slamo in šoto, v.se
to pa so sedaj zamenjale
plastične folije. Kjer je pri
jagodah zemlja pokrita s
plastičnimi folijami, lažje u-
ravnavamo čas obiranja, raz-
voj mikroorganiizmov je ve-
liko manjši, ker se plast, fo-
lije po dežju hitro posušijo.
Obiranje jagod je lahko ve-
liko hitrejše, ker se tukaj
ne more razvijati plevel,
svetlobe, zato se v plevelu
ne more ustvarjati listno ze-
Crne folije ne prepuščajo
lenilo in ne more rasti. Po-
krivanje zemlje s črnimi
folijami pospešuje tudi rast
in rastline obilneje rodijo.
Folija zadržuje toploto v
zemlji, tako da je pokrita
zemlja za 3 stopinje Celzija
večja, kot nepokrita zemlja.
Tudi izhlapevanje vlage iz
zemlje je veliko manjše pod
folijo, kot v nepokriti zem-
lji, zato v sušnih letih ni
treba toliko zalivati pokri-
te zemlje, prehrana rastlin
pa je tako stalna in zadost-
na. Ce ima zemlja zrnat
zlog pred pokrivanjem, ga
bo tudi pozneje ohranila
kljub močnim nalivom. Fo-
lije še vplivajo na večjo ni-
trifikacijo v zemlji, zmanj-
ša se izpiranje dušika in
mikrobiološki procesi v
zemlji so večji.
Preden bomo pokrili zem-
ljo s folijo, jo moramo do-
bro obdelati in pognojiti,
kot zahteva rastlina, ki jo
bomo tam sadili. Ce
sadili enoletne kulture, njli
rahljamo folije premera
mm, a pri večletnih do (,
milimetra debeline.
Za pokrivanje rastlin
vrtnarstvu pridejo y pošj^
plastične ponjave ali tun«
Te uporabljajo zlasti ,
pridelovanju zgodnjih vi
nin. Najenostavnejše tum
lahko naredimo tako, (
utegnemo leskove palice
obliki loka, ki so narazi
1 meter in čez napnemo {
lijo. .Višina tunelov je o
visna od rastline. Fol;
mora biti pritrjena tako,-
se lahko tuneli zračijo. P|
folijami so rastline zavan
vane pred mrazom in U
dobimo zgodnejše pridelk
Lepe uspehe pri takem p
krlvanju lahko dobimo i
solati, paradižniku, kum
rah, stročjem fižolu itd.
ML
utopljenca
našli
v nedeljo, 1. avgusta, «
7.30 so delavci postaje iB
lice Varaždin pri Križovlai
gradu na Hrvaškem naJ
naplavljeno truplo *21-letii
ga Marka Janžekoviča
Stojnc 77, ki je utonil
sredo, 28. julija pri kopan;
v reki Dravi. S tem dopc
njujemo sestavek v dana
nji številki »Valovi Dra'
zahtevali človeško življ
nje«, ki smo ga oddali v 1
skarno, preden smo bili 6
veščeni, da je utopljeni 1
najden.	-EK-
valovi drave
zahtevali
Človeško
v sredo, 28. jul.ja. ob 11.30
uri .je utonil v valovih Drave
21-letni Marko Janžekovič
iz Stojnc 77. Tega dne se je
Janžekovič kopal skupno s
svojo sestro in prijatelji v
Dravi. Iz do sedaj nepojas-
njenih vzrokov se ni več vr-
nil na obalo. V času, ko to
poročamo, utopljenega še
vedno niso našli. Zato pa
nrosimo stanovalce, ki sta-
nujejo ob reki Dravi, da ob
morebitni naplavitvi trupla
takoj obvestijo najbližjo po-
stajo milice ali njen oddelek,
©sebni opis: oblečen je v
modre kopalke in ima tem-
noplave lase. Drugih poseb-
nih znakov nima.
-FK-
pf^lK — ČETRTEK. 5. avgusta 1971
STRAN T
jggna kultura prispeva k zdravju, skladni rasti in telesni krepitvi
,(li ter je predpogoj za delovno sposobnost in večjo delovno storil-
oblikuje pa tudi pozitivne moralne vrednote človeka
iprejetje zakosia o telesni
[ulturi je nujnost
jelesn* *«itara se je v
fjteklostf razvijala na
^jski način in pod različ-
loii vplivi, saj je pogosto-
fgt služila predvsem kot
^stvo za združevanje Iju-
i zaradi doseganja različ-
jl, političnih ciljev. Ceda-
jj bolj pa telesna kultura
islaja za sodobnega člove-
I tudi nepogrešljivo pod-
aje zadovoljevanja biolo-
gih, psiholoških in socio-
jskih potreb in zatorej do-
^va novo in širšo funkcijo,
f težnji po oblikovanju svo-
bodne in ustvarjalne oseb-
losti ima telesna kultura
^memben delež, vendar le
|gka, ki bo resnično samo-
ipravna, svobodna in ust-
rarjalna, in ki bo resnično
bst vseh članov naše druž-
kne skupnosti ter dejansko
Uakomur dosegljiva.
Seveda pa v prihodnje ne
Bo mogoče uresničiti take
pge telesne kulture v na-
ii družbi brez korenitega,
ravestnega spreminjanja
odnosa do nje. Da odnos
družbe do telesne kulture
lo sedaj iz različnih razlo-
gov ni bil zadovoljiv, pre-
pričljivo ponazorujejo po-
datki iz raziskav Zavoda za
telesno kulturo v Beogradu,
podatki zvezne komisije za
telesno kulturo, analiz Za-
voda SR Slovenije za zdrav-
stveno varstvo in republi-
škega sekretariata za pro-
sveto in kulturo.
Pri testiranju učencev,
rtarih od 8 do 19 let, so u-
sotovili, da njihove telesne
•posebnosti zaostajajo za
Vrednostmi, ki so jih ugo-
tovili v drugih državah. V
Sloveniji ima 51,2 odstotka
Vencev telesne okvare! Tu-
^i naborna komisija seveda
naborne komisije seveda
"sotavljajo, da število ne-
sposobnih za služenje vo-
jaškega roka nepretrgoma
narašča. Okrog 20 odstot-
kov vojaških obveznikov ne
Izpolnjuje pogojev za slu-
^^^je vojaškega roka ...
Po podatkih popisa teles-
Jiovzgojnih objektov v leta
pride v Sloveniji 1,45
"vadr. metra koristne povr-
na prebivalca, kar po-
ceni izredno velik zaosta-
za sprejetimi sklepi, ki
^•"edvidevajo 3 kv. metre.
^Pet lahko ugotavljamo, da
gradimo v Sloveniji le en
®ojekt za telesno kulturo v
Jocitii. Upoštevati pa mo-
da je to poprečje in
ie velilio občin, ki ne
^^■"adi niti enega.
Lf^ta 1963 smo imeli v Slo-
^^iii 1299 telesno-kiiltur-
" organizacij s 139.958
člani, leta 1968 pa le še 955
organizacij s 115.517 ' aktiv-
nimi člani. Število organi-
zacij se je torej zmanjšalo
za 344, število aktivnih čla-
nov pa za 24.441.
Viri financiranja
odvisni od dobre volje
Telesna- vzgoja, šport in
športna rekreacija so dejav-
nosti, ki se izvajajo v te-
lesno- vzgojnih in športnih
organizacijah, delovnih or-
ganizacijah, krajevnih skup-
nostih, vzgojnoizobraževal-
nih zavodih, JLA in dru-
god. Med temi organizacija-
mi ni vedno prave poveza-
nosti niti v okviru občin
niti v republiki. Vsaka od
teh organizacij po svoje pla-
nira telesnokulturno dejav-
nost, zato ni enotnih pro-
gramov razvoja in sistema-
tičnosti. Različni nosilci, ki
se na tak ali drugačen^ na-
čin ukvarjajo z vprašanji
telesne kulture, so bolj ali
manj zaprti v svoj krog de-
lovanja in zato na področ-
ju telesne kulture ni dovolj
razvito samoupravno dogo-
varjanje in programiranje
razvoja. Zaradi te razdrob-
ljenosti se tudi sredstva, ki
so namenjena za telesno
kulturo, večkrat neracional-
no trošijo. Viri in uporaba
sredstev so največkrat od-
visni od naklonjenosti de-
lovnih organizacij ter po-
sameznikov do določenih
športnih panog oziroma de-
javnosti.
Odkod prihajajo
sredstva?
Telesna kulturna_ dejav-
nost je financirana iz neob-
veznih virov, ki so najbolj
pogosto naslednji: prora-
čunska sredstva občin in
republike, dohodki od šport-
nih prireditev, prispevki de-
lovnih organizacij v reklam-
ne namene, sredstva šport-
ne stave in lota ter sred-
stva, pridobljena z različ-
nimi nabiralnimi akcijami.
Vsa ta sredstva pa ne zado-
stujejo za normalno delo-
vanje. viri niso obvezni ni-
ti stalni, pač pa so odvisni
od prostega oreudarka in
naklonjenosti posameznih
organov. Nesistemsko finan-
ciranje je eden izmed te-
meljnih vzrokov zaostaja-
nja telesne kulture za osta-
limi področji družbenega
življenja. Ker proračunska
sredstva predstavljajo manj-
ši del skupnih sredstev, na-
menjenih za telesno kultu-
ro v občinah, je dejavnost
organizacij odvisna v veli-
ki meri od ostalih že našte-
tih nestalnih virov.
Iz katerih virov bi naj
financirali telesno
kulturo?
Seveda se takoj postavi
vprašanje, iz katerih virov
naj bo telesna kultura fi-
nancirana? Mnoge doseda-
nje oblike bi ostale, le da bi
bile uzakonjene. Predlogi in
mnenja se bodo najbolje
izoblikovali v javnih raz-
pravah, kot osnovo pa naj
omenimo nekatere možne
vire: del prispevkov iz o-
sebnega dohodka iz delov-
nega razmerja, del promet-
nega davka od prometa bla-
ga na drobno, del proračun-
skih sredstev družbenopo-
litičnih skupnosti, dohodki
športne stave in lota, do-
hodki od športnih priredi-
tev, del sre^tev iz skladov
skupne porabe delovnih or-
ganizacij, sredstva, ki jih
občani prostovoljno name-
nijo ter lastna ustvarjalna
sredstva telesnokulturnih
skiipnosti.
Omenjena sredstva naj
bodo zagotovljena le za
funkcionalno dejavnost, in-
vesticijska sredstva za grad-
njo objektov in njihovo
vzdrževanje pa naj družbe-
nopolitične skupnosti pred-
vidijo v svojih proračunih
med sredstvi za negospo-
darske investicije.
Položaj na področju te-
lesne kulture prav gotovo
ni rožnat. Dodati moramo
še, da bo morala naša re-
publika zagotoviti velika
sredstva za izvedbo dose-
danjih nalog in prevzetih
obveznosti od federacije, po
sprejemu ustavnih amand-
majev. Zakon o telesni kul-
turi mora biti pripravljen
temeljito in zmotno bi bilo,
če bi težo bremena prepu-
stili samo tistim, ki so ga že
doslej nosili	-<3
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgustg,
TudiTGA v težavah
V zadnjen času je bilo na
več strf.r.eh nnogoče slišati
razne komcr.tarie na račun
TGA Kidričevo, kako je
razprodan ves aluniinij in
kako dobro stoji podjetje.
Ker takšni korpentarji naj-
večkrat vnašajo nezaupanje
in paniko tudi rned člane
delovnega kolektiva, ie prav,
da se s tem problemom se-
znanijo tudi naši bralci, kaj-
ti le tako bodo lažje razu-
meli vse težave, v katerih
se nahaja to veliko podjet-
je. Res je, da se člani ko-
lektiva TGA K dričevo s
svojim vodstvenim kadrom
kar Se da trudijo, da bi
čim uspešneje rešili neka-
tere notranje proizvodne
probleme, ki danes niso nič
novega ne za TGA ne za
koga drugega, saj vidijo v
tem določeno ublažitev tre-
nutnega stenja. Ce se člerJ
delovne skupnosti Kidriče-
vo na vse načine trudijo, da
bi izboljšali porabo svojih
normativov, ki najbolj vpli-
vajo na lastno proizvodno
ceno, da bi se tako lahko
še pojavili, na svetovnem
trgu s svojim aluminijem,
jih pa 'e kako tarejo mno-
gi drugi problem.! in teža-
ve. Najbolj se vsi bojijo
zvišanja cene električne e-
nergije. ki bo zelo spreme-
nila že tako neugoden polo-
žaj. saj ie znano, da je prav
tovarna glinice in aluminija
eden izmed največjih porab-
nikov energije. Glede na
nekatere govorice o tem, da
je prodan ves aluminij, pa
je treba povedati le to, da
te vesti niso resnične, kar
lahko najbolj vidijo tisti,
ki v tovarni delajo ko se že
okrog vseh obratov kopiči-
jo veliki kupi aluminija
vseh formatov. Minule dni
so bili v delovnih enotah
zbori delovnih ljudi, na ka-
terih so člani vodstva pod-
jetja na čelu z vršilcem
dolžnosti direktorja TGA,
vodjem finančno računske-
ga sektorja, vodjem razvo-
ja in nekaterih drugih čla-
nom delovne skupnosti po-
jasnili trenuten položaj, v
katerem je tovarna ter od-
govarjali na njihova vpra-
šanja. Na teh zborih so lah-
ko člani kolektiva izvedeli
marsikaj, kar demantira ne-
katere izjave in komentar-
je o stanju tovarne glinice
in aluminija v Kidričevem.
Kdo bi bil bolj vesel, kot
člani delovne skupnosti
TGA, če bi bile govorice re-
snica. Nisem pooblaščen go-
voriti o tem,, kaj oziroma
kakšne nevšečnosti danes
povz;roča nelikvidnost, o ka-
teri je toliko govora, da
naši bralci to stanje že do-
dobra poznajo, vendar bi
rad povedal, da doslej to-
varna v Kidričevem tega
problema še ni poznala, je
pa vprašanje, kako bo v
naprej, če se bo takšno sta-
nje nadaljevalo. Člani ko-
lektiva vedo, v kakšnem
položaju se nahaja njihovo
podjetje, ki si na vse na-
čine prizadeva čimbolj u-
blažiti nastalo stanje, kakr-
šnega mnoge delovne orga-
nizacije čutijo in občutijo
že precej časa.
Vsekakor so trenutne te-
žave boleče, toda člani de-
lovnega kolektiva so v svo-
jem dolgoletnem obstoju
prebrodili že mnoge.
OTROK
SE JE ZADUŠIL
v zvezi s sestavkom, ki je
bil objavljen v prejšnji šte-
vilki Tednika pod gornjim
naslovom, dopolnjujemo, da
na otroka niso pazili njego-
vi starši, temveč stari star-
ši, ki so se odpravili na de-
lo in pustili otroka brez
nadzorstva, vendar le za
krajši čas, ki pa je bil zanj,
žal, usoden.	-FK-
DAROVALCI KRVI
DAROVALCI IZ TGA KI-
DRIČEVO
Anton Veronek, Zg. Haj-
dina, Franc Kiselak, Kidri-
čevo 13, Jože Rosman. Pod-
vinc: 68 a^ Ivan Glavica,
Kungota 45, Vinko Klemen-
čič, Apače 124, Štefan Cigan.
Kidričevo 84, Maks Fijačko,
Ljutom. 20, Jože Muršek.
"^obrežje 164, Janko Meglič,
Budina 31, Franc Gajšt, Pod-
lože 80, Ivan Zelenjak, Sar-
dinje 29. Marija Gradišnik.
Kidričevo 21, Janez Kacjan,
Lancova vas 56 a, Kovačič
Franc, Prep>olje 60.
DAROVALCI IZ CIRKU-
LAN
Marija Arbajter. Paradiž
76, Miha Krajnc, Gradišče
98.
DAROVALCI IZ STOPERC
Marija Rampre, Stoperce
16, Angelca Smid, Stoperce
61, Ana Ferlež, Nadole 79,
Andrej Lah, Stoperce n. h.,
Majda Lampret, Stoperce
40. Katica Nemec. Stoperce
70, Marija Sledič, Stoperce
23, ulika Lorber, Crmoži-
še 17, Ana Kovačič, Stoper-
ce 41, Terezija Adam, Sto-
perce 13.
DAROVALCI IZ PTUJA —
Železniške delavnice
Alojz Koželj, Poljska ^ 3,
Marija Valentin, Natašina
pot 4, Terezija Kramberger,
Grajena 18, Ivan Sic, Za-
grebška 44. Ivan Svenšek,
Prešernova 27, Adolf Lor-
bek, Goričak 5, Franc Kaj-
zersberger, T.Ie^stni vrh 88,
Ludvik Krapša, Kicar 142,
Marjan Vilčnik, Kicar 125,
Konrad Mere, Zagrebška 40
Drago Jerič, Pragersko 19.
Vsem darovalcem za da-
rovano kri iskrena zahvala!
NEPREVIDNA
VOŽNJA
v ponedeljek. 2. avg^,
ob 9. uri se je na cesti i
reda v Dobrini pripetila jM
ja prometna nesreča,
voznik osebnega avtomot
nemške registracije Jg^
Kopše iz Dobrine 17 pj; j
talah peljal iz Zetal prj^
no po svoji desni strani 1
stišča. Nasproti mu je 5
peljal voznik motornega ^
lesa brez vozniškega doi
Ijenja Alojz Korez iz Cnj
žiš 39 pri Žetalah. Zsn
prevelike hitrosti in nepj
vidnosti je Koreza zan«
na Kopšetovo polovico (
stišča, kjer je Korez tii
v prvi levi blatnik avtom
bila. Skoda na obeh vozil
no nesreči znaša 4000 1
narjev. Telesnih poškodb
bilo.	-FK-
»VRNILI« SO MU,
KAR NT POSODIL
v soboto, 24. julija, okoli
13. ure je Branko Serod 0-
goljufal Elizabeto Prevoljšek
iz Nadol 9 pri Zetalah za 500
avstrijskih šilingov (250 no-
vih dinarjev). Branko je de-
jal, da delata skupaj z Eli-
zabetiinim sinom Jožetom v
Avstriji in da je temu po-
sodil omenjeno vsoto denar-
ja. Prevoljškovi je pokazal
list papirja, na katerem naj
bi njen sin napisal, da mora
mati prinašalcu tega »potr-
dila« izplačati 500 šilingov
gotovine. Pozneje "so ugoto-
vili, da Jože tega listka sploh
ni pisal in da ni bil nikomur
dolžan denarja. To je obe-
nem dokaz, da je Serod Pre-
voljškovo ogoljufal za lepo
vsotico denarja. Opozarjamo
bralce, da na nasedanje ta-
kim in podobnim »posoje-
bralce, da ne nasedajo ta-
nieno« tisto, česar niso poso-
dili.
-FK-
PRETESNO
PREHITEVAL
v ponedeljek, 26. julija,
ob 05.45 uri je na cesti I. re-
da v Borovcih prišlo do pro-
metne nesreče pri kilome-
trskem kamnu 94 med vozni>
kom tovornega avtomobila s
orikolico Ervinom Vedeni-
kom iz Bratonečič pri Bel-
tincih in mopedistom Iva-
nom Sincekom iz Prvenc 4
pri Markovcih.
Do nesreče je po vsej ver-
jetnosti prišlo zaradi pretes-
nega prehitevanja in prehi-
tre vožnje, pri čemer je zad-
nji desni blatnik tovornega
avtomobila porinil mopedi-
sta z vozišča po nasipu v
obcestni jarek. Pri nesreči je
bil lažje telesno poškodovan
mopedistov sopotnik .Jože
Sinček, ki so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
-FK-
Prvci žensko nogometna tekma v
ptuiski občini
v nedeljo, 1. avgusta 1971,
je bila odigrana prva žen-
ska nogometna tekma v
ptujski občini na letnem
igrišču v Markovcih. Pome-
rile so se članice »Partiza-
na« Markovci in članice ro-
kometnega kluba Drava
Ptuj. Tekma se je končala
z rezultatom 5:4 za Markov-
čanke.
Ze nekaj dni prej je bilo
čutiti za to tekmo veliko za-
nimanje. Tekmo si je prišlo
ogledat mnogo gledalcev od
blizu in daleč, ki so navdu-
šeno bodrili tekmovalke.
Navijači so prinesli na tek-
mo _ med ostalimi rekviziti
tudi ročno gasilsko sireno.
Skratka, bi je to dan, ko
nam bo ostal v prijetne
spominu. Ne moremo trd
ti, da je bila nogometi
tekma na kvalitetni višii
vendar za začetek kar z
dovoljiva. Vse pa kaže, 1
so tekmovalke dobro pf
stale ognjeni krst.
Želimo, da bi člani
»Partizana« Markovci, i
tudi članice rokometne
kluba Drava Ptuj po vzo
Mariborčank nadaljevi
začeto delo.
Po nogometni tekmi je
gledalce nastopila zna
folklorna skupina iz C
kovec, s katero ima druš1
prijateljske stike.
F. K
^ — ČETRTEK, 9. avgusta 1971
STRAN .5
zdravje
^oletne nevarnosti
poletje	lahko po-
, prijetnih doživetij pri-
L tudi nevšečnosti, nesre.
jj, obolenja. Zato ho prav,
-e spom;nimo že večinoma
jnih navodil, kako ob ta-
j dogodkih ravnanio.
ijed poletno vročino na-
„ijo tudi nenadne ohla-
jve. Ce v takem hladnem
emenu vztrajamo v lahki
jglci, se lahko nalezemo
žienega prehlada in naho-
I "vkljub nekaterim usta-
jiim modnim navadam ni
)trebno, da tudi v vročih
jeh nosimo toplo obleko,
fedvsem velja to za majh-
j otroke v volnenih žabi-
ij, in jopicah. Poletna ob-
^a naj bo lahka, ohlapna,
mdar prilagojena dejan-
im toplotnim razmeram.
1 Poleti in v zgodnji jeseni
I znatno poveča število o-
jlenj za grižo, tifusom, pa-
Itifusom, zastrupitvami s
rano, nalezljivmi driskami
lalih otrok in podobnimi
evesnimi obolenji. Povzro-
telje teh bolezni izločajo
ilniki, prebolevniki ali ba-
lonosci z blatom, redkeje
vodo. Prenašajo se z pku-
®imi rokami in predmeti,
vodo, mlekom in drugo
pno, posebno s sadjem in
Jenjavo ter ostalo hrano,
t jo uživamo presno. Važno
go imajo pri tem tudi mu-
Ne bomo naštevali znakov
A obolenj, ki so na splošno
recej znani. Pogovorimo se
nekaterih ukrepih, ki so
otrebni, da ne pride to teh
olezni. To so:
- higensko izločevanje
lovekovih izločkov ter red-
0 čiščenje in razkuževanje
! Iranišč;
i - posebna skrb za osebno
I ligieno, posebno še za redno
toivanje rok in to še prav
I »sebno pred jedjo;
i — Uničevanje muh in za-
f ^rovanje hrane pred muha-
mišmi in podganami;
li preprečevanje kvarje-
wa živil, v vročih dnevih se
j^sebno pokvarijo mleko,
if^so, mesni izdelki, sadje
if zelenjava.
tj redno in higiensko od-
Jiranjevanje ostankov hrane
P živil;
.1 ne uživajmo sumljive ali
pokvarjene hrane; vse sadje
F^ uporabo dobro operimo
' cisti vodi;
ne pijmo vode iz nehi-
urejenih vodnjakov,
studencev, rek in potokov;
T zbolite sami ali član
družine za katero od
"^enih bolezni, pokličite
/travnika. Zdravstvena služ-
® mora poleg zdravljenja
l^nja po možnosti poiska-
okužbe in ukreniti vse
J^rebno. da ne pride do
•^^^Sa števila obolenj,
jj^j ""^bavne motnje lahko
tudi uživanje ne-
sadja, prekomerno
' hladne vode ali drugih
mrzlih pijač, posebno če je
človek razgret.
Močno nevarne so zastru-
pitve z gobami. Pri njih je
potrebna še posebna pre-
vidnost in natančnost.
Kopanje in sončenje sta
razvedrilo, nabiranje novih
moči in tudi zdravilo. Oboje
moramo uživati in uporab-
ljati v določenih mejah. De-
lovanje sončnih žarkov je
poleti zelo močno, posebno
na morju in v gorah.
S sončenjem pričnemo ve-
dno počasi. Prvi dan je že
pol ure kar dovolj, pri o-
trocih še manj. Pred sonč-
nimi opeklinami se najlep-
še zavarujemo, če namaže-
mo kožo z oljem; najcenej-
še in skoraj najboljše je
olivno olje. Ce so opekline
le nastale, namažemo kožo
z mastno kremo. Z opečeno
kožo ne smemo ponovno na
sonce, dokler vnetje kože ne
mine. Posebno nevarno je
sončenje delov kože, ki so
se olupili. Na teh mestih
je koža močno občutljiva,
ponovno vnetje pogosto za-
Dusti neprijetne rjave lise.
Ne pozabimo, da nas sonce
v vodi tako opeče kot na
suhem in da rahla megla v
gorah nič ne ovira delova-
nja sončnih žarkov. Pri ko-
panju ne smemo biti pre-
dolgo v vodi, da se telo pre-
več ne ohladi. V vodi se
moramo čimveč gibati. Za
kopanje izberimo mesta s
čisto in primerno toplo vo-
do.
VeHčIfia smrt nam m\ bo opomisi
Sredi julija je v Cirkula-
nah boleče odjeknila vest,
da mlade, komaj šestnajst-
letne trgovske vajenke Ve-
rice Podhostnik ni več.
Drava je naplavila njeno
truplo in marsikdo je ta-
krat z bolečino pomislil, za-
kaj si je mlado dekle vzelo
življenje v mrzlih valovih
Drave.
Verico so domačini po-
znali kot vestno in prijazno
vajenko v Cirkulanah. Nje-
no zavzeto delo in prisrčna
prijaznost sta vedno znova
vzbujali pozornost pri lju-
deh. v prvi Dolovici letoš-
njega leta je obiskovala
drugi letnik trgovske šole v
Ptuju in nihče ni dvomil v
uspeh sposobnega dekleta.
Smrt je razkrila bolečo
stvarnost. Verica je zaradi
neuspeha v šoli obupala.
Toda šele tragičen dogodek
nas je spodbudil k razmiš-
ljanju o njenem težav pol-
nem življenju. Kaj smo
storili, da bi imelo mlado
dekle v nekom svojo oporo,
kateremu bi lahko razkrilo
svoje probleme? Nikogar ni
bilo, ki bi ji posvetil vsaj
malo pozornosti. Prepušče-
na sama sebi in svojim te-
žavam je v mladostni neiz-
kušenosti končala svoje živ-
ljenje ...
Njeno izgubo občutijo naj-
bolj starši, pa tudi vsi dru-
gi, ki smo jo poznali in ob-
čudovali njeno prijaznost in
priljubljenost med ljudmi.
Ali bo ta boleča izguba o-
pomin. da bomo bolj kot do-
slej v bodoče videli med se-
boj predvsem mlajše ljudi,
in jim nudili oporo takrat,
ko so je najbolj potrebni,
Verica te opore ni našla,
zato je klcnila pred teža-
vami.
Dragica Tkalčec
PIKNfK MA GOMILI
Pred leti nekoliko bolj
znana in s prired tvami bo-
gatejša, izletniška točka Go-
mila v Slovenskih goricah
je bila minulo nedeljo .spet
prijetno in zabavno zatoči-
šče številnim gostom. Do-
mače turistično društvo je
pripravilo skupaj z gostiš-
čem »Pri Znuderlovih« pik-
nik z zabavnim športnim
programom.
v jutranjih urah sicer ne-
koliko muhasto vreme se je
na srečo prirediteljev spre-
menilo Dopoldne v lep son-
čen dan, ki je privabil na
Gomilo številne goste od
blizu in daleč. Ansambel
Vinskih bratov je s svoji-
mi domačimi in modernimi
vižami »poščegetal« pod pe-
tami številne mlade in sta-
rejše ljubitelje plesa, ki so
se zavrteli na lesenem ples-
nem odru in se v senci sad-
nih dreves okrepčali z do-
mačimi dobrotami, h kate-
rim sodi seveda obvezno še
liter slovenjegoričana.
Zal pa so prireditelji ne-
koliko razočarali z napove-
danim zabavnim športnim
programom, saj so od vseh
napovedanih zabavnih iger
prikazali le skoke v vrečah,
v tej- disciplini je zmagal
Tonček Bec iz Sakušaka. V
bodoče si seveda takšnih
organizacijskih izpadov ne
bi kazalo" več orivoščit:. saj
so nekateri gostje na račun
tega precej negodovali. Na
zabaviščnem prostoru je bi-
lo namreč dovolj mladih, ki
bi =e radi pomerili tudi v
polževih dirkah s kolesi, v
natezanju vrvi in v hitrost-
nem teku, žal pa se ni nih-
če lotil ne preveč zahtevne
naloge orgEciiziranja.
»Moži,« čeblja gospa Min-
ka, »ali tudi ti opaziš, da
sem videti zelo mlada?«
»Seveda,« pravi mož, ne
da bi odvrnili pogled s časo-
pisa, »To sem ti rekel že
pred petiodvajsetimi leti.«
»Draga gospodična, kdaj
ste pa rojeni?« sprašuje
Pepe svojo partnerico med
plesom.
»Kaj pa vas to briga!« o-
gorčeno odvrne dekle.
»O, prosim, ne zamerite
mi tega -vprašanja,« se opra-
vičuje Pepe, »toda za-- tako
staro vas pa zares nisem
imel.«
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgustg,
Mnogo družin le čaka
v Ptuju je še vedno naj-
večji problem — pomanj-
kanje stanovanj. Ptuj nam-
reč kljub intenzivni indivi-
dualni gradnji stanovanj-
skih hiš še močno zaostaja
v gradnji stanovanj. Sodi-
rpo, da je treba iskati vzrok
za to v nepravilnenn sub-
vencioniranju stanarin.
Na nerešeno vprašanje
vplivajo tudi pravilniki de-
lovnih organizacij, ki pone-
kod zahtevajo, da mora
prosilec precej dolgo delati
v l odjetju, da pride na vr-
sto za stanovanje. Drugače
je seveda za visoko strokov-
ni kader, za katerega je
stanovanje takoj ob nastopu
službe pripravljeno. Občut-
no pa v te namene primanj-
kuje tudi potrebnega de-
narja. ki bi ga delovne or-
ganizacije lahko namenile
za kreditiranje individual-
ne gradnje.
K temu lahko dodamo še
stalen in v zadnjem času že
kar skokovit porast gradbe-
nih stroškov, vse od grad-
benih parcel, gradbenega
materiala kot tudi obrtniš-
kih storitev. Naj navedemo
samo podatek, da so se
gradbeni stroški od leta
1965 zvečali za nekaj več
kot-125 odstotkov.
Zaradi vseh naštetih
vzrokov zgradijo v Ptuju in
v neposredni bližini vsako
leto manj stanovanj. Pri-
znati sicer moramo, da j«
ptujsko stanovanjsko pod-
jetje v nekaj zadnjih letih
usposobilo v starem delu
mesta Ptuja precej dotraja-
nih stanovanj. Ta dela so
bila sicer zelo draga, ker je
podjetje kot investitor pač
moralo upoštevati zahteve
zavoda za spomeniško var-
stvo SRS, da so tako ohra-
nili nekatere zgradbe v sre-
dišču mesta v prvotnem
ambientu ter tako ohranili
zobu časa nekaj zgodovin-
skih zgradb. Velja omeniti,
da so nekatere zgradbe sta-
re tudi tri sto in več let.
S tem pa stanovanjska
stiska še zdaleč ni rešena.
Ljudi je vedno več, ki išče-
jo stanovanje. Ta ugotovi-
tev nedvomno velja tudi za
delovne organizacije, kjer
je iz leta v leto več prosil-
cev kot pa stanovanj, saj
podjetja sama stanovanj ne
gradijo. Nimamo sicer na
voljo podat^v, vendar smo
prepričani, aa v Ptuju ni
podjetja oziroma delovne
skupnosti, kjer se samo-
upravni organi ne bi uba-
dali z reševanjem stanovaj-
ske stiske. V podjetju pri-
dobijo kakš.no_ stanovanje
samo na ta način, da se ka-
teri izmed članov delovne
skupnosti izseli iz družbe-
nega stanovanja v svoje.
Stanovanjske stiske_ seve-
da ne bo mogoče rešiti čez
noč. Odgovor je preprost.
Premalo je denarja. Delna
rešitev pomanjkanja stano-
vanj bi bila v tem, da bi
nekatere delovne organiza-
cije sredstva, ki jih imajo
na voljo za te namene, zdru-
žila ter tako skupno priče-
la z gradnjo družbenih sta-
novanj. Seveda pa to še
zdaleč ni trajna rešitev. Na
drugi strani »amre^ jj
tavljamo, da so nei^j«
stanovanja v družbeni J
nin i nesmotrno izrabljl
Nekateri najemniki I
benih stanovanj oddj:
sobe podnajemnikom jj^'
lahek način služijo vej
denarje.
Problem posebne vrst^
stanovalci, ki žive v sta,
vanjih zasebnih lastniit.
Njihova stanovanja so do,
krat neprimerna za stat
vanj a oziroma bivanje
njih. Lastnikov pa ni ^
goče 7. nobenim sredst^
prisiliti, da bi stanovai
vzdrževali. So pa tudi j
meri, da bi se najemni^
takšnega zasebnega stai
vanj a lahko izselil, kar
ne stori, preprosto iz ij
bovanja. Tudi takšnim j
merom bo treba slej ko 5
stopiti na prste ter t<
sprostiti nekaj družbe:
stanovanj. Niso namreč n
ki primeri, da prav last
ki stanovanj zasedajo dr
bena stanovanja, kar jev
kakor nedopustno. F.
nepredana
pošta
Bila je soparna julijska
noč. Nebo je bilo posuto s
tisoč zvezdami. Iz šotora v
gozdu se je slišalo polglas-
no govorjenje komandanta.
»Bojan, še nocoj pojdi v
vas! Tam povej komandan-
tu VI. bataljona, naj pošlje
naši brigadi nekaj streliva.
Povej, da so Nemci izvedeli
za nas in da nas bodo čez
dva dni napadli. To je po-
membna naloga, zato jo
prepuščam tebi. Si razu-
mel?«
»Sem,« je zatrdil Bojan.
Vzel je mitraljez in odhi-
tel v temno noč. Pot je bi-
la dolga. Prehoditi je moral
več gozdov, preden je pri-
šel v dolino, kjer je bila
vas. Pod nogami je pokalo
dračje. Ko je prišel na pia-
no, je slišal petje čričkov,
kar mu je krajšalo čas. Ho-
dil je brezskrbno, čeprav je
videl le nekaj korakov pred
seboj. Nemcev se ni bal, ker
je vedel, da ponoči ne ho-
dijo ven, kaj šele v gozd.
Vroče mu je bilo in na obra-
zu so se mu zbirale debele
znoj ne kaplje.
Po dveurni hoji je postal
utrujen. Težka strojna pu-
ška ga je tiščala k tlom. Ze
je mislil sesti in si malo
odpočiti, ko se je spomnil,
da nosi važno sporočilo. Na-
pel je svoje moči in hitel
dalje. Na jasi med dvema
gozdovoma je nenadoma za-
slišal nemško besedo. Ob-
stal je in zadrževal dih. Ker
je bilo vse t'ho, je mislil,
da se mu je to le zdelo. Hi-
tro je stopil dalje. Ko je bil
sredi jase, je zalajala stroj-
nica. Bojan je obrnil svoje
orožje, v istem trenutku pa
ga je prešinila huda bi
čina. Grabil je po sv;
prsih in nekaj lepljive
toplega se je razlivalo ni
njegovimi prsti. Zgrudil
je, potem pa je še s^
nemške glasove, ki so
bližali iz bližnjega goi
Zadnjič je videl nad se
zvezdnato nebo svoje
movine. Široko odprte
so strmele vanj, ko je
Bojan že dolgo mrtev.
Ivanka P116
5. razr.. Slov, Bist
PTUJ
5.	avgusta: jugoslov. :
KDOR POJE, NE MI
SLABO;
6.	avgusta: šp.-it, film
TISOČ DOLARJEV DN
NO;
7.	in 8. avgusta: amei
film ONI, KI SMRDIJO
ZNOJU IN SMRTI;
10.	in 11. avgusta: an
ški film KAKTUSOV C^
goriSnica
8.	avgusta 1971: franc
film SHALAKO;
LJUTOMER
7.	in 8. avgusta: amei
film OGNJENA KARA
NA;
11.	in 12. avgusta: it.-
film CERVANTES;
SLOVENSKA BISTRIC
5. avgusta: meh.-it.
OBRAČUN PEKOSA;
6., 7. in 8. avgusta: i
riški film Dr. ZlVAGO;
11. in 12. avgusta: fr-
-nem. film LAS VEGA£
TOMAŽ pri Ormožu
8.	avgusta: ameriški
ŠERIF IZ DOOGE CIT'
^ — ČETRTEK, 11. avgusta 1971
STRAN .5
lutoriteta
i nasilje
irožka ubogljivost na eni in
jjteta staršev na drugi
^ sta dve lastnosti, ki ter-
veliko prizadevanj rodite-
' Toda — kolikor je ubog-
''otrok veselje staršev in
jjfe, tako je lahko prevelika
oriteta staršev v škodo njim
jjpj^ predvsem pa njihovim
Aotn.
ickler so otroci še majhni, s
fševsko avtoriteto ni težav,
^ otroci so nanje navezani,
tudi starši z ljubeznijo ne-
lejo svoje malčke. Ko pa
rastejo in postajajo iz
v dan samostojnejši, po-
li borba za avtoriteto staršev
^ih velike probleme. Bru-
cki krog postaja otrokom
(jgek, hočejo se izmuzniti iz
[ga. To ustvarja v starših ne-
zmedo in občutek imajo,
i^staja njihov otrok »nepo-
l(en«. Avtoriteta staršev je
leintakem resno ogrožena in
Mgi se zato lotijo »poostre-
Tukrepov« — predvsem oče-
^ bi ohranili svojega otroka
hdalj zase, začenjajo boj, ki
[v6asih zelo neizprosen in
Uo tudi usoden. Rezultat ta-
ta boja pa je takle: starši in
oci se v medsebojnih odno-
vedno bolj oddaljujejo, kar
pozneje spremeni celo v so-
^vo in mržnjo. To postane
sebej očitno, ko otroci dora-
jo in jih telesno ne moremo
5 kaznovati. To pa je bilo na-
sadnje neučinkovito tudi, ko
bili še majhni. Udariti deč-
pri 12 ali 14 letih, pomeni
mati pred njim svojo ne-
t Morda to celo pomeni, da
« z njim za vselej prekinili
bre odnose.
Mnogi starši, ki so dolga leta
»rabljali udarce kot najza-
ivejše vzgojno sredstvo, mo-
io proti koncu spoznati, da so
, motili. Včasih je za tako
, umanje žal že prepozno. Med
■oki in njimi je zazijal ne-
■ »mostljiv prepad.
I Telesna šibkost otrok v pri-
ffjavi z odraslimi povzroča v
[oku občutek nemoči in pod-
l«nosti. Zato se v otroku
budi želja, da bi vendarle
»azal svojo »moč« in samo-
Jjnost. Začetek takega pov-
;; 1 prirodnega in zdravega bo-
^ la svojo osebnost se poka-
* zgodnji starosti, največ-
jih v besedah: »To bom nare-
,'sam!« v naslednjih letih se
" zelja kaže čedalje bolj po-
Bto.
•i Res je, da otrok izkazuje svo-
r^inoč« pogosto ob najbolj
Jravem času in na napačen
J toda to še ni razlog, da
morali z njim obračunati na
«sih prav drastičen način.
Vštevanje otrokove osebnosti
.Pravzaprav osnova pravilne
To pa je za mnoge star-
zelo težko, ker zahtevajo od
da otroka razumejo, da
l^mejo njegove potrebe in
Mnogi starši zapravijo svojo
^^nteto pri malenkostih.
[J. dvoma je potrebno, da
u ravnajo strogo in odloč-
pa tako ne smejo
■ebif prepogosto in brez po-
»di i,	moramo otroku
Uj, "aj spregledati. Ce vselej
fjj^j^amo, da popusti v svojih
»lisIV	zdijo te ne-
in nepotrebne in če
zahtevamo, da se podre-
tglj zahtevam, bomo do-
to, da se bo otrok začel
1 ^ brezmejno šibak in slab
in da bo v vas videl svojega
sovražnika. Vedeti moramo, da
vsaka naša »zmaga« pomeni za
otroka »poraz«. Včasih so taki
porazi sicer potrebni in korist-
ni, niso pa edino vzgojno sred-
stvo. To bi namreč uničilo
otrokovo pravo naravo, njegov
živčni sistem — pomenilo bi za-
četi boj proti otroku v pravem
pomenu besede.
Mnogi starši, za katere je
otrokova poslušnost največja
vrlina, ustvarjajo v svojem do-
mu tako vzdušje, da žive nji-
hovi otroci v stalnem strahu
pred udarci in grožnjami. Ka-
dar se oče vrne domov, zasta-
ne v taki hiši vsaka igra. smeh
ali razposajenost. Ce otrok kaj
vpraša iz gole radovednosti, se
lahko zgodi, da že ob prvi be-
sedi dobi klofuto. Tako ravna-
nje povzroča, da je njihova vo-
lja zastrta — ali pa narobe, da
otopijo za telesne kazni, da so
grobi do sovrstnikov, do mlaj-
ših pa sadistični, da mučijo ži-
vali in podobno.
Vse to narekuje, da spozna-
mo svojega otroka, da poznamo
in razumemo njegov razvoj, in
končno, da ga cenimo in spo-
štujemo tudi takrat, kadar sto-
ri kaj narobe.
Pred odhodom
Te dni se odpravljajo
mnogi starši s svojimi otro-
ki na počitnice. Nekateri so
se odločili za morje, drugi
za planine ali pa za oddih
pri sorodnikih na deželi. Na
počitnice pošiljajo otroke
tudi razne družbene organi-
zacije in ustanovne.
Sprememba zraka vpliva
ugodno na organizem od-
raslega človeka, in kako še-
le na otroka! Posebno za ti-
stega, ki živi vse leto v me-
stu, kjer vdihu je dan na
dan prah in dim, valeč se iz
tovarn; v mestu, kjer po-
greša sonce in toploto.
Ce je otrok zdrav, je prav
vseeno, kje bo preživel po-
čitnice, na morju ali v pla-
ninah. Drugače pa je seve-
da z bolehnimi otroki, kajti
sprememba zraka povzroča
številne spremembe v orga-
nizmu. Zato je najbolje, da
se starši o tem, kam bodo
poslali otroka na oddih,
predhodno posvetujejo z
zdravnikom. Meteorološke
razmere namreč neposredno
delujejo na organizem, in
še posebej na živčni sistem.
Zdravniki pravijo, da traja
3 do 6 tednov, preden se
človek navadi na kako novo
okolje. Bivanje na določe-
nih višinah ima poseben
vpliv na človeka. Višina do
400 m, na primer, deluje
nanj pomirjujoče, od 400 do
600 m blago dražeče, a vi-
šina nad 800 m močno na-
draži vsak, posebno pa še
otroški organizem.
Na slabotne, blede in suhe
otroke, ki jim primanjkuje
tek, pa tudi za malokrvne
otroke, deluje najbolj ugod-
no nadmorska višina od 600
do lOOO m. Tu se otroku po-
novno vzbudi tek, svež po-
stane in prične kazati bolj
živo aktivnost pri igri.
Z i otroke, ki imajo vnetje
dihal in bronhitis, je izred-
no priporočljiv oddih na
morju, kajti morska klima
deluje izredno ugodno na
krepitev sluznice. Cist zrak
in sonce pa krepita kajpak
celotno odpornost organiz-
ma, saj je ugotovljeno, da
otroci, ki preživijo odd h na
morju, često brez vsakršnih
bolezni prestanejo jesen in
zimo.
—	OMAKE, ki ste jih
pripravile preveč svetlo, bo-
ste potemnile $ kavnmi eks-
traktom, tudi skorja kruha
pripomore k lepi barvi.
—	FROTIRKE, ki so po-
stale trde, perite koi obi-
čajno, skuhajte jih v razsto-
pini kuhinjske soli, nakar
jih dobro iz.plaknite. Likati
frotirk ni priporočlj vo.
—	LEŠNIKOM boste naj-
lažje odstranile rjavo kožico,
če jih poparite s soljeno vo-
do.
—	PRASNE obleke boste
lepše ščitile z vlažno gobo
kot pa s krtačo.
—	KRISTALNIM predme-
tom se bo sijaj znova povr-
nil, če jih boste oprale v bla-
gem plavilu.
—	MADEŽE od češenj od-
pravite iz pralnega blaga z
natrijevim perboratom, na-
kar jih sperite z vročo vo-
do. Kakor hitro madeži iz-
ginejo, jih izperite še enkrat
s čisto vodo. Ta nasvet pa
velja le za oralno in platne-
no blago! Madeže iz volne
odstranite s toplo vodo in
salmijakom, iz svile pa z
razredčenim špiritom.
—	NOVE CVETLIČNE
LONČKE potopimo za nekaj
ur v vodo, s tem bomo spra-
vile zrak iz njih in pore se
bodo napolnile z vodo. Sicer
bi kljub rednemu zalivanju
vpili toliko vode, da b: rast-
line težko uspevale.
—	MADEŽE OD KRVI iz
posteljnega in osebnega pe-
rila pred pranjem dobro iz-
mijemo z mrzlo vodo in pa
z blago salmijakovo vodo. Iz
temnega blaga jjh skrtačimo
potem, ko se posuše. Iz svi-
lenih tkanin pa jih bomo
najlažje odpravile v hladni
slani vodi, ki smo ji dodale
finega pralnega praška.
—	KISLO ZELJE bo obdr-
žalo pri kuhanju svetlo bar-
vo, če ga med kuhanjem po-
krijemo s pergamentnim pa-
pirjem.
—	POKROMANIH pred-
metov, ki so za vlago silno
občutljivi, ne shranjujte v
vlažnih prostorih. Ce dolgo
niso bili v rabi in so med-
tem izgubili svoj lesk, jih je
treba pred ponovno uporabo
zdrgniti z vazelino. V vsak-
danji uporabi pa pokromane
predmete brez skrbi lahko
čistite s toplo vodo, nakar
jih z mehko krpo posušite.
—	Koščenim predmetom
'-•ovrnemo prejšnji sijaj, če
jih umijemo v razredčenem
vodikovem superoksidu. Ko-
ščene žlice zdrgnemo z me-
šanico magnezije in benci-
na.
—	JEDI, ki bi jih rade po-
grele, postavimo v vročo vo-
do, tako bomo namreč oču-
vale dragocene vitamine in
tudi jed bo okusnejša.
—	PRESLANE JEDI so
zopet užitne, če jim dodamo
nekaj surovih krompirjevih
rezin, kajti te vsrkaj« od-
večno sol. Včasih zadostuje
tudi, če preslanim jedem
dodamo sladkor.
Če bi Kitafci hoteli potresti svet
Ameriški geofizik Stone z
univerze na Aljaski si je
privoščil izračun, ki je obe-
nem tako absurden in tako
grozljivo poučen, da se je
ob njem ustavil velok del
svetovnega tiska.
Ce bi vseh 700 milijonov
Kitajcev — denimo, da teh-
tajo samo po 50 kg — na
ukaz istočasno skočilo z vi-
šine 2 m na tla, bi povzro-
ČGli potres jakosti 4,5 stop-
nje. Ce bi ta skok ponav-
ljali natanko vsakih 54 mi-
nut, kolikpr rabijo treslja-
ji, da obidejo Zemljo, bi
lahko povzročili nihanje, ki
za Kitajsko ne bi bilo po-
sebno nevarno, v Kaliforni-
ji, na drugi strani Pacifika,
pa bi povzročili strahotno
opustošenje.
Američani bi se seveda
morali braniti na isti na-
čin. Ker pa živi na zahod-
ni obali ZDA le okrog 25
milijonov ljudi, bi ti mogli
kompenzirati skoke 700 mi-
lijonov Kitajcev le, če bi
skakali z višine 50 metrov.
Takšni skoki pa se očitno
ne morejo dobro končati.
Upajmo, da se Kitajci ne
bodo odločili za poskakova-
nje!
zgorela lesena
baraka
v četrtek, 29, julija, ob
00.10 uri je izbruhnil požar
v leseni baraki, ki je slu-
žila Francu Veisbaherju kot
skladišče in začasno bivali-
šče v Njivercah, kjer gradi
novo hišo. Baraka je zgore-
la do tal, v njej pa je imel
lastnik spravl.jeno moško in
žensko kolo. dva.iset piščan-
cev. nekaj več apna in dve
vreči cementa. Domnevajo,
da je požar izbruhnil zaradi
nepazljivosti gospodinje, ki
je potem, ko je skuhala ve-
čerjo, pustila v štedilniku
tleče oglje. Po izjavah oči-
vidcev je požar izbruhnil v
tistem delu barake, kjer je
bil štedilnik. Požar so loka-
lizirali gasilci TGA Kidri-
čevo, kljub temu pa je na-
stala škoda za okrog 2000
dinarjev.
-FK-
TEDNIK,
vaš list
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgustg,

26 julij 1971, je dan. ki
smo ga mnogi dijaki težko
pričakovali. Pod okriljem
ptujskega planinskega dru-
štva in vodjo profesorjem
Jožetom Cičem smo se od-
ločili, da bomo štiri dni pre-
živeli v naših Alpah.
V ponedeljek zjutraj smo
se zbrali na železniški po-
staji. Oboroženi z nahrbtniki,
polnimi konzerv in tople ob-
leke, smo se poslovili od
svojcev. Marsikateremu o-
četu ali materi se je orosilo
oko in iz obrazov smo bra-
li: »Srečno hčerka, pazi na-
se!« Tudi nam ni bilo lah-
ko. Pustili smo za sabo 1900
let stari Ptuj. Vlak je vri-
ska je planil v daljavo
»Srečno vožnjo!«, so zažele-
li naši svojci. Pomahali smo
si in že smo oddrveli no-
vim doživetjem nasproti. Po
večurni vožnji smo prispeli
v Jesenice. Prestopili smo
na avtobus in se odpeljali
do Rateč pri Planici. Po o-
gledu mogočne velikanke,
kjer vsako zimo smučajo
naši najboljši smučarji, se-
veda tudi tujcev ne manjka,
smo nato dve ur: pešačili po
cesti do planinske koče Ta-
mar. Vodič je naročil večer-
jo. Mračilo se je, posedli
smo in se oddahnili. Vse je
bilo tako čudno vel ko in
skoraj nedosegljivo. Nekje
se je slišalo bučno šumenje
vode. Z drugimi vred sem
šla tja. Pred nami je bil ču-
dovit slap reke Nadiže, iz
katerega je vel osvežujoč
hlad. Bili smo utrujeni od
vožnje, zato smo šli kmalu
spat. Postelje so bile stare,
mkakšnega udobja ni bilo,
vendar pa tega ne bi smeli
pričakovati. Z mano so spa-
le še sestra Darinka, Pavla
in Marijica, ter češka zakon-
ca. Z »Lahko noč« in »Dobru
noc« smo kmalu zaspali.
Prebudilo nas je sivo jutro,
a dokončno nas je predramil
čudovit pogled na planine.
Ko smo odrinili, je bila ura
štiri zjutraj..Dolga kolona se
je začela premikati proti
Črnim vodam in od tu na
Sleme. Danes smo hoteli pri-
ti do Erjavčeve koče na Vr-
§iču v višini 1515 m. Pot je
bila zelo nevarna in strma.
Kmalu smo postali žejni, vo-
de pa ni in ni bilo. Prema-
gali smo vse ovire in konč-
no prišli do izvirka. Se n^ko-
Ji se mi ni zdela voda tako
okusna, kot takrat. Prišl^ smo
na cilj. Utrujeni smo sedli.
Na Vratcih nad Vršičem
je ena skup na počivala in
pazila na nahrbtnike, druga,
ki je bila številnejša, pa je
odšla na Mojstrovko. Sneg
je bil bolj nevaren, kot smo
si mislili. »Joj!«, smo zasli-
8ali od spodaj. Krik nas je
zmedel in tiste gotovosti ni
več bilo. Majdi se je spo-
drsnilo in skoraj bi padla.
Trepetaje smo prišli na vrh.
Toda, ko smo hoteli to po-
trditi v naših planinskih iz-
kaznicah, nam je zmanjkalo
sape, ko smo ugotovili, da
je štampiljko nek »planinec«
ukradel. Ves napor je bil
zaman, odšli smo nazaj.
Po kosilu v Erjavčevi ko-
či smo odšli mimo Tičarjeve-
ga doma do Pošta rske koče,
ki je na višini 1725 m. Tu
smo. pr^espali. Naslednji dan
je bila pot zelo naporna in če
nas ne bi vodič spodbujal,
bi verjetno že nekateri ne-
hali. Kamor pogledaš, same
skale, pečine. Spet in spet
smo se srečevali s snegom.
Ker smo bili žejni, nam je
bil dobrodošel. Milena je
imela fotoaparat, da bi nas
vsaj nekaj spominjalo na
Alpe. Ko sem hotela utrga-
ti krasno planinsko rožo,
me je zbodel v oči napis:
VARUJMO GORSKO FLO-
RO IN FAVNO. Nadaljevali
smo pot po strminah. Ze iz
daljave se je slišalo mogoč-
no šumenje vode. »To bo pa
Mlinarica«, smo si dejali. Se
prej smo se ustavili in ma-
licali.
Nenadoma smo na strmi
pečini zagledali devet gam-
sov. Ponosno so skakali po
skalah in kot bi se eden raz-
jezil nad nami, je skrušil na
nas nekaj kamenja. Pred
nami se je dvigoval Razor.
Na sedlu smo odložili na-
hrbtnike in skupina najbolj
junaških se je začela vzpe-
njati. Pot ni bila lahka. Pre-
broditi smo morali večjo
snežno krpo, nato pa se še
vzpenjati po melišču. Po
povratku smo se spustili do
Pogačnikovega doma, ki je
bil cilj današnjega dne. V -
šina 2052 m nas je poživlja-
la. Ozirali smo se na vse
strani. Povsod samo skalov-
je in sneg. ki ga ni bilo ko-
nec. V domu nismo dobili
vode in sprijazniti smo se
morali s tem, da bomo spa-
li umazani. Ker je bila t,o
naša zadnja noč, smo name-
sto do štirih lahko spali do
šestih. Jutro je bilo zelo hlad-
no in pihal ie močan" veter.
Po zajtrku smo se dokončno
poslovili od planir. in se za-
čeli spuščati v dolino. Pot je
bila zelo lepa, vendar str-
ma. Kar malo žal nam je bi-
lo, da je vsega konec, po ti-
hem pa smo bili tega veseli
Cim nižje smo prihajali, tem
topleje je bilo. Pot nas je
vodila mimo snežnih krp. ki
so kras'le pusto skalovje. Tu
in tam je raslo že pritlikavo
drevje in trava. Se zadnjič
nas je nozdravil izvirek Be-
lega potoka, in že smo se
znašli med 7.elenjem Pred
nami je bila zadnia posto-
janka, koča Zlatorog v Tren-
ti na višini 622 m. Tukaj smo
se počutili popolnoma dru-
gače. Vedeli smo, da smo
že blizu doma. Posedli smo
v senco in čakali na avtobus,
ki je kmalu tudi pripeljal.
Ustavili smo se še pri koči
pri izviru Soče. Nenadoma
se je pooblačilo in megle so
začele popuščati. Veselje se
je stopnjevalo, in začeli smo
prepevati. Po triurni vožnji
smo se pripeljali v Jeseni-
ce, kjer smo prestopili na
vlak Naše veselje je bilo na
višku. Se zadnjič smo se o-
zrli v planine in v spominu
so nam ostali lepi trenutki.
V vlaku smo pojedli zadnje
ostanke hrane.
Za dijake šolskega centra
za gospodarstvo in upravo
'e bil to prekrasen izlet, ki
si ga vsak učenec brez po-
moči šole ne bi mogel pri-
voščiti. Marsikdo izmed nas
je morda prvič in zadniič vi-
del gorsko lepoto, ki je ne
bo nikoli pozabil.
Manj a Mojzer,
Apače 151
^ ("t
GEOllGES DUIIAMEL	^
Sliujše¥a!iia kyr|
Teophil Lebon je preizkusil
vsa sredstva za shujšanje, pa
mu nič ni pomagalo; zdelo se
mu je, da se zaradi njih še
bolj redi. Izogibal pa se je ta-
bletam, ker je bil prepričan,
da so si mnogi z njimi skrajša-
li življenje.
Njegov prijatelj Gerbot mu
je rekel, da pozna nekega od-
ličnega zdravnika, ki ima ču-
dodelne in popolnoma neškod-
ljive tablete. Gerbot mu je kot
iskren in pošten prijatelj de-
jal:
—	Garantiram ti, Theophil,
da se boš v enem tednu zne-
bil odvečnih kilogramov, če
boš uporabljal tablete doktor-
ja Cardana. Toda ne pozabi, da
delujejo samo pred spanjem.
Theophil je naposled privolil.
Ko je prvo noč pogoltnil table-
to, se mu je sanjalo, da potu-
je z ladjo in da je prišlo v juž-
nem delu Pacifika do brodolo-
ma. Vsi potniki so utonili, on
pa se je rešil s plavanjem na
neki osamljeni otok. Na otoku
je zagledal čudovito dekle z
velikimi črnimi očmi in
bujnimi lasmi. Pričel je teči za
njo, vendar je nikakor ni mo-
gel dohiteti in ujeti.
Ko se je Theophil prebudil,
se je ves kopal v znoju. Vsak
večer je vzel po eno tableto in
maratonski tek po otoku se je
nadaljeval. Zjutraj se je pre-
budil izmučen in oznojen in v
sedmih dneh je shujšal za pet-
indvajset kilogramov.
Nekega jutra je srečal svoje-
ga prijatelja Julesa Meniera.
Jules je zazijal od začudenja.
—	Theophil! Ali sanjam? Ali
si to res ti?
—	Kakor vidiš, Jules, jaz in
nihče drug!	|i
—	Človek božji, če te f si
poznal, bi prisegel, da t, .]
ti. Povej mi no, kako ti,, ^
pelo, da si tako shujšal! a
Theophil mu je pripov^
o. učinku tablet doktorja| ''
dana, prav posebno lepo p. ^
je opisal svoje sanje in i i
dekle, ki jo je sedem dni; i
po tistem otoku.	' ^
Jules je naprosil prijj,
naj ga odvede k doktorju,
danu, da bi tudi njemu prj '
sal te čudežne tablete. h
Jules si je nabavil tablet I
vzel prvi večer eno. Ko je
spal, se je v sanjah znaš«
pustem otoku kakor Theo
Toda nikjer ni opazil tiste
potice, ki jo je njegov jj
telj zaman lovil. Namesti
bi on lovil dekle, sp njega
za nočjo preganjali ljudož
Menier se je prebudil ot
znojem in čez teden dni j
gubil trideset kilogramov,
besen je odšel k zdravnik
ga vprašal:
—	Gospod doktor, zakaj
moj prijatelj odvetnik The«
Lebon shujšal za 25 kilo
mov. pa ni v sanjah toliko
trpel kot jaz? On je sanjal
jetne sanje in ni pretrpel
ko strahu pred ljudožerci
jaz . . .
—	Kdo pa ste vi?
—	Jules Menier, uslužb
ministrstva za informacije,
—	No. potem se vam p
treba čuditi. Gospod The
Lebon je privatna oseba in
ga zdravil privatno, za vi
plačuje socialno zavarovati
PTUJ SKOZI VEJE , . . Kot vemo, živimo Ptu.jčani v enem
iirmed najstare.j.ših slovenskih mest. ki je pred dvemi leti
praznovalo častitljiv jubilej, 1900-letnico svojega nastanka
bo, med drujjim smo dobili tudi eno najlcp.ših avtobusnih
Ob tem jubileju je precej spremenilo svojo zunanjo iiodo-
postaj v Sloveniji, urejena je kanalizacija, moilernizirano
cestno omrežje, saj je d.ines večina mestnih ulic, razen
nekaterih izjem, dobila asfaltno prevleko, urejena so pro-
čelja starodavnih zgodovinskih mestnih /.gradb žn mar-
sikaj. Na sliki: posnetek s ptujskega gradu. F« • F, H.
BREZVESTNI
VOZNJK ŠE VED?
NA BEGU
v nedeljo, 25. julija 1
okoli 23 30 se je v Selah
Ptuju na cesti III. reda;
petila hujša prometna
sreča, ko je kolesar Fi
Vaupotič iz Lancove va
peljal iz Sel proti Drai
cem. Za njim se je v
smer peljal kolesar Vi
Stopinšek iz Draženc
Oba kolesarja sta se
vožnji držala skrajnega
snega roba ceste, ko ji
njima pripeljal neznan
n'k osebnega avtomo
Ta voznik, za katerega
mi,j o, da se je peljal z
selice pri »Svenšku« v
lah, je po Vsej verjet
s svojim prednjim d
avtomobila zadel zadnj«
lo Stopinškovega kolesa
lesarja pa je vrglo na
krov avtomobila. Po r
metrih vožnje je ne!
avtomobilist zadel še
Dotiča in ga zbil po C(
ču, medtem ko je Stop
zdrsnil s ookrova avt
bila Brezvestni in ver
vinjeni voznik je po n
či pobegnil neznano
Domnevajo, da je vozni
čan ptujske občine in
naprošamo vse. ki b'
koli vedeli ali videli
Ijivega. da to_ nemu
sporočijo postaji milice
ali njenemu najbližjenti
delku. Oba kolesarja ■
nesreči nrepeljali v ot
bolnišnico. kjer ste
zdravljenju.
jjjiK —	S a-rjrusta 1971
STRAN 13
djstarejši davek človeštva Zanimivosti
ai>rave in sredstva za
fevaaje in obrambo pred
fevanjem so v našem
prav na konici teh-
pga razvoj. Zato jih ne-
j čeprav z nelagodnim
Jtkom, vedno znova ob-
jjjjerno. Pri tem nam laj-
yest skrbno oblikovana
^ganda, ki trdi, da več-
vojaških dosežkov _na-
I prodira tudi v civilno
jO.
^veda je res, da bi pote-
1 razvoj letalstva ninogo
Jasneje, če se ne bi na-
u,jal na spoznanja v vo-
[Ich raziskovalnih ustano-
I Samo v vojaškem oko-
lje lahko dozorel jedrski
igon za ladje. Osvajanje
sloni na vojaškem
^etarstvu. Razvoj tankov
, prinesel nova spoznanja
tehniko motornih vozil,
ojaške raziskave so prine-
^ nešteto novih zlitin, u-
jeiniii mas in kemičnih
bjin. Radarska tehnika se
^rodila v vojaškem oko-
^ Sodobna letalska navi-
:ija je najprej služila voj-
Težko bi prišli do konca,
es čas pa nas zasleduje
jagoden občutek. Vemo
ač. da bi po isti miselni
oti lahko hvalili požigalce,
e.'uporabljajo ogenj, ki je
len temeljev naše civili-
cije.
Osnovno protislovje se se-
ida skriva drugje — v
rastari potezi človeške na-
ive, ki skuša nasprotja, ka-
ir odpove sporazumevanje
•ali pa tudi prej — razre-
fvati po nasilni poti.
Ob. blišču vojaške moči
Ifdijo zgodovinska spozna-
la. Švicarski znanstvenik
!2n-Jacques Babel trdi, da
' bilo v zgodovini člove-
Iva okrog 14.500 vojn. Na-
'•ično tega seveda ne ve
ihče. Ocene se razlikujejo:
' rancoski sociolog Gastcn
! touthone je napisal knjigo
•000 mirovnih pogodb«,
^t drugi raziskovalci tr-
Jjo. da je v človeški zgodo-
kolikor je poznamo,
»inilo le 200 let brez voj.
, ,^'hče ne zna oceniti, ko-
«0 življenj so doslej za-
livale vojne. Prav tako
''"če ne zna oceniti, koliko
,r" Stale.
Številke so Zal vr-
toglave — tudi ce po-
sežemo samo nekaj
desetletij nazaj.
v	prvi svetovni vojni je
bilo pod orožjem 71 milijo-
nov mož. Od teh jih je 10
milijonov padlo, nad 20 mi-
lijonov pa je bilo ranjen-
cev. Prva svetovna vojna je
stala okrog 956 milijard zla-
tih mark.
Druga svetovna vojna je
terjala 16 milijonov življenj
med vojaki in 20 do 30 mi-
lijonov med civilisti. Stala
,je okrog 1500 milijard do-
larjev (iz tega denarja bi
vsak Jugoslovan dobil sko-
raj 100 milijonov starih di-
narjev!), vključno 230 mi-
lijard škode zaradi uniče-
nja lastnine in opustošenja.
v	petindvajsetih letih po
II. svetovni vojni so razne
vojne — brez dogajanja na
Kitajskem — zahtevale nad
2 milijona življenj in pre-
gnale z domov vsaj 15 do
20 milijonov ifudi.
v	prvi polovici 20. stoletja
je svet porabil za vojaške
namene do precej zaneslji-
vih ocenah dobrih 4000 mi-
lijard dolarjev. Ta številka
pomeni zelo mnogo. Na vsa-
kega prebivalca Zemlje od-
pade iz nje okroglo 1500 do-
larjev, pri čemer živi vsak
drugi človek v eni izmed
nerazvitih dežel, kjer je let-
ni družbeni proizvod na o-
sebo pod 200 dolarji. Ta
številka ustreza narodnemu
dohodku vseh evropskih in-
dustrijskih dežel v 8 letih
(na osnovi ocene dohodka
za leto 1968). Ta številka
presega celotno vrednost
zda vključno zemljišča,
industrijo, kapital in tako
dalje. Kljub temu pa je to
še prijetnejši del resnice.
Ce bi uresničili vse že
znane vojaške načrte za de-
setletje 1970—1980, bi zanje
porabili enak znesek, reci
in piši — 4000 milijard do-
larjev. To je druga plat ble-
ščeče medalje, s katero se
ponaša vojaška tehnika, ki
predstavlja najhujšo grož-
njo za obstoj človeštva v
vsej njegovi zgodovini. Če-
prav je jasno, da z gospo-
darske plati duši in ogro-
ža razvoj našega sveta, je
zanesljive podatke zelo tež-
ko zbrati.
za nedotakljivim
zastorom vojaških
skrivnosti se pac
skrivajo nedoumlji-
va dejstva.
Pepe se ne počuti najbo-
lje in vpraša zdravnika za
svet. Med drugim mu zdrav-
nik svetuje, naj spije vsako
jutro nekaj mlačne vode.
»O, saj to pa že dolgo
prakticiram, gospod doktor.
Samo da pravijo v moji re-
stavraciji tej vodi kava.«
»Kdaj se bosta vendar
Spela in Matic poročila?«
»Bojim se, da nikoli.«
»Kako to?«
»Ona ga ne rnara, dokler
svojih dolgov ne poravna,
on pa svojih dolgov ne mo-
re plačati, dokler se ne po-
roči.«
Ze od nekdaj so menili, da
je juha z mesom in prikuho
premalo za glavni obrok na
prelomnici dneva. Zato so za-
čeli jedi dopolnjevati z raz-
nimi dodatki. Tako so prišle
po obedu na mizo sladkarije.
•Različne kuhinje so pokazale
tudi v tem primeru veliko iz-
najdljivost. Nemci so začeli
izdelovati marcipan, drugi pa
čokolado in podobno. Slašči-
čarski izdelki so preplavili
trg in danes ponujajo poleg
navadnih tort Schillerjeve
kodre, Napoleonove rezine in
druge reči.
Kuharskih oznak se je po-
lastila tudi reklama. Tako
smo dobili oznako Nellie
Melba za neke vrste breskev,
pevka Paulina de Lucca pa je
morala slaščičarjem posoditi
svoje velike temne oči, ki po-
menijo v njih jeziku določe-
no slaščico. Tudi sladoled je
dobil imena, ki jih gotovo ne
zasluži — vsaj dobesedno ne.
Neko vrsto imenujemo par-
fait d'amour, neko drugo bai-
ser — po naše popolna lju-
bezen in poljub. Dober tek
enim in drugim!
Do 19. stoletja je bilo ko-
maj mogoče govoriti o lepem
vedenju pri pogrnjen: mizi.
Predpisov, kako naj se ljud-
je obnašajo, ni bilo. Pred jed-
jo, med njo in po nji so se
dogajales tvari, ki niso bile
vedno lepe in dostojne. Vsak-
do se je vedel, kakor je ve-
del in znal. Ko pa so poleg
moških tudi ženske dobile
d6stop k obloženim mizam,
je 1. 1624 izšel poseben pra-
vilnik nekega kneza, ki je
predpisal pet osnovnih zapo-
vedi za pristojno obnašanje
pri mizi. Teh pet točk se gla-
si:
1.	Obleci se čedno, osnažl
si čevlje, pozdravi gostitelja
in ne nalivaj se do pijanosti!
2.	Ne segaj z roko v skle-
de in na krožnike, ne polagaj
oglodanih kosti nazaj v poso-
do in ne meči jih po tleh!
4.	Ne liži si prstov in ne
pljuj na krožnik, potem ko si
ga odrabil za jed. Ne usekuj
se v robec, dokler sediš z
drugimi za mizo.
5.	Ne lokaj pijač kakor ži-
vina pri kaiu. Drži se spo-
dobno pokonci.
K temu bi lahko povedali
še to. da prtiča dolgo niso
poznali in uporabljali. Udo-
mačil se je šele okro_g leta
1450. Tudi nožev in vilic dol-
go ni bilo na mizah v obed-
nicah. Vilice so dolgo veljale
za nepotreben luksusni pred-
met. Šele ko so spoznali njih
praktičnost in uporabnost, so
jih vzeli v roke in odtlej jih
uporabljamo poleg žlice in
noža res prav vsak dan.
S. K.
Osnovna šola
^ODLEHNIK
^^azpisuje
*''osto delovno mesto:
'^ŠNIKA IN
' \ČA
''^OOT: strokovni izpit
kurjača centralne
^iirjave ii: poskusno
'"'''o 3 mesece.
Fatamorgana Ail veste kaj...
Kaj je fatamorgana. Pot-
niki vidijo kdaj pa kdaj v
puščavi palme okrog jezera,
čeprav na obzorju ni enega
niti drugega. Privid se pola-
goma izgublja in potniku po-
stane jasno, da je videl fa-
tamorgano. Ce hočemo ra-
zumeti, kako nastane ta op-
tična prevara, se moramo
spomniti optičnega pravila,
da vidimo predmete tedaj,
kadar se svetlobni žarki od-
bijajo od njih v namišljeni
črti do našega očesa. Pri fa-
tamorgani v puščavi se sve-
tlobni žarki, ki se od kakega
predmeta pod horizontom
odbijajo navzgor, lomijo od
plasti gostejšega zraka, ki je
nad plastjo redkejšega in
vročega, proti pesku. Plast
gostega zraka v tem primeru
prevzema vlogo zrcala, in ker
je nad predmeti, katerih od-
sev se vidi v njem, se zdi.
kot da je predmet nad ho-
rizontom in da ga vidimo, če-
orav je daleč zunaj vidnega
polja. Pri fatamorgani na
morju se ladja za horizontom
jasno zrcali v zgornjih zrač-
nih olasteh. Znamenita fa-
tamorgana na morju ie bila
leta 1854 na Baltiku, ko je
b-lo videti skupno 19 britan-
skih ladij, ki so bile s''cer od-
daljene 30 milj, lebdeti v zra-
ku.
... o ormoškem gradu in
njegovih lastnikih? Grad le-
ži na pomolu, ki prati zapa-
du, jugu in vzhodu strmo pa-
da v nekdanji grajski jarek.
Po pregonu Madžarov okoli
leta 1200 je postal gospodar
Ormoža salzburški nadškof,
nato med leti 1479 in 1511 o.,
grški kralj, oziroma deželni
knez, med leti 1511 in 1555
ponovna salzburški nadškof
in končno deželni knez. Ta-
krat se je leta 1490 ločila po-
sest gradu od mesta. Dejan-
ski gospodarji gradu so bili
ptujski gospodje, po letu
1441 Schaunbergi. po letu
1481 Frankopani, po letu
1489 Szekeli de Kocend, po
letu 1598 Herbersteini, po le-
tu 1604 Pethe de Hetves, po
letu 1740 Galerji, po letu
1742 Konigsakerji, po letu
1805 Pauerji. po letu 1848
Herbersteini in po letu 1908
pa Wurmbrandt — Stuppach
— Georgevits. Srednjeveški
gospodarji so imeli nad gra-
dovi svoje gradnike, od ka-
terih se omenjajo med leti
1273 in 1331 Friedawi, leta
1363 pa Herbersteini.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgustg,
Mir, velika zelja ljudi 20.stol.
IZBRALI SMO ZA VAS
ROMAN KIRN:
Vsak dan v časopisu pre-
biram o najnovejših politič-
nih dogodkih. Tako sem tu-
di čedalje bolj v dilemi, to
se pravi, bil sem. Človek se
sčasoma na vse navadi, tu-
di na razna maratonska,
brezciljna mirovna pogaja-
nja. ki naj bi po najboljši
poti reševala sporna poli-
tična vprašanja. Kar spom-
nimo- se, kako nam je zače-
lo srce hitreje utripati ob
novici, da se bodo v Parizu
začela pogajanja za konec
vietnamske vojne. Ce sedaj,
ko se že ta pogajanja vleče-
jo v neskončnost brez ka-
kršnegakoli rezultata, za-
sledimo v časopisu novico
iz teh pogajanj, jo le prele-
timo. Zakaj? Kje je vzrok
za to? Mislim, da vse to in
še marsikaj drugega zna
narediti »vsemogočna« di-
plomacija.
Pa dajmo pri tem na
stran vso potrato časa in
denarja. Vznemirja me ne-
kaj drugega: ali so to sploh
pogajanja? To je_ nekakšno
otipavanje v temi, kjer se
obe strani hitro umakneta,
ko s^ druga druge dotakne-,
ta na občutljivo mesto (aso-
ciacij na to temo bi lahko
našel za polni koš). Seveda
tega niso krivi diplomati,
ki se pogajajo, saj so le ne-
kakšni sprejemniki in o<i-
dajniki višjih sil. Te višje
sile jih potem tudi napoti-
jo na pogajanja, obložene z
diplomatsko »prtljago«, od
katere je odvisen uspeh po-
gajanj. Naj bo ta njihova
prtljaga še tako majhna, ne
moremo pričakovati nekih
hitrih, kaj šele senzacional-
nih rezultatov. Težko tako
diplomatsko delo res ne
more biti, le če se diplomat
ne zaveda, da je človek in
ne stroj. Nasploh pa je to
postalo že rutinsko delo —
vsaj na začetku Sele ko se
prebije meja nezaupanja,
je mogoče preiti od plošne-
ga pregleda problemov k
njihovemu podrobnejšeniu
in bistvenemu proučevanju.
Pojem zase je tisto zaupa-
nje oziroma še prej neza-
upanje. Ne razumem tega,
da se dve vladi in njeni
predstavniki ne morejo po-
govoriti povsem svobodno,
osvoboditi se vseh vezi pri
pogovoru in si ogledati pro-
blem realno z vseh strani.
Ne, nisem tak naivnež, kot
bi si sedaj marsikdo mislil.
Časopisi hočejo biti včasih
le preveč pametni in vse-
vedni ter napišejo besede,
ki jih neposredno nHiO izrek,
li. Časopisi pa so zato, da
jih beremo — mi ljudje,
javno mnenje. Da! S po-
močjo matematike si^o Pri-
šli do javnega mnenja, ka-
terega pa predvsem politiki
nikakor ne podcenjujejo.
Radoveden sem. kakšne re-
zultate bi rodilo povsem taj-
no raziskovanje — takšno,
kakršno je bilo npr. razisko-
vanje študijske skupine v
ZDA o posledicah miru v
ZDA in v svetu.
Ko že govorim o teh po-
gajanjih. moramo omeniti
razorožitvene	pogovore
SALT med dvema velikima
silama: SZ in ZDA. Poglej-
mo, kaj piše o tem pariški
Les Echos: »Nedvomno si
tako v Washingtonu kakor
tudi v Moskvi želijo konča-
ti uničujočo oboroževalno
tekmo. Toda žal je malo
možnosti, da bi se ta želja
v dogledni prihodnosti ure-
sničila. Preveč jo namreč
tiščijo ob _ stran strah, ne-
zaupanje in bojazen, da bi
spravili državo v smrtno
nevarnost.«
Ta članek, predvsem zad-
nji stavek, z malo beseda-
mi veliko pove, obenem pa
mi da tudi precej misliti.
Tisti njihov strah in boja-
zen si razlagam na dva na-
čina (to je moja razlaga!):
1. Recimo, da bi ti pogo-
vori uspeli na vsej črti —
se pravi, dosegli bi konec
oboroževalne "tekme in uni-
čenje vseh vojaških zalog,
Ce naj to izraža bojazen, da
bi država prišla v smrtno
nevarnost, potem moramo z
žalostjo potrditi že dolgo
znano _dejstvo, da med dr-
žavami vlada nezaupanje —
nezaupanje do sosede, da
morda le nima še kje kak-
šne bombe, s katero bi jo
prisilila k pokori. Kolikor
je človek star, toliko ie sta-
ra tudi ta njegova nelepa
lastnost. Mislim, da je ne-
zaupanje eden glavnih vzro-
kov, zakaj splošna razoro-
žitev ne uspe. Vsekakor pa
to ni glasni vzrok, kar pa
bi v doglednem času lahko
bil. Dokler bodo ostali in-
teresi velikih sil — in te
interese te sile tudi morajo
ohraniti, če hočejo ohrani-
ti svoje prvenstvo na sve-
tu, potem ne moremo raču-
nati na pomembnejše re-
zultate. To pa je že problem
zase, o katerem bom kasne-
je spregovoril nekaj več.
2. Popolna razorožitev bi
prinesla tudi nove proble-
me, kot je na primer pre-
usmeritev 80.000 tovarn,
kjer proizvajajo za vojsko,
prekvalifikacija okoli 80 mi-
lijonov delavcev, zaposlitev
okoli 25 milijonov vojakov
in drugih vojaških oseb.
Ali lahko ti problemi po-
menijo za neko državo smrt-
no nevarnost? Kdor je pre-
bral knjigo Leonarda C. Le-
wina »Nezaželen mir«, se bo
vsekakor zamislil nad tem
vznemirljivim dokumentom.
V tej knjigi obravnava pro-
blem »trajnega miru« kot
splošen svetovni problem.
Deloma je to res svetovni
problem, vendar bi »trajni
mir« največje, težave po-
vzročil ravno v ZDA. kjer
proizvajajo največ vojaške-
ga materiala in s tem tudi
zaposlujejo največ delavcev
v takih tovarnah. Za tako
državo, kot so ZDA. pa je
taka proizvodnja resnično
dobrodošla, saj prispeva
levji delež k narodnemu do-
hodku.. Tu se ustvarjajo ve-
liki dobički, obenem pa na
ta način rešujejo problem
nezaposlenosti. Na ta način
tudi ohranjajo obstoječi go-
spodarski in družbeni si-
stem. Iz tega sledi, da je
vojna naravna potreba in
steber družbe. Sedaj nam je
popolnoma jasno, za koga
pomeni splošna razorožitev
smrtno nevarnost.
Naj sedaj navedem še ne-
kaj številnih podatkov, ki
so zgovorna podoba mrzlič-^
nega oboroževanja: bruto
narodni dohodek je v letu
1968 znašal v ZDA 807 mi-
lijard dolarjev, medtem ko
je imelo pet največjih dr-
žav sveta skupaj samo 772
milijard bruto narodnega
dohodka (od tega SZ 353
milijard). Od tega ZDA po-
rabijo v vojaške »
skoraj 80 milijard, s^«
40 milijard. ZDA itnajj
nes pod orožjem 3 tniijji
mož, v industriji, ki
vaja vojaški material, j^fl
zaposlenih 5 milijonov^
Ob teh velikih števij
ki zadevajo ZDA, pj
smemo pozabiti_ manjša |
žav, med katerimi dajo '
katere tudi večji odst, '
narodnega dohodka v f, 6
ške namene kot pa .ZD^I
SZ. Taki državi sta na,
mer Vietnam in Izrael l
dasta 25 odst. narodu
dohodka za oborožitev),
liko dajo za_ oborožitev j
drugi mali in nerazviti
rodi, ki pa sc primoi
kupovati orožje, če hoj
neodvisnost ohraniti ali
jo pridobiti. Ti se z oi
jem borijo za mir. Ve!;
lam pa je to samo prip«
ček s katerim ohrahjajjj
gospodarski in družbeni
stem, nadaljevanje polit
z drugimi sredstvi. Sam;
pa tudi ni dovolj, da bij
vek lahko popolnoma s
bodno zadihal. Kot da
nosil težko breme na pij
in zaradi te teže ne m
dati "duška svoji nravi,
mu nekdo tretji določa
čin življenja.
Češkoslovaški narod je
mo za kratek čas odvrg«
breme s svoj ih pleč in i
nično svobodno zadihal,
so mu ga »višje sile« za
hitro naložile nazaj. »Bi
ska« socialistična SZ je
Češkoslovaške izgnala i
trarevolucionarje in s I
pripomogla k hitrejši
gradnji socializma v tej
žavi.
Zopet moramo z žal«
ugotoviti, da vsemu sv
vlada le nekaj velesil. T
je bilo tudi že pred 100
ti v drugačnem okviru it
se Parižani tudi borili
osnovne človečanske i
vice.
Ce ob sklepu še en!
pogledamo na našo zefl
sko oblo, vidimo, da pl
prepevajo brez skrbi šei
bolj v dobri stari Evi
Le-ta pa je obenem sre(i
drugačne oblike boja,-
plomatskega. Dokler pa
do te probleme vojaške
strpnosti, ki niso več s
navadni problemi, ter
je to že vprašanje ohi
tve človeštva in nas
življenja na zemlji, res
ljudje z zasebnimi in
gimi interesi, potem 1
pričakujemo samo še
skončna pogajanja, pof
re, sestanke ,.. Medten
vojna neusmiljeno
svoje žrtve.
Ob vsem tem pa
stoji ob strani majhe;
nemočen, da bi karkoli
ko storil v prid člQve
da bi zajezil to deročo
ki s seboj nosi pogublj
Ampak ta človek ni
tam za vogalom je še
malo naprej še eden i
in še. Samo drug dri
ne vidijo, zato so ner
proti _ manjšemu krdeliJ
žrešnih volkov, ki jim
rajo njihov že tako m^
(Nadaljevanje na 16. si
— ČETRTEK. 5. avgi^a 1971
STRAN 15
^r den drogi Prieki no
^t, poleg pa seveda tii-
^ irvgi, ki moj kot pre-
^vlete!
^ti tjeden sen doba tri
pa, ki mo jih gnes po-
sli obdelati brez kokšne-
yejkšega uvodnega guča.
pg poslušajmo kaj pišejo
jj dopisniki:
)jvi je na vrsti Franček
jd Haloz, ki piše:
OSTOVANI LUJZEK!
vena si že misla, ke
I v večno pohriistaje po-
pa, saj se ti že celih se-
li let nesen java. Resen
(je že smrt pod popkon
liala, to pa zavolo letošje
Je, ki nam je naše že tak
jie no srmačke haloške
egače še boj doj posišila.
I žalost pa so se nan že
^šli tiidi vsi* vinski po-
roki no pičeleki. Neke sen
|a, ke se van pre tudi v
fekiji niič bojše ne godi
j rečen, Prieki no Halo-
ni smo že od negda je .. e
lanke.
Zaj pa ti še moren pove-
ti, ke mi v Halozah zlo ra-
štejemo tvoj rezervirani
I tvoje kmetijske montre
IV zadnjen ca j ti še poseb-
I dogodivščine, ki si jih
pveja na morji. Se poseb-
hecno bi o je tisto, gdo
magarca jezda no si se
fna njen tiidi slika. Lujs,
!bi joko rad vida eno ti-
1 sliko, če maiš kero od-
i bi te lepo prosa, če jo
ijoviš v cajtngaJi. Saj ven,
slo se vena bojiš, ke bi te
spoznali. Saj si vena me-
na nosi kokšne sončne o-
'i natekjene, okoli spod-
I Jezervnih delov pa si tak
meja šurc namotani.
Ni-č nan nesi opisa, če si
na Hvari kaj za inozemskimi
ribami skoka no če si bi-
ja ge na kokšni nudistični
plaži. Saj vena veš, kaj je
to. Tan so lidje čista nogi.
Moški zvonijo s svojimi bin-
gleci, ženske pa si glih tak
sunčijo svoja gnezda. Kaj
pa Mica, ti je bila duma zve-
sta? Neke smo čiili, ke ti je
sosidov Juža duma merka?
Lepo te pozdrovla Franček
izpod Haloz z željo, da boš
po pravici odgovora na vsa
moja vprošaja.
SERBUS FRANCEK!
Resen sen si že misla, ke
te je vrag pocitra, saj se mi
tak duigo nesi več java. Pi-
šeš, ke vas je tiid v Halozah
siiša ožmeknola. Saj je re-
sen tak kak si napisa, ke pač
Prieki no Haložani vsepov-
sodik gor pločaano. Pa kaj
si čema, če so bogec prek
krez naše bregače s proznin
žaklon zamohnoli, na tolih
pa niti več žakla niso me-
li.. Pišeš mi, ke bi objava
eno tisto sliko, ke sen osla
jezda. Drogi Franček, to pa
je neizvedliva zadeva. Veš,
zodja leta sen že preči k pii-
klasti grota, pa se bojin, ke
v tiskarni zavolo mojega pu-
kla nebi mogli Tednika fkup
zložiti. Podobne težove sen
meja tiidi s prejšjo ta storo
osebno izkaznico.
Veš tisto vprašaje v zve-
zi z inozemskiimi ribami, ti
poven tak na vuho, ke nede
niše driigi čuja, ke sen na-
veza nekšne mednarodne sti-
ke no sen nekajkrot izveda
zračni desant na eno ščuko.
ki je priplavala z italijan-
ske strani, mrežo pa sen vr-
ga tiidi na eno švedsko ri-
bo, ki je priplavala na Ja-
dran po suhen. Na žalost se
mi je mreža vtrgala no mi
je riba odplavala. Seveda
sen bija tudi na nudistični
plaži, seveda samo kot stro-
kovni opazovalec. To si je
resen teresantno za ogleda-
ti. Moški no ženske so ob-
lečeni v Adamove no v E-
vine kostime. Da ti rečen,
na toki plaži človik vidi, kaj
vse pa si tak lehko misliš.
Spitovleš me tiidi, če mi
je bila Mica duma zvesta?
Sosidov Juža je resen po-
moga Mici duma merkati pa
veš, un neje več nevaren, saj
sen van že zodjič napisa,
ke »dneva vstaje« že dugo
več ne praznil vle.
Tak vidiš, Franček pa sma
si po dugen ca j ti neke po-
gučala, dobro se mej no mi
še kaj naipiši, če te meli v
Halozah kaj novega.
Iz Prlekije ti pošila v Ha-
loze lepe pozdrove Lujzek.
Kak vidite, mi je sfalija
■plac za pismi, ki sta mi jih
napisala Prakolov Štefan no
Črni pikec. No, pa mo to
nairedli driigi tjeden. Vsen
pošila srčkane podrove vaš
Lujzek.
Aii že veste?
Narava se zelo pogosto
poigrava z notranjim ustro-
jem in zunanjim izgledom
živih bitij. Med te izrodke
»principa« narave spada tu-
di v Avstraliji živeča ru-
menonoga miš — imenova-
na plezalec. Ta živalca, ki
je nekoliko večja od naše
navadne miši in obenern
mnogo manj škodljiva, je
pravi akrobat na drevju,
saj si v krošnjah dreves
naredi tudi gnezdo za svoj
zarod in svoje stalno pre-
bivališče. Njej ne predstav-
lja prav nobene težave ple-
zanje po drevju navzgor ali
navzdol. Pri tem si pomaga
s ščetinastim zelo dolgim
repom in s sorazmerno dol-
gimi kremplji na nogah.
— Na indonezijskih oto-
kih. v Avstraliji in v obeh
Amerikah živi neke vrste
kuščar »ovratničar«. Okrog
glave mu že majhnemu za-
čne rasti neke vrste ovrat-
nik, s katerim pozneje za-
strašuje sovražnike tako, da
ovratnik napihuje. Ce se mu
približa kakršna koli žival,
ki je sicer nenevarna, ku-
ščar napihne svoj ovratnik.
ki je modro-i^deče-črne bar-
ve. Te barve se zlivajo dru-
ga v drugo tako, da ta ne-
bogljena živalca prav gro-
zeče izgleda. Žival, ki take-
ga kuščarja zagleda, kar
hitro pobegne, misleč, da
ima pred seboj strašnega
nasprotnika in sovražnika.
Medtem pa je ta kuščar
rastlinojedec.
—	Nedavno tega so pred-
stavniki angleške pošte bili
šokirani, ko so sprejeli ne-
ko dopisnico, ki jim je bi-
la poslana že leta 1906. To-
čen datum, torej mesec in
dan, ko je bila dopisnica
odposlana, se ni dal ugoto-
viti, ker je poštni žig na
znamki s podobo kralja Ju-
rija VII. močno zbledel.
—	Največjo preprogo na
svetu so izdelali moj.stri Aš-
kabada 1964. leta. Preproga
spomnja na polje razcve-
telih lilij. Temno rdeči or-
nament v okviru belih cve-
tov je naravnost čudovit.
Preproga je velika 252 kva-
dratnih metrov. Na njej se
lahko brez težav postavi
reaktivno potniško letalo.
Ta edinstven umetniški iz-
delek so prinesli umetniki
Turkmenije v moskovski
Kongresni dvorec kot svoje
darilo. Preproga služi v ča-
su koncertov kot dekorativ-
ni izdelek, težka pa je eno
tono.
—	Največja sveča, težika
nekoliko ton, je izdelana po
naročilu naslednika ameri-
škega milijarderja Perpon-
ta Morgana. To svečo so po-
stavili v cerkev svetega Pe-
tra v Rimu za mir in po-
koj duše njegovega predni-
ka. Ce bi gorela ta sveča
neprenehoma vsak dan, bi
dogorela šele po preteku
devetih let. Medtem pa sve-
čo po želji Morganovega
naslednika prižigajo samo v
dnevih velikega posta in v
dneh, ko se opravlja maša
zadušnica za pokojnim mi-
lijarderjem in bo zato zgo-
rela šele DO nekoliko tisoč
letih.
—	Avgusta 1964 je bilo
ustanovljeno mednarodno
združenje za telekomunika-
cijiike satelite (INTELSET),
ki deluje za ves svet. Dan-
danes gre d^el brezžičnih
telefor).s.kib pogovorov oa
veliko oddaljenost po sate-
litskih poteh. Televizijski
prenos pomembnih medna-
rodnih dogodkov (trenutno
tudi polet ameriške vesolj-
ske ladje APOLLO 15), in
olimoijskih iger in tako na-
prej. prav tako omogoča
komunikacijski satelit. Z
Zemlje prihajajo signali od
enega izmed satelitov viso-
ko v vesolju. Satelit s po-
močjo sprejemnika ujame
signale in jih prenaša na
oddaljenejši konec zemelj-
ske površine. Po tej poti
lahko gredo signali ali te-
levizijske slike iz Amerike
v Evropo ali narobe. Sate-
lit ima sončne celice, v ka-
terih se sončna svetloba
spreminja v električno e-
nergijo. Eden prvih takih
satelitov je bil TELSTAR,
ki so ga poslali v vesolje
leta 1962, torej pred deveti-
mi leti. Do ustanovitve In-
telseta so sestavili nove in
izstrelili še popolnejše sa-
telite. Satelit EARLY BIRD
(Zgodnja ptica) so izstrelili
junija leta 1965 nad Atlan-
tikom v zem.eljsko krožni-
co, tako da zdaj vzdržuje
stalno zvezo med Ameriko
in Evropo. Leta 1967 so iz-
strelili v vesolje še tri sa-
telite, tako da zdaj na krož-
ni poti okrog Zemlje kroži
več komunikacijskih sate-
litov, ki z radijskimi signa-
li lahko v istem trenutku
povežejo dve tretjini ze-
meljske površine.
— Veličastne kamnite pi-
ramide stoje v egiptovski
puščavi že več kot 5000 let.
Najlepše so pri Gizah. kjer
so starodavni egipčanski
vladarji piramide postav-
ljali za svoje grobnice. Pr-
votna višina Keopsove pi-
ramide znaša 145 metrov.
Zanjo so porabili dva in pol
milijona kamnitih blokov,
težkih od dve in pol do 15
ton. piramide, ki so sedaj ve-
lika turistična atrakcija, je
gradilo na tisoče in tisoče
sužnjev, več kot polovico
pa jih je izgubilo pri naporni
gradnji svoje življenje. Ker
v času, ko so gradili veli-
častne piramide, še niso po-
znali škripčevnih dvigal, me-
nijo, da so velikanske bloke
sužnji potiskali iz kamno-
lomov pO lesenih valjih do
mesta gradnje, naprej pa po
strmini piramid na mesto,
kjer so bili potrebni.
-FK-
OSNOVNA ŠOLA
Ivana Spolenjjaka,
Ptuj
razpisuje prosto delov-
no mesto učitelja za te-
lesno vzgojo, PRH ali
P.
Rok za orijavo je 15 dni
po objavi.
16 S':ran
TEDNIK — ČETRTEK, 5. avgu^^^
TEDNIK Izdaja časopisni zavod Ptujsit' tedn;h Ptuj Flerojs Lacks 1 — Urejuje uredniSlc' odbor Odgovorni jrednil? le Anton Baiiman. "
)8 vsak četrtek - Tekoči račun or< SDK Ptul It 524-3-772 — Tiska časopisno Dodietle Mariborski tisk Maribor S:vetoz»y»v»k« ulica