UREDNIŠTVO in uprava:	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 44-046 in 44-047	
DOPISNIŠTVO za goriško	pobraj ino :
34170 Gorica, Ul. XXIV. Telefon 24-36	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550	
lir. Poštni tekoči račun :	Trst 11/7000
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 8 (718)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Razmere v državi in deželi se morajo spremeniti !
Za to, da se bodo spremenile, glasujmo za komuniste!
TRST - 12. aprila 1968
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdnevnik	Spediz. in abb.
Quindicinale	post. Gruppo II
Glas za komuniste je glas
za svobodni razvoj Slovencev
Levi center ni rešil nobenega vprašanja
Faza predlaganja kandidatnih j list za poslansko zbornico in senat je zaključena. Vrstni red znakov raznih strank, kakršen bo na glasovnicah, je že znan. Politika, obveznosti in perspektive strank so izraz predloženih list.
Danes ne bomo delali splošne analize, pač pa se bomo zaustavili le pri nekaterih kandidatnih listah in se nekoliko od bliže seznanili z njihovim gledanjem na vprašanje obrambe in svobodnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti kot na vprašanje demokracije, kar v resnici je, torej na vprašanja splošnega pomena. Jasno je, da ne gre za proučevanje statističnega značaja; ne gre za štetje slovenskih kandidatov na listah, zakaj ni vseeno če nekdo kandidira na eni ali drugi 'listi.Treba je videti zakaj kandidira na neki listi.
Kaj nam povedo predložene liste, a'ko jih gledamo s tega vidika?
O demokristjanih je govor kratek. Demokristjanski stranki še na misel ne pride, da bi vključila Slovenca na svoje liste. Kaj takega bi bilo zanjo «nezdravo», četudi ne odklanja glasov Slovencev; nasprotno išče jih na vseh volitvah, posebno pa na političnih. Toda poudariti hočemo, da je KD v največji meri odgovorna za politiko, ki teži k asimilaciji slovenske narodnostne skupnosti.
Nosilec liste združene PSI-PSDI v Trstu je minister Tolloy, prav tisti, ki je kot parlamentarec bivše PSI v poslanski zbornici «teoretiziral» o mirni asimilaciji slovenske manjšine v Italiji. Kandidatura ministra Toliova v Trstu je že sama po sebi... program.
Na Goriškem kandidira na listi PSI-PSDI poslanec Zucalli, tisti, ki je poskušal ( na srečo brez u-speha) doseči to, da bi priznali kot partizane, kot boroe za svobodo, tiste, ki so no koncu zadnje vojne izvajali atentate, metali bombe proti demokratom, v prvi vrsti proti Slovencem, ter organizirali pravcate «kazenske ekspedicije» rasističnega kova.
Spričo vsega tega je obsodbe vreden način, s katerim PSI-PSDI strumentalizira vprašanje Slovencev. Ta stranka, ki postaja po ! združitvi vedno bolj socialdemo- I kratska in vedno manj socialistič- i na, se poslužuje slovenskih kan- j didatov samo zaradi lova na gla- ; sove. V Trstu je vključila na svo- j jo listo predsednika enotnega slovenskega športnega združenja. Služil naj bi pri lovu glasov, kar ! je obsodbe vrčdno dejanje. PSI- ' PSDI počenja to — pazite — j ne z namenom, da bi omogočila I izvolitev enega Slovenca (kaj ta- | kega niti na misel ne pride prva- ! kom združenja stranke, saj so j preveč zaposleni z večnimi vpra- ! šanji porazdeljevanja stolov in stolčkov), temveč zato, da bi privabila glasove Slovencev za «teo- i retika» mirne asimilacij s sioven- ! ske narodnostne skupnosti.	j
V Gorici se PSI-PSDI poslužuje ■ župana neke slovenske občine. Po- j služuje se ga čeravno ne bi hote- : la, da bi bil izvoljen v poslansko I
zbornico, temveč za to, da bi pridobil nekaj glasov v korist zagovornika protislovanskih tolp.
Ker se o PRI niti ne splača govoriti, zaradi njenih nacionalističnih in protislovanskih značilnosti, ki so vsem nam dobro znane, preidimo k listi «Slovenske skupnosti», tej pomožni skupini levega centra. «Slovenska škupnost» je sedaj bolj kot je bila nekoč pod kontrolo klerikalcev, najbolj konservativne skupine, povezane s Krščansko demokracijo bodisi preko običajnih kanalov škofijskega urada ali pa preko pod-vladnih kanalov (beri Radio Trst postaja A).
«Slovenska skupnost» se predstavlja na političnih volitvah samo na Tržaškem in še tu le na volitvah za poslansko zbornico, ne da bi imela kakršno koli možnost za uspeh. Štirje slovenski kandidati nič ne pomenijo. Glasovi za to listo bodo torej vrženi preč in ne bodo služili nikomur. Od tega bo imela korist ie Krščanska demokracija. Sicer pa «Slovenska iKupnost» neposredno koristi demokristjanom že s tem, da se ne predstavlja na senatnih volitvah in tudi s tem, da se na Goriškem ne predstavlja niti na volitvah za poslanski zbornico. Že stara tradicija odvetnika Sfiligoja in njegovih prijateljev je, vabiti Slovence, naj glasujejo za Krščansko demokracijo, odnosno za stranko, ki je na oblasti.
Glasovati za «Slovensko skupnost» posredno pomeni glasovati za Krščansko demokracijo, saj je navadno sredstvo v njenih rokah, nima nobene stvarne avtonomije in je asimilirana v levem centru. Gre torej za skupino voditeljev, ki ne vocìi nikogar, ako tega neče Krščanska demokracija; gre za skupino, ki se oredstavi ali pa se ne predstavi na volitvah; gre za skupino, ki daje demisije «v znak protesta» in nato demisije umakne, ne da bi kaj dosegla.
O drugih listah nima pomena govoriti. Desničarjem se je letos prvič pridružila «planika» južnoti-
Za poslansko
zbornico bomo volili znak KPS
j rolske stranke Volkspartei, to je I konservativne klerikalne skupine,
I prežete z domotožjem po velikem | Reichu. Volkspartt-i je namreč ab-i sorbirala Marchesichevo indipen-dentistično gibanje. Jasno je, da noben tržaški Slovenec ne more glasovati za to listo, ki nasprotuje Slovencem in njihovim pravicam.
Ob zaključku tega sicer nepopolnega pregleda, dodajmo še nekaj besed o listi KPI, ki jo je naš list že predstavil.
Še enkrat poudarjamo, da samo Komunistična partija resno obravnava vprašanje zastopstva Slovencev na kandidatnih listah. Ni nobenega strumentaiiziranja, ni nobene vabe. Slovenski kandidati : na komunističnih listali ne služijo za pridobivanje glasov za kandidate, ki niso vredni zaupanja slo- • venskih volivcev, kot se to dogaja pri drugih strankah. Neizpodbitna resnica je — in to bi morali priznati tudi tisti, ki izražajo neko nezadovoljstvo glede sioven
(Nadaljevanje na 4. strani)
Levi center tako na vrhu kot na periferiji ni rešil nobenega od perečih vprašanj slovenske narodnostne Skupnosti. Niti pristopil ni k poskusom reševanja teh vprašanj.
Tudi po prihodu socialistov na oblast se ni v pogledu Slovencev nič izboljšalo. Slovenci smo še vedno smatrani kot manjvredni državljani. Niti skromne obljube, ki so nam bile svojčas dane, niso bile izpolnjene.
Kljub temu, da je minilo že toliko let od zmage nad fašizmom in da je bila sprejeta demokratična republiška ustava, ki je sad težkega boja proti fašizmu, so še v veljavi fašistični za'koni, Mnogo določil teh zakonov je očitno naperjenih proti Slovencem. Slovenec ne more govoriti v svojem materinem jeziku v državnih uradih. Na sodišču je slovenščina izrecno prepovedana. Med drugim so tudi naši priimki še vedno tako popačeni kot je hotel fašizem.
Rimska vlada ne dovoljuje deželni vladi Furlanije-Julijske krajine, da bi obravnavala vprašanja
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
OMn o delavnosti deželne epraee le nerazeo
Okrepitev skupine KPI je porok za spremembo razmer v deželi
Deželni svet je zaključil svoj prvi mandat. Zadnja seja sveta je bila prejšnji torek. Nove volitve bodo 26. maja 1968.
Na zadnji seji deželnega sveta je predsednik de Rinaldini orisal delo, ki ga je svet opravil v štirih letih svojega mandata. Med drugim je ugotovil, da so bile premagane začetne težave, da so se svetovalci z vnemo udeleževali ssj, da je bilo vseh sej več kot 9.000 itd.
Kljub temu, da je bilo toliko sej, kljub temu, da so bile premagane začetne težave, moramo poudariti, da nikakor ne moremo biti zadovoljni s tem, kar je deželna uprava storila v teku svojega prvega mandata.
Dežela je bila izbojevana po dolgih političnih bojih. Dezela kot taka je bila in je potrebna. Marsikaj, kar centralizirana uprava ne more ali noče storiti, bi lahko storila deželna uprava. Toda, žal, je bila v rokah levega centra, ki ni bil in ni sposoben pristopiti k uresničevanju zahtev prebivalstva. Zato moramo tudi reči, da je dosedanja dejavnost deželne uprave razočarada večino prebivalstva Trsta, Goriške in Furlanije. Odgovornost za to, da se stvari niso premaknile naprej, pada najprej na Krščansko demokracijo,a pada tudi ra združene socialiste in druge, ki so jih podpirali.
Deželna uprava ni izpolnila, kar bi bila morala izpolniti tudi zato ker je slepo izpolnjevala ukaze, ki so prihajati iz Rima. Odpovedala
se je avtonomiji, odpovedala ludi posebnemu statutu. In priča, da se mu je odpovedala smo prav mi Slovenci, saj je bil deželni statut, uzakonjen prav zaradi obstoja naše narodnostne skupnosti v tej dežel j. Deželna uprava levega centra je prišla tako daleč, da se je celo v programu za razvoj izogni-vanje vprašanj Slovencev. S to razsodbo je deželna uprava soglašala.
Kako so bile naše pravice upoštevane s strani deželne uprave potrjuje tudi znana razsodba i državnega sveta, po kateri dežel- | na uprava ni pristojna za reše- i vanje vprašanj Slovencev.
Danes ima deželna uprava v ! Trstu in v raznih oddelkih v Gorici in Vidmu skupno 1250 nameščencev. Od teh je reci m niši ŠEST Slovencev.
Skupina komunističnih svetovalcev se je mnogo trudila, da bi se 'stvari spremenile. Ce se je o slovenskih oprašanjih govorilo v deželnem svetu, se je to zgodilo v prvi vrsti po zaslugi komunistov. Da je tako, je dovolj, ako pogledamo v zapisnike in pa v časopisna poročila. Zato smemo reči, da komunistični svetovalci zaslužijo vse naše priznanje.
Seveda se bo politični boj nadaljeval. Pred nami je druga mandatna doba. Zato pa, da bo ta ooi uspešen je potrebno, da se stvari spremene.
Več glasov za komunistično partijo bo jamstvo za dosego tega cilja.
Slovencev ter jih skušala reševati. Z druge strani pa deželna vlada, ki je izraz vsedržavnega levega centra s stališčem osrednje vlade v celoti soglaša. To se dogaja kljub neizpodbitnemu dejstvu, da je bila dežela Furla-nija-Julijska krajina ustanovljena tudi zaradi tega, ker na njenem ozemlju kompaktno živi slovenska manjšina in kljub temu, da je avtonomna dežela dobila posebni statut prav zaradi obstoja slovenske narodnostne skupnosti.
Slovenska šola na Tržaškem in Goriškem je sicer pravno urejena a neurejene so razmere v katerih se nahaja, čeravno je bil zakon o slovenski šoli sprejet že pred mnogimi leti, je položaj učnega in vodilnega osebja še vedno neurejen. Seveda je slovenska šola tudi v marsikaterem drugem pogledu zapostavljena ter celo potisnjena v neenakopraven položaj ; Slovenci v videmski pokrajini pa so še vedno brez pouka v materinem jeziku.
Spomenica o soglasju, ki je bila podpisana v Londonu leta 1954 med drugim govori ljudi o topono-mastiki tistih krajev, v katerih živi določen odstotek ljudi slovenskega jezika, se pravi da bi morala biti tudi krajevna imena označena s pristnimi imeni. Toda niti to določilo se ne izvaja. Seveda, tisti, ki imajo škarje in platno v rokah se izgovarjajo, češ da je londonska spomenica navaden kos papirja, ki nima parvne veljave, ker je parlament ni ratificiral. Toda ob tem tisti, ki tako govore, «pozabljajo», da po njihovi krivdi dokument ni bil ratificiran.
Te ugotovitve niso prav za prav nove. že stokrat smo jih ponovili in podčrtali. Toda prav od teh ugotovitvah se v nas še bolj krepi zavest, da je potrebna nadaljnja in odločna borba za to, da se stvanje spremeni, da se menjajo razmere v državi in deželi.
Volitve so pred nami. Prav volitve nam dajejo v roke tisto orožje, ki je potrebno za to, da se to doseže.
Glas za komuniste je gotov glas, je glas, ki bo pospešil korake, ki vodijo k uresničenju naših pravičnih zahtev.
Za senat bomo volili
ta, skupni znak
2 • DELO

12.4.1968
-*»
Goriški Slovenci v »novem ozračju"
Vladna večina je poskrbela za to. da so bili tik pred razpustom parlamenta sprejeti številni «zakonč-ki», predvsem lokalnega pomena. S tem so si predstavniki te večine hoteli pridobiti naklonjenost volivcev ter zagotoviti si tudi preferenčne glasove na volitvah. Na zakone, 'ki bi vsaj delno spremenili sedanjo družbeno ureditev v državi, pa je vlada levega centra pozabila. Tako so ostala nerešena zelo važna vprašanja, kot npr. : agrarna reforma, urbanizem, socialno zavarovanje itd..
Prav tako klavrno kot vsedržavni parlament se je zaključila tudi prva zakonodajna doba dežele Furlani j e-Julijske krajine. Med bistvenimi vprašanji je ostalo povsem odprto vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v tej deželi. Zato se prav to vprašanje postavlja v ospredje v sedanji volilni kampanji.
Po zavladanju levega centra na Goriškem smo večkrat slišali govoriti o «novi dobi» ali «novem ozračju», tako v goriškem občinskem kakor tudi v pokrajinskem svetu. V zadnjem času se o tem nekoliko manj govori. Kaže, da se tudi nekateri prvaki PS in SDZ zavedajo dejstva, da takoimenovano «novo o-zračje» v resnici m prineslo nič novega in da je torej položaj goriških Slovencev bistveno ostal nespremenjen. Odvetnik Sfiligoj je še pred nekaj meseci obtožil vladajoče kroge, da nadaljujejo s staro politiko počasne asimilacije Slovencev.
Kaj je pravzaprav prineslo takoimenovano «novo ozračje» goriškim Slovencem? Ali se res politika levega centra v čem razlikuje od politike prejšnjih centrističnih uprav?
Odgovor oa iti dve vprašanji prihaja iz obstoječe stvarnosti. Nesmiselno je govoriti o enakopravnosti vseh državljanov ne glede na jezik ali veroizpoved, nesmiselno je govoriti o «novem ozračju», ko je vendar znana stvar, da slovenski jezik nima pravice tam, kjer bi jo že zdavnaj moral imeti, to je v javnih uradih. Slovenska šola je še vedno zapostavijana, učne knjige in drugi šolski pripomočki primanjkujejo, stalež učnega osebja pa je še vedno nerešen. Na poslopjih sloven- j skih osnovnih in srednjih šol ni no- I benega napisa. V slovenskih občinah ni niti dvojezičnih napisov. Do- j berdob ima pred vasjo samo tabli- ■ co, ki omejuje hitrost vožnje in prepoveduje uporabo akustičnih | znakov, v Sovodnjah pa vidimo na i uličnih tablicah za današnjo dobo j naravnost smešna imena, kot npr. j «Via ex Impero». V goriških občin-ških uradih, pa tudi deloma v uradih slovenskih občin ni uslužbencev, ki bi obvladali slovenskih jezik. Občinski uradi še vedno izstavljajo dokumente s popačenimi slovenskimi imeni in priimki. V goriškem matičnem uradu ni slovenskih uslužbencev, ni niti pisalnega stroja s slovenskimi črkami. Goriška občinska uprava ni še poskrbela za zgraditev spomenika padlim partizanom. V zadnjem času se sicer govori o tem spomeniku, ki pa naj bi štab na pokopališču in ne v mestnem središču, kot to zahtevajo komunisti. Zahtevo, naj bi bil na spomeniku poleg italijanskega tudi slovenski napis, zaviačajo, ker bi slovenska beseda lahko «žalila tenkočutnost italijanskega prebivalstva» (seveda se pri tem misli na «tenkočutnost fašističnih razgrajačev in pa pripadnikov nekdanje «divisione Gorizia», katero so pripadali tudi nekateri sedanji prvaki PSU).
Kot ,smo že omenili, komunisti zahtevajo naj se zgradi spomenik padlim partizanom v središču Gorice. Zahtevajo tudi, naj bo na spomeniku dvojezičen napis. Vsak od- !
stop od tega stališča bi pomenil I odstop od idealov, za katere so se j borili partizani in za katere so tudi žrtvovali svoje življenje. Postavlja se vprašanje: Ali se zavedajo tega nekateri šlovenski prvaki PSU?
Med tem, ko se demokristjani pro- J tivijo postavitvi partizanskega spo- j menika v mestnem središču, po- j vsem soglašajo s postavitvijo spo- | menika, osebam, ki so bile kakorkoli povezane s fašizmom, kot npr. D’Annunzio. Znana stvar je, da se je goriški župan, demokristjan Martina uradno udeležil odkritja spomenika D’Annunziu.
Taka so torej dejstva, ki se dogajajo v toliko opevanem «novem ozračju».
Govori se še o nekaterih drugih vprašanjih, o raznih «zaslugah». Npr. o cestah v slovenskih občinah. Res je sicer, da so bile asfaltirane | nekatere pokrajinske ceste, toda 1 prav tako je res, da so to le drobtinice; da je to le pesek, ki ga levi center meče v oči Slovencem. Vsa vprašanja, ki so bistvenega pomena, so ostala nerešena.
Goriški Slovenci se zavedajo, da reševanje pravic ni odvisno od vladnih formul, torej ne od sedanjega levega centra, temveč od boja vsen naprednih sil, od skupnega boja za demokracijo, v kateri lahko najdejo rešitev tudi vsa odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. In v tej borbi je KPI na prvem mestu. Samo z ojačanjem KPI bo moč učinkovito braniti vse interese slovenske narodnostne skupnosti.
Krajevne ustanove naj dobe potrebno avtonomijo
I
Pred kratkim je občinski svet v j Dolini razpravljal in sklepal o občinskem proračunu. Ob tisti priliki je župan tov. Dušan Lovriha govoril tudi o raznih aktualnih vprašanjih. Med drugim je dejal:
Krajevne ustanove (občinske in i pokrajinske uprave ipd. Op. uredn.) delujejo na osnovi zastarelih zakonov, uveljavljenih pred prvo svetovno vojno, deloma pa za časa fašizma. Ti zakoni so v kričečem protislovju z republiško ureditvijo države; v protislovju z ustavnimi določili, ki predvidevajo široko avtonomijo krajevnih ustanov.
«Ni prvič — in verjetno ne bo niti zadnjič — ko je tudi naš občinski svet prisiljen baviti se s temi vprašanji, saj se zaveda, da brez temeljite reforme naša občina ne more nemoteno vršiti svojega poslanstva». Tako je poudaril župan Dušan Lovriha in med drugim podčrtal: «Danes se za kritje finančnega primanjkljaja zatekamo k posojilom, toda vprašujemo se, še koliko časa bomo lahko najemali posojila. Naša občina je že tako Obremenjena, da ne bo mogla vračati posojila in niti plačevati obresti. Čez nekaj let bo prenehal delovati takoimenovani Sklad za Trst, iz katerega naša občina prejema letno 19 milijonov lir za kritje proračuna, 20 milijonov lir za javna dela in še nekatere druge prispevke. Kako bo občinska uprava delovala takrat, ko ne bo več dobivala prispevkov iz omenjenega sklada? Zato s tem večjim poudarkom ponavljamo, da je nujna reforma».
Zatem je župan Lovriha dejal:
«V pričakovanju splošne reforme krajevnih ustanov še enkrat predlagamo naslednje:
1.	krajevnim ustanovam naj se nakaže večji odstotek od prometnega davka (IGE).
2.	Iz javnih sredstev naj se obči-
nam dodeli prispevek, ki naj nadomesti dohodke ukinjenega trošarin-skega davka na vino.
3.	Občinam in pokrajinam naj se dodeli delež pristojbine na proizvodnjo bencina, tekočega goriva in mineralnih olj.
4.	Občinam in pokrajinam naj se dodeli delež takse na avtomobile in druga prevozna sredstva.
5.	Občine naj se razbremeni stroškov, ki spadajo ali bi morali spadati v pristojnost države.»
Vse te predloge postavljajo tudi razna vsedržavna združenja, med katerimi je tudi Združenje demokratičnih občin.
Ko je župan obravnaval gospodarski položaj dolinske občine, je med drugim dejal :
«Gospodarski položaj naše občine je tesno povezan s splošnim gospodarskim položajem na Tržaškem. Znana stvar je, da kljub raznim obljubam, ki so bile več ali manj slovesno izrečene, Trst v mnogih pogledih nazaduje. Zaradi tega nazadovanja upada tudi število zaposlenih.
Skoraj vsa podjetja, ki obratujejo v tistem delu industrijske cone, ki spada pod dolinsko občino, se nahajajo v neugodnem položaju. Vzemimo kot primer «Officine Meccaniche Triestine», kjer bi po predvidevanjih moralo delati 500 ljudi, v resnici pa jih danes dela mnogo manj.
Aktualno vprašanje
Sredozemlje - področje miru in sodelovanja
Eno izmed poglavitnih vprašanj, k: so na dnevnem redu tudi v sedanji volilni kampanji, je vprašanje miru. Od italijanske zunanje in vojaške politike je v veliki meri odvisna bodočnost v Sredozemlju. Če bo italijanska vlada še na-p-ej bila jetnik v rokah pakta NATO, če bodo na italijanskem o-zemlju še naprej obstajale vojaške baze NATO in če bo v italijanskih teritorialnih vodah še naprej gospodovalo ameriško vojno ladjevje, potem je lahko previdevati, da bo nevarnost za mir v Sredozem-Ijui še naprej trajala. Toda to ni v interesu množic, ni v interesu razvoja, ne v interesu miroljubnega sodelovanja med narodi.
Politično in gospodarsko je Sredozemlje sicer razcepljeno, toda kadar gre za mir, je neločljiva celota. Dosedanje izkušnje ne popuščajo niti najmanjšega prostora za razpravljanje, ali je mir v Sredozemlju deljiv. Vsak spor, kriza ali spopad v katerem koli delu Sredozemlja imajo negativne posledice
. •‘-C- -'*&
V nedeljo je bila na openskem strelišču proslava v počastitev spomina talcev, ki so jih tam ustrelili nacisti. To je bila obenem manifestacija solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Govorili so tovariši Dušan Lovriha, Licia Kersovanì, Eugenio Laurenti in domačin Danilo štubelj. Nastopila sta tudi pevski zbor Vesna iz Križa in godba iz Trebč.
Politična špekulacija !
Devinsko-nabrežinski občinski odbornik nameščen pri Konzorciju kraškega vodovoda
Pretekli teden se je vršila seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Med drugim je bilo sklenjeno povišati število cestarjev od 5 na 6 in smetarjev od 6 na 7.
Naj večje začudenje je vzbudilo sporočilo župana o odstopu odbornika za javna dela Fabrisa, ki je bil izvoljen na listi PSDI. Omenjeni je dobil zaposlitev pri Konzorciju kraškega vodovoda.
Po predlogu župana o sprejemu odstopa, je spregovoril v imenu sve- j tovalcev KPI tov. Albin Škerk. Pojasnil je, da nima osebno nič proti Fabrisu, ker ga smatra za poštenega in marljivega človeka, da pa obsoja način, po katerem je prišel h Konzorciju. Postopek je označil za politično špekulacijo, ker gre za zaposlitev občinskega odbornika pri neki občinski ustanovi. Dejal je, da so Fabniisa izvolili občani, da bo pravilno in pošteno upravljal občino in ne zato, da bi se polastil kakega dobrega službenega mesta. Zaradi tega, tako je poudaril tovariš škerk, javno mnenje obsoja tako početje, ki gre vedno bolj v navade in prakso v vseh javnih ustanovah, ! ki jih vodijo stranke leve sredine.
Tov. Škerk je tudi izrazil pomi-
sleke o zakonitosti namestitve Fabrisa pri Konzorciju kraškega vodovoda, kajti vsa zadeva je bila speljana na tajni, preračunnan in sumljiv način. V vsej povojni dobi se nihče od svetovalcev, odbornikov ali županov deVinsko-nabrežinske občine, ni drznil zaposliti pri občinskih ustanovah.
Zaradi tega je vodja skupine svetovalcev KPI povabil Fabrisa, naj še nadalje ostane na svojem mestu, ter naj prepusti službo pri Konzor- j ciju kraškega vodovoda drugim na-brežinskim fantom. Samo na tak način bi Faforis koristil svojemu ugledu in stranki, kateri pripada.
Po našem mnenju — tako je poudaril govornik — je skupščina Konzorcija kraškega vodovoda, ko je sklenila zaposliti Fabrisa, naredila dvojno napako, in sicer:
1.	namestila je tehnika (Fabris je geometer) namesto osebe, ki obvlada knjigovodstvo ;
2.	ker ni imenovala uradnika, ki obvlada tudi slovenščino, kakor določa pravilnik Konzorcija.
To bi morala uprava predvsem upoštevati, ker vodovod oskrbuje izključno vasi našega Krasa.
za vse države tega območja. To prepričljivo potrjujejo tudi lanske krize v vzhodnem Sredozemlju.
Mir je življenjskega pomena za vse narode Sredozemlja, osnova za njihovo nadaljnje osamosvajanje in splošni vzpon. Trden mir bi bil v trajno korist vsem njegovim državam, pozitivno pa bi vplival tudi na mednarodne odnose sploh.
V Sredozemlju je precej vprašanj, ki so prikrita žarišča spopadov. Pre-nekatera izmed njih bi lahko rešili, če bi prizadete strani pokazale potreben politični realizem in dobro voljo ter če bi pri tem ne bilo zunanjega vmešavanja.
Toda nesredozemske imperialistične sile se trudijo, da nekatera izmed teh žarišč stalno tlijo, da bi jih lahko hitro razplamtele, kadar zahtevajo tako njihove širše politične in vojaške koristi in načrti. Hkrati spodbujata navzočnost in ravnanje teh sil v Sredozemlju «domače» napadalne in nemiroljubne kroge ter utrjujeta njihovo prepričanje, da lahko z grožnjo ali uporabo sile uresničijo svoje namene. Napad Izraela na arabske države je najbolj drastični, toda nikakor ne edini primer takega pojmovanja
Ostrina teh prizadevanj in delovanja je usmerjana proti demokratičnim in naprednim silam tega območja.
Močnejša vojaška navzočnost Sovjetske zveze v Sredozemlju — po lanskem izraelskem napadu se je pospešila — je začasno zaustavila tak negativni razvoj dogodkov in
p rušil ul a imperialistične neodeoloniali-
stične sile k večji obzirnosti.
Združene države Amerike in nekatere njihove zahodnoevropske zaveznice pospešeno analizirajo sedanji položaj v Sredozemlju, ocenjujejo izgube in dobičke ter iščejo pot, po kateri bi obnovile svoj prejšnji prevladujoči položaj na tem območju. Pri tem pa «pozabljajo» pojasniti, na kaj opirajo svojo «pravico» do take vloge. Kaže, da vidijo rešitev v nadaljnji krepitvi oboroženih sil Zahoda v večji vojaški angažiranosti Italije ns Sredozemlju in v ustanavljanju posebne pomorske skupine, ki bi kot rezerva vrhovnega poveljstva pakta NATO v Evropi stalno križarila po teh vodah.
V teh računih in načrtih pogosto podcenjujejo pomen neodvisnih, miroljubnih in naprednih sil Sredozemlja. To je velikanski potencial, ki ga ni mogoče uvrstiti v šablonske preglede «razmerja sil». Ne samo enkrat je v preteklosti plastično in prepričljivo potrdil svojo nezamenljivo vrednost in pripravil prenekatero presenečenje osvajalcem v času, ko so mislili, da so že obvladali posamezne dele Sredozemlja in jih «umirili».
Sredozemskim narodom bi, združenim v široki skupni osnovi miru, enakopravnega sodelovanja, neodvisnosti, narodne osamosvojitve in splošnega napredka, nedvomno uspelo odstraniti vzroke sporov, ki jih ločujejo in postavljajo nasproti, ter hitro našli skupen jezik za vsa ključna vprašanja svojega življenja in varnosti. Tedaj bi se močno zmanjšal prostor za delovanje imperialističnih sil. To pa bi pozitivno vplivalo tudi na položaj v Evropi, Afriki in drugih delih sveta, kajti Sredozemlje ni ločeno območje,
S tem pa bi naredili korak bliže k ustvarjenju možnosti za ustavitev vojaške dirke na tem območju, za postopno razorožitev, predvsem jedrsko, in za preobrazbo Sredozemlja v območje miru in miroljubnega sodelovanja.
Vendar mir ne prihaja samo od sebe. Potrebno ga je ustvarijati.
12.4.1968
« DELO • 3
Johnson se bo umaknil
Ali se bo ameriška vlada odločila, da pripelje vojno v Vicinarmi posiopoma h koncu?
Izjava vlade DR Vietnama
Johnson je razglasil, da bo zapustil Belo hišo in da torej ne bo "več kandidiral na predsedniških volitvah. Ta vest je presenetila svetovno javnost ter povzročila najrazličnejše komentarje. Ni moč verjeti, da je Johnson prišel do tega sklepa, ker se želi umakniti s političnega prizorišča, ker je star in njegovo zdravje je slabo. Dejstvo je, ■da je razlog za ta sklep iskati v ne.ispehu njegove politike, v porazih, ki jih je doživela njegova pustolovščina v Vietnamu ter v 'katastrofalnih posledicah vojne pustolovščine, ‘ki prihajajo jasno do izraza tudi v gospodarstvu ZDA.
Istočasno z razglasitvijo Sklepa, da se umakne iz Bele hiše je John-:son razglasil tudi sklep o «deeska'aciji» ameriške vojske v Vietnamu in o delnem prenehanju bombardiranja področij Demokratične republike Vietnama.
Sklep o «deeskalaciji» ameriške , vojske v Vietnamu je časopis «Ko- j munist» tako-le komentiral:
Nepričakovana novost na ameri- ,
:škem predvolilnem prizorišču, za j katero ni mogoče reči, da bi bila ! brez spektakularnosti, je odprla,
Združenih držav. Ameriški predsednik je obljubil enostransko «dee-skalacijo» vojne, hkrati pa je zapovedal okrepitev ameriškega ekspedicijskega korpusa in zahteval novo povečanje izdatkov za vojno.
kakor 'se^zdi,'več dilem, kot je Mo | ^.0'. da ni ukazal’ se b°mbar-
v prvem trenutku presenečenja mogoče slutiti. Vprašanja, kakršna so: ali ni navsezadnje nastopil čas sprememb, strezniive in zavračanja iluzij, ali bodo zdaj sledili koraki, ki bi pomenili preokretnico širšega, morda zgodovinskega pomena, •ostajajo za zdaj še brez odgovora. Previdno in zadržano reagiranje posameznih vlad in drugih uradnih krogov v tujini, različna, včasih celo nasprotna si tolmačenja Johnsonove poslanice v svetovnem tisku, vznemirjeno reagiranje predstavnikov posameznih ameriških političnih skupin — vse to priča, da je šele treba videti, «kaj se valja za hribom».
Temeljno vprašanje je očitno, ali se je ameriška vlada dejansko in dokončno odločila, kakor pravi, da se je, da pripelje vojno v Vietnamu postopoma h koncu? Če se je predsednik Johnson odločil, da v interesu «ohranitve narodne enotnosti» ne zahteva od svoje stranke in ne bo sprejel imenovanja za predsedniškega kandidata, je to zanimivo in pomembno, vendar je predvsem tema ameriške notranje politike in v tem smislu izvor predvsem ameriških dilem in dvomov.
Dvomi, za katere gre, imajo mno-goterne vzroke. Preveč nezaupania v ameriško javnost se je nakopičilo, da bi bilo mogoče celo tako dramatične geste, kakršna je ta, sprejeti tako, kakor si jih prizadeva prikazati ameriška vlada. Se-"veda je predvsem -stvar vlade Demokratične republike Vietnama in Fronte narodne osvoboditve Južnega Vietnama, da presodita vrednost in doseg ameriških sklepov in predlogov. Toda po tem, kako je bil Johnsonov govor predložen mednarodni javnosti, je nemogoče in ne bi bilo umestno, da bi si zatiskali •oči pred nekaterimi dejstvi.
Predvsem se duh Johnsonove poslanice glede Vietnama malo razlikuje od njegovih prejšnjih izjav. Medtem ko se po eni plati govori o pripravljenosti za pogajanja, se na drugi plati poudarja «neomajna
diranje povsem ustavi, temveč naj se samo omeji, pomeni, da bo še naprej uporabljal silo le da v manjšem obsegu kakor doslej, da bi Hanoi pripeljal k mizi za pogajanja. Dekor pri vsem tem ni posebno bivsten.
Vtem ko glede tega za zdaj res ni mogoče dajati trdnejših napovedi, pa je dokaj jasno, da je John-
rajda dozorélo spoznanje, da v Vietnamu ni -in ne more biti absolutne vojaške zmage, da je v Združenih j državah Amerike postala ureditev financ kravo potrebna, predvsem pa, da se je globoko zakoreninil strah pred vse globljo razbitostjo naroda. Če vse to še ne pomeni, da je dosedanja politika doživela dokončen poraz, je očitno, da je Johnsonova poslanica z vsem svojim omahovanjem in opredelitvami nastala na valu krize, ki nima primere v novejši ameriški zgodovini.
V tem smislu je osvobodilni boj vietnamskega ljudstva kot faktor, ki je v osnovi dogajanj, ki očitno preraščajo v globoko krizo politike vojne, nasilja in imperialistične intervencije, dobil glede na prihodnji razvoj dogodkov še večji pomen. Za Vietnam, njegove narode in njegovo osvobodilno gibanje seveda ni in ne more biti česa važnejšega od tega, da si pribori pravico do miru in neodvisnosti. Vietnamski primer pa je prerasel v dragoceno in splošno izkušnjo boja za neodvisnost in napredek. Ne samo zato, ker v teh hudih časih navdihuje in hrabri sile in odpor proti tujim interven-
sonova poslanica, če gledamo na- | cijam in tlačenju, temveč tudi
njo kot na celovito, premišljeno ! in daljnosežno politično potezo, izraz globoke krize, v katero so zabredle Združene države Amerike s politiko vojne in nasilja. V njej
to, ker kaže, na kako vdlilke ovire lahko trči in v kake težave lahko zabrede tudi najmočnejša sodobna oborožena sila, če si prizadeva, kakor so počele to Združene države
je izrecno povedano, da je mogoče i Amerike, šiloma zadušiti avtohtono
prebrati, vsaj med vrsticami, da je v ameriških vladajočih krogih sko-
socialno in narodno revolucijo.
osvobodilno
Mnogo ameriških mo? in fantov j : padlo v umazani vojni v Vietnamu. Svojci padlih preklinjajo tiste, ki so krivi njihove nesreče. Ali ni skrajni čas, da neha vojna proti ij idstvu Vietnama, ki nikogar ne ogroža, hoče pa živeti svobod 10 v svobodni domovini
Jravr za milil ri!2imifirj!i|l
Bolni režim v Grčiji je dobil «zdravilo», osnutek nove ustave, s katerim naj bi začeli postopek «ozdrav-
ljenja naroda». Tako ugotavlja ju-
odločnoLst» in «nepremagljiva moč» I ®°s^?T^a5!ska tiskovna agencija
TANJUG m dodaja, da so že po prvih dneh ovrgli rešilno poslanstvo tega osnutka celo privrženci režima, ki je trenutno na oblasti.
Voditelji nekdanjih političnih strank so odkrito ovrgli pomen tega akta, ki nima veljave v razmerah, ko vladajoča klika, ki ga je sestavila, ne uživa podpore večine ljudstva.
Osnutek nove ustave so sestavili predvsem zaradi tega, da bi zadovoljili zahteve mednarodnega javnega mnenja, ki vztraja, pri vzpostavitvi ustavne ureditve v Grčiji, omehčal pa naj bi tudi zaveznike, da bi dajali več pomoči.
Voditelji sedanjega režima se zavedajo, da se zahodni zavezniki zanimajo za Grčijo, zavedajo pa se tudi svoje nepriljubljenosti, ki lah-Težave strica Sama	ko spravi državo na rob propada.
Pravzaprav grška vojaška vlada šele sedaj začenja čutiti izolacijske spone, in prizadeva si, da bi jih pretrgala z različnimi ukrepi, tudi z novim ustavnim aktom.
Umor borca za pravico
Ameriški rasisti so pretekli teden povzročili še en zločin. Umorili so Martina Luthra Kinga, junaškega bojevnika za pravice črncev. Ta j zločin je povzročil v ZDA nov val nemirov in tudi obračunavanj, obenem pa je še enkrat lazgalil gnilobo sistema, ki ni sposoben ustvariti pravične ureditve v državi
«Martina Luthra Kinga niso ubili zato, ker je bil predstavnik reakcije — talko je zapisal neki novinar — ubili so ga zato, 'ker se je zavzemal za prerod, za preobrazbo sedanje a-meriške družbe in na tej osnovi za mir na svetu; ubili so ga zato, ker je bil napoti napadainim in nazadnjaškim silam Amerike».
Nobena stvar ne more rešiti ameriških napadalcev pred njihovim popolnim porazom
Johnson je v Washingtonu razglasil sklep o «deeskalaciji» ameriške vojske v Vietnamu ter pripravljenost predstavnikov ZDA, da se srečajo is predstavniki Demokratične republike Vietnama, toda v Vietnamu se vojna nadaljuje; nadaljuje se tudi bombardiranje ozemlja, ki spada pod Demokratično republiko Vietnama in iz ZDA odhajajo novi kontingenti vojske v Južni Vietnam. Skratka: Američani hočejo v Vietnamu doseči vojaške prednosti.
Vlada Demokratične republike Vietnama je sporočila, da je pripravljena sestati se z odposlanci ZDA, da določijo brezpogojno u-stavitev bombardiranja in drugih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu.
Med drugim je v izjavi rečeno:
Od leta 1965 so ZDA začele množično pošiljanje vojakov v Južni Vietnam in to z namenom, da bi nadaljevale vojno, hkrati pa vodile uničevalno vojno proti Demokratični vietnamski republiki. Izvršile so skrajno barbarski zločin napada proti vsemu vietnamskemu ljudstvu.
Južnovietnamsko ljudstvo se je pod vodstvom osvobodilne fronte borilo z izrednim pogumom ter je zaporedoma odbilo vse zarote ter vsa podla dejanja ameriških imperialistov in njihovih hlapcev. Splošna ofenziva južnovietnamske ljudske vojske in istočasno upor, ki je nastal, sta zadala usoden udarec ameriškim imperialistom in njihovim hlapcem. Nobena stvar ne more sedaj preprečiti padca lutkovne vlade v Saigonu in njene vojske, ‘ki sta agenta ameriškega neokolonializma. Nobena stvar ne more sedaj rešiti ameriških napadalcev pred njihovem popolnim porazom.
Amerika čedalje krepi svojo vojsko v lužnem Vietnamu
Severnovietnamsko ljudstvo, ki je trdno odločeno zmagati, je kaznovalo, kakor je bilo treba kaznovati ameriške napadalce. Boj vietnamskega ljudstva za svojo svobodo in neodvisnost je prešel v novo obdobje. Poraz ZDA je očiten. ZDA morajo napraviti konec svoji napadalni vojni proti Vietnamu m umakniti vse svoje čete in čete svojih satelistov iz Južnega Vietnama, da omogočijo vietnamskemu ludstvu rešitev notranjih vprašanj Vietnama.
Načrt južnovietnamskega ljudstva za mir in neodvisnost je vključen v štirih točkah vlade Demokratične republike Vietnama in v političnem programu narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnama. Ta načrt vsebuje tudi osnovna načela in osnovne določbe ženevskih sporazumov iz leta 1954 in je primerna podlaga za politično rešitev vietnamskega vprašanja.
Vlada Demokratične republike Vietnama je večkrat poudarila, da se bodo razgovori z vlado ZDA začeli le tedaj, ko bodo prav ZDA dokazale, da so dejansko brez pogojev ustavile bombardiranje in vsa druga dejanja proti Severnemu Vietnamu. Pravilno stališče in dobra volja Demokratične republike Vietnama sta pridobili podporo širokega dela svetovnega javnega mnenja.
Zaradi skrajno nevarnega stanja in zaradi brezizhodnega stanja ZDA v Južnem Vietnamu ter zaradi neuspeha, ki so ga ZDA doživele v uničevalni vojni proti Severnemu Vietnamu, zaradi velikih političnih, socialnih in finančnih težav, ki so posledica napadalne vojne v Vietnamu, zaradi naraščanja pritiska svetovnega javnega mnenja in a-meriškega naprednega mnenja je moral predsednik Johnson odrediti omejitev bombardiranja v Sever-
nem Vietnamu. To je poraz in hkrati spreten manever ameriške vlade, da bi pomirila javno mnenje. Dejansko ameriška vlada še dalje pošilja nove ameriške sile v Južni Vietnam, skuša okrepiti lutkovno vlado v Saigonu in zahteva nova nakazila za nadaljevanje vojne v .Vietnamu. Dejansko ZDA še dalje bombardirajo področja Demokratične republike Vietnama in še dalje nočejo brezpogojno ustaviti tega bombardiranja in vseh drugih vojnih dejanj proti celotnemu o zemiju Demdkratične republike Vietnama.
Vietnamsko ljudstvo
bo nadaljevalo
boj za dokončno zmago
Jasno je, da ameriška vlada ni korektno in popolnoma odgovorila na upravičeno zahtevo vlade Demokratične republike Vietnama, ameriškega naprednega mnenja in svetovnega javnega mnenja. Vendar pa je vlada Demdkratične republike Vietnama pripravljena poslati svoje predstavnike, da navežejo stike s predstavniki ZDA, da se s tem določi brezpogojna ustavitev bombardiranja in vseh drugih dejanj ZDA proti Demokratični republiki Vietnama, da bi se lahko začeli razgovori.
Dokler bodo ZDA nadaljevale svoj napad proti Vietnamu, bo vietnamsko ljudstvo odločno nadaljevalo boj za ddkončno zmago, branilo bo Severni Vietnam, se borilo za o-svoboditev Južnega Vietnama; napredovalo bo s prizadevanji za združitev svoje domovine in na ta način dajalo svoj prispevek k obrambi miru v vsej jugovzhodni Aziji.
Vlada Demokratične republike Vietnama iskreno poziva vlade in narode socialističnih držav, držav, ki želijo mir v svetu in ameriško napredno prebivalstvo, naj v še večji meri podpro pravizem boj vietnamskega ljudstva in vlade Demokratične republike Vietnama.
Pred kratkim je bila v Pordenonu vsedeželna manifestacija za mir v svetu in proti vojaškim služnostim.
(Na sliki delegacija iz Milj)
4- DELO
12.4.1968
Iz goriške pokrajine
Nehvaležna vloga slovenskih kandidatov na listah PS1-PSDI
S tržaškega ozemlja
Sporočilo vodstva ANPI bivšim partizanskim borcem
Dolga in vztrajna bitka, ki jo je vodilo Združenje ÀMPI za ponovno odprtje roka za priznanje partizanskih kvalifikacij, je bila končno kronana z uspehom.
Tik pred zaključkom četrte zakonodajne dobe sta poslanska zbornica in senat odobrila zakon, ki bo omogočil državljanom na Tržaškem in Goriškem, ki so se borili v partizanskih edinicah; partizanom, ki so se borili v inozemstvu po 8. septembru 1943 ,v italijanskih ali tujih edinicah; vsem tistim, ki
; asistenta na kliniki v Genovi, j ! Kasneje se je moral izseliti. Na- j stanil se je na Dunaju, kjer se je izpopolnjeval v študiju, obenem pa je nadaljeval z delom v protifašističnih organizacijah. Iz Dunaja se je podal v Pariz, kjer je vstopil v gibanje «Giustizia e Libertà». V Trst se je lahko vrnil šele po končani vojni ter nadaljeval svoj boj, boj za svobodo in demokracijo.
Bruna Pincherla ni več, ostal pa je spomin nanj, ostala bodo nje-
lahko dokažejo, da so bili zaprti j gova dela, katera morajo biti nam
vsaj tri mesece v Italiji ali v inozemstvu zaradi partizanskega delovanja; partizanom, ki so bili pohabljeni, ali so postali invalidi zaradi dogodkov v zvezi z osvobodilno borbo ; svojcem padlih in pogrešanih v osvobodilni borbi, da dobijo uradno priznanje partizanskega borca, priznanje, ki ga svoj-čas niso mogli prejeti.
Gre za pravično, čeprav zakasnelo, priznanje v korist tisočev bivših borcev na Tržaškem in Goriškem.
Treba je sedaj predložiti prošnje in zadevne dokumente ;za pridobitev priznanja.
Vsi bivši partizani in svojci pad-lih, naj zato takoj stopijo v stik s pokrajinskih odborom ANPI v Trstu, Ul. Zonta 4, tei. 69-119. Uradi Združenja partizanov so odprti ob delavnikih od 9. do 12. ure, a v torek, sredo in petek tudi od 17. do 19. ure.
Umrl je
tov. Bruno Pincherle
Dne 5. aprile je umrl tovariš Bruno Pincherle, neuklonljivi protifašistični borec, ugledni predstavnik italijanske kulture ter iskren prijateli Slovencev. Z njegovo smrtjo je nastala velika praznina ne le v vrstah Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti, temveč na splošno v vrstah demokratičnega in delavskega gibanja v Trstu.
Bruno Pincherle se je še mlad pridružil protifašističnemu in delavskemu gibanju, že leta 1925 so ga fašisti zaprli. Zaradi pre-gajanja je moral opustiti službo
vsem v vzpodbudo
Večna mu slava!
Potrebni so ustrezni ukrepi !
Na seji pokrajinskega sveta v Trstu, ki je bila prejšnjo sredo, so med drugim odobroi sklep o gradnji neke turistične ceste na Krasu. Ob tej priliki se je razvila tudi razprava o škodi, ki jo povzročajo mestni izletniki na kraških travnikih. Odbornik za javna dela Visintin je povabil meščane, naj spoštujejo naravo, odbornik Rudolf pa je poročal i tudi o nekem sestanku z župani, na katerem se je govorilo o ukrepih za preprečitev škode. Povedal je tudi, da se je govorilo o opozorilnin tablah.
Toda tabel ni. Pravijo, da ni denarja. Mi k temu dodajamo: Tabel ni. ker 'so župani zahtevali, naj bodo dvojezične, z dvojezičnimi tablami bi se pokrajinska uprava «pregrešila».
V razpravo o škodi, ki jo povzročajo izletniki, je posegel tudi svetovalec Mirko Kapelj. Poudaril je, da opozorila ne zadostujejo. Zahteval je strožje ukrepe, posebno za tiste, ki se za opozorila ne zmenijo.
Ob tej priliki želimo poudariti še to: Tržaška mestna uprava je namestila več poljskin čuvajev. Toda čuvaji ne vršijo svoje naloge, ker jim poverjajo druge odgovornosti.
V počastitev spomina
Družina Brišček iz Repnica se spominja pokojnega Jožeta. V počastitev 6. obletnice njegove smrti daruje 2.000 lir za sklad «Dela».
OOOOOOOOdOOOOOOOOoOOOOOOUooOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Najboljši časnik
Pretekli teden so politične stranke predložile kandidatne liste za senat in poslansko zbornico. V tem članku se bomo zadržali samo ob kandidaturah PSI-PSDI tako za poslansko zbornico kot za deželni svet.
Na listi PSU-PSDI za poslansko zbornico kandidirata posl. Zucal-li in sovodenjski župan Josip Če-ščut. Možnost izvolitve v parlament ima seveda samo poslanec Zucalli, medtem ko je vloga ter. češčuta le ta, da podpre prvega z glasovi slovenskih volivcev.
O bivšem socialdemokratskem poslancu in o njegovem «razpoloženju» do Slovencev smo že večkrat pisali v našem listu. Znano je namreč, in to spada že v zogdovino, da so socialdemokrati tako v Trstu kot v Gorici že po prvi svetovni vojni bili prežeti s «tradicijo» protisio-vanskega nacionalizma. Tej tradiciji so ostali zvesti tudi v obdobju po drugi svetovni vojni in so ji zvesti tudi danes. V zvezi s tem problemom tudi poslanec Zucalli ne dela izjeme.
Omenjeni poslanec je 4. februarja 1965, v poslanski zbornici, predložil zakonski osnutek, po katerem naj bi formacija «patriotov» tako imenovane «Divisione Gorizia» dobila j pravno priznanje.
Zakonski predlog teži za tem, da bi spmemenili v «rodoljube» člane tistih skupin, ki so v Gorici in drugih krajih dežele «delovale za o-brambo italijanstva». Naši bravci se gotovo še spominjajo, da so bile v treh letih, ko so delovale skupine t.j. do leta 1947 (in še kasneje) opu-stošene trgovine in domovi številnih Slovencev v Gorici in drugih krajih goriške pokrajine. Tedaj so bili izvedeni tudi številni bombni atentati na -slovenske in italijanske demokrate dn antifašiste.
Poslanec Zucalli pa je predlagal, naj bi tiste, ki so 'izvedli vsaj tri «akcije» priznali kot «prostovoljce in borce «Divisione Gorizia», katera naj bi bila priznana kot «organiziran vojaški korpus, vključen v vojaške oborožene sile». «Akcije», ki so bile izvedene, ko so «prišli v go-riško mesto in druga središča Furlanije - Julijske krajine oddelki IX. korpusa maršala Tita» (tako je zapisano v obrazložitvi, ki spremlja omenjeni zakonski predlog), naj bi upoštevali kot «akcije, ki so jih izvedli pripadniki redne vojske v vojnem času».
Lahko bi kdo oporekal češ, zakonski osnutek je iz leta 1965 in je sedaj socialdemokratski poslanec z vstopom v Združeno socialistično stranko menjal svoje prepričanje. Star pregovor pravi, da volk menja dlago ne pa navade. Tudi v tem primeru je tako. Pred kratkim je pristojna komisija poslanske zbornice odobrila zakonski predlog, ki daje možnost bivšim partizanom, da si pridobe kvalifikacijo. Ob tej priliki je med razpravo poslanec Zucalli sporazumno z vladnim poročevalcem socialistom posl. Corono predložil popravek, po katerem naj bi imeli možnost pridobitve u-strezne partizanske «kvalifikacije» tudi bivši pripadniki tako imenovane «Divisione Gorizia».
In to ni še vse. V goriškem občinskem svetu se je omenjeni poslanec vedno potegoval za to, da bi iz Gorice napravili «izložbeno mesto» po vzorcu Beriina, ki naj bi «barbarskim» Jugoslovanom pričala o blaginji, ki naj bi po njegovem mnenju vladala v Italiji. Poleg tega je v omenjenem svetu vedno trdil, da uživamo Slovenci kot poedinci že vse pravice in da nas ni potrebno zaščititi kot nripadniike slovenske narodne manjS:; e.
Žal nam je, da je sovodenjski župan sprejel kandidaturo na Združe-
ni socialistični listi, ki ima edini namen pritegniti slovenske glasove za poslanca Zucalija,
Istega političnega kova je tudi socialdemokrat in kandidat za deželne volitve odvetnik Cesare Devc-tag, bivši pripadnik in eden izmed prvakov «Divisione Gorizia». Na Podlagi glasov, ki sta jih stranki PSI in PSDI prejeli na zadnjih volitvah ima na listi PSU v goriški pokrajini samo on možnost izvolitve v deželni svet. Pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, ki kandidira za deželni svet pa ima nehvaležno nalogo pridobiti slovenske glasove. Tudi Devetag je ob raznih priložnostih pokazal, da je ostal zvest «idealom» omenjene «Divisione Gorizia». Naj omenimo samo nekatere njegove nastope. Med razpravo o zakonskem osnutku glede prepovedi podžiganja mržnje proti Slovencem, je vabil Slovence naj pozabijo fašizem, medtem ko naj bi Italijani ( pozabili «fojbe»; med razpravo o j ustanovi za razvoj kmetijstva, ko I je osebno kot podpredsednik deželnega sveta vodil sejo, se je na vse načine trudil, da ne bi prišlo do glasovanja o spreminjevalnem predlogu komunistov, po katerem bi o-menjena ustanova prirejala za slovenske kmete tečaje za strokovno izobraževanje v slovenskem jeziku.
Ker ima PSU možnost izvoliti samo enega kandidata za parlament in enega v deželni svet bosta tako izvoljena Zucalli odnosno odv. Devetag. Tako bodo torej glasovi, ki bodo oddani slovenskim kandidatom češčutu in Waltritschu, služili samo k izvolitvi dveh prvakov socialdemokratske stranke, ki sta vselej jasno pokazala nasprotovanje do Slovencev, do narodnoosvobodilne borbe in do socialističnega sveta.
* * *
Iz tehničnih razlogov smo morali tokrat , epustiti kroniko goriških dogodkov. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
Neki slovenski razumnik iz Trsta je svoj čas predaval na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je med drugim izjavil, da je Novi list najboljši časnik v Trstu.
«Vsak kmet ima svoje veselje...», pravi slovenska narodna. Zato tudi slovenskemu razumniku iz Trsta ne moremo odrekati veselja in užitka, da mu ta ali oni časnik več ali manj ugaja. Če bi šlo samo za okus posameznika, ki se odloči za «svoj» časnik, potem ne bi bilo potrebno, da se za ugotovitev slovenskega razumnika sploh zmenimo.
Toda pred ali med volilno kampanjo (slovenski razumnik iz Trsta je, če se ne motimo, predaval v Ljubljani tik pred objavo Izjave slovenske levice, katere naj bi bil nekak duhovni vodja), imajo podobne izjave drugačen pomen.
Naš list izhaja vsakih štirinajst dni, zato naj nam nihče ne zameri, tudi prizadeti ne, če se bomo sklicevali na pisanje Novega lista od 4. aprila 1968 in ne na zadnjo številko, kar pa v nobenem primeru ne spreminja bistva našin ugotovitev. Iz pisanja omenjenega Usta bomo najlažje ugotovili, zakaj je «najboljši» tržaški časnik za nekatere slovenske razumnike.	\
In kaj smo našli: Najprej smo ugotovili, da o Trstu, trž,aških Slovencih kot celotne skupnosti in nje-
nih problemih, o težavah tržaškega i gospodarstva (industiije, trgovine in j kmetijstva), ki neposredno prizade- j vajo tudi Slovence, ne najdete v J «najboljšem» časniku niti besede. ! Precej prostora je žrtvoval za pl- ! sanje o dejavnosti SS in SDZ.
Toda to, kar smo omenili še ni bistvo in namen, kakor tudi vloga, ki bi jo sicer hotel imeti ta časnik med našimi ljudmi. Bistvo njegovega pisanja je zunanja politika, s katero se pisci tega časnika še posebno urijo. Tu najdemo uvodnik (vedno v štev. od 4. aprila), ki obravnava «Pričakovanja in stvarnost na češkoslovaškem» in se zaključuje: «Dogajanje na Češkem in Slovaškem je sicer zanimivo, težko pa bi bilo danes napovedovati, da bo uresničilo pričakovanja, ki jih je . vzbudilo v prvem hipu marsikje v , tujini». No, danes lahko rečemo, da j so se «marsikje v tujini» močno j ušteli.	Ì
Nato imamo na prvi strani članek i o Johnsonu, ki je napovedal, da ne ' bo več kandidiral. List «modro» ■ j ugotavlja, da je «Johnson nedvomno ■ j močno utrujen in težko preizkušen j mož, ki si želi predvsem tega, da , bi se rešil bremena odgovornosti, i
ki ga teži». Da bremenijo Johnsonova ramena stotisoči vietnamskih otrok, žena in starčkov, ki jih je dal pomoriti; da ga na deset-tisoče ameriških mater in žena preklinja, ker je njihove sinove in može poslal v klavnico, seveda Ust ne omenja. To se ne spodobi za «najboljši časnik v Trstu».
V članku «Johnsonova zapoved o koncu bombardiranja» pa zaključuje takole: «Njihova trdovratnost (seveda severnih Vietnamcev, op. uredn.) ima lahko za posledico le ponovno zaostritev ameriškega bombardiranja in bi ji nudila celo opravičilo». Ste razumeli, dragi bralci?! Če se he bodo severni Vietnamci «streznili», bodo Američani upravičeni stresati nanje stotine in stotina ton razstreliva, ubijati, uničevati...
Tudi Arabce pogumni pisci Novega lista svarijo. Takole pišejo: «Jordan ci nočejo opazovavcev ZN». Očitno nameravajo nadaljevati s sabotažnimi akcijami na ozemlju, ki ga ima zasedeno Izrael. Vendar je očitno, da sc igrajo z. ognjem in da bo to izzvalo samo nove «kazenske» odorava Izraelcev, pri čemer pa bo imela večjo škodo Jordanija».
Glas za komuniste
(Nadaljevanje s 1. strani) skega zastopstva v voljenih skupščinah — da samo ena stranka daje Slovencem konkretno možnost, da izvolijo svojega predstavnika v parlament, in ta stranka se imenuje Komunistična partija Italije.	C
Glasovi oddani Komunistični partiji niso torej zavrženi glasovi. To se dogaja pri PSI-PSDI in «Slovenski skupnosti». Če je slovenskim nekomunistom v resnici pri sreju vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, njenega svobodnega razvoja, petem lahko vedo, kako naj se ravnajo. Tudi petletne izkušnje levega centra to narekujejo, saj levi center ni rešil vprašanj Slovencev, kar je vsem znano, pač pa je prav levi center tisti, ki je razdvojil slovensko na- <. rodnostno skupnost v vsej naši ; deželi.	i
Zato je čas, da se združimo, da se stvari spremene. Glas za Ko- , munistično partijo je glas za spremembo stvari; je glas za ljudsko-enotnost in antifašizem; je glas za enakopravnost ter svobodni razvoj slovenske narodnostne' skupnosti !
Izjava Š.Z. BOR
«V zvezi z vestmi, podanimi v tisku in po radiu glede kandidatur za ipolitične volitve, želimo, da vzamete na znanje naslednje pojasnilo :
Športno združenje ZOR ne pripada nobeni politični stranki in svari,, naj nihče ne izrablja njegovega imena v volilne svrhe.
Zgražamo se, da je bilo Športno-združenje BOR predmet tako lahkomiselnega izkoriščanja.
Športno združenje BOR ima v svoji sredi ljudi r p, r ! ičn i h poirtič-
nih prepričanj in zato sodi, da so take vesti njemu samo v škodo in prav gotovo ne koristijo tisti enotnosti, po kateri bi vsi morali težit’-	Odbor Š. Z. BOR»
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom v Trstu V nedeljo, 14. aprila ob 16. uri Mirko Mahnič :
STARI LJUDSKI TRIPTIH ( Soldaški mizerere, Kmečki rekvijem. Vinska žalostna z alelujo).
Ali morda mislite, da Novi list sr tem obsoja takšno jročetje Izraelcev? Kaj še! Na koncu članka svari vsakogar, ki bi se upal pomagati Arabcem. Sicer pa to ni za nekatere-ljudi nič novega. Tudi Nemci so bili «močni in nepremagljivi». Tudi takrat, ko so zasedli skoraj vso Evropo, so bili med Slovenci (na srečo jih je bilo zelo zelo malo!) nekateri, ki so «pozivali narod, naj se ne-spušča v samomorilno borbo» in so končali tako, da so oblekli suknjo nacistov ali pa kvislingov.
Zato ni čudno, da je takšen časnik za določene slovenske razumnike «najboljši slovenski časnik v Trstu». In prav ta «najboljši časnik» je med drugim objavil dolg podlistek, v katerem je nekdo «dokazoval», da Slovenci sploh nismo člani velike slovanske družine, marveč po daljnem pokolenju «Švedi».
«Vsak kmet ima svoje veselje...» pravi slovenska narodna.	**
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - UL Torrebianca 12