glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
NOVI TEDNIK IN UTRIP V SODELOVANJU OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR »18. AVGUST<
VOLJA, ZNANJE IN ZAUPANJE
Kot je že v navadi, skušamo v okviru občinskega praznika bežno pregledati in oceniti naše uspehe na vseh področjih dela in življenja. . Kljub temu, da smo se v iztekajočem letu morali zadovoljiti s skromnejšimi dosežki kot smo si jih sicer želeli, pa kaže vendarle ugotoviti, da smo napredovali V mislih imamo gradnjo najrazličnejših družbenih objektov, od cest, vodovodov ter ostalih komunalnih naprav, ki ostajajo še v naprej osnovni program skoraj vsake od enajstih krajevnih skupnosti. Sredstva samoprispevka, samoupravnih interesnih skupnosti, prostovoljni prispevki in delo občanov predstavljajo življenjsko silo, ki daje òsnovni ton razvoja naših vasi in KS ne le pri skupnih objektih, ampak tudi v delovanju delegatskega sistema, DPOS ter samoupravnih organov. To je resnica, ki se v mnogih krajevnih skupnostih že uresničuje, v nekaterih pa bo žal to postalo šele nujno spoznanje. K temu moramo dodati vsa odpovedovanja, odgovornost in zavzetost za že sprejete naloge, hkrati pa vse znanje in voljo usmeriti v nadaljnjo izgradnjo naše samoupravne družbe, kakor zahtevajo od nas vseh že znani stabilizacijski ukrepi.
Gospodarnejši odnosi do naložb a hkrati porabiti manj, bo terjalo od nas vseh veliko odgovornosti boljše organiziranosti predvsem pa medsebojnega zaupanja in
volje, da se bo tudi s tem, kar bomo imeli (to kar bo ustvarilo združeno delo) - da nekaj narediti.
Ob resnici, da moramo biti prav sedaj vsi v enotni bitki za ustalitev splošnih družbenih tokov, velja ugotoviti, da to ne velja le za združeno delo in delavca v njem, ampak za vso nadgradnjo (KS, SIS, DPO, znanost...), ki vendarle živi od dejanskih rezultatov združenega dela. Torej bomo morali resneje razmišljati o oblikah svobodne menjave dela, združevanju dela in sredstev, povezovanju KS - TOZD - skratka vse te sistemske rešitve, ki so že dlje časa znane, bomo morali tako ali drugače vnesti v našo vsakdanjo praktično delovanje. Za to sta potrena le volja, znanje in zaupanje v našo bit.
V tem trenutku lahko ugotovimo, da se ukrepi stabilizacije čutijo že tudi v drugih sferah delà in življenja (KS, SIS...), zato je prav, da se tisti, ki delujejo v njih postavijo v kreativnejši prispevek k stabilizaciji.
Naj izpostavim le eno nevarnost, ki lahko postane naš skupen problem, to je zaposlovanje mladih. Poleg združenega dela ter ostalih političnih subjektov bo to resna naloga skupnosti za zaposlovanje - verjetno kar v regijskem merilu.
Želel bi ob tej priložnosti omeniti tudi področje LO in DS, ki kljub specifičnim težavam vendarle prodira v smislu podružabljanja - kon-
PLAninA'81
1B.avgust’81
SREČANJE BORCEV ; IN AKTIVISTOV KOZJANSKEGA
kretno se je to odrazilo v letošnji vaji NNNP 81.
V tem prazničnem razmišljanju ne smemo mimo prispevka, ki ga doprinašajo mladinske delovne brigade Kozjansko 81. Mladina iz cele Jugoslavije pomaga nerazvitemu Kozjanskemu že 9. leto. Zgrajenih je bilo na desetine km vodovodnega in cestnega omrežja, ki ga brez te pomoči na Kozjanskem še marsikje ne bi bilo. Toda na Kozjanskem gre za nekaj več, tu se ohranja in krepi bratstvo in enotnost naših narodov, krepi se prijateljstvo med mladimi ter občani, ki neposredno čutijo njihovo pomoč.
MIRKO ČANDER
Planino pri Sevnici je leta 1974 obiskal tovariš Tito. Posnetek je z obiska na planinskem gradu
n ZSMS
PRI CELJU
UDARNIŠKI
DAN
V soboto, dne 15. avgusta bo v okviru ZVEZNE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE »KOZJANSKO 81« organiziran udarniški dan, na izkopu vodovodnega omrežja v KRAJEVNI SKUPNOSTI KALOBJE.
Razen brigadirjev bodo v akciji sodelovali krajani ter delavci DO »PAP« iz Ljubljane, za katere postajajo takšne akcije že tradicionalne.
PROGRAM PRAZNOVANJA
-	SOBOTA 15. AVGUSTA
-	ob 7.15 uri: svečana povorka ob tekmovanju enot civilne zaščite, ki bo na stadionu v Šentjurju.
-	ob 8.00 uri: svečana seja vseh zborov skupščine
-	ob 14.00 uri: medobčinsko tekmovanje gasilskih društev, na stadionu v Šentjurju
-	ob 18.00 uri: srečanje brigadirjev, borcev in občanov pri Grabenski mami v Grabnah pri Šentvidu pri Planini
-	Pohod po poteh KOZJANSKEGA ODREDA, ki ga organizirajo OK ZSMS vseh kozjanskih občin
-	Tekmovanje lovskih družin za občinski pokal v streljanju na glinaste golobe na Planini pri Sevnici.
-	NEDELJA, 16. AVGUSTA
-	ob 8.00 uri: delovno srečanje borcev in aktivistov na Planini pri Sevnici
-	ob 10.30 uri: zborovanje ob prazniku občine ŠENTJUR in srečanje borcev ter aktivistov KOZJANSKEGA
Istočasno bodo na Planini odprte naslednje razstave:
-	stalna zbirka NOB
-	razvoj NOB na celjskem območju
-	razstava ročnih del in domačih jedi
Z UREDNIKOVE MIZE
Delati, ustvarjati, spoštovati soljudi; skratka biti človek.
To so misli, ki mi rojijo po glavi ob praznovanju, ob bližnjem plapolanju zastav, donenju godbe, ubranem petju zborov, pisani množici praznično razpoloženih ljudi.
Kaj reči ob prazniku? Brez pompoznih besed, brez prazne hvale, brez občutka samozadovoljstva, brez obljub za v bodoče, ki jih ni mogoče uresničiti.
Pa vendar, pohvaliti dobro, ceniti trud, dati priznanje delu!
Sloga, bratstvo, enotnost, sožitje in to vse skupaj prežeto z delom; kako velike besede, ki so jih večkrat izrekli veliki možje naše revolucije. Kako velike besede, ki so se neštetokrat potrdile v bližnji in daljni zgodovini!
Čudno razmišljanje ob prazniku, boste rekli. Mogoče? Razmislite!
In mogoče boste prišli do istega zaključka kot jaz:
. bolj kot bodo hrumeli stroji in pela kladiva v tovarnah, bolj kot bo hropel poln traktor pšenice, več kot bo mukalo krav v hlevih, bolj, ko se bo širil vonj po zorani zemlji, tembolj bo hrumela godba, ubranejši bo glas pevcev in pisana množica bo še bolj praznična, srečna, vesela...
, HINKO PAP
_v '	•
★★★
Gotovo je občinski praznik prava priložnost za pregled opravljenih nalog in obenem tudi trenutek za zbrano misel o odnosu do vsega tistega, kar jetreba še opraviti. Da bi vsi občani bili za to priložnost kar najbolje obveščeni, pa je naloga sredstev javnega obveščanja in vseh drugih družbeno pomembnih dejavnikov, da kar najbolje opravijo svoje delo. Zato tudi ni naključje, da je priloga, ki jo imate danes pred seboj, nastala kot plod sodelovanja dveh uredništev. Nič si ne domišljamo, da smo opravili popolno delo. Toda toliko samozavesti in delovnih izkušenj je vendarle vgrajenih v naše dosedanje delo, da si upamo trditi, da smo ravno zaradi tega, ker smo bili enotni in združeni v znanju in sredstvih, vendarle uspeli opraviti pomembno delo. Tudi zaradi tega, ker nam ta praksa vedno bolj potrjuje pravo pot sodelovanja med uredništvom Novega tednika in posameznimi uredništvi občinskih glasil: Zavedamo se namreč dejstva, da vsi skupaj delamo za en cilj: za čim boljšo obveščenost občanov, nobenega dvoma pa ne more biti, da združeni in dobro organizirani lahko to delo opravljamo bolje kot razdeljeni in usmerjeni v parcialne probleme. Letošnji praznik občine Šentjur pri Celju je za nas nova delovna izkušnja. Ponosni smo nanjo!
DRAGO MEDVED
18. AVGUST- PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR
OD TU IN TAM
Svet krajevne skupnosti ŠENTJUR-CENTER je na svoji zadnji seji v mesecu juliju podelil dve posebni priznanji tovarišema, ki sta v preteklem obdobju veliko prispevala za vsestranski gospodarski in politični razvoj krajevne skupnosti.
Priznanje je bilo dodeljeno tajniku krajevne skupnosti Šentjur-Center tovarišu Norbertu KINCLU, ki se mu je z 31. julijem izteklo pogodbeno delovno razmerje in tovarišu Ivanu JAGRU, ki je v preteklih letih vložil mnogo truda za vsestranski razvoj krajevne skupnosti na gospodarskem in političnem področju.
★
V največji krajevni skupnosti šentjurske občine ŠENTJUR-OKOLICA, so v prvem polletju asfaltirali več cestnih odsekov, zgradili več vodovodov in opravili še nekatere komunalne storitve.
Veliko zaslugo pri teh akcijah je pripisati tudi aktivnosti krajanov, ki so z lastnim delom in finančnimi sredstvi hitreje prišli do lepših in boljših cest, do čiste pitne vode itd.
Krajevna skupnost PREVORJE sodi med manjše krajevne skupnosti v šentjurski občini, toda tej majhnosti verjetno ne gre pripisati, da se njihovi delegati bolj poredko udeležujejo sej zborov občinske skupščine. Ko smo jih povprašali zakaj se ne udeležujejo sej, so nam povedali, da pač nimajo dovolj kadrov in, da je sedaj čas dela na polju, travniku itd. Morda imajo čelo prav, tako zaradi neudeležbe na zborih skupščine zamudijo priložnost, da bi se seznanili z vsakodnevnimi spremembami, ki jih potem tako ali drugače občutijo na lastni koži. Upamo lahko, da bodo v zimskem času nadoknadili zamujeno.
★
V krajevni skupnosti, kakršna je BLAGOVNA, bi bilo primerno, da bi zaradi hitrejšega razvoja kraja in možnosti turizma pridobili tudi kakšen gostinski obrat. Danes ta krajevna skupnost nima niti trgovine, kljub prizadevanjem krajevne skupnosti krajani še vedno morajo v trgovino na TEHARJE ali v ŠENTJUR. Na obe strani morajo tako rekoč« lastnim prevozom ali peš, saj so avtobusne zveze vezane le na prevoz delavcev v jutranjem, opoldanskem in v večernem času. Kot pravijo domačini, so pred vojno imeli v kraju kar tri gostilne, danes pa še ene nimajo.
★
Iz krajevne skupnosti LOKA PRI ŽUSMU sicer ni posebnih novic, toda omeniti velja, da so ob praznovanju krajevnega praznika slovesno postavili temeljni kamen za gradnjo »ORODJARNIČE«, in sicer za potrebe GE v DOBRINI.
★
PLAKETA IN PRIZNANJE »18. AVGUST«
V	vseh družbenopolitičnih skupnostih, je prisotna tradicija, da ob praznovanju najrazličnejših jubilejev, obletnic posameznih dogodkov iz NOB in bližje ter daljne zgodovine, podeljujemo najrazličnejša priznanja, odlikovanja, plakete, nagrade in podobno zaslužnim posameznikom ter organom in organizacijam.
Tudi v ŠENTJURSKI občini smo do sedaj ob občinskem prazniku podelili vsakokrat tri nagrade in več priznanj.
V	mesecu juniju tega leta, pa so se delegati vseh treh zborov odločili, da na osnovi pobud delovnih ljudi in občanov prenehamo z podeljevanjem nagrad ter uvedemo plaketo »18. avgust« kot najvišje priznanje tistim, ki so kakorkoli prispevali k razvoju občine na področju družbenoekonomskega, samoupravnega, političnega in kulturnega dela.
Komisija za odlikovanja pri Skupščini občine ŠENTJUR je tako letos, po skrbni presoji pripravila tri predloge za podelitev plaket, ter šest priznanj, ki jih bodo potrdili delegati vseh zborov na svečani seji zborov skupščine v soboto, dne 15. avgusta ob 8. uri zjutraj.
Razen navedenega, prejmejo posebna priznanja najboljši učenci osnovnih šol na območju občine ter vse brigade, ki so sodelovale v zvezni mladinski delovni akciji KOZJANSKO 81.
In kaj pomeni stiliziran simbol na plaketi?
Na desni strani je harfa, ki simbolizira bogato kulturno dediščino (bratje IPAVCI); pod njo je list, ki predstavlja pretežno kmetijsko dejav-
nost na področju občine. Dve zvezdici pomenita prispevek ljudi iz ŠENTJURSKEGA območja med NOB, konkretno dva narodna heroja in sicer sta to Dušan Kveder-Tomaž, ter Miloš Zidanšek. Pod zvezdicami je stilizirana roka, , simbol ustvarjalnosti, odločnosti in pripravljenosti boriti se za samoupravno socialistično družbo, za pridobitve revolucije - slediti TITOVI poti.
HINKO PAP
ŠENTJURSKI stadion, če ga lahko tako imenujemo, v vročih poletnih dneh privablja številne Šentjurčane, saj jim nudi lep sprehod in tudi najmlajši se tam varno počutijo. Vse na mestu; le da ob večerih, pa tudi drugače to stezo zasedejo mladi s svojimi motorji in kolesi in takrat pričenjajo izvajati svoje sposobnosti, na neprimeren način seveda. Nekateri opozarjajo svoje otroke, da atletska steza ni namenjena za to, drugi godrnjajo, vendar bi bilo primemo otroke in že starejše mladince o tem poučiti na primernem kraju.
'S.	★
V	krajevni skupnosti BLAGOVNA smo se pozanimali, kako je sedaj z oskrbo električne energije, ko so dobili novo in močnejšo trafo postajo. Domačini pravijo, da ni nič več problemov ob večerih in da lahko mirno uporabljajo električne stroje in aparate. Nova trafo postaja, ki so jo v zelo hitrem času postavili delavci ELEKTRA iz ŠENTJURJA, pomeni veliko pridobitev za vas PROSENIŠKO in krajevno skupnost BLAGOVNA .kot celoto.
★
V	krajevni skupnosti KALOBJE bodo kmalu dobili vodovod. Tega pomagajo graditi brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije »KOZJANSKO 81«. Za krajane krajevne skupnosti -KALOBJE, ki s svojo izredno domačnostjo in trdo voljo, da bi se čimprej bolj odprli navzven, bo ta nova pridobitev nedvomno velikega pomena. Ne bo jim več potrebno nositi vodo od daleč in to je seveda najtežje pozimi, ko zaradi višinske lege namete kar precej več snega kot v dolini. Seveda pa bi v kraju radi uredili še marsikaj drugega. Potrebe se kažejo glede centralnega ogrevanja v osnovni šoli, dobrodošel bi bil tudi stanovanjski objekt s pošto itd. No, vsega iz petletnega programa tudi v KS KALOBJE ne bodo mogli uresničiti, pa ne zaradi tega, ker ne bi hoteli. Kratko malo tudi pri njih bo zmanjkalo denarja za vse kar bi v-krajevni skupnosti potrebovali. Morda bi morali na KALOBJU več razmišljati o kmečkem turizmu in poiskati tu rešitve o hitrejšem razvoju tega kraja. Toda kako začeti na KALOBJU, ko pa še v drugih večjih krajevnih skupnostih niso uspeli narediti na tem področju prav ničesar ali zelo malo, pa imajo ravno take naravne možnosti kot pri njih.
★
Odprto vprašanje, ki terja samo po sebi odgovor. Gre namreč za bolj ali manj osamljen pojav v naši občini. V stanovanjskih blokih so tudi taki, ki že od vsega začetka ne plačujejo stanarine in drugih prispevkov. Kako ukrepati v takem primeru, ko se stanovalec sploh ne zanima za opomine in druge grožnje? Pa vendarle, sedaj se je te stanarine nabralo že toliko, da je ne more sam plačati. V takih primerih bi bilo potrebno energično ukrepati s strani pristojnih organov in stvari spraviti na svoje mesto.
★
V	krajevni skupnosti DOBJE PRI PLANINI, kjer je bogata tradicija na kulturnem področju, se v teh poletnih dneh lahko razvedrijo, saj so na nedavni prireditvi POKAŽI KAJ ZNAŠ, ki je bila zelo dobro obiskana DOBOČANI živeli vsi za enega, eden za vse in s primerno organizacijo predstavili širši javnosti vse značilnosti kraja DOBJE. Danes najbrž le še obujajo spomine in razmišljajo, kako naj bi bilo drugo leto. Takrat bodo imeli že jubilejno prireditev. K tej aktivnosti gre samo pohvala in tako naprej tudi na drugih področjih.
★
Verjetno je ena izmed najbolj aktivnih vaških skupnosti v ŠENTJURSKI občini vaška skupnost KAMENO. Ta skupnost si ne glede na to, da ima urejene skoraj vse ceste in, da ima tudi druge komunalne pridobitve, stalno prizadeva občane oziroma krajane obveščati o vseh stvareh, ki jih krajani oziroma vaščani, ki so povečini doma, morajo vedeti.
Na nedavnem zboru v tej vaški skupnosti, so temeljito obravnavali finančno realizacijo za prvo polletje. Vaška skupnost je znala prisluhniti vsem in aktivnost je prisotna na vsakem koraku, od mladinske organizacije, ženske desetine in vseh ostalih dejavnosti. Kljub temu, da pravijo, da je vse odvisno od predsednika in programa, je dejstvo v tem, da poleg vsega tega ne sme zmanjkati še dobre volje.	^
Mladi iz JAKOBA, ki sestavljajo skupino za razne nastope na proslavah in prireditvah zaslužijo za svoje delo vso pohvalo. Z nastopi v preteklih mesecih na proslavah ob krajevnem prazniku in dnevu vstaje slovenskega naroda, so z bogatim kulturnim programom na svojstven način popestrili sicer ustaljene aktivnosti mladinskih organizacij, ki v poletnih mesecih ne organizirajo večjih akcij. Veliko veselja do delovanja na kulturnem področju jim omogočajo uveljavitev tudi na drugih mestih. Njim gre zahvala za-marsikatero uspešno prireditev. Kljub temu, da nimajo svojega prostora, se mladi redno sestajajo. Če ne gre drugače, je to v teh poletnih dneh kar na prostem. Skupina, ki šteje deset mladincev in mladink namerava v tem letu pripraviti še več nastopov. Za svoje delo mladi ne zahtevajo nobenega plačila in v zadovoljstvo jim je, če jih ljudje radi poslušajo, ter se ob njihovih nastopih razveselijo in sprostijo.
Takšnih nastopov in organiziranih skupin v naši občini si vsekakor še želimo. Na ta način se mladi med seboj spoznavajo in zbližujejo. Izmenjujejo si svoje izkušnje in bogatijo duhovne vrednote kulturnega spoznanja.
SERGEJ KRAIGHER, ČASTNI OBČAN KOZJANSKIH OBČIN
Na pobudo borcev in aktivistov, ki so med NOB delovali na območju KOZJANSKEGA, so skupščine občin BREŽICE, KRŠKO, LAŠKO, SEVNICA, ŠMARJE PRI JELŠAH in ŠENTJUR PRI CELJU, na sejah svojih zborov v prvem polletju tega leta sprejele sklep o podelitvi naslova častnega občana občin KOZJANSKEGA OBMOČJA tovarišu Sergeju KRAIGHERJU.
Ker se bo tovariš KRAIGHER predvidoma udeležil srečanja borcev in aktivistov na PLANINI, so se predstavniki vseh KOZJANSKIH OBČIN in DOMICILNIH ENOT odločili, da mu ob tej priložnosti izroče listino o imenovanju.
Listina bo podeljena po delovnem srečanju borcev
domicilnih enot KOZJANSKEGA, kjer bodo izvolili svoje organe, sprejeli nekatere dokumente, pregledali preteklo delo ter se dogovorili za delo v prihodnje.
Tekst listine o imenovanju za častnega občana je naslednji:
»Življenjska pot in ustvarjalno delo Sergeja KRAIGHERJA, predvojnega komunista in revolucionarja, nosilca partizanske Spomenice 1941 in uglednega povojnega družbenopolitičnega delavca, je neizbrisno vtkano v organizirano oboroženo vstajo in socialistično revolucijo ter povojni gospodarski in družbeni napredek KOZJANSKEGA.
Kot TITOV in KARDELJEV sodobnik, njun osebni tovariš, prijatelj in dosledni
soustvarjalec samoupravne socialistične neuvrščene skupnosti bratskih narodov in narodnosti JUGOSLAVIJE, si je v ljudskih množicah pridobil velik ugled in neomajno zaupanje.
Njegove dolgoletne revolucionarne izkušnje, privržene revoluciji in samoupravnemu socializmu, njegovo ustvarjalno delo komunista, borca, voditelja in državnika je imelo vseskozi in ima tudi danes še zlasti veliko oporo v delovnih ljudeh in občanih KOZJANSKIH OBČIN.
Delovni ljudje in občani KOZJANSKIH OBČIN se mu želimo s to skromno gesto, ko ga sprejemamo za svojega častnega občana, oddolžiti za vložene napore v prizadevanjih za naš skupni boljši jutri.«	h p
V času med obema vojnama se je tod širilo napredno revolucionarno gibanje predvsem s Ponikve in iz Šentjurja. Tu sta bili celici KP in SKOJ, ki sta vplivali na politično in kulturno življenje preko Društva kmečkih fantov in deklet iz Deteljice ter organizirali Rdečo pomoč in Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Celici sta 27. marca 1941 organizirali v Celju in Mariboru množične demonstracije proti paktu.
Nemci so zasedli pokrajino 10. aprila. Že poleti so izselili mnogo ljudi v Srbijo in na Hrvaško. Masovne aretacije pa so sledile aprila in 7. julija 1942, ko so odgnali številne ljudi v koncentracijska taborišča ter v Celje in Maribor, kjer so jih ustrelili.
Narodnoosvobodilnemu boju na Slovenskem je dalo Kozjansko preko 7000 borcev za svobodo. Od teh jih je padlo za domovino 1233. 419 jih je bilo ustreljenih kot talci, 572 jih je umrlo v tujini.
18. AVGUST- PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR
PRIZADEVANJA SO VODILO K USPEHU
sta pomembni z vidika uresničevanja
V obdobju med občinskima praznikoma 1980/81 je bila tudi v občini Šentjur pri Celju izredno razgibana družbenopolitična in samoupravna aktivnost v korist nadaljnega gospodarskega in družbenega razvoja, kakor tudi povečanja poslovnih, družbenoekonomskih odnosov v regijskem iti širšem prostorskem sistemu. Takšna aktivnost je še posebno izhajala na temelju stanja gospodarske razvitosti občine in s tem tudi nekaterih zahtevnih vprašanj iz naslova urejanja in financiranja nalog skupne in splošne porabe.
Kljub izredno zahtevnim nalogam na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti v zadnjem obdobju so bili doseženi tudi določeni konkretni rezultati. S skupno družbeno načrtovalno aktivnostjo tako v združenem delu, kjer so delavci, vodilni in vodstveni kadri kot tudi na ravni aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, v občini, skupščine občine, izvršnega sveta, bili bitko za zagotavljanje surovin in materiala, za menjavo na domačem in še posebno na tujih tržiščih, za ustvarjanje dohodka, za usklajevanje in izplačilo osebnih dohodkov, ter za premagovanje tekoče likvidnosti in drugih vprašanj. To so, poleg vsklajevanja in omejevanja sredstev za skupno, splošno in investicijsko potrošnjo tudi temeljne naloge vseh družbenih dejavnikov v občini v prihodnje.
Omeniti velja kvalitetno rast na področju razvoja družbenoekonomskih odnosov ter delavskega in družbenega samoupravljanja, sprejemanja samou-pravno-političnih odločitev. Te skupne aktivnosti se odražajo tudi pri uresničevanju neposrednih vlaganj v izgradnjo ter modernizacijo posameznih druženih objektov, kot na primer: izgradnja tovarne energetske opreme Emo v Šentjurju, obrata Aure v Slivnici (investiciji
V____________________________________
politike o skladnejšem regionalnem razvoju ter prispevek k določenemu pre-konstruiranju gospodarstva občine Šentjur), dograditev kokošje farme v Slivnici, proizvodna hala Komunalnega podjetja, izgradnja industrijskega tira ter nabava proizvodne in transportne opreme v OZD Alpos, nabava strojev in proizvodne opreme v DO Tajfun, TOLO,
LI Bohor in idr., vlaganja v razvoj druže-ne in individualne kmetijske proizvodnje. Ta in še mnoga druga prizadevanja in delovni uspehi so vsaka zase in vsi skupaj pomemben prispevek h krepitvi gospodarstva občine. V tem obdobju so doseženi tudi pomembni rezultati pri uresničevanju programov krajevnih skupnosti, kjer se združuje tako delo in sredstva krajanov, njihovega samoprispevka kot tudi tista sredstva, ki se v uresničevanju teh nalog združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih oz. organizacijah združenega dela. Vidni so dosežki pri materialnem in vsebinskem uresničevanju interesnih dejavnosti, zagotavljanju finančnih in prostorskih pogojev, kakor tudi dosežki na področju SIS materialne proizvodnje.
Tudi na tem mestu pa moramo poudariti še izredno velike naloge, ki jih bo treba realizirati na tem področju, da bi se približevali pogojem dela, ki so ustvarjeni na teh področjih v razvitejših sredinah.
Tudi v prihodnje pričakujemo široko razumevanje, podporo in angažiranje vseh delovnih ljudi in občanov na na-daljnem razvoju naše družbenopolitične skupnosti.
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za praznik občine, 18. avgust.
LUDVIK MASTNAK predsednik IS SO, Šentjur
__________________ZI___________________J
TAJFUN PLANINA PRI SEVNICI
ZA DOBRO GOSPODARJENJE NA KMETIJI SO POGOJ SODOBNI KMETIJSKI STROJI
Veliko smo že pisali o industriji kmetijskih strojev TAJFUN. V kolektivu, ki je postal organizacija združenega dela 1. aprila 1980, pa je iz leta v leto več zanimivosti.
Iz obrtne delavnice z dvema zaposlenima je v samo 12 letih in nekaj mesecih nastal 104-članski kolektiv. Njihova osnovna dejavnost je izdelovanje kmetijskih strojev. Težko si je predstavljati sodobno kmetijo brez Tajfu-novega puhalnika, obračalnika ali trosilca gnoja, ki so ga strokovnjaki iz Tajfuna izdelali tudi za hribovite terene in s tem olajšali delo na marsikateri višje ležeči kmetiji. Poleg kmetijskih strojev pa izdelujejo in razvijajo proizvodnjo hidravličnih elementov, krmilnih ventilov, enobobenskih in čisto na novo dvobobenskih gozdarskih vitel.
.Nova hala, ki so jo zgradili lansko leto, je spremenila delovne pogoje na bolje. Na 2300 m2 delovnih površin delo teče lažje kot v starih, utesnjenih prostorih. Tudi s skladiščenjem proizvodov in repro materiala nimajo težav, saj je okolica hale asfaltirana v izmeri 4000 m2.
V srednjeročnem programu pa so si zadali ambiciozne načrte. Izdelovati bodo
začeli še zahtevnejše kmetijske stroje, ki smo jih dosedaj uvažali iz ZRN in Poljske -kot n. pr. kombajn za pobiranje krompirja. Načrtujejo pa tudi razširitev proizvodne hidravlike. Vsekakor pa je potrebno proizvodni proces obnavljati, večati produktivnost in boljšati delovne pogoje. Tudi tega se v Tajfunu dobro zavedajo, saj bodo posodobili proizvodnjo in s
tem odpravili ozka grla, ki v sezoni nastajajo. V proizvodnjo bodo vložili 15 milijonov novih din in med drugimi prepotrebnimi stroji nabavili tudi kompjutersko stružnico.
Nalog je veliko, pravijo, ampak s trdim delom, dobrim gospodarjenjem, skratka z voljo, ki je v kolektivu ne manjka, bodo zasegli vse zastavljene cilje.
ŽIČNA ŠENTJUR
NAJPREJ ZA ZELENI PLAN
Že petnajst let je minilo, ko je Žična Celje uredila obrat v Šentjurju. Trenutno je v obratu zaposlenih triinštirideset delavcev. Delo poteka dvoizmensko.
Proizvodni program je v obratu usmerjen v zeleni plan. Izdelujejo transportne trakove za obiranje hmelja, opremljali so kokošjo farmo v Slivnici. Njihov redni pro-
gram pa so razna sita pletiva vseh vrst, transportni trakovi in mreže za IMV Novo mesto. Del proizvodnje se bo v kratkem usmeril tudi v izdelovanje podov za prašičje farme in izdelovanje raznih palet.
Dokler se ne pokaže potreba po razširitvi njihovega programa, ne bodo širili proizvodnih prostorov.
LB SPLOŠNA BANKA CELJE
EKSPOZITURA
ŠENTJUR
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠENTJUR
KOVAŠTVO JE
SIMBOL
OBRTNIŠTVA
Da pesem kovaških kladiv ne bi popolnoma utihnila, da bi naši sinovi, hčere, vnuki in vnukinje vedeli, kaj je lončena skleda, kovaški meh, itd., so v občini Šentjur ustanovili Obrtno združenje.
Le-to povezuje obrtnike, ki lahko preko združenja zvedo za vse novosti, se pridejo pogovorit glede izpitov, pridobitvi raznih dovoljenj in soglasij.
Obrtno združenje, ki združuje 207 obrtnikov, od tega 81 avtoprevoznikov, 30 gostincev, 76 nosilcev proizvodnih dejavnosti in 40 obrtnikov z gradbenimi stroji, namenja veliko pozornost večjemu razvoju deficitarnih obrti in neproizvodnih storitev (čevljarstvo, krojaštvo, kovaštvo) ter pomlajevanju svojih vrst.
Za čimboljše seznanjanje svojih članov, organizira tudi športna srečanja, družbene večere, kolesarske akcije. Prevzeli so tudi pokroviteljstvo nad MDB Miloš Zidanšek.
Njihov razvoj temelji
predvsem na vse večjem povezovanju z gospodarstvom na osnovi sovlaganj, kajti s tem se gospodarske organizacije razbremenijo manjših, za njih nerentabilnih poslov, obrtniki pa zaslužijo sredstva za življenje in razvoj.
V soseski »mestno jedro-v naselju Šentjur pri Celju so poslovni prostori LB-SB Celje Ekspoziture Šentjur. V njih delavci Ekspoziture opravljajo dela za potrebe občanov oziroma komitentov in to predvsem:
- zbiranje dinarskih in deviznih hranilnih vlog obča-
-	zbiranje sredstev na tekočih računih
-	zbiranje sredstev na žiro računih
-	zbiranje namenskih sredstev občanov
-	kreditiranje občanov za stanovanjsko izgradnjo
-	kratkoročno kreditiranje občanov po uredbi o potrošniških posojilih in po pravilnikih
-	dolgoročno in kratkoročno kreditiranje malega gospodarstva
-	sodelovanje pri kreiranju razvojnih programov organizacij združenega dela
-	sodelovanje pri pripravi letnih in srednjeročnih planov družbenopolitične skupnosti
-	sodelovanje na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in samoupravnih interesnih skupnosti
Ekspozitura Šentjur pri Celju deluje v novih prostorih od maja 1980. Delo je organizirano v dveh odsekih in to v odseku zbiranja sredstev občanov in v odseku kreditiranja občanov in porabe.
V	Ekspozituri je zaposleno 20 delavcev, ki si v vsakodnevnem delu prizadevajo, da s hitrim in kvalitetnim delom zadovoljujejo potrebe občanov in drugih komitentov. Ekspozitura je - odprta cel dan, razen tega pa tudi v soboto dopoldan, vse z željo in ciljem, da svoje delo prilagajamo krajevnim potre-
bam.	Delavci ekspoziture se aktivno vključujemo tudi v oblikovanje razvojnih in drugih programov temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
V	letu 1981 beležimo v odnosu na preteklo leto glede na celodnevno poslovanje bistveno povečanje obsega poslovanja, vendar' bo potrebno napraviti še veliko, zlasti na področju nakazovanja OD na tekoče račune, dogovoru z organizacijami združenega dela na področju stanovanjskega kreditiranja , kot tudi nadaljnemu izboljšanju naših storitev.
18.	AVGUST -	PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR
TOVARNA ENERGETSKE OPREME EMO ŠENTJUR
TUDI ODPADKI SO VIR ENERGIJE
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR
SKRB ZA ČLOVEKA JE PRVA
Zdravstveni dom Šentjur je temeljna organizacija Zdravstvenega centra v Celju. V povojnem času, ko sta ordinirala v Šentjurju en zdravnik in en zobozdravnik je narasel kolektiv na 50 ljudi. Od teh je 8 zdravnikov, 6 zobozdravnikov, 6 patronažnih sester, večje število medicin. sester, laborantov, fizioterapevtov in ostalega zdravstvenega osebja, ki dela v novi stavbi'zdravstvenega doma v Šentjurju, na Planini in Ponikvi ter Loki. Kljub temu pa je zasedba zdravstvenih delavcev na-pram republiškemu povprečju še za 15 % prenizka.
Za delo zdravstvenega doma je osnova zdravstveno stanje prebivalcev, ki se odraža v rodnosti, smrtnosti
in naravnem prirastku. Po	.	, ,	___
rodnosti je občina Šentjur na drugem mestu v regiji (rodi
Strokovno delo v zdravstvenem domu gre počasi v specializacijo. Tako imamo 4 specialiste splošne medicine ih specializanta iz medicine dela. Nameravamo specializirati pediatra za varstvo otrok, predvsem pa razviti specialistične dejavnosti v zdravstvenemu domu samem. Tako že občasno ordinira ginekolog iz Celja, potrebno bo pa še, da bo delal v Šentjurju psihiater, okulist in pulmolog.
Z zgraditvijo zdravstvenega doma v Šentjurju so se odprle tudi tehnične možnosti za večje strokovno delo v hiši sami. Večji del denarja je bil namreč porabljen za nabavo medicinske opreme, tako da imamo sedaj kom-' pletno opremljen rentgenski
se 17,5 otrok na 1.000 prebivalcev), po smrtnosti je na petem mestu v regiji (umre
9,8	prebivalcev na 1.000), po naravnem prirastku je na 4. mestu v régiji in po selitvenem prirastku na prvem mestu v regiji. Povprečna starost žena je 69 let in povprečna starost moških 62 let. Praktično rodi vsaka ženska v porodnišnici, mesto umiranja pa je še vedno 65 % doma, kar je napram Sloveniji velik odstotek.
Naša občina spada med nerazvite. To se kaže tudi v higienskih pokazateljih. Tako imamo 50 % stanovanj zgrajenih pred letom 1918. Na eno stanovanje pridejo 3 stanovalci, na enega stanovalca pa ca 15 m2 stanovanjske površine. Vodovod v stanovanju ima ca 55 % stanovanj, kopalnic ca 25 %. Vse to pa povzroča, da imamo več socialnih bolezni tako na primer: zlatenice, črevesnih obolenj, uši in srbečice.
Največ ljudi umre v naši občini zaradi bolezni srca in ožilja (46 %), zaradi rakastih obolenj (16 %), zaradi nesreč in samomorov (16 %), zaradi bolezni dihal 8 %. Glede samomorov smo pa zadnja leta na prvem mestu v regiji in na vrhu v Sloveniji. Vzrok za to je visoka stopnja razširjenosti alkoholizma v naši občini, kar pa se tiče nesreč je »črna točka« celotna cesta od Gro-belnega do Štor. Od bolezni, ki so v porastu so na prvem mestu duševna obolenja in duševne motnje, ter rakasta obolenja, dočim so nalezljive bolezni predvsem zaradi dobre udeležbe pri cepljenju v odločnem upadanju.
administracije smo razbremenili zdravstvene delavce v Šentjurju saj smo prvi v Sloveniji pričeli na nivoju Zdravstvenega doma vnašati podatke direktno v računalnik (za kar gre zasluga predvsem občinski zdravstveni skupnosti Šentjur, ki nam je računalnik kupila). Sploh smatramo, da je odnos zdravstvenega doma Šentjur, oziroma občinske zdravstvene skupnosti Šentjur bistvenega pomena pri razvoju zdravstva v občini in ta je po naši oceni zelo dober.
V industrijski coni v Šentjurju so pred letom dni začeli graditi Emov termoenergetski objekt, ki je zdaj v bistvu že končan. Odprli ga bodo
29.	novembra. Investicija je s podražitvijo vred veljala 570 milijonov dinarjev. Tako bo realiziran objekt iz koncepta razvojnega prestrukturiranja DO EMO, in sicer znotraj koncepta prestrukturiranja slovenskega gospodarstva.
Objekt v Šentjurju je zrasel v skladu z družbenim planom Jugoslavije za srednjeročno obdobje 1981-85, saj vemo, da je * postala prav energetika največji problem v svetu. Izgradnja te tovarne pomeni reševanje nekaterih problemov s področja smotrne porabe energije.
Nova tovarna v Šentjurju, gradi jo Ingrad-TOZD Šentjur, bo velika pridobitev, še posebej ob dejstvu, da lahko s prihrankom energije s tovrstno energetiko prihranimo toliko, kot znaša proizvodnja celotne hidroenergije v Sloveniji!
In kaj bodo izdelovali po otvoritvi?
Različno opremo za energetiko, kotle in vso pripadajočo opremo. Tudi naprave za kemično in termično pripravo kotlovske vode. V izvedbo bodo nudili rešitve energetskih programov ogrevanja za industrijske objekte in stanovanja ter druge objekte, in sicer ha različne
ii.Ml
vrste goriva. Ogromno jih bo na trda goriva, še posebej na lesne odpadke, pri čemer se v Emo zavedajo, da so tudi odpadki vse bolj zanimiv vir energije. Brez dvoma bo povpraševanje na tržišču zato zelo veliko, tako v Jugoslaviji, kot izven naših meja. Že zdaj imajo v EMO več kot 15 ponudb, ki jih bodo čim-prej realizirali. V Celju zaenkrat nimajo pogojev za delo, zato je dokončanje tovarne v Šentjurju velikega pomena.
V kompleksu minienerge-tike so ponujene tudi tribune, s katerimi je možno proizvajati elektriko in racionalno izkoristiti vir energije. Višek, ki nastane je celo mogoče dati omrežju.
Razvojnim nalogam, na
tem področju dajejo v EMO velik poudarek, saj so program za novo tovarno razvili strokovnjaki v EMO sami, brez licenc. To je samostojno delo skupine v EMO.
Sam objekt v Šentjurju je torej končan. Sledila bo še montaža strojev, ki so delno domači, delno pa iz uvoza.
Tako bodo dane najboljše možnosti, da bi se vsi lesni, tekstilni, usnjeni in drugi odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji v posameznih delovnih organizacijah, pretvorili v energijo!
In tam, kjer bodo stale EMO naprave tudi ne bodo imeli problemov z ekologijo, oziroma onasneževanjem okolja, saj bodo z ekološkega stališča neoporečne.
DO PAP LJUBLJANA - PLASTIKA ŠENTJUR
ENA OD POTI SODELOVANJA
ljeno fizioterapijo in pa fiziologijo dela. To nam že omogoča na prehod aktivnega zdravstvenega varstva, kar pomeni, da ne čakamo več na, bolnika, temveč, da s sistematskimi pregledi iščemo že začetke bolezni. Po drugi strani pa nam tehnična opremljenost omogoča, da naredimo čirnveč medicinskih preiskav doma, ter s tem zmanjšamo tavanje bolnikov po bolniških oddelkih.
Stabilizacija nam je zavrla zelo širok program nege bolnika na domu. Kljub temu, da imamo relativno močno , patronažno službo nam z njo ni mogoče negovati bolnikov na domu, ampak bi za to potrebovali 3 profesionalne negovalke in pa sredstva za ca 10 honorarnih laičnih negovalk. Prepričani smo, da bi se tako vložena sredstva povrnila že po 1 letu, da ne govorimo pri tem, kako dobrodošlo bi to bilo za težke in nepokretne bolnike.
Kljub temu, da imamo na papirju 8 zdravnikov je eden praktično odsoten zaradi študija. To nam povzroča večje čakalne dobe v ambulantah. Za letos se bomo dogovorih z občinsko zdravstveno skupnostjo v Šentjurju, da bomo lahko zmanjšali število ponovnih pregledov in s tem dobili maneverski prostor, oziroma čas za obsežnejši prvi zdravniški pregled. Poleg tega bomo naročevali ponovne preglede šele po 10. uri, nov Zakon o zdravstvenem varstvu pa nam dovoljuje tudi, da predpišemo lahko večje količine zdravil za kronične bolnike, ki bodo tako redkeje prišli v ordinacijo. Tudi na področju
V teh avgustovskih dneh ko slavimo naš občinski praznik se v spominu vračamo v enako obdobje lanskega leta, ko smo praznovali naš praznik v družbi s pripadniki JLA iz vojašnice Boris Kidrič in brigadirkami in brigadirji Brigade združenega dela PAP iz Ljubljane, ki so nam takrat pripravili prisrčen in bogat program. Ob lanskoletnem prazniku se nam je z razstavo svojega delovanja predstavila tudi delovna organizacija PAP iz Ljubljane, ki nam je že večkrat v preteklosti priskočila na pomoč.
Naše sodelovanje se je začelo že v letu 1978, ko so nam pomagali pri reševanju težav na ZMDA »Kozjansko 78«. V letu 1978 so se brigadirji iz brigade združenega dela PAP Ljubljana večkrat podali na delovišča na Kozjanskem in s svojim delom in pokroviteljstvom nad 4. izmeno delovne akcije pripomogli k uspehu celotne akcije.
V naslednjih letih.se je sodelovanje z delovno organizacijo PAP uspešno razvijalo in poglabljalo v obojestransko zadovoljstvo. V letih sodelovanja pa smo delovno organizacijo PAP in njen proizvodni program tudi bolje spoznali. Delovni kolektiv, ki danes šteje 1017 delavcev se je razvil iz Signalnih delavnic, katerih začetki segajo v leto 1914. DO PAP nadaljuje tradicije teh delavnic. Danes je daleč presegla okvire Signalnih delavnic, kajti v svojem sestavu ima deset temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Ima tudi zelo razvejano področje dejavnosti.
Na svojem delovnem področju veljajo za strogo profesionalno delovno organizacijo, ki se trudi, da kar najbolj zanesljivo izpolnjuje dogovorjene obveznosti. Njihovo delovno področje je avtomatizacija prometa na področju proizvodno-servisne dejavnosti predv-
sem za 4 organizacijske sisteme:
-	sistem transporta (železnica, ceste, pomorstvo, aviacija, kjer razvijajo, projektirajo, proizvajajo in montirajo signalno varnostne in alarmne naprave;
-	sitem PTT v katerem pravtako razvijajo, projektirajo, proizvajajo in montirajo kabelske in telekomunikacijske naprave;
-	sistem ljudske obrambe in vseljudske zaščite;
-	in še sistem elektrogospodarstva, ki je namlajša aktivnost v programu, kjer v prvi vrsti projektirajo in montirajo elektroenergetske naprave.
S svojo dejavnostjo so že presegli okvire Ljubljane, kjer imajo sedež.
TOZD Plastika ima svoj obrat v občini Šentjur pri Celju. V letu 1980 so bili uvrščeni med 200 največjih OZD v naši republiki, tako po doseženem dohodku, kakor tudi po številu zaposlenih.
Poleg N poslovnih uspehov delavci PAP dosegajo dobre rezultate v samoupravnem in družbenopolitičnem delu. Uspešno so zaključili poslovno leto 1980 in prvih 6 mesecev tekočega leta. Še posebej pa se zavzemajo za negovanje revolucionarnih tradicij in za ohranjevanje vsega, kar je bilo pridobljeno v revolucionarnem in povojnem obdobju.
Za svoje zasluge in delovne Uspehe je bila delovna organizacija večkrat nagrajena. Ob 65 letnici obstoja je bila za svoje zasluge in delovne uspehe pri pomembnem delu za gospodarski napredek države delovna organizacija PAP Ljubljana z ukazom predsedstva SFRJ v letu 1980 odlikovana z redom , dela z zlatim vencem.
Podrobneje nismo mogli opisati vseh vrlin, ki jih nosijo v sebi delavci te delovne organizacije.
Vedno se veselimo srečanja z njimi.
Da je sodelovanje trajno in poglobljeno nam dokazuje enodnevna delovna akcija v počastitev našega praznika v soboto 15. avgusta.
18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR
KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR
ZMAGUJE V BITKI ZA HRANO
Kmetijski kombinat Sent- voju, povečala pa se bo proi-jur je ena večjih delovnih or- zvodnja mesnih izdelkov in ganizacij v šentjurski občini polgotovih proizvodov, in si-in pomembna zlasti z 'vidika cer od sedanjih 800 na 3500 pridobivanja in pridelovanja ton.
hrane, saj vemo, da je šent- TOZD trgovina pa ima jurska občina v pretežni me- svoje poslovalnice na celot-ri kmetijska.	nem območju šentjurske ob-
KK Šentjur sestavljajo' čine. Kmete in ostale potroš-TOZD lastna proizvodnja, nikf. oskrbuje z osnovnimi TOK kooperanti, TOZD žlvlh' reprodukcijskim ma-klavnica s predelavo, TOZD ' tenalom in gradbenim mate-trgovina, TOZD transport, ^lom. Za obdobje nasled-skupne službe in hranilno- ni1]1 lot predvidevajo več po-kreditna služba. Skupaj ima so(lobitev trgovin, zgradili 355 zaposlenih. Do leta 1985 Pa bodo tudl skuPno skladi-pa jih bo 466.	___________
šče s silosi za žitarice.
Svoje mesto v tej delovni organizaciji ima tudi TOZD transport, ki vrši celotno dejavnost prevozništva za vse TOZD ter dela avtomehanične in servisne usluge. V zadnjem obdobju pa se razvija tudi na področju kovinske predelave.
Hranilno-kreditna služba v sklopu KK Šentjur pa nudi kmetom ugodne kreditne pogoje za izgradnjo novih investicij in rekonstrukcije v zasebnem sektorju.
SOZD MERX
DRUŽNO K SKUPNEMU CILJU
15	delovnih organizacij je podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v SOZD. Naj vam jih predstavimo:
-	Trgovska delovna organizacija . na debelo BLAGOVNI CENTER CELJE
-	Trgovska gostinsko delovna organizacija DRAVINJSKI DOM Slovenske Konjice
-	Gostinsko turistična delovna organizacija GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE CELJE
-	GOSTINSKO PODJETJE CELJE
-	KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
-	KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
-	KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE
-	Trgovsko proizvodno podjetje KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR
-	DO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE
-	Trgovsko podjetje MODA CELJE
-	Trgovska delovna organizacija	POTROŠNIK
CELJE
-	Trgovska delovna organizacija SAVINJA MOZIRJE
-	Trgovska delovna organizacija TEKO CELJE
-	Trgovsko podjetje na debelo in drobno TKANINA CELJE
-	Gostinsko podjetje TU-
RIST MOZIRJE
V SOZD MERX je zaposlenih 5128 delavcev in 826 učencev trgovskih, gostinskih turističnih in drugih strok.
Cilj nove sestavljene organizacije združenega dela so čimboljši poslovni rezultati, zadovoljevanje potrošnikov, večja proizvodnja hrane in hitrejši razvoj na gostinsko-turističnem področju.
Motel Merx v Šentjurju, na primer, je idealna izhodiščna točka za obisk mnogih krajev, kultmih in zgodovinskih znamenitosti v šentjurski občini. Nedavno zgrajeni motel ima 29 ležišč, restavracijo z dobro kuhinjo in še
manjši prostor, kjer je prijetno posedeti. Mnogi se odločijo tudi za kegljanje. V vročih oneh ali ob večernih urah, še zlasti ob glasbi, pa je najlepše na vrtu.
Motel stoji ob cesti Celje--Rogaška Slatina.
Blagovnica v Šentjurju je iz dneva v dan bolj obiskana in postaja med občani šentjurske občine tudi vse bolj priljubljena, saj v njej dobijo vse- ali skoraj vse: od živil, tekstila, konfekcije, galanterije, bižuterije, bele tehnike, pohištva in še kaj. Vse to je razporejeno v dveh nad stropjih hiše, kjer je v spodnjih prostorih urejen tudi bi fe oziroma okrepčevalnica.
V SOZD Merx sta tudi: motel in blagovnica Šentjur
ALPOS ŠENTJUR
NOVA USMERITEV NOSILCA KOVINSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE
GG ŠENTJUR
BOGASTVO DOMAČIH GOZDOV
TOZD lastna proizvodnja je usmerjen predvsem v prirejo živine, pitanje goved, proizvodnjo mleka, konzumnih jajc in sadja. 2000 pitancev je razporejenih v hlevih na Ponikvi in na Planini. V letu 1980 je TOZD začel povečevati kapacitete konzumnih jajc, tako da se bo proizvodnja leta 1981 povečala od 13 milijonov na preko 20 milijonov komadov letno. Ta proizvodna enota je v Slivnici. Prav pred kratkim so na novo odprli farmo, ki zajema 3 hleve s kapaciteto 40.000 kokoši. Farma je nastala kot plod skupnih prizadevanj domačih proizvajalcev, ki so izdelali elemente (po nemški licenci) s pomočjo lastnega znanja. To so bili: RŠC Velenje, Alpos in Žična.
Jablane se razraščajo na
90.000	m2 in če je dobra letina (brez slane in toče), oberejo obiralci za 200 vagonov jabolk različnih sort. Na primernih legah pa gojijio tudi črni ribez.
Poglejmo še v TOK kooperanti. Razdeljen je na pet proizvodnih okolišev: Šentjur, Dramlje, Ponikva, Slivnica, Planina. V vsem proizvodnem okolišu so združeni kmetje, (skupaj jih je 600) ki jim z nasveti nudijo pomoč pospeševalci. Perspektivnih kmetij je v občini Šentjur od 3000 le okrog 1200. Proizvodnja je' usmerjena v prirejo pitancev in proizvodnjo mleka. V zadnjem času pa se povečuje tudi proizvodnja mesnatih prašičev. V srednjeročnem programu pa predvidevajo še vzrejo brojlerjev. Predvidevajo, da se bo proizvodnja do konca leta 1985 povečala od 1400 na 1900 ton letno, proizvodnja mleka pa od 4,4 milijonov litrov na 6,5 milijonov litrov.
Živino, primerno za zakol, odkupi šentjurska klavnica, ki potem z mesom in mesnimi izdelki oskrbuje območje celjske regije in Ljubljano. Nekaj mesa gre tudi v izvoz. Klavne kapacitete bodo zaenkrat ostale na istem ni-
Delovna organizacija Alpos s tozd Cevarna in Tozd Oprema ter delovno skupnostjo skupnih služb je eden izmed nosilcev gospodarskega ra'zvoja v občini Šentjur pri Celju, saj njen ustvarjeni družbeni proizvod predstavlja več kot polovico celotnega družbenega proizvoda v občini.
Iz malega podjetja se je v tridesetih letih razvila močna delovna organizacija s 680 zaposlenimi, s 1,32 milijarde planiranega celotnega prihodka, 0,36 milijarde planiranega dohodka, 0,25 milijarde čistega dohodka v letu
1981.
Po velikih težavah, v katerih je bila delovna organiza-
cija v začetku prejšnjega srednjeročnega obdobja, se je s trdim delom postavila na trdne noge in s tem zagotovila večjo možnost razvoja ne samo sebi, zaposlenim in njihovim družinskim članom, ampak tudi celotni družbenopolitični skupnosti.
Medtem ko tozd Cevarna izdeluje cevi iz valjanih profilov (material je v večini .uvožen iz Poljske), pa tozd Oprema izdeluje opremo za trgovske in gostinske lokale. Njihov asortiman je znan ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji in vse bolj se trudijo prodreti na zunanji trg, predvsem v dežele zahodne Evrope in tretjega sveta.
Ker se na doseženih rezul-
tatih ne uspavajo, so pričeli iskati nove možnosti razvoja in ena izmed njih je sodelovanje v okviru zelenega programa - izdelava kurjih farm, farm za kunce in fazane. Eden izmed prvih njihovih proizvodov, kjer so se uspešno povezali s KK Šentjur, Žično in RŠC iz Velenja, je oprema za kurjo farmo v Slivnici, kjer so te dni že vselili jato kokoši. V tozd Cevarna pa načrtujejo predelavo cevi oziroma konfekcionira-nje cevi, kjer se booo povezali z ustreznimi sovlagatelji, poleg tega pa načrtujejo razvoj nerjavečega programa, proizvodnjo nerjavečega jekla. Ob tem se bodo povezali s slovenskimi železarnami, kot edinim dobaviteljem te surovine pri nas.
Tak program (ustrezna vlaganja, kadri in načrti) jim bo pomagal dosegati še večje in boljše rezultate, kot so jih dosegali v letih nazaj. V Al-posu namreč kljub pospeše-.nim vlaganjem v nove objekte in opremo ne pozabljajo tudi na družbeni standard (počitniške prikolice, stanovanja za delavce, regres za letni dopust, itd). Tudi to je eden izmed faktorjev, ki prispevajo k boljšemu delu in zadovoljstvu delovnih ljudi.
18.avgust
Od skupne površine občine Šentjur (23.973 ha) odpade na gozd 10.100 ha, kar predstavlja 42% celotne površine. Gozdovitost je manjša od slovenskega povprečja, saj pokrivajo gozdovi preko 50% slovenske površine. Gozdovi enakomerno prepletajo vso površino in s številnimi enklavami v obdelovalni zemlji dajejo krajini značilno, pestro podobo.
Z gozdovi občine gospodarita dve gozdnogospodarski organizaciji:
Gozdno gospodarstvo Celje gospodari z 8.460 ha gozdov, od tega je družbenih 580 ha in zasebnih 7.880 ha. Z 240 ha družbenih gozdov gospodari Kmetijski kombinat Šentjur. Vsi gozdovi ležijo v celjskem gozdnogospodarskem območju.
Gozdno gospodarstvo Brežice gospodari s 1.400 ha gozdov, ki ležijo v brežiškem gozdnogospodarskem območju. Od tega je 1.120 ha družbenih in 280 ha zasebnih gozdov.
Od skupne površine gozdov v občini je 20% v družbeni in 80% v zasebni lasti, kar je značilno za šentjursko občino. Gozdovi so last 3.243
gozdnih posestnikov.
Splošno stanje v občini je na splošno nezadovoljivo zaradi neugodnoga razmerja med iglavci in listavci, (31% proti 69%, republiško povprečje je 56-proti 44, povprečje celjskega gozdnogospodarskega območja 44 proti 56%.
Velika površina gozdov, skupaj 2.080 ha je močno, srednje ali malo poškodovana zaradi strupenih plinov, in prahu celjskega industrijskega bazena.
Zasebna gozdna posest je močno razdrobljena.
Ca 800 ha gozdov je degradiranih.
Cestno omrežje je slabo razvito.
Akumulativnost je nizka.
Lesna zaloga v zasebnem sektorju znaša 417.000 m3 iglavcev in 981.000 m3 listavcev. Skupaj 1.398.000 m3.' Sečnja znaša 1.90% od lesne zaloge pri iglavcih in 1.85% pri listavcih. Prirastek po ha znaša 5.14 m3, seka pa se 70% prirastka pri iglavcih in 64% pri listavcih. Ker se seka manj od prirastka se letno povečuje lesna zaloga za 1.65 m3 po ha ali v desetih letih
16.50	m3 po ha.
18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR
BOHOR - TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA
NOVE NALOŽBE-NOVE MOŽNOST!
OBRAT AERO V LOKI PRI ŽUSMU
PISANA PALETA ZA DOMAČI TRG
V	TOZD žaga in furnirnica je skupaj z obratom v Kozjem zaposlenih 255 delavcev, ki proizvedejo letno 5 milijonov m2 kvalitetnega rezanega lesa. Izdelki iz žage in furnirnice so torej žagan les in furnirji za katere dobijo surovine v domačih gozdovih, pa tudi iz daljne Afrike. Izvažajo pa v Italijo, Nemčijo, Sovjetsko zvezo.
V	prvem polletju letošnjega leta so dosegli dohddek v
vrednosti 200 milijonov dinarjev.
Povpraševanje za furnirjem je v Jugoslaviji in na tujem zelo veliko in zato v Šentjurju predvidevajo izgradnjo »fine-line« tovarne za lepljenje in barvanje furnirja. Približno čez mesec dni bo začela obratovati de-cimernica, kjer bodo iz desk delali elemente za pohištvo. Postaviti nameravajo tudi luščilnico, kar naj bi uresni-
čili nekako do konca leta
1982.	V dislocirani enoti v Kozjem pa bodo posodobili žago. V letošnjem letu dograjujejo kotlovnico, ki je osnova za proizvodnjo energije za parjenje in sušenje lesa.
Zanimivo je tudi, da vedno več lesa porabijo za lastno proizvodnjo v Lesni opremi v Mestinju, kjer les finalizi-rajo.
V Šentjurju si prizadevajo, da bi les kar najbolj izkoristili, da bi bili odpadki čim manjši. Odpadke in žagovi-no zato uporabijo za kurjavo in tako imajo lastno energetiko. Sekance tudi ne zavržejo. Prodajo jih tovarnam ivernih plošč.
S skrbnimi prizadevanji za rast celotnega kolektiva so v Bohorju v Šentjurju proizvodnjo furnirja kljub okvari na enem od furnirskih nožev, presegli. Presežen plan na žagi je 8%. V primerjavi z lanskim letom se je povečal izvoz za 73%. Od planiranih 75 milijonov dinarjev so v letošnjem polletju izvozili že za 43 milijonov dinarjev.
Les, to naravno bogastvo postaja s pomočjo pridnih rok tudi bogastvo te temeljne organizacije združenega dela.
Lani ob krajevnem prazniku je AERO-TOZD kemija Celje odprl v Loki pri Žu-smu nov obrat. Bil je to praznik ob prazniku, saj je sodobna novogradnja kar na-joblj sodobno opremljenega obrata velikega pomena za kraj in za vseh 43 zaposlenih. V veliki meri so našle zaposlitev ženske, ki bi sicer mnogo teže odhajale na delo kam drugam, v drugi kraj.
Proizvodni program, ki so se ga lotili v obratu AERO v Loki zajema šolski program. Tako izdelujejo akvarel barvice, vložke za nalivna peresa, barvice za tekstil in pa kopirne računske trakove,
na katere je pravzaprav naslonjena celotna proizvodnja.
Delo v tem obratu dobro teče, saj bodo v letošnjem letu po predvidevanjih proizvedli izdelkov za 60 milijonov dinarjev, ali kar 260 t proizvodov. V prvem polletju so z rezultati resnično za-povoljni saj je bila količinska proizvodnja presežena za 46%, vrednostna pa za 3%. Proizvedli so 1341 izdelkov v vrednosti 31 milijonov dinarjev. Do konca leta pa predvidevajo še dodatni porast.
Večina izdelkov je namenjena za domači trg, nekaj pa jih gre kljub temu v izvoz.
Lani so izvozili za 200.000 dolarjev in približno toliko bodo tudi letos.
Vse polproizvode, ki jih uporabljajo v obratu, dobijo iz ostalih obratov TOZD kemija, zato v Loki nimajo problemov s surovinami ali celo z uvozom.
Kot nadaljnjo usmeritev predvidevajo izdelovanje plastične embalaže za potrebe Aera. Majhna tovarnica v majhnem kraju je upravičila svoj obstoj in v nobenem pogledu ni pastorek mnogo večji, matični delovni organizaciji, saj je z njo tudi samoupravno povezana.
POZD ORODJE-OPREMA
IZ MALEGA RASTE VELIKO
Pozd orodje-oprema Šentjur predstavlja pomemben delež v strukturi gospodarstva šentjurske občine.
Iz majhne obrtne delavnice je leta 1979 nastal kolektiv, ki se lahko ponaša z dobrim gospodarjenjem in ugodnimi .poslovnimi rezultati.
Razširitev so narekovale potrebe na tržišču in z ustanovitvijo pozda so bile dane nove možnosti razvoja. V majhnem kolektivu so takoj začeli razmišljati o posodobitvi proizvodnje. Zato so izboljšali organizacijo dela, tehnologijo in ustvarili pogoje dela, s katerimi se danes delavci lahko ponašajo tudi
Ena izmed osnovnih dobrin in pogojev za preživetje človeka je voda. Kakšen je ta zaklad, spoznamo šele takrat, ko nam iz pip neha curljati ali ko se hrbti upogibajo pod težkimi brentami.
Da bi do konca leta 1985 čimvečjemu številu gospodinjstev v naši občini zagotovili pitno vodo, se v KOP skupaj s komunalno cestno skupnostjo kot združeval-cem sredstev trudijo, da se vodovodno omrežje razprede v vse krajevne skupnosti in v vsa zainteresirana gospodinjstva. Pri tem dosegajo iz leta v leto boljše rezultate, saj je celotno omrežje pod eho oskrbo oziroma vzdrževanjem.
To pa ni edina dejavnost KOP Šentjur pri Celju, kjer v
na samoupravnem področju. Ni še tako dolgo, ko smo pisali o novem obratu v Dramljah, ki je za pozd velika delovna zmaga. V njem izdelujejo hladno valjane profile.
Povpraševanje za izdelki pozda orodje-oprema Šentjur je veliko. Pozd tesno sodeluje z domačim Alposom, Labin Progresom, s tovarno cevi iz Dervente in še z drugimi delovnimi organizacijami v domovini.
In kaj proizvaja?
-	hladno valjane profile
-	orodje za hladno valjanje profilov
-	nudijo usluge za ostale mehanske obdelave kovin
letti 1981 združuje delo 75 zaposlenih, od tega le 7,5 ljudi v režiji. Ukvarjajo se še z ostalimi komunalnimi dejavnostmi - vzdrževanje lokalnih cest, mestnega jedra, pokopališč, kjer se lahko uspešno prerazporejajo v zimskem času delavci in so poleti zaposleni na drugih delih.
V letošnjem letu so prevzeli tudi vzdrževanje bazena, kjer so uspeli ustvariti prijetno vzdušje, kar se odraža na bistvenem povečanju števila kopalcev.
Ime KOP pa pomeni še nekaj več - pomeni tudi obrtno dejavnost zidarstvo, steklarstvo, keramičarstvo, sliko-pleskarstvo. Na teh področjih uspeva KOP pridobivati precejšen dohodek, saj so
AUREA CELJE
NOV CILJ-PROGRAM
Kolektiv »AUREA« CELJE je pričel delovati leta 1954, prva leta s proizvodnjo bižuterije. Takrat je štel 12 delavcev, danes v tem kolektivu združuje delo 250 delavcev. -
Trnove izkušnje preko več let so Aureo, predvsem v desetletju od 1959 do 1969, prisilile v iska-
predvsem na področju sliko-pleskarstva zelo cenjeni in iskani.
Da bi bila njihova dvojna dejavnost čimbolj vsklajena, so že v prejšnjih letih pristopili k zgraditvi nove hale, ki bo odprta ob njihovi 15-obletnici obstoja. V hali bodo skladišča in del proizvodnih prostorov, kar bo omogočalo večjo povezanost delovnega procesa, skupno nabavo in širitev poslovanja. Načrtujejo, da bodo ob proizvodni hali odprli avtopark.
Uspešno povezovanje obeh glavnih dejavnosti KOP pomeni zadovoljstvo občanov, hkrati pa možnost hitrejšega razvoja, zato so temu cilju v srednjeročnem planu 1981-1985 namenili vso pozornost.
ŠPORTNI
nje primernega proizvodnega programa. Takrat je bil proizvodni program usmerjen predvsem v značkarstvo, proizvodnjo srebrnih električnih kontaktov, vzporedno pa v kooperacijska dela za večja industrijska podjetja.
Vzporedno z razširitvijo proizvodnje in hitro rastjo zaposlovanja, jé delovni prostor postajal pretesen, tako da so se delavci Auree odločili za novogradnjo v Celju in se leta 1975 preselili v nove proizvodno-poslovne prostore, v boljše pogoje za hitrejši razvoj. V lastno proizvodnjo je s tem bilo možno prenesti vse storitve drugih proizvajalcev za posamezne delovne faze, kar jim je omogočilo boljšo kvaliteto in konkurenčnost na tržišču. Aurei je uspelo doseči tolikšno stopnjo kvalitete svojih izdelkov, da zmorejo zadovoljiti najzahtevnejše kupce, tudi tiste, ki so doslej proizvode iz aureiskega programa uvažali. Tako se lahko po obsegu proizvodnje in po kvaliteti značkarstva Aurea Celje uvršča, med dvajsetimi proizvajalci družbenega sektorja, na odlično drugo mesto v Jugoslaviji.
Za tekoče srednjeročne obdobje so si delavci v Aurei začrtali svoj proizvodni program dopolniti s športnim-programom (plakete, medalje, pokali idr.), dosedanji program nadomestiti z otroškim programom (npr. zložljive otroške posteljice, zložljivi otroški vozički idr.) ter razvijati še drugo kovinsko galahterijo uporabne vrednosti.
KOMUNALNO PODJETJE ŠENTJUR (KOP)
PAJKOVA MREŽA SE ŠIRI
GIP INGRAD - TOZD ŠENTJUR
PONOSNI SO NA SVOJE DELO
Organizacija združenega dela GIP Ingrad Celje je bila ustanovljena z združitvijo nekdanjih gradbenih podjetij Beton, Graditelj, Stavbenik, Savingrad in Cementni-ne, in sicer leta 1959.
Temeljna organizacija gradbene operative Šentjur pa je bila ustanovljena v juniju leta 1975. Od tega časa dalje so nastajali novi in novi objekti, na katere so danes delavci ponosni. Večina novejših objektov v šentjurski občini ima ob vhodu vtisnjeno Ingradovo tablico, pa najsi bodo to industrijski objekti, trgovine, hale, šole, stanovanjski bloki. Delavci pa odhajajo tudi na gradbišča v Železarno Štore, kjer opravljajo vzdrževalna in druga investicijska dela, in tudi drugam. Strokovno usposobljena montažna skupina, ki šteje sedem delavcev opravlja zahtevno montažo vseh elementov, ki so izdelani po montažnem projektu Ingrada. Še posebno veliko izkušenj so si delavci pridobili na področju stanovanjske izgradnje. 160 zaposlenih si znova in znova prizadeva izpolniti vse zastavljene roke,
pri čemer ne pozabljajo na solidno izvedbo del.
Delo na gradbišču ni lahko in morda je tudi to eden izmed vzrokov, da se vse manj mladih odloča za to delo, ali pa si poišče pot do kruha v drugih strokah. Toda tistim, ki to delo opravljajo s srcem, pomenijo bitke za doseganje plana in čimboljših rezultatov del vsakdanjega življenja.
Realizacija del je bila v minulem letu 18 milijard in 200 milijonov dinarjev. Za letos so si zastavili še višji cilj: 24 milijard! V letošnjem prvem polletju so opravili za 12 milijard in 200 milijonov del.
Vsaka otvoritev novozgrajenega objekta je nov uspeh za kolektiv. Tako tudi 48-sta-novanjski blok v Šentjurju, ki je zdaj že nared. V spodnjih prostorih so predvidene trgovine in to bo nova popestritev za Šentjur in okolico. Eden izmed zahtevnejših objektov je tudi gradnja Emo-vega objekta v industrijski coni v Šantjurju, kjer dela tečejo po predvidenem planu. Dokončali bodo tudi adaptacijo klavnice v Šentjurju in se znova lotili stanovanjske izgradnje na Pešnici.
18. A	VGUST- PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR
V TU Hilf ITA 2tv|§| : 0 J StA V 1C A i« JAKO&;/?AU|i mi mi sta i*u p&mm M
’ V noo.ustaIi soju trnu V
TAtOJElSČf; JASTNOVÀCA4S* Mi
-ju zv£rin3*o mtmm uski.
ŠENTJURSKI PORTRETI
AVGUST BOŽIČ
Upokojenega mizarja in predsednika OO ZZB NOV Šentjur skorajda ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, saj ga mnogi v občini in izven nje poznajo kot prizadevnega borca in soustvarjalca naše dobe, kot zvestega tovariša in prijatelja, človeka.
' A vendarle mnogi ne vedo za njegovo prehojeno pot do svobode in o njegovi aktivnosti, ki se je začela še pred vojno vihro. Nerad govori o tem. Nerad se hvali. Rad pa dela, pomaga in sodeluje.
Zibel mu je tekla na slo-yenskem Koroškem. Še zelo mlad je Avgust hitro dojemal dogodke tistih let. Krivica ga je vselej neizmerno bolela. Novo pot je videl le v boju s komunistično partijo na čelu. Leta 1940 je postal njen član in tedaj se je začelo njegovo razgibano družbenopolitično delo. Bilo je to v Prevaljah. Delo je potekalo po celicah, trojkah, se danes spominja Avgust Božič. Morali so biti nadvse previdni. Vojna je bila pred vrati in komuniste so vse bolj preganjali. Tudi Avgusta so aretirali gestapovci že sredi leta 1941, ravno tedaj, ko se je odpravljal v partizane. Najbrž ga je bil kdo izdal,
razmišlja danes. Najprej so ga zasliševali v Prevaljah, potem pa je moral s transportom na dolgo in težko pot v koncentracijsko taborišče Auschwitz in od tam v Mathausen. Teh dni se spominja z grenkobo v srcu. Domov je prišel po osvoboditvi od taborišča izčrpan, a srečen, da se je vrnil v rodni kraj. Z vsemi silami se je vključil v nov boj za izgradnjo porušene domovine in bil aktiven na številnih področjih. S tem delom je nadaljeval tudi potem, ko ga je pot zanesla v Šentjur, kjer danes živi.
MATEJA PODJED
NAPREDKA NI MOČ ZAUSTAVITI
'	N KRUH NI VEČ TAKO TRD IN MALO GA NI
Občina Šentjur pri Ce- 1 lju meri 239,70 km2, leži na severovzhodnem delu celjske kotline in meji na občine Celje, Laško,
Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice. Po zadnjih podatkih ima 18421 prebivalcev. Poleg Šentjurja so večja krajevna središča še: Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici,
Ponikva pri Grobelnem in Dramlje. Pomembnejše gospodarske organizacije so: Alpos, Bohor, To-io, KK Šentjur, obrat To-pra Moda in obrat Elegant, Tajfun, POZD oro-dje-oprema. V občini je zaposlenih 3661 delavcev. Na delo izven občine se vozi 2460 delavcev.
Občina Šentjur še vedno sodi med manj razvite.
•k
20. junija 1974 ob U uri in 40 minut se je na Kozjanskem nekaj sekund majala zemlja. Rušili so se dimniki in požarni zidovi, razpokalo je zidovje stanovanjskih hiš, šol, dvoran, gasilskih domov, velikih zgradb, cerkev... Vsi ti objekti so bili poškodovani in mnogi neprimerni za bivanje. Razglašeno je bilo izredno stanje. Takoj je bil formiran štab za reševanje in pomoč prizadetim, ki ga je vodil tedanji predsednik skupščine občine Vinko Jagodič. Alarmirana je bila civilna zaščita in gasilci, ki so nemudoma stopili v akcijo. Toda škoda, ki jo je napravil potres, je pustila hude posledice. Tu še je znova izkazala slovenska solidarnost, pa tudi pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov, da se izkopljejo iz te nesreče, je rodila sadove.
Južno od Šentjurja se vzpenja precej strm hrib, Ritnik (577 m nm). Ob strmo steno na severni strani hriba, kakih 100 m pod vrhom se prislanja nanj manjši hribček z razvalinami srednjeveškega gradu Rifni-ških gospodov, ki se prvič omenjajo leta 1163. V začetku 15. stol. so postali lastniki gradu Celjski grofje. V kmečkem uporu leta 1635 je bil grad močno poškodovan, danes pa je le še ruševina.
Če se odpravimo na pot peš iz Šentjurja, se na križišču obrnemo proti jugu in nas iz vznožja Ritnika popelje navzgor zaznamovana pot. Približno na polovici poti nam markacija kaže dve smeri: na levo h grajskim razvalinam, na desno pa na vrh Ritnika. Na Rifnik se da pripeljati tudi z avtom, in sicer iz južne strani. Pri gostilni Slomšek se vzpne cesta do zadnje kmetije, do Bohinca, od koder je na vrh le še 5 minut hoda.
V boj za politično, narodno in socialno svobodo so stopili mnogi možje. To dejstvo že v samem Šentjurju potrjujeta Franjo Malgaj in Dušan Kveder. Brez visoke narodne zavesti se nadporočnik Franjo Malgaj ne bi odločil z orožjem braniti slovenske koristi na Koroškem ob zlomu črnožolte monarhije. Prav gotovo pa mu ne bi uspelo v četo pritegniti toliko šentjurskih in okoliških fantov.
Skromen zveščič, novinarjeva beležnice, je vselej kazalo neke dobe, dogajanja, uspehov pa tudi težav, s katerimi se spopadajo ljudje, ki jih srečuje na svoji poti, skupnosti in zanimivi posamezniki. Neredko nemalo tega, kar je v teh zapiskih, ne zagleda tiskarne, ne pride do bralcev. Število znakov je omejeno, uredniki terjajo svoje.
Ni še tako dolgo, ko sem obiskal Planino in Dramlje. V beležnici iz tistih dni - lep kup se jih je že nabralo - berem o obisku pri starem partizanu Antonu Ratajcu in po-', tomcu znane revolucionarne, partizanske družine Marjanu Dobršku. Za oba revolucija teče dalje. Na svoj način seveda. Ker je izboril, pomagal priboriti Anton, utrjuje Marjan. Tako piše v beležnici.
Marjan Dobršek je vnuk tistega kozjanskega očanca, ki je še iskal delo v Nemčiji.
Dolgo let je že od tega, kar je Marjan odšel s trebuhom za kruhom v Celje, zbiral denarce, šest razvlečenih let, se vozil v mesto ob Savinji, dremal in kinkal v ropotajočem avtobusu, se oženil in pridno zidal hišico prav blizu kraja, kjer se je tolkla Štirinajsta udarna divizija.
ZNAMENITOSTI GORNJEGA TRGA
Šentjurski Gornji trg je poln znamenitosti iz daljne in bližnje zgodovine. Seveda pa je najbolj znan po skladateljih Ipavcih, ki so jim Šent-jurčani leta 1972 tudi postavili spomenik.
Delež Ipavcev v slovenski glasbeni umetnosti je bil izreden. Skladateljsko delo treh od štirih, za slovensko glasbo in njen razvoj pomembnih Ipavcev, se začne v štiridesetih oz. v petdesetih letih 19. stoletja. Torej v času marčne revolucije z vsemi njenimi posledicami, takrat, ko se prebujajo nacionalna čustva Slovencev in se zavestno oblikuje slovenski program.
Ob tej veliki prelomnici sta vstopila v slovensko glasbo Benjamin in Gustav Ipavec. Kompozicijsko delo zadnjega iz rodu Ipavcev, Gustovega sina Josipa, se je začelo v času, ko so bile naloge slovenskega narodnostnega gibanja v marsičem že izpolnjene in so se bližale uresničitvi. Doba, y kateri je ustvarjal Josip Ipavec je vodila naravnost v evropsko moderno. Rezultati, ki so jih dali skladatelji Ipavci slovenski glasbi so pomembni tako z narodnostnega kot umetniškega stališča.
Anton Ratajc
Kakršno je že pač bilo, to začarano kozjansko zatišje, ki je marsikoga gnalo v obup, tako je tudi čez noč minilo. Nenadoma se je utrgalo kot plaz, ne boječe, tipaje, temveč hlastno, naenkrat: zrastel je nov zdravstveni dom tam na Planini, nova šola, asfaltirali so pretežni del ceste iz Slivnice proti Planini ...
Marjan se je zaradi vsega tega, tudi zaradi vrtca, ki so ga nekako čez noč, kar neopazno, sprejeli Planinčani medse, vrnil domov in dokončal hišico. Pogodbena organizacija združenega dela Tajfun, Izdelava hidravličnih elementov in kmetijske mehanizacije, mu je dajala delo. Njemu in desetinam planinskih fantov. Spodaj, na strmo položenih travnikih, je takrat zrastla nova proizvodna dvorana in Marjanu so po isti poti sledili še drugi.
Tako pač mladi Dobršek stopa po novi poti. Po kozjanski poti. Tudi zaradi novega obrata TOLO iz Šentjurja, ki zaposluje predvsem planinske žene.
Planinska šola postaja premajhna. In vendar je to nova šola. Stanovanj ni dovolj. V ceveh planinskega vodovoda je premalo bistre tekočine. Ljudje pač ostajajo doma.
Marjanovemu predniku Florjanu bi se milo storilo.
Tudi ■ Dramlje so na tisti poti, ki jo je ubirala Štirinajsta udarna divizija in prav tako ob njej kot Marjan živi tudi Anton Ratajc, berem v beležki. Za mladega Marjana Planine ni nikoli slišal, četudi sta v isti občini, kjer se skorajda vsi ljudje poznajo. Nekdanji Bračičevec Tonček Ratajc, nemiren možakar, ki se je z brigado prebijal vse do svobode po domačih hrib,h, je v stiski: nikar ne pozabite napisati vseh kilometrov cest, ki smo jih s svojim, krajevnim denarjem, rešili prahu. Ljudje bi to zamerili, berem njegove be-
sede v zveščiču, ko bodo brali, nekako nerodno, boječe obrača besede. Tako da bi bilo bolj prav. Tja do Jožeta Kolarja pri Pletovarju, pa do Svetelke in še kam so zašli hrupni črni stroji z zoprno se kadečim, vročim asfaltom, ki ga s pridom uporabljajo vikendaši, sila, ki je ni moč ustaviti. Razpredli so pajčevino svojega nedeljskega ugodja do zadnjih kotičkov drameljskih gmajn in senožeti, vse tja do špitališke grape, od avtomobilske ceste do Uršule, prerastli so dovoljeno in zaželjeno. Sedaj jih bo treba umiriti. Vikendaška stihija.
Dremlje, berem in se komajda prebijam med zveriže-nimi, ne hitro pisanimi stavki, pravi Tonček Ratajčev, bodo še velika vas. Iz hribov prihajajo gorjanci. Tudi tu je premalo stanovanj, tudi tukaj primanjkuje vode. Kdo bi verjel v to, kdo od tistih, ki so se v februarskih dneh šti-riinštiridesetega prebijali too mimo s Štirinajsto?
Eno si je v svesti Ratajc in Marjan, nova generacija šentjurskega občana, to potrjuje: napredka ni moč zaustaviti in nihče si tega niti ne želi.
Za vse to je stari Florjan Dobršek, Marjanov ded, dal življenje. Za to se je boril oče Ivan, stric Franc, za to sta izgubila življenje tudi strica Miha in Vinko, teti Kristina in Ivana pa umrli v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Iz taborišč sta se po vojni vrnnili Marjanovi teti Ana in Julijana. Na morišču je skupaj z možem Florjanom ostala tudi žena Ivana. Nemci so odgnali v taborišče snaho, ženo Ivanovo, ki je umrla v taborišču Auschwitz.
»Bodite eden za drugega skrbni, kako rad bi še jaz med vami bil...«, je v poslovilnem pismu zapisal stari Florjan. Danes je povsod po planini moč videti sadove njegove žrtve.
MILENKO STRAŠEK
PRIZNANJE IN VZPODBUDA
Komisija za odlikovanja pri Skupščini občine Šentjur je izmed številnih predlogov, ki so jih posredovale organizacije in skupnosti, določila predlog letošnjih dobitnikov plaket in priznanj »18. avgust«.
PLAKETO »18. avgust« prejmejo: Jože ŠPAN, za izjemne dosežke pri razvoju OZD »TAJFUN«; Ivan MOSER, za uspehe pri organiziranju in delovanju zdravstva v občini ter Slava KOVAČIČ, za aktivno delo na področju kulture in izobraževanja.
PRIZNANJE »18. avgust«, ki se podeljuje za izjemne prispevke pri razvoju družbeno politične skupnosti, pa prejmejo:
Avgust MAVRIN iz TOLO-a, Jakob PISANEC iz Ponikve, Vinko LJUBEJ iz Bohorja. Danilo RA-ZBORŠEK iz Šentjurja, Komanda garnizona Maribor ter krajevna skupnost Planina pri Sevnici.
Priznanja bodo prejeli tudi učenci osnovnih šol, za uspehe pri učenju in interesnih dejavnostih ter brigade in vodstvo letošnje ZMDA.
18. A VGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR
NAGRADNA KRIŽANKA
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo	glasila
UTRIP, Ulica Dušana Kvedra 2, 63230 Šentjur pri Celju
Trije izžrebanci prejmejo 3 knjižne nagrade
18.avgust
KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR TOZD KLAVNICA
obvešča
cenjene kupce in potrošnike, da zaradi nujnih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih del v oddelku klavnica začasno ne koljemo živine v lastni klavnici.
Hkrati obveščamo vse kmetovalce in potrošnike, da odkup živine, oskrba trga in proizvodnja mesnih izdelkov poteka v normalnem obsegu kot v času lastnega obratovanja oddelka klavnice ter tako oskrbujemo tržišče z rednimi dobavami izdelkov in svežega mesa.
KK ŠENTJUR TOZD KLAVNICA
36. številko UTRIPA v sodelovanju z NOVIM TEDNIKOM so pripravili: Hinko Pap, Drago Medved, Mateja Podjed, Bojan Batistič, Franc Škoberne, Drago Slakan in Franjo Bogadi (tehnični urednik)
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja po sklepu 9. redne seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju z dne 14. 7. 1981 na podlagi 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Šentjur
javni razpis
za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sicer:
1.	Posojila temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup ali zidavo družbenona-jemnih stanovanj za svoje delavce v višini
3.600.000.	00 din
2.	Delavcem za nakup stanovanja v družbeno usmer-
jeni stanovanjski izgradnji ali zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo stanovanjske hiše v osebni lasti, če se s tem pridobijo stanovanjske površine v višini	*
2.400.000.	00 din
1. Posojilo iz združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	če začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 6% celotne mase BOD v tem obdobju;
-	če združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti
-	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
-	da imajo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje odnosno nakupa stanovanj;
-	da imajo plan potreb in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
-	da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja;
-	da v preteklem letu niso prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje sredstev za osebne dohodke
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki želijo sodelovati v javnem razpisu, vložijo pismene
aosojila na Samoupravno stanovanjsko Šentjur pri Celju najkasneje do 20. 8.
vloge za dodelitev j skupnost občine
1981.
Vlogi priložijo:
a.	Sklep pristojnega organa upravljanja o najetju posojila in sklep o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet
b.	Dokazilo, da niso sposobne objikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje
c.	Plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje odnosno nakupa stanovanj
d.	plan potreb in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev
e.	Samoupravne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev
2.	Delavci pridobijo pravico do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo, s katero se pridobijo stanovanjski prostori, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 50 m2 površine.
-	če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo
-	da so zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela, ki združuje sredstva vzajemnosti v Stanovanjski skupnosti občine Šentjur
-	da imajo zagotovljeno lastno udeležbo.
Prosilci vložijo vloge za dodelitev posojila z vsemi dokazili pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur do 25. 8. 1981.
Vlogi priložijo:
a.	Gradbeno dovoljenje
b.	Potrdilo o namenskem varčevanju ali dokazilo, da so si na kakšen drug način sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo
c.	Potrdilo o doseženem družinskem dohodku v letu 1980 za vse člane družine
d.	Dokazilo o zagotovljeni lastni udeležbi.
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in pri njih zaposleni delavci ter upokojenci in invalidi so pod enakimi pogoji upravičeni do posojila in so izenačeni z delavci združenega dela.
Prednost pri najemanju posojila imajo delavci z nižjimi dohodki na člana družine in delavci, ki bodo z dograditvijo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njihovo družino.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju