855A AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126
PRbmukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,
A bh. postale i gruppo Ceiia 4(H) IIT
Lelo XXXVIII. Št. 115 (11.243)
TRST, petek, 4. junija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 ▼ vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO IZZIVU CONFINDUSTRIE Z DRAGINJSKO DOKLADO
SINDIKAT NAPOVEDUJE TRŠI BOJ IN ZAHTEVA POSEG SPADOUNIJA
Vlada naj bi prekinila poinoč delodajalcem za socialne dajatve - Verjetno nova splošna stavka
RIM — G k'de vprašanja draginjske doklade ni možnosti mešetarjenja: izziv predsednika Coniimlustrie Alerlonija z enostransko odpovedjo sporazuma iz leta 1975 o enotni vrednosti točke je prejel včeraj, po predvčerajšnjih stavkah in mogočnih delavskih protestnih manifestacijah, še druge nedvoumne odgovore od vsedržavnega vodstva CGIL in centralnega komiteja UIL (pristojni organi CISL se še niso sestali). Confimliistria mora preklicati svoj izzivalni sklep in začeti pogajanja o obnovitvi delovnih pogodb, drugače zahtevajo sindikati,
naj vlada prekine dodeljevanje (mastnih) prispevkov delodajalcem za socialne dajatve in napovedujejo s svoje strani zaostritev sindikalne borbe ter oklicanje vsedržavne splošne stavke.
Namestnik generalnega tajnika CGIL Agostino Murianetti je v svojem poročilu izrazil ugodno oceno glede zadržanja vlade, ki je obsodila izziv Confindustrie, dodal pa je, da sindikat sedaj pričakuje, da bo temu dosledno tudi ukrepala. Zahteval je torej, naj pospeši zaključek pogajanj o novih delovnih pogodbah za državne uslužbence, naj prepriča združenje državnih podjetij (Intersind), da začne pogodbena pogajanja, naj ustavi dodelitev podpor delodajalcem za plačilo socialnih dajatev (samo v tem letu jim je že dala več kot 3.000 milijard lir). Z vlado pa ostajajo še vedno odprti računi, je opozoril Marianetti, glede njene gospodarske politike, še zlasti v zvezi z investicijami in zaposlovanjem.
Socialistični sindikalist CGIL se ni hotel spuščali v globlje politične o-cene, a je vseeno dejal, da se morajo na prihodnjem »preverjanju* med vladnimi strankami spoprijemati ne le z izglajevanjem političnih nesoglasij, ampak morajo tudi in predvsem odpraviti nasprotujoča si stališča posameznih ministrov glede gospodarske politike, saj to terja resnost krize. Glede taktike sindikata je bil Marianetti dokaj previden, ko se je zavzel za zaostritev «razčlenjenih» stavkovnih akcij in za potrditev že napovedane vsedržavne stavke 19. t.m. z manifestacijo v Rimu, ki naj odraža zahtevo po preporodu Juga in obrambi zaposlitve, hkrati pa tudi protest proti odpovedi sporazuma o draginj-ski dokladi. Izrazil je pa nekaj pomislekov o sklicanju nove splošne stavke, ker bi bilo težko izločiti podjetja. ki so že sprejela pogajanja o pogodbah.
Tajnik UIL Benvenuto pa je imel na seji centralnega komiteja manj dlak na jeziku in je naravnost ob-
tlllMIMltlllllllinillHIIIIIIMIIIIIIIIIIHMIIIIIMIIMIIIIIIMMIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirilllllinilllllltmill
PRED SREČANJEM SEDMIH VELIKIH V VERSAILLESU
Pri Spadoliniju sestanek gospodarskih ministrov
Izid versajskega srečanja bodo italijanski ministri proučili na torkovi seji
RIM — Pri predsedstvu vlade je bilo včeraj zjutraj srečanje gospodarskih - in finančnih ministrov, ki ga je Spadolini sklical pred skorajšnjim vrhom državnih in vladnih poglavarjev sedmih najbolj industrializiranih držav zahodnega sveta, ki bo v soboto in nedeljo v gradu Versaillesu pri Parizu. Včerajšnjega sestanka so se udeležili zunanji minister Colombo ter ministri za zaklad Andreatta, finance Formica, proračun La Malfa, državne udeležbe De Michelis. delo Di Giesi, zdravstvo Altissimo ter podtajnik pri predsedstvu vlade Com-pagna. Sestanek je vodil predsednik vlade Spadolini, ki je prvi del svojega poročila posvetil sedanjemu gospodarskemu stanju v Italiji v zvezi z mednarodnimi kriznimi in destabilizacijskimi dejavniki.
Spadolini se je ustavil pri smernicah, ki bo Italija zagovarjala pn razpravi o posameznih točkah dnevnega reda sestanka na vrhu ter glede ciljev, ki jih nameravajo doseči tako pri poudarjanju kolektivne odgovornosti sedmih najbolj industrializiranih držav pri premostitvi sedanjega težavnega gospodarskega trenutka, kot pri določanju cele vrste konkretnih pobud, da bi se skupaj in usklajeno spopadli z dvojnim vprašanjem brezposelnosti in inflacije. Da bi to dosegli je treba izdelati strategijo denarnega sodelovanja, s katero naj bi dosegli umiritev denarnega trga tudi v perspektivi okrepitve mednarodne trgovine. Spadolini je sklical za prihodnji torek sestanek tistih ministrov, da bi proučili rezultate versajskega vrha tudi v luči potreb in gospodarskih problemov Italije.
Govor Je bil tudi o državnem primanjkljaju ter o potrebi novili davkov, da bi odpravili primanjkljaj v državnem proračunu, ki je do sedaj že priznavajo vsi ministri, krepko presegel 50 tisoč milijard lir.
Kar zadeva denarno politiko je minister Andreatta poudaril, da bo treba uskladiti stališča raznih držav, od katerih imajo nekatere aktivno plačilno bilanco in dokaj omejeno inflacijo, druge pa, in med temi Italija, imajo visok primanjkljaj v plačilni bilanci in visoko inflacijsko stopnjo, če bodo hoteli odpraviti kaos na denarnem področju. Andreatta je dejal, da je treba doseči nadzorstvo mednarodnega denarnega sklada nad posameznimi devizami, kar bi lahko prispevalo k uravnovešenju denarnega tržišča. V primerjavi z vrhom v Ottawi priznavajo sedaj tudi Američani, da je treba poseči na kriznih področjih, da bi preprečili kvarne posledice na denarno tržišče. Italija bo zahtevala, da mednarodni monetarni sklad poseže, še preden bi prišlo do kriznega stanja. Prav tako bo zahtevala, da se končno prepreči občasno ni lian je marke in dolarja, kar kvarno vpliva na valuto drugih držav.
Minister La Malfa je menil, da položaj Italije na skorajšnjem vrhu v Versaillesu prav gotovo ne bo šiba!,', saj lahko predloži uspehe, ki jih je dosegla na področju boja
proti inflaciji. Za rešitev ostalih problemov pa vlada pripravlja celo vrsto ukrepov, s katerimi se bo uspešno spopadla s preostalimi odprtimi vprašanji.
Zaradi procesa «7. aprila» odložili proces Moro
RIM — Proces Moro so odložili na 14. junij, saj bo v prihodnjih dneh začel v istih prostorih novi cmega-process. proti tako imenovanim obtožencem «7. aprila*. Včerajšnja razprava je bila torej izredno kratka. Teodoro Spadaccini ni povedal nič novega, le kritiziral je zakon o «ske-sanih teroristih*. Sodstvo pa bo moralo sedaj sprožiti preiskavo o grož njah in pritiskih, ki jih v zaporih doživljajo skesani in disidentski rdeči brigadisti.
tožil demokrščanske ministre (zlasti Andreatto), da si prizadevajo s pomočjo demokrščanskega predsednika Confindustrie ustvarjati nemogoče odnose s sindikati, zaostriti družbeno napetost in navsezadnje zrušiti Spadolinijevo vlado, da bi se KD spet polastila oblasti. Tudi on je zahteval prekinitev državnih podpor delodajalcem za socialne dajatve (če bi pa Confindustria preklicala odpoved sporazuma o draginjski dokladi in začela pogajanja o pogodbah, naj bi jo vlada nagradila s kreditnimi olajšavami). Spadolini naj tudi formalno potrdi veljavnost draginjske doklade za javne uslužbence in u-pokojence in naj prepriča Intersind, da pusti Confindustrio samo. Sindikalni zvezi pa je predlagal, naj o-kliče 8-urno splošno vsedržavno stavko za vse uslužbence podjetij, ki še niso začela pogajanj o novih delovnih pogodbah, pa čeprav bi morali menjati že predvideni datum 19. t.m. za manifestacijo v Rimu.
Končne odločitve o zaostrenih o-biikah boja bo sprejelo vsedržavno vodstvo enotne sindikalne zveze, ki se bo sestalo 8. t.m. V sindikalnih vrstah je vsekakor vzdušje borbeno kot malokdaj, obsodbe Merlonijevega izziva pa prihajajo iz vse politične javnosti, pa tudi iz samih vrst industrijcev. Sklep Confindustrie so včeraj kritizirali minister Nicolazzi (PSDI) in član tajništva te stranke Ciampaglia ter predsednik poslanske komisije za delo Salvalore (PSI), poleg seveda zastopnikov opozicijskih strank. Predsednik vlade Spadolini pa je včeraj sprejel Massacesija, predsednika združenja državnih podjetij Intersind. ki bo sprejelo odločitev o pristopu k pogajanjem za pogodbe 8. t.m. Uradno sporočilo je zelo skopo, a je verjeti, da je Spadolini prepričeval funkcionarja, naj ne sledi JJerloniju, a začne čimprej pogajanja s sindikati.
Devize za uvoz tujega tiska v Jugoslavijo
BEOGRAD — Na eni zadnjih sej zveznega izvršnega sveta so sklenili, da bodo zagotovili potrebna devizna sredstva za plačevanje u-voza tujega tiska, ki ga je nekaj časa primanjkovalo zaradi znanih težav pri plačevanju uvoza s konvertibilnega tržišča. Na ta način bodo zagotovili pogoje za reden u-voz tujega tiska v Jugoslavijo.
KLJUB TEMU DA SE BITKA ZA PORT STANLEY ŠE M ZAČELA
Neomajni stališči Londona in Buenos Airesa stopnjujeta napetost na južnem Atlantiku
Argentina se pripravlja na «totalno vojno», Velika Britanija pa oži možnosti za dogovor
Skupina mladih argentinskih ujetnikov na krovu neke britanske ladje pri San Carlosu
(Telefoto AP)
BUENOS AIRES, LONDON, NEW VORK - Dejstvo, da se bitka za Fort Stanlej- šc ni začela, ne zmanjšuje napetosti na južnem Atlantiku, kjer se nadaljujejo priprave za frontalni spopad med vojskama, ne da bi razna diplomatska prizadevanja obrodila kakršnegakoli rezultata, ki bi dopuščal optimizem.
Izredno nenaklonjene vremenske razmere, na Falklandlh sneži, tem-peiatura zraka je krepko pod ničlo, ovira utrjevanje britanskih sil na skoraj močvirnatem območju okrog obleganega mesta. Tudi včeraj ss kraljevi 105-milimetrski topovi in minometi udarjali po argentinskih postojankah, ki odgovarjajo s topniškim ognjem. Britanci obstreljujejo zlasti bivše oporišče svojih marin-
cev «Moddy Brook* v predmestju Port Stanleja, ki so ga Argentinci spremenili v pomembno utrdbo. Guverner Malvinskih otokov general Menendez je svoje sile razporedil v obliki konjske podkve okrog mesta in nekaj kilometrov oddaljenega letališča, ki navkljub težkim izgubam argentinskega letalstva, ni izgubil svojega strateškega pomena. Čeprav je Menendezeva garnizija na otoku povsem izolirana, ker je steza preveč poškodovana, da bi na njej lahko pristajala orjaška transportna letala s prepotrebno opremo, je letališče še zmeraj .uporab no za mala turbopropelerska letala »pucara*, ki za vzlet potrebujejo le nekaj sto metrov.
Neuradni viri britanskega o-brambnega ministrstva trdijo, da se .je število letalskih napadov na britanske vojne črte znatno skrčilo, predvsem zaradi slabega vreme na. Od izkrcanja Britancev na Falklandsko otočje, naj bi sovraž-
VOJAŠKI SODNIKI SE NISO HOTELI BAJE ZAMERITI VOJAŠKIM KROGOM
OGORČENJE V ŠPANIJI ZARADI RAZSODBE PROTI UDELEŽENCEM LANSKOLETNEGA PUCA
Pravično kazen sta prejela samo Tejero in del Bosch, vsem ostalim so zmanjšali predvidene kazni, enajst obtožencev pa so oprostili
JERUZALEM — Med svojim o-biskom v Izraelu je zahodnonemški zunanji minister Genscher zagotovil, da ne bo ZRN prodala Saudski Arabiji sodobnega orožja, medtem pa je njegov izraelski kolega šamir zahteval večjo evropsko podporo campdavidskemu sporazumu.
MADRID — Z 22 obsodbami in 11 oprostitvami se je včeraj v Madridu končal proces o poskusu državnega udara v Španiji 23, februarja 1981 leta. Tistega dne je skupina pripadnikov eguardie civil* pod poveljstvom podpolkovnika Antonia Tejera z orožjem v roki zasedla skupščino, ki je glasovala o zaupnici predsedniku vlade Leopoldi) Cal-vu Sotelu. Napadalci so se predali šele naslednjega jutra, vzporedno z vdorom v parlament pa se je v Va-lcnciji’ uprl general Jaime Milans del Bosch, a puč ni uspel med drugim zaradi odločnega nasprotovanja kralja Juana Carlosa, In prav o domnevni kraljevi podpori državnemu udaru je zarotnike obvestil namestnik načelnika španskega generalštaba general Alfonso Armada, ki se je pridružil pučistom v prepričanju, da bo postal predsednik izredne vlade. Za vse te tri obtožence je javni tožilec zahteval 30 let
KASACIJSK0 SODIŠČE SPREJELO DDK0NČEN SKLEP 0 POBUDI DP
Referenduma ne bo
Vseh 22 prisotnih članov kasacijskega sodišča je soglašalo, daje novi zakon o odpravninah odpravil razloge za referendum * Ostre reakcije Maria Capanne
RIM — Kot jc bilo pričakovali je kasacijsko sodišče včeraj dokončno zavrnilo zahtevo democrazie prole-tarie po referendumu, s katerim naj bi italijanski volivci neposredno odločali o prvem členu zakona o odpravninah iz leta 1977 in o njegovi dopolnitvi. Po šestih urah posvetovanja jc predsednik prve civilne sekcije kasacijskega sodišča, Giuseppe Giovanni Tamburrino izdal tiskovno poročilo, v katerem je pojasnil, da je vseh 22 prisotnih čla-
nov kasacijskega sodišča soglašalo, da se novi zakon o odpravninah bistveno razlikuje od zakona iz leta 1977 in so zato odpadli razlogi, ki so privedli do zahteve po njegovi ukinitvi.
Poslanec democrazie proletarie v evropskem parlamentu in eden od voditeljev pobudnikov za referendum, Mario Capanna, jc sinoči zelo ostro komentiral sklep kasacijskega sodišča. Dejal je, da je skupini sodnikov sicer uspelo preprečiti
Callucci za oprostitev vseh Gellijevih kolegov
RIM — Pripadniki masonske lože P2, ki jo je vodil Licio Gelli, se niso združevali v zarotniške namene in tudi niso nobenega osleparili ali oškodovali. Do teh res nepričakovanih sklepov se je včeraj dokopal glavni rimski državni pravdnik Achille Gallucci, ki vodi eno od številnih sodnih preiskav proti članom omenjene masonske lože, ki jo je parlament z zakonom razpustil. Od rimskega sodišča je zato zahteval, naj oprosti vse obtožence in naj arhivira celotno zadevo.
Med tistimi, ki bi jih bilo treba oprostiti so bivši podpredsednik višjega sodnega sveta Ugo Zilletti, milanski državni pravdnik Mario Gresti in njegov namestnik Luca Mucci, predsednik Banco Ambro-siano Roberto Calvi, Licio Gelli in Umberto Ortolani. Vse obtožbe proti članu višjega sodnega sveta Zillettiju, da je pritiskal na milanska državna pravdnika, naj vrnejo Calviju potni list, so namreč po njegovem izmišljene in tudi vsi dokumenti, na katerih slonijo obtožbe naj bi bili ponarejeni. Gallucci meni, da je treba oprostiti tudi vseh 13 najvišjih mojstrov.
referendum, ampak delavci se bodo še naprej borili za svoje pravice. Democrazia proletaria bo branila njihove pravice, ker je prepričana, da bi se velika večina Italijanov 13. junija odločila za ukinitev omenjenega zakona, ki nasprotuje interesom delavcev. Kljub temu pa je pobuda za referendum prisilila vlado, da je spremenila prvotni zakon in vsaj delno upoštevala koristi delavcev.
Včerajšnje zasedanje kasacijskega sodišča, ki se ga je udeležilo le 22 članov od 33, se je začelo s podrobno obrazložitvijo dosedanjega postopka zahteve po referendumu in novega vladnega zakona. Nato so legalni predstavniki predlagateljev referenduma in državni pravobrani-telj pojasnili svoja nasprotujoča si stališča do novega zakona o odpravninah.
Pobudniki za referendum so svojo obrambo v prid zahtevam, naj se ljudstvo samo odloči o veljavnosti zakona o odpravninah in seveda povezave med odpravninami in dra-ginjsko doklado, praktično koncentrirali v tri točke. Novi zakon ne ukinja prvega člena zakona iz 1. 1977 In njegovo dopolnitev. Osporavali so ustavno veljavnost 34. člena zakona o referendumih, ki določa, da je treba vsak referendum izvesti v eni od nedelj med 15. aprilom in 15. junijem. Poleg tega pa so tudi zatrjevali, da vlada ni upoštevala pri sprejemanju zakona o odpravninah postopka, ki ga za podobne primere določa ustava.
zapora. Vojaško sodišče pa je to upoštevalo samo za oba neposredno vplenena, Tejera in del Boscha, ki sta prejela 30 let zapora, medtem ko so generala Armado obsodili le na 6 let, drugi obtoženci so prejeli še nižje kazni, 11 pa so jih kar o-prostili.
Razsodba jc že povzročila pravi pretres v španskem političnem življenju, saj večina dvomi v objektivnost vojaških sodnikov, ki so skrbeli samo, da ne bi razsodba povzročila prehudih zapletov v armadi. Sodniki so namreč osvojili načelo, da niso podrejeni odgovorni za sklepe svojih nadrejenih. Poročniki, ki so s Tejerom vdrli v parlament, so torej svobodni, kar je v posmeh parlamentarcem, ki so doživljali tistih tragičnih 17 ur, ko je bila usoda demokratične Špan''-' na kocki.
Premier Sotelo je izrazil svojo najglobljo zaskrbljenost in že napoveduje priziv na vrhovno sodišče: Tako socialistično kot krščansko in komunistično usmerjeni sindikati so obsodili »nedopustno* razsodbo, ki pooblašča vojsko, da še vedno geji upanja v uspešnost vojaškega državnega udara. V glavnem so to tudi ocene večine španskih političnih strank, z izjemo desnice, za katero sta Tejero in del Bosch rodoljuba.
Kot razumljivo vlada največje o-gorčenje za milo kazen, ki je doletela generala Armado. Navsezadnje je bil prav bivši namestnik načelnika generalštaba tista oseba, ki je dal pučistom zeleno luč za poskus državnega udara, ko jim je zagotavljal, da jih podpira kralj. Na procesu pa so prav to domnevno kraljevo podporo vsi zarotniki navajali, zadržanje kralja pa je njihove trditve najbolj jasno demantiralo.
Bržkone bo prizivna razsodbe vrhovnega sodišča v marsičem drugačna od sedanje, a nedvomno ne bo zbrisala zoprnega vtisa, da je španska vojska svet zase, ki se ni še vključil v demokratični razvoj, da še vedno hrepeni po avtoritativnih izhodih.
Podpolkovnik Antonio Tejero in general Milana del Bosch
nikova letala izvedla 85 vdorov, med katerimi so spustila 200 do 280 bomb. Najmanj trideset letal .j« bilo sestreljenih, trdijo v Londonu, kjer ugotavljajo, da so zadnji napad beležili šele v petek, kar naj bi potrjevalo domnevo, da .je Argentincem zmanjkalo pilotov.
Več sto argentinskih ujetnikov, teh naj b' bilo po zadnjih ocenah že najmanj 1600. so včeraj vkrcali na trajekt »Norland*. ki je odplul proti Montevideu, kjer jih bodo izročili tamkajšnjim oblastem. Sinoči so tudi objavili podrobnosti 0 nesreči v skladišču municije v Goose Greenu, v katerem ie zaradi ne nadne eksplozije slabo zavarovanih bomb, ki so jih Britanci zaplenili sovražnikovi vojski, izgubilo življenje še neznano število Argentincev.
Včeraj so britanska letala več ur zaporedoma »obstreljevala* argentinske čele v Port Stanleju z dvojezičnimi propagandnimi letaki, ki včasih bolj kot bombe spodbijajo sovražnikovo bojno razpoloženje. V angleščini in španščini vsebuje letak - odprto pismo poveljnika britanskih sil admirala Woodwarda vodji argentinske vojske Mendezu.
Tudi zato, ker se nahajajo daleč od bojišča, britanske grožnje ne ustrahujejo buenosairških generalov. ki se ne namera vajo brezpogojno umakniti. Predsednik Gal tieri in njegovi sodelavci priznavajo britansko premoč, vseeno pa podpirajo guvernerja Menendeza, ki se želi boriti. Argentinska javnost ne nasprotuje totalni vojni z VB. ki naj bi se nadaljevala tudi t primeru poraza na Falklandih. Izguba Port Stanleya, trdijo v Buenos Airesu, ie le izguba bitke, ne pa vojne. Huntina garnitura se torej pripravlja na dolgotrajen boj. Gal-tieri obljublja ljudstvu globoke spremembe v notranji in zunanji politiki in poziva vse družbene komponente k sodelovanju. »Demokra tizacija* javnega življenja naj bi le še utrdila hunto, namesto da bi jo spodrinila.
K ustvarjanju boljših razmer ea izhod iz krize ne prispeva niti Thatcher .jeva, ki vselej izključuje možnost, da bi po vojaškem porazu smela Argentina sodelovati pri pogajanjih o bodočnosti Falklandskih otokov. Neomajno stališče Thatcherjeve pa zadeva ob Reaganovo zahtevo po prožnejši politiki, ki naj bi predvsem reševala skaljene ameriške odnose z latinskoameriškim svetom. V tem ozračju je torej tudi sinočnji poskus varnostnega sveta OZN, da bi dal novega elana pogajanjem, usojen propadu.
BEOGRAD — Predsednik skupščine Srbije Branko Pesič je te dni sprejel delegacijo zveze italijanskih občin, ki jo vodi predsednik te zveze senator Riccardo Triglio. Italijanska delegacija se mudi v Jugoslaviji kot gost stalne konference mest in občin Jugoslavije.
V pogovorih, ki se jih je udeležil tudi generalni sekretar stalne konference Božidar Popovič, so u-gotovili, da večletno uspešno in plodno sodelovanje med številnimi jugoslovanskimi in italijanskimi mesti vidno prispeva k razvoju celotnih odnosov med državama in dobrososedskega sodelovanja.
.....................n....■iiiiiiiiiii.iiiuiiii..............rnmnin-f
NA SESTANKU KOORDINACIJSKEGA BIROJA NEUVRŠČENIH HA KUBI
Umirjen nastop Lazarja Mojsova za rešitev novih kriznih žarišč
Zastopnik SFRJ za takojšnjo ustavitev ognja in pogajanja med Iranom in Irakom
TEHERAN — Medtem ko je iran sko težko topništvo tolklo stanovanjske četrti iraškega pristanišča Basre, je iraški lovski bombnik včeraj demonstrativno preletel Teheran in sveto mesto Kom.
HAVANA — V sredo zvečer se je z govorom kubanskega zunanjega ministra Isidorja Malmierce začel ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. Otvoritve se je udeležil tudi kubanski voditelj Fidel Castro. Vsa pozornost pa je sicer usmerjena na dogajanja v osrednji dvorani kongresne palače.
Tu ima vsakdo priložnost razložiti svoje poglede na najbolj boleče mednarodne probleme, pri čemer je kajpak moč slišati različno poudarke in ocene.
Nemara najboljši primer je bil prvi dan splošne raz.prave, ki jo je odprl zunanji minister Kube s hudo obtožbo Združenih držav Amerike in imperializma v celoti. To je po njegovem mnenju edini in največji krivec vseh težav, ki se zgrinjajo nad svet.
Dogajanja na jugu Atlantika je imenoval »Brutalni imperialistični poskus Velike Britanije, da si povrne kolonijo* in dejal, da je to »britanska in ameriška agresija*. Zahteval je argentinsko suverenost nad otočjem.
Govor jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova je bil pretehtano umirjen. Nekaj poudarkov iz njegovega govora:
»Izhod iz sedanjega kritičnega mednarodnega položaja je treba iskati v enakopravnem dialogu
vseh držav, kajti ob starih, je vedno več tudi novih kriz»
Glede najrvovejše okoli Malvinskih (Mojsov ni uporabljal naziva Falklandskih) otokov. Podpisano že prej sprejeto stališče neuvrščenih, ki gre v prid upravičenim argentinskim zahtevam po suverenosti, vendar s pogajanji in sodelovanjem Združenih narodov.
Pozval je Irak in Iran. da se odpovesta uporabi sile in ob upoštevanju nevmešavanja ter v interesu miru, varnosti in pravice poi-ščeta mirno rešitev, pri čemer Jugoslavija predlaga tole pot: ta kojšnjo ustavitev ognja, umik čet s tujega ozemlja in takojšen začetek pogajanj o problemih, ki obremenjujejo državi.
Ozdravitev svetovnega gospodarstva ni možna, če dve tretjini človeštva, torej neuvrščene in države v razvoju, ne sodelujeta pri odločanju o temeljnih problemih.
Neuvrščene države se morajo v svojih medsebojnih odnosih ravnati po izvirnih načelili, ciljih in merilih politike neuvrščenosti in normah demokratičnih odnosov pri iskanju splošnega soglasja, (dd)
VARŠAVA — Enega redkih ljudstvu priljubljenih vojvodskih sekretarjev PZDP so včeraj vojaki zamenjali s svojim uniformiranim človekom. Odstranitev poznanega
sekretarja Skrzvpczaka oa je kaže povzročilo negodovanje v mili partijskih vrstah.
sa-
Jugoslovanski ddavri ugrabljeni v Iraku
BEOGRAD — V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve so sporočili, da je skupina oboroženih oseb 27. maja, nekaj pred polnočjo na severu Iraka vdrla v kamp. kjer so bili nastaljeni delavci delovne organizacije «Montaža» iz Slovanskega Broda SOZD Djuro Djakovič in nasilno od peljalo 8 delavcev, ki so delali pri montaži oprem? cementarne v Kusludji v bližini mesta Sulejmanije v Iraku. V tej akciji napadalci niso uporabili orožja.
Podobni primeri v Iraku so se zgodili že tudi prej in to ne samo jugoslovanskim delavcem, temveč tudi delavcem iz Velike Britanije, ZRN, Poljske in drugih držav. V teh primerih niso bila ogrožena življenja ugrabljenih delavcev.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve sporoča, da so sprejeli vse potrebne ukrepe za osvoboditev delavcev »Djure Djakoviča* in za o-krepitev ukrepov za varnost ostalih gradbišč, na katerih delajo .jugoslovanski delavci v tem delu Iraka, (dd)
ZAKLJUČILA SE BO DREVI, OB 24. URI
Volilna kampanja se končuje s številnimi nastopi slovenskih kandidatov na shodih
Zborovanja SSk v mestu, dolinski in miljski občini ■ Jagodic (PSI) po vaseh vzhodnega Krasa o problemih teritorija ■ V Zgoniku sekcija KPI priredila srečanje z volivci, sekcija PSI pa predstavila kandidata za pokrajino
Vsi slovenski kandidati na listah SSk, KPI in PSI imajo v teh zadnjih urah volilne kampanje polno dela: zaposleni so na številnih zborovanjih, srečanjih z volivci in okroglih mizah.
Včeraj dopoldne je SSk imela vrsto volilnih zborovanj v mestnem središču: govorili so Jevnikar, Lokar in Štoka. Jevnikar je prikazal pomen nedeljskih volitev tako za celotno tržaško stvarnost, kot za slovensko narodnostno skupnost, ki odločno terja uzakonitev svojih osnovnih pravic in odgovoril na očitke in na napade drugih strank na SSk. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu je tudi ožigosal razne nedoslednosti zlasti socialistične stranke, ki na Trgu Unita ni dala prostora slovenski besedi. Lokar pa se je posebej zaustavil pri vprašanju sožitja med Slovenci in Italijani v Trstu ter o potrebi po čimprejšnjem izglasovanju zakona o zaščiti. Pozval je volivce naj ponovno izkažejo zaupanje slovenskemu samostojnemu nastopu in tako omogočijo izvolitev slovenskega predstavništva. Deželni svetova lec Štoka je med drugim poudaril pomembno vlogo SSk v okviru deželne večine, v okviru katere je kot predsednik deželne komisije opravil obisk v Sloveniji in na Koroškem.
Druga skupina predstavnikov SSk pa je v večernih urah imela vrsto letečih shodov v miljski in dolinski občini, na katerih sta govorila Krapež in Mljač. Prvega dela volilnih shodov se je udeležil tudi predsednik deželne SSk Bratuž, ki se je posebej zaustavil ob vprašanju globalne za ščite Slovencev. Podčrtal je pomen zakonskega osnutka SSk in omenil nedavni obisk tridentinskega senatorja Fontanarija v Trstu, ki je v parlamentu predložil zakonski osnutek stranke. V Zgoniku pa je bila sinoči okrogla miza v organizaciji sekcije SSk za občino Zgonik in pokrajinskega vodstva na temo: Gospodarska problematika tržaške pokrajine, s posebnim ozirom na urba nistični načrt zgoniške občine.
Glavni slovenski kandidat na listi PSI za izvolitev v občinski svet Dario Jagodic je včeraj govoril po vaseh vzhodnega Krasa. Govoril je o prizadevanjih socialistične stranke za dosego zaščitnega zakona za slovensko manjšino, podrobneje pa se je zaustavil ob urbanističnih in teritorialnih problemih. Med drugim je dejal, da je po njegovem mnenju posebno važen tisti člen zakonskega osnutka PSI, ki bi slovenski narodnostni skupnosti dajal možnost, da bi tudi sama sodelovala pri upravljanju teritorija, na katerem živi. Jagodic je podčrtal, da so naši ljudje za zadnje urbanistične posege in
ureditve plačali največji davek; zato je potrebno, da za to prejmejo pra vično odškodnino, ne samo kot posamezniki. ampak tudi kot skupnost, da se jim skuša poravnati nenadomestljiva izguba zemlje z nečem drugim. Lahko bi to bili športni objekti, je dejal, ki jih v mestni okolici ni in jih potrebujemo, ali pa kulturni centri, ki so bistvenega pomena za ohranitev in obogatitev naše manjšine, ki je nujno izpostavljena raznarodovanju in asimilaciji. Lahko bi to bile tudi konkretne gospodarske iniciative — je še dejal Jagodic — v korist vrtnarstva, cvetličarstva in zadruge na Proseku, ki bi pa morala biti zgrajena za domačine, ki so za uporabo teh infrastruktur najbolj upravičeni.
V Zgoniku je socialistična stranka — sekcija Zgonik - Repentabor — predstavila volivcem kandidata za pokrajino v okrožju Devin-Nabrežina Claricija. Po predstavitvi programa stranke se je diskusija osredotočila predvsem okrog govora Craxija na Trgu Unitš. Polemika, ki je temu sledila, je bilo rečeno, je neizpodbitni dokaz demagoške predvolilne propagande, ki hoče spodbijati dejstva, da se PSI zavzema za reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti. Na shodu je bilo poudarjeno, aa socialisti take kritike zavračajo, saj so vedno bili med prvimi v boju za uveljavljanje pravic Slovencev. Socialisti so nadalje prepričani, da slovenski volivci ne bodo nasedli taki emotivni demago ški kampanji in da bodo nagradili tistega, je bilo še rečeno, ki je delal, dela in bo delal v korist uveljavljanja pravic Slovencev in delovnega človeka.
Sekcija KPI iz Zgonika je sinoči priredila srečanje z volivci: prisotna sta bila predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in kandidat za izvolitev v pokrajinski svet Ravel Kodrič. Med drugim je bilo na srečanju poudarjeno, da je tokrat, bolj kot kdajkoli prej jasno, v kolikšni meri je od letošnjih volitev odvisna prihodnost Trsta in še posebej naše narodnostne skupnosti. Vzdušje, ki ga je v teh letih ustvarila LpT, je premaknilo vso politično razpravo v desno, tako da stranke tekmujejo med seboj v negativnem odnosu do Slovencev: boj proti takoimenovanemu cbilingvizmu* je parola desničarskih formacij, "LpT je umaknila svoj zakonski osnutek za zaščito manjšin, KD je predstavila nesprejemljiv predlog za našo manjšino, druge sile, tudi demokratične, so v tem položaju zaprle vprašanje Slovencev v predal. Izjema je KPI, je bilo rečeno na srečanju, ki tako v volilni kampanji,
kot v vsakodnevni praksi nadaljuje prepričano, ponosno in brez omahovanj, boj za uveljavitev enakopravnosti Slovencev z Italijani, za prijateljsko sožitje in za odobritev zakona za globalno zaščito. Jasno je, da je odvisno od okrepitve KPI, če se bodo stvari bistveno premaknile tudi v našo korist, saj od'drugih strank tega ne moremo pričakovati
—	je bilo še rečeno na srečanju
—	ker so že v teku volilne kampanje dokazale, da se ustrašijo, ko malo zagrmi.
Na srečanju kandidatinj na listah KPI z volivci je Sonja Sirk med drugim podčrtala odgovornosti KD, ki je desetletja pustila odprto vprašanje globalne zaščite za Slovence in Liste za Trst s svojimi dvoumnostmi, ki so privedle do umaknitve predloga o zaščiti. Te odgovornosti pa ne nosi samo do Slovencev, je dejala Sonja Sirk, ampak tudi do vsega mesta zaradi prostora, ki so ga taka stališča nudila nacionali stični desnici, predvsem pa do mla dih slovenskih in italijanskih gene racij Trsta, katerim je onemogoče rjo, da bi z jasnostjo mislile na pri hodnost miru in sodelovanja na tej naši zemlji.
Danes še zadnja zborovanja
Predvolilni kampanji se iztekajo zadnje ure. Po zakonskih predpisih se mora danes opolnoči prenehati vsakršna oblika politične propagande, nakar bodo volivci imeli soboto za premislek, preden se v nedeljo odpravijo na volišča.
Prvo današnje zborovanje bodo priredili socialisti, in sicer ob 10. uri v kinodvorani Vittorio Veneto, kjer se bo minister za promet Bal-zamo srečal s prebivalstvom in tržaškimi železničarji. PSI bo imela danes še dva shoda, in sicer ob 17. uri v krožku Salvemini, kjer bo od govoren za gospodarske .probleme pri vodstvu stranke prof. F. Forte orisal gospodarski program socialistične stranke za Trst, ter ob 20.30 na trgu pri Sv. Jakobu, kjer bodo nastopili L. Ghersi. D. Jagodic in E, D’Amore, medtem ko bo shodu predsedoval A. Pittoni. Za Krščan sko demokracijo bo imel zaključno zborovanje posl. G. Andreotti, in sicer ob 19., uri v Avditoriju: ob isti urj bo na Trgu Unita zakijučno zborovanje «Movimento Trieste*: program predvideva izvajanje mittelev-ropske glasbe, koncert godbe na pihala, nastop P. Parovela za Mittel-evropsko gibanje in M. Busdachina za radikalce ter po 21. uri ples. Za DP bo ob 19. uri na Goldonijevem trgu nastopil evropski poslanec Mario Capanna, pred njim pa bosta govorila L. Ghersovanj v italijanščini in Marko Marinčič v slovenščini. Predvolilna kampanja KPI pa se bo zaključila z zborovanjem na Goldonijevem trgu, kjer bo ob 20.30 nastopil senator Natta. Na zborovanju, ki mu bo predsedoval A. Calabria, bosta govorila tudi Paolo Hikel in Perla Luša. Zelo aktivni bodo danes tudi kandidati SSk, ki bodo priredili celo vrsto manjših shodov v mestu in okolici, zlasti na Vzhodnem in Zahodnem Krasu.
Med včerajšnjimi večjimi shodi naj omenimo sinočnje zborovanje
LpT na Trgu Unita na katerem so nastopili Gambassini, Giuricin in Cecovini. Pozneje je na istem mestu nastopil misovski kolovodja Almi-rante, ki .je v glavnem rohnel nad nevarnostjo uvedbe dvojezičnosti v Trstu in pred običajnim številom pristašev, radovednežev in pripadnikov varnostnih sil, izpričal svoja nostalgična in dobro znana gesla. Po shodu je peščica fašističnih pre napetežev skušala napasti skupino mladih, ki so stali na trgu, takojšen poseg policije in karabinjerjev pa je preprečil najhujše.
Predvolilno kampanjo za PLI je sinoči na Goldonijevem trgu zaključil vsedržavni tajnik stranke Zanone, kampanja PSDI pa se je zaključila z nastopom ministra za delo Di Giesi.ja v Avditoriju. Di Giesi je med drugim obsodil eno-stranko odpoved sporazuma o premični lestvici s strani Confindu-strie, oziroma — je dejal — enega dela Confindustrie, ter naglasil, da se .je treba le čutu odgovornosti delavcev in sindikalnih organizacij zahvaliti, da se njihova protestna manifestacija ni sprevrgla v pravi spopad.
V naši volilni rubriki na 4. strani objavljamo dane« izjave slovenskih kandidatov v 1. volilnem okolišu (Zahodni Kras) In v 6. okolišu (Sv. Vid - Staro mesto). Predstavljajo se kandidati Slavoljub Štoka (KPI), Milan Čuk (PSI) in Stojan Lisjak ter Dora Kosovel (SSk). Mladi kandidatinji za tržaški občinski svet Sonja Sirk in Pavla Starz (KPI) pa razmišljata o vlogi in nalogah mladih generacij v boju za preporod mesta in okolice.
Srečanja delegacije Kmečke zveze in razlaščencev s PSI, KPI in SSk
Predstavniki KZ in razlaščencev obrazložili najnujnejše probleme in poudarili važnost, da se zanje stranke zavzamejo
Delegacija Kmečke zveze in razlaščencev za hitre ceste, ki so jo sestavljali inženir Jordan Zahar, 0-skar Kjuder, Angel Vremec, Klavdij Kofol, Simon Kralj, Paolo Slamič in Edi Bukavec se je v sredo srečala s pokrajinskim tajnikom socialistične stranke A. Pittonijem, v četrtek pa s tajništvom komunistične partije in Slovenske skupnosti. Sre Čanja spadajo v okvir pobud, ki jih vodi Kmečka zveza skupno z razla ščenci za hitre ceste in znanstveno raziskovalni center pri Padričah, Trebčah in Banih, zato da bi naši skupnosti bile zagotovljene pravične in trajne protivrednosti, tako posameznim prizadetim lastnikom kot ožji in širši naši skupnosti za ogromno in nepopravljivo škodo, ki jo bodo prisiljene utrpeti. Delegacija razlaščencev in Kmečke zveze je tajnikom strank podrobno obrazložila do danes opravljeno delo, pri čemer je poudarila, da je prišlo v zvezi z novimi razlastitvami do velike mobilizacije vse slovenske javnosti in njenih organizacij, ki so jo podprle tudi krajevne uprave (okoliške občine in Kraška gorska skupnost). Na žalost pa ni prišlo do danes do bolj pozitivnih in konkretnih rezultatov, razen če ne smatramo za pozitivna le načelno izražena stališča v podporo naših zahtev. Predvsem pa ni prišlo do konkretnih in pozitivnih znakov, kot so jih zahtevali razlaščenci s strani deželne uprave, ki se je omejila le na formalne obveze v podporo naših tradicionalnih
dejavnosti, v glavnem kmetijstva, ne da bi lepim besedam do danes sledila konkretna dejanja. Razlastitve za hitre ceste so že v teku in bodo prizadetim lastnikom s Konto-vela in z Opčin izplačane odškodnine že v tem mesecu. Niso pa bila do danes dana konkretna jamstva za širše gospodarske, družbene, kulturne in druge protivrednosti, ki jih naša skupnost zahteva v zameno za ogromne žrtve, ki jih bo utrpela. V prvi vrsti gre za zahtevo, da je treba omogočiti naši skupnosti neposredno prisotnost pri odločanji: pri uporabi teritorija, ki ji pripada, kot tudi pri načrtovanju javnih del, ki jo bodo prizadela. Država, dežela in druge javne uprave pa morajo težiti k temu, da kompenzirajo škodo skupnosti s tem, da podprejo njene gospodarske, družbene in kultur ne dejavnosti na teritoriju, kjer živi. Postavljena je bila tudi zahteva po spremembi načrta za hitre ceste na trasi pri Lonjerju, kjer bi slednja. po sedanjih načrtih, popolnoma uničila vso lonjersko rodovitno zemljo in ustvarila nemogoče življenjske pogoje. Zato ;e nujno, je poudarila delegacija razlaščencev, da se za uveljavljanje navedenih zahtev, v prvi vrsti aktivno angažirajo tiste politične stranke, v katerih Slovenci delujemo. V nasprotnem primeru ne preostaja prizadetemu prebivalstvu in njihovim organizacijam druga možnost kot ta, da se z vsemi demokratičnimi načini uprejo vsaki razlastitvi.
■uliiiiiiiilitilliilllliiiniiimmimniiiilimiiiiii................mm1.1111iMMiMi111111111.il.itiiiiiiiiiiiiiiiiMMitniiii>iiiiMiiiiimiiiiiiiniliimiiiliimiiliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii,itiiiiiiiui.iiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiiitiiiiiimitMiiiiiiii.iii.iiiii......
V PONEDELJEK SE JE ZAČELO VPISOVANJE
Otroci slovenskih družin v slovenske otroške vrtce
Sredi junija začetek vpisovanja v osnovno šolo • Letos bo zapustilo naše vrtce 237 otrok - Vsi naj sedijo v prihodnjem šolskem letu v naših prvih razredih!
V ponedeljek so se začela vpisovanja otrok v otroške vrtce, ki bodo trajala vse do 17. .junija. Ta vpisovanja (kot tudi vpisovanja v osnovne šole) imajo za našo na rodnostno skupnost velik pomen saj je prav od vpisov malčkov v slovenske vrtce v mnogočem od visno, koliko otrok se bo po treh letih vrtca vpisalo v naše šole Obiskovanje slovneskih vrtcev je nekakšna priprava na začetek šo Janja: slovenski otročički obiskujejo slovenski vrtec, se v njem spozna z vrstniki, naveže prijateljstva, ustvari si svojo mlado družbo, kar nato odločujoče vpliva na vpis o-troka v slovensko osnovno šolo. Za-
to ni odveč ponoviti, naj starši vpišejo svoje otroke v slovenske otroške vrtce.
Kot smo že poročali, se bodo sredi meseca začela vpisovanja v osnovne šole. ki bodo trajala do konca junija. Tudi tem vpisovanjem moramo posvetiti vso našo pozornost, da se ne bo prekomerno (upoštevajta? ' demografski padec) zvišal upad vpisov v naše osnovne šole. Ta upad je bil predvsem v lanskem šolskem letu precej občuten, saj se .je lani vpisalo prvič v slovenske šole kar 67 otrok manj kot leto prej.
Letos bo zapustilo slovenske o-troške vrtce 237 otrok. Če bodo vsi
Predvolilni pozivi slovenskih kandidatov
Stojan Spetič - KPI (preferenčna št. 3)
Danes je zadnji dan volilne kampanje za nedeljske upravne volitve, na katerih bomo obnovili tržaški občinski in pokrajinski svet ter dvanajst rajonskih svetov. Preko našega dnevnika se danes ponovno oglašajo glavni slovenski kandidati za izvolitev v občinski svet.
bodo Slovenci oddali svoj glas. Ni prav, da se razlike v programih in dejanjih zamolčijo. Naši ljudje niso ovce, ki sledijo kateremukoli izmed pastirjev. Odločati hočejo z lastno glavo in po trezni presoji tega, kar je skupnega in tega, kar nas ločuje.
Zato Slovence pozivamo predvsem, naj gredo na volišča, da ne bo izgubljen niti en glas. Dalje jih vabimo, naj ne razpršijo svojih glasov, ker so predragoceni.
Končno jih pozivamo, naj glasujejo po zdravi pameti, ki je najboljši vodnik.
Aleš Lokar - SSk (preferenčna št. 1)
Drage volivke in volivci, kakor lahko opazujete po mnogih znakih sedanjega zgodovinskega trenutka časi niso preveč ugodni, ne po svetu ne doma. Naše mesto je v krizi in dolžnost imamo, da mu pomagamo, da se iz nje izkoplje. Nevarnost pa je, da pride do zaostritve v odnošajih med narodnostnimi in socialnimi komponentami našega mesta. Lahko bi prišlo tudi do konfliktov in tedaj bi plačali vsi — Slovenci in Italijani. SSk se zavzema za aktiven dialog med tu živečima narodoma za rešitev problemov z odkrito izmenjavo mnenj na podlagi načel in posegov, ki naj izboljšajo njune med-
Najbrž je že vsakomur jasen pomen tokratnih upravnih volitev za ves Trst in za Slovence še posebej. Imamo namreč možnost, da obrnemo stran po treh desetletjih demokrščanskih in levosredinskih uprav in po štirih letih Liste za Trst, ki je — po našem mnenju — že preveč zastrupila ozračje s svojo politiko. Samo močan preokret na levo, okrepitev KPI, lahko prepreči dogovor med LpT, KD in tako imenovanim «laično - socialističnim blo-kom», kar bi potisnilo naše mesto na stare tirnice.
Slovenci smo v naših izbirah pod močnim vtisom o treh dogodkih. V mislih imam navdušen sprejem tajnika KPI Berlinguerja, dvojezičnega shoda na Trgu Unita in njegovih srečanj s predstavniki slovenske manjšine, ki je v ospredju našega programa razvoja in kulturnega sožitja. Mislim pa tudi na zagrenjenost zaradi o-mahovanj in molka druge napredne stranke in na dejstvo, da se samostojna slovenska stranka tokrat prvič udeležuje volitev kot sila deželne vladne večine v zavezništvu šestih strank, ki nimajo še čistega odnosa do naših problemov.
Zato nikakor ni vseeno, komu
sebojne odnošaje ter ukrepov za gospodarski razvoj Trsta brez prevelike ekološke škode. Je za pravičen zakon o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, za mednarodno industrijsko sodelovanje in podjetništvo, proti vele-strukturam na stanovanjskem, turističnem ali industrijskem področju (bloki za ljudske gradnje, hotelski kompleksi, veleterminali za premog ipd.), ker se te danes pri nas ne obnesejo, tako iz vidika gospodarstva, kakor okolja. V programu pa ima celo vrsto točk, katerih rešitev zahteva naše prebivalstvo v mestu in rajonih in sicer: sprememba tržaškega urbanističnega načrta z zmanjšanjem razlaščanja, avtonomni šolski o-kraj, oz. okraja v Trstu in Gorici, izboljšanje koordinacije med občino in rajonskimi sveti, da bi ti bolje delovali in dobili večjo vlogo. Ohranitev in uporaba krajevnih pokopališč, kot je recimo tisto v Bar-kovljah, multifunkcionalni center za slovensko prebivalstvo na Padričah (bivše begunsko taborišče), Kolonkovcu in drugje, vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu, nove telovadnice na Opčinah in drugje, premestitev upepeljevalnika proč od Sv. Sobote, rešitev vprašanja jusarskih zemljišč, dopolnitev pastoralnega središča za Slovence v mestu, rešitev številnih krajevnih problemov, kanalizacije, širjenja metanskega omrežja, prevozov, cest, razsvetljave in podobno.
Dario Jagodic - PSI (preferenčna št. 32)
Socialistična stranka je bila zadnje dni tarča volilnih manevrov nekaterih, češ, da se premalo zavzema za Slovence in njihove pravice. Toda to so edini argumenti tistih, ki se zavedajo da je naša stranka na pohodu, da zavzema vedno večjo moč v državnem mirilu, kar pričajo rezultati vseh zadnjih volitev. To je rezultat zaupanja zaradi jasnih programov, zarad’ zagona novih in mlajših ljudi, ki so brez strahu krenili v ofenzivo in se ne bojijo povedati resnice na desno in na levo, tudi če pri tem koga zadenejo v živo. V Trstu je bila volilna kampanja strank izredno obrambna:	vsi	državni
tajniki so si natresli pepela na glavo in obljubljali vse. mogoče in nemogoče stvari. Socialisti so pa rekli jasno: bodočnost je v
vaših rokah, Tržačani, sami morate pomesti s staro šaro, ki sloni na sanjah, mržnji in imobiliz mu Čudeži ne bodo prišli ne z desne, ne z leve. Reakcije z obeh strani nam pravilnost naših stališč samo potrjujejo.
In kako lahko je na kritike o slovenskih problemih odgovarjati! Socialistična stranka je že 22. junija 1979 predložila v senatu (v tej mandatni dobi) zakonski o-snutek zb zaščito slovenske manjšine. Kdaj so pritekli drugi za njo? To so dejstva, ki naj veljajo za slovenskega volivca bolj kot vsaka prazna beseda. Med Slovenci v socialistični stranki v Trstu so ljudje, katerih življenja so vseskozi predana idealom NOB in katerih življenjepisi bi napolnili stolpiče celotnega časopisa: o njihovi neorna.jnosti tudi takrat, ko so čez naše kraje za pihali hudi vetrovi s strani neba od koder jih človek ne bi nikoli pričakoval.
Naša stranka je stala sama na okopih, ko smo vsilili Slovenca v tržaški občinski odbor.
Na ta dejstva smo lahko slovenski socialisti ponosni, zato bomo utrdili številčno moč svoje stranke in moč svoje prisotnosti v njej tako, da bomo glasovali predvsem za svoje slovenske kan didate. Mi bomo ostali zvesti svojim idealom v boiu za načela socializma in v boju za dosego naših pravic, pravic naše narod nostne skupnosti. Naša preteklost je jamstvo za naše bodoče politične izbire.
starši vpisali svoje malčke v naše šole, bi imeli v novem šolskem letu v prvih razredih 31 otrok več kot v letošnjem šolskem letu (lani se .je vpisalo v prve razrede naših šol 206 otrok). Ta predvideva n ja so doslej zgolj teoretična, saj smo imeli v preteklosti nič koliko primerov, ko so starši vpisali svoje otroke v slovenske vHee zgolj iž oportunosti (ker v italijanskih vrtcih ni bilo več prostih mest) in .jih nato vpisali v Italijanske osnov, ne šole. Podobno se je pripetilo tudi z nekaterimi drugimi otroki, in to predvsem z otroki iz mešanih zakonov.
Vse kaže, da se bomo morali tudi letos spoprijeti s lakirni ali podobnimi problemi. Starši nekaterih otrok, ki bodo čez teden dni zapu-j stili slovenske vrtce, naj bi že vpi šali svo.je malčke v italijansko šo lo, in to pod pritiskom pozivnic za i vpise v šolo, ki so jih začeli pred-| časno pošiljati nekateri Italijan ski didaktični ravnatelji: v neka terih vrtcih naj bi starši že obvestili vzgojiteljice, da ne bodo njiho vi otroci nadaljevali šolanja v slo venskih šolah temveč v italijanskih. Take pojave, ki so pogubno škod ljivi za našo narodnostno skupnost, moramo čimbolj omejiti, prizadevati si moramo, da prepričamo še ne povsem odločene starše, da vpi sejo otroke v naše šole. da bi vsi otroci, ki bodo letos zapustili slovenske vrtce, sedeli v nrihodniem šolskem letu v naših prvih razredih.
• šolsko skrbništvo sporoča, da so podaljšali do 15. julija rok za sprejemanje prošenj učiteljev za pouk s slepci in gluhimi in za delo s prizadetimi dijaki v srednjih šolah za njihov vpis v tozadevne prednostne sezname.
VOLILNA ZBOROVANJA
SSk
Ob 18. uri na Opčinah, Lokar; ob 18.30 v Trebčah, Dolhar; ob 19. uri v Gropadi, Maver; ob 19.30 v Bazovici, Štoka; ob 20. uri na Katina-ri, Mahnič, ob 20.30 v Ricmanjih, Tul; ob 21. uri v Borštu; ob 21.30 v Boljuncu; ob 22. uri v Dolini.
Ob 18.uri na Repentabru, Harej; ob 18.30 v Zagradcu, Jevnikar; ob 19. uri v Repniču, Opelt; ob 19.30 v Zgoniku, Slama; ob 20. uri v Ko-ludrovci, Brecelj; ob 20.30 v Saležu, Krapež; ob 21.30 v Briščikih; ob 22. uri v Nabrežini.
PSI
Ob 9-30 v Ul. Carducci, Suban, Laura Degrassi'; ob 16. uri pred Tovarno velikih motorjev, Seghene, Minnini, Paoli in Minin; ob 16. uri pred tovarno Italsider, Rotondaro, Suban in Russo; ob 18.00 na Trgu Riborgo, Laura Degrassi; ob 18.30 v Boljuncu, Zanfagnini in Pečenik; ob 19.30 v Nabrežini, Clarici, Caldi in Tuta; ob 20.30 na Rocolu, Suban in L. Degrassi; ob 20.30 na Šentjakobskem trgu zaključno zborovanje, Ghersi, Dario Jagodic in D’Amore, predsedoval bo pokrajinski tajnik Pittoni.
KPI
Ob 10. uri na Goldonijevem trgu, De Stradi; ob 12. uri pred arzenalom sv. Marka, Cuffaro; ob 12. uri pred tovarno VM, Calabria: ob 18. uri v Ul. Biasoletto, Calabria: ob 20. uri v Dolini, Martone; ob 20.30 v Boljuncu, Martone; ob 21. uri v Miljah, Cuffaro, ob 19. uri na trgu v Nabrežini. Širca in Kodrič; ob 20.30 na Goldonijevem trgu zaključno zborovanje, sen. Natta, Hikel, Luša in Calabria.
NA POBUDO KD V. VODNIK IN DRUŠTVA ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
Začetek junijskih glasbenih in likovnih večerov v Dolini
0d sinoči v Torkli razstava grafik in risb • Drevi v cerkvi sv. Martina koncert mladinskega zbora GM
rKulturu je ena in nedeljiva. Ne moremo je ločevati na ljudsko in meščansko, elitno. Otresti se je tre ba miselnosti, da sodijo bolj kakovostne prireditve v mestu, manj kakovostne pa na podeželje» Tako je naglasil v imenu Društva zamejskih likovnikov Deziderij Švara, ko je sinoči v dolinski Torkli spregovoril ob odprtju razstave risb in grafik Atilija Kralja. Marjana Kravosa, Jasne Merkur,.franka Vec-chieta in Borisa Zuliana. Pobuda sodi v cikel «junijskih glasbenih in likovnih večerovki jih prireja kulturno društvo Valentin Vodnik s sodelovanjem društva likovnikov.
Omenjeni razstavi, ki ostane od prta do 17. t.m., bo do 24. junija sledila slikarska in kiparska raz stava (Demetrij Cej, Bogomila Do-
Danes se naš tiskarski delovni tovariš
ALEKSU CIVARDI
sreča z Abrahamom. Še mnogo srečnih in zdravih let v krogu družine in prijateljev mu želijo
kolektiv tiskarne ZTT nameščenci ZTT in uredništvo
Primorskega dnevnika
Ijak, Silvij Pečarič, Fabjo Smo tlak. Deziderii Švara, Franco Volk,) ob 20.30 pa se prične v cerkvi sv. Martina nad vasjo glasbeni cikel z nastopom mladinskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta. Takšni glasbeni večeri bo do še 11., 18. in 24. t.m. z nastopi dua Nada Oman - Žarko Hrvatič s koncertom za klavir in violino, harmonikarskega ansambla Sgnthesis 4 in Slovenskega trobilne ga kvinteta.
V predstavitvenem listu je tore? upravičeno zapisano, da tjunijsla glasbeni in likovni večeri pome nijo v delovanju KD Valentin Vodnik kakovostni preskok» in še bob upravičeno je bilo zadoščenje, s katerim je pobudo predstavil pred sednik društva Boris Pangerc. Po slovesnosti ie mednarodno prizna ni barman Ezio Fontanol postregel navzočim «simfonijo okusov». osve žilni koktejl Dolina 82. Pripisati velja, da bodo napovedani kon certi tudi v abonmaju, navadnem, družinskem in mladinskem.
nate plošče z dvojezičnim napisom, ki jo je postavila na pročelje stav be zgoniška občinska uprava. Zatem so kot gostje nastopili učenci slovenske šole «1 maj i945» iz Zgonika, ki so ob harmonikarski spremljavi zapeli venček slovenskih pesmi, (bs)
»,(>1
Vpisovanje v vrtce d e v mslur- nabire žlnske občine
Devinsko - nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vi-tcih zaključil 15. junija 1982 in da bo potekalo vpisovanje za šolsko leto 1982/83 v dneh 16., 17. in 18. junija od 9. do 12. ure v posameznih sedežih občinskih vrtcev.
V občinske otroške vrtce so lahko vpisani otroci obeh spolov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: otroci, ki so dovršili ali pa bodo dovršili do 28. februarja 1983 vsaj tretje leto starosti, in (drugič), otroci morajo imeti stalno bivališče v devinsko - nabrežinski občini.
• V proslavitev nastanka italijan ske republike bo v nedeljo ob 9.30 na Trgu Unita dviganje zastave. Čast ji bodo izkazali tri vojaški vodi, himno bo izvedla godba oklopne brigade Vittorio Veneto. na častnem mestu bo tudi mestni prapor s pripeto zlato medaljo za vojaške za sluge.
Tajnik socialistične stranke Ar-naldo Pittoni je načelno soglašal z iznesenimi zahtevami in stališči. Naglasil je, da so bile zahteve slovenske narodnostne skupnosti že upoštevane, kar se tiče protivrednosti za narodnostno škodo in to predvsem v okoliških občinah. Bolj malo, oziroma skoraj nič pa niso bile upoštevane na teritoriju tržaške občine. Poudaril je, da so po njegovem mnenju možne nekatere spremembe in popraviti načrta za hitre ceste, pri čemer je treba iskati najustreznejše rešitve. Zavzel se je tudi za razvoj tradicionalnih dejavnosti, predvsem kmetijstva, obrtništva in agrotu-rizma v tržaški pokrajini. V zvezi z zahtevami po protivrednosti je Arnaldo Pittoni poudaril, da je treba iskati rešitve v okviru pristojnosti vseh javnih uprav. Na koncu je izrazil, da bi socialistična stranka podprla morebitno akcijo Kraške gorske skupnosti za izdelavo kompenzacijskega načrta za Kras, ki bi ga morala finansirati deželna uprava. Pokrajinski tajnik komunistične partije Claudio Tonel je v svojem odgovoru poudaril, da je osnovni problem vse zadeve o-mogočiti slovenski narodnostni skupnosti nemoten in enakopraven razvoj v splošnem kontekstu razvoja celotne družbe. Za komunistično partijo je zato nujno, da deželna uprava organizira posebno deželno konferenco o tem problemu, na kateri morajo sodelovati vse slovenske organizacije, javne uprave in druge ustanove. Iz te konference mora priti obveza dežele za novo politiko do teritorija in do slovenske manjšine. Rešitve za naše probleme morajo torej priti od dežele, zato je nujna večja angažiranost, predvsem Slovencev, v deželnem svetu in odboru. Poudarjeno je bilo, da si bo komunistična partija Italije prizadevala za preučitev možnosti alternativnega načrta za hitro cesto pri Lonjerju. Potreben bo zato odločen pritisk vseh Slovencev in njihovih organizacij. V tem smislu so potrebne in nujne tudi masovne akcije Predstavnike razlaščencev so za Slovensko skupnost sprejeli pokrajinski tajnik, prof. Zorko Harej, dr. Štoka in prof. Lokar. Za Slovensko skupnost so stališča in zahteve v zvezi z novimi razlastitvami, ki so jih iznesli tako Kmečka zveza kot razlaščenci, popolnoma upravičene in jih zato tudi stranka podpira in sprejema. V zvezi s hitrimi cestami je dr. Štoka poudaril, da jim je zelo težko nasprotovati, ker je pobuda za splošni gospodarski razvoj potrebna, da pa je treba nujno iskati take rešitve, ki bodo najmanj škodljive za našo narodnostno skupnost. Izrazil je podporo Slovenske skupnosti zahtevi lonjerskega prebivalstva po reviziji načrta za hitre ceste in pozval delegacijo razlaščencev, naj izdela tudi tehnične protipredloge in da predlaga u-strezne rešitve. Za boljši poudarek problemov kmetijstva na Tržaškem je Štoka predlagal, da se v prihodnje organizira posredno srečanje o tem problemu. Glede na to, da bi za reševanje vseh iznesenih problemov, kot so razlastitve, problemi kmetijstva, teritorija, urbanistike in drugih, moralo priti do čimbolj učinkovite skupne akcije venska skupnost izrazila pripravljenost, udeležiti se in sodelovati na skupnem javnem sestanku s komunistično partijo in socialistično stranko in to takoj po volitvah.
EDI BUKAVEC
Danes v Križu začetek partizanskega praznika
S koncertom godbe na pihala «Ve sna» se bo danes v Križu pričel partizanski praznik, ki ga prireja j krajevna sekcija Zveze partizanov ANPI. Jutri bo v okviru praznika bogat kulturni spored, vsak večer pa bo za ples igral ansambel «Do mači fantje* iz Divače.
Poimenovali italijansko šolo v Zgoniku
S kratko slovesnostjo so včeraj v Zgoniku uradno poimenovali itali jansko osnovno šolo, ki .je nastavljena v prenovljenih prostorih bivše vojašnice, po znanem trža škem alpinistu Emiliu Comiciju. Ob prisotnosti italijanskih in slovenskih šolskih oblasti, predstavnikov obči ne in staršev, so pozdravili pri šotne bivši didaktični ravnatelj De Angelis in zgoniški odbornik Budin nakar je Comici.jev lik orisal trža ški alpinist Spiro Della Porta Xidias. Sledilo je odkritje marmor
Dne 1. junija nas je nenadoma zapustila naša predraga mama in nona
IDA KRALJ vd. METLIKOVEC
Pogreb drage pokojnice bo danes, 4. junija, ob 16. uri iz cerkve sV. Jožefa v Sešljanu na sesljansko pokopališče.
Žalostno rest sporočajo: sinovi Albert, Josip, Atilij in Vilko z družinami
Sesljan, 4. junija 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ZORE GRU vd. CARLI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Nabrežina, Sesljan, 4. junija 1982
GORIŠKI DNEVNIK
KD VALENTIN VODNIK - DOLINA DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV - TRST
JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI
Danes, 4. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina koncert Mladinskega zbora Glasbene matice, dirigent STOJAN KURET.
V galeriji Torkla od 19. do 22. ure ogled razstave grafik in risb. Razstavljajo: Kralj, Kravos, Merku, Vecchiet in Zuljan.
PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
priredijo
12. PRAZNIK VINA
4., 5., 6. in 7. junija 1982 v Hribenci DANES, 4. JUNUA
ob 18. uri otvoritev razstave domačih vin; ob 21. uri vinski koncert v izvedbi moškega zbora Valentin Vodnik iz Doline;
JUTRI, 5. JUNIJA
od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD;
V	NEDELJO, 6. JUNIJA
ob 17. uri kulturni program. Nastopajo Godba na pihala iz Ricmanj, otroški zbor Slovenec, mešani zbor Slavec iz Ricmanj, Nediški puobje in Beneški kabaret s Tončko Ponediščak; od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD;
V	PONEDELJEK, 7. JUNIJA
od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD.
V Srenjski hiši je odprta etnografska razstava «Naša preteklost*.
POSTREGLI VAS BOMO Z DOMAČO KAPLJICO
IN SPECIALITETAMI NA ŽARU!
VZPI - ANPI KRIŽ PRI TRSTU
PARTIZANSKI PRAZNIK
Danes ob 17. uri otvoritev z nastopom domače godbe na pihala.
Jutri, 5., in v nedeljo, 6. t.m., ob 10. uri otvoritev kioskov, sledi nastop pevskih zborov «Fran Venturini* ih «Vesna», baletne skupine «Mladina», dramske skupine »Vesna* in domače godbe na pihala.
Vse tri dni ples z ahsamblom
«DOMAČI FANTJE* iz Divače.
Dobro založeni kioski.
Vljudno vabljeni!
Gledališča
Razna obvestila
ŠK Kras prireja 5. in 6. junija v Zgoniku «Praznik Krasa* z bogatim športnim in kulturnim programom. Oba večera bo igral ansambel Lojzeta Furlana.
Podporno društvo v Rojanu vabi na 91. redni občni zbor. ki bo v nedeljo, 6. junija, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih v Ul. Apiari št. 31 v Trstu (Rojan). Dnevni red: 1. predložitev letnega obračuna 1982 ; 2. diskusija; 3 razno. Odbor
Prispevki
Namesto cvetja na grob Evgena Pertota in Ljudmile Pertotove daruje Lilijana Martelanc 20.000 Ur za TFS Stu ledi.
Včeraj*- danes
Danes, PETEK, 4. junija
FRANC
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.32 — Luna vzide ob 18.38 in zatone ob 4.20.
Jutri, SOBOTA, 5. junija FERDO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,2 stopinje, najnižja 19,4. ob 18. uri 27 stopinj, zračni tlak 1018,3 mb ustaljen, veter jugozahodnik 7 km na uro, vlaga 67-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTLA IN SMRTI
RODILI SO SE: Dennis Froglia, Luca Delben, Lara Moselli, Giovan-ni Franchi, Laura Semenzato.
UMRLI SO: 67 letni Pietro Košane, 53-letna Leda Čepar, 72-letni Pietro Viola. 75-letni Aldo Furlan, 86-letna Rosaria de Dominicis vd. Verrocchio, 79-letni Mario Gori, 79-letna Antonia Leskovec por. Dragom, 73-letna Anna Cociani vd. Go-rella.
VERDI
Danes ob 20.30 (red A) ter jutri ob 18. uri (red B) bo na sporedu koncert, ki ga bo vodU Pin-chas Steinberg. Na programu Re-spighijeve in Mahlerjeve skladbe v prvem delu, medtem ko bodo izva^ jali v drugem delu suito »Ognjem ptič* I. Stravinskega.
Prodaja vstopnic za oba koncerta pri blagajni gledališča (tel. št. 631-948).
Kino
Ariston 17.30 «1 ragazzi del Maxi bar*.
Ritz 17.00 «11 cacciatore*. Prepovedan mlačeni pod 18. letom.
Eden ' v'»MiftdingoV./prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 «Vieni avanti cre-tino*. Lino Banfi.
Fenice 17.30 «La poliziotta a New York». Edvvige Fenech.
Nazionale 16.00 «11 regno dei sensi*. Hanette Haeven, Serena in Ja-mie Gillis. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Paradise». Barvni film.
Cristallo Dvorana rezervirana.
Moderno 16.30 «1 tre dell’operazio-ne drago*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatlco 15.00 «Segretaria partieolare cercasi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitoi 17.00 «La časa stregata*. Renato Pozzetto, Gloria Guida.
Vittorio Veneto 16 30 «Ouella folle estate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «Lo strafico*. Janet Agren in Lando Buzzanca.
Radio 15.00—21.00 «La moglie in ca-lore*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.30 «11 maratoneta*. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Obvestilo izletnikom na Češkoslovaško
Vse izletnike Primorskega dnevnika na Češkoslovaško obveščamo, da lahko prevzamejo pri potovalni agenciji Aurora svoje potne liste in vizume. Ob prevzemu morajo plačati 10.000 Ur. Istočasno bodo dobili tudi program izleta in druga na-vodUa.
Šolske vesti
Srednja šola «Srečko Kosovel* priredi danes, 4. junija, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah zaključno šolsko prireditev. Spored: zborne recitacije, folklora, flavte, igra «Nekoč in danes*. Vabljeni!
Osnovna šola Karel Štrekelj Se-sijan priredi v soboto, 5. junija, ob 15. uri zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del.
Izleti
SK Devin priredi 13. junija avtobusni izlet na Pristavo nad Jesenicami ob priliki srečanja zamejskih planincev. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba ali telefonsko Brunu Škrku, št. 200-236 in Sosiču, št. 208-551.
SPDT vabi v nedeljo, 13. junija na 11. srečanje planincev zamejskih in obmejnih planinskih društev, ki bo pri domu na Pristavi pod Golico. Vpisovanje za avtobusni izlet do jutri, 5. junija, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. od 11. do 12. ure.
V Saležu praznuje danes 80 let naša draga mama, nona in pranona
LOJZKA REBULA
še na mnoga leta ji iz srca kličejo
,	sinovi, neveste,
vnuki in pravnuki
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
f Čestitke
Noni LOJ/,1 iz Saleža želita ob njenem življenjskem jubileju še mnogo zdravih let pravnuka Marko in Tomaž.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu. Telefon 040/226-294.
HIŠO z dvoriščem prodam pri Kopru. Telefon 040/725-463.
UPOKOJENEC išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob urah ko sila ali večerje na št. 040/815-151.
TVRDKA evropskega slovesa z a-gencijo v okolici Trsta nudi zaposlitev s polnim delovnim časom ali pa tudi samo za nekaj ur dnevno (tudi ob sobotah). Dober zaslužek. Pogoji: minimalna starost 23 in maksimalna starost 50 let ter lasten avtomobil. Telefonirati v'\iVadttih urah na štev. 040/200-181.
IŠČEMO trgovskega pomočnika ali vajenca " Z znanjem slovenščine: Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/76-34-20.
IMAMO na prodaj tri kozliče. Zainteresirani naj se oglasijo na naslov: Devetak Jordan, Ul. bratje Cervi 14, Poljane (Občina Doberdob).
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiran|a In brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
PRODAM lancio Deta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod ni ceni. Telefon 040/824381.
PRODAM v Gropadi v bližini šole zemljišče — 4.000 kv. m. — Za interesirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel št 226520.
PRODAM barvni televizor 26” znamke grundig z daljinskim upravljanjem v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. (0481) 83-535.
Ribja rižota • Tartufi Ribe • Jastogi Rarogi • Morski pajki Škampi ■ Školjke
VABIMO VAS V
%\k U *4j

DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6, Re-oer Sv. Ane 10, Strada per Lon gera 172, Nabrežina. Boljunec.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Corso Italia 14 in Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Corso Italia 14. Ul. Giulia 14, Na brežina in Boljunec.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
Pavel-Piran
TEL. 066/37-619 PIRAN • Prešernovo nabrežje
Solidna postrežba
zmerne cene
FRATTIMA
IZREDNA PRODAJA
•	artikli za vrt In kamplng
•	radio
•	avtoradiu
•	elektrogospodln|skl stro|l
•	urarstvo
POPUSTI od 10 do 50%
Obv. občini z dne 17./5./82
TRŽIČ - UL. BATTISTI 10
IS/1 ZAtt S PO Mi T
TEL. 43-160
NEUGODNA OCENA NEDAVNEGA SREČANJA V TRSTU
Deželna uprava povsem gluha na predloge sindikalne zveze
Bodo podjetja v Pod gori, Tržiču in Krminu zares prepuščena menda neizbežni likvidaciji? * Tee Friuli bodo prodali na dražbi 15. julija - V kratkem morda spet
splošna stavka v pokrajinskem merilu
Področni sindikalni svet enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za Goriško neugodno ocenjuje izid torkovega srečanja s predsednikom in podpredsednikom deželnega odbora v Trstu, kjer je sindikalna delegacija predstavila nujnostni načrt posegov za zagotovitev obstoja in ponovne obnovitve proizvodnje v treh v tem trenutku najpomembnejših «kriznih» podjetjih na Goriškem, v podgorski tekstilni tovarni, krmin-skem podjetju Tee Friuli ter v tržiš-kem Detroitu. Nujnostni načrt je bil predmet obširne razprave na javni skupščini, prejšnji teden v Gorici in ob tej priložnosti tudi deležen soglasja večine upraviteljev občin.
Namesto, da bi predstavniki deželnega odbora pripravili svoj predlog nujnih posegov v omenjenih treh podjetjih, so prišli na sestanek tako rekoč praznih rok, ugotavljajo sindikati, niti ni bil določen sestanek za začetek stvarnih pogovorov. V stališčih deželnega odbora torej ni prišlo do sprememb. Nadaljuje se stara politika,
Nujnostni načrt posegov, potrju-;ejo sindikati v posebnem tiskovnem poročilu, ki so ga izdali ob zaključku sestanka, na katerem so ocenili zadnje srečanje z najvišjimi predstavniki deželnega odbora, ostaja še naprej veljaven in odprt morebitnim dopolnitvam (v kolikor bi jih dežela predstavila). Ravnati pa je treba kar se da hitro, saj čas nikakor ne dela v korist omenjenih treh podjetij. To potrjuje tudi vest, da bodo bivše podjetje Tee Friuli prodali na dražbi že 15. julija. Podobna usoda utegne doleteti Detroit v Tržiču in podgorsko tekstilno tovarno.
Zaradi skrajno neodgovornega sta lišča deželne uprave je pričakovati, da se bo. sindikalni boj že v kratkem ponovno zelo zaostril. Tudi spričo dogodkov v vsedržavnem okviru. Sindikati že razmišljajo o novi splošni stavki v pokrajinskem merilu.
PSI v Tržiču ugodno ocenil kongres
Na zadnjem sestanku vodstva sekcije PSI v Tržiču so za tajnika stranke izvolili Giorgia Di Todara. Todaro, ki je bil na tem mestu že poprej, ie prejel popolno podporo članov vodstva, O tej priložnosti so z zadovoljstvom poudarili prisotnost predstavnikov demokratičnih strank :na kongresu,- V* svojih pozdravnih* govorih so ustvarjalno prispevali k dobremu izidu koingresa. Tržiški socialisti so prepričani, da so soočanja o gospodarskih in družbenih vprašanjih obogatila politični delež k demokratični kulturni in civilni rasti, kar ustreza splošnim
Vpisovanje v otroške vrtce
Občinska uprava v Gorici sporoča, da se vpisovanje v občinske o-troške vrtce nadaljuje do ponedeljka 7. junija. Vpisovanje je v pro štorih otroških vrtcev. Ob vpisu ie potrebno predložiti anagrafsko potrdilo o cepljenju.
Prednost bodo imeli otroci rojeni v letu 1977 in tisti, ki so v šolskem letu 1981 - 82 že obiskovali o-
troški vrtec. Nekateri vrtci bodo v tem šolskem letu odprti od 7.30 do 18. ure in v soboto zaprti. Šolsko leto se bo pričelo 1. septembra.
Krajevna zdravstvena enota sporoča vojnim in civilnim invalidom, da jim za nakup zdravila ni potrebno plačevati samoprispevka. O-prostitev plačila bo moral potrditi zdravnik. Tisti, ki ob pregledu ne morejo predložiti potrdila (obra zec 69 z dosmrtno pokojnino), bodo takšno izjavo prejeli v uradu KZE, ex ONMI, Ul. Boccaccio 4 v Gorici.
FESTIVAL cUUNITŽb V TRŽIČU
DANES ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI VEČER
V ponedeljek ob 18. uri razprava o globalni zakonski zaščiti
Od 3. do 13. junija bo v Tržiču pokrajinski festival komunističnega tiska. Med, za nas najpomembnejše dogodke tega praznika sodi današnji italijansko - jugoslovanski večer, na katerem bodo nastopili folkloristi in pevci iz Slovenije. U-deležence bosta pozdravila pokrajinski tajnik KPI Redivo in občinski sekretar ZK iz Nove Gorice Uršič.
Strokovnjaki z obeh strani pa bodo sodelovali tudi pri okrogli mizi o vprašanjih osimskega in videmskega sporazuma. Pričetek ob 20.30.
Program naslednjih dni ie zelo bogat in ga posredujemo v skrajšani obliki. Jutri bodo spregovorili o petoveljskem atentatu, ki je bil izveden pred desetimi leti, o njegovih pobudnikih in o tem, da po
......iMiiiifitiinimiiiiimiinmninimiiiiiitimiii..............................
PREKINJENA OBČINSKA SEJA V SREDO ZVEČER
Hudi prepiri v občinskem svetu ob imenovanju v neke upravne svete
Najprej je prišlo do ostrih sporov v vrstah krščanske demokracije Ostra obsodba komunistov, ker so bili izključeni iz upravnih odborov
Bridko se je motil kdor je mislil, da se bo- seja goriškega občinskega sveta, napovedana za sredo, končala v pičlih dveh urah, kot je župan pred njenim začetkom napovedal. Na dnevnem redu seje so bile potrditve nekaterih sklepov ne sicer kdove kaj pomembne važnosti, i-menovanja občinskih zastopnikov v nekatere upravne svete, določitev prispevka županu, odbornikom in svetovalcem Župan naj bi prebral tudi svoje poročilo k letošnjemu občinskemu proračunu.
Pa ni bilo tako. Ob koncu seje, prekinjene seje, tik pred polnočjo, je župan Scarano izročil svetovalcem svoje poročilo ne da bi ga prebral. Najbrž se je to prvič zgodilo v povojni zgodovini goriškega občinskega sveta. V začetku seje je bil njen potek miren. Velja med drugim omeniti, da je odbornik Ciuf-farin predlagal sprejetje pravilnika za ustanovitev konzulte za kmetijska vprašanja. Prvotni zasnovi pravilnika so dodali še nekatere. Svetovalec -Waltritseh je predlagal vanjo vključitev zastopnika Kmečke zveze, kar je občinski svet tudi sprejel. Isti svetovalec je hotel tudi izvedeti, med razpravo o stroških za otroške vrtce, kdaj bo vseljiv vrtec v Ulici Max Fabiani, kamor naj bi se vselil slovenski vrtec, ki je sedaj v Ulici Vittorio Veneto.
katerim bi plačali zaključna notranja dela in opremo. Zato ni moč vedeti kdaj bo denar na razpolago.
Na vrsto so prišle volitve članov upravnih odborov mestnega podjetje za vodo, plin, elektriko in avtobuse, občinske lekarne v Štan-drežu, doma za ostarele v Ločniku.
Najprej je bilo na vrsti glasovanje o predsedniku mestnega podjetja. Po sporazumu med tajniki strank večinske koalicije naj bi to mesto zasedel socialdemokrat Can-dussi, nekdanji občinski odbornik in sedaj še predsednik IACP. Izraženi so bili tudi s strani večinskih svetovalcev zlasti demokristjana Fe-leppe, pomisleki proti tej kandidaturi. Glasovalo je 36 svetovalcev, od teh kar 27 večinske koalicije. Candussi je dobil le 20 glasov.
Bomba, demokristjanska bomba, pa je počila ko so prišla na dan imena štirih stalnih članov upravnega odbora mestnega podjetja. Načelnik skupine KD Leardi je predlagal Lionella Concettija j, Ljci-nia De Colle, socialisti Luciano Lassig, republikanci pa ' Bruna Blessija. Komunist Coceani je pro-. testiral proti taki lotizaciji in pred: lagal Renata Zalateua. Demokristjan Fornasir pa je na začudenje vseh predlagal Domenica Di Santa in Giuliana Stabona. Ta dvojna
Podžupan Del Ben je odgovoril, da j kandidatura demokristjanov je vzbu je računski dvor v Trstu do sedaj dila seveda senzacijo v občinskem koristim te skupnosti.	blokiral strošek 110 milijonov lir sl svetu. Prišlo je do javnega prere-
............................miomi.lomnimi.iim.mi.iimi.mm.mmi.mil..
ITALIJANSKO • JUGOSLOVANSKA OBRAMBA PRED TOČO
Edini primer uporabe raket ob meji v miroljubne namene
Področje, ki ga bodo branili pred točo, se razprostira od Pordenona do Izole - Operativni del v Novi Gorici, raziskovalna postaja pa v Gorici
Skupna italijansko - jugoslovanska raketna obramba pred točo je edini miroljubni obmejni raketni sistem v svetu. Doslej so se rakete uporabljale samo v agresivne namene, tukaj, ob najbolj odprti meji med dvema različnima družbenima sistemoma, pa bodo koristile prebivalstvu. To je izjavil na seji komisije za stike z zamejstvom pri skupščini občine Nova Gorica Tone Poljšak, predsednik jugoslovanskega dela mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma.
Obširno informacijo o raketni o-brambi je podal inž. Zvone Simčič, ki je kot strokovnjak sodeloval na dolgoletnih pogajanjih za sklenitev sporazuma. Ta sporazum je podpisan in ga mora še ratificirati italijanska stran. Po sedanjih predvidevanjih naj bi raketna obramba pred točo pričela delovati v kakšnih dveh, največ treh letih.
Prizadevanja za zavarovanje vinorodnih krajev, kakršna so Goriška brda, segajo v leto 1955. Takrat so prvič uporabili rakete, ki so ponesle srebrov jodit 1.300 metrov visoko, vendar se je pokazalo, da brez uspeha. Kasneje so v Srbiji, na Hrvaškem in na štajerskem izvedli tako imenovani ruski sistem obrambe pred točo z raketami in radarskimi napravami, ki ugotavljajo, kje so to-čonosni oblaki. Za takšen sistem, ki zagotavlja uspeh v 70-80 odstotkih, so se odločili, v soglasju z Italijo, tudi na tukajšnjem obmejnem področju. V posebni mešani komisiji so se dogovorili, da bo operativni del v Novi Gorici, raziskovalna postaja pa v Gorici. Radar bodo postavili na Trstelju, ki je edini hrib, rd koder je mogoče uspešno nadzorovati široko področje med Pordenonom in I-zolo, ki ga bodo po novem spravili pod raketni «dežnik». Sprva so sodili, da bodo postavili samo kakšnih 60 poljskih postaj (izstrelišč), sedaj pa so se odločili, da jih bo vsaj po 100 na vsaki strani. Dogovorili so se. da bodo za prenos srebrovega jodita v atmosfero, kjer nastaja toča. uporabljali jugoslovanske rakete, ki bodo s tehničnimi izboljšavami dosegle 9.000 metrov. Kot zanimivost so na-
vedli, da ima srebrov jodit to lastnost, da v atmosferi, kjer po naravnem postopku nastaja debela toča, pospešuje nastanek velikega števila majhnih ledenih kroglic, ki se pri padcu na zemljo stali, medtem ko se debela toča ne more staliti.
Izračunali so, da je toča v zadnjih desetih letih v povprečju uničila 20 odstotkov pridelka v vinogradih. Škoda pa je občutno večja, ker je uničevala tudi drugo sadje in poljščine. Po sedanjih izračunih bo znašal investicijski strošek 10 milijard starih dinarjev, vsaka od obeh strani pa bo prispevala polovico. Na italijanski strani bo v ta sistem vključena deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), jugoslovanska stran pa bo ustanovila ustrezno skupnost.
Podaljšana veljavnost preventivnih ukrepov proti steklini
Na področju goriške občine so te dni ponovno ugotovili dva primera okužbe z gozdno steklino. V zvezi s tem je županstvo izdalo ukaz, ki za nadaljnja dva meseca podaljšuje veljavnost preventivnih ukrepov, Ukrep velja od 3. junija dalje.
den ter s tem v zvezi sprejeli tudi dokument v katerem zahtevajo čimprejšnjo določitev višine sredstev za posege na kulturnem in športnem področju ter kriterije za dodeljevanje omenjenih sredstev.
Finančni načrt občinske uprave so zavrnili ker ne predvideva posegov za ureditev nogometnega igrišča, razširitev pokopališča, ureditev cest ter izvedbo manjšega namakalnega sistema za štandreške njive. To, kljub temu, da smo predloge sporočili občini že pred skoraj tremi meseci, pravi predsednik rajonskega sveta Valter Reščič.
kanja med demokristjani, kajti v podporo Fornasirjevega predloga je štab pet ali šest svetovalcev. Rezultat volitev je pokazal razpoko v vrstah KD. Blessi (PRI) je dobil 21 glasov, Lassig (PSI) in De Colle (KD) 20 glasov, Concetti (KD) 18 glasov. Čeprav niso bili izvoljeni so dobili Zalateu (KPI) 13 glasov, Di Santo (KD) 10 in Stabon (KD) 9 glasov, še huje je bilo pri volitvah za dva namestnika. Mario Brescia (SSk) je dobil 21 glasov, medtem ko ni bil pri prvi izvolitvi izvoljen uradni demokristjanski kandidat Pietro Grusovin, ki je dobil le 17 glasov. Izvoljen je bil komaj pri drugi volitvi z 21 glasovi.
Prepir pa se je med demokristjani’ nadaljeval in nasprotja so se pokazala tudi pri volitvi upravne komisije za vodenje lekarne v Štan-drežu. Komunisti so v znak protesta zapustili dvorano, zato je v njej ostalo le 28 svetovalcev. Republikanec dr. Paolo Nutrizio je bil brez težav izvoljen za predsednika z 19 glasovi. Spet je prišlo do prepirov, tokrat med demokristjani in socialdemokrati, ko je bilo treba izbrati štiri stalne člane u-pravnega odbora. Izvoljeni so bili dr. Marjan Roner (PSI) s 17 glasovi, dr. Hariet Dornik (SSk) in Rodolfo Medeot (KD) z enakim številom glasov, in le s težavo Gian na Toccafondi (KD) s petnajstimi glasovi. Socialdemokrat Rodolfo Žiberna je dobil le 11 glasov. Izvoljen pa je bil kot namestnik pri prvem glasovanju s 17 glasovi. Prišlo je ponovno do prerekanja med socialdemokrati in demokristjani (Zuccalli je tulil: «Ste stranka v popolnem razsulu!*). Sejo so prekinili, da bi načelnikom večinskih skupin omogočili posvet. Po polurni prekinitvi je načelnik skupine PSI Brunello predlagal svojega kandidata Livia DelTOrca. ki je bil potem tudi izvoljen, ter garantiral da bo takoj dal ostavko, da bi se omogočil opoziciji vstop v upravni svet.
Tak potek volitev pa opozicije seveda ni zadovoljil. Zlasti oster proti večinski koaliciji je bil komunist Coceani. Obtožil je sedanjo koalicijo monopoliziranja vse oblasti. V letih levega centra in še prej je bila opozicija vedno zastopana teh odborih. Precej ostro se je sporekel s socialistom Brunellom. obtožil KD da ni resna, župana da ne zna voditi koalicije in napovedal, da se komunisti umikajo iz dvorane.
Po tem ostrem govoru je župan prekinil sejo ter izročil svoje proračunsko poročilo svetovalcem. Ponovna seja občinskega sveta v Gorici bo danes zvečer. Kaj takega kot v sredo se ni najbrž še nikdar pripetite v goriškem občinskem svetu.
tolikšnem času raziskava ni še pokazala. kdo je odgovoren zanj. V nedeljo bodo priredili športne prireditve.
Naslednji teden, v ponedeljek, ob 18. uri, bodo priredili razpravo o globalnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino. V torek bo beseda stekla o zasvojenosti z mamili. O ženskem zaposlovanju bodo govorili v sredo, v četrtek pa o odpravnini. V petek bodo razpravljali o gospodarski krizi v Posočju v soboto pa bodo primerjali skušnje. ki so si jih levičarske sile pridobile pri upravljanju občin.
V	nedel.io, 13. junija, bo zjutraj okrogla miza o vključevanju umsko in fizično prizadetih v šote, zvečer pa bo o boju KPI proti mafiji. kamori in proti terorizmu spre govoril deželni tajnik KPI za Sicilijo Luigi Colajanni. Vse večere bodo prirejali koncerte godben« glasbe, gledališke predstave in druge zabavne prireditve.
Začenja sz mladinska delovna akcija Posočje 82
V	nedeljo bodo v Kobaridu slovesno odprli letošnjo zvezno mladinska delovno akcijo (MDA) Posočje 82. Slovesnost bo v brigadirskem naselju pri Kobaridu s pričetkom ob 10. uri (po jugoslovanskem času). Mladinska delovna akcija v Posočju bo potekala letos že šestič, saj se je prva pričela prav v letu potresa (1976). Je zveznega značaja, kar pomeni, da pri delu sodelujejo mladi iz vse Jugoslavije. Prejšnja leta so bili v mladinske delovne brigade vključeni tudi nekateri mladi iz zamejstva, po vsej verjetnosti pa jih bo nekaj sodelovalo tudi letos.
Obisk iz Sevnice v Štandrežu
Tudi v Štandrežu nezadovoljni s predloženim finančnim načrtom
Precej kritik je slišati s strani rajonskih svetov glede osnutka proračuna goriške občine. Tako smo poročali o nezadovoljstvu, ki so ga izrekli predstavniki strank KD, PSI in PSDI iz Ločnika, ker v osnutku finančnega dokumenta ni postavke namenjene za ureditev nogometnega igrišča. Nezadovoljni so tudi v Štandrežu, kjer so o osnutku finačnega dokumenta razpravljali prejšnji te-
Stikov med zamejskimi društvi in onimi iz matične domovine je še in še. V okvir svojega obiska gori-škemu zamejstvu je skupina članov delovnega kolektiva tovarne Lisca iz Sevnice na Dolenjskem bila konec prejšnjega tedna v štandrežu. Dolenjci so si najprej ogledali Kulturni dom v Gorici, kjer jih je sprejel tajnik TO SKGZ Aldo Rupel in jim obrazložil naše razmere, zatem pa so prišli v Štandrež, kjer so jih v Domu Andreja Budala sprejeli odborniki kulturnega društva «Oton Župančič*. Čez dan so bili na izletu
na doberdobskem Krasu in po vaseh sovodenjske občine, proti večeru pa so prišli v Štandrež. Podpredsedniku društva «Oton Župančič* Valterju Reščiču je predsednik delavskega sveta Jože Teraž, kot je razvidno iz naše slike, izročil grb Sevnice. V pogovorih so položili temelje sodelovanju na kulturnem področju, štan-drežce so Sevničani povabili na o-bisk v njihov kraj, kjer naj bi priredili tudi koncert, sami pa bodo prišli s svojo kulturno skupino v štandrež enkrat jeseni.
Nabirka za spomenik padlim v NOB na Peči
Za spomenik padlim na Peči so prispevali:
Marjan Semolič Peč 10.000 lir, Jožef Maraž, Rupa 20.000, tovarna umetnega usnja Sotece v So-vodnjah 100.000, Jožef Marušič, Rupa 20.000, namesto cvetja na grob pok Marije Kovic je neimenovani daroval 20.000, Niko Leštan, trgovina električnih aparatov v Ul. Garzarolli v Gorici 50.000, Agrofo-rest, Rener, štandrež 50.000, TO MOS. spa. Ul. sv. Mihela 50.000. Odbor se vsem darovalcem zahvaljuje.
• Pokrajinsko ravnateljstvo delel-ne kmetijske službe opozarja na obveznost. da morajo lastniki kmetijskih strojev, ki so prejeli gorivo po znižani ceni, do konca junija sporočiti uporabljeno količino goriva, oziroma vrniti nakaznice, kolikor dodeljenega kontingenta niso v celoti izrabili.
Razna obvestila
V današnji oddaji «Na goriškem valu*, ki bo po tržaškem slovenskem radiu ob 12. uri (ponovitev v nedeljo ob 14.10) bomo lahko poslušali nekaj o slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Vittorio Veneto v Gorici, in sicer pogovor z vzgojiteljicama ter zaključni nastop otrok, ki obiskujejo ta vrtec.
Kmečka zveza obvešča, da 30. junija zapade rok za prijave oziroma prošnje za nafto in bencin. Interesirani naj se zglasijo na uradu Kmečke zveze. Ul. Malta 2.
Kmečka zveza naproša, naj dvignejo številko partite IVA vsi tisti, ki so jo zaprosili.
Županstvo iz Doberdoba obvešča starše, ki bi radi vpisali otroke v poletno kolonijo v Comegliansu, oziroma v Nabrežini, naj se čimprej, vsekakor pred 10. junijem, zglasijo na občini.
Kino
t, urica
VERDI 18.00—22.00 «Joss il profe*-sionista*. J. P. Belmondo. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 «Vieni avanti cretino*. L. Banfi. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Quella por-no erotica di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
ENCELSIOR 18.00-22.00 «L’ultimo squalo».
PRINCIPE 18.00-22.00 «11 parame-dico*.
A v ra Lori v o in okolico
SOČA 18.00-20.00 »Zora v deželi zulu*. Angleški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Gadje polagajo maturo*. Francoski film. 22.00 «Svet je poln oženjenih moških*. Ameriški film.
DESKLE 19 30 »Človek pajek proti zmajem*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORKI
Danes ves dan in ponoči je v G c* rici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57. tel. 84-879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
tmmmm
V sklad za poimenovanje osnovne. šole v Ul. Brolo v Gorici po Otonu Župančiču, je Marija Bogataj prispevala 50 tisoč lir.
RAZMIŠLJANJA OB SEDANJIH VOLITVAH NA TRŽAŠKEM
ZAKAJ IMAJO ŽENSKE DO VOLITEV POGOSTO DOKAJ DRUGAČEN ODNOS
Ženske tare se veliko dodatnih vprašanj, zato zahtevajo od stranke, za katero volijo, še dodatnih pojasnil, seveda glede «žensk ih» vprašanj
Ob vsakih volitvah se postavlja tudi vprašanje, kako pravzaprav volijo ženske. Vse od tedaj, ko so ženske dobile v Italiji volilno pravico, «volilni strokovnjaki* ugibajo, kako se glasovi žensk premikajo. Znano je tudi prepričanje, ki je veljalo ob referendumu za kraljevino odnosno republiko leta 1946, da bodo ženske, katerih pravice so zagovarjale demokratične stranke, oddale svoj glas sredinskim ali celo desničarskim silam. Težko je točno opredeliti tedanje ženske glasove, neizpodbitno pa je. da so na referendumu zmagali zagovorniki republike in da so bile tudi tedaj volivke v večini.
Še danes lahko mirno rečemo le da ženske ne glasujejo za ženske kandidatke, in to ne glede na kateri listi so. V politiki ženske ne zaupajo preveč ženskam ali pa so prepričane, da jih bolje zastopajo moški. Pravzaprav bi bila možna še ena razlaga, da namreč ženske političnemu predstavništvu kot takemu ne pripisujejo velikega pomena in se zato nočejo v zadevo neposredno vmeša vati, hkrati pa si povsem pragmatično mislijo, da moški več doseže kot ženska. Takšno gledanje so za enkrat premagale le Fran-
cozinje, ki so množično glasovale za ženske kandidatke, ki so jih predložile demokratične stranke. Vprašanje je, če je ta otipljiv dokaz zaupanja prinesel francoskim ženskam kako konkretno korist in če je prispeval k reševanju številnih vprašanj, ki jih tako radi zajamemo pod skupno oznako — ženska problematika.
In takoj se postavi tudi vprašanje, čemu bi morala ženska drugače voliti kot moški. Odgovor ni težak; . ženske tare še veliko dodatnih vprašanj, da nujno zahtevajo od stranke, za katero so se o-predelile, še dodatnih pojasnil, namreč kako nameravajo reševati tista vprašanja, ki so «zaupana* ženskam.
Če pregledamo volilne programe raznih strank, ki nastopajo na tržaških upravnih volitvah, vidimo, da ženskam ne (ponujajo* nič bistveno novega. Ponovno so namreč v ospredju vprašanja tako imenovane «visoke politike*, vprašanja, ki so zakrila vsako specifiko, z narodnostno tudi še žensko. To bi bilo pozitivno, ko bi bila vsa ta vprašanja že rešena. Toda ta vprašanja še niso rešena in s tem morajo računati tudi stranke. Zanimivo je namreč, da so se na primer v gibanje (Liste
za Trst* vključile številne ženske, ki so (bile razočarane nad početjem političnih strank in na splošno ustanov*. Občutek, da se , posameznik, zlasti če je nosilec specifičnih zahtev, utopi v brezosebni množici, ni nov in večkrat privede do nezaupanja do apolitičnih mogotcev*. Bolj kot to pa verjetno že dolgo moti ženske dejstvo, da je treba — tako zagotavljajo glavni nastopajoči — v politični igri spoštovati določena pravila. In ta pravila po navadi pravijo, da se je treba zediniti glede poglavitnih točk in vse ostalo pustiti ob strani. Navadno pa ostanejo ob strani prav ženske z vsemi svojimi problemi.
Zavest, da imajo ženske na spkx' šno drugačen odnos do politike — veliko manj je odločujoče mnenje moža ali splošneje moških — je41 prešla tudi v vrste poklicnih politikov. Zato so tudi opustili volilne pozive gospem, materam in ženam, na splošno pa se ženskam še niso znali ali hoteli približati.
In tako je ženska volilna sila še vedno nekakšna neznanka. Tvegano je zato reči, kako se bo odločalo tistih približno 54 odstotkov volivcev, ki jih v tržaški pokrajini in občini predstavljajo ženske, b.p.
■iiiiiHtiiiHtitiiiiiMfiiiiitaitHtiiiiiiiiiifiitiitimtiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiimitiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiin
Prvi volilni okoliš-Zahodni Kras
Slavoljiub Štoka (KPI)
iliiil
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	m 15 00 Šola in vzgoja
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Zgodilo se je v Lizboni,
5.	nadaljevanje
15.30	Vsi za enega — Huckleberr.v Finn
16.00	Dnevnik - kronike:
Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
16 30 Trije nečaki in majordom
17.00	TV DNEVNIK - Flash
17.30	Vsi za enega
18.0Q Job — Mladina, šola in delo
18.30	Prosti kotiček
18.50	TV film - Colorado
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Tam - Tam
2130 La vendetta di Ercole film
23.00	TV DNEVNIK
Drugi kanal
10.15	12.25 Filmski program
12.30	Opoldanski program
13.00	TV DNEVNIK
13.30	Šola in vzgoja	....
14.00	16.50 Popoldanski program 14 30 Flash Gordon
15.20 Evrovizija — 65. Giro d’I-talia
16.10	Namenjeno zmagovalcu
16.50	Mondialc
17.45	TV DNEVNIK - Flash
18.05	Oddaja za otroke
18.50	Srce in utrip
20 40 Bentornata, zia Elizabeth!
1.	del
21.45	Problemi današnjega časa
22.40	TV film - Človek,
23.05	Prosti kotiček 23.20 TV DNEVNIK
Tretji kanal
10.15	- 12.25 Filmski program
14.00	Tenis: mednarodno prvenstvo — Francija
17 25 - 18.30 Povabilo
18.30	Glasbena oddaja
19.00	TV DNEVNIK
19.35	Rosselliji
20.05	Problem energije
20.40	Sodobni italijanski avtorji
22.10	Simfonični koncert v Pa-
lasportu
22.45	TV DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
11.00,	15.30 TV v šoli
18.25	Poročila
18.30	Mak ob progi
19.00	Domači ansambli - . , - .
19.30	Obzornik
19.45	Zgodba o barvi 20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna 20 30 TV DNEVNIK
21.00	Včeraj... za jutri:
21.35	Ne prezrite
21.50	Gospod Horn — ameriška nadaljevanka
21.40	Spremljajmo — sodelujmo
22.50	Dnevi slovenske zabavne glasbe
23.05	Poročila
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje (Odprta meja* ined drugim predvajali tudi naslednje vesti:
TRST: Komentar o tržaških občinskih in pokrajinskih volitvah TRST — Volitve za rajonske svete OPČINE — Okrogla miza kandidatov KPI, PSI in SSk za tržaški občinski svet
BOLJUNEC - Predstavitev junijskih likovnih večerov TRST — Razstava Zore Koren Škerk v tržaški občinski galeriji TRST — Produkcija baletne šole Slovenskega stalnega gledališča
18.00	Z nami pred kamero
18.30	TV šola
19.00	Aktualna tema »1&30 Z nami-pred -kamero
TV D - Stičišče - Dve mi n uti
20.15	TV D - Danes
20.30	Človek, ki je preganjal sa mega sebe
22.00	TV D - Danes
22 10 Film — ponovitev
TRST A
7.00,	8.00.	10.00,	13.00,	14.00,
17.00.	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8 10 Almanah: 8.45 Glasbene skice: 9.30 Stilno pohištvo; 10.10 Koncert; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Na goriškem valu:	13.20 Četrtkova srečanja:
14.10	Otroški kotiček: 14.30 «Dobri vojak Švejk*; 15.00 Odtrgana kulisa; 16.00 Živozeleno; 16.35 Rag time in dixieland; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30. 8 25, 14.00, 17.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8 15 Radijski in filmski spored: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper: 14 15 Kinospo red: >4.30 Reportaže, zanimivosti; 15.10	16.00 Predstavitev od
daj in glasbene želje: 15.30 Pesmi in plesi; 16.00 Dogodki in odmevi:	16:10 Glasba po željah;
17.15	Aktualna tema.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30. 13.30, 16.30,	19.30
Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12 30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00
9.30	Glasba za dobro jutro; 9 00 Štiri četrtine; 9.15 Novosti na knjižni polici; 10.00 Z nami je ...; 10.45 Ideje, nasveti in glasba!; 11.00 Vsi jih poslušajo: 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 S prve strani: 12 05 Glasba po željah; 14.33 Superklasifika; 15.36 Jug. motivi; 17.00 Kultura in ljudje; 17.32 Crash; 18.30 Simfonični koncert; 19 45 Slišimo se jutri.
RADIO 1
7.00,	8 00, 9.00. 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 19 00 Poročila; 6.00 -9.02 Jutranja oddaja; 9.02 in 10.03 Radio tudi mi; 9 58 in 12.50 Zeleni val; 11.10 Glasbena oddaja;
13.25	Karavana; 13.35 Master;
14.26	Pool sport.ivo; 14.28 Šola in
vzgoja; 16.30 Kulturne zanimivosti; 17.30 Master under 18: 18.00 Glasbena zabava; 18 30 Globe-trotter:	19.25 Nabožna oddaja;
19.30	Jazz na radiu; 20.00 Requie-
scant in pace; 20.30 Vrtiljak;
21.00	Koncert; 22.40 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu.
LJUBLJANA
7 00, 7.30, 9.00,	10.00,	11.00,
12.00,	13.00, 15.00. 20.60. 22.00.
23.00	Poročila: 7.10 in 7.45 Pra metne informacije; 7 50 Dobro jutro, otroci!: 8.25 Iz naših spore dov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola; 9.35 Glasbena prav ljica; 10.05 Z glasbo v dober dan
11.05	Rezervirano za...; 12.05 Ali
poznate...; 12.35 S pesmijo po Ju goslaviji; 13.10 Iz glasbene tradicije; 13 30 Kmetijski nasveti;
13.40	Pihalne godbe: 14.00 Iz na ših krajev:	14.30 Priporočajo
vam...; 14.50 Človek in zdravje;
15.05	Škatlica z godbo; 15.25 Na ši poslušalci čestitajo: 16.00 Do godki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.30 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 18.00: 19 00 Pojemo in gode mo; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Vsa zem lja bo z nami zapela...; 21 00 U-ganite, pa vam zaigramo.
KPI se bo zavzemala za odpravo sedanjih gradbenih omejitev v Križu, na Proseku in Kontovelu, ki trajajo že skoraj 15 let in ki so povzročile domačemu prebivalstvu ogromno škodo. Preprečile so tem trem va sem skladen in sodoben razvoj, prisilile mlade ljudi, ki so si ustvarili lastno družino, da so se izselili iz rodnega kraja, kar je obenem povzročilo zmanjšanje števila slovenskega prebivalstva. Prizadevali si bomo za ureditev kanalizacije in za spremembo oblike kmetijskih področij, ki jih določa sedanji občinski regulacijski načrt in ki strogo omejujejo obstoječa gradbena področja (b, c), poleg tega pa bomo delovali za okrepitev občinskih uradov in pri tem zahtevali, da KZE čimprej poskrbi za ustanovitev okrajne zdravstvene enote. Na vseh ravneh pa bomo odločno potrdili obvezo tudi prejšnjega rajonskega sveta za celovito uveljavitev enakopravnosti slovenščine na sejah izvoljenega telesa in v vseh odnosih z upravnimi oblastmi.
Naša partija gleda na ta vprašanja resno in z veliko prizadevnostjo. To nam potrjuje dejstvo, da so bila vsa ta vprašanja že načeta v rajonskem svetu za zahodni Kras prav na pobudo svetovalcev KPI. Kot dosedanji predsednik rajonskega sveta pa lahko povem, da je sestava podrobnih regulacijskih načrtov za naše tri vasi že stekla zaradi našega vztrajnega in odločnega prizadevanja pri sedanji komisarski upravi. Zato se bomo komunistični svetovalci v rajonskem in občinskem svetu takoj po izvolitvi župana in odbora prizadevali, da se bo postopek za izdelavo in odobritev treh podrobnih regulacijskih načrtov pospešil in da bodo naše tri vasi na novo zaživele. Prav tako se bomo komunisti v rajonskem svetu zavzeli, da bo skupno s podrobnimi načrti rešeno tudi vprašanje kanalizacije in občinskih uradov.
Važno vprašanje za slovenske občane in za slovenske svetovalce na našem območju je enakopravnost rabe slovenščine v občinskem uradih in v rajonskem svetu. Do sedaj je bila slovenščina v rajonskem svetu enakopravna italijanščini pri obravnavi vseh vprašanj. Raba slovenščine pa še ni dovoljena v vseh uradnih listinah. Zato bomo komunisti tudi v novem rajonskem svetu zahtevali, da parlament v najkrajšem času odobri zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupno sti, v katerem mora biti povsod zajamčena raba materinega jezika.
Uprava LpT je popolnoma zanemarjala rajonske svete, ni hotela i-meti z njimi nobenih stikov in župan se je v teh treh letih samo enkrat sestal s predsedniki in še takrat je predčasno zapustil srečanje, češ da ima «druge obveznosti*. Nič bolj «prijazni» niso bili z rajonskimi sveti posamezni občinski odborniki. Nova občinska uprava bo morala spoštovati zakon in pravilnik o rajonskih svetih, upoštevati njihova mnenja in kar je še najvažnejše imeti z njimi stalne stike. Da bodo novi rajonski sveti lahko opravljali vlogo za katero so bili ustanovljeni v korist občanov, bo morala nova občinska uprava poskrbeti predvsem za decentralizacijo raznih storitev. Zakon in pravilnik rajonskih svetov sta do-, volj jasna, treba jih je samo spoštovati. Kot komunistični svetovalci bo-
mo na razpolago novi občinski u-pravi, da se o vseh stvareh pogovorimo in da najdemo skupne rešitve, ki bodo v korist vseh občanov.
Milan Čuk (PSI)
Med glavne probleme našega rajona za zahodni Kras bi omenil prav gotovo izdelavo «Podrobnih načrtov* za naselja Križ, Prosek, Kohtovel, in to v zvezi z varianto 25 splošnega regulacijskega načrta za tržaško občino. Kajti brez teh podrobnih načrtov, je prebivalcem omenjenih vasi onemogočeno prenavljanje svojih zastarelih hiš. Temu siedi propadanje istih in krčenje števila prebivalcev in njih staranje spričo izseljevanja mladih parov, ki ne najdejo v starih domovih pogoje u-dobnega življenja.
Pereči problem bo, posebno za Prosek in Kontovel, povečanje cestnega prometa zaradi gradnje hitre ceste Sesljan - Opčine. Z dvema izhodoma z avtoceste v bližini Proseka bosta znatno obremenjena tako pokrajinska kakor občinska cesta, ki peljeta skozi te dve vasi.
Naj navedem, da čakajo rajonski svet še mnogi problemi, kot vzdrževanje in asfaltiranje notranjih cest Proseka, Križa in Konto-vela, ureditev pločnika v Medulah na Kontovelu, razsvetljava in ureditev kanalizacije
Živa je tudi potreba po namestitvi elektronskega terminala za a-nagraiske potrebe prebivalstva zahodnega Krasa, ki se mora drugače zatekati na Opčine ali čakati po več dni. Terminal naj bi bil nastavljen v prostorih občinske izpostave na Proseku.
Naj omenim še zahtevo slovenskega prebivalstva zahodnega Krasa po namestitvi dvojezičnih tabel ob vhodih v naselja Proseka, Kon-tovela in Križa, ku&JFVkli mi vsa javna poslopja.
Na zgoraj navedene probleme in na druge, ki se sproti pojavljajo, PSI gleda z realne možnosti njihove rešitve. Zagotavlja pa, da se bodo socialisti izvoljeni v upravna
telesa rajonskih svetov, občinske in pokrajinske uprave zavzeli, da se bodo problemi reševali v korist tu živečega prebivalstva, s posebno pozornostjo do državljanov slovenske narodne skupnosti, ki je na predelu kraške planote v tržaški občini najbolj izpostavljena raznarodovalnemu pritisku, v urbanističnem pogledu pa najbolj zapostavljena.
Osebno sem prepričan, da predstavljajo rajonski sveti pozitiven korak za decentralizacijo upravne o-blasti občin. Z njimi bi moralo biti prepuščeno krajanom, da sami preko izvoljenih predstavnikov odločajo o svojih problemih, saj so za pravilno rešitev istih najbolj zainteresirani in jih tudi najboljše poznajo.
Dosedanje občinske uprave so vselej nasprotovale decentralizaciji. Nasvete in predloge nekdanjih «kon-zult», demokrščanske občinske u-prave niso vzele v poštev. Še hujše se je dogajalo z melonarsko občinsko upravo, ki ni hotela valorizirati vloge rajonskih svetov in ni izdala potrebnih pooblastil, ampak nas je velikokrat celo ignorirala, kar je še oteikočalo delovanje svetov.
Socialisti se obvezujemo, da bomo preko svojih izvoljenih predstavnikov posvetili vse potrebne sile za pravilno rešitev vseh problemov.
Za nas Slovence pa je še posebno važno, da izvolimo svoje kandidate, ker je v tem največje jamstvo za rešitev vseh naših perečih problemov.
Stojan
Lisjak (SSk)
Površnemu opazovalcu se na prvi pogled zdi, da naše področje nima kakih velikih problemov in da občina skrbi za redno upravljanje tistih javnih uslug, za katere je po zakonu pristojna. V resnici pa ni tako in to domačini dobro vemo, ker se s takšnimi problemi srečujemo vsak dan, vsak na svojem področju. Kakor vsi periferni kraji tržaške občine, tako je tudi področje zahodnega Krasa v marsikaterem pogledu zanemarjeno in prepuščeno samemu sebi. V začetku smo mislili, da bo ustanovitev krajevnih sosvetov odločilno pripomogla k urejevanju vsakdanjih problemov, člani bivšega rajonskega sveta smo se v tem smislu tudi trudili in storili vse, kar je bilo mogoče, da smo stvarno in čimbolj enotno predlagali občinski upravi konkretne rešitve in načine za u-pravljanje javnih zadev na našem področju.
Dejanske izkušnji?1 pš* * * vltažejo, da rajonski sveti nimajo še tiste vloge, ki bi jo morali imeti, čeprav dajejo svoja mnenja v 'vseh" niogočih stvareh. Precejšnja ovira je tudi način delovanja občinskih birokratskih struktur, ki se zgubljajo v malenkostih, ko pa gre za bistvena in pomembna vprašanja, pa se izgovarjajo, da krajevni sosveti ni-
so toliko pristojni, da bi lahko sami odločali v vseh zadevali.
Nekateri manjši problemi so se sicer delno rešili, a še veliko je takšnih, ki jih bo treba rešiti v prihodnosti. Omeniti gre predvsem izvajanje regulacijskega načrta oziroma njegove variante, pri katerem se morajo ustrezno upoštevati sodobne zahteve po ureditvi hiš in stanovanj tudi v tako imenovanem zgodovinskem središču naših vasi.
Drug takšen splošen problem je popravljanje in vzdrževanje cest občinskega in vaškega značaja. Posebno pažnjo bo treba posvetiti ureditvi odvodnega omrežja in javne razsvetljave. Na ustreznih mestih ob vhodu v naselja in v samih centrih je potrebno postaviti smerokaze in dvojezične table.
Še vedno je nerešeno vprašanje poimenovanja osnovne šole na Proseku po Ivanu Regentu, zato bo treba tudi v tej smeri narediti vse potrebne korake, da se vprašanje dokončno in zadovoljivo reši. Prihodnji rajonski svet se bo moral nadalje zavzeti, da tudi občinska izpostava na Proseku dobi anagrafski terminal.
Domačine zaskrbljajo še drugi problemi, kot so pustošenje travnikov in gozdov po nediscipliniranih nedeljskih izletnikih. Zato bi morala občina poskrbeti, da ima na razpolago dovolj redarjev in čuvajev. In končno je tu še veliki pro-
blem razlaščanja zemlje naših ljudi za vsemogoče objekte. V tem pogledu nas posebno zaskrblja spe-Ijava liitre ceste čez Kras, ki ne bo samo pobrala velike površine, temveč tudi pokvarila funkcionalnost naših vasi. , . i; . t.
Zadnja beseda pa' sedaj čaka v6-livce. Mi ne obljubljamo (zlate gore*, ampak bomo napeli vse naše sile za odpravo krivičnosti, ki že preveč let emarginirajo življenje naše narodnostne skupnosti. Smo slovenska stranka in zato je edina naša skrb zaščita našega jezika, naše kulture ter naših običajev in zatorej našega obstoja in razvoja.
6. Sv. Vid Staro mesto
Dora
Kosovel (SSk)
^ ■ > - —
V okolišu, v katerem kandidiram za slovensko stranko (Sv. Vid - Staro mesto), Slovenci žal doslej nismo imeli rajonskih svetovalcev in tudi na zunaj se le tu pa tam kaže prisotnost slovenskega prebivalstva.
Kljub temu si upam trditi, da j* področje krajevnega sosveta za nas Slovence zelo pomembno. Dandanes se veliko govori o razlaščanjih slovenske zemlje, ker se obeta novo krčenje našega življenjskega prostora v predmestjih in okolici. Ne moremo pozabiti na velike površine, ki so bile odvzete slovenski manjšini zaradi ljudskih gradenj, na primer na Kolonkovcu, kjer so z buldožerji zavozili med ljudi, ki so branili svojo zemljo. A takih primerov je bilo v preteklosti še veliko.
Ker mi je to vprašanje še posebno blizu, bi hotela omeniti tudi naslednje: ob robu rajonskega ozemlja stoji Marijin dom, ki že dolga desetletja vrši izredno versko in narodno poslanstvo med tržaškimi Slovenkami in Slovenci. V njem je zadnje čase tudi sedež Slovenskega pastoralnega središča, ki naj bi se razvil v močno in koristno cerkveno ustanovo za Slovence v tržaškem mestu. Protislovenski huligani so se pred tedni že «izkazali» s tem, da so požgali tablo na vhodu središča. A ne gre za to. Gre za zahtevo, da pristojne oblasti nudijo tudi slovenskim vernikom to, kar nudijo i-talijanskim, kar zadeva pozornost za cerkvene stavbe, socialno in kulturno pomembno dejavnost in podobno, saj moramo biti na vseh področjih •-nakopravni.
Olajšave za potovanje volilnih upravičencev
Vladni komisariat sporoča, da bodo tudi ob letošnjih volitvah valjale olajšave za potovanja volilnih upravičencev tržaške pokrajine, Id stanujejo v drugih krajih država ali v tujini. Volivci, ki stanujejo v drugih krajih Italije, bodo imeH 70-odstotni popust na vlakih, volilni upravičenci, ki delajo v tujini pa bodo imeli brezplačno potovanje t vlakom v 2. razredu.
Kako razmišljajo danes mlade generacije o vlogi mladih za preporod našega mesta
Odgovarjata mladi kandidatinji KPI za občinski svet Sonja Sirk in Pavla Starz
Sonja Sirk
Tržaška družbena stvarnost je zelo zaskrbljujoča. Mesto, ki bi lahko imelo zaradi svoje gospodarske lege idealne možnosti razvoja, se zapira vase, odklanja vsako vrsto sodelovanja s sosednjimi državami — predvsem z Jugoslavijo in z vzhodno Evropo — in torej počasi umira. Jasno je, da do propadanja te stvarnosti in do gospodarskega razsula, ki omejuje zaposlitvene možnosti predvsem mladih.
4.
Zlatka llisail
Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja
«Jaz sem prišla v Kugyjevo hišo še kot mlado dekle, nekaj jo letu 1900, ko je živela še njegova mati in je bila hiša se polna ljudi. Takrat je bila tam za kuharico tudi naša Polona, ki se je pa pozneje poročila 3 trgovcem s kurivom tu spodaj na vogalu, prav nasproti Kugyjeve stare hiše, stanuje pa sedaj tu zraven nas; z njo sva se vedno dobro razumeli, čeprav je bila mlajša in tako še danes.»
Kugyjev dom z dvorišči in velikim vrtom pa je stal prav tam, v tej isti Ulici sv. Anastazija 14, kjer stoji sedaj cerkvica španskih patrov, katerim ie dr. Kugy nekaj let po prvi vojni prodal to svojo posest. Komisijsko trgovino pa so imeli sprva v Ulici Crociera v mestu, okrog leta 1906, ko se je promet znatno povečal, pa so se z njo preselili v prosto luko, kjer so najeli kar ves štirinadstropni blok v skladišču 4. V Ulici Miramare pa še dodatno, manjše skladišče za olja. Takrat je štelo podjetje KUGY kakih 30 uslužbencev in na tisoče stalnih odjemalcev. Torej dela dovolj za dva brata, od katerih je bil starejši Pavel ze bolan. Tako je ležalo vse breme trgovanja na ramenih Juliusa.
Ker je bil v vojnem času od 1914 do 1918 Julius star že skoro 60 let, so ga aktivirali kot poznavalca Alp na fronto v Zapadnih Julijcih le kot .Alpiner - Referenta«, za kar je dobil tudi primeren čin višjega avstrijskega oficirja. To je bil pozneje tudi povod, da ga je nova italijanska oblast sma-
trala za «avstrijakant,a» in ga primemo nadzorovala. Seveda, on sam se je čutil vedno Nemca, ker je bil pač od malega tako vzgojen, čeprav nekateri dvomijo, da je bil njegov oče nemškega porekla. O tem nismo nikoli govorili in kaj je to zares tako važno?
Kugyjev oče Pavel je res prišel iz slovenske Koroške, iz male vasice Lipa pri Podkloštru, po nemško ji pravijo «Lind», ker je bila že takrat preplavljena z Nemci. Bil pa je domač kmetski sin, ki se je že v zgodnji mladosti v Celovcu kot vajenec izučil za trgovca. Pozneje se je napotil «s trebuhom za kruhom« po svetu in prišel okrog leta 1840 v Trst. Tu je po nekaj poskusih z družabnikom Pfeiferjem ustanovil takrat zelo znano komisijsko trgovino «Pfeifer - Kugy» s kavo, olji in južnim sadjem. Trst je preživljal prav v tej dobi svoje zlate čase in je pošteno trgovanje prinašalo dober zaslužek vsakomur, ki je imel voljo do dela. Tako se je tu " podjetje vedno bolj širilo in utrjevalo svojo solidno eksistenco na tržaškem in svetovnem trgu. Rastoče blagostanje je naposled Kugyju tudi omogočilo, da se ie lahko oženil s starejšo hčerko finančnega svetnika Ivana Vesela - Koseskega Julijo, ki je bila po materi pravzaprav Italijanka in zato so tudi pri njih govorili v družini italijansko, šele pozneje, ko so pričeli otroci odraščati, se je oče Kugy postavil taki vzgoji po robu in dosegel, da so odslej govorili z otroki doma in med seboj samo nemško. Vsi ti otroci so zrastli tu v Trstu in Julius pravi, da sta bila s starejšim bratom Pavlom na domu staršev, v Lipi pri Podkloštru, šele ko mu je bilo 12 let. Tako ni imel prilike in pozneje tudi ne potrebe, da bi se še kot otrok naučil slovensko, saj so z njim govorili doma in v šoli le nemško ali italijansko kot vsi hišni in njegova pestema in negovalka Urška Šebenik, po rodu iz Logatca, ki je bila Slovenka.
ni prišlo slučajno. Parazitsko tržaško meščanstvo ni nikoli želelo resničnega produktivnega in gospodarskega razvoja, ampak je vedno ščitilo le lastne špekulantske interese. Vodilni krogi so se bali kre pitve delavskega razreda, saj bi jim ta lahko spodkopal temelje njihove nazadnjaške politike.
Prepričana sem, da mladi lahko odigrajo odločujočo vlogo v boju za preporod Trsta. Od naše zavzetosti in od borbenosti s katero bomo posegali v tržaško političtio življenje bo odvisna sprememba razmerja političnih sil v mestu. Z naš'm odločnim. ustvarjalnim političnim delovanjem moramo predvsem odstraniti vzroke krize, poraziti moramo sile, ki nasprotujejo interesom delovnih ljudi. Nujno je, da se mladi aktivno vključijo v boj, ki ga vodi naša stranka za sanacijo industrijskega tkiva, za poživitev pristaniške dejavnosti, za razvoj kmetijstva. Izrednega pomena za bodočnost Trsta je uresničitev
mešane industrijske cone, ki bi mo rala bili, po našem mnenju, na visoki tehnološki ravni in bi s tem nudila velike možnosti zaposlitve kvalificirani delovni sili. Z vzporednim razvijanjem znanstvenega raziskovanja bi Trst končno zaživel kot moderno mesto.
Dolgoletni trud naše narodnostne skupnosti za dosego enakopravnega odnosa v italijanski družbi je rodil skromne sadove, vendar smo v teh povojnih letih zbrali dragocene izkušnje o sožitju, o odzivu večinskega naroda na naše potrebe. Mladi moramo te izkušnje oceniti in razvijati v vseh tistih pobudah, ki so obrodile uspešne rezultate. Potrebno je, da še naprej nastopamo enotno v boju za dosego globalnega zakona, vendar naj bo ta enotnost stvaren odraz iskrenega sodelovanja »rt prizadevanja vseh slovenskih komponent v korist celotne skupnosti, brez oportunističnih odstopov.
Mladi naj pogumno vnašajo v ta boj sveže ideje in izvirne metode političnega delovanja, ki naj žago tovijo našim iniciativam čim večji odmev v tržaški javnosti.
Dobro vemo, da so nacionalistične sile danes in v preteklosti skušale deliti tukaj živeči skupnosti, tržaški italijanski tisk pa je vedno ignoriral življenje in delo Slovencev v naših krajih. Vodilni krogi so skušali z najpodlejšimi metodami onemogočali kulturne stike in izmenjave med dvema skupnostima in s tem preprečili Italijanom spoznavanje našega narodnostnega bogastva in plodnega delovanja naših slovenskih organizacij. Nasprotno, s podpihovanjem šovinistične mržnje so ustvarili do nas odpor
Sonja Sirk — bivša pokrajinska svetovalka — kandidira na listi KPI ata občinski svet in ima stvarne možnosti za Izvolitev. Na kandidatni listi je označena s številko 47.
pri velikem delu tržaškega prebivalstva. Zato je pri gradnji nove miselnosti v našem mestu potrebno korektno informiranje o slovenski stvarnosti. Kako, se boste spraševali? Ali ne mislite, da predstavljajo prav osebni stiki soočanje z
mladimi večinskega naroda, najučinkovitejši način medsebojnega spoznavanja? Odpraviti moramo neumne predsodke, ki omejujejo kvalitetno rast kulture v mšem mestu. U-slvariti moramo čimveč prilik, kjer Se različni miselni tokovi srečujejo in medsebojno dopolnjujejo. Mladi pa moramo biti gonilna sila tega procesa, subjekti razvoja slovenske kulture, kulture sožitja in miru.
Pavla Starz
Velikokrat slišimo ljudi, ki pravijo, da naše mesto počasi izumira, ker v njem prebira vedno več starih ljudi. Redkokdaj pa slišim, da bi kdo rekel, da v Trslu ni mladine, kaj pa šele, da bi se vpraševal čemu tako stanje. Zgleda, da to postaja značilnost našega mesta, se pa ne zavedamo, da je to v resnici bolezen, ki ga počasi izničuje. Nekateri menijo, da ni mladine ker upada število rojstev, mi pa se zavedamo, da je to le eden izr med talile ih vzrokov za propadanje mesta.
Mlad človek nima v našem mestu dosti priložnosti za kulturno in politično angažiranje in niti nima na razpolago primernih prostorov za preživljanje svojega prostega časa. V tem okviru bi omenila pereč problem stanovanj, saj jih je vedno več praznih in teh lastniki nočejo prodati ali dati v najem. Vedno več je namreč mladih dru-
žin, ki nimajo varne strehe, da pa
ne govorimo o tistih ljudeh, ki ži-
vijo v težkih razmerah in to zlasti
v starem predelu mesta. Med trza-šleo mladino pa je zelo občuten tudi problem pumanjlcanja delovnih perspektiv.
Vsi ti -problemi pripomorejo, da je danes Trst tia robu prepada in za to nosijo velike odgovornosti tiste sile, ki so v zadnjih letih u-pravljale mesto. Mladi se moramo zavedati, da za izboljšanje položa-'a ne bomo ničesar dosegli z begom in z zapiranjem vase.
6.	in 7. junija bomo imeli torej priložnost obrniti stran in začeti novo življenje v miru. sožitju in svobodi. Prepričana sem. da bomo skupaj s starejšimi tovariši KPI znali preprečiti totalen propad našega mesta.
Mladi Slovenci se moramo zavedati, da se moramo skupno z Italijani boriti za dosego globalne zaščite. če se bomo zapirali v ožji krog, ne bomo nikoli dosegli mirnega sožitja in enakopravnosti. Mladi komunisti se zavedamo, da smo Slovenci in Italijani ena sama skupnost — čeprav različnih narodnosti in različnih kultur —. ki pa mora premostiti vse pregrade v boju za celovit preporod Trsta. Iz tega sklepam, da ne moremo govoriti o (manjšini* ali o cvečinh, ker med Slovenci in Italijani ni in ne sme biti nobene razlike, saj imamo šte-
Sonja Sirk in Pavla Starz, ki kandidirata na listi KPI za občinski svet, razmišljata v pričujočih posegih o družbenem propadanju našega mesta in o vlogi in nalogah mladih generacij za izhod iz te krize. Naši sogovornici izpričujeta tudi mnenji o nalogah slovenske mladine v boju za celovito enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti in za miroljubno in ustvarjalno sožitje med tukaj živečima narodoma.
Vilne skupne probleme, potrebe in tudi zahteve. Ena izmed teh je tudi želja po enakopravnem in ustvarjalnem sožitju, ker samo takrat, ko bomo to dosegli, bomo lahko govorili o demokraciji in svobodi.
KOLESARSTVO
19. ETAPA «GIRA»
Kolesarji počivali
Udeleženci «gira» štedijo moči ia jutrišnjo naporno preizkušnjo - Včeraj zmagal Švicar Dill Bundi
VIGEVANO — Po naporih prej šnjih dni so si udeleženci «gira» včeraj privoščili počitek. Kolesarji so vozili po	ravninski	cesti,	zato	ni
moglo priti do važnih pobegov, ki bi lahko spremenili vrstni red na skup ni lestvici. Vsi sedaj štedijo moči za jutrišnjo etapo, ki je najbolj zahtevna, saj bodo morali kolesarji prevoziti nad 250 km, pri tem pa se kar petkrat povzpeti na razne vrhove. In prav jutrišnja etapa bo najbrž pokazala na letošnjega zmagovalca.
Včerajšnja dirka se je torej zaključila s	sprintom,	v	katerem	je
bil najhitrejši Švicar Dill Bundi, ki se je uvrstil pred Van Kalsterjem in Moserjem.
VRSTNI RED 19 ETAPE (Bo-ario - Vigevano, 162 km)
1.	Dill Bundi (švi.) s časom 4.16'58” in p.h. 37,825 km na uro
2.	Van Kelster (Bel.) isti čas
3 Moser	(It.)
4.	Milani	(It.)
5.	Caroli (It.)
6.	Dejonckeere (Bel.)
7.	Bombini (It.)
8.	Salvadori (It.)
9.	Freuler (Švi.)
0.	Rosola (It.)
SKUPNA LESTVICA
1.	Hinault (Fr.)
Contini (It.) po Prim (šve.)
Van Impe (Bel.) Baronchelli (It.) Moser (It.)
7.	Saronni (It.)
R. Beccia (It.)
9 Belda (šp.)
0. Groppo (It.)
97.5*57”
1*41”
1*53”
2*47”
3*49”
7'43”
9’00”
9*05”
9’49”
10'17”
V srednjetežki kategoriji
Cavina klonil v prvem krogu
CHIANC1ANO — Nizozemec Rudi Koopmans je ohranil svoj naslov evropskega prvaka srednjetežke boksarske kategorije. V Chiancianu je premagal Italijana Cristiana Ca-vino s k.o. v 1. krogu.
Dvoboj je trajal 88 sekund.
TENIS
Na MP Francije v Parizu
Presenetljiva zmaga Jaegcrjeve
PARIZ — Američanka Andrea Jaeger in Martina Navratilova se bosta jutri pomerili v finalu posameznic na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu.
Veliko presenečenje je pripravila zlasti 17-letna Jaegerjeva. ki je v polfinalu izločila svojo slovito rojakinjo Chris Evert-Lloydovo v uri in osmih minutah s 6:3 in 6:2.
V drugem polfinalu je Navratilova premagala Čehoslovakinjo Hano Mandlikovo s 6:0 in 6:0.
Mandlikova je bila lanska zmagovalka tega turnirja.
NOGOMET
POKAL «ALTIPIANO> NA OPČINAH
Ostoja zmagal
BRESCIA — Na mednarodnem turnirju v tem mestu je včeraj O-stoja v četrtfinalu premagal Rive-ro s 6:2, 5:7 in 6:4. Jugoslovan je igral zelo dobro, tako da mu je občinstvo ploskalo na odprti sceni in dokazal, da je največji favorit za zmago.
Smrt boksarja
MANILA — 22-letni filipinski poklicni boksar Nestor Lepiten je u-mrl v bolnišnici zaradi srčnega kolapsa, ki ga je zadel po zaključku njegovega sobotnega nastopa v Manili.
Poraz Krasa v malem finalu
Danes bosta za prvo mesto igrali enajsterici Brega in Primorca
Oplcina Supercaffe - Kras 4:2
(1:2)
KRAS: Paulin, šugan, Cozman, Blažina. Štoka, Villalta, Ljubo Milič (od 58. min. Rudi Purič), Gatta, De Bernardi, Drago Purič (od 46. min Olivo), Lanza.
STRELCI: v 4. min. avtogol Di Tora, v 30. min. Šugan, v 41. Ba-gatin, 51. Dagri, v 65. Giovannini, v 71. Dagri.
V zadnjem nastopu na 8. turnirju «Altipiano» na Opčinah je Kras podlegel Opicini Supereaffč in se tako uvrstil na skromno 4. mesto. V malem finalu sta se pomerili enajsterici, ki sta veljali za favorita turnirja. Tekma vsekakor ni bila ena najlepših in Kraševci so predvajali precej ležemo igro, kar je v večji meri pripomoglo k zasluženemu porazu. V tem srečanju rdečebeli niso bili dorasel nasprotnik mladim in hitrim nasprotnikovim igralcem.
Tekma se je za Kras pričela na najboljši način, saj je že v 4. minuti povedel, ko je Di Tora nesrečno poslal žogo za hrbet lastnega vratarja. Edina pozitivna plat tega srečanja je bil zelo lep zadetek šu-

KOŠARKA
SINOČI NA MEDNARODNEM TURNIRJU ŠZ JADRAN
Olimpija in San Benedetto za prvo mesto
Ljubljančani so zanesljivo premagali videmsko moštvo Eurocar, Goričani pa s težavo jadranovce
Ljubljanska Olimpija in goriški San Benedetto sta se. sicer no pričakovanju. uvrstila v finale za prvo mesto na mednarodnem košarkar Skem turnirju ŠZ Jadran.
Ljubljančani so dokaj zanesljivo premagali videmsko ekipo Euroca ra. medtem ko se je moral goriški San Benedetto pošteno potruditi. da je odpravil požrtvovalne jadranovce.
Včerajšnjo tekmo si .je v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku ogledalo precejšnje število ljubiteljev košarke, danes pa je za finalni tekmi pričakovati še večji obisk.
Drevi bosta torej na sporedu fi nalni tekmi.
Ob 19.30 bo finale za 3. mesto med Jadranom in videmskim moštvom Eurocar. Pričakovati je izenačeno in zanimivo srečanje, ob enem pa bo to lepa priložnost za naše košarkarje, da «preštudiraio» Videmčane. ki bodo tudi letos sku šali napredovati v višjo ligo (kot sicer jadranovci).
Zanimiva bo seveda tudi finalna tekma za 1. mesto med ljubljansko Olimpijo in goričkim San Be-nedettom. Po tem, kar so sinoči Pokazali Goričani, naj bi bili da nes favoriti Ljubljančani.
Olimpija — Eurocar 93:76 (44:34)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Brodnik 12, Polanec 25 (1:6). Vilfan 27 (5:7), šantelj 12. Vujačič 5 (1:1), Moffardin 8 (0:1), Merklin. Kom Para 4.
EUROCAR VIDEM: Puntin 12. Vanin 3 (1:2), Berzanti 10 (2:3), Corradi 4, Bettarini 14, (4:4), Ro manello 6 (2:2). Zaggia 6. Ludo-lo, Turello 15 (7:12), Pascolo. Man zano 2. Rainis 2.
SODNIKA: Burcovich in Cozzolinn oba iz Trsta
PON: Brodnik (27). ON: Olim Pi.ja 20. Eurocar 17.
Ljubljanska Olimpija je v prvi sinočnji tekmi po pričakovanju in brez težav premagala videmsko moštvo Eurocar, ki je letos napre dovalo v C-l ligo in bo tako igra lo v prvenstvo skupno z Jadranom Ljubljančani so nastopili brez ne katerih ključnih igralcev, vseeno
- DANAŠNJI SPORED
19.30: finale za 3. mesto JADRAN EUROCAR 21.00: finale za 1. mesto OLIMPIJA - S. BENEDETTO
pa so proti Videmčanom zlahka prišli do zmage. Vilfan je poskrbel za nekaj atraktivnih potez, zelo dober je bil tudi Polanec, tako v obrambi kot v napadu.
Čeprav so Videmčeni zanesljivo izgubili, pa so v tem srečanju po kažali. da bodo v letošnjem prven stvu C-l lige trd oreh tudi za naj boljša moštva in torej tudi za Jadran.
V vrstah Videmčanov so bili še zlasti dobri Puntin. Turello in Bet tarini.
San Benedetto —
Jadran	83:74	(39:43)
SAN BENEDETTO GORICA: Biaggi 4. Giumbini 10 (6:6) Bet tin, Gutner 4 (2:3), Sfiligoi 17 (5:7), Paleari 12 (2:2), Pieric 7 (1:2), Stramaglia, Nobile 4, Gal luzzo 5 (1:7).
JADRAN: Ivo Starc 7 (3:5), Vi tez 27 (3:5), Adrijan Sosič, Ban 18 (6:8), Kraus 2, Daneu 6. Klavdij Starc 4 (0:2). Udovič, Žerjal, Lilič 6 (4:5), Raubar 4 (2:3), Vremec, Žerjal.
SODNIKA: Allegretto in Fegaz (Trst).
ON: San Benedetto 22, Jadran 28. PON: Ban (36). Paleari (36). Pred začetkom srečanja je predsednik ŠZ Jadran Drago Gantar izročil Adrijanu Sosiču (za neprekinjeno sodelovanje pri Jadranu
KOBIlFRflA LIPICA 15BD
H
JUGOSLAVIJA
Mednarodni jahalni turnir v Lipici
4., 5.
in 6. junija 1982
Mednarodni jahalni turnir v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir je največja in edina mednarodna konjeniška prireditev v Jugoslaviji.
Že tradicionalno se odvija mednarodni jahalni turnir vsako leto v Lipici, tej zeleni oazi na Krasu, zibeli belih lipicanskih konj.
Letošnjega mednarodnega jahalnega turnirja se bodo udeležili tekmovalci iz Avstrije, ZR Nemčije, Italije. Švice, Madžarske, Romunije in Jugoslavije, ki bodo vsak dopoldan pokazali veščine konj v dresurnem jahanju, popoldne pa se bodo na lipiškem hipodromu merili v preskakovanju ovir, kjer bo zanimiva prireditev »Moč skoka*, ki bo na sporedu v soboto popoldan, najbolj atraktivna tekma pa bo tekmovanje za veliko nagrado Lipice, ki bo na sporedu v nedeljo popoldan, odvijala pa se bo v dveh manšah.
Tekmovanje na hipodromu bodo vsak dan popestrili nastopi iipicancev, ki se bodo predstavili publiki s svojo znano šolo klasičnega jahanja in vožnje.
PROGRAM PRIREDITEV PETEK. 4. JUNIJA
tekmovanje v dresuri — naloga «Sankt Georg*
•	tekmovanje v dresuri — naloga »Intermediaire II.»
■	preskakovanje ovir — otvoritvena tekma preskakovanje ovir — lov na točke
SOBOTA, 5. JUNIJA
■	tekmovanje v dresuri — naloga »Intermediaire II.*
■	preskakovanje ovir — lovno jahanje
■	nastop lipicancev v dresuri in vožnji
•	preskakovanje ovir — moč skoka
NEDELJA, 6. JUNIJA
-	tekmovanje v dresuri — naloga «Grand prix de dressage*
-	preskakovanje ovir — poslovilna tekma
-	nastop lipicancev v dresuri in vožnji
-	preskakovanje ovir — Velika nagrada Lipice — I. manša
-	preskakovanje ovir — Velika nagrada Lipice — II. manša
-	zaključni defile vseh nastopajočih ter podelitev pokalov.
7.00 11.00
15.00 16.30
9.00
14.00 15 00 lb.00
9.00
14.00
15.00
16.00
17.00 17.45
od samega začetka) in Andreju Udoviču (za triletno igranje pri Jadranu) lično darilo.
Proti goriškemu prvoligašu jadranovci niso igrali podrejene vloge. Nasprotno! Skozi vse srečanje so se z bolj renomiranimi nasprotniki enakovredno borili in le škoda, da so v sredini drugega polčasa nekoliko popustili. To so seveda spretni Goričani izkoristili, priigrali so si zanesljivo prednost, ki jim je omogočila, da so zmagali, čeprav so jadranovci v 37. min. zopet znatno zmanjšali zaostanek (74:79).
Naj omenimo, da so sinoči v Ja-dranovih vrstah igrali tudi trije mladinci, ki so povsem zadovoljili m še posebno je »očaral* navijače mladi Štefan Gulič, ki se je tudi proti izkušenim nasprotnikom pogumno vrgel v borbo. Žal, je Ja-dranovo moštvo že v uvodnem delu ostalo brez. Petra Žerjala, ki se je poškodoval.
Med posamezniki bi od jadranovce v pohvalili ■ Borisa Viteza.
(B. Lakovič)
Pet Slovencev v moštvu «A1I Stars»
Drevi bo v telovadnici Don Bosca (Istrska ulica) na sporedu ekshibicijska tekma med mladinsko vrsto tržaškega prvoligaša OECE in med selekcijo najboljših mladincev ostalih tržaških društev. V moštvu «A11 Star* bo tokrat igralo kar pet slovenskih košarkarjev. To so: Corbatti (Bor), Gulič, Rauber in Vassallo (Kontove!) ter Hrovatin (Polet). Sre čan;e se bo začel« ob |7 30 (Cancia)
ATLETIKA
NA Alt Ti.NGL' V TURINU
Brez vidnih rezultatov
TURIN — Tradicionalni drugoju-nijski atletski miting v Turinu letos ni prinesel vidnejših rezultatov. Kljub temu pa lahko rečemo, da je pripravil nekaj užitka 20.000 gledal cem, ki so se zbrali na tribunah.
Za najprivlačnejšo točko večera je verjetno poskrbel Italijan Cova, ki je v teku na 5 00 m s časom 13*32”36 premagal svetovnega rekorderja Rona z odličnim finišem v zadnjem delu proge.
Precej je razočaral Evangelisti v skoku v daljino, kjer je skočil «le» 7,81 m in tako ni dosegel italijan-
skega rekorda z znamko preko o-smih metrov (čeprav je pred kratkim — s pomočjo vetra — poletel celo 8,21 m daleč).
Italijanski tekmovalci so dosegli nekaj drugih zadovoljivih rezultatov. Z lahkoto je zmagala Simeoni-jeva v višini s 190 cm, .vendar pa je bila raven tega tekmovanja razmeroma nizka
Nastopila sta tudi dva Jugoslovana: Savič je zmagal v teku na 800 metrov s časom 1'48''67. Bošnjak pa je bil drugi v teku na 1500 m s časom 3’45"69.
Santal državni prvak
TURIN — Moštvo Santal iz Parme je v tretjem in odločilnem srečanju v Turinu premagalo domačo e-kipo Robe di Kappa s 3:1 (-15, 12, 8, 6) in tako osvojilo letošnji državni naslov italijanskega odbojkarskega prvaka.
gana, ko je z roba 16 metrskega prostora neubranljivo premagal Pec chiarija. Od tega trenutka dalje pa so Openci polagoma prevzeli vajeti igre v lastne roke in v 41. min. zmanjšali rezultat z Bagatinom, ki je izkoristil napako Krasove obram be. Ista napaka se je ponovila v 51. minuti in Dagri je izenačil. Od tedaj dalje je postala tekma precej živčna in zmedeni sodnik je prišel v ospredje s številnimi opomini in dvema izključitvama. Do končnega sodnikovega žvižga so Openci dosegli še dva zadtka in zasluženo o-svojili 3. mesto.
V današnjem finalu pa se bosta v slovenskem derbiju pomerila Breg in Primorec.	S. Z.
JUTRI V GORICI
Mednarodni turnir za gluhoneme
Jutri bo v Gorici na nogometnem igrišču v Ul. Brass mednarodni turnir za gluhoneme. Na njem bodo sodelovale ekipe iz Ljubljane, Celovca, z Reke in iz Gorice. Vse te ekipe so bile sicer v prejšnjih letih državne prvakinje v prvenstvu gluhonemih. Goriški nogometaši so bili pred leti kar trikrat najboljši v državi.
Polfinalni srečanji se bosta pričeli ob 9., oziroma ob 10.30. Finale za
3.	mesto bo ob 12. uri, odločilno tekmo za I. mesto pa bodo igrali ob 15.30.
Goriška ekipa bo igrala v naslednji postavi: Rusolen, Scolaris, Sirk (pred leti je igral s štandreško Ju-ventino), Succaglia, Podoriecech, Barricchio, Mocorutti, Dobrini, Gal-luzzo, Lakovič in B. Sirk.
Nogomet za najmlajše
ŠD Breg prireja zanimiv nogometni turnir, s katerim skuša privabiti tudi najmlajše, da bi pristopili k temu športu. Turnir je nam reč namenjen učencem osnovnih šol in se bo odvijal danes, jutri in v ponedeljek. Svojo udeležbo so zagotovile osnovne šole iz Doline (dve ekipi), Boljunca. Boršta in Ric-manj - Domja, prva tekma pa bo na sporedu že danes ob 17. uri na dolinskem igrišču.
Prijateljske tekme
RIM — Odigrali so več mednarodnih nogometnih tekem, od katerih so nekatere veljale kot pripra-
va za svetovno prvenstvo. Izidi so bili taki:
Belgija - Ajax (Niz.)	4:2
Madžarska - Kaiserslautern (ZRN)	0:1
Wales - Francija	1:0
Poljska - Stuttgart	2:1
Čile - Botafogo (Braz.)	4:1
Kamerun - Furth (ZRN)	2:0
Venezuela - Inter (It.)	1:2
KOŠARKA
Turnir v Gorici
V nadaljevanju mestnega košarkarskega turnirja v Gorici so v sredo zvečer odigrali dodatni dve tekrm. V prvi so slavili igralci Radence, v drugi pa košarkarji Gio-ca Regalo.
Radenska - Victor Turist 113:109 (53:54)
Gioco Regalo - Košič	85:81
(40:46)
Drevi bo na sporedu 5. kolo. in sicer ob 20. uri se bosta srečali e-kipi Grattona in Gioca Regalo, ob
21.30	pa bo tekma Radenska - Ex-port Riaviz.
Danes igra za vas
1
Silvan Klabjan
Silvan Klabjan (r. 21. 12. 1937) je v zamejskih športnih krogih dobro poznan in o njegovi tekmovalni pa tudi organizacijski karieri bi lahko napisali veliko več, skorajda celo zgodovino. Pretežno je igral nogomet in se vedno izkazal kot izrazit strelec. Začel je pri mladincih Triestine, naio pa igral pri Mug-gesani in Libertasu, svojo kariero pa zaključil pri Bregu. Ob ustanovitvi društva je odigral prvo prvenstvo in zabil 11 golov, nato pa prenehal z igranjem. Bavil se je tudi z odbojko, igral je pri Boru
od leta 1962, nato pri Bregu, kjer je bil tudi načelnik odbojkarske sekcije. Bil pa je tudi dober plavalec in nastopal je na raznih tekmovanjih.
Od leta 1973 je predsednik ŠD Breg. Že ti skopi podatki kažejo na izredno aktivnost in življenjskost Klabjana. ki je in še posveča dobršen del prostega časa športu. Skratka osebnost, ki je našemu športu veliko dala in upati je, da bo imel toliko energije tudi v prihodnje.
Bari - Sambenedettese 1 Brescia - Cremonese X Catania - Cavese Lazio - Varese Lecce - Palermo Pescara - Verona Pistoiese - Piša Reggiana - Perugia (p.p.) '
Reggiana - Perugia
(d.p.)
Sampdoria - Rimini (p.p.)
Sampdoria - Rimini
(d.p.)
Snal - Foggia (n.p.)
Spal - Foggia (d.p.)
1
1
1	2 X
2	X 2
X 1 Ž
1
1 X 1
X 1
1
ivniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiniiiiiHtiMiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiHMiiiiiMiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiMiiiiiHiiiiiifiiiiKuiiiimitimiini
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM
Domovci osvojili 11. mesto
Končalo se je letošnje promocijsko I Bergočem, ki je letos prvič treni-prvenstvo na Goriškem. Tudi letos ral domovce. Menimo, da bedo sa-so nastopili domovci, sicer v ne- dovi njegovega dela vidni šele v koliko spremenjeni in okrnjeni po-1 bodoče, morda prav prihodnje le-
stavi glede na lansko sezono. V ne koliko predolgem prvenstvu (igralo se je kar šest mesecev) so Bergo-čevi varovanci zasedli končno II. mesto, kar pa ni slabo. Domovci so letošnje prvenstvo začeli dokaj nezbrano, saj so v prvem delu prvenstva osvojili le tri zmage. Vse je že kazalo, da se bodo morali močno potruditi, če bodo hoteli ostati v promocijski ligi. Toda v povratnem delu prvenstva so »be lordeči* igrali veliko bolje, osvojili so kar šest srečanj, večkrat pa jim je zmaga ušla prav v poslednjih minutah srečanja. V formi so torej domovci bili šele v drugi polovici prvenstva, kaj kmalu pa so jih začele pestiti še poškodbe Na splošno pa lahko ocenimo letošnje pr venstvo domovcev kot pozitivno, saj je našim uspelo ostati v ligi, istočasno pa so se lahko nekoliko bolje snoznali z novim trenerjem
to, ko bosta verjetno pristopila k ekipi dva dobra košarkarja, ki bo sta gotovo ojačila letošnje precej šibke domovce.
IZIDI ZADNJEGA KOLA:
Marmi Bieffe - Polisontina 72:71; Termozeta . Immobiliare Vittoria 74:79; Grado Erbasol 106:44; Pom - Edera 116:96; Časa del Carroz-ziere - Ronchi 91:71; Corridoni -Arte A 83:87; Dom - Arte B 76:77. KONČNA LESTVICA Grado 46; Arte A 44; Časa del Carrozziere in POM 36; Polisontina 34; Arte B 33; Marmi Bieffe 26; Edera 24; Immobiliare Vittoria 22; Corridoni 18; Dom 16: Ronchi 12; Erbasol 8; Termozeta 6.
Grado bo prihodnje leto nastopala v D ligi. V nižjo ligo sta izpadli ekipi Termozete in Erbasola.
NAJBOLJŠI DOMOVI STRELCI: Semolič 329, Ugo Dornik 272, Mauro Dornik 263, Hvalič 198, Zia-

NOGOMET
PO KONCU PRVE AMATERSKE LIGE
OBSTANEK V LIGI JE ZA KRIŠKO VESNO LEP USPEH
Prvenstvo l. AL se je začelo 20. septembra lani in končalo 23. maja. Nedvomno je bilo letošnje prvenstvo eno najzanimivejših, saj glede bor be za obstanek v ligi, je končna odločitev padla šele v poslednjem kolu, ko so se na predzadnjem mestu znašle kar štiri enajsterice z enakim številom točk, tako da je bilo treba na podlagi pravil sestaviti po sebno lestvico in šele po tej se je zvedelo katere ekipe bodo izpadle iz lige.
Končno zmago je premočno osvo jila ekipa Is. Turriaco, ki je v 30 odigranih tekmah zbrala kar 42 točk, pet točk več od drugouvrščenega Lucinica.
Pa poglejmo še nekaj statističnih podatkov. V 240 tekmah je skupno padlo 570 golov, 274 v prvem delu, 296 v povratnem delu prvenstva. Največ golov (30) je padlo v zad njem kolu. najmanj (10) pa v 4 kolu.
Največ rekordov je seveda odnesla ekipa Is. Turriaco, ki je osvojila največ (20) zmag, doživela najmanj (3) porazov in prejela najmanj (17) golov. Največ porazov (14) je
doživela Muggesana, največ golov I čeno proti Muggesani, Portualeju in (56) je dal Lucinico, najmanj golov Ronchiju ter izgubili proti Is. Tur
(26) pa je dal Lignano. Največ za detkov je prejel Gradese (45). Najmanj zmag (6) pa si deli trojica Ron chi, Gradese, Lignano. «Kraljica» remijev je bila Sangiorgina, ki je točno polovico tekem (15) igrala z neodločenim izidom.
Sedaj pa poglejmo, kako je igra la kriška Vesna v tem delu prvenstva. Statistični pregled prvega dela prvenstva smo objavili v našem listu 14. 12. 81.
Križani so s 26 točkami osvojili 11. mesto in si s tem zagotovili ob stanek v ligi, kar predstavlja za zamejski nogomet pravi rekord, saj sta prej Vesna (70/71) nato Primorje (77/78) takoj izpadla iz lige.
V	prvem delu prvenstva je Vesna zbrala 10 točk (3 zmage. 4 remije). V drugem delu prvenstva so Križani na domačih tleh premagali Palmanovo, Costalungo, Fortitudo, Lignano, Sovrano in Torviscoso. igrali neodločeno proti Gradeseju in izgubili le proti S. Canzianu. Na kriškem pravokotniku je torej Vesna osvojila kar 13 točk; dala 14, prejela pa 5 golov.
V	gosteh so »plavi* igrali neodlo-
MlIlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIMIMIIIIMmillllllllllllllMIim IIIII lllll llllllllllllllllll tl IIIIII mi iiiiiiiiii Iillllll MMIMIIimllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII
NA «TURNIRJU MLADINSKEGA CENTRA» V GORICI
MK-G in Grojna prva finalista
V sredo se je pričelo tekmovanje v ženski odbojki. Na «7. turnirju Mladinskega centra - Gorica* je prijavljenih 9 ženskih ekip, ki so porazdeljene v tri skupine. Prvi dan tekem so igrali srečanja A in B skupine. Zmagali sta ekipi Mladinski krožek Gorica in šesterka Grojne. Naj pri tem dodamo, da so v B skupini odločale za prvo mesto pravzaprav točke. Grojna je zbrala le dve točki več kot Danica z Vrha in 6 več kot Ljubljanska banka iz Nove Gorice.
ŽENSKA ODBOJKA
A skupina (Dijaški dom)
MK-G — Dijaški dom 2:0 (9. 9); MK G - Sovodnje A 2:0 (1, 7); So-vodnje A — Dijaški dom 2:1 (-7, 0, 13).
KONČNA LESTVICA: 1. Mladinski krožek Gorica, 2. Sovodnje A, 3. Dijaški dom Gorica.
POSTAVE
DIJAŠKI DOM »S. GREGORČIČ* GORICA: Samantha D., Gerlinda T., Nadja S., Dunija G., Rafaela Z., in Sabina T.
MLADINSKI KROŽEK GORICA: Diana M., Licia C., Kristina S., Fanika K., Elena M., Karmen K., Silvana H., Lara B., Ivana R., Kristina D.
SOVODNJE A: Nada D„ Danila
P., Cinzia C„ Blenka F,, Katrin L. in Ingrid C.
SODNIKA: Mauro Kont in Marko Komel.
MOŠKA ODBOJKA
DANAŠNJI SPORED
V	Gorici (Dijaški dom)
C skupina
19.00: Mlad. krožek - Benečija 20.00: Benečija - Naš prapor B 21.00: Naš prapor B - MK-G
V	Štandrežu (Kulturni dom «A. Budal*)
Č skupina
19.30: MO štandrež A - KD Jezero Doberdob Polfinale
20.30: Danica Vrh - MO Sovodnje A
Jutri ho le tekmovanje v košarki (B skupina) v gorlškem Dijaškem domu.
B skupina (Sovodnje)
Danica - LB (NG) 2:0 (8, 8); Grojna — Danica 2:0 (10, 10): LB (NG) - Grojna 2:0 (13, 9).
KONČNA LESTVICA: 1. Grojna; 2. Danica; 3. Ljubljanska banka Nova Gorica.
POSTAVE
LJUBLJANSKA BANKA NOVA GORICA: Žbona V., Fabrizio N., Petelin V., Širca T., Milanovec N., Besednjak Z., Konič J., Špacapan M., Rot J„ Pičulin Z.
GROJNA: Perše S., Maraž S„ Bertolini C., Mažgon M., Perše T., Bertolini M. in Primožič M.
KD DANICA (VRH): M. Černič, D. Devetak, C. Juren, N. Černič, M. Devetak, M. Vižintin in A. Grilj.
SODNIK: Rajko Pete jan.
V finalni del pri ženski odbojki se uvrsti le prvouvrščena ekipa vsake skupine. Finalni del tekmovanja, na katerem bodo nastopile tri ekipe, se bo pričel v petek, 11. junija, na igrišču Dijaškega doma v Gorici s pričetkom ob 19. uri, po sistemu »vsak proti vsakemu*.
AVTOMOBILIZEM
Zmaga Moutonove
ATENE — Francozinja Michele Mouton je zmagala na audiju 4 na 29. mednarodnem avtomobilskem rallyju Akropole.
Od 136 tekmovalcev, ki so star-tali na 2.534 km dolgo progo, je prišlo do cilja le 35 voznikov.
riacu, S. Giovanniju, Sangiorgini in Lucinicu. Zbrali so torej le 3 točke, dali 4, prejeli pa 9 golov.
Skupno je Vesna v povratnem delu prvenstva zbrala 16 točk; dala 18, prejela pa 14 golov.
Na domačih tleh je Vesna v 15 tekmah zbrala 19 točk (8 zmag. 3 remiji, 4 porazi), dala je 22. prejela pa 16 golov. V gosteh so Križani osvojili le 7 točk (1 zmaga, 5 remijev, 9 porazov), dali 6, prejeli pa 19 golov.
Skupni obračun Vesne v letošnjem prvenstvu je torej 26 zbranih točk (9 zmag, 8 remijev, 13 porazov), 28 danih; 35 prejetih golov.
V	začetnem delu prvenstva Križa nom ni šlo najbolje. Zato je vodstvo po 11. kolu odstranilo trenerja Man-daniccia in poverilo vodstvo ekipe Faustu Finottu. Ta je sicer začel z zmago, vendar so nato »plavi* ponovno zašli v krizo in tavali na spod njem delu lestvice. Po porazu, ki so ga doživeli v 4. povratnem kolu proti S. Giovanniju. je kazalo, da usoda Vesne visi na tanki niti, vendar ekipa ni popustila. Ob podpori svojih »sijajnih* navijačev je Vesna od 6. povratnega kola igrala kot prerojena, saj je v zadnjih devetih tekmah zbrala 12 točk.
V	povratnem delu prvenstva je Vesna imela na razpolago dve 11-metrovki (Lignano. Lucinico), obe je uspešno izvedel mladi Pipan Križani so prav v poslednji tekmi zakrivil avtogol s Puričem. Morda bi veljalo omeniti, da prav o-menjeni nogometaš je edini, ki je bil letos izključen v vrstah Vesne, in sicer že v prvi tekmi (San Can-zian). To pa je dokaz, da kljub agonizmu in zagrizenosti je Vesna vse prvenstvo zelo korektno igrala. Izključitev trenerja Finotta v poslednji tekmi (Ronchi) je morda bila le posledica napetosti, ki je vladala na igrišču.
Za Vesno je v letošnjem prvenstu stopilo na igrišče kar 27 nogometašev, od katerih pa nobeden ni igral vseh tekem (v oklepaju -doseženi goli),
29 odigranih tekem: Pribaz (1); 28; Pipan (4); 26: Bruno (9); 25: F. Candotti (4) in Zucca I. (5); 24: Sodomaco in Germani; 23: Pe rissutti; 21:	Bubnich in Košuta
(3); 19: Schettini; 18: Somma I; 14: Acquavita; 13: Purič; 9: Ci chesse in Zucca II.; 8: Starc; 7: Magris; 6: Kostnapfel; 5: Basiac-co in Piccheri; 3: Savarin, Cu-satelli (1) in R. Candotti; 2: Sedmak; 1: Somma I. in Corbatti.
(Bruno Rupel)
Moški boljši
Pred kratkim so na stadionu «1. maj* igrali povratno odbojkarsko
tekmo med uslužbenci in sodelavci SLORI, in sicer med moškimi in ženskami. V prvi tekmi, že pred ča sem, so zmagale predstavnice nežnega spola s 4:1 (igralo se je na pet setov, neodvisno od že odločenega rezultata), tokrat pa so se jim moški oddolžili ter zmagali s 3:2 (-12. 8, 4, 11, -10).
POSTAVI:
MOŠKI:	Boris Devetak, Pavel
Slamič, Danijel Gomizelj, Duško in Zlatko Jelinčič, Branko Jazbec
ŽENSKE: Norina Bogateč, Tamara Cupin. Serena Kozina, Mag da Gojča, Vlasta Lipovec.
Pučnik v Hornu
Danes bo v Bočen odpotoval atlet Bora Gorazd Pučnik, ki se bo v soboto in nedeljo udeležil vsedržav nega tekmovanja v deseteroboju. Tekmovanje bo veljalo tudi za izbirno tekmo za sestavo državne ra-prezentance, ki bo v kratkem na stopila v Španiji. Nekaj možnosti za uvrstitev v to razpredelnico, kljub temu, da spada še v mladinsko kategorijo, ima tudi borov atlet.
B. K.
rI
ni 195, Prinčič 148. Terčič 123. San- 1 cin 95, Devetak 49, Čubej 38. Kogoj 33, Košuta, Nanut 10, Batistič 3.
(M. C.)
OBVESTILA
Egami — Kai
včlanjen v CONI, organizira tečaje tradicionalnega karate do. Informacije na šoli »France Pre-šeren*. Strada di Guardiella 13/1 ali na tel. št. 734-634 zvečer.
•	i «
ŠD PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 7. junija, na sedežu društva na Proseku ob prvem sklicanju ob 20,30 In v drugem sklicanju ob 21. uri, 17. redni občni zbor.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega , zbora;
2.	Poročilo predsednika;
3.	Poročilo tajnika;
4.	Poročilo blagajnika;
5.	Poročilo nadzornega odbora;
6.	Diskusija;
7.	Volitve;
8.	Razno.
Vabljeni člani in simpatizerji!
*	• '
Odbor ŠD Polet
obvešča, da v društvenem krožku zopet obratujejo bar in balinarske steze. Vabljeni!
* * •
ŠD Mladina —■ smučarski odsek
obvešča člane, ki se se ndeležill sklepnega večera, da lahko nabavijo slike »ograjevanja v Križu pri »Foto ’80».
• • •
Tečaj surfov
Jadralni klub čupa priredi 1. tečaj SURFOV od 19. do 26. junija; d ugl tečaj od 27. junija do 3. Julija v Sesljanu. Klub nudi na razpolago tudi SURFF.. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20/11. Cena tečaja 15.000 lir.
Tečaj ČUPE na potovalni jadrnici do Kornatov od 19. do 26. junija. Prosti sta še dve mesti. Vpišite se takoj na sedežu ZSŠDI •
Ul. sv. Frančiška 20/11. Cena 150 tisoč lir.
...
ŠD Polet
obvešča, da se bo v ponedeljek,
14. junija pričel kotalkarski tečaj za začetnike. Starši lahko vpišejo svoje otroke na kotalkališču, na Repentabrski ulici vsak dan razen sobote in nedelje od 18. do 20. ure.

ODBOJKA
V ORGANIZACIJI JUVENTINE
Jutri v Štandrežu kakovosten turnir
Na igrišču Doma Andreja Budala v štandrežu bo jutri, v soboto, 2. odbojkarski turnir, ki ga prireja domače športno društvo Juventina in na katerem bodo poleg domače e-kipe nastopile še šesterke Čib iz Bovca, OK iz Izole ter OK iz Kam nika. Sam turnir pa sodi v okvir manifestacij ob odkritju spomenika NOB v Štandrežu.
■llllimtimilliitiilliiilHiiiimHiiiimmHHiatiiiiiiiiii
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1	2	X
X 1	2
2	X X 2
1 X 2 X 2 1 1 X X 1
Jutrišnji turnir bo izredno zanimiv, saj bodo na njem nastopile 3 ekipe, ki igrajo v 1. slovenski ligi. šesterki iz Bovca in Kamnika nastopata v tem prvenstvu že več let, letos pa so se jima pridružili še odbojkarji iz Izole, ki so zmagali v prvenstvu v 2. republiški ligi. K temu je treba dodati, da že lani je številno občinstvo prisostvovalo zares zanimivim odbojkarskim predstavam.
15.30: 1. polfinalna tekma 17.00: 2. polfinalna tekma 10.30: finale za 3. mest,
20.30: finale za 1. mesto Naj ob tem povemo še, da bodo ob 18. uri odigrali prijateljsko tekmo med mladinskimr (do 16 let) še-sterkama Juventine in Kamnika.
(—pr—)
BALINANJE
Gradina — Kras	2:0
V petem kolu zamejskega balinarskega prvenstva je v sredo v Doberdobu Gradina premagala Kras z 2:0 (13:12, 13:10).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 moggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6.00 din. ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din, za organizacije in podietio mesečno 120.00. letno 120ChGo!
Postni tekoči račun za Italijo Zoloznlstvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
DZS 61000 Ljubljana
Žiro račun 30101-603-45361 ADIT —
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske Tj 2veze Časopisnih || založnikov FIEG'
4. jlinija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajat
in tiska I
(ZTT I Trst

PRED DANAŠNJIM ZAČETKOM ZASEDANJA »SEDMERICE B0GAHH» V VERSAILLESU
NEBRZDANO DIVJANJE AMERIŠKEGA DOLARJA OSTAJA KAMEN SPOTIKE MED ZDA IN EVROPO
Kako povečati stopnjo ekonomske rasti zahodnih gospodarstev in zmanjšati število brezposelnih - V ospredju tudi odnosi med Vzhodom in Zahodom ter malvinska kriza
v
Zupani in Pertini proti lakoti
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — »Bojim se prevsem. da udeleženci srečanja v Versaillesu ne bodo imeli dovolj poguma, da bi predpisali nujno potrebna zdravila, potem ko bodo postavili dia gnozo obolelosti svetovnega ^gpspo darstva*. skeptično ugotavlja večni optimist Gaston Tborn, ki se bo kot predsednik bruseljske komisije EGS udeležil danes pričenjajočega se «vrha sedmerice bogatih* v dvorcu blizu Pariza. Thornova bojazen je več kot utemeljena, kajti kljub kopici spornih točk, ki jih Evropska skupnost želi v Versaillesu postaviti pred Ronalda Reagana in Ženka Suzukija, so notranje razlike med zahodnoevropskimi zavezniki tolikšne. da so se na zadnjem usklajanju stališč odločili za nadvse previdno taktiko: Belgijec Wilfried Martens bo na »vrhu* naštel ključne probleme. ki tarejo skupni trg, šefi vlad in njihovi zunanji ministri pa so si pridržali pravico do akcije in u-krepov.
Okvirna dilema, ki bo prevevala
razpravo vseli zahodnoevropskih u deležencev na Versailleskem »vrhu*, je gotovo naslednja: kako povečati stopnjo ekonomske rasti zahodnih gospodarstev ter zmanjšati stopnjo brezposelnosti, še preden se recesija izcimi v depresijo in gospodarska gibanja uidejo vsakršni kontroli. Evropska skupnost se pri tem zavzema za »kompatibilno makroekonomsko politikov, kar — prevedeno v bolj razumljiv jezik — pomeni ponavljanje že znanih zahtev vva-shingtonskj administraciji, naj naposled zniža obrestne mere. ki so po tukajšnjem mnenju glavni krivec za anemijo gospodarskih tokov v skupnem trgu. okrepi nadzorstvo nad dolarjem, čigar nebrzdano divjanje na valutnih borzah je članicam EGS »»pokvarilo* blagovno menjavo z državami dolarskega trgovinskega območja ter — končno — naj .Amerika preneha z restriktivno trgovinsko usmeritvijo, ki na nekaterih področjih (jeklo, tekstil, kmetijski pridelek) diši pomalem že na protekcionizem. Te teze bodo najbolj poudarjene v francoskem na-
Britanski vojni plen
Argentinski ujetniki so po bilki za (ioose Green na Falklandskem otoku prepustili sovražniku svoje čelade, čutarice in nulmje (AP)
stopu, manj v zahodnonem.ški interpretaciji. Še najmanj pa pri Britancih, ki so Ameriki gorki le pri nekaterih pojavih nelojalnega trgovinskega nastopanja.
Precej bolj bo Zahodna Evropa enotna pri kritiki japonskih gospo darskili ukrepov. Tokijska vlada je v začetku leta poslala v EGS «misi jo dobre volje*, ki je napovedala 65 trgovinskih ukrepov za povečanje nakupov iz držav EGS, kar pa so bruseljski izvedenci ocenili kot zgolj obrobne retuše. ki nikakor ne bodo spremenile približno 15 milijard dolarjev obetajočega trgovinskega primanjkljaja Evropske skupnosti z Japonci. Te dni so iz Tokia razglasili novo odpiranje japonskega trga. a to je le mazanje oči pred Versail-lesorn, ugotavljajo v Bruslju.
Oba nastopa bosta doživela sintezo v razglabljanju, kako se pripraviti na jesensko konferenco GA TT v Ženevi, kjer naj bi okvirno potrdili »odprti sistem mednarodne menjavo, v resnici pa se bo razvil močno nediplomatski spopad med Ameriko, Japonsko in Evropsko skupnostjo, ki se medseboj obtožu jejo drsenja v protekcionizem, torej zapiranja trgov in nizkih udarcev pri nastopanju na tujem. EGS je japonske necarinske omejitve že postavila pred arbitražo GATT. V Tokiu pa pripravljajo revanšo.
Takšni obračuni gotovo ne bodo v prid napovedani razpravi o dialogu »Sever - Jug*, ki ga je Evropska skupnost sicer visoko zapisala na seznam versailleskih točk, a ne pričakuje kaj več od zgolj verbalnih stališč. Okvirna pozicija EGS je tukaj jasneje začrtana kot pri temah, ki skupni trg močneje tlačijo (kot je ameriška monetarna politi ka). Članice Evropske skupnosti bodo najverjetneje kritizirale togo stališče republikanske administracije v Ameriki, ki je prišla do izraza že na vrhu v Cancunu. Najmočnejše zahodne države ne bi smele zapostavljati predlogov ».»skupine 77» o globalnih pogajanjih med bogatimi in državami v razvoju, a kljub takšnemu postavljanju za interese revnih so zunanji ministri EGS pred dvema tednoma na srečanju s kolegi iz afriških, karibskih in pacifiških držav v Librevillu, ko so raz pravljali o finančnem obsegu sistema za zagotavljanje izvoznih dohodkov državam v razvoju, ki so podpisale konvencijo Lome - 2». so njihove upravičene zahteve neusmiljeno oklestile za polovico, zatrjujoč, da denarja pač ni.
Med zunanjepolitičnimi vprašanji, kj bodo pod lupo zunanjih ministrov, bodo v ospredju odnosi med Vzhodom in Zahodom, kjer naj bi se zahodnoevropska skupnost — znova z močnimi niansami v stališčih — zoperstavila ameriški tezi o zaostrovanju posojilnih pogojev do vzhodnoevropskih socialističnih držav. Članice EGS bodo debato skušale speljati na tir OECD. kjer so že odločili o povečanju obrestnih mer za Sovjetsko zvezo in še nekatere druge države, ki po normah
			
PRIMORSKE VESTI
Težave z gradnjo obalne ceste
Na obali se nočejo sprijazniti z dejstvom, da denarja za ceste ni
svetovne organizacije o dohodku r prebivalca sodijo v višjo kategorijo, za katero pač veljajo tudi ostrejši posojilni pogoji. Zahodna Evropa je tudi pripravljena na večjo »budnost* pri odobravanju posojil članicam SEV, nikakor pa ne postavljati vprašanja pod že sklenjene finančne aranžmaje s Sovjetsko zvezo, kar želi doseči Ronald Reagan.
Pozornosti najvidnejših zahodnih državnikov kajpak ne bodo ušli problemi, kot so Poljska, Afganistan ali — v najnovejšem času — Malvinska kriza, a tukaj ni pričakovati nobenih presenetljivejših tonov. Celo razprava o Bližnjem vzhodu ne obeta novosti, kajti Tindemansova turneja se je zaključila brez novih elementov in Evropska skupnost mora sedaj razmišljati, ali in v kakšni obliki bo sprožila novo »iniciativo* za rešitev bližnjevzhodnega klobčiča ter koliko bo v novi strategiji campdavidskih sestavin, ki iim arabske države nasprotujejo. EGS pa se jim ne more popolnoma odreči.
BOŽO MAŠANOVIČ
Župani raznih italijanskih mest so na včerajšnjem srečanju orisati predsedmau Pertiniju pooude svojih občinskih uprav proti lakoti v svetu	(Telefoto AP)
SPORNA KUPČIJA Z <cZAPELJANIM ČRNSKIM IMPERIALIZMOM»
Južnoafriški režim ponuja Svaziji nova ozemlja in koridor do morja
S tem bi Pretoria dosegla mednarodno priznanje o bantu-stanizaciji črnske večine - Zuluji sprožili val protestov
KOPER — Na obali si na vse krip-lje prizadevajo, da bi obalno cesto le gradili naprej. Kaže torej, da se še kako zavedajo pomena, ki ga ima ta cesta za nadaljnji in bodoči razvoj gospodarstva v tem delu Slovenije. Kljub temu, da je republiška skupnost za ceste pred časom izdala nalog za ustavitev del na priključku Ruda (pri Izoli) in da v sedanjem predlogu rebalansa plana cestnih gradenj in odseka Ruda - Stru njan, pa se na obali ne dajo zlahka. Zahtevajo nadaljevanje gradnje, pa čeprav lc z lastnimi sredstvi, kar bo seveda močno upočasnilo potek teh del.
Republiška skupnost za ceste in obalne občine so se že 11. julija 1977 z družbenim dogovorom o sovlaganj' v cestno omrežje na obalnem območju od leta 1976 do 1985, dogovorile za odsek obalni ceste, objekte na njej in vrstni red gradenj. V glavnem naj bi 25 odstotkov de nar.ia zagotovile obalne občine, 75 odstotkov pa republiška skupnost za ceste. Obalna cesta naj bi bila zgrajena do leta 1985. vendar pa so doslej ^gradili le priključek Koper, semedelsko vpadnico in sedaj kon čujejo še priključek Ruda.
Po objavi informacije o ustavitvi vseh del republiške skupnosti za ceste, pa so se obalne občine s to skupnostjo le dogovorile (in to bodo zapisali v dodatku k družbenemu dogovoru), da lahko nadaljujejo de la na Rudi, vendar lc z lastnim de narjem. Nekaj dni so Jela na tem odseku celo stala. Po natančni preučitvi pa so ugotovili, da bi zausta vitev del na priključku Ruda na pravila več škode kot koristi, zato sedaj dela potekajo naprej in jih bodo (po besedah nadzornega orga na) končali nekoliko kasneje, kot ao sprva trdili.
Po zdajšnjem predlogu rebalansa plana cestnih gradenj do leta 1985 pa tudi ni več predvidenega odseka obalne ceste od križišča Ruda do Strunjana. Vendar je obalni izvršni svet zahteval, da naj republiška skupnost za ceste izdela strokovni predlog dogovora »o začasnem financiranju tega dela obalne ceste samo s sredstvi obalnih občin.* Po tem predlogu naj bi RSC tudi na vedla vse pogoje, način in čas. kdaj in kako se bo ponovno vključila v sovlaganje. Prav tako obalni izvršni svet meni, da bi moral odsek Ru da - Strunjan ostati v planu do leta 1985. saj bi le tako lahko obalne občine nadaljevale dela z lastnim denarjem. ce do tega ne bi prišlo, bi to lahko za dalj časa zaustavilo dela, česar pa tukajšnji odgovorni strokovnjaki in vodilni družbenopo-
litični delavci seveda ne bi radi videli. Na seji obalnega izvršnega sveta so včeraj še enkrat poudarili pomen nove ceste za nadaljnji raz voj turizma, luke Koper in drugega gospodarstva, pa tudi precejšnji cestni krvni davek na stari cesti je zaskrbljujoč.
Kot torej kaže, se na obali nika kor nočejo sprijazniti z dejstvom, da denarja za ceste preprosto ni. Potrebe na tem območju so prav gotovo velike in so zato pripravlje ni, čeprav štirikrat počasneje (sami lahko namreč zberejo le eno četrtino denarja), kljub vsemu graditi naprej, pri tem seveda ves čas u-pajo, da bo vsaj po letu 1984 republiška skupnost za ceste i spet priskočila na pomoč.
BORIS ŠULIGOJ
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROB1 — Stari »Ngwenyama», to ,ie «iev», kot imenuje najdlje vladajoči monarh na svetu, svazijski kralj Scbhuza D., si je očitno prež godaj mel roke, da bo njegova gorata deželica, ki ji pravijo »afriška Švica*, kmalu dobila izhod na mor je. Največje južnoafriško ljudstvo,’ Zuluji, so namreč te dni sprožili val protestov, ko so izvedeli, da je rasistični režim v Pretorii skrivoma, za njihovim hrbtom, sklenil odstopiti Svaziji del ozemlja, ki jim zgodovinsko pripada.
Kupčijo je bojda konec aprila na tajnih pogovorih sklenil južnoafriški zunanji minister Rulof Botha s predstavniki svazijskega absolutnega vladanja Sobhuze. Čeprav se v Pretorii izgovarjajo, da so bili ti pogovori zgolj preliminarni, pa so v Mbabaneju očitno drugačnega mnenja in kot poročajo, je 83-letni kralj odločen dobiti obljubljeno ozemlje, če je treba, tudi s silo. Svazija je pred desetletjem dobila kakih 5 000 mož močno vojsko, ki so jo zvečine opremili Južnoafričani, izurili pa Izraelci,
Po sredi je sicer manjši kos o zemlja, velik 2.960 kvadratnih kilometrov. širok kakih 50 in dolg 75 kilometrov, oddaljen 300 kilometrov severno od južnoafriške luke Durbana na meji z Mozambikom. Toda za celinsko uklenjeno Svazijo bi bil to čisto zadosten koridor do Indijskega oceana, tako da ne bi bila več odvisna na področju prevoza od obeh sosed, med kateri je vklešeena. Večina svazijskega prometa s svetom gre namreč zdaj po železnici do južnoafriških luk, Durban in Ri-chards Bay, delno pa tudi po progi do mozambiške prestolnice Maputa.
Poleg tega pa se svazijski vladar, ki suvereno vlada že 61 let iz svojega gorskega gnezda, kjer mu dela družbo nad sto žena, dogovarja z Južno Afriko tudi o tem, da bi mu odstopila kos ozemlja na severnem in zahodnem obrobju dežele, tam, kjer so si rasisti zamislili »neodvisni* Svazijski bantustan. S priključitvijo tega bantustana ter z obljubljenim koridorjem do morja bi se zdajšnjih 17.000 kvadratnih kilometrov svazijskega ozemlja povečalo za kakšno tretjino in stari kralj bi uresničil svoje sanje o »veliki Svaziji*.
Toda obljubljeni svazijski izhod na morje poteka po enem izmed šestih 'kosov ozemlja, razsejanih na jugovzhodu Južne Afrike, iz katerih naj bi po zamisli rasistov iz Preto-
rie nastal »neodvisni* bantustan Kvvazulu, eden izmed desetih bantustanov, v katere naj bi stlačili celotno črnsko večino v deželi. Doslej so jih razglasili že štiri, Tranmskei, Vendo, Bopohutatsvano in Ciskei, vendar njihove »neodvisnosti* niso priznali nikjer drugje kot v sami Pretorii. Celotno ozemlje desetih bantustanov naj bi predstavljalo le 14 odstotkov južnoafriškega ozemlja, ostalo pa naj bi pripadlo beli manjšini.
Čeprav je 6 milijonov Zulujev o-dločno nastopilo proti razglasitvi »neodvisnega* bantustana Kvvazulu, ker poudarjajo, da je njihova domo vina celotna Južna Afrika, pa so najostreje protestirali proti naklepom režima iz Protorie, da odstopi del njihovega ozemlja Svazjji. Zulujski poglavar Gatsha Buthelezi, ki vodi politično stranko Inkatha, je na javnih zgorovanjih, na katerih so obsojali to kupčijo, napadel »zapeljani črnski imperializem*.
Ena in druga stran imata seveda pri tej kupčiji svo;e račune. Južna Afrika gotovo računa s tem, da bo Svazija, že zdaj gospodarsko usodno odvisna od nje, pristopila k za-
mišljeni »konstelaciji držav*, z a-friškega Juga, skupaj z Lesothom, Bocvano in »neodvisnimi* bantustani, in da bo vnaprej našla zanjo lepo besedo v OZN in v Organizaciji afriške enotnosti (OAE). Z od-stopitvijo koridorja do morja bi Južna Afrika hkrati ustvarila tampon sko ozemlje proti Mozambiku, pri ključitev svazijskega bantustana h kraljevini Svaziji pa bi pomenila tudi prvo mednarodno priznanje južnoafriškega načrta o bantustanizaci-ji črnske večine v deželi: Svazija je namreč že poldrugo desetletje neodvisna in mednarodno priznana država. Kupčija z zemljo, ki v bistvu ni njena, bi se Pretorii potemkatem splačala.
Toda Svazija se s tem podaja v nevarno pustolovščino, ki utegne razvneti nemalo protesta širše po črni celini. Prvič zato, ker se pogaja z režimom, ki ga Afrika eno-dušno obsoja, in drugič zato. ker je bila OAE od nekdaj zoper sleherno spreminjanje nedanjih kolonialnih meja, naj bodo še tako krivične, saj bi to povzročilo v Afriki verigo obmejnih vojn. Največ zamere pa u-tegne doživeti Svazija med ostalimi
osmimi članicami Koordinacijske konference za razvoj afriškega Juga, ki si zadnji dve leti prizadeva za čimvečjo osamosvojitev od rasistične Južne Afrike.
TIT DOBRŠEK
Redna skupščina Unije Italijanov
REKA — Predsedstvo Unije Italijanov za Istro in Reko, ki se je včeraj sestalo na Reki, je določilo, da bo redna skupščina te organizacije 11. junija v Pulju. Na bližnji skupščini bodo številni delegati pregledali rezultate petletnega dela in se bodo seznanili s predlogom za nov statut Unije, ki predvideva u-vedbo kolektivnega vodstva. Novi statut naj bi poleg tega omogočal večjo avtonomijo odborom za šolstvo, kulturo in za stike z matičnim narodom. Predsedstvo je na skupščino že povabilo številne družbeno-po-litične delavce iz Furlanije Julijske krajine in predstavništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
(eo)
KER JE NAMESTO MORIM V B LIC0 NAPREDOVAL CAMPOBASSO
«Navijaški punt» v Noceri Inferiore zaradi odločitev športnega sodnika
Demonstranti prekinili promet, uničili pošto in sežgali več avtobusov
NOCERA INFERIORE (Salerno) — Športni fanatizem je v teh dneh spet v središču pozornosti črne kronike. V Noceri Inferiore že dva dni vlada dejansko obsedno stanje zaradi hudih izgredov, ki jih povzročajo številni navijači domačega nogometnega kluba Nocerina. Že predvčerajšnjim je skupina ljudi napadla in razdejala osrednji poštni urad v mestu in uničila številna sredstva javnega prevoza. Navijači so tudi z ba rikadami zasedli m prekinili promet na avtocestnem odseku Nocera -Salerno in na vseh državnih cestah, ki peljejo v mesto. Skupina slana-tiziranih prenapetežev je zasedla tudi železniško postajo in z raznovrstnim materialom pokrila tirnice,
da je železniški promet bil do prihoda policije povsem prekinjen.
Kaj je pravzaprav izzvalo. neverjetno reakcijo navijačev, za kateri* mi pa se je resnici na ljubo »dvignilo* celo mesto. Navijaški punt je povzročila odločitev športnega sodnika, da sprejme priziv nogometne ekipe Campobasso in določi njeno zmago,v tekmi proti Virtusu Casara-no, ki se je sicer končala z izidom 1:1. S pridobljeno točko na prvenstveni lestvici je tako ’ Campobasso napredoval v B ligo, namesto da bi se za la kvalitetni skok potego val v dodatni tekmi prav z Noceri-no, ki je prvenstvo končala z enakim številom točk. Za nameček je športni sodnik obenem zavrnil priziv
Kako pridelati več mleka na obalno-kraškem območju
KOPER — Preskrba z mlekom postaja na obaluo-kra škem območju iz leta v leto bolj pereča. Ponudba z mlekom je vse manjša, povpraševanje pa iz leta v leto večje. Temeljna organizacija Mlekarna Dekani je za letošnje leto načrtovala 8,2 milijona dinarjev izgube, vendar je ta izguba že ob prvem trimesečju znašala 7,8 milijona dinarjev. Položaj nikakor ni enostaven, kaj torej storiti, da bi ne le začasno, ampak dolgoročno rešili preskrbljenost tega ob močja z mlekom, hkrati pa omogočili mlekarni v Dekanih normalno poslovanje.
Do izgube pride iz najrazličnejših vzrokov. Po eni strani zaradi premajhnih razlik med nabavno in maloprodajno ceno mleka, pa zaradi dolgo nespremenjenih cen za proiz vodne stroške in zaradi povišane amortizacije. Bistveno vprašanje pa je seveda surovina, to je surovo mleko, ki ga je na tem območju premalo. «Živinoreja na obalno-kraškem območju ni tako razvita, da bi mleko lahko kupo vali na nekaj odkupnih mestih, prisiljeni smo ga kupovati
v dokaj razpršeni mreži naših kooperantov. To pa takoj podraži nabavno ceno mleka. Glede na to, je mleko avtomatično dražje kot v drugih slovenskih mlekarskih središčih.
Seveda ga moramo prodajati po isti ceni, ki velja za vso republiko, medtem ko je na Hrvaškem, na primer, v Dal matiji, cena mleka višja kot v ostalem delu te republike.
Prav zaradi posebnih težjih pogojev pri pridobivanju mle ka v Dalmaciji*, nam pove direktor Tozd Mlekarne De kani Aleksander Šimonka. Mlekarna Dekani oskrbuje štiri obalno-kraške občine in del Istre, torej območje, s katerega odkupuje mleko.
Za letos načrtujejo, da naj bi za to območje potrebovali 7.7 milijona litrov konzumnega mleka in 1,7 milijona litrov mleka za predelavo. Glede na načrtovane odkupljene količine mleka pa sedaj že vedo, da bodo lahko zagotovili s tukajšnjega območja le 7.7 milijona litrov, mleka,, 1,7 milijona litrov mleka pa bo zmanjkalo. Omenjeno količino
morajo seveda kupiti drugod v Sloveniji. To dokupljeno mleko pa je zaradi prevoza za 5,68 dinarja dražje, kar pomeni skoraj 10 milijonov dodatnega denarja.
Na obalno-kraškem območju se bodo zaradi vsega tega morali resno lotiti sanacije preskrbe z mlekom, fri mleku so še enkrat spoznali, da se vsa stvar začenja z ustrezno živinorejo. Računajo namreč, da dajo na primer molznice na tem območju vsako leto po 3.300 litrov mleka, kmetje pa ga v povprečju oddajajo le po 1.800 litrov od vsake krave. Ostalo količino prodajo in porabijo sami. Celo to se pogosto dogaja, kar se drugod že dolgo ne več, da z mlekom krmijo živino, namesto da bi živini zagotovili nadomestke. Direk-t°r Aleksander šimonka je prepričan, da bi namesto 7,7 milijona litrov mleka lahko s časom in z uresničitvijo vseh predlaganih ukrepov na tem območju zagotovili skoraj dvojno količino mleka na leto, to je 15 milijonov litrov.
BORIS ŠULIGOJ
Nocerine v zvezi s tekmo, ki jo je leh.a izenačil z moštvom Kampanije.
Brž ko se je v Nocerini razširila vest o »nepravičnih* odločitvah sodnika nogometne zveze so se začeli neredi. Po prvih urah zmede je včeraj zjutraj naposled posegla policija. V popolni bojni opremi so agenti razpršili demonstrante na železniški postaji in avtocesti in skušali vzpostaviti red v mestu. Vsa prizadevanja pa so bila kot kaže zaman. Razjarjeni prebivalci Nocere se še niso pomirili. Včeraj zjutraj so. se po mestnih ulicah zvrstili množični shodi, ki so neprimerno večji od onih, ki so jih priredili ob odločitvi Con-findustrie, da odpove sporazum o draginjski dokladi. Vse mestne šole so zaprte, kjer pa so profesorji skušali vseeno opraviti svojo dolžnost, so jih iz šolskih prostorov izgnali navijači. Tudi občinski uradi so prazni, ker še je večina uslužbencev pridružila demonstrantom, ki so samo včeraj zjutraj zažgali kar 15 avtobusov.
Ozračje se je nekoliko pomirilo le popoldne. Policija je baje priprla nekaj oseb. Zvečer se je tudi sestal občinski svet, ni jasno pa, ali bo razpravljal o izgredih, ali pa bo govor tekel predvsem o »provokativni odločitvi* športnega sodnika, ki je po mnenju večine edini kriv, da se je mirno mestece s svojimi 60 tisoči prebivalci spremenilo v pravcato bojišče, bolj podobno o-nim na Falklandskem otočju.
TURIN — Turinski finančni stražniki so onesposobili kriminalno organizacijo prekupčevalcev z mamili, ki je bila v stikih s sicilsko mafijo in kalabrijsko «n'drangheto».
Po mnenju ZIS Jugoslavije
Uspehi stabilizacije še ne zadovoljujejo
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je pod predsedstvom Milke Planinc obravnaval poročilo sveta o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v tem letu s prvimi ocenami za prihodnje.
Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil od januarja do aprila večji le za 2.1 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Naj-slabše je bilo aprila, ko je bila proizvodnja povečana le za 1,1 odstotka. Po oceni ZIS je to predvsem posledica težav v preskrbi z reprodukcijskim materialom in energijo, vendar pa se je proizvodnja zmanjšala tudi v tistih gospodarskih de javnostih, ki niso odvisne od uvoza surovin in energije, kar je posledi ca motenih odnosov v reprodukcijskih tokovih.
Podoben položaj je tudi v kmetijski proizvodnji, kjer so neugodne vremenske razmere povzročile za mude v spomladanski setvi. ZIS .je opozarjal na nujnost izkoriščanja vseh možnosti za povečanje kmetij ske proizvodnje, pri čemer je potrebno pravočasno izvesti vse materialne in organizacijske priprave za žetev in odkup pšenice.
V zvezi z ekonomskimi odnosi * tujino se je izvoz letos povečal za 6, uvoz pa zmanjšal za 13 odstotkov. Ti uspehi pa niso niti približno dovolj za premagovanje plačilnobilančnih težav. Ocenili, so, da morajo z ukrepi gospodarske politike podpreti nadaljnje povečanje izvoza.
ZIS opozarja, da bi nadaljnje naraščanje cen ogrozilo konkurenčno sposobnost gospodarstva na mednarodnem tržišču. Pritiski za podražitve ne pojenjujejo, čeprav je stopnja inflacije za letos za polovico manjša. V prvih letošnjih štirih mesecih so bile maloprodajne cene večje za 7,7 odstotka v primerjavi z decembrom lani. Opozorili so tudi, da so vse oblike porabe povečane bolj kot je bilo določeno v resoluciji za letos, to pa povzroča nove težave pri nadaljnjem umirjanju inflacije.
(dd)
Težave Italijanov za turizem v tujini
RIM — Za italijanske državljane postajajo potovanja v tujino vedno težavnejša, saj sta razvrednotenje lire in omejitev dovoljenega prenosa denarja na 1.100.000 lir letno že praktično nepremostljiva ovira za bivanje turistov na tujem. Izvedenci združenja italijanskih turističnih agencij so namreč izračunali, da se lahko posamezni italijanski turist zadrži v hotelih prve kategorije z raz položljivim denarjem največ 5 ali 6 dni v Evropi, na Japonskem pa si lahko privošči le «minidopust» vsega 4 dni.
Skupinska potovanja so seveda nekaj cenejša, za okrog 30-35 odstotkov, toda tudi pri teh si turist ne sme dovoliti nobenega razkošja. Iz teh razlogov so baje tudi pod vsakim pričakovanjem prijave Italijanov za izlete v Španijo ob bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Združenje turističnih agencij je zato posredovalo pri vladi, da bi ukinila omejitev izvoza valute, ali vsaj znesek prilagodila (na 2.300.000 lir letno). Pritožilo pa se je tudi na EGS. ki gleda zelo kritično na te omejitve, ki jih Italija (skoraj edina) postavlja gibanju svojih turistov.
Beneški patriarh ne more poslali «uradni» publicist
BENETKE — Novinarska zbornica iz Veneta je zavrnila prošnji beneškega patriarha kardinala Marc* Ceja^ in njegovega posebnega tajnika Comina za vpis v seznam publicistov. Zbornica je utemeljila svoj sklep z ugotovitvijo, da sta oba res objavljala svoje članke v cerkve nem tedniku »Gente Veneta*, a nista za svoje delo prejela plačila. Visoki cerkveni dostojanstvenik pa trdi, da je honorar za njegovo pi-j sanje že vštet v kongrui: plači, ki jo prejemajo duhovniki. Po vsem sodeč pa bo zbornica ostala pri svojem sklepu, saj je v preteklosti vedno tako ravnala pri podobnih primerih.
Kdor nima orožja je prekršil zakon
VVASHINGTON - «Kdor ni lastnik strelnega orožja bo odslej kazensko preganjen v mestu Kennesawu». To je nepojmljivi sklep občinske uprave tega ameriškega mesta v zvezni državi Georgia, ki je določila, da bo kaznovala vsakega družinskega poglavarja, ki si ne bo priskrbel strelnega orožja z globo do 200 dolarjev in do dveh mesecev zapora. Da bi bil ukrep razumljiv, je treba pripomniti, da je župan tega mesta član spornega združen :a strelcev (Nacional Riflc Association), ki hoče zajeziti kriminal z oboroževanjem navadnih meščanov.
PALERMO — Karabinjerji iz Ca-poreala pri Palermu so artirali 13 oseb, ki so imele v preteklosti že o-pravka s pravico zaradi prekrškov proti imovini, ali pa so znane kot mafijci. Med njimi je kar 6 članov družine Mule, ki se je leta 1977 proslavila z umorom karabinjerskega polkovnika Giuseppa Russa in njegovega prijatelja Filippa Coste, Vseh trinajst dolžijo tatvin, zlonamernih poškodb in izsiljevanja v raznih krajih palermske pokrajine in v samem glavnem mestu Sicilij*