PREDNJAK
LIST JUGOSLOVENSKOG SOKOLSKOG PREDNJAČIVA
PRILOG »SOKOLSKOM GLASNIKU«
GOD. III.	U	Ljubljani,	30.	novembra	1927.	BROJ	7.
STANE VIDMAR:
Proste vaje članov za pokrajinski zlet JSS v Skoplju l. 1928.
Štiri takte uvod (motiv »Makedonec«), Po četrtem taktu skupen pozdrav: »Zdravo!« Sledi narodna pesem »Kalopero Pero« in sicer 4 takte uvoda (-70. nato prične prva vaja, ki je mišljena kot pozdrav.
“\n takt, precej živahno, skoraj tempo pohoda.
Izvaja se v četverostopih. Tesni sestop, krajnika na znakih, srednja dva med znakoma. Med četverostopi polni razstop (v globino).
Kjer ni drugače označeno, je pest odprta, prsti iztegnjeni in skupaj.
I.	1. Izstopna stoja z 1. naprej (45 cm) — skrčiti priročno spredaj, pesti vzklopljene proti ramenom, dlani gor,
2. izstopna stoja z d. naprej (45 cm) — suniti v vzročenje, pesti odprti, izravnani, dlani spredaj,
II. 1. izstopna stoja z 1. naprej (45 cm) — skrčiti priročno spredaj,
pesti vzklopljene proti ramenom, dlani gor,
2..izstopna stoja z d. naprej (45 cm) — suniti v vzročenje, pesti o d'p rti, izravnani, dlani spredaj,
III. 1. poklek z levo (1. koleno ob desni peti) — predročiti ven, dlani gor,
2.	drža.
IV. 1. z vzravnavo in s piisunkom z levo v spetno stojo — hrbta rok
zasukati gor in sp: priročiti,
2.	drža.
V.	1. predročiti gor, vzklopiti roki, dlani spredaj,
2.	drža.
VI.	1. I predklon in priročiti, roki izravnati, dlani gor (roki sta vodo«
2.	j ravno ob telesu),	%
VIL 1. |
2 j vzklon — predročiti gor, vzklopiti roki, dlani spredaj,
VIII. 1.)
2 j izravnati roki in sp: priročiti.
Zavoj četverostopov v levo:
IX.	1. desni telovadec položi svojo levo roko na levo ramo svojega levega soseda, drugi zopet'enako svojemu levemu sosedu, tretji zopet levemu krajniku, levi krajnik pa dene levo roko »v b o k«, z desno roko vsi: predročiti gor ven, vzklopljeno, dlan spredaj,
vsi pa začno zavoj v levo z izstopno stojo z 1. naprej ven (levi krajnik na mestu, desni krajnik pa tako velik korak, da doseže s štirimi koraki' znak v levo pred njim),
2. izstopna stoja z d. naprej not — z lehtema drža,
X.	1.	„	„	„	1.	„	ven	—	„	,,	„	,
2.	„	,,	„	d.	„	not	—	„	„	„	,
XI. 1. s prisimkom leve noge »petna stoja — priročiti,
2. drža,
XII. 1. drža,
2.
XIII. do XVI. = IX. do XII.
Potem, ko je izveden zavoj za 180°, se cela vaja brez prekinjenja ponovi, torej še enkrat I. do XVI.	4
K temu! priključimo še enkrat in sicer brez prekinjenja I. do VIII. Prva vaja je s tem dokončana ter ima skupno 40 dvočetrtinskih taktov. Sledi »Medigra« in sicer pesem »Konja sedlaš, kud se spremaš«. Osem tričetrtinskih taktov.
Raz s top (štirje tričetrtinski takti).
I.	1. Izstopna stoja, leva dva telovadca z 1., desna dva z d., v stran (srednja dva prav neznatno) — predročno skrčiti not, pesti, hrbti zgoraj, desna nad levo,
2. s prisunkom noge (leva dva desne, desna dva leve) spetna stoja — z lehtema drža,
3. drža.
II. 1. izstopna stoja v stran, kakor v I. taktu 1. — suniti v pred*
ročenje gor, vzklopljeno, dlani naprej,
2. s prisunkom (notranje) noge spetna stoja — z lehtema drža,
3. drža,
III. 1. izstopna stoja v stran, kakor v 1. taktu 1. — skrčiti predročno
not, pesti, roki izravnani, hrbta zgoraj, d. nad 1.,
2. s prisunkom (notranje) noge spetna stoja — z lehtema- drža,
3. drža,
IV. 1. izstopna stoja (na znake) kakor v I. {aktu 1. —• suniti v odro*
cen j e, hrbta zgoraj,
2. s prisunkom (notranje noge) spetna stoja — priročit:,
3. drža.
4 takte medigre in brez prekinjenja:
II.	vaja. Dvočetrtinski takt. (Pesem „Jedna cura mala“.)
Ta vaja se izvaja Štirikrat.
I.	1. Čepenje — z levo predročiti, hrbet zgoraj, z desno skrčiti pri« ročno spredaj, vzklopiti roko nad d. ramo, dlan gor (met »kamena s ramena«) in sp:
2. vzravnava in s- 1/»obratom v- levo, zanožna stoja z desno — zaročiti z levo, hrbet v ep, suniti z desno v predročenje gor, vzklopljeno, dlan naprej i(met kamena),
II.	1. izstopoma z d. naprej, poklek z levo (levo koleno ob desni peti) — skozi priročenje in odročenje rokii ravno, dlani gor, vzročiti, hrbta ven, (vzročenje je doseženo na »e* na«), in sp:
2. predklon — skozi predročenje priročiti (med gibom stisniti roki v pest), hrbta ven,
Ш. 1. vzklon — z vzravnavo v zanožno stojo z levo — predročiti, pesti, hrbet ven,
2. izpad z levo naprej (na prihodnji znak) v čepno vzporo zanožno z desno,
IV. 1. »e*«:	z	vzravnavo	in s prisunkom desne spetna stoja — pred*
ročiti, pesti, hrbet ven,
»sna«: odročiti, hrbet zgoraj (pest odprta),
2. priročitr.
Medigra 12 taktov (dvočetrtinskih). Nato 'brez prekinjcnja:
III.	vaja. Dvočetrtinski takt. Izvaja se štirikrat.
Pesem »Oj) djevojko mala«.
I.	1. Izpad z desno v stran — predklon v desno — predročiti nekoliko na d., hrbta ven (tako, da doseže v skrajni točki leva roka višino prstov desne noge) in spojeno:
2. odgib v levo — predklon v levo — predročiti nekoliko v 1., hrbta ven (tako, da doseže v skrajni točki desna roka višino prstov leve noge) ii n spojeno:
II. 1. z odrivom z levo, vzklonom in s ‘/sobratom v d. ter z vzravnavo
v zanožno stojo z 1. — skozi priročenje in predročenje vzročiti, hrbta ven,
2. drža,
III. 1. s prisunkom leve v spetno stojo — čepna vzpora, lehti preha*
jajo v vzporo skoz.': predročenje,
2.	ležna vzpora za rokama,
IV.	1.	sklecna ležna opora za rokama,
2. drža,
V.	1.	z vzporo in vzkokom med roke, čepna vzpora,
2.	z vzravnavo izstopna stoja z 1. naprej — skozi	odročenje	upog*
niti odročno gor, pesti, hrbta gor,
VI. 1. izstopna stoja z desno naprej (na znak) r— suniti v odročenje
gor, dlani not (pesti odprti),
2.	drža,
VII. 1. s prisunkoifi leve spetna stoja — čelni krogi gor in spojeno:
2.	»dva«: s čelnimi lokii gor odročiti in sp:
»in«:	upogniti odročno gor, pesti, hrbta	gor	in	zasukati
podlchfc! pod nadlehti, hrbta dol in sp:
VIII. 1, suniti dol v priročenje (pesti odprti),
2.	drža.
Gibe I. 1., 2., II. 1. je izvesti spojeno, netrgano, nekako zibajoče. Gibe pod VII, 1., 2., VIII. 1. je izvesti popolnoma spojeno -v ritmu godbe.
Medigra 4 takte pesmi »Skupte se, skupte četnici«.
Sestop. 4 takte (štiričetrtinske).
I.	1. Izstopna stoja (z notranjo nogo) v stran (leva dva telovadca z d., desna dva z levo), skrčiti predročno not, pesti, hrbta gor, desna nad levo,
2. s prisunkom (zunanje) noge spetna stoja — z lehtema ilrža,
II. 1. izstopna stoja (z notranjo nogo) v stran (kakor v I. taktu) —
suniti v predročenje gor, vzklopljeno dlani naprej,
2. s prisunkom (zunanje noge) spetna stoja — z lehtema drža,
3. I
4. J llrža'
III. 1. izstopna stoja (z notranjo nogo) v stran (kakor v I. taktu) —
skrčiti predročno not, pesti, hrbta gor, roki. ravno desna nad levo,
2. s prisunkom (zunanje noge) spetna stoja roke drža,
3. I
4 j drza.
IV. 1. izstopna stoja (z notranjo nogo) v stran (krajnika na znak) —
suniti v pri ročen j e (pesti odprti),
2. s prisunkom (zunanje noge) spetna stoja,
3. )
j j drža.
2 takta prehod (na prvo četrtinko drugega takta se telovadci vsakega četverostopa sprimejo za roke, krajnika pa deneta prosto roko »v bok«. Kolo. Pesem »iPovcdi kolo Bojane!«
Dvočetrtinski takt kola.
I.	1. »e*«:	izstopna	stoja	z d. naprej ven (skoro izpadno, d. noga
skoro podrsa ven) in takoj dvigniti se na d. nogi v vzpon, »sna«: spustiti se na celo stopalo, s prisunkom leve v spetno stojo in takoj zopet vzpon,
»dva«: spustiti se na stopala in takoj zopet vzpon (zazibati se v vzponu,
»in«:	spustiti	se	na	stopala	in	tako'j	zopet	vzpon	(zazibati se
v vzponu).
II. 1. »e*«:	izstopna	stoja	z levo nazaj in takoj vzpon na levi,
»»na«:	spustiti	sc	na	stopalo	s prisunkom desne v	spetno stojo
takoj zopet vzpon,
»dva«: spustiti	sc	na	stopala	in	takoj	zopet	vzpon	(zazib),
»in«:	spustiti	se	na	stopala	in	takoj	zopet	vzpon	(zazib).
III. = I.
IV. = II.
V. = I. v nasprotno	stran.
VI. = 11. „
VII. = 1. „
VIII.	= 11.........
Kolo mora biti popolnoma neprisiljeno in točno v ritmu godbe. Zazibi v vzponu čisto prirodni, ne trdi in prisiljeni.
Po dovršenem VIII. taktu kola morajo biti četverostopi zopet na svojih mestih. V sledečih štirih taktih medigre se kolo umiri v mirnih korakih nazaj za eno značko.
Medigra 4 takte (tričetrtinske).
(Telovadci četverostopa se še drže za roke.)
I.	1. Izstopna stoja z d. nazaj veri.
2.^ počasi pr tegniti levo nogo, ki pa se v spetni stoji ne zaustavlja,
3. J marveč takoj zopet nadaljuje gib v
II. 1. izstopno stojo v 1. nazaj ven,
2 I
j pritegniti J. nogo kakor v I. taktu levo in sp:
III. = 1.
IV. 1. izstopna stoja v 1. nazaj ven (krajnika na znake),
2. s prisunkom d. spetna stoja,
3. spustiti roke.
Ponoviti celo prvo vajo (brez prestanka).
I,—XVI. dvakrat in nato
I.—VIII. enkrat.
Nato na prvi takt zaključne igre v godbi (brez odmora) skupina. (8 dvočetrtinskih taktov. Motiv »Slovenac, Srb, Hrvat za uvjek
ibiat i brat«.)
I. 1. Levi in desni telovadec (torej krajnika) poklek z levo, desno
nazaj (torej levi krajnik poklek z levo [levo koleno ob d. peti], desni krajnik z desno) — predroati' ven, dlani gor.
Srednji levi — prcdročiti z levo, hrbet gor, vzročiti z d. dlan spredaj.
Srednji desni — predročiti z desno, hrbet gor, vzročiti z 1. dlan spredaj.
2. drža.
II.,	III., IV., V., VI. drža.
VII.	1. Krajnika — vzravnava s prisunkom klečeče noge, spetna stoja — priročiti.
Srednja dva — priročiti.
2. drža.
VIII.	drža.
ANUŠKA JUGOVA:
Proste vaje za članice za pokrajinski zlet JSS v Skoplju 1928.
Vaja .sestoji iz treh delov. Med vsakim delom je vložka iz narod* nih kol.
Telovadke nastopijo v četverostopih. Četrta telovadka (na levem krilu) vsakega četverostopa se ustavi na svojem t. j. na četrtem znaku, vse druge tik poleg nje v desno. Prva telovadka na tretjem znaku.
Uvod, *U takt.
4 takte: Drža v spetni stoji, prirpčenju.
Razstop, */« takt: »Seljančiča«.
Vse telovadke vsakega četverostopa se sklenejo v priročenju za roke, dlan v	dlan.	Leva in desna telovadka zunanje roke v bok.
I.	takt:	1.	izstopna	stoja	z	desno v stran, in sp:
2.	izstopna	stoja	z	levo nazaj not, in sp:
II.	takt:	1.	izstopna	stoja	z	desno v stran, in sp:
2. prednožiti z levo not, in sp:
III.	in IV. takt je I. in II.	v	nasprotno stran (v levo).
V.	do VIII.	je I. do IV.
IX.	takt:	1.	izstopna	stoja	z	desno	v	stran, in -sp:
2.	prednožiti	z	levo	not,	in	sp:
X.	takt: je	IX. v nasprotno	stran.
XI.	takt: je	IX. takt.
XII. takt: je X. takt.
XIII., XIV., XV. je I takt.
XVI.	takt: 1. izstopna stoja z desno v stran, in sp: (pri tern pride desna telovadka na svoj t. j. prvi znak),
2.	prednožiti z levo not, in sp:
XVII. takt:	1.	izstopna stoja z	levo	v	stran, in	sp: (prva telovadka	na
mestu), vse telovadke	roke v bok,
2.	izstopna stoja z desno nazaj not, in sp:
XVIII.	takt:	je	XVII.
XIX. takt:	je	XVII.
Prva izvaja te korake na mestu, druga prav male korake v stran, tretja male in četrta navadne korake v levo stran.
XX. takt:	1.	izstopna stoja z	levo	v	stran (v	tem taktu so	vse	telo*
vadke na svojih	znakih	v prostem razstopu), in	sp:
2.	prednož ti z desno not, in sp:
XXI. takt: 1. prinožiti z desno v spetno stojo — suniti -dol (v priro* če-nje), in sp: odročiti, hrbta gor,
2., 3., 4. drža.
XXII.	takt: 1. priroeiti,
2., 3., 4. drža.
Prva vaja, 4/r takt.
»in«: prednožiti z levo, in sp:
»e*«:	izstopna stoja z levo naprej v vzponu — odročiti dol, hrbta
gor, in sp:
I. »*na«: prednož ti z desno — odročiti, hrbta gor, in sp:
»dve«: izstopna stoja z desno naprej v vzponu — vzročiti, hrbta ven, in sp:
»in«:	s prisunkom leve spetni vzpon •— čelni loki dol, desna pred
levo, in sp:
»tri«:	izstopna stoja z desno naprej — odročiti dol, hrbta gor,
in sp:
»štirs«: odročno upogniti, sp. leht nad zgornjo, roki sklopljeni, prsti se dotikajo ram,
»in«:	celi obrat v levo v prednožno stojo z levo — -drža,
II. »e*«:	prednožiti z levo in izstopna -stoja z levo naprej v vzponu
— mahniti v stran (v odročenje), dlani gor, in sp:
»*na«: prednožiti z desno — zasukati dlani naprej, in sp:
»dve«: izstopna stoja z desno naprej — s podlehtnimi loki naprej odročno upogniti, podleht pred nadlehtjo (med gibom so roke v z k 1 o p 1 j e ne), in sp:
»in«:	s prisunkom leve spetni vzpon, roki sklopiti, hrbta not,
in sp:
»tri«:	mahniti v stran (v odročcnje, roka gre med g.bom »pred
zgornjo lehtjo), roki izravnati, dlani naprej, in sp:
»štirs«: predroč ti, hrbta ven, in sp:
»in«:	pričeti prihodnji gib,
III. »e*«:	pol obrata na levo in s prenosom teže telesa na levo nogo
v odnožno stojo z desno — priročiti, in sp:
»sna«: predročiti v levo gor, hrbta gor, in sp:
»dve«: skozi vzročenje, dlani naprej, predročiti na desno, in sp: »in«:	priročiti, hrbta naprej, in sp:
»tri«: počep zanožno not z desno, predklon za 90° — odročiti z levo, hrbet gor, predročiti z desno, hrbet ven, pogled v levo,
»štirs«: drža,
»in«:	pričeti1 prihodnji gib,
IV. »e=«:	vzklon, vzravnava, izstopna stoja z desno v stran — pris
ročiti, hrbta spred, in sp:
»sna«: predročiti na desno gor, hrbta gor, in sp:
»dve«: skozi vzročenje, hrbta zad, predročiti na levo, hrbta gor, in sp:
»in«:	priročiti, hrbta spred, in sp:
»tri«: počep zanožno z levo not, predklon — odročiti z desno, hrbet gor, predročiti z levo, hrbet ven,
»štirs«: drža,
»in«:	pričeti prihodnji gib,
V. »e*«:	vzklon, vzravnava v zanožno stojo z levo — priročiti, hrbta
ven, in sp:
»sna«: pričeti1 prihodnji gib,
»dve«: celi obrat v levo (dokončat; obrat) v prednožno stojo z levo — predročiti gor, hrbta gor, in sp:
»in«:	skozi vzročenje skrčiti predročno ven (med gibom dol so
dlani naprej, sredinca se stikata), hrbta gor, in sp:
»tri«: s prenosom teže telesa na levo nogo, zanožno upogniti "z desno (golen vodoravno) — suniti naprej gor v uločeno predročenje, vzklopljeno, dlani naprej, sredinca se stikata (tudi med gibom),
»štirs«: drža,
»in«:	zanožna stoja z desno — skozi vzročenje, vzklopljeno, dlani
naprej, skrčiti predročno ven, roko izravnati, hrbta gor, in isp:
VI.	»es«:	izpad z desno naprej (leva na prstih) — suniti naprej (v
predročenje) hrbta gor, in sp:
»sna«: pričeti prihodnji gib,
»dve«: zasuk telesa na levo za 90° — z levo bočni krog dol, z desno drža, in sp:
»in«:	zasuk telesa nazaj v desno — dokončati bočni krog, in sp:
»tri«:	zasuk trupa v desno za 9€°, odklon v,levo — po priročenju
odročiti z desno, hrbet gor, levo roko v bok, hrbet not (radi odklona desna roka poševno gor), pogled na desno, »štirs«: drža,
»in«:	pričeti prihodnji gib,
VII.	»es«:	vzklon, vzravnava, zasuk nazaj v levo — odročiti (po naj*
krajšem potu), hrbta gor, in sp:
»»na«: začeti prihodnji gib,
»dve«: pol obrata v levo (obrati se izvajajo na prstih obeh nog), in sp:
»in«:	poli obrata v levo, in sp:
»tri«:	pol obrata v levo v skrižno stojo z desno zad, leva na celem
stopalu* s podlehtema naprej odročno upogniti (podlehti spredaj), roki pred prsi, hrbta gor,
»štir*«: drža,
»in«:	začeti prihodnji gib z nogama — suniti dol (v priročenje),
hrbta ven, in sp:
VIII.	»es«:	izstopna stoja z desno v stran — odročiti in s podlehtnimi
loki gor odročno upogniti, roki pred prsi, hrbta gor,
»sna«: začeti prihodnji gib,
»dve«: skrižna stoja z levo zad, in sp:
»in«:	celi obrat v levo—suniti gor (v vzročenjc), hrbta ven, in sp:
»tri«:	spetna stoja — po zasuku rok s hrbtoma not, skozi odros
Čenje priročiti,
»štirs«: drža.
Vaja se enkrat ponavlja.
Medigra, 4/» takt.
4 takte: Drža v spetni stoji, priročenju.
Vložka, 2/t takt. »Djevojačko kolo«.
I. »e*«:	izstopna stoja z desno naprej' — roki v bok,
»»na«: poskok na desni, prednožno skrčiti levo,
»dve«: izstopna stoja z levo naprej, in sp:
»in«:	poskok na levi — prednožno skrčiti z desno,
II. takt je I. takt, vse telovadke pridejo za en znak naprej,
III. »se«, »sna«, »dve«: poluobrat na levo s tremi poskoki na mestu (z
desno, levo, desno nogo),
»in«:	prednožiti z levo not,
IV. »es«, »»na«, »dve«: tr je poskoki na mestu (z levo, desno, levo), »in«:	prednožiti z desno not.
Vložka se še trikrat ponavlja. Po vsaki izvedbi pridejo telovadke za en znak naprej (v četverokotu). Na 16. takt, t. j. po četrti izvedbi je vsaka telovadka zopet na svojem znaku.
Pred takt: prinožiti z desno v spetno stojo — suniti dol (v pr is ročeijje).
Druga vaja, 3/i takt.
I.	1.,	2., 3.	spetni vzpon,	odročiti sklopljeno, in sp:
II-	1-	izstopna stoja	z levo naprej — uločiti lehti,	podlehti	gor
(roki sklopljeni) in iztegniti v odročenje, roki	ravno,	hrbta
gor,
2.,	3.	drža,
III.	1., 2., 3. sklopiti in spojeno vzročiti, hrbta gor, in sp:
IV.	1.	izstopna stoja z desno v stran, zmerni odklon v levo —
uločiti lchti, podlehti not, vzklopiti in odročiti, hrbta not (radi odklona so roke v poševni črti), pogled v desno,
2., 3.	drža,
V.	1.	vzklon, prenos teže telesa na levo — roki	izravnati in
priročiti, in sp:
2.	pol obrata v levo — predroeit', hrbta gor, in	sp:
3.	vzročiti, hrbta zad, in sp:
VI.	1.	izstopna stoja z desno naprej, poklek z levo,	predklon —
predročiti, vzklopiti, hrbta gor, prsti smere naprej,
2., 3.	drža,
VII. 1.	pričeti vzklon —- predročno skrčiti not, sklopiti, hrbta not,
konci prstov sc stikajo pred prsi, in sp:
2., 3.	dovršiti vzklon—suniti gor (v vzročenje), hrbta ven, in sp:
VIII. 1.	predročiti ven, vzklopiti, hrbta gor, in sp:	predklon, z
lehtema drža,
2., 3.	drža,
IX.	1., 2., 3. z izravnavo rok in z zasukom hrbtov zad podlehtni krogi gor (radi predklona gredo podlehti na ven), s trupom in nogama na 1. in 2. drža, na 3. z vzklonom in vzravnavo zanožna stoja z levo, na koncu krogov zasukati dlani gor, in sp:
X.	1.	izstopna stoja z levo naprej — po odročenju, dlani gor,
uločeno vzročiti, hrbta gor, pogled gor,
2., 3.	drža,
XI.	1.	v loku skozi odnoženje skr!žna stoja z desno spred — s
čelnimi loki not desna pred levo priročiti, in sp:
2.	celi obrat v levo — skozi odročenje, dlani gor, vzročiti, in sp:
3.	pol obrata v levo — odročno gor pokrčiti not, dlani spred, in sp:
XII.	1.	izstopna stoja z desno v stran, zmerni odklon v desno —
levo odročno skrčiti, roka na tilniku, hrbet zad, z desno skozi predročno skrčenje, dlan naprej, podlcht pred ,nad» lehtjo suniti dol (pred telesom, v priročenje), roko izrav* nati, in sp: odročiti dol, vzklopiti hrbet gor, pogled na desno roko,
2., 3.	drža,
XIII. 1.	vzklon, pol obrata v levo s prenosom teže telesa na levo
v počep zanožno z desno, zmerni predklon — po naj* krajšem potu predročiti ven, in sp: podlehtni krogi gor (ven), hrbta gor, in sp:
2., 3.	dokončati podlchtnc- kroge (v predročenjiu ven), dlani ven
(roki obrnjeni), in sp:
XIV. 1.	vzklon, vzravnava, s prenosom teže telesa na desno počep
prednožno z levo — skozi odročenje uločeno vzročiti, dlani gor, zaklon (roke, trup in leva noga v ravni črti),
2., 3.	drža,
XV. 1.	z vzklonom in vzravnavo skrižna stoja z levo zad	(z	lokom
skozi odnoženje) — iztegniti v vzročenje in skozi od* ročenje priročiti, in sp:
2.	celi obrat v levo, spctni vzpon — skozi predročno	skrčenje,
podi eh ti not, roke sklopljene, konci prstov se pred prsi stikajo, suniti gor v uločeno vzročenje, in sp:
3.	iztegniti v vzročenje, roke zasukati s hrbtom not,	in sp:
XVI. 1.	spetna stoja — skozi odročenje priročiti,
2.,	3.	drža.
Vaja se ponavlja še trikrat.
Medigra, 4/i takt, 4 takte.
8 taktov: Drža v spetni stoji, priročenju.
Vložka ~U. »Beogradisko Kokonješte«.
Vse telovadke so odštete od desne proti levi na prve, druge, tretje in četrte. Naslednji koraki se izvajajo v hitrem tempu:
I. »c -«:	korak z desno v stran (za dolžino stopala) — roki v bok,
in sp:
»=na«:	prisun	z	levo k	desni,	in	sp:
»dve«:	korak z desno v stran, in sp:
»in«:	prisun z levo k desni, in sp:
II. »tri«:	korak z desno v stran, in sp:
»in«:	prisun z levo k desni, in sp:
»štirs«: korak z desno v stran, in sp:
»in«:	zmerno pokrčiti desno nogo in	z	levo prednožiti	not,	in	sp:
III. »e«<:	z vzravnavo na desni, korak	z	levo	v	stran	(za	dolžino
stopala), in sp:
»sna«:	prisun z desno k levi, in sp:
»dve«:	korak z levo v stran, in sp:
»in«:	prisun	z	desno	k levi,	in	sp:
IV. »tri«:	korak	z	levo v	stran,	in	sp:
»in«:	prisun	z	desno	k levi,	in	sp:
•	»štirs«:	korak	z	levo v	stran,	in	sp:
»in«:	zmerno pokrčiti levo nogo in z desno prednožiti not, in sp:
V.	do VIII. = I. do IV.
IX.	do XII.I. do IV.
XIII.	do	XVI. = I. do	IV.
XVII.	takt	in naslednje	izvajajo	prve in	četrte telovadke	na	mestu,	t. j.
na svojem (prvem	in četrtem) znaku, druge in	tretje	telo*
vadke pa	z mesta	naprej	in nazaj ven in	sicer: druge
naprej v levo, tretje nazaj v desno, tako da pridejo v
XI.	taktu med drugim in tretjim znakom v sredo in sicer: druge za 45 cm od črte znakov naprej, tretje za 45 cm od črte znakov nazaj, tako so druge in tretje telovadke vseh četverostopov v enem »zastopu« v raz* dalji nekoliko več kakor za predročenje med tretjim in drugim znakom.
»e»«:	z vzravnavo izstopna stoja naprej not v vzponu z desno,
in sp:
>«na«: prestop z levo na mestu (dvigni mirno levo nogo in stopi zopet nanjo na prste), in sp:
»dve«:	prestop z	desno na mestu, in sp:
»in«:	prednožiti	z levo (nizko),	in	sp:
XVIII.	»tri«:	izstopna stoja	z levo	v vzponu naprej	not,	in sp:
»in«:	prestop z desno na mestu, in sp:
»štir*«:	prestop z	levo na mestu,	in	sp:
»in«:	prednožiti	z desno nizko,	in	sp:
XIX.	in XX.-XVII. in XVIII.
XXI.	in XXII.XVII. in	XVIII.	V tem taktu so	vse	telovadke	na
svojih mestih,	kakor	je zgoraj opisano	in kaže naslednja
slika:
2
Naslednji takt izvajajo vse telovadke na mestu.
XXIII. »e»«:	izstopna stoja z desno naprej not v vzponu, in sp:
»*na«:	prestop r. levo na mestu, in sp:
»dve«: prestop z desno na mestu, in sp:
»in«:	prednožiti z levo nizko, in sp:
XXIV. »tri«:	z mirnim	poskokom	prlnožiti z levo	v	spetno	stojo —
priročiti,
»in«, »štirs«, »in«: drža.
Tretja vaja, */t takt.
Cela tretja vaja se izvaja v zgoraj omenjeni tvorbi in samo enkrat. Srednji zastop	(to so druge in tretje telovadke)	izvajajo svoje	vaje,	desne
in leve telovadke, to so prve in četrte, izvajajo	druge vaje in	sioer	četrte
v nasprotno stran, nego	prve.
Tretja vaja naj se	vadi: kot	posebna vaja za	zunanje in	kot po=
sebna vaja za notranje	telovadke.	Vse telovadke	morajo znati
vaje za srednje in za zunanje telovadke.
Desne telovadke (leve v na«	Srednje	telovadke:
sprotno stran):
I.	1. predročiti v levo, hrbta	I.	1.	polagoma	vzpon	—	o	ds
gor, in sp:	ročiti dol,	hrbta gor, in
sp;
2. vzročiti, dlani naprej,	2.	odročiti, hrbta gor, in
in sp:	sp:
3. predročiti v desno,	3.	odročiti gor, hrbta gor,
hrbta gor, in	sp: *	in sp:
4.	priročiti, hrbta spred, in sp:
II.	1. prednožna stoja z des* no not — predročiti v levo gor, hrbta gor, po* gled na roke,
* 2., 3., 4. držaj
III. 1. s prisunkom desne spet*
na stoja — - priročiti, ljrbta spred, in sp:
2. predroeiti v .desno, hrbs ta gor, in sp:
3. skozi vzročenje predros čiti v levo, hrbta gor, in sp:
4. priročiti, hrbta spred, in sp:
IV. 1. prednožna stoja z levo
not — predroeiti v dess no gor, hrbta gor, pos gled na roke,
2.,	3., 4. drža,
V. 1. z lokom skozi odnos
ženje skrižna stoja z levo zad — priročiti, hrbta spred, in sp:
2. celi obrat v levo — od* ročiti dol, hrbta gor, in sp:
3. odročiti, hrbta gor, in sp:
	4.	odročiti in sp:	gor,	hrbta	not,
VI.	1.	odročiti in sp:	dol,	hrbta	gor,
	2.	odročiti	gor,	hrbta	not,
	3.	in sp: odročiti	dol,	hrbta	gor,
	4.	in sp: odročiti in sp:	gor,	hrbta	not.
VII.	1.	skrižna	stoja z		levo
		spred —	priročiti, in sp:		
4.	vzročiti, hrbta not, in sp:
II.	1. v vzponu drža — po zasuku dlani not uločiti vzročno, prsti sc sti» kajo,
2., 3„ 4. drža,
III. 1. spetna stoja — skozi
predročenje ven, hrbta ven, priročiti, in sp:
2. polagoma vzpon — od* ročiti dol, hrbta gor, in sp:
3. odročiti gor, hrbta not, in sp:
4. vzročiti, hnbta not, in sp:
IV. 1. v vzponu drž a — po
zasuku dlani not uločiti vzročno, prsti se doti» kajo,
2., 3., 4. drža,
V. 1. skrižna stoja z desno
spred — skozi predros čenje ven priročiti, hrbs ta ven, in sp:
2. celi obrat v levo v spet« no stojo — odroč ti dol, hrbta gor, in sp:
3. odročiti, hrbta gor, in sp:
4. odročiti gor, hrbta not, in sp:
VI. kakor zunanje:
1. odročitii dol, hrbta gor, in sp:
2. odročiti gor, hrbta not, in sp:
3. odročiti dol, hrbta gor„ in sp:
4. odročiti gor, hrbta not, in sp:
VII. 1. skrižna stoja z levo
spred — priročiti, hrbta ven, in sp:
2. celi obrat v desno — odročiti dol, hrbta gor, in sp:
3. odročiti, hrbta gor, in sp:
4. odročiti gor, hrbta not, in sp:
VIII.	= VI. takt,
IX.	1. z desno priročiti, z levo drža, in sp:
2. z desno predročiti not gor, hrbet gor, in sp:
3. skozi vzročcnje (obe roki), dlani spred, pred* ročiti v desno, hrbta gor, in sp:
4. priročiti, hrbta spred, in sp:
X.	1. pol obrata v levo na prstih obeh nog v iz* stopno stojo z levo na* prej — predročiti gor, hrbta gor,
2.,	3., 4. drža,
XI, 1. priročiti, hrbta spred, in sp:
2. pol obrata v desno na prstih obeh nog, in sp: — z rokami drža,
3. pol obrata v desno s prenosom teže telesa na desno zanožna stoja z levo, in sp: — z rokami drža,
4. predročiti dol, hrbta gor, in sp:
2. celi obrat v desno — odročiti dol, hrbta gor, in sp:
3. odročiti, hrbta gor, in sp:
4. odročiti gor, hrbta not, in sp:
VIII.	= VI. takt,
IX.	1. zanožna stoja z desno —- predročiti ven gor, hrbta gor, in sp:
2. prenos teže telesa na desno v prednožno stojo z levo — predročiti gor, hrbta gor, in sp:
3. počep prednožno z levo — zmerno pokrčiti pred* ročno, sp. lehti poševno gor pred telesom, in sp:
4. zmerni zaklon — skrčiti priročno, sp. lehti pred zgornjimi, dlani spred, in sp:
X. 1. z vzklonom, vzravnavo
in prenosom teže telesa na levo poklek z desno, predklon —• suniti v pri* ročcnjc (lehti radi pred* klona vodoravno, dlani
gor),
2.,	3., 4. drža,
XI. 1. začeti vzklon — drža v
priročenju, in sp:
2. dvigniti sc v čep zanož* no z desno (obe nogi napognjeni — predročiti dol, in sp:
3. počep zanožno z desno (obe nogi napognjeni) — predročiti, hrbta gor, in sp:
4. z vzravnavo zanožna stoja z desno — predro* čiti gor, hrbta gor, in sp:
XII.	1. izstopoma z levo naprej poklek z desno, zaklon — odročiti tričetrt gor, hrbta zad,
2... 3., 4. drža,
XIII.	1. začeti vzklon, in sp:
2.	vzklon — predročiti ven gor, hrbta gor, in sp:
3., 4. polagoma predklon — predročiti ven, hrbta gor, in sp:
XIV.	1. dokončati predklon in priročiti (lehti vodo ra v* no, dlani gor),
2., 3., 4. drža,
XV.	1. vzklon, začeti vzravna* vo — z lehtema drža, hrbta zasukati vien, in sp:
2., 3. z vzravnavo v zanož* no stojo z desno, odro* čiti gor, hrbta not, in sp:
4.	s prisunkom desne spet* ni vzpon — vzročiti, hrbta ven, in sp:
XVI. I. pol obrata v levo v od*
nožno stojo z levo — z levo uločeno odročiti dol, dlan gor, z desno uločeno vzročiti, hrbet gor, pogled na levo roko,
2., 3., 4. drža,
XVII. 1. z desno s čelnim lokom
not priročiti, levo za.su* kati s hrbtom gor, iz* tegniti in priročiti,
2.	s prisunkom leve spetni vzpon — odročiti dol, hrbta gor, in sp:
XII.	1. skrižni vzpon z desno zad — odročiti gor, hrbta zad,
2., 3., 4. drža,
XIII. 1. s prisunkom desne spet*
na stoja — odročiti, hrbta gor, ,in sp:
2. priročiti, hrbta ven, in ,sp:
3. skrčiti predročno not, roki sklopljeni, prsti se stikajo pred telesom, in sp:
4. suniti v uločeno vzro* čenje, hrbta gor, in sp:
XIV. 1.. skrižni vzpon z levo zad
— odročiti gor, vzklop* ljeno, dlani gor, pogled gor,
2., 3., 4. drža,
XV.	1. čelni loki not, desna prod levo, in sp:
2. odročiti, hrbta zad, in sp:
3. začeti podlehtne kroge gor, hrbta gor, in sp:
4. dokončati podlchtnekro* ge, in sp:
XVI. 1. izstopna stoja z desno
naprej, zasukati dlani gor in uločeno vzročiti, hrbta gor, pogled gor,
2., 3., 4. drža,
XVII. 1. s pniisunkom desne spet*
na stoja — predročiti, hrbta gor, in sp:
2„ 3. čep, in sp:
3. odročiti gor, hrbta not, in sp:
4. vzročiti, hrbta ven, in sp:	.
XVIII.	tudi leve telovadke:
1. počep odnožno z desno
odročiti, hrbta gor, in sp:
2. z vzravnavo in prisuns kom desne spetni vzpon
— vzročiti, hrbta ven, in sp:
3. počep odnožno z levo
— odročiti, hrbta gor, in sp:
4. z vzravnavo in s prjsun* kom leve spetni vzpon
— vzročiti, hrbta ven, in sp:
XIX.	1. skrižna stoja z desno spred — priročiti, in sp:
2. celi obrat v levo, in sp:
3. predročiti, hrbta gor, in sp:
4. vzročiti, hrbta ven, in sp:
XX.	= XVIII. takt v nasprotno stran (najprej počep od« nožno z levo) izvajajo leve telovadke v isto stran kakor desne,
XXI. 1. pol obrata v desno v iz*
stopno stojo z desno naprej — skozi odročen nje priročiti, hrbta ven, in sp:
2. s prdsunkom leve spetni vzpon, predročiti 3/л dol, hrbta gor, in sp:
3. izstopna stoja z desno naprej — predročiti lU dol, hrbta gor, in sp:
XXII. 1. prodnožna stoja z levo,
zmerni zaklon — pred* ročiti not gor, vzklop*
4.	z vzravnavo spetna sto* ja — priročiti, in sp:
XVIII.	kakor zunanje tel o > v a d k e :
1. počep odnožno z desno ■— odročiti, hrbta gor, in sp:
2. z vzravnavo m s pri« sunkom desne spetni vzpon — vzročiti, hrbta ven, in sp:
3. počep odnožno z levo — odročiti, hrbta gor, in sp:
4. z vzravnavo in s prisun* kom leve spetni vzpon — Vzročiti, hrbta ven, in sp:
XIX.	1. skrižna stoja z desno spred — priročiti, in sp:
2. celi obrat v levo, in sp:
3. predročiti, hrbta gor, in sp:
4. vzročiti, hrbta ven, in sp:
XX.	= XVIII. takt v nasprotno stran (najprej v počep odnožno z levo) (kakor zunanje telovadke),
XXI. 1. skrižna stoja z levo spred
-— skozi odročenje p ris ročiti, in sp:
2. celi obrat v desno v spetni vzpon, in sp:
3. spetna stoja, predročiti dol, hrbta gor, in sp:
4. predročiti, hrbta gor, in sp:
XXII. 1. izstopna stoja z desno
naprej, zaklon — pred« ročiti not gor, desna ro*
ljeno, prsti lahno sklop* ljeni, roke se s palci do* tikajo, dlani spred,
2.,	3., 4. drža,
XXIII.	1. vzklon, prenos teže te* lesa na levo v zanožno stojo z desno — priro» čiti, in sp:
2.	bočni loki nazaj, in sp:
3.,	4. dokončati bočne loke v vzročenju, dlani spred, in sp:
XXIV.	1. poklek z desno — z levo predročiti gor, vzklop* ljeno, dlan spred, z des* no z lokom dol zaročiti, hrbet spred,
2.,	3., 4. drža,
XXV.	drža,
XXVI. 1. vzravnava -
priročiti,
2.	s pol obratom v desno in s prisunkom desne spetna stoja,
3.,	4. drža.
ka pred levo, se križata v zapestju, dlani spred,
2.,	3., 4. .drža,
XXIII.	1. vzklon — skozi predro* čenje priročiti, in sp:
2.	druge telovadke: korak z desno nazaj ven,
tretje telovadke: korak z levo naprej ven, '3. d r u g e telovadke: korak z levo nazaj ven, tretje telovadke: korak z desno naprej ven,
4.	druge telovadke: s prisunkom desne spet« ni vzpon,
tretje telovadke: s prisunkom leve spetn: vzpon,
XXIV.	1. druge telovadke: pol obrata v levo v za* nožno stojo z desno — z levo predročiti gor, z desno predročno skrčiti not, sp. leht vodoravno not, hrbet gor, pogled na desno,
tretja telovadka: v nasprotno stran,
2„ 3., 4. drža.
XXV.	drža,
XXVI.	1. pr ročiti, hrbta ven, in sp:
2.	s pol obratom v desno (tretje telovadke v levo) in s prisunkom desne (tretje telovadke leve) spetna stoja,
3.,	4. drža.
Pri tretji vaji izvajajo VI., VIII., XVIII., XIX. in XX. takt vse telovadke enako.
Po dokončani vaji so vse telovadke tesno v četverostopih in sicer prva na drugem znaku, četrta na tretjem znaku, a druga in tretj a telovadka m e d n j i m a.
Pripomba: Okrajšava in sp: znači »in spojeno«.
»Seljančaco« naj izvajajo do XVII. takta vse telovadke v tesnem . razstopu tako, da točno krijejo svoje prednje telovadke.
Narodna kola so za vaje primerno spremenjena in tako, da so dostopna vsem telovadkam cele naše države, tudi v krajih, kjer so ta kola nepoznana.
0ШtCftlCtlffftfffttttttffflfttffftfrtttttftftt
Objave Tehničnega odbora JSS.
Načelnikom in prednjakom! TO saveza prihajajo iz raznih krajev prošnje, naj imenuje dobrega prctlnjaka, ki bi zasedel mesto učitelja telovadbe ali kako drugo službo. TO čuje često o dobrih prednjakih, ki so brez služhe in si ne vedo pomagati. Dvojna izguba! Dobra mesta zase* dajo manj sposobni ljudje, dobri in sposobni dehivei pa ostajajo brez posla. Tudi Sokolstvo ima pri tem dvojno izgubo, ker ostanejo sile n c iz rab; ljene. Ker savezni TO ne razpolaga s točnimi podatki o njih, poziva vse br. načelnike, da sporočc točne naslove in podatke vseh prednjakov in jprednjačic, ki iščejo nameščenja, takoj tehničnemu odboru JSS v Ljub* ljani. TO bo vodil vse te prednjake in prednjačice v evidenci i.n jih v ugodnih prilikah opozoril na prosta mesta, eventualno sam interveniral zanje.
Vse prednjake in prednjačice pa v njih lastnem interesu poživljamo, da se temeljito poprimejo študija, da vsestransko izpopolnijo svoje stro* kovno znanje in da čimprej skušajo napraviti župni in savezni pred* njaški izpit. Ta izpit je praviloma tudi odločilen pri oddaji službenih mest.
Za dobre in izobražene prednjake je vedno lahko dobiti primernega mesta. S poglobljenim znanjem pa boste tudi' tem več koristili naši stvari — Ne odlašajte!	TO JSS.
Župni prednjački tečaj župe „Kraljeviča Marka“ v Skoplju.
Sokolska župa »Kraljeviča Marka« v Skoplju je priredila sedem* tedenski župni prednjaški tečaj, ki je trajal od 15. avgusta pa do 1. oktobra t. 1. Tečaj je otvskavalo 38 bratov in 20 sester iz raznih krajev južne Srbije. Po poklicu je bilo v pretežni večini zastopano učiteljstvo.
Ker skopljanska župa sama nima dovolj strokovno izobraženih pred« njakov, si je starešina župe br. polkovnik Živkovič osigural predavatelje za glavne predmete tečaja iz drugih žup. TO saveza je poslal saveznega prednjaka brata Vrhovca, iz zagrebške župe je sodeloval br. Dušan M. Bogunovie in br. Karlo Kubiček iz Karlovca in končno br. Dušan Radovi« novic iz Kumanova.
Organizacija tečaja je bila v rokah br. Živkoviča. Tečaj je uspel prav lepo in je bil zaključen z lepo uspelo akademijo. Po zaključku tečaja so se vrš li prednjaški izpiti. Od 58 obiskovalcev tečaja je napravilo društveni prednjaški izpit 16 tečajnikov z odličnim uspehom, ostali pa z dobrim uspehom.
Naj še pr pomnimo, da se je tečaj vršil v novem sokolskem domu, kjer so imeli vsi tečajniki tudi hrano in stanovanje. Pri tej priliki se je izkazala uredba doma v polni meri. Da se je tečaj mogel v težkih skop^ ljanskih prilikah izvršiti tako uspešno, je pripisati razen požrtvovalnosti staroste br. Živkoviča in ostalih predavateljev predvsem tudi dejstvu, da jo Nj. Veličanstvo kralj Aleksander z večjim zneskom omogočil tečaj. Nov dokaz živega zanimanja in simpatij, s katerimi spremlja naš kralj delo Sokolstva.
Župa »Kraljeviča Marka« v Skoplju je poslala TO JSS o tečaju podrobno poročilo. Prepričani smo, da je padlo seme v skopljanski župi na izredno rodovitna tla in da bo rodilo stoteren sad.
Prednjački ispiti sokolske župe „Svetozara Miletiča“ u Novom Sadu
održani su 20. novembra 1927. godine u Novom Sadu. — Prijavljenih kandidata je bilo 9, od kojih jedan nije došao a jedan nije bio pripušten ispitu pošto nije udovoljavao svestrane obavezc prema društvu.
Predsednik ispitne komisije a kao izaslanik tchn'čkog odbora JSS bio je br. M. Vojinov!č. Članovi:	brača M. Teodorovič, P. Daljev,
D. Jeger i dr. T. Jovanovič. — Ispiti su održani strogo po pravilniku JSS za župske prednjačke 'spite a trajali su ceo dan u novosadskoj sokolani.
Srazmerno najbolji resultat pokazao je ipraktičan ispit i vodenje odclenja — što je zbilja na pohvalu. Najslabiji pak resultat je dao pismeni ispit. Kao merilo za odlično sposobnog prednjaka je 'bio uslovr da kandidat mora imati 3 odlične ocene iz tri ju najglavnijih predmeta na ,'spitu, koje su za prednjaka i' najmerodavnija i tp: 1. iz pismenog (zadetka; 2. iz sokolskog sistema i metodike; 3. iz praktičnog vežbanja i vodenja odetenja. Usled ovoga potpuno opravdanoga razloga dvojica od kandidata n je mogla biti proglašena kao odlično sposobni i ako su imali iz više predmeta 3 i 4 odlične ocene. — Jer ne može biti na pr,'.mer odličan prednjak taj, ko n je odličan u praktičnem vežbanju i u vodenju odelenja.
Na osnovu gornjega tumačenja i položenog ispita postali su župskirfi prednjacima sledeči:	sestre Emil ja Lačokova iz Petrovca i Vasiljka
Rakičeva iz Novoga Sada kao odlično sposobne, sestra Sofija Jurišičeva iz Novoga Sada, a brača: Sever Aradski, Jcfta Mrkšič, Branko Radovič i Ljubomir Radovič, svi iz Sente, kao sposobni. Po zanimanju su: 2 sestre činovnice, 1 učiteljica, 2 brata študenta, 1 učenik gimnazije a 1 zanatlija.
Uz ispit upozoreni su svi kandidati na sve pogreške odnosno ne* dostatke, koje su se pril kom ispita pojavljivale a koje treba postepenim istrajnim i svesnim radom prednjaka dovesti u skladnost sa idealnim
pozivom sokolskih prednjaka. Jer i polaganje samoga ispita mora da bildc istovremeno poukom i školom za svestrano usavršavanjc pred* njačkih kandidata.
Pri razdavanju svedočanstava a čestitajuči uspeh na položenom ispitu govorio je novim prednjacima u duhu daljega rada i usavršavanja načelnik župe br. M. Teodorovič, a posle njega i 'br. M. Vojinovič kao predstavnik tchničkog odbora JSS.
Sokolska župa »Svetozara Milet ca« je poznata kao jedna od naj« aktivnijih i najboljih župa u svakom pogledu. — To potvrduju i stalni društveni ispiti, prednjački tečaji po okružjama i svakogodišnji župski prednjački tečaji i ispiti. — Uz to u svakom radu opaža sc sokolska svest, disciplina, red i požrtvovanjc tako da pouzdan temelj dobrih sokol* skih dru.štava stvara se sam po sebi a sa čvrstom vezom ,i organizacijom cele župe. — S toga i župa »Svetozara Miletiča« napreduje, 'ma dobra i pouzdana društva, ima inicijative ,i spremna je kao dobra vojska u svaki čas.	M.	Vjč.
0 PRVOM JUGOSIOVENSKOM SVESOKOLSKOM SLETU1922. g.
stoji kompletna 350'— Din. Originalne korice 50’— Din. Narudžbe prima te ih uz poslani novac izvršuje
KANCELARIJ A JSS, LJUBLJANA, NARODNI DOM
Naj lepša knjiga sokolske slave!
1
1
1
>	Y''-Z4r
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Grobming - Lesica - Mole :	llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Irbskohrvaffko-floveniki slovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna V Ljubljani, Frančiškanska ul. 6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena & 45 Din.