320 Listek stati vejica (ne pika). Na str. 104. so akcentuirane v 3. verzu 5. strofe besede tako-le: jjBolčzen so uroki hridi" — na str. 105. pav 3. verzu zadnje strofe tako: „A, mamka, ti nisi nikdli." Na str. 116. mora v 5. strofi 2. verzu stati sdj (ne svoj) ,,Solnca nam priča soj zlat. Na str. 153. mora v 2. strofi od spodaj stati sprejeti (ne: vprejeti). Namestu ,,medu (prepozicija) naj rajši povsod stoji „meju. A. Aškerc Popravek. V poslednjem poročilu o »Izvestjih muzejskega društva« je po neljubi pomoti v rokopisu izostala beležka o članku »Slovenski ,mansus' in slovenska ,hoba'«. Dotično mesto sluj tako-le: V članku »Slovenska osebna imena v starih listinah« je zbral g. prof. J. Scheinigg iz Redlichovega dela »Die Traditionsbiicher des Hoch-stiftes Brixen vom 10. bis in das 14. Jahrhundert« blizu petdeset slovenskih imen, ki se nanašajo na posestva briksenskih škofov, in sicer na Bled in bleško okolico. Potem navaja gosp. prof. dr. Fr. Kos v članku »Slovenski ,mansus' in slovenska ,hoba'te več vzgledov, iz katerih je razvidno, da so bile slovenske kmetije v 11. in 12. stoletji na zemlji, kjer sedaj gospoduje nemščina, namreč po Gorenjem in Spodnjem Štajerskem, po Gorenjem Koroškem in celo po Dolenjem Avstrijskem. Listnica. V poslednjem času nam je došlo mnogo člankov tako pripovedne kakor znanstvene vsebine, ki so nam vesel dokaz, da si naš list pridobiva čimdalje več zaupanja med gg. pisatelji slovenskimi. Izmed teh spisov priobčujemo že v denašnji številki »Olgo« iz peresa našega dičnega Stritarja, katerega smo, žal, pogrešali toliko časa, in v prihodnji številki izide tega književnika krasna pesem »Večerna«. Izmed drugih spisov naj bodo tukaj zlasti navedene te-le večje povesti in razprave: »Kheven-hiillerjeva vojska na Turke«, spisal prof. Ivan Steklasa, »Svatba na Selih«, spisal Pod-goričan, »Kako se brauijo rastline nepoklicanih gostov«, spisal prof. M. Cilensek, »Afo-rizmi o prijateljstvu«, spisala Pavlina Pajkova, »Tri dni ob Sprevi«, spisal J. Mantuani, »Obljuba«, spisala Pavlina Pajkova, »Herondovi nimiambi«. spisal prof. R. Perušek, »Spomini na župnika Trstenjaka«, spisal prof. dr. "Janko Pajk, in končno zanimljiva razprava o Koranu, katero nam je poslal neimenovan pisatelj. Gg. pisatelje prosimo uljudno potrpljenja, ako jim zaradi tesnega prostora ne moremo tako ustrezati, kakor bi radi; njih spisi izidejo, čim prej bode mogoče. Radinski. Hvala. Prihodnjič. — Dobroslav. O priliki. Pošljite nam še kaj. — Brežan. Kadar bode prostor dopuščal. — Ogin. Jedno o priliki. •j- Radoslav Lopašič. Završuj^ denašnji list, prejeli smo poročilo, da je v Zagrebu dne 25. m. m. po daljši bolezni preminil zaslužni podpredsednik »Matici Hrvaški«, Radoslav Lopašič, umirovljeni tajnik kr. deželne vlade, dopisujoči član »Jugoslovanske akademije znanostij in umetnostij«, častni član mesta Karlovca i. t. d Obširneje se bodemo pokojnika spominjali v prihodnji številki. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po j eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Listek. 383 krasniue. Vse to kaže, da je takrat na Kranjskem živel narod, ki se je rad lepotil in se veselil gizdave oprave. G. predavatelj je vpletel v svoj govor razne refleksije, iz katerih smo razvideli, da je zveden starinar. Mnogobrojni poslušalci, med njimi nekateri deželni poslanci, pohvalili so g. Pečnika z živahnimi dobroklici. A. Kaspret. »Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500.« »Kmetovalec« je v svoji 9. letošnji številki začel priobčevati to razpravo, katero je v našem listu leta 1891. objavil g. prof. A. Kaspret. C. kr. kmetijska družba, ki v svojem uradnem glasilu po dveh letih ponatiskuje Kaspretov spis, daje s tem najlepše priznanje, da je gori omenjena razprava temeljita, poučna in zanimljiva sosebno za zgodovino kranjskega kmetijstva. Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog družtva u Zagrebu. — Došla nam je I. in 2, številka letošnjega ,,Stenografa", katerega izdaja prof. Fr. Magdič v Zagrebu. List prinaša mimo drugih zanimljivostij tudi oddelek o slovenski stenografiji, in zato bodi toplo priporočen našim stenografom v izdatno podporo. Iz poročila o četrtem shodu čeških steuografov leta 1891 posnemljemo, da sta dotičnemu znanstveno-brzopis-nemu odboru, v katerem čitamo poleg drugih imeni gg. Bezenška in Magdiča, došla tudi dva nova stenografska sestava; jednega je poslal g. Plichal (Ig. Zeplichal), drugega g. Zupan. Novo hrvaško gledališče v Spletu se je otvorilo dne* 6. m. m. s predstavo Demetrove tragedije „Teute", pri kateri so sodelovali odlični umetniki zagrebškega gledališča. Otvoritev se je zvršila jako slovesno vpričo mnogoštevilnih gostov iz vseh pokrajin hrvaških. ¦j" Radoslav Lopašič. Omenili smo že, da je dne" 25. malega travna umrl Ra-doslav Lopašič, znameniti hrvaški zgodovinar in nabiratelj hrvaških spomenikov. Porojen leta 1835. v Karlovci, služil je po dovršenih študijah za kotarskega pristava, prišel kesneje za sodnika v Severin, leta 1875. pa v Zagreb, kjer so ga imenovali za vladnega tajnika. Pred tremi leti je bil umirovljen. Lopašičeva pridnost je bila neumorna. Najrajši se je bavil s hrvaško zgodovino in je v tridesetih letih svojeročno prepisal in zbral preko desettisoč važnih starih listin. V književnosti se je oglasil leta 1862. s spisom ,,Smrt Petra Zrinskoga i njegova druga Franje Frankopaua«, ki je izšel v ,,Leptiru", potem pa je sodeloval pri raznih listih in pridno pisal za „Matico", ki je objavila njega krasno monografijo ,,Karlovac", ,,Dva hrvatska junaka: Marko Mesic i Luka Ibrišimovic" in „Bihač". Spis ,,Gradovi u bivšoj lirvatskoj Krajini" da „Matica" skoro v tisek. Leta 1883. je bil Lopašič izbran za dopisujočega člana jugoslovanske akademije, za katero je sestavil svoje največje delo »Acta historiam Confinii militaris croatici illustrantia«. Izročil ji je tudi važne ,,Hrvatske spomenike" in preznamenite „Hrvatske urbare" od srednjega veka do XVIII. stoletja, ki skoro izidejo v tisku. — Lopašičeva smrt je bridka izguba za hrvaško znanstveno književnost; bodi mu blag spomin! f Mirko Bogovič. Dne 4. m. m. je umrl v Zagrebu jeden naj plodov itejših pisateljev nekdanje ilirske dobe, Mirko Bogovič, v 77. letu svojem. Izmed njegovih del navajamo sosebno pesemske zbirke: „Ljubice", ,,Smilje i Kovilje", ,,Domorodne glase", ,,Vinjage" in ,,Strelice". Mimo tega je spisal drame „Frankopan", „Stjepan, poslednji kralj bosanski" in ,,Matija Gubec", katera se prišteva najboljšim hrvaškim dramam. Za absolutizma je ustanovil list „Domobran", katerega so mu ,pa ustavili ; leta 1852. je ure-doval zabavnik ,,Neven". Dasi se je na stara leta izneveril prvotnim svojim nazorom, v književnosti si je venderle pridobil častno ime. Bil je član jugoslovanske akademije od nje ustanovitve, t j. od leta 1867.