Leto XLVI - št. 3 - CENA 45 SIT
Kranj, torek, 12. januarja 1993
Nedeljska pota so vodila v Dražgoše
Spomin na pogum slovenskih partizanov
Več tisoč ljudi je v nedeljo prišlo v Dražgoše, kjer jim je na osrednji spominski svečanosti govoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Mladi Dražgošani so obdarovali predsednika republike Milana Kučana z dražgoškim kruhkom.
Dražgoše, 10. januarja - V počastitev 51. obletnice boja Cankarjevega bataljona v Dražgošah in zločinskega poboja domačinov ter požiga vasi so se tisoči v prijetno toplem in sončnem zimskem dnevu zbrali v vasi pod Jelovico. Organizacijski odbor prireditev, ki ga sedaj vodi Zdravko Krvina, je pripravil v okviru 36. tradicionalnih prireditev zanimiv program. Na Pokljuki so tekmovali v teku na smučeh in streljanju vojaki in policisti, v Selški dolini je bilo kegljaško tekmovanje, v Dražgošah pa so na praznični dan tekmovali gorski kolesarji. Svoje znanje so pokazali gorski reševalci, žal brez helikopterjev, ki za-
radi goste megle na Brniku niso mogli poleteti, na prireditveni prostor so doskočili padalci Teritorialne obrambe, slovesnost pa je popestril slovenski promocijski balon. Množici je opoldne pred spomenikom govoril slovenski predsednik Milan Kučan, zapel je partizanski pevski zbor, v programu pa sta sodelovala tudi igralca Aleksander Valič in Jože Logar. Udeležence je v imenu Dražgošanov nagovorila dr. Slavica Lotrič - Petek in primerjala Dražgoše z vojno leta 1991 ter zaželela, da vojska nikdar več ne bi bilo. Več na 3. strani.
• J. Košnjek, slike G. Šinik in D. Gazvoda
Škofjeloški gorski reševalci so v Dražgošah pokazali svoje znanje. Žal zaradi megle na Brniku niso mogli poleteti helikopterji.
MENJALNICA D-DPUBUKUM
® 217-960
NAJMANJ TOLARJEV ZA NAJVEČ MARK
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
GORENJCin FORMU
Tekstilindus na dražbi
Prva dražba ni uspela
Izklicna cena 31,4 milijona mark je bila očitno previsoka.
Kranj, 11. januarja - Prvi dražbeni narok za prodajo dela Tek-stilindusovega premoženja, ki je bil včeraj na kranjskem temeljnem sodišču, ni uspel. Stečajna sodnica Senka Šifkovič in stečajni upravitelj Janez Mlakar sta lahko ugotovila samo to, da do predvidenega roka nihče ni položil 10-odstotne varščine od izklicne cene, kar je bil pogoj za udeležbo na dražbi.
Stečajna sodnica Senka Šifkovič in stečajni upravitelj Janez Mlakar - na prvi dražbi brez kupcev! - Foto: G. Šinik
Kot je znano, je kranjski Tekstilindus že od predlanskega novembra dalje v stečajnem postopku. Ker prisilna poravnava zaradi prevelike zadolženosti in denacio-nalizacijskega zahtevka ni bila mogoča, je sodišče za 11. januar razpisalo javno dražbo za zdravo jedro Tekstilin-dusovega premoženja na Go-renjesavski 12. Na dražbo ni bilo nikogar, očitno je bila izklicna cena previsoka. Kot je po dražbi povedal stečajni upravitelj Janez Mlakar, se za nakup dela Tekstilinduso-vega premoženja po tej ceni tudi ni nihče zanimal oz. so se zanimali le tisti, ki so dražbeni razpis, objavljen v Delu, razumeli, kot da je mogoče kupiti tudi posamezne dele premoženja (stroje, prostore). Podjetje iz Italije je sicer še vedno med najresnejšimi kupci, vendar se mu sedanja cena zdi previsoka. Sodišče se bo verjetno v približno enem mesecu odločilo za novo dražbo, bržčas tudi z nižjo izklicno ceno.© C. Zaplotnik
danes StotinkA
Ledeni slap za najpogumnejše
Obeta se gorenjsko hokejsko polfinale
Matjaž Zupan: Ta mesec spet na skakalnici
V okviru dražgoških prireditev je bilo na Pokljuki tekmovanje patrulj teritorialne obrambe in policije. Med teritorialci so zmagali Mariborčani, med policisti pa Kranjčani.
Danes bo zasedal državni zbor
Drnovšek kandidat za predsednika vlade
Državni zbor bo sklepal tudi o zakonu o vladi, ki je medstrankarsko usklajen in predvideva ob predsedniku . 14 ministrov.
Ljubljana, 12. januarja - Državni zbor bo danes popoldne ob 16. ari, ko so po poslovnika predvidena glasovanja, odločal o predsedniku vjade. Kandidat je predsednik Liberalno-demo-kratske stranke in poslanec te stranke v državnem zboru dr. Janez Drnovšek. Po sodbi predsednika republike Milana Kučana, ki je po posvetovanju a strankami Drnovška predlaga) za mandatarja, ima predsednik sedanje vlade največ možnosti za izvolitev. Državni zbor se bo odločal tudi o novem in medstrankarsko usklajenem predlogu zakona o vladi. V njej naj bi bilo, razen predsednika, 14 ministrov, stranke pa ne zavračajo možnosti, da bi Imela vlada tudi dva ministra brez Ustnice. Na dnevnem redu današnje seje državnega zbora je (udi izvolitev tretjega podpredsednika zbora, kandidat je demokrat Tone Peršak, in sprejem zakona o vstopu Slovenije v Mednarodni denarni sklad. Več na 2. strani. • J. Košnjek
MHGAMILK
SLOVENCI PO SVETU
Razvejano slovensko zadružništvo
Koroški Slovenci imajo 6 blagovnih zadrug z 8 podružnicami ter eno živinorejsko zadrugo.
Avstrijsko zadružništvo je zelo razvejano in deluje na treh ravneh. Odločanje poteka od spodaj navzgor in ne od vrha navzdol, kot je običaj pri holdinških konstrukcijah, pravi Joža Habernik, direktor Zveze slovenskih zadrug na Koroškem. Slovenci na Koroškem imajo dobro organizirano zadružništvo. Organizirani so na dveh ravneh. Deželna raven je Zveza slovenskih zadrug, krajevno raven pa sestavlja mreža šestih blagovnih zadrug z osmimi podružnicami ter eno živinorejsko zadrugo gozdnega in pašnega značaja. V vsej Avstriji je 158 zadrug z 806 podružnicami, deželnih zvez pa je osem. Zanimivi so izračuni za rentabilno delovanje zadrug. Podružnica, ki ima pod 10 milijonov šilingov prometa, ne more poslovati rentabilno, promet na zaposlenega v podružnici pa mora znašati okrog 4 milijone šilingov. Ker samo od kmetijstva skoraj nobena zadruga ne more normalno preživeti, to drži tudi za slovenske zadruge na Koroškem, se vedno bolj usmerjajo k potrošniku in gradijo markete za gradbeništvo, potrebščine za hišo in vrt ter živilske trgovine. Večina slovenskih zadrug ima že markete, kjer jih pa še ni, jih pa gradijo.
Slovenski biro pri deželni vladi
Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi je ustanovil nekdanji koroški deželni glavar dr. Haider. Vodja biroja je dr. Pavle Apovnik, njegova namestnika pa sta mag. Karpf in namestnik deželnega glavarja dr. Andenvald. Kot
je pred novim letom povedal dr. Pavle Apovnik, biro izdaja publikacije o narodnostni skupnosti v obeh deželnih jezikih, organiziran pa ima tudi prevajalski servis za deželno vlado in okrajna glavarstva Celovec, Velikovec in Beljak. Urad bo pripravljal manjšinske kongrese. Tak kongres bo aprila nekje na podeželju, aprila pa bo v Spittalu ob Dravi slovenski kulturni teden. Biro se je o organizaciji te prireditve že pogovarjal s Krščansko kulturno zvezo.
Jubilej slovenskih planincev
Slovenski planinci na Koroškem bodo letos praznovali trojni jubilej: 100. obletnico osrednje slovenske planinske organizacije, 40. obletnico obnovljenega delovanja Slovenskega planinskega društva v Celovcu in 25. obletnico postavitve planinske postojanke na Bleščeči planini pod Arihovo pečjo. Slovensko planinsko društvo v Celovcu je naslednik nekdanjih ziljskih in koroških podružnic, ki sta bili na pobudo iz Ljubljane ustanovljeni leta 1900 in 1907. Nekaj časa so delovale tudi podružnice v Pliberku, Velikovcu in Borovljah. Leta 1947 je bila na Koroškem ustanovljena Slovenska fizkulturna zveza, katere sekcija so bili planinci, leta 1953 pa je bilo začeto društveno delovanje. Razen duše slovenskega planinstva na Koroškem Luba Urbajsa so bili člani prvega odbora Tonči Miklavčič, Danilo Kupper, Franci Brežjak, Kristi Lajčahar, Andrej Jelenik, Feliks Smolnik, Stanko Selander, Tinca Lipuš, sedaj Inzko, Franci Zvvitter, Micka Košat, sedaj Miškulnik, in Lojz Golob. • J. Košnjek
V osnovnih šolah le tri ocenjevalna obdobja
Počitnice brez spričeval
Kranj, 11. januarja - Le pičla dva tedna nas še ločita do šolskih počitnic. Medtem ko je bilo prejšnja leta ta čas tako v razredih kot zbornicah najbolj živčno napeto, ko so se vrstile testne naloge in spraševanja kot po tekočem traku, je letos vzdušje bolj "normalnoV sproščeno. V vseh gorenjskih osnovnih šolah so se namreč v tem šolskem letu ogreli za tri ocenjevalna obdobja.
Prejšnje leto se je za spremembo poskusno odločilo le nekaj šol. Njihove izkušnje so bile tako dobre, da so za seboj potegnile tudi druge. Na zadnjem kranjskem otroškem parlamentu so bili učenci Prešernove šole do treh ocenjevalnih obdobij sicer precej kritični. Menili so, da so tri ocenjevalna obdobja "brez zveze", dokler se jim ne prilagodi tudi učni program, saj, kot so razložili, so s preverjanjem znanja enako obremenjeni, kot so bili v letih, ko so bila še štiri ocenjevalna obdobja.
Učenci, ki spremembe vsekakor najbolj občutijo na lastni koži, si kritike gotovo niso izmislili. Vendar pa njihovi očitki ne letijo v pravo smer. Če so zdaj psihično enako obremenjeni, kot so bili prej, to ni slabost treh ocenjevalnih obdobij, ampak učiteljev, ki smisla spremembe očitno niso doumeli. Tri ocenjevalna obdobja so namenjena prav psihični razbremenitvi obojih zaradi prenasičenega preverjanja znanja pred polletnimi spričevali - teh zdaj ni - učiteljem pa tudi, da lažje tematsko zaokrožajo učno snov, ne da bi bili nenehno pod pritiskom časa, kako naj v skope ure strpajo razlago nove snovi, utrjevanje in preverjanje znanja. Če kje še vedno delajo drugače, po starem, je to predvsem problem učiteljevega napačnega razumevanja in slabe organizacije dela.
V zgodnejši fazi strokovnega preverjanja pa je opisno ocenjevanje učencev. Letos se je za ta projekt v soglasju s starši na Gorenjskem odločila dobra četrtina osnovnih šol v prvih razredih - do osmega je torej še daleč, če sploh kdaj - njegov cilj pa je kakovost življenja kot celote in šole kot njegovega sestavnega dela. Velika prednost opisnega ocenjevanja pa je tudi v tem, da se ne prehiteva s postavljanjem vrednostnega sistema.
Skratka, vprašanje ocenjevanja znanja učencev postaja vse bolj aktualno. Čeprav se mu ni mogoče ogniti, pa strokovnjaki (tudi po zaslugi pritiskov staršev) vendarle iščejo nove poti, ki bi otrokom povzročale čim manj stresov. Kljub novim iskanjem pa se zdi še premalo izkoriščana metoda, ki jo je že pred več desetletji uspešno uveljavljal takratni ravnatelj škofjeloške gimnazije Rado Jan. Gre za preverjanje znanja učencev in ne za lov učiteljev na njihovo neznanje. Preprosto; učenec naj bo vprašan oziroma naj se sam javi, ko je pripravljen. To metodo bi kazalo priporočiti zlasti predmetnim učiteljem v osnovni in srednjih šolah. • H. Jelovčan
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Danes bo državni zbor glasoval o mandatarju nove vlade
Drnovšek računa na večino
Kandidat za mandatarja oziroma predsednika vlade dr. Janez Drnovšek, ki ga je državnemu zboru predlagal predsednik republike Milan Kučan, mora za izvolitev dobiti večino glasov vseh poslancev državnega zbora.
Ljubljana, 12. januarja - Dr.
Drnovšek je že pred odločitvijo predsednika republike igral vlogo vladnega mandatarja in skušal dobiti zase in za koalicijo, ki bi pod njegovim vodstvom oziroma vodstvom Libe-ralno-demokratske stranke, zadostno večino. Načrt, da bi imel danes dr. Drnovšek, razen izvolitve za predsednika vlade, v žepu tudi že koalicijsko pogodbo vladnih strank, se ni uresničil. Zato bo danes glavna naloga državnega zbora in glavni cilj dr. Drnovška zadostno število glasov parlamentarcev za izvolitev.
V Liberalno-demokratski stranki so prepričani, da bo dr. Drnovšek danes izvoljen in se bo lahko posvetil sestavljanju čim bolj večinske vlade. Za polovico parlamentarnih strank lahko trdimo, da bodo njihovi poslanci dali glas za Drnovška. Tudi v Slovenski ljudski stranki in pri Slovenskih krščanskih demokratih v razgovorih pri predsedniku republike niso nasprotovali Drnovškovi man-datarski kandidaturi. Je pa vprašanje, ali so to storili z resnim namenom ali le zato, ker je predsednik ali predstavnik najmočnejše parlamentarne stranke običajno vladni mandatar.
Slovenska ljudska stranka je namreč poslala krščanskim demokratom, socialdemokratom, zelenim, demokratom in Slovenski nacionalni stranki svojo koalicijsko pogodbo, na osnovi katere bi predlagali drugega mandatarja in oblikovali desno-sredinsko vlado. Dr. Drnovšek naj bi krenil preveč na levo. Sploh pa še ni znano, kakšna stališča je v razgovoru pri predsedniku Kučanu zagovarjala Slovenska nacionalna stranka.
Zato možnost, da dr. Drnovšek danes ne bi dobil večine, ni plod fantazije. Ustava namreč določa, da lahko skupina poslancev predlaga drugega mandatarja, če kandidat, ki ga je predlagal predsednik republike, ni dobil večine v državnem zboru. Ta možnost je realnejša tudi zato, ker nova vladna koalicija še ni znana, predvsem pa bo do jutri treba počakati na nove odločitve Slovenskih krščanskih demokratov. Zeleni so se že odločili za opozicijo, vendar podpore dr. Drnovšku ne izključujejo. Ker so v Liberalno-demokratski stranki optimistični glede izvolitve dr. Drnovška, vedo verjetno o podpori več, kot so povedali v javnosti. Tudi krščanski demo-
krati menda
nasprotniki
mandatarstvu.
niso tako hudi Drnovškovemu Vse bo odvisno
od medstrankarske trgovine, ki že poteka in bo končana te dni. • J. Košnjek
Kako do vlade
Ta teden bo najverjetneje znana vladna koalicija in sestava vlade. Krščanski demokrati Drnovšku še niso zaprli vseh vrat. Mandatarje petim strankam poslal dopolnjen program koalicijske vlade, prav tako pa ne zavrača možnosti, da bi bile v vladi zastopane tudi stranke, ki ne bi bile formalno članice vladne koalicije. Konec preteklega tedna je povedal, da on kot mandatar ni sporen, težave pa so v odnosih med strankami in v kadrovski kombinatoriki. O tem se bo pogovarjal šele, ko bo mandatar. Koalicijsko pogodbo naj bi podpisali vsi partnerji hkrati, ne pa po vrstnem redu pristopanja. Če bo dr. Drnovšek danes popoldne izvoljen za predsednika vlade, mora v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog ministrov z obrazložitvami. Predlagani ministri morajo v sedmih dneh po prejemu predloga ministrov pred ustrezne komisije na zaslišanje. Če kateri od kandidatov "pade na izpitu", mora predsednik vlade v treh dneh predlagati novega kandidata. Ko predsednik državnega zbora ugotovi, da so se predstavili vsi predlagani ministri, skliče sejo državnega zbora, na kateri se tajno glasuje o listi ministrov kot celoti. Lista je izglasovana, če je glasovala večina poslancev in če je dobila večino poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če lista pade, mora predsednik vlade v desetih dneh predložiti novo. Čeprav to ni uspešno, se lahko tajno glasuje o vsakem ministru posebej. Če je bilo tako izvoljenih nad dve tretjini ministrov, se šteje, da vlada lahko priseže in začne delati, predsednik pa mora v desetih dneh predlagati manjkajoče ministre. Če vlada tudi tri mesece po tem ni popolna, se mora avtomatsko posloviti.
Stranke so se sporazumele o velikosti vlade
Predsednik in 14 ministrov
Predsednik vlade bo, če bo takšen zakon sprejet, lahko imenoval tudi dva ministra brez listnice.
Ljubljana, 8. januarja - Predstavniki poslanskih skupin osmih parlamentarnih strank so sprejeli in podpisali nov predlog zakona o vladi. O njem bo danes sklepal državni zbor.
Ob predsedniku bo v vladi 14 ministrov, na predlog Slovenskih krščanskih demokratov pa bo mandatar lahko imenoval
tudi dva ministra brez listnice. Tako se bo vladna ekipa zmanjšala s sedanjih 27 na 15 oziroma 17 ljudi.
Po usklajenem predlogu zakona o vladi naj bi imeli ministrstvo za delo in socialne zadeve, za finance, za gospodarske dejavnosti, za ekonomske odnose in razvoj, za notranje zadeve, za obrambo, za
okolje in prostor, za šolstvo, za pravosodje, za promet in zveze, za znanost in šport, za zdravstvo, za zunanje zadeve, za kulturo ter za kmetijstvo in gozdarstvo.
Slovenski krščanski demokrati in združena lista razmišljajo, da bi postalo ministrstvo za delo in socialne zadeve ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Varnostnoinformativna služba ministrstva za notranje zadeve prihaja pod neposredni nadzor vlade. Vlada mora državnemu zboru vsaj enkrat letno poročati o svojem delu, če bodo poslanci zahtevali, pa večkrat. Novost predlaganega zakona je tudi ta, da morajo v primeru odstopa vlade odstopiti tudi vsi funkcionarji oziroma državni sekretarji, ki jih je imenovala vlada. • J. Košnjek
Zgledovanje po evropskih parlamentih
Ministrski kandidati na zaslišanje
Komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je sestavila predloge petih komisij, pred katerimi se bodo zagovarjali kandidati za ministre.
Ljubljana, 8. januarja - V večini zahodnih demokracij, enaka preizkušnja je pretekli teden doletela ministre nove ameriške vlade Billa Clintona, morajo kandidati za ministre pred izvolitvijo na zaslišanje ali "hearing" pred ustrezne parlamentarne komisije. Tudi predlagani ministri nove slovenske vlade bodo morali opraviti to preizkušnjo. Komisija državnega zbora za volitve, imenova-
nja in administrativne zadeve je sestavila pet komisij in določila predsednike in podpredsednike, za primer, če bi kdo od predsednikov kandidiral za ministra in zato ne more biti tudi predsednik komisije. Sestavo komisij mora danes potrditi državni zbor. Začasne komisije za preverjanje predlaganih ministrov bodo za področje notranjih zadev, obrambe, pravosodja in uprave (predsednik
Alojz Metelko in podpredsednik Janez Janša), za področje gospodarstva (predsednik Rado Bohinc in podpredsednica Jana Primožič), za področje financ (predsednik Igor Omerza in podpredsednik Janez Kopač), za področje mednarodnih odnosov (predsednik Zoran Thaler in podpredsednik Ludvik Toplak) in za področje družbenih dejavnosti, dela in socialne politike,
Bo Peršak tretji podpredsednik
Ker državni zbor še nima tretjega podpredsednika, je komisija za volitve in imenovanja za kandidata določila Toneta Peršaka (Demokratska stranka). Kandidati so bili še Vitodrag Pukl (socialdemokrati), Marjan Stanič (Slovenska nacionalna stranka) in Metka Kamer -Lukač (Slovenska ljudska stranka).
ki naj bi ji predsedoval Tone Peršak, za podpredsednico pa je predlagana Vika Potočnik. • J. K.
Nič več brezplačnega prevoza
Starši bodo plačevali prevoz
Jesenice, 11. januarja - V proračunu jeseniške občine je premalo denarja, da bi lahko pokrili stroške prevoza za otroke, ki se morajo v šolo voziti z avtobusi. Polovico starši, polovico občina. Le najbolj ogroženim subvencije.
Učenci in mali šolarji so imeli doslej pravico do brezplačnega prevoza v šolo ali v vrtec in nazaj, če so stanovali v kraju, ki je bil oddaljen od šole ali vrtca štiri ali več kilometrov.
Določilo o brezplačnem prevozu velja od leta 1965 in kljub bistveno spremenjenim prometnim
razmeram ob vseh dopolnitvah zakona o osnovni šoli ni bilo spremenjeno.
Od zakonskega določila so v posameznih občinah sčasoma začeli odstopati in kriti stroške prevoza tudi za krajše relacije. Tako so ravnali tudi v jeseniški občini. Pokrili so stroške prevoza z avto-
busom učencem in malim šolarjem iz več oddaljenih krajev. V času gradnje avtomobilske ceste so plačevali stroške tudi učencem prvega in drugega razreda z Lipe, ki obiskujejo podružnično šolo na Blejski Dobravi. Učenci in mali šolarji oziroma njihovi starši z Belce in Kamenj so že doslej prispevali nekaj sredstev za kritje stroškov prevoza s šolskim kombijem.
Prevozne stroške pokrijejo iz občinskega proračuna. Lani so v jeseniški občini v šestih mesecih za te namene porabili 77 odstotkov načrtovanih sredstev in nastali so problemi.
Za prevoze učencev in malih šolarjev na relacijah, ki so krajše kot štiri kilometre, bi za 83 dni pouka morali zagotoviti več kot 3 milijone tolarjev. Zato so bili mnenja, da se ti stroški porazdelijo med občino in starši, družinam, ki pa ne bi mogle prispevati, pa bi odobrili subvencijo.
Taka odločitev je zaradi pomanjkanja denarja neizbežna in tako ravnajo tudi v drugih gorenjskih občinah: starši krijejo polovico stroškov prevoza in tako bodo morali prispevati tudi starši v Planini pod Golico in na Hrušici, v Podkorenu, na Potokih ter v vseh drugih oddaljenih krajih. • D. Sede j
(MI^£M©1ISGLAS
UataaavHalj la Uda jatelJ:
časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
l redalika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega greta: Ivan Bizjak / Direktor la glava! aredaik: Marko Valjavec / Odgovoru urednica: Leopoldina Bogataj / NovlaarJI ia aredaiki: Helena Jelovčan. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / TckaKao arejaajje: ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotograma: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DELO — TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / LredaUrvo: Mose Pijadeja I, telefon: 211-860, 21 l-H.VV telefax: 213-163 / Naročala«, sprava, propagaada, oglasi: Bleiv.eiv.va 16, telefon: 218-463. telcfax: (064) 215-366 / Mali oglaii:
telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7 — 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92)._
Naročnina: trimesečni obračun —
Cankarjevci s predsednikom borcev Slovenije
Po vojni odlikovanja, sedaj pa žaljivke
Borci ne morejo od nikogar pričakovati, da jih bo branil pred napadanjem.
Škofja Loka, 9. januarja - Dokler je v borcih kaj moči, se morajo sami pokončno postaviti po robu nasprotnikom, je med včerajšnjim pogovorom z borci Cankarjevega bataljona svetoval predsednik slovenske borčevske zveze Ivan Dolničar. Še pomembneje od tega je vključevanje v bitko za ohranitev samostojnosti Slovenije, je menil ugledni gost.
Med udeleženci popoldanskega srečanja v loškem hotelu Transturist je bilo tudi sedem Še živečih udeležencev dražgoške bitke - Franc Medja, Karel
Kravcar, Maks Čadež, Jože Galičič, Julij Nardoni in France Kavčič. Slednji je kot predsednik domicilnega odbora Cankarjevega bataljona vodil
Predsednik Ivan Dolničar, France Kavčič, Maks Krmelj in Zdrav-ko Krvina med petkovim srečanjem z borci Cankarjevega bataljona v Škofji Loki (z desne).
pogovor cankarjevcev s predsednikom republiškega odbora Zveze borcev Slovenije Ivanom Dolničarjem.
Ob ugotovitvi Franca Kono-blja - Slovenka z Jesenic, da pred raznimi napadi nihče ne brani borcev niti ne podpira njihove svobodne misli, je gost najprej opozoril na nujnost sprejemanja velikih sprememb v naši družbi. Da borcem po vojni delijo odlikovanja, pozneje pa postanejo le nebodiga-treba, je že dolgo znano v zahodnoevropskih deželah, kjer se veteranom tudi ne cedita med in mleko. Naši borci nikakor ne morejo pričakovati od nobene stranke, da bi jih branila. Kot je menil predsednik Dolničar, se niti borcem samim ni treba braniti za dobro opravljene naloge; morajo pa vselej zagovarjati zgodovinska dejstva in odločno povedati, kar je resnica! Temu je zadnji čas namenjenih več knjig o osvobodilnem boju Slovencev, ki so pisane v svobodnem in razumljivem jeziku tudi za mlade, žal pa so vrata sredstev javnega
obveščanja povečini odprta le za uradna sporočila borcev, je še ocenil gost.
Iskanju ene takih resnic bo kmalu po letošnji proslavi v Dražgošah namenjena tudi okrogla miza o dražgoški bitki, na katero nameravajo povabiti tako preživele borce kot zgodovinarje in pisce, je med drugim napovedal France Kavčič. Cankarjevci namreč težko prenašajo vse pogostejše očitke, da so "mobilizirana", da je dražgo-ška bitka nepotrebna tragedija in podobno. Med pogovorom je bilo tudi slišati, da borci ne vztrajajo pri ohranjanju praznika loške občine na obletnice dražgoške bitke, vendar nihče ne more odvzeti imena prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Med drugim so opozorili, da je na loškem uničenih že več spominskih plošč padlim borcem, zlasti v Godešiču pa kljub nasprotju sorodnikov želijo postaviti ploščo padlim v cerkvi.
Predsednik Dolničar je o slednjem dejal, da ni nikogar moč prisiliti k soglasju za kaj takega, vse sporne primere pa bo treba sodno obravnavati. Ko je govoril o prihodnjih nalogah borčevske organizacije, je poudaril zlasti potrebo po sodelovanju pri pripravi novega zakona o vojnih veteranih in napovedal sprejem slovenske borčevske zveze v svetovno organizacijo veteranov spomladi letos na Tajvanu. Ocenil je, da se bodo morali borci bolj vključevati v aktualna družbena gibanja, pri čemer je najpomembnejše prizadevanje za ohranitev samostojnosti Slovenije in miru. • Stojan Saje
Pogovora so se udeležili tudi preživeli udeleženci dražgoške bitke Franc Medja, Karel Kravcar, Maks Čadež, Franc Tavčar, Jože Galičič, Julij Nardoni in France Kavčič, predsednik domicilnega odbora Cankarjevega bataljona. Foto: D. Gazvoda
Slovenski politiki v Dražgošah o dražgoški bitki in spominski prireditvi
Zgodovina Dražgoš ne more zamolčati
Ivan DOLNIČAR, predsednik slovenske borčevske organizacije: "Dražgoše ne pomenijo veliko samo meni, ampak vsem udeležencem narodnoosvobodilnega boja in zdi se mi, da tudi vsem Slovencem. To je bila edinstvena bitka tistega časa, ko je bila nemška sila na vrhu svoje moči. To je bila prava iskra upora v tem delu Slovenije, ki je potem vnela upor v celi Sloveniji. Dražgoše so bile takrat velika moralna opora vsem odporniškim gibanjem v Evropi. Sploh pa imamo lepo vreme. Tudi lani smo imeli srečo z vremenom. To se pravi, da je Bog tudi z nami."
Stanislav KLEP, predstavnik Gibanja za slovensko spravo, partizan in predstavnik Demos Krambergerjeve združene liste: "Dražgoše so zgodovinski dogodek, kjer so padli in ž rtvo-vali življenja mnogi borci. Žal pa mi je, da se premalo spomnimo tudi tistih iz Dražgoš, ki so kasneje padli in teh je bilo mnogo več. Mislim na vaščane in vas. Tudi tem bi morali posvetiti nekaj spominskih trenutkov. Zal smo preveč zaverovani v to, kar smo storili. Lahko spoznamo, da ljubezen do domovine ne more biti monopol. Res je, da smo mi borci mnogo storili, toda, mi moramo priznavati tudi drugim našim Slovencem, da so imeli enako radi svojo domovino. Na to ne smemo pozabiti. Da ima slovenski narod rad svojo domovino, je bilo dokazano s plebiscitom. To je največji dogodek, v katerem je izkazana enotnost slovenskega naroda, ko gre za obstoj. Tu so pa dale svoj prispevek vse stranke, ne sa-
mo borci. Tu je dala svoj prispevek mladina. Vesel sem, da sem lahko danes prisostvoval tej proslavi. Pred dvema dnevoma smo imeli podobno slovesnost pri Lipi sprave, kjer smo se spomnili mnogih drugih, ne samo partizanov, ki so imeli enako radi svojo domovino. Gledati moramo na to, da nihče ne prevzame monopola ljubezni do domovine. To sporočam vam mladim. Hvala."
Generalmajor Janez SLAPAR, komandant Teritorialne obrambe Slovenije: "Dražgoške prireditve so zame spomin na dogodke, ki so se zgodili pozimi z leta 1941 na 42 na tem območju. Po drugi strani pa je današnja prireditev spomin na vse dosedanje dražgoške prireditve. Danes sem dvaindvajsetič v Dražgošah in sem bil na vseh, na katerih je sodelovala tudi teritorialna obramba. Del tradicije, ki je vpeta v teritorialno obrambo, je vzeta tudi iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Tudi v boju Cankarjevega bataljona v Dražgošah so nekateri elementi, ki so zanimivi za proučevanje v naših oboroženih silah."
Janez KOPAČ, član vodstva Li-beralno-demo-kratske stranke:
"Danes je krasno. Odkar so bile svobodne volitve, ima človek šele veselje hoditi na te proslave. Prej je bilo vse obvezno. Prej nisem hodil, sedaj pa hodim. Dražgoše kot prireditev in množično shajanje ljudi je treba obdržati. Saj je prijetno. Lepo vreme je in za družine je krasna priložnost, da gredo malo na zrak."
Dr. Lev KREFT (SDP), podpredsednik državnega zbora: "Rad pridem v Dražgoše. Ko smo bili mladi, smo šli zato, ker smo morali. Potem nekaj Časa ni-- smo hodili, se-
HO! mm      pa spet' *cer
je lepo priti v ta
kraj. Dražgoše mi pomenijo znak upora, kadar te kdo skuša pregnati, preganjati, zatirati. Nikdar ne prideš dobro skozi, če čakaš spodaj, kaj se bo zgodilo in komu od tistih, ki se zate tepejo, se boš priklonil. Upreti se je treba vsakomur, ki ti kaj slabega hoče. Nikdar ti nihče drug ne bo pomagal ali osvobodil. Če sem zelo konkreten. V drugih delih bivše Jugoslavije se zelo dobro vidi, kako zgleda, če se ne postaviš na svoje noge in čakaš, da ti bo kdo od zunaj pomagal."
Marjan PODOBNIK, predsednik Slovenske ljudske stranke: "Dražgoše jemljem kot simbol odpora, simbol dejanskega boja za osamosvojitev brez ideoloških predznakov. Tisto, kar je bilo vmes ali kasneje, je bila zloraba. Mislim, da je prav, da se dražgoška srečanja ohranijo. Vendar se mi zdi, da žal ta ideološki predznak na neki način ostaja. Kljub temu da dobronamerno jemljem besede gospoda Kučana, se bojim, ali je res to tista prava pot k neki res dejanski spravi. Mi moramo sile res združiti, vendar pogledati stvari z zgodovinskega vidika. Kar je stvar zgodovinarjev, naj povedo zgodovinarji, kar pa politikov, pa politiki. Kar pa je rekel predsednik glede služenja strank državljanom, pa se mi zdi nejasno." 0 J. Košnjek, slike G. Šinik
Iz govora predsednika republike Milana Kučana v Dražgošah
Sedaj ni čas orožja in političnih nasprotij
• Ta bitka in zločinsko uničenje vse vasi s cerkvijo in šolo vred je več kot samo herojski boj peščice slovenskih partizanov. Je mogočen izraz pokončne drže našega naroda in njegovega boja za preživetje. Dovolj jasno je pokazala, da se v usodnih preizkušnjah, pomembnih za posameznika in narod, mora vsakdo odločati sam. Mnoge človeške dileme se v takih preizkušnjah zožijo. Prav zato "je bila in je udeležba v NOB", kot je dejal tukaj pred letom dni dr. Bučar, takratni predsednik slovenskega parlamenta in sam slovenski partizan, "za vsakega pripadnika slovenskega naroda najvišje spričevalo njegove narodne zavesti in dokaz, da to svojo zavest podpre tudi z najvišjimi žrtvami, celo s svojim življenjem". Bila je ena velikih preizkušenj slovenstva, ki je pokazala, da mora vsakdo s svojimi današnjimi dejanji prevzeti tveganje za to, kakšno mesto mu bo jutri prisojeno v včerajšnjem dnevu.
• Ne prav davno je bilo v neki anketi zastavljeno vprašanje, ali je bila dražgoška bitka potrebna. To vprašanje je precej podobno vprašanju, ali je bila potrebna II. svetovna vojna in ali je bila potrebna predlanska vojaška obramba slovenske samoodločbe. Mimo tega vprašanja je treba povedati, da je bila v svojem času, ko je svet s strahom in skritim upanjem pričakoval izid bitke za Moskvo, ene odločilnih za izid druge svetovne vojne, nedvomno največji vojaški dogodek v evropskem odporniškem gibanju na interesnem območju nemškega rajha, da je odložila načrtovano izselitev 260.000 Slovencev, vsakega tretjega v rajhu, na Gorenjskem pa celo vsakega drugega, na čas po vojni.
• Spreminjati vsebino življenja, izpeljevati nujne, globoke in radikalne procese lastninskih sprememb, spreminjati politično, gospodarsko, socialno in duhovno strukturo dežele, presegati s tem velik razvojni zaostanek za svetom, katerega del želimo postati in pri tem upoštevati našo civilizacijsko tradicijo in prag socialne vzdržljivosti naših ljudi, je ravno tako zahtevna tema, ena od velikih heroičnih tem, ki zaokrožuje in osmišlja vse druge. Ni pa to več čas orožja in političnih konfliktov. Je čas premislekov, širokih obzorij, znanja, volje, tekmovalnosti in sodelovanja. Je čas različnosti in skupne volje v njej, ki ni ne zapovedana po volji ene stranke, ampak rezultat sodelovanja na enakopravni partnerski osnovi. To dokazuje, da so se stranke pripravljeni podrediti državljanom in državi.
• Posebej visoka udeležba državljank in državljanov Slovenije na volitvah potrjuje pripravljenost in odgovornost, da sodelujejo pri določanju vsebine prihodnjega življenja. To odgovornost so prenesli na poslance v parlamentu in na stranke. Tej odgovornosti ni mogoče ubežati. Rezultatov volitev ni mogoče popravljati, se delati, kakor da jih ni bilo, jih arogantno zavračati z diskvalifikacijo volivcev, češ da so nezreli, ali samovoljno interpretirati volilno večino po svojih željah in predstavah. To je nezrelo in nedemokratično.
• Ljudje so z volitvami izrazili svojo temeljno presojo in so izraz njihove legitimne volje. Namesto razpravljanja o tem, ali je slovenski politični prostor uravnotežen z vidika ambicij te ali one stranke, bi bilo smotrneje zagotavljati, da bo v parlamentu in v bodoči vladi razporejena politična moč ustrezna na volitvah izpričani volji in pričakovanjem ljudi. Tej volji in bistvu sodobne družbene ureditve vsekakor najbolj ustreza sodelovanje vseh parlamentarnih strank, posebej največjih.
• Smo pred oblikovanjem vlade. Ljudje pričakujejo in želijo trdno, strokovno, učinkovito in uspešno vlado. Na strankah in poslancih je, ali bodo ta pričakovanja zadovoljena. Ne verjamem, da bo brez odmeva v volilnem telesu ostal umik v opozicijo zgolj zaradi apriornega izključevanja sodelovanja s kakšno drugo stranko ali zaradi nečimernega in Užaljenega nasprotovanja vsemu, kar bo poskušala storiti vlada. Nadaljevanje tovrstnih prepirov in spopadov bi znova razdelilo ljudi, zasejalo nova in obnovila stara sovraštva, nas vse pa oddaljilo od prijazne prihodnosti.
Višje cene v domu dr. Franceta Berglja
Jesenice, 11. januarja - Od L januarja letos veljajo nekoliko višje cene v domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah. Tako bodo oskrbovanci odšteli za oskrbo v enoposteljni sobi od 893 tolarjev do 1.393 tolarjev, za osnovno oskrbo v dvoposteljni sobi pa nekoliko manj. Oskrba v posebnem oddelku je 1.320 tolarjev dnevno, nekaj je treba odšteti tudi za dietno prehrano. Za zunanje upokojence pa bo kosilo 269 tolarjev in večerja 179 tolarjev.
V domu so cene morali nekoliko povečati predvsem zaradi tekočega in investicijskega vzdrževanja, saj za to ne prejemajo nikakršnih dodatnih sredstev. Povečala pa seje tudi cena živil, materiala in ogrevanja. V primerjavi z novoletnim, nekaj več kot 4-odstotnim povečanjem cen storitev so se izplačila pokojnin povečala novembra za 3,7 odstotka in decembra za 5,98 odstotka. • D. Sedej
PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA?
Pokličite ® 064/403-871
Prispevek
Povsod po občinah veljajo o uresničevanju programov na področju komunalne infrastrukture po krajevnih skupnostih določena "pravila" igre. Tako lahko tudi letos pričakujemo, da bodo programi temeljili na sodelovanju krajanov pri posameznih akcijah. Vendar pa se ob tako imenovanih deležih oziroma lastnem delu, ki jih morajo za pridobitev družbenih -proračunskih sredstev zagotoviti krajevne skupnosti oziroma kraji za posamezne akcije, vse bolj pogosto "uporablja" pravilo, da krajani z delom zagotovijo odstotek, kije pogoj za občinska sredstva.
Kaže, da bo ta oblika prispevkov marsikje prevladala tudi letos; posebej še, ker denarja za različne akcije krajani največkrat nimajo toliko, da bi lahko zagotovili potrebno udeležbo. Sicer pa je nenazadnje tudi čisto vseeno, če se v kraju odločijo, da sami izkopljejo jarek in ga potem zasujejo ter s tem prispevajo potrebni delež.
Ponekod je že lani krajevnim skupnostim tudi uspevalo, da so na ta način celo ure, ki so jih ljudje naredili več, kot jih je bil po dogovoru vsakdo dolžan, plačevali. Če bo po občinah uspelo tudi letos obdržati takšno obliko uresničevanja programov in sodelovanja krajanov, potem lahko pričakujemo, da bodo v krajih, kjer so se že doslej takšne oblike uspešno uveljavile, spet beležili uspešno uresničevanje dogovorjenih programov.
Težava, ki se lahko tu in tam pojavi, pa je, da se preveliko "računanje" na takšno sodelovanje in reševanje problemov lahko obrne tudi v neprijetno nasprotje. Neprijetno za načrtovalce oblikovanja proračunske porabe v tako imenovanih strokovnih službah. Problem, ki bi bil po strokovnih ocenah potreben rešitve na takšen način, morda ne bo "tako zanimiv" in nujen za kraj. V takšnih primerih se lahko zgodi, da bo rešitev odvisna izključno od velikosti sredstev v občinskem proračunu. • A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
Gradnja poslovilnega objekta - Kranj - Jutri opoldne bo v Kranju sestanek za pripravo gradnje poslovilnega objekta pri mrliških vežicah na kranjskem pokopališču. Poleg predsednika Izvršnega sveta Petra Oreharja in podpredsednika IS Ferda Rau-terja ter sekretarja sekretariata za urbanizem Mihe Perčiča so na sestanek povabljeni tudi direktor JP Komunala Kranj Jože Pešak, kranjski dekan Stanislav Zidar in predsedniki svetov krajevnih skupnosti na območju mesta Kranja. Na sestanku se bodo seznanili z dosedanjimi pripravamni za gradnjo poslovilnega objekta in se pogovorili o financiranju te gradnje. • (až)
Zlati znak SQ - Kranj - Pred koncem leta je Zdravilišče Radenska iz Radencev prejelo 36. Zlati znak SQ za naravno mineralno vodo radenska tri srca. Komisija za ocenjevanje in dodeljevanje znaka je Radenski iz Radencev dodelila zlati znak na osnovi mednarodno priznanih atestov kakovosti oziroma kvalitete naravne mineralne vode radenska tri srca. • (až)
Zastava Radovljice - Radovljica - V času Linhartovih jubilejev, ko je od leta 1991 tudi občinski praznik Radovljice, so v zgornji avli občinske skuščine Radovljica razstavili skice, vzorce in opise dveh predlogov zastav mesta Radovljice. Predloge sta zasnovala po oblikovni in opisni plati zgodovinar Jure Sino-bad in zastavoslovec Iztok Šorli. Po prvem predlogu naj bi bila zastava iz dveh enakih rdeče belih polj, bodisi vodoravno ali navpično, podobno poljski zastavi, v sredini z radovljiškim mestnim grbom. Drugi predlog je navidez bolj izviren in je prav tako v rdeče beli barvi. Namesto ravnih pol je na beli osnovi ali ozadju navpično postavljen ostri trikotnik v rdečem, ki naj bi ponazarjal vizualno značilni ostri vrh zvonika radovljiške cerkve, prav tako z grbom v sredini. • (jO
Trideset let zbora - Kranj - Moški pevski zbor Društva upokojencev v Kranju je bil ustanovljen januarja 1963. Njegov prvi vodja je bil pokojni glasbenik Bogo Klobučar, ki je svoje delo še isto leto ob ustanovitvi prepustil zdaj že pokojnemu zborovodju Tonetu Maroku. Potem je zbor dolga leta vodil Vencelj Sedej, ki še vedno poje v zboru in nadomešča zborovodkinjo Janjo. Dobri dve leti pa je zbor vodil tudi Edo Ošabnik. Ob tridesetletnici zbora nameravajo pevci pripraviti samostojni koncert. Poleg številnih nastopov na koncertih pa imajo pevci v društvu tudi žalostno nalogo, da z lepo slovensko pesmijo pospremijo umrle člane Društva upokojencev k zadnjemu počitku. • (ip)
Še enkrat
Ponovna prodaja že prodanih parcel
Parcela pod št. 915/4 k.o. Luže je velika, tako bo na njej poleg že zgrajenih hiš lahko stalo še nekaj stanovanjskih hiš. Javni razpis velja le za del omenjene nezazidane parcele. Interesenti lahko dobijo podatke v pisarni Sklada stavbnih zemljišč na občini, kjer je tudi grafični prikaz posameznih gradbenih parcel.
Sedem stanovanjskih hiš, do sprejetja prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) zgrajenih brez dokumentov, ima TOČNO DOLOČENE MEJE in s tem tudi velikost parcele. Zadružniki so po sprejetju PUP v enakem položaju kot ostali zadružniki v ZN - Šenčur.
Za ureditev nove soseske v Šenčurju bo potrebno še veliko sredstev. SSZ jih bo pridobil s prodajo parcel v sami soseski in bo vsa sredstva do zadnjega stotina potrošil za infrastrukturo ZN Šenčur.
Do sedaj je SSZ v ZN Šenčur vložil veliko več sredstev, kot jih je dobil vrnjenih. Stanovanjska zadruga je v preteklosti odkupila od SSZ le z ZN določene gradbene parcele.
Zato je Stanovanjska zadruga maja 92 sklenila pogodbo o nakupu dodatnih gradbenih parcel stoječih tudi na omenjeni parceli, pogodbo je upravnik Stanovanjske zadruge podpisal, vendar ni izpolnil pogodbenih obveznosti, kljub večkratnim opozorilom. Zaradi NEPLAČILA je SSZ razdrl pogodbo in sam z javnim razpisom ponudil parcele v odkup.
Kupci gradbenih parcel bodo po pridobitvi gradbenega dovoljenja lahko takoj začeli z gradnjo.
Predsednik Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč TADEJ MARKIČ
Krajevna skupnost Bohinjska Bela
Po sedmih letih telefoni
Še veliko dela nas čaka na cestah, upamo pa, da se bodo krajani zavzeli tudi za elektriko na Slamnike.
Bohinjska Bela, 11. januarja - Lepše čestike za novo leto, kot je telefonija, ki so jo dobili ob koncu leta, si krajani krajevne skupnosti Bohinjska Bela v radovljiški občini niso mogli želeti. Sedem let so namreč trajali pogovori in razmišljanja, kako bi vasi Bohinjska Bela, Kupljenik, Obrne in Slamniki dobili telefone. Pred novim letom pa se jim je želja končno uresničila in sicer v izvedbi, kot so jo že na začetku ocenjevali za najbolj primerno.
V sodobno centralo, ki bo lahko potem priključena tudi na optični kabel, je danes vključenih okrog dvesto naročnikov nanovo zgrajenega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti. Tisti, ki so se že na začetku akcije vključili v priprave, so prispevali po tisoč nemških mark, ostali pa nekaj več. Krajevna skupnost je pri akciji sodelovala predvsem pri urejanju soglasij za izgradnjo omrežja, sicer pa je akcijo vodilo PTT podjetje Kranj. Predsednik sveta KS Jakob Pretnar ugotavlja, da je bilo sodelovanje na vseh področjih pri gradnji telefonije zelo dobro; tako z Ministrstvom za obrambo, z republiko, saj so dobili telefone tudi na Slamnikih in Kupljen-ku, in nenazadnje gre pohvala odboru za izgradnjo telefonije pri IS občine pod vodstvom Pavleta Žirovnika.
Jakob Pretnar: "Upam, da se bodo tudi na Slamnikih "ogreli" za ureditev elektrifikacije".
Telefonija pa lani v krajevni skupnosti ni bila edina akcija. V vasi Kupljenik smo razrešili tudi problem z vodo. Ko smo se akcije lotili, prvo leto ni bilo denar-
ja, naslednje leto smo potem pripravili projekte za vodohram, sekundarno omrežje in hidrant-ne priključke. Lani pa je bila akcija z občinskimi in republiškimi sredstvi ter delom krajanov, ki so že v minulih letih zgradili 500 metrov primarnega omrežja, končana. Tako je Kupljenik zdaj z vodo preskrbljen. Potem ko je bila pred leti urejena cesta do vasi, pa jo je zdaj treba asfaltirati le še skozi vas."
Ceste pa bodo še naprej ena prvih nalog v krajevni skupnosti. Že lani so upali, da bo urejena cesta od vojašnice do vasi Obrne. Stara "bohinjska"cesta v tem delu je namreč že tako slaba, da so zaskrbljeni nad avtobusnimi prevozi skozi Bohinjsko Belo. Ker lani načrtovana akcija ni bila izvedljiva, upajo, da bo s sodelovanjem Ministrstva za obrambo uresničena letos. Računajo pa tudi, da bodo uspeli uresničiti še en načrt. Na pretvorniku, ki so ga pred leti zgradili sami, bi radi uredili naprave še za drugi TV program. Sicer pa se v krajevni skupnosti danes pohvalijo s sodelovanjem z vojašnico. V njej imajo krajani enkrat na teden možnost obiskovati knjižnico,
kulturno prosvetno društvo je pripravilo v njej že nekaj prireditev, domače gasilsko društvo pa se je obvezalo tudi za požarno varnost v vojašnico.
"Veliko akcijo pa načrtujemo letos tudi za Slamnike. Odvisna pa bo nenazadnje tudi od krajanov tega dela krajevne skupnosti. Lani smo do Zgornjih Slamnikov uredili pot, da je zdaj mogoč dostop s traktorji do štirih domačij. Že pred časom smo uredili tudi cesto od Bohinjske Bele do Slamnikov v dolžini okrog 850 metrov. Vzdrževanje te ceste pa je velik strošek, saj jo vsako deževje zelo poškoduje. Zato bi jo radi asfaltirali v tistem delu, ki je bil pred leti že urejen. Druga akcija v zvezi s Slamniki pa je napeljava elektrike. Kakor se nenavadno sliši, je res, da imajo zdaj na Slamnikih telefone, nimajo pa še elektrike. Upam, da se bodo krajani zdaj odločili in se vključili v to akcijo. Bo pa to kar precejšen zalogaj, saj bo treba položiti kar 1800 metrov zemeljskega električnega kabla. Po prvih pogovorih naj bi dobro polovico stroškov pokrilo Elektro Žirovnica, slabo tretjino Republika za demografsko ogrožene kraje, desetino stroškov občina, pet odstotkov pa krajani. Teh pet odstotkov pa bi pomenilo izkop in zasutje jarka za zemeljski kabel na dolžini 1800 metrov. Upam, da bomo vsi, ki bi morali sodelovati v tem programu, "zbrali moči in voljo" in na ta način tudi na Zgornje Slamnike, ki imajo lepe možnosti tudi za kmetijstvo, končno povezali tudi z elektriko." • A. Žalar
Začetek reševanja glavnega kranjskega problema
Do poletja klanec in začetek del na mostu
S Ceste Staneta Žagarja na Likozarjevo in Ručigajevo zavijanje samo proti mestu.
Kranj, 11. januarja - Na podlagi natečaja za oddajo del pri rekonstrukciji tako imenovanega Čirškega klanca v Kranju, ki je bil objavljen v Uradnem listu konec novembra lani, so bila minuli teden oddana dela najugodnejšemu ponudniku. Med osmimi konkurenti je bil to Gradbinec Kranj, ki naj bi s pripravljalnimi deli začel še ta mesec, cesta v širini sedem metrov pa naj bi bila po pogodbi od mostu čez Kokro pri Ikosu do Planine urejena do poletja.
S tem se v Kranju praktično začenja s to obvozno cesto urejati problem cest na območju mesta in sicer Oldhamska ter Cesta Staneta Žagarja z mostom čez Kokro in priključkoma nanjo pri križišču Jaka - Li-kozarjeva in Jezerska cesta.
"Dela na ureditvi Cirškega klanca naj bi veljala 69 milijonov tolarjev. Ob nedavnem ultimatu Primskovljanov za Jezersko cesto je morda res vprašljivo, kaj je pomembneje, vendar gre za celoten projekt in reševanje problema, v katerem pa Čir-ški klanec vsekakor je, saj je tudi v pogovorih z Republiško upravo cesto projektni program tako zastavljen. Kranj bi namreč ob realizaciji s tem rešil cestno - obvozni problem," je minuli teden pojasnil sekretar
sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič.
Na podlagi dogovorov z RUC je v tem trenutku že odprt natečaj za rekonstrukcijo Ceste Staneta Žagarja z mostom čez Kokro. Čeprav bo dinamika odvisna od sprejetja republiškega proračuna, bi Kranj letos v občinskem proračunu moral zagotoviti potrebna sredstva za rekonstrukcijo mostu in Ceste Staneta Žagarja ter za Smledniško cesto. To je nenazadnje (v deležu) "vstopnica" za začetek uresničevanja celotnega programa z deležem iz Republike.
"Vstopnica" pa bo nenazadnje povezana tudi z načrtovano ureditvijo Ceste Staneta Žagarja, kjer bi vsako večje odmika-
Po pogodbi bo Smledniška cesta urejena do sredine poletja; nad cesto (v smeri proti Čirčam) bo urejena tudi pot za pešce.
nje od že opredeljenega lahko pomenilo preložitev začetka del na kasnejši čas. To je treba upoštevati nenazadnje ob opredeljevanju in odločanju tako na terenu kot v skupščini, ki bo že na prihodnji seji seznanjena s celotno problematiko. Sicer pa bo takoj po objavi odredbe v Uradnem listu uresničena tudi zahteva krajanov Primskove-
ga o ureditvi enosmernega prometa na Likozarjevi in Ručiga-jevi cesti. Obe cesti bosta enosmerni v mesto (s Ceste Staneta Žagarja), zaprti pa za promet v smeri iz mesta. Promet iz mesta bo namreč potekal lahko po tako imenovani cesti D, zato pa nameravajo osvetliti križišče z Brniško cesto in cesto D. • A. Žalar
Most čez Kokro v Kranju
Kranj, januarja - Preko reke Kokre je zgrajenih več mostov. Ločni most je v mestu ob stari pošti in na Cesti Staneta Žagarja. Omenjeni most se bo razširil na več kot dvojno širino (22,80 metra).
Prvi most preko Kokre na tem mestu je bil tako imenovani Požgajev most, izdelan kot kovičen palični nosilec višine več kot 3 metre. Nato je bil med vojnama izdelan ločni most. Leta 1957 je bil razširjen iz širine 6,30 metra na 10 metrov. Inž. Svetko Lapajne o njem trdi, da lahko prenese neskončno veliko, a pravilno razporejeno obtežbo.
Odločitev, kakšno konstrukcijsko zasnovo ubrati za novo širino mostu, je nesporna. To je vsekakor ločna konstrukcija, enaka sedanjemu loku (predlog iz leta 1986, zasnovalni projekt Projektivnega podjetja Kranj). Obojestransko ob obstoječem košarastem loku se bo zgradil nov lok podobnih dimenzij sedanjemu, že preizku-
šenemu loku. Temeljenje bo temeljito proučeno, vendar rešitev ne bo bistveno drugačna od temelja obstoječega loka.
Betonski ločni most pred razširitvijo leta 1957.
Zaradi prometne pomemb nosti Ceste Staneta Žagarja bo potrebno proučiti takšno možnost gradnje, da bo prekinitev čimkrajša. Zasnova z novima lokoma omogoča začetek gradnje, ne da bi prekinili prometno povezavo. Vsekakor pa bi morali v vsem času gradnje omogočiti prehod pešcem in kolesarjem ter motornim vozilom v eni smeri. Ravno tako bi bili komunalni vodi lahko prestavljeni neposredno na novo-izdelano podporno konstrukcijo. Časov, ko se je gradbišče ogradilo, dokler objekt ni bil zgrajen, so (žal za gradbenike) že preteklost.
Nova nosilna konstrukcija dveh košarastih lokov podpira prekladno konstrukcijo plošče samo v temenu. Plošči potekata obojestransko ob obstoječi konstrukciji in sta med seboj v prečni smeri povezani v monolitno celoto. Celotna konstrukcija pa bo izdelana iz armiranega betona. • Tadej Markič, dipl. ing. gradb.
Nad stari ženski se je "lahko" spraviti
Dva meseca joka in neprespanih noči
Bobovek, 11. januarja - Kmetija v Bobovku, na kateri delata in živita Hribarjevi priletni sestri, ni velika. Meri, skupaj z gozdom, vsega tri hektare, ravno toliko, da se ženski, vajeni skromnosti, prebijeta. Kaj več kot zdravja in miru na stara leta niti ne želita. A so jima mir porušili. Kako je, ko se "mogočneži" spravijo nad starega, preprostega človeka? »Nikoli se nisem pričkala z nobenim sosedom,« pripoveduje 64-Ietna Alojzija Hribar. »Zdaj pa že dva meseca jokam in slabo spim.«
Ko je pred približno dvema mesecema prišla domov, je bila domača pot, ki s ceste pelje samo do njune hiše, zasuta z ilo-
vico in skalami. Zemljo so na-vozili najbližji sosedje, s katerimi se je Alojzija Hribar pred desetimi leti sporazumela, da
zamenjajo nekaj kvadratnih metrov zemljišča ob meji. Zapletlo se je lani, ko so geometri ponovno merili. Skici, posneti leta 1983 in 1992 kažeta različno črto lastništva, tedaj šele se je Alojziji Hribar posvetilo, da so jo ob menjavi ogoljufali.
»Še na misel mi ni prišlo, da ne bi delali pošteno, narobe se mi je zdelo predvsem to, da je sosed takrat odstranil mejnike, ki bi morali ostati. Ko so zadnjič merili, so samo našo hišo in gospodarsko poslopje, meje niso bile prave, zato tudi nisem hotela podpisati. Za darilo sem dobila kup zemlje na svojo pot.«
Nekateri mogočneži očitno mislijo, da stare ljudi lahko prinašajo okrog, kakor se jim za-
hoče. Na srečo imata Hribarjevi prijatelje, domače, ki so jima svetovali, kje naj iščeta svojo pravico. »Ko so s sodišča prišli pogledat, je sodnik že ob ogledu dejal, da bo soseda morala odstraniti navoženo zemljo. Postavil je rok osem dni. Tega ni storila, zato sem se obrnila na javnega tožilca.«
Alojzija Hribar pravi, da so sosedovi šele po njegovem posredovanju pot za silo očistili. Ilovico in skale so spravili v kup, velik najmanj osem kubi-kov, ki je še vedno nastavljen ob poti. V posmeh časom, ko so si bili sosedi še dobri? Alojzija Hribar pravi, da po dveh mesecih solza in neprespanih noči nikoli več ne bo, kot je bilo. Kako le? • H. Jelovčan, fo-to: G. Šinik
Raznolike figure iz rezljanega lesa
Marsikateri gasilec želi kipec Florjana
škofja Loka, 11. januarja - Upokojeni lesni tehnik Anton Kuž-nik iz Škofje Loke se že od mladosti ukvarja z rezljanjem lesa. Oblikoval je mnogo uporabnih predmetov in raznih živalskih figur, zadnje čase pa je posebno pogost izdelek kipec Florjana. Pri oblikovanju ga zanima tudi tehnologija izdelave, pri čemer s pridom izkorišča inovatorske izkušnje.
Odkar se je pred dobrim le- . kopita, pa razne pokale za dru-tom upokojil, večino dneva prebije v mali delavnici v pritličju vrstne hiše v Frankovem naselju. Tam smo ga našli tudi ob našem obisku, ko je vneto brusil že skoraj izgotovljeni kipec Florjana, zaščitnika ognja in gasilcev. Hip zalem je ugasnil stroj in odložil orodje, da bi ,ažJe povedal kaj zanimivega o svojem konjičku.
»Rezljanje lesa me je privlačilo že od mladosti, ko sem na paši z nožičem lepšal palice,« se spominja 58-letni Anton in nadaljuje: »Potlej sem pri vojakih zaslužil tudi kak dinar z izdelovanjem ustnikov za cigarete. Pozneje sem izdeloval uporabne predmete, na primer, puškina
štva in športnike. Med drugim sem izdeial za Toneta Svetino kip borca, ki mu je bil zelo všeč. Tudi figure živali - od gamsov in medvedov do levov in opic - so me privlačile. Kot strasten gobar veliko zahajam v gozd, kjer najdem zanimive korenine, iz njih pa oblikujem razne like; eden teh je tudi Ivan Kramber-ger z opico. Mojo oblikovalsko žilico izkoriščajo zadnja leta predvsem gasilci, s katerimi sem vrsto let tesno povezan. Za društva in posameznike izdelujem kipce Florjana, večje in manjše, nikdar pa dva povsem enaka.«
Inovatorski duh ne miruje
Kužnikovega ustvarjanja ni nikoli vodil zgolj umetniški navdih, čeprav je rad segal po literaturi o umetnostni zgodovini in kiparstvu. Z lesom je bil vrsto let vezan poklicno. Izučil se je za mizarja in se ob delu izšolal za lesnega tehnika. V loški Jelovici je napredoval od vajenca do vodje obrata in se med tem zanimal tudi za izdelavo strojev. Plod tega zanimanja je več kot 50 raznih inovacij, v sedemdesetih letih pa so ga izbrali celo za inovatorja leta v škofjeloški občini.
»Ena mojih iznajdb je tehnologija za krpanje lesa, ki jo še vedno dopolnjujem z raznimi priključki za ročno orodje. Tudi
pri oblikovanju kipcev me najbolj zanima tehnologija izdelave. Grobo delo opravim z raznimi strojčki, ki sem jih izdelal sam; na primer, iz starega brivnika sem naredil mali vibracijski brusilec, iz stroja kavnega mlinčka in dentističnega držala pa sveder za manjše vdolbine. Ze dolgo zbiram različno orodje, ki ne leži samo na policah, ampak ga skušam čimbolj koristno uporabiti pri izdelavi figur iz lesa. Zato najraje oblikujem oreh ali brezo, ki sta primerna tudi za strojno obdelavo. Seveda, pri končni obdelavi površine kipca ne gre brez vztrajnega ročnega dela. Sledi še lakiranje, najpogosteje v naravni barvi lesa, po želji naročnika pa kipec
tudi pobarvam,« opisuje sogovornik svoj način ustvarjanja.
Oblikovanje lesa je za Antona Kužnika prijetna sprostitev, čeprav je po naravi nasploh dobrovoljen človek. Postalo je del njegovega življenja; tudi jutranji časopis najraje prebira kar v delavnici. Tam se mu včasih pridružita sin Vojko, ki ga zanima rezbarjenje, pa dveletni vnuček. Kadar pa pride čas za vrtna opravila, boste Antona zagotovo našli pri negi sadovnjaka. In tudi sosedov menda ne zavrne, če ga poprosijo za pomoč pri raznih hišnih popravilih. Zato se enako dobro počuti med svojimi lesenimi figurami v delavnici in živimi znanci iz okolice. • Stojan Saje
GLASOVA ANKETA
Četrtini se je pritožba splačala
Zapozneli štipendisti
Kranj, 11. januarja - Skupina za reševanje prošenj in pritožb pri Zavodu za zaposlovanje je decembra obravnavala 205 pritožb gorenjskih dijakov in študentov na odločbe republiških štipendij. Slana polovica pritožnikov je bilo starih štipendistov, dobra polovica pa novih prosilcev. Skupina je pozitivno rešila 58 vlog, 102 vlogi pa je odstopila drugostopenjskemu organu.
Največ pritožb so vložili kandidati, ki so prejeli negativno odločbo, ker presegajo z razpisom določen cenzus za pridobitev republiške štipendije. Med njimi je veliko takih, ki sicer cenzusa ne prekoračujejo, ker pa je izračunana štipendija manjša od minimalne (665 tolarjev), se jim ta po pravilniku ne izplača. Nekateri so se pritožili zaradi diferenciranega cenzusa med starimi štipendisti in novimi prosilci, nekateri pa prosili za štipendijo kljub preseganju cenzusa zaradi težkih socialnih razmer v družinah. Teh pritožnikov je bilo 108.
Naslednja najštevilnejša skupina so prosilci, ki letnik ponavljajo. Teh je 41. Za odobritev štipendije so prosili kljub ponavljanju letnika, vsi praviloma živijo v težkih socialnih razmerah ln bi bili, če ne bi ponavljali, do štipendije upravičeni. Za povišanje odmerjene štipendije je zaprosilo 34 kandidatov, devet je zamudnikov razpisnega roka, trinajst pa takih, ki nimajo urejenega slovenskega državljanstva in absolventov, ki jim je pravica do štipendije minila. • H. J.
Štopar prinaša srečo
Ni veliko let nazaj, ko smo ob naših cestah le stežka opazili kakšen dvignjen palec. V tujini študentje že dolgo uporabljajo te vrste prevoza, pri nas pa se je stopanje v tako velikem obsegu razmahnilo šele zadnjih nekaj let. Gotovo opažate vse več mladih, dijakov in študentov, stoječih ob cestah in križiščih. "Na stop" se vozijo v šolo, na fakulteto, v disko in celo na potovanja po tujih deželah. Pa vendar se štopar, vedno kadar prisede v neznan avto, k tujemu vozniku, poda v vprašljivo pustolovščino in niti sam ne ve, kako se bo le ta končala. Pravijo, da štopar prinaša srečo. Ali ustavite in sprejmete ponujeno srečo s seboj? Mogoče tudi vi stopate?
Mojca Kemperle, Kranj:
"Ne stopam, saj se mi zdi samo stopanje zelo veliko tveganje. Večkrat v časopisih zasledim vesti o neljubih dogodkih, ki so se pripetili štoparkam. Tudi moji starši se ne bi strinjali, če bi stopala in tudi jaz odsvetujem stopanje, še posebej ponoči, saj pravzaprav nikoli ne veš, kdo je voznik." Grega Zbogar, Kranj:
"S štopom sem šel na potovanje v tujino. Šel sem v Essen in na samem potovanju nisem imel nobenih slabih izkušenj, ravno nasprotno. Tudi prijatelji pogosto stopajo, jaz pa imam avto, tako da sem večkrat v vlogi voznika. Vsakemu ustavim, pa je lahko fant ali dekle, pa tudi videz mi ni važen." Darinka Maric, Ovsiše: "Pogosto stopam, a vedno samo takrat, ko nimam druge možnosti. V meni je vedno neka bojazen, da bi mi kdo kaj zalega storil. V ta namen sem si priskrbela tudi solzilec. O kakšnem večjem štoparskem potovanju v tujino še nisem razmišljala, pa bi bilo dobro. Moti pa me, da ustavljajo pretežno samo moški."
Miha Vojvoda, Kranj:
"Štop je moj način prevoza na faks v Ljubljano in doslej nisem imel še nobenih slabih izkušenj. Vedno dobim štop in to v roku največ petnajstih minut, res pa je, da imajo ženske protekcijo in prej dobijo prevoz. Sam tudi ustavljam in vedno, preden ustavim, dobro pogledam komu bom ustavil." • T. Mar tovič, foto: Gorazd Šinik
Čakanje na delo brez sklepa
Vprašanje:
V podjetju sem bila nekaj let zaposlena na delovnem mestu, ki je bilo iz enega oddelka razporejeno v drugega. Ko sem prišla na delo v novi oddelek, mi je bilo rečeno, da zame dela ni in da sem na čakanju doma. Ko sem zahtevala, da se mi o čakanju izda sklep, mi je bilo pojasnjeno, da sklepa ne bom dobila, ker ga podjetje ne izda-nobenemu delavcu, ki čaka na delo, ker to ni začasno prenehanje potreb po delu, ampak le čakanje na delo. Prepričana sem, da tako tolmačenje strokovne službe ne drži in da bi morala o čakanju dobiti sklep. Ali je moje stališče pravilno? Odgovor:
Vaše stališče je pravilno. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS 5/91) v III. poglavju opredeljuje prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oz. delodajalcu.
V 30. členu tega zakona je določeno, kakšne možnosti ima delodajalec v primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji, ki trajajo šest mesecev ali manj. Organizacija lahko:
- začasno, vendar najdalj za šest mesecev razporedi delavca v okviru organizacije na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
- napoti delavca na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo, s pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, določeni s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom,
- zagotovi delavcu nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na delo, v višini, določeni s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom, vendar najmanj v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka,
- uvede delo s krajšim delovnim časom.
V vašem primeru organizacija očitno namerava uporabiti določilo četrte alinee, ki govori o čakanju na delo.
Razlaga podjetja, da čakanje na delo ni isto kot začasno prenehanje potreb po delu, ni pravilna. Zakon namreč pozna samo začasno prenehanje potreb po delu, kamor spada tudi tako čakanje na delo, kot ga omenjate vi.
Podjetje bi vam moralo v skladu s 23. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ 60/89) obvezno izdati sklep. Sklep se mora po tem členu obvezno vročiti, ko se odloča o uresničevanju delavčevih posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti. Pravna služba pri
Svetu kranjskih sindikatov Majda Maček Jančič, dipl. iur.
Svet brez bleščic
"Ali veliko pijete, gospa?"
Bolezen je prihajala počasi. Nestabilna je postajala. Ko je zjutraj šla v službo, se je morala ustavljati, da je spet našla korak. Če bi stopila hitro, normalno, bi padla. Kot bi ne imela ravnotežja. To se ji je dogajalo vse pogosteje. Doma, na vrtu, v stanovanju, v službi. Široko je morala stopiti, se vzravnati, se zbrati, pa je
šlo. Kaj bi se je to lotevalo? Nikjer ni bilo videti nobene bolezni, le ta njena hoja, nestabilnost... Hodila je k zdravnikom, toda nihče ji ni vedel povedati prave diagnoze. Nevrologinja je zahtevala, naj gre po sobi lepo, normalno, ona pa ni mogla. Morala je stopiti široko, če je hotela, da se ni zvrnila, se oprijeti stola, mize. Če bi dala noge skupaj, bi počepnila kot kura, se spominja.
"Ali veliko pijete, gospa?" jo je pri prvem pregledu vprašala nevrologinja. Bilo ji je, kot bi ji zarezal nož v srce. Nikoli v življenju ni pila in zdaj ji nekaj takšnega reče zdravnica, ki bi vendar morala videti, da ne smrdi po alkoholu, da ni zanemarjena, da je urejena žena, mati, gospodinja. Lahko bi se tudi pozanimala pri sosedih, preden bi izustila kakšno tako.
Deset let je trajalo, vse hujše je bilo, toda še vedno zdravniki niso odkrili ničesar. Hodila je v službo, čeprav čedalje težje, vse več je bilo na poti postankov, oprijemanja, včasih prav odkritih posmehovanj mimoidočih, celo v službi. Pijana navsezgodaj! Kako je trpela!
Vse bolj so ji odpovedovale tudi roke. Ni jih čutila. V službi je le našla razumevanje pri ljudeh, ki so jo poznali dolga leta in ji dali delo, ki ga je zmogla.
Potem ji je končno udarilo še na vid. Izgubila je vid. Trojno je videla. Ljubljanski zdravniki so zdaj potrdili diagnozo, ki so jo sumili: skleroza multiplex. Tisoč oblik ima. Navadno se začne pri očeh, pri njej pa so bile oči prizadete nazadnje. Samo en teden te bolezni bi privoščila zdravnikom, je dejala nekoč, ko je znova in znova nemočno dokazovala in trdila, da je bolna, da ne more hoditi z nogama skupaj, kot drugi, da ne čuti rok. Kranjskim zdravnikom je morala podpisati, da je samoplačnik, ko je hotela na preiskave v Ljubljano. Nič ne boste sama plačevala, sta se razjezila ljubljanska nevrolog in ortoped. Če bi tedaj v Ljubljani ne ugotovili, kaj ji je, bi danes negibno ležala na postelji ali pa bi bila že pod rušo.
Potem ni bilo več problemov. Takoj so jo upokojili, ostala je doma. Toda bolezen se je le slabšala. Nekoč je doma v kuhinji tako nesrečno padla vznak, da ji je prizadelo govor, dva meseca je trdo ležala. Še bolj nesrečna je bila zato, ker je videla, da je težko breme snahi. Zelo sta se trudila okrog nje oba, sin in žena, hvaležna jima bo za to vse življenje, toda ne more ju tako obremenjevati. Ko bi bil še živ mož, bi bilo drugače. Takole pa ne more naprej. In neke noči, ko je brez spanca strmela v strop, se je odločila: v dom bom šla. Tam so ob tebi ljudje, tam bo druščine, kolikor je hočeš, domači pa jo bodo lahko obiskovali, kadarkoli bodo hoteli. Vsaj za nekaj časa, za nekaj mesecev, potem bo pa videla. Domov se vedno lahko vrne. Čaka jo kompletno stanovanje.
Sin je bil zelo presenečen in prizadet ob tej njeni odločitvi. Tudi peljati je ni hotel. Tega res ne sme storiti. V dom gredo vendar ljudje, ki nimajo svojih, da bi skrbeli zanje, tu sta pa ona dva z ženo, oba pripravljena pomagati. Rada jo imata, svoje pomoči nimata za žrtev.
Zdaj je v domu že pet let. Svojo sobico ima s sanitarijami in srečna je. Redno telovadi. Zjutraj je že pred sedmo v spodnji telovadnici, dopoldne na drugi. Ne pusti, da bi ji sobarice pospravljale. Sama se potrudi. Z eno roko se drži za voziček, z drugo posti-Ija. Le za oporo ga ima. V jedilnico po dolgih hodnikih hodi za njim. Včasih ga še malo porine naprej, da potem stopi za njim brez opiranja. Bolezen sicer ne gre na bolje. Stoji. In vesela je, da je tako. Veseli se vsakega dneva. Kadar le more. sin pribiti k njej. Včasih se tamle med vrati pojavi že zjutraj, ko gre z nočne izmene. Takrat je dan še posebno lep. Med prazniki je bila doma več dni. pa se ji je kar s tožilo po domski sobici, po telovadbi, po druščini. Zdaj je spet tu, vedno dobre volje. "Veste, če prideš v dom po svoji volji, je čisto nekaj drugega, kot če te na silo spravijo sem. Tisti ljudje bodo vedno žalostni." # D. Dolenc
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Franc Berčič -Berko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in kipov akad. slikarja Janeza Ravnika.
JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Ivana in Josipa Generalica.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji ZKO Knjižnica je na ogled klubska razstava Foto kino kluba A. Ažbe z naslovom Zapisi z LučjoM avli A banke na Titovem tr-
?u razstavljajo fotografije Janez Pipan, Janez Tavčar in Ferdo vajger iz Foto kluba LTH Škojja Loka. V galeriji Fara razstavlja Marjana Šegula.
TRŽIČ - V prostorih A banke je na ogled razstava antikvitet v
organizaciji Kirka antika Tržič.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled skupinska razstava likovnih del avtorjev, ki so v zadnjih petih letih razstavljali v kamniških likovnih razstaviščih. LJUBLJANA - V atriju Narodnega muzeja je na ogled arheološka razstava Kelti na Celjskem.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: LUTKOVNI ČETRTEK - V Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein bo v četrtek, 14. januarja, ob 16. 30 in ob 17.30 gostovala Glasbena mladina Jesenice z lutkovno predstavo Milčinskega in Mužana POLDI IN LEO-POLDINA.
RADOVLJICA: PESMI, PLES... - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 zanimiv večer, v katerem se bo s svojimi pesmimi predstavila pesnica Neža Maurer. Skupaj z njo se bo predstavila s plesi in drugimi veščinami svojega izjemnega in redkega poklica tudi njena hči Eva Škofič-Maurer.
Nove knjige Lado Ambrožič - Novljan:
POL STOLETJA POZNEJE
Ljubljana, januarja - Pred kratkim je v samozaložbi Društva piscev zgodovine NOB Slovenije izšlo delo ljudskega učitelja, partizana, partizanskega komandanta in generala Lada Ambrožiča - Novljana "Pol stoletja pozneje".
Kot naprednjaka ga je predvojna oblast pošiljala učiteljevat v razne odročne revne kraje Dolenjske in Suhe krajine. Povsod, kamor je prišel, je ta humani, prejetni in kulturni učitelj vnašal med ljudi napredno misel in žel vse njihovo zaupanje. Svoje znanje in spoznanja je prenašal na mlade. V Stični je, na primer, postal načelnik Sokola, vodil je pevski zbor, skupaj s stiškimi naprednjaki so ustanovili celo aeroklub. Prenevaren se je zdel tedanjim oblastem in spet so ga premestili... V knjigi se vrste spomini na ljudi, ki jih je srečeval v času učiteljevanja, na njihov strah pred novo svetovno vojno, ki je že orala po Evropi, na razpad stare jugoslovanske vojske, ustanovitev OF -prijateljeval je tudi z Josipom Rusom, ki je bil tedaj sodnik v Višnji Gori - na prve partizanske enote, na partizanstvo, kot ga je doživljal sam. V knjigi odkrito, pošteno in zanimivo razglablja tudi o slabostih našega osvobodilnega boja. Nazorno je prikazal tudi italijanskega okupatorja na Dolenjskem, belo in plavo gardo ter domobranstvo. Dolenjska je bila stoodstotno v OF in v partizanih, starejši meščani so bili v OF, mladi v SKOJ in Nemci so 1943. morali od drugod pripeljati ljudi, da so tu ustanovili domobranstvo, izvemo iz tega Novljanovega dela.
Najbolj grenka doživetja ga zadenejo po vojni, ko je ukinjena slovenska vojska. Že 1953. leta je moral iz vojaške službe, 1959. je bil že upokojen, pri 51 letih. Od tedaj piše. Izpod njegovega peresa je prišla vrsta monografij o slovenskih brigadah, knjiga "Pol stoletja pozneje" pa je avtobiografska. Prijetno, zanimivo branje, iz katerega veje globoka ljubezen do slovenske domovine in našega človeka. • D. D.
PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR V ŠKOFJI LOKI - Med letošnje prireditve ob 51-letnici bitke v Dražgošah je sodil tudi koncert Partizanskega pevskega zbora v loškem hotelu Transtu-rist. Številni obiskovalci, med njimi tudi nekdanji borci Cankarjevega bataljona, so v petek zvečer do zadnjega kotička napolnili tamkajšnjo restavracijo. Prisluhnili so mojstrski izvedbi domoljubnih, borbenih in ljubezenskih pesmi, ki jih je zbor zapel pod vodstvom Franca Gornika. Spored je z umetniško besedo zaokrožil napovedovalec Jože Logar. S. S. - Foto: S. Saje
Svežina likovno glasbene govorice
MARJANINE LIKOVNE ZGODBE
Škofja Loka - V nadvse gostoljubni škofjeloški galeriji Fara se je minuli konec tedna predstavila Marjana Šegula s svojimi osmimi likovnimi zgodbami - na oljnih platnih, likovno glasbeno zgodbo pa sta ji pomagala pripovedovati v zanimivo zastavljenem otvoritvenem
večeru še Gašper Poženel in Urška Jurman z glasbo.
"Nisem poskušala biti slikarka, niti pisateljica. Le človek, ki lička koruzo in pripoveduje svoje misli. Zanima me gledališče, pa se nisem nikoli ukvarjala z njim. Navdušujem se za petje, hodila sem k solo petju, pa se s tem ne ukvarjam, razen na železniških postajah ob petih zjutraj." To je le nekaj iz osmih zgodb (v pisni obliki in lepo z vinjetami predstavljenih v katalogu) Marjane Šegula, ki se je konec minulega tedna predstavila v škofjeloški galeriji Fara. Predstavila pa se je vsekakor večplastno. Razumevanju njenih slik sta - v živo - z glasbo pomagala Gašper Poženel na kitari in Urška Jurman na saksofonu. In še nekaj prijateljev, ki so uresničevali zamisel, da je slikarska razstava lahko drugačna, kot smo bili doslej navajeni. Vsaj slikarska otvoritev. Kajti, ne vem, ali bodo obiskovalci galerije videli in doživeli slike Marjane Šegule, študentke umetnostne zgodovine, na način, kot so ga vsi drugi povabljeni na otvoritvi oziroma še na dveh njenih ponovitvah.
Kaj lahko naredi mlada slikarka, ki to še ni, saj se šele trudi, da bi jo sprejeli na likovno akademijo? In kaj lahko naredi študentka, ki ji enako dobro gre od rok pisana beseda, le-tem pa kot vejicam in pikam in drugim ločilom dodaja duhovite vinjetice in ilustracije? Veliko. Predvsem začne ali pa nadaljuje z branjem Prever-tovih pesmi, riše, piše in ima prijatelje, ki jih navdahnejo njene slike. Gašper Poženel začne na prvi del njenega slikarskega ciklusa, ki se začenja pri "embriu" in se v človeški vitalni krivulji dviguje k rojstvu, otroštvu in tako naprej preko
Galerija Fara je odprta tako za razstave del akademskih slikarjev kot tudi amaterskih, pripravljeni pa so tudi na novosti, kot jih je s svojo razstavo pripravila Marjana Šegula in njena skupina.
pripravljeno Za predstavitev. Skupaj z ilustracijami, s katerimi se Marjana Šegula ukvarja že dolgo, z lutkami, keramiko in s podobnim, s čimer se pač ukvarjajo dekleta takoj zatem, ko prerastejo delovno orodje iz peskovnika. Da bi ne bilo kakšne vrzeli v predstavitvi celostnega razvoja, avtorica tudi to delovno orodje predloži, že zato, ker ga po šoli za oblikovanje ne potrebuje več.
"Zdaj me zanimajo oblike, razmerja barv, bolj kot karkoli drugega. Zdaj se ukvarjam z li-kovnostjo in čakam, da bom lahko naredila sprejemne izpite za adakemijo. Hočem pa tudi dokončati umetnostno zgodovino." Ko so se pred letom ali dvema nekateri mladi likovniki amaterji domislili, da bi kazalo ustanoviti društvo, jih je bilo kmalu dovolj za Škofjeloško umetniško likovno društvo. Delavni so ravno dovolj, da vsako leto pripravijo po dve skupinski likovni razstavi v Iskri Železniki, v galeriji ZKO
Marjana Šegula: Zgodbe v sliki, besedi in glasbi
zrelosti v starost in smrt, pisati glasbo. Napiše prvi dve temi, nato pa zmanjka časa, zato z občutkom izbere iz klasične glasbe primerna krajša dela več ali manj harmonična z likovno pripovedjo. Zdaj je vse skupaj
Knjižnica, tudi na Loškem gradu.
Prva samostojna likovna razstava mlade Marjane Šegula je bila vsekakor nekaj posebnega. Ne toliko zaradi same likovne govorice njenih oljnih platen, na katerih raziskuje razmerja barv, oblik, pač pa predvsem zaradi načina, s katerim je vse to, s čimer se je ukvarjala zadnja tri leta, tudi predstavila občinstvu. Ob svečah, z obrednim prinašanjem vsake od osmih slik posebej na predstavitveno mesto pod reflektor, odnašanjem slike na razstavno mesto, vse ob spremljavi kitare in saksofona, ob branju verzov Jac-quesa Preverta, pesnika, ki je vedel prav vse o življenju in tudi o smrti. Obiskovalcem galerije Fara, te vsekakor najbolj obiskane škofjeloške galerije, pač ni bilo dolgočasno: lahko so videli sliko, vsako posebej, slišali glasbo in poezijo na način, ki v galerijah ni v navadi. Če so bili presenečeni, so to lahko skrili, sicer pa so mladim avtorjem čestitali za neposrednost, svežino, mladostno odprtost in pogum povedati to, kar mislijo, za zgodbe v sliki in glasbenih tonih.
"Mešanica vsega tega mi še najbolj ustreza, ne gre le z obliko pripovedovati z barvo, obliko. Vsaka misel ima tudi barvni pomen. Ni mi le za avtorsko pojavljanje s sliko, pač pa za v celoti drugačen nastop pred občinstvom. Treba pa je imeti pravo mero in ne pokazati prav vsega, kar bi rad, pač pa je morda tudi dobro, če prostor omejuje, potem moraš pokazati samo tisto, kar je nekaj vredno in kar vendar govori o svetu, kakor si ga predstavljam..." • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik
Galerija Mestne hiše
-p*
SLIKE IN KIPI
Kranj - V galeriji kranjske Mestne hiše razstavlja akademski slikar Janez Ravnik.
<	AVTOSOLA Begunjska 10, Kram
	TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
J J	® 216-245
Ustvarjanje akad. slikarja Janeza Ravnika je že vrsto let vezano na določeno, sicer zelo raznoliko in variabilno tematiko "fantastičnih, imaginarnih in simboličnih pokrajin", ob katerih si je slikar zastavljal vprašanja o biti narave, tudi o njenem opustošenju in poluciji, skratka, s katerimi nam je predstavljal tudi lastno doživljanje narave in sveta. V sebi zato razumljivo skriva nekaj stalnic, ki jim je ustvarjalec pri svojem slikarskem in kiparskem delu vedno poskušal slediti. Čeprav je umetnik že v vrsti morda najnovejšemu res samo navidezno sorodnih slikarskih ciklusov prodrl dovolj globoko v zadano problematiko, mu le-ta ne da miru, da se ji ne bi vedno znova poskušal približati na različne načine - tokrat izključno z intenziviranjem barvne podobe do neke mere že s prejšnjih del znane motivike. Če so se motivi na slikah Janeza Ravnika pogosto dobesedno pojavljali iz teme in vanjo zopet izginjali, je namreč izjemoma pri najnovejši seriji slik vsa zamolklost barvne podobe odstopila svoje mesto novi barvni lestvici, ki se je spremenila v pravcato erupcijo sproščenih barvnih tonov, za katere tako kot za predstavljene motive ni potrebno iskati nikakršnih logičnih utemeljitev, saj nas dobesedno vabijo k uživanju ob njihovem razigranem in dinamičnem videzu ter še posebej barvnemu učinkovanju. Slike Janeza Ravnika, ki so nastajale v enem samem dihu, čeprav so bile morda v resnici načrtovane skozi daljše časovno obdobje, nas torej sedaj poskušajo pritegniti predvsem s svojo vizualno platjo.
O intimnosti prejšnjih del, ki pa ni bila intimnost takšne vrste.
Kranj - V galeriji Mestne hiše se na samostojni razstavi s slikami in kipi predstavlja akademski slikar Janez Ravnik. Foto: Gorazd Šinik
da bi mejila že na neodprtost ali nekomunikativnost, ni več nikakršnih sledov. Slikar je prišel do točke, na kateri se je moral odločiti in izbrati med zatopljenostjo in umirjenostjo ali med nemirom in neposrednostjo, čeprav takšna razdelitev še ne pomeni dobesedno, da so bila prva dela predvsem mrakobna in pesimistična, sedanja pa naj bi bila le sproščena in naj bi nosila tudi vrsto pozitivnih sporočil. Na slikah predstavljene oblike, ki jih imamo lahko za organske, biomorfne (mestoma celo za svojevrstno rastlinje z velikimi cvetovi), sintetične, arhitektonske, kubistične ipd., vendar pa največkrat le za naravne, s svojo postavitvijo v prazna prizorišča do neke mere spominjajo tudi na kipe. Kiparskemu soroden poseg je tudi strukturiranje površine platna v vzporedne reliefne brazde, ki na odločilnih mestih pokrivajo predstavljeno motiviko. Motivi, v katerih resnično lahko začutimo kontinuiteto s prejšnjimi slikarjcvimi deli, predvsem risbami, so si nadeli
nove pomene; lahko jih sicer vrednotimo predvsem kot odločilne likovne elemente v konstrukciji slik, čeprav so v tej novi konstelaciji likovne, kompozicijske in barvne sproščenosti, igrivosti in radoživosti dobili nove, ne samo oblikovne ali formalne, temveč tudi vsebinske kvalitete. Vsekakor odigrava v najnovejši ustvarjalni fazi Janeza Ravnika odločilno vlogo barva, ki pravzaprav dopolni vse predstavljene oblike, dinamizira kompozicijo, predvsem pa reinterpretira in preobrazi že znane motive, ki v tokratnih slikah obstajajo tudi kot svojevrstni predteksti ali citati iz prejšnjih umetnikovih faz. Z barvami so slike nasičene v tolikšni meri, da na njih skorajda ni več senc. Svetli barvni toni, predvsem se pojavljajo vijoličasti, modri, rumeni ali zeleni, so namreč izredno aktivni, intenzivni, vendar ne v izraziti meri tudi agresivni. Prav intenzivna belina, ki je enakomerno prisotna po vsej površini slik - dojemamo jo lahko tudi kot vdor svetlobe v sli-
ke, kajti primešana je v vse barvne tone - je tista novost, ki po oblikovni plati najbolj zaznamuje predstavljena dela. Če je Janez Ravnik prej barve nanašal v bogatih tonskih gradacijah, jih sedaj uporablja skorajda "cezan-novsko". Namesto z niansira-njem ene same barve določa prostorske vrednosti s pomočjo sood-nosov različnih barv, kajti celo kontrastne barve (seveda omehčane z belino) so položene druga poleg druge. Vsekakor Janez Ravnik ne poskuša več zakrivati sledov slikarskega postopka, npr. struktur nanesenih barv. Poprej umirjena, precizna in natančna poteza s čopičem je dobesedno zaplesala po platnu (še zlasti pri vrsti vrtinčastih form na nekaterih slikah), podobno kot na Rav-nikovih risbah s tušem, ki imajo sicer že tako največ stičnih točk s predstavljenimi deli. Tudi v risbah je namreč s kot pajčevina tenko črto oživljal pejsaže, poseljene s sorodnimi dinamičnimi organskimi oblikami. Kompozicije Janeza Ravnika seveda še vedno ostajajo inscenirane. Vsi motivi, ki so lahko tako nosilci simbolnih sporočil kot tudi svojevrstni likovni znaki, so še vedno strnjeni v ospredju, v prvem planu, vendar pa jih tokrat spremlja tudi aktivnejše in temperament-nejše ozadje.
Ta nov, sproščen način slikanja, ki bi ga mnogo prej lahko pripisali kakšnemu mlajšemu likovniku, ki poskuša slediti tudi kateri izmed danes aktualnih likovnih struj, v opusu Janeza Ravnika ne predstavlja nikakšr-nega nenadnega odklona, radikalne spremembe ali iskanja nečesa novega za vsako ceno, temveč je logična posledica prejšnjih slikarjcvih ciklusov
Damir Clobočnik
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Medvoški Donit je na dobri poti, da se izvleče iz težav
Letos že tri milijone mark dobička?
Republiški sklad za razvoj, ki je prehodni lastnik Donita, se je uspel z največjimi upniki dogovoriti o reprogramiranju posojil. Donit bo po novem koncern ali holding s tremi družbami.
Medvode - Ko je razpadel jugoslovanski trg in so se pri nas začela uveljavljati nova gospodarska načela, je medvoški Donit podobno kot mnoga druga slovenska podjetja zašel v velike težave. Krizni Štab, ki ga je julija lani prevzel Franc Jurgele, je namesto stečaja in z njim verjetne divje privatizacije "ponudil" realen sanacijski program, po katerem naj bi poldrugi milijon mark mesečne izgube spremenili v pozitivno poslovanje ter odplačali deset milijonov mark podedovanega dolga. Podjetje je s pomočjo republiškega sklada za razvoj, s katerim je podpisalo pogodbo, oktobra že poslovalo pozitivno, decembra je začelo odplačevati stari dolg, ves Čas pa je zdržalo brez novega zadolževanja.
Kot je na novinarski konfe- - števali. Velik "davek" uresniče-
renci povedal v.d. direktorja Franc Jurgele, so v tem času pridobili nove kupce in trge po vsem svetu in povečali prodajo dosedanjim kupcem. Med novimi kupci je najbolj znana češka Škoda - Volksvvagen, med starimi eden najuspešnejših svetovnih proizvajalcev avtomobilov, nemški BMW, s katerim bodo v kratkem podpisali novo pogodbo. Čeprav so povsod po svetu veliki pritiski za znižanje prodajnih cen, jim je uspelo, da so jih nekaterim kupcem celo povečali. Cene surovin so zmanjšali za milijon mark. Spremenili so vire financiranja in dosegli nižje obrestne mere. Zaloge gotovih izdelkov so že oktobra zmanjšali za 400.000 mark, zaloge surovin pa za 200.000. Terjatve do kupcev so znižali dvakrat več,
kot je predvideval sanacijski program. Pri večini glavnih dobaviteljev so podaljšali roke Plačil od enega do treh mesecev. Opustili so nekatere najete Prostore in predstavništva v nekdanji Jugoslaviji, preuredili zavarovanje, zmanjšali izdatke informatike - in še bi lahko na-
vanja sanacijskega programa so plačali tudi delavci, ki so prve tri mesece prejemali le 63 odstotkov osebnega dohodka, kot ga določa kolektivna pogodba, zadnje tri mesece pa 70 odstotkov. Število zaposlenih so doslej zmanjšali z 930 na 780.
Med 97 podjetji, ki so podpisala pogodbo z republiškim skladom za razvoj, je Donit po besedah Boruta Kuharica med tistimi, ki jih bo lažje sanirati. Razlog je v tem, da je za Doni-tove izdelke v svetu precejšnje
povpraševanje, da podjetje velik delež proizvodnje izvozi na Zahod in da tudi zadolženost glede na obseg proizvodnje in prodajne možnosti še ni prevelika. Tisti, ki so pričakovali, da bo sklad poplačal upnike in prevzel nase breme presežnih delavcev, so se zmotili, je dejal Kuharic in poudaril, da sta se podjetje in sklad dogovorila za delitev dela: vodstvo podjetja mora skrbeti za tekoče poslovanje, predvsem pa za zniževanje stroškov in povečevanje prodaje, sklad pa se je osredotočil na dogovarjanje z upniki, na organizacijsko preoblikovanje podjetja, reševanje problematike presežnih delavcev in na (čimprejšnjo) privatizacijo podjetja. Podjetje se bo preoblikovalo tako, da se bodo trije glavni programi (Filtri, Tesniti in Laminati) organizirali v podjetja hčere, nedonosne stranske programe pa bodo izločili. Za tri nova podjetja so že objavili razpis, na podlagi katerega bodo morale vodstvene ekipe prispevati tudi lastna sredstva. Za vodenje Filtrov in Tesnitov kandidira več ekip, medtem ko je za vodenje Laminatov manj zanimanja. Kakšna bo usoda obrata v Sodražici (ali ga bodo sanirali ali odprodali), še ni znano. Problem je v tem, da je tehnološko zelo zastarel, da ima dve tretjini delavcev pre-
Za sedem milijonov mark poslov z BMW-ejem
Ker je Donitu decembra potekla triletna pogodba z nemškim BMW-ejem, bo v kratkem podpisal novo, v vrednosti sedem milijonov mark, kar je še enkrat več kot lani. Če bodo Donitovi filtri dobro prestali nekatere preizkušnje, je pričakovati, da se bo v prihodnosti vrednost poslov povečevala za en do dva milijona mark na leto. V pogodbi je zanimivo tudi to, da mora Donit vsako leto za dva odstotka znižati cene, vendar ne denarno, ampak s tehničnimi izboljšavami.
Odpustili bodo še sto delavcev
Čeprav seznam presežnih delavcev šele pripravljajo, pa je že zdaj jasno, da bo na njem 28 delavcev, ki so jih nameravali odpustiti že lansko jesen, a so odpuščanje zaradi nestrinjanja sindikata preložili; poleg teh pa bo na spisku še približno 70 delavcev. Kolikšna bo končna številka odpuščenih, bo odvisno predvsem od tega, ali bodo odvečni delavci našli zaposlitev v manjših zasebnih podjetjih z Donitovimi proizvodnimi programi, za katere ne bo mesta v novih treh družbah oz. v novem koncernu ali holdingu. Pri odkupu teh programov, pri katerih bo Donit zadržal 45-odstotni delež, bodo imeli prednost Donitovi delavci. Kot smo slišali na novinarski konferenci, za nakup ni posebno veliko zanimanja, saj je za zdaj znan le en kandidat.
več in da je v ribniški občini, kjer ima odpuščanje delavcev zaradi zelo slabih gospodarskih razmer vsega gospodarstva težje posledice kot drugje.
Sklad se je z največjimi Donitovimi upniki in dobavitelji surovin pogajal o reprogramiranju dolgov. Z Ljubljansko banko, d.d. se je, na primer že dogovoril, da vsa kratkoročna posojila v znesku štiri milijone mark spremeni v dolgoročna, ki naj bi jih Donit po enoletnem moratoriju ter upoštevajoč devizno klavzulo in 12-odstot-no obrestno mero vrnil v šestih letih. Ker je skladu uspelo podobne dogovore doseči tudi z Zavarovalno skupnostjo Triglav, A banko ter z drugimi večjimi upniki in ker je ministrstvo za delo decembra nakazalo 37,6 milijona tolarjev za reševanje problematike presežnih delavcev, je mogoče pričakovati, da bo likvidnost, ki je bila kljub številnim ukrepom še vedno slaba, že januarja boljša. Vodstvo je prepričano, da bo tudi letos (ob načrtovanih treh milijonih mark dobička) lahko zagotavljalo normalno poslovanje, če mu bo uspelo dobiti za dva milijona mark posojila po 12- do 15-odstotni obrestni meri. Kar zadeva privatizacijo, pa daje prednost delavskemu odkupu.• C. Zaplotnik
Denacionalizacija v turizmu
Gorenjka ostaja brez lokalov na Jesenicah
Kranjska Gora, 11. januarja - Gostinsko in turistično podjetje Gorenjka tudi zaradi denacionalizacijskih postopkov na Jesenicah ostaja brez hotelov in lokalov. V Kranjski Gori le za hotel Eriko še ni zahtevka. Nihče ne ve, kaj bo z zaposlenimi delavci v hotelih, saj v nobenem primeru niso tehnološki presežki.
Gostinsko in turistično podjetje Gorenjka z Jesenic ima svoje gostinske lokale in hotele od Jesenic do Kranjske Gore. Številni Gorenjkini lokali in hoteli so bili po vojni nacionalizirani, odvzeti lastnikom in v upravljanje ter lastništvo jih je dobila Gorenjka. Zdaj prihajajo v firmo številni denacionalizacijski  zahtevki in
predstavniki firme se z upravičenci že resno pogovarjajo.
Direktor Gorenjke Božo Re-sman pravi:
»Po vojni je bila lastnikom hotelov in gostinskih lokalov v resnici storjena huda, po mojem mnenju nepopravljiva krivica. Vprašanje je, ali se nacionalizacija sploh da popraviti, kajti ti postopki se
Peter Trojar, ABC Loka:
"Z lastniki se bomo pogovarjali"
Škofja Loka, 11. januarja - Zakon o denacionalizaciji, ki ga v škofjeloški občini po ocenah poznavalcev na Gorenjskem najbolj pridno uresničujejo, bo prizadel tudi številna podjetja. ABC Loka, na primer, se obeta, da bo izgubila petnajst objektov oziroma lokalov. Za štiri je denacionalizacijske odločbe že dobila.
Peter Trojar, pomočnik direktorja za blagovni promet v ABC Loka, je povedal, da so dva objekta že vrnili pravim lastnikom, ker za poslovanje nista bila nujno potrebna, medtem ko so za druga dva z lastniki sklenili najemni pogodbi.
»V zvezi z objekti, za katere odločb še nismo dobili oziroma jih pričakujemo, se bomo različno obnašali, na eni strani bomo upoštevali naše potrebe, na drugi pa seveda zahteve lastnikov, s katerimi se bomo dogovarjali. Cc se bo le dalo, bomo uveljavljali pravico najema, v posameznih primerih bo bržkone prišel v poštev tudi odkup, če se ne bo mogoče pametno dogovoriti, bomo morali najbrž kakšen lokal tudi opustiti. Živilska trgovina namreč ne prenese velikih stroškov. Gre pa za vprašanje zaposlitve 75 naših ljudi.«
Lokali, v katerih posluje ABC Loka in zapadejo pod denacionalizacijo, so veliki od 80 do 100 kvadratnih metrov. Doslej v podjetju po besedah Petra Trojarja posebnih težav v dogovarjanju za lastniki niso imeli. Večji lokal je le samopostrežna trgovina na Mestnem trgu v škofji Loki. Ta sicer ne zapade pod denacionalizacijo, vendar jo dediči lastnikov, ki jim je bila hiša zaplenjena, dobe nazaj. • H. Jelovčan
bodo vlekli dolga leta po sodiščih. Med pravimi lastniki je danes le še malo živih, oglašajo se dediči, njihovi najbližnji svojci. Po mojem prepričanju smo z zakonom o denacionalizaciji starejše lastnike, ki so še živi, le ponovno prizadeli, saj se tistega, kar jim je bilo odvzeto in kar jim je bilo po vojni storjeno, ne da kar tako popraviti.
Gorenjka vsekakor namerava vrniti vse hotele in vse objekte, ki so bili nacionalizirani in z dediči se že pogovarjamo. Nesporno dejstvo pa je, da je Gorenjka po vojni v te objekte veliko vlagala: vsa oprema v teh objektih je last Gorenjke in vso opremo moramo tudi vzeti iz lokalov.
Večina nekdanjih lastnikov želi vrnitev premoženja v naravi. Do zdaj ni zahtevka, po katerem bi dediči morda želeli postati solastniki in prejemati najemnino. Domala vsi želijo objekte nazaj take, kakršni so. To je seveda njihova nesporna pravica, čeprav bi osebno sam, upoštevajoč cene gostinske opreme, na njihovem mestu ravnal bistveno drugače.
Domala vsi objekti so namreč stari in nikakor niso take vrednosti, kot je njihova oprema. Če vemo, kako zelo dragi so gostinski pulti, hladilniki, strojčki, pribor -danes oprema manjšega gostinskega lokala stane okoli 200 tisoč nemških mark - je vprašanje, kako bodo dediči lahko opremili lokale, če bodo hoteli z gostinsko dejavnostjo nadaljevati. Dobili bodo namreč le štiri prebeljcne stene, kajti mi smo še vedno družbeno podjetje in moramo pobrati vso našo opremo iz lokalov.
Na samih Jesenicah bomo tako ostali praktično brez vseh lokalov, če upoštevamo, da smo se odločili, da že zdaj dajemo gostinske lokale v najem. Za hotel Pošta, ki sodi
pod denacionalizacijo, še ni zahtevka, medtem ko so prišli zahtevki za vrnitev hotela Korotan na Jesenicah, Belcijana v Planini pod Golico, Osvalda v Žirovnici, Kepe v Mojstrani, Tancar pa je edini lokal, ki je lastniku že v celoti vrnjen. Na Jesenicah imamo potem še Ciklamo, Pikovo damo in Ma-jolko, ki jo lastnik tudi zahteva nazaj.
V Kranjski Gori je zahtevek za vrnitev hotela Slavec, za vrnitev hotela Razor, za Vitranc v Podkorenu, medtem ko za Eriko še ni zahtevka. Erika je bila v posesti hrvaških državljanov. V Kranjski Gori pa nam ostanejo drugi hoteli kot Prisank, Larix, gostišče Bor, Garni..«
Izredno pomembno in najres-nejše vprašanje je vprašanje zaposlenih delavcev v objektih, ki bodo prešli v novo lastništvo. Gorenjka vztraja, da se izkoristi petletni zakonski rok. Zakon o denacionalizaciji namreč dopušča, da so delavci zaposleni v objektu še tudi pet let potem, ko se je spremenilo lastništvo. Hudo je, da zakonodajalec tega problema sploh ni predvidel, kajti kakšen je status teh delavcev, ki so zaposleni v denacionaliziranih objektih? Tehnološki presežki zanesljivo niso, vprašanje pa je, ali jih bodo novi lastniki hoteli zaposliti.
Pri teh postopkih brez uradnega cenilca seveda ne gre. Treba je ugotoviti, kakšna je bila vrednost objekta v času nacionalizacije in koliko je firma dejansko vložila v hotele in gostilne. Zanimiv primer je, denimo, primer enega najboljših kranjskogorskih hotelov, hotela Slavec, ki je pred desetletji popolnoma pogorel. Kakšna je potemtakem njegova vrednost?« D. Sedej
Delavci Obrtnega podjetja Tržič
Začetek leta na dopustu
Tržič, 8. januarja - Medtem ko vodstvo čaka na registracijo novega podjetja in išče zanj naročila za delo, je večina delavcev Obrtnega podjetja Tržič na prisilnem dopustu. Kot izgleda, pred sredino januarja dela za mizarje, pleskarje in polagalce podov še ne bo.
Bitka za obstoj Obrtnega podjetja Tržič se je vlekla vse 1992. leto, ki je bilo posebno težko za delavce tega kolektiva. Upanje na rešitev je dal sporazum z upniki podjetja o odpisu dolgov, na osnovi katerega so sprejeli sklep o ustanovitvi družbe v mešani lastnini. Tik pred novoletnimi prazniki so pridobili soglasje Agencije za prestrukturiranje gospodarstva k taki spremembi, 5. januarja letos pa so dali na sodišče vlogo za registracijo novega podjetja. To je tudi osnova, da bo 5-članski upravni odbor lahko začel z delom, navaja Boštjan Meglic iz Obrtnega podjetja Tržič.
Za njihove delavce začetek letošnjega leta ni posebno spodbuden. Po praznikih je večina morala ostati doma, ker podjetje nima niti dela niti denarja za material. V upravi si sicer prizadevajo najti vsaj kakšno manjšo ponudbo za delo, vendar zaenkrat ni izgledov, da bi sklenili kak posel pred sredino januarja. Če bo tako, bodo prisiljeni podaljšati kolektivni dopust še za en teden.
Kot razmišlja sedanji vršilec dolžnosti direktorja podjetja, bo prva naloga upravnega odbora pridobitev posojila, s katerim bi omogočili začetek dela. Naročila bo treba najti kjerkoli, tudi na tujem trgu. Obenem bo treba korenito spremeniti organizacijo dela in odnos do uresničevanja načrtovanih nalog. Zato bo nujno poiskati sposobnega človeka za vodstvo firme od drugod. Ker podjetje nima visoko usposobljenih delavcev, bo nujno poiskati strokovno pomoč pri vodenju in pomembnih odločitvah tudi izven domače hiše. # S. Saje
Vlada ni odpisala zamudnih obresti
Plačilo zamudnih obresti v dveh letih
Radovljica • Republiška vlada je pred novim letom sprejela odlok, po katerem bodo zasebniki, ki zaradi neugodnih gospodarskih razmer niso pravočasno plačali davkov in prispevkov, lahko plačali zamudne obresti za čas od 7. decembra predlani do 31. oktobra lani v 24 mesečnih obrokih.
Ko so se radovljiški obrtniki decembra zbrali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju, so ob vseh obrtniških problemih največ govorili o zamudnih obrestih za nepravočasno plačane davke in prispevke za obrtnike in pri njih zaposlene delavce ter o obrestih, ki so nastale predvsem zaradi nepravilnih računalniških programov za izračun in napak, ki so se v lansko leto prenesle iz prejšnjih let. Do zamudnih obresti je med drugim prišlo tudi zato, ker so se nekateri obrtniki in pri njih zaposleni delavci zaradi pomanjkanja dela in zato, da bi delavci ohranili službe, dogovorili za nižje plače, kot jih predvideva kolektivna pogodba; v upravi za javne prihodke pa so - ne da bi o tem obvestili obrtnike - plače in s tem tudi prispevke povišali do najnižjega, s kolektivno pogodbo zagotovljenega osebnega dohodka. Podobno se je zgodilo tudi z obrtniki. Nekateri so si obračunali le zajamčeni osebni dohodek in čeprav bi morali do 15. v mesecu o tem obvestiti davčno upravo, so to storili le redki; ostalim pa je uprava plače in prispevke avtomatično povišala na predpisano raven. Ker jim je davkarija izstavila račune za plačilo zamudnih obrestih kar za devet mesecev skupaj, je bilo presenečenje še toliko večje - skupno bi morali državi plačati približno 800 tisoč mark.
Ko so na zboru ugotavljali, da so podobni problemi s plačilom zamudnih obresti tudi drugod v Sloveniji, je predstavnica Obrtne zbornice Slovenije povedala, da je rešitev problema odvisna predvsem od tega, ali bo vlada podprla predlog zbornice, po katerem bi odpisali zamudne obresti za nepravočasno plačane prispevke in davke (razen za prometni davek) vsem zasebnikom, ki bi izkazali neporavnane terjatve do podjetij iz držav nekdanje Jugoslavije, do podjetij v stečaju in do podjetij s področja elektrogospodarstva, premogovništva, železniškega gospodarstva, PTT in cestnega gospodarstva.
Republiška vlada je ob koncu minulega leta sprejela odlok o poravnavanju zamudnih obresti za nepravočasno plačane prispevke in davke, s katerim pa zasebnikom zamudnih obresti ni odpisala, ampak jim je le dala možnost, da jih plačajo v 24 mesečnih obrokih (z začetkom 15. februarja letos). Odlok se nanaša le na zamudne obresti za nepravočasno plačane davke od dejavnosti, davke od osebnih prejemkov za zaposlene delavce in prispevke za zaposlovanje, in sicer za čas od 7. decembra predlani do 31. oktobra lani. Zamudne obresti, kakršne so bile 31. oktobra lani, bodo preračunali v ecuje, obveznosti pa naj bi poravnavali v tolarjih, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zapadlosti. Zasebniki bodo morali v pisnem zahtevu upravi za javne prihodke predložiti dokaze za neporavnane terjatve do podjetij iz nekdanje Jugoslavije, do podjetij v stečaju ter do javnih (državnih) podjetij. • C. Zaplotnik
Informacije iz območne GZS Kranj
Ministrstvo za znanost in tehnologijo bo v kratkem objavilo razpis za ACE program (Action for Corporation in the field of Economics) Evropske skupnosti.
Ta je namenjena predvsem za pospeševanje reform in strukturnih sprememb v državah vzhodne in srednje Evrope in obsega sofinanciranje raziskovalnih projektov, štipendij za študente in profesorje, ekonomske seminarje in konference, vrhunske izobraževalne centre z doktorskim in MBA programom.
Rok prijave je 1. maj 1993, koordinator za Slovenijo je g. Albin Babic, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, tel. 061/111-107, faks: 061/124-140.
Sporočilo za javnost Ministrstva za zunanje zadeve o podaljšanju veljavnosti obstoječih enostranskih ukrepov Evropske skupnosti, ki zadevajo izvoz slovenskih izdelkov na območje Evropske skupnosti.
Ministrski svet Evropske skupnosti je v ponedeljek, 21. decembra 1992, podaljšal veljavnost dosedanjih enostranskih ukrepov, ki določajo pogoje izvoza slovenskega blaga na tržišče Skupnosti.
Slovenska podjetja so v letu 1992 opravljala izvoz na podlagi teh ukrepov, ki jih je Skupnost sprejela, potem ko je novembra lani odpovedala sporazum z bivšo Jugoslavijo.
Te dni so bila sklenjena pogajanja Slovenije z ES o sporazumu o sodelovanju ter o transportnem sporazumu o finančnem protokolu. V kratkem bodo ti sporazumi podpisani, v veljavo pa bodo stopili, ko bodo ratificirani v slovenskem in evropskem parlamentu.
Ugodni izvozni režim, ki velja za slovenske izdelke, se z novim letom torej ne bo spremenil. Ti ukrepi bodo veljali, dokler ne stopijo v veljavo omenjeni sporazumi.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test: Ford Fiesta 1.4 Ghia
Zlata sredina
Najmanjši Fordov model je v posodobljeni obliki na avtomobilskem svetu res že četrto leto, vendar mu ne manjka mladostniške svežine, s katero si je uspešno utrl pot na evropske avtomobilske trge in postal maiodane skoraj Fordov hišni ljubljenec. Ampak tako je, če si majhen in simpatičen.
Najbolj sveža generacija, ki je pri fiesti že tretja po vrsti, je hkrati tudi najbolj priljubljena. Ob pogledu na kombilimuzin-sko karoserijo z ravno prav pri-vihnjenimi robovi, z malce agresivnim nosom, visokimi boki in dokaj položnim zadkom z nagajivo nepravilnimi lučmi, pravzaprav to niti ni čudno. Po dveh generacijah oglatih modelov je razlika očitna. Zunanja dolžina 3,74 metra v svojem razredu pomeni srednje velik avto, v notranjosti pa pravzaprav sorazmerno veliko prostora za potnike ob prtljaž-
niški 250-litrski skromnosti, ki pa jo je s prevračanjem deljive zadnje klopi mogoče povečati na 625 litrov, kar zadošča za srednje velike tovore. Testni avto je imel en par bočnih vrat, ki pa so zato večja in omogočajo lažji dostop v kabino. Prednja sedeža sta pri opremi Ghia (kakršno je imel testni avto) boljša kot pri drugih izvedbah, kar pomeni boljšo bočno oprijemljivost ob prekratkih sedal-nih delih in pa nekoliko več občutka za trpljenje hrbtenice, ki so ga deležni tudi potniki na zadnjih klopeh. Ob tem ne gre
JANUAR '9J
SUPER CENIK	
BTV PHILIPS ekran 37cm	42.990
BTV PHILIPS ekran 55 cm 1251	61.990
BTV PHILIPS ekran 55 cm TTX 2556 73.990	
Videorekarder PHILIPS 2115	51.800
Glasbeni stolp PHILIPS AZ 890	4 49.990
VValkman z zvočniki WINDS0R	3.990
Satelitska antena BUSH 45.480	
Osebne tehtnice LIBELA	1.099
Tehtnice LIBELA BETA S 5,10,	20 kg 46.404
Dimne cevi ITALIJA 120 X 500	790
Dimne cevi ITALIJA 120 K1000	1.100
Kolena premer 120 mm 800	
DVOTARIFNI ŠTEVEC	22.900
*           i i MLINČEK za mletje orehov	1.299
Jedilni pribor BERLINA ITALIJA	6 delni 4.490
Jedilni pribor FIRENCE ITALIJA	5.190
ŽiČNIKI 70-1 00 mm	140
Pralni prašek JOLIT 3 kg	391
Mehčalec VVA5CHEVVEICH 41	315.50
SANI	3.700
PARKET HRAST lamelni 1 KL	960
Vrtalni stroj ISKRA 458 W	9.900
Hladilnik z zamrz. G0IENJE31	58.990
Noži GINSU |rl. 2000 uvoz	4.926.60
Omelo za prah	541
prezreti okusne notranje oblo-ženosti, kamor pri tem modelu sodijo tudi dodatne preproge, vse skupaj pa je usklajeno s prefinjenim okusom oblikovano armaturno ploščo, na kateri pa se vseeno bohoti malce preveč plastike. Ampak to ni tako velik greh, saj ga je mogoče povsem spregledati ob kopici serijske opreme, kamor sodijo elektrificirana stekla, sredinsko zaklepanje, odpiranje prtljažnika iz kabine in digitalna ura. In to je že skoraj vse, kar voznik potrebuje ob merilnikih hitrosti in vrtljajev, temperature motorja in količine goriva. Stikala so znana in preizkušena, nameščena na (prekratke) volan-ske ročice ob sicer povsem prevelikem volanskem obroču. Nekaj vaje in spomina zahteva predvsem vklop prednjih in zadnjega brisalca in pranje stekel, kajti vse je na eni ročici, stikalo sirene pa po francosko na drugi.
Predvsem pa se je s fiesto zdaj veselje poditi po ovinkih, saj je z novimi stabilizatorji lega na cesti dolgo časa nevtralna, le ob pretiravanju bi se nos in zadek rada razšla, kar pa je z nekaj hitrimi gibi volana mogoče preprečiti. Tudi ob hujšem pritisku na zavorni pedal se ne zgodi nič pretresljivega, zavore pa se ob dolgotrajnejšem mučenju kljub vsemu nekoliko pregrevajo. Povprečna bencinska žeja ob tem ni pretirana: 8,6 litra neosvinčenega bencina, ampak ta številka bi bila ob manjšem priganjanju in višjih temperaturah zagotovo vsaj pol litra manjša.
Cena: 20.380 DEM plačljivo v SIT (Viktorija d.o.o., Kranj)
Štiri leta so še nedolgo nazaj za avto pomenila veliko. Ampak tale tretja generacija fieste
HVALIMO: bogata serijska oprema - sodobna oblika -notranje udobje GRAJAMO: motorna prožnost - prevelik volan - volan-ske ročice
za zdaj prav dobro kljubuje zobu časa. To pa tudi potrjuje, da je v tem avtu dovolj svežine.
Pa tudi s prestavno ročico pri tem avtomobilu ni dolgčas: 1392 kubični štirivaljni k se sicer ne upira vrtenju, tudi tistemu tik pod rdečo mejo ne, vendar bi v prid večji elastičnosti potreboval še nekaj sape. Ampak prosim, veliko prestavljanja se prav lepo poda športno-sti tega vozila in tudi končna hitrost 160 kilometrov zadošča za srednje dolga potovanja.
Tehnični podatki: kombili-muzina s prečno postavljenim štirivaljnikom: centralni elektronski vbrizg goriva, 1392 ccm, 51 kW/72 KM pri 5600 v/min, petstopenjski menjalnik. Dolžina, širina, višina: 3743 x 1606 x 1325 mm. Najvišja hitrost: 160 km/h (tovarna), 161 km/h (test). Poraba goriva po ECE normah: 5,6/ 7,3/ 8,8 l, povprečna poraba na testu: 8,6 l neosvinčenega super goriva.
• M. Gregorič, foto M. G.
Skalica 1, Kranj tel.: 064/324-734
OPEL ASTRA l,6i GLS OPEL ASTRA 1,61 CD
FORD FIESTA 1,J SX
5 vrat: kat., servo v., radio, cent. zaklep., temna st., obrat sedež po višini 21.SOI DEM 4 vrata: kat., servo v., radio, cent. zaklep., temna st., obrat, sede! po višini, el. dvig. st., el. nastav. zun. ogledalo, ABS    SI.221 DEM 3 vrata: kat., temna st., obratomer, deljiva klop, el. dvig st., cent. zaklep.   19.400 DEM FORD FIESTA 1,5 CLX - 5 vrat: kat., temna st., obratomer. deljia
klop 19.800 DEM
YW GOLF III 1,4i CL   - 3 vrata: kat., temna st.. centr. zaklep., deljiva klop, 4 zvočniki 25.350 DEM
VW GOLF III 1,9        - Diesel CL. 3 vrata: servo v., centr. zaklep.,
temna, st., 4 zvočniki 29.700 DEM
* VSE DEVIZNE CENE SO PLAČLJIVE V TOLARJIH
AVTO ŠOLA AMD KRANJ
Kandidatom motornih vozil sporočamo, da potekajo tečaji iz cestnoprometnih predpisov neprekinjeno. Vključite se lahko takoj po vpisu. Začetek vožnje takoj na vozilih R5. AX. Bodoče motoriste, voznike A kat. poučujemo na sodoben način s pomočjo posebne opreme in radijskih zvez.
Kandidatom nudimo možnost obročnega odplačevanja!
Informacije po tel.: 064/21 1-127
ali osebno na AMD Kranj, KoroSka 53/d.
POKAŽITE TUDI PRIJATELJEM ZNANCEM
Sejmišča spet odprta
Ker je republiška veterinarska uprava že 20. decembra preklicala vse ukrepe, ki jih je sprejela zaradi pojava klasične prašičje kuge, so v Sloveniji ponovno odprti tudi vsi prašičji sejmi. Edini gorenjski prašičji sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu (ta mesec bo še osemnajstega). V Kamniku je sejem s ponudbo prašičev vsak drugi torek v mesecu, na Igu pri Ljubljani, kjer poleg prašičev prodajajo tudi govedo in konje, pa je vsako sredo.
Cena lesa: pred tremi leti in danes
Da je cena lesa tudi realno padla, ni nobenega dvoma. To dobro vedo gozdarji in to vedo tudi kmetje, ki so, na primer, ob koncu novembra 1989. leta za kubični meter prvorazredne (A) hlodovine iglavcev prejeli okrog 280 mark (preračunano po srednjem tečaju marke), zdaj pa dobijo le še okrog 9.500 tolarjev oz. nekaj več kot 150 mark. Današnja cena torej pokrije samo še približno 54 odstotkov cene izpred treh let. Podobna razmerja veljajo za celulozni les. Ob koncu novembra 1989. leta je kmet za kubični meter celuloze prvega in drugega kakovostnega razreda prejel približno 114 mark, zdaj pa dobi samo še 70 mark oz. nekaj več kot 60 odstotkov tedanje cene. Varčni gospodarji, ki od gozda niso življenjsko odvisni in ki še vedno upajo, da bodo tudi za les prišli boljši časi, so na "cenovni padec" reagirali tako, da so zmanjšali sečnjo ali so jo celo za nedoločen čas odložili.
Po koliko so čreva za klobase in salame?
V poslovalnici Mesoizdelkov na Mestnem trgu v Škofji Loki so goveja čreva za salame po 82 tolarjev za meter, za krvavice po 35 tolarjev, v poslovalnici na Kidričevi cesti pa je za 50 metrov svinjskih črev za klobase treba odšteti 650 tolarjev oz. 13 tolarjev za meter. V Specerijini mesnici v Radovljici stane 25 metrov svinjskih črev za klobase 781 tolarjev, vsak meter pa stane 31 tolarjev. V poslovalnici jeseniške Klavnice na Cesti maršala Tita 45 a prodajajo svinjska čreva po 30. tolarjev za meter.
Cene v zadružni trgovini
Cene v trgovini škofjeloške kmetijske zadruge v Poljanah (v SIT/ kg):
* NPK 27-20-30
* broštarter 1/25
* telštarter 1/10 *bek2 1/45
* bovisal 1/5
* kravimin 2 (2,5 kg)
* pravimin (3 kg)
* brzoparilnik (130 1)
25,40		
42,60		
35,30	* NPK 15-15-15	21,32
32,35	* brofinišer 1/10	42,30
557,60	*ek 1 1/45	34,32
423,00	* mleta koruza	15,75
543,00	* vitredin 1/2	372,72
	* kravimin 6 (2,5 kg)	311,60
20000,00	* brzoparilnik (80 1)	14000,00
Avtomobilske novice
BMW: Na ženevskem salonu leta 1994 bodo predstavili novo serijo 7. Po vzoru serij 3 in 5 bodo novinci imeli na novo ukrojeno oblejšo karoserijo, 16 eolska kolesa in motorje z 2,8 (še-stvaljnik), 3,0 in 4,0 (osemvaljnika) ter 5,0 litri gibne prostornine (dvanajstvaljnik).
Fiat: Novopečeni uradni zastopnik Adria Auto bo ob koncu poletja na slovenskem trgu ponudil novi uno, tipo s tremi vrati in mali cinquecento. Ob celotni Fiatovi ponudbi bodo na voljo tudi lancie.
Hvundai: Slovenski zastopnik Hvundai avto trade ima trenutno po vsej državi 22 serviserjev in prodajalcev. Večina serviserjev bo letos po načelu customer's satisfaetion (zadovoljstvo kupca) dejavnost dopolnila tudi s prodajo. • M.G.
MIRKA VADNOVA 1, 64000 KRANJ, tel.: (064) 214-751, fax: (064) 214-751,
razpisuje po sklepu delavskega sveta podjetja z dne 20 11. 1992
JAVNO DRAŽBO
ZA ODPRODAJO DELA NEPREMIČNINE, IN SICER DELA UPRAVNE STAVBE PODJETJA NA MIRKA VADNOVA 1, KRANJ, POSLOVNIH PROSTOROV V I. NADSTROPJU ZGRADBE ŠT. 11 DO VKLJUČNO 22.
Objekt je vpisan pod vložno št. 578 in 1010, ko. Primskovo in
stoji na pare št. 273/2, 275/5, 273/3, 275/3 in 275/4.
Del nepremičnine, ki je predmet dražbe, se prodaja izključno kot
celota in ni mogoča prodaja po njenih posameznih delih. Celotna
brutto površina dražbene nepremičnine znaša 226,55 m2.
Na delu nepremičnine, ki je predmet dražbe, obstoji predkupna
pravica Prostori so oddani tudi v dolgoročni najem za dobo 10
let.
Izklicna cena za celotni del nepremičnine znaša na dan izvedbe dražbe tolarsko protivrednost 1.000,00 DEM za 1 ms ali skupaj 226.500,00 DEM
Predmet licitacije je tudi samski dom v Stražišču, za katerega je ogled vsak dan od 8 do 12 ure po predhodnem telefonskem razgovoru.
Dražbe se lahko udeleže in na njej sodelujejo pravne in fizične osebe, ki do dražbenega naroka vplačajo varščino v višini tolarske protivrednosti 10 % izklicne cene, obračunane po srednjem tečaju tečajnice Banke Slovenije na dan vplačila in sicer na žiro račun prodajalca pri SDK Kranj, št.: 51500 - 601 - 13752, z navedbo "PLAČILO VARŠČINE", ali pa plačilo izvrše na blagajni prodajalca
Licitira se po načelu "VIDENO KUPLJENO". Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino Kupec plača tudi prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastnine Neuspelemu udeležencu dražbe se varščina vrne najkasneje v 3 (treh) dneh po dražbi
Ogled objekta in dokumentacije je možen vsak delavnik od dneva objave dražbe do dneva njene izvedbe in sicer od 8 do 10 ure. s predhodno najavo po telefonu na tel št (064) 214-751, zadnji dan pa od 7 do 9 ure
Javna licitacija bo 22 1. 1993 v prostorih prodajalca Gradnje, p.o., M Vadnova 1, Kranj, soba št 3/I ob 10 Uri.
-kovinOtehna
0 NAJBOLJŠI KREDITNI POGOJI «IN PRODAJA NA ČEKE
18502237
LUNINE SPREMEMBE
V petek, 15. januarja, bo ZADNJI KRAJEC. Luna se bo spremenila ob 5. uri zjutraj, kar po Herschlovem vremenskem ključu pomeni, da vreme ne bo preveč zanesljivo. Po tem ključu je vreme lepo, čim bliže polnoči se Luna spremeni in tem bolj grdo, čim bliže poldnevu se Luna spremeni. Koledar imen:
Torek, 12. januarja: Tatjana, Erna Sreda, 13. januarja: Veronika Četrtek, 14. januarja: Oto, Nadja Petek, 15. januarja: Lovro, Maver
Pregovor: Če Pavel Spreobrnjenec, ki goduje 15. januarja, po kopnem primaha, Jurij po snegu prijaha.
KOMBINAT [pJUgPia gi^^jkg^
U       U      U   SPUT'JUGOSLAVIJA
ti*. U
Račun br.
R
M
Vremenoslovci nam za naslednje dni obetajo razmeroma toplo vreme. Najnižje temperature bodo od - 5 stopinj Celzija do 0, najvišje dnevne temperature pa od 7 do 13 stopinj Celzija.
V centru Kranja je prodajalna Jugoplastika. Uradno sodi pod novo podjetje Jugoplastika Trade d.o.o. Ljubljana. Ker prodajajo športno opremo, ki sodi med davčne olajšave, je naš bralec zahteval račun. Kako izgleda v Kranju napisan račun 29. decembra 1992, torej pred 14 dnevi, je točno razvidno iz kopije. Le kaj bi rekli v Splitu, če bi vedeli (ker očitno ne vedo!), da sredi severne Slovenije, v centru Gorenjske, črno na belem še vedno sodijo v - Jugoslavijo?!
POŠTARJI KOT GASILCI
Pred novoletnimi prazniki so bili deležni posebnega darila v Gasilskem društvu Podbrezje. Kranjsko podjetje za PTT promet jim je odvzelo njihovo telefonsko številko, ki so jo uporabljali že dolgo časa.
Problem je menda v tem, ker so jo uporabljali premalo in se je na njihovih računih za telefon nabralo premalo impulzov. Pa so v Kranju sklenili, da za njihove potrebe zadošča telefonski dvojček.
Morda so iz kakšnih zaprašenih načrtov požarne ogroženosti ugotovili, da v Podbrezjah tudi nimajo prav veliko požarov? Če bo pa že ravno gorelo in bo hotel nekdo o tem obvestiti gasilce, ko bo lastnik dvojčka isti hip telefoniral, se lahko za nasvet obrne na službo PTT informacij. Samo da ne bodo prišli gasit ognja poštarji namesto gasilcev! • S. S.
ZDRAVNIKI NE MOREJO, ZOBOZDRAVNIKI NOČEJO
V jeseniški občini do zdaj niso še nobenemu zdravniku splošne prakse podelili koncesije za opravljanje zasebne zdravstvene prakse. Koncesijo namreč podeli občinski upravni organ na osnovi odločbe o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Za opravljanje specialistične dejavnosti podeli koncesijo pristojno ministrstvo.
Ko so pristojni občinski možje ugotavljali te reči, so v gradivo zelo fletno in neformal-
no, predvsem pa na moč zgovorno zapisali.
...zdravniki splošne prakse nimajo finančnih možnosti za opremo ordinacij, medtem ko nekateri zobozdravniki nimajo prav nobenih razlogov, da ne bi razmišljali o spremembi svojega statusa...
Zdravniki torej ne morejo, ker nimajo denarja, nekateri zobozdravniki pa... no ja, saj vemo... nočejo privat, ker je malo tu, malo tam še najbolj profitabl... • D. S.
LEPOTA ŽENSKEGA TELESA NA FOTOGRAFIJI
Fotograf Janez Pipan, član Foto kluba LTH škof ja Loka skupaj s sodelavci razstavlja v galeriji Bife Freising na Loškem gradu v Škofji Loki motive žensk: nekdanjo miss Slovenije v erotični seriji, ki je bila nagrajena v ZDA pri reviji Gallerv, sledijo pa portreti Mojce Blažoj in Bernarde Marovt ter skupino slik z izbora Miss fotogeničnosti v Poreču. Lepota ženskega telesa skozi fotografski objektiv Janeza Pipana je predstavljena tudi na razstavi v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju...
STROKOVNJAKI PHARE, NAUČITE SE SLOVENSKO!
Ko je mednarodna fondacija Phare izbrala za Slovenijo dva od petih predlaganih projektov, je skupaj z našim ministrstvom za drobno gospodarstvo postavilo pogoj, da v projektnih skupinah po občinah lahko sodelujejo le ljudje, ki znajo angleško. Član radovljiškega izvršnega sveta Janko Jan se s tem ni strinjal in je vprašal, zakaj morajo znati prav angleško in zakaj ne bi, na primer, zadoščalo tudi znanje francoskega jezika.
Da Slovenci ne bi klečeplazili in da se ne bi morali samo mi vedno prilagajati drugim, predlagamo še boljšo rešitev: strokovnjaki Phare naj se naučijo slovensko, če nam že hočejo pomagati iz gospodarskih težav!
Meni bi šlo skozi eno uho noter, skozi drugega pa ven, če se ne bi zares preštevilne debate te dni vrtele okoli poslanskih plač.
Kamorkoli mi že stopicne noga, evo: narod brklja in brklja po domnevno previsokih Plačah naših poslancev. Kadar odprem cajtenge ali radio, kontaktna oddaja, v kateri se Pretežno moško poslušalstvo, ki se praviloma nerado oglaša na kakšne radijske izzive, srdito priduša. In če se ob tej temi se^ lastno sorodstvo jezljivo zažene v polemike, mora pa na tem že nekaj hudega biti!
Kakšni posebno eksaktni Podatki v tem smislu pač še niso na voljo. A že izračun kakšnih 2 do 3 ali celo do 7 tisoč nemških mark mesečno na poslansko glavo je pognalo kri v žile in povečalo srčni utrip!
Izjave so resne, hude in nedvoumne:
Prva: »Naj gredo malo v rnaloro! Kdo pa mislijo, da jih bo gledal s 3 tisoč markami Plače!«
Druga: »Poslanci so v Evro-Pi res dobro plačani, a v sorazmerju z evropskimi plača rni delavcev!«
Tretja: »Za cigumigu, ki ga «e zdaj počenjajo ob teh nesrečnih koalicijah, je jasno, kaj bo: za oblast jim gre in v tem smislu samo za dober zaslužek!«
. četrta: »Kaj jih ni sram! Kje Je morala? Kje njihova zavest, da živijo v državi, ki se je šele
TEMA TEDNA
RAZLIKA JE OČITNA
Stokrat huje kot visoke poslanske plače so njihove predčasne pokojnine. Le kdaj bodo v našem parlamentu ljudje, ki so že do zdaj nekaj velja/i, nekaj ustvarili in ki visoko penzijo komot lahko dočakajo tudi drugje?
spočela in v kateri bo vse vrste odrekanja!'Zakaj se ne bi odrekli tudi sami?«
Peta: »Zanima me, ali imajo zares tako velike želodce, da jim je treba nekaj tisoč mark na mesec!«
Šesta: »Da si ob 120 tisoč zaposlenih sploh upajo pomisliti na take dohodke!«
Sedma: »Jaz bi jim dal 15 tisoč tolarjev in povrnil stroške za vožnjo in hrano. In čisto nič drugega!«
Osma in meni najbolj všečna: »Če bom imel jaz tri tisoč mark mesečne plače, jo imajo zaradi mene lahko poslanci tudi 5 ali 6 tisoč mark. Dokler pa imam sam tisoč mark, si oni niti dva tisoč mark NE ZASLUŽIJO!«
Tako ti je to v demokraciji! Narod vse ve in vse lahko komentira. Ni ga v tej deželi, ki bi nesrečne poslanske duše vzel vsaj malo v bran!
Pa se postavim v kožo enega takega slovenskega po-slančka, ki je gor priplaval na letošnjih volitvah!
Bil ti je bratec, zaposlen v neki firmici, kjer se z boni vred ni dalo mesečno zaslužiti niti tisoč nemških mark. Kot kandidat na volitvah pa je bil neposredno ali posredno izvoljen za poslanca! Narod je volil, narod ga je izvolil! In bo dobil zdaj eno fletno tajnico v pisarno pa še kakšna dva do tri strokovne delavce, da mu bodo tiste zadeve s parlamentom nekako klapale. In cirka tri tisoč mark mesečne plače!
Kakšen statusni in eksistenčni vzpon! Razlika je očitna!
Saj ga bo kakšen sosed kdaj grdo pogledal in se mu za hrbtom spakoval, kako da fino živi, ampak... Kaj v resnici pomaga, če veš, da nekdo slabo ali nič ne dela ali huje, sploh ne zna delati! On bo vlekel, kar mu »gepira« in narod se stokrat lahko na glavo postavlja! Morda mu bo javna kritika kakšen ficek odškrtnila, ampak brez skrbi: naši poslanci se znajdejo! Bodo pa ostale bonitete kaj navrgle! Ne se sekirati Bo že kakšna špekulacija, da revčki ne bodo strgani in lačni. Saj imajo ne nazadnje poslansko imuniteto! Tudi skoznjo se s triki »leva roka, desni žep« da kaj malega zaslužit, če je že najhujša nuja.
Ostane nam le, da požremo slino! Stokrat huje kot poslanske plače so njihove predčasne pokojnine! To je v tej obubožani deželi za umret krivično in spekulativno!
Ko jih človek primerja s kakšnimi evropskimi poslanci, jih primerja lahko že z župani čez mejo - pa te stisne! Župani in poslanci praviloma izhajajo iz bolj premožnega sloja in jim županovanje ali poslansko mesto ni nujna in edina eksistenca!
Koliko Save bo pri nas še preteklo, preden bodo kandidirali in parlament zasedli ljudje, ki so že do sedaj nekaj veljali, nekaj ustvarili in ki visoko penzijo komot lahko dočakajo tudi drugje!• D. Sedej
UTRINKI S SVETOVNE RAZSTAVE ČIPK
IDRIJSKA ČIPKA SAMO NA PLAKATU
Škof ja Loka, januarja - Svetovno razstavo čipk v Utrehtu v Holandiji, kjer je svoje čipke predstavilo več kot 30 držav, si je pred meseci ogledala Mojca Jemc iz Škofje Loke, ki v Škofji Loki uči mlade čipkarice, čipke sama izdeluje in v svoji mali trgovinici zraven Name tudi prodaja ves pribor, kar čipkarica potrebuje, od punkljev do bucik. Svoje življenje je tako rekoč zapisala čipkam in tudi sama se je podala v daljni Utreht pogledat, kakšne čipke izdelujejo čipkarice po drugih kontinentih. Imela je kaj videti! Na žalost pa ni bilo na razstavi slovenskih čipk; nekdo je na steno pripel le plakat z reklamo za idrijske čipke. To je bilo vse. Morda res ni bilo denarja, toda v prihodnje se kaj takega resnično ne bi smelo zgoditi. Se lahko v svetu predstavimo še kako lepše kot z našo čipko? Če je denar za vse mogoče promocije, bi se moral najti tudi za to našo žlaht-nost!
Velika stavljena čipka, kakor jo delajo čipkarice po Ameriki in drugod, bo s svojimi številnimi kleklji zagotovo izziv tudi za naše čipkarice. - Foto: D.D.
"To je bila svetovna razstava šivane in klekljane čipke, OIDFA imenovana," pripoveduje Mojca, "od najbolj preprostih čipk, našim šolsko začetniškim podobnih, a barvno obogatenih iz afriških dežel, kot so Južnoafriška Republika, Tanzanija, Kongo, do najbolj graciozne, fino izdelane duchesse čipke, po katerih slove belgijske, francoske, holandske čipkarice. Šestnajst tehnik izdelave čipk velja v svetu, ena od teh je idrijska. Zelo zanimiv je pokončen valjast punkelj, ki ga uporabljajo čipkarice z Malte. Vse bolj pa se v svetu uveljavlja širok punkelj, bolje rečeno blazina, oz. okrogla plošča, kjer se ves prtiček dela hkrati. Naša klekljarica začne en kos po trikrat, štirikrat, pri tem načinu pa se vse dela hkrati. Zato množica klekljev! Ta način se je uveljavil v Ameriki pa tudi drugod.
Seveda so bile čipke tudi ocenjene in nagrajene. Prvo mesto so zasedle ZDA s klekljano, drugo Španija in tretje Nemčija, obe s šivano čipko." "Kakšne pa so čipke drugih narodov?"
"Vse po vrsti so bile zelo zanimive in lepe. Švica je imela na primer svoje okrogle čipke razstavljene tako, da so bile napete na bakreno žico, Španija je pokazala prelepe mantile, čipke, ki krasijo glave španskih deklet in gospa ob posebnih priložnostih. Holandija je prikazala uporabnost čipke v hiši: z miniaturno hišico so pokazali, kje vse jo lahko krasi čipka, od osebnega in posteljnega perila do zaves. Finska je čipke pokazala kot slike v okvirju, vsaka posebej je bila umetniško delo, pa naj je bil to božji motiv ali motiv iz narave. Japonska čipka je po japonsko graciozna, fina in tanka, belgijska pa je bila tokrat prikazana v kristalnem steklu. Prelepi izdelki!"
Mojca Jemc ne bi bila čipkarica po duši in srcu, če ne bi tudi sama poskusila s katero od novosti, ki jo je videla v Utrehtu. Če vas pot zanese mimo njene lesene hišice pri Nami, si le oglejte veliko zeleno blazino s številnimi kleklji. Sama jo je naredila in se že poskusila v izdelavi velike stavljene čipke. In zagotovo ne bo dolgo, ko bo to svoje novo znanje prenašala na mladi rod. 1994. leta bo svetovna razstava čipk v Barceloni. Mojca si jo bo zagotovo ogledala, upa pa trdno, da takrat od slovenske čipke ne bo prisoten le plakat. • D. Dolenc
36. LESTVICA "TRŽIŠKI HIT"
Th. Krokodilčki - Čuki
2. 25 ur na dan - čudežna polja
3. Lavla - Eric Clapton
4. Ostani mlad - Peter Pan
5. November rain - G'n'r
6. Nisem važna - Hajdi
7. Ti si moj sonček - Agropop
8. Don't you love me - Felix
9. I will always love you - Whitney Houston 10. Ni važno, če govorijo - Zlatko Dobrič
Predlogi:
Tuji: Oueen of rain - Roxette Domači: Lilly Marlen - Vlado Kreslin
Tokrat bo nagrado prejela Nataša PODOBNIK, Ob potoku 10, Žiri.
Dopisnic ni bilo kaj prida, saj mnogi verjetno niste vedeli, da kupone in lestvico od novega leta dalje objavljamo v torkovi izdaji Gorenjskega glasa. Potrudite se do sobote, 16. januarja 1993, in nam kupone pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Slišimo se v četrtek ob 18.05.
Lep pozdrav Jernej in Jekica
Domači
Naslov
82
Moda
Kite, kite, kite
Zima je tu in vsepovsod kaže zobe. Brez toplega volnenega puloverja ne bomo zdržali. Ob topli peči je prijetno posedati s pletilkami v rokah. Zakaj bi se ne lotili puloverja zase, za vnuka. Naj povemo, da so zelo modne spet kite. Kite vseh vrst, od onih komajda nakazanih, do izrazitih, na dolgo se prepletajočih. .Pobrskajte po revijah in se odločite. Modne barve pa so svetle, sive, beige, drap, rahlo melirane. In še nekaj: modni so tudi dolgi ravni puloverji, ki jim ob straneh naredimo kakšnih 8 do 10 cm dolg razporek.
Domači zdravnik
Med in srce
Po sodbi odličnih srčnih specialistov je med kar neprekosljiva naravna srčna pogonska snov. Pri srčni onemoglosti je težko dobiti boljše zdravilo, kot je med. Uživajmo ga zmeraj samo razredčenega! Med razredčimo s prekuhano mlačno vodo in dobimo medico, ali pa kamilični ali rmanov čaj osladimo z 1 do 2 čajnima žličkama medu na skodelico.
Pri živčnih težavah s srcem, pri živčnem utripanju srca, pri razvijanju srca z občutkom strahu zelo ugodno deluje vijolični čaj, pri vnetju srčne mišice ali pri slabotni srčni mišici jegličev, pri starostnih okvarah in nepravilnem delovanju srca pa čaj iz dišeče perle. Vsako skodelico kateregakoli izmed teh čajev osladimo z 1 ali 2 čajnima žličkama medu. Medu nikoli ne denemo v vroč, temveč le v mlačen čaj.
Imate multipraktik?
Nekaj navodil za uporabo
Ste tudi vi med tistimi gospodinjami, ki ste si na vrat na nos kupili multipraktik, zdaj pa vam stoji na pultu, uporabljate pa ga morda le nekajkrat na leto. Pa vendar je to aparat, ki bi moral biti ves čas v rabi. Ob nakupu ste dobili navodila za uporabo, pa ste jih kdo ve kam založili. Morda ne bi bilo napak, da bi na tejle naši strani še enkrat na kratko zapisali, kako je z uporabo tega vsestranskega kuhinjskega aparata, brez katerega večina gospodinj skorajda ne bi mogla več pripravljati obrokov. Poglejmo!
Živila obdelujemo v posodi z univerzalnim nožem ali z ustreznimi diski na podstavku. Hitrost obdelave urejujemo s stikalom. Pri vklopu stikala na I, je obdelava počasna, pri II pa hitrejša. Za kratko obdelavo uporabljamo stikalo I L. Pri novejšem tipu stroja nimamo oznake II. Hitrost urejujemo z regulatorjem hitrosti. Pri nastavitvi regulatorja 1-3 dosegamo hitrost enako vklopu I, od 4-6 pa oznaki II.
Zelenjavo in sadje sekljamo tako, da ga narežemo na koščke, stresemo v posodo multiprakti-ka, stikalo obrnemo najprej na I in nato na II. Prehod preko stikala I je potreben zato, da je sekljanje enakomernejše in živilo ne odletava previsoko na rob posode. Čas sekljanja je 15 do 30 sekund, odvisno od tega, kako grobo želimo zelenjavo oz. sadje sesekljati.
Zelenjavo in sadje režemo in ribamo s pomočjo ustreznih diskov. Namestimo jih s pomočjo nosila v posodo multiprakti-ka. Živila vlagamo skozi tulec, ko stroj stoji. Nato vključimo stikalo na I. Živilo nalahno pritiskamo z batom. Pritisk na bat vpliva na debelino narezanega živila.
Meso pred sekljanjem očistimo kožic in ga narežemo na koščke ter stresemo v posodo multi-praktika. Sekljamo ga z nekaj vklopi na I L, če ga hočemo imeti bolj grobo sesekljanega, ali na II, če hočemo, da bo se-
sekljano bolj na drobno. Začimbe že med sekljanjem dodajamo mesu skozi tulec. Trša živila, kot so orehi, lešniki, sir, čokolada sekljamo v posodi z univerzalnim nožem. Naenkrat sekljamo 20 do 40 dag živila. Stikalo obrnemo na II za 10 do 30 sekund, odvisno od tega, kako drobno želimo živilo sesekljati.
Testo ugnetemo v posodi multi-praktika z univerzalnim nožem. Naenkrat smemo uporabiti največ 50 dag moke. Za kvašeno testo stresemo v posodo moko in ostale sestavine, vključno s kvasom, ki smo ga prej premešali z malo moke,
sladkorja in mleka ter pustili vzhajati. Vključimo stikalo najprej na I in nato na II za približno 2 do 3 minute. V tem času se naredi iz sestavin lepa kepa. Naprej ravnamo s testom, kot bi ga umesile ročno. Za umešano testo vsujemo v posodo na koščke narezano maščobo, jajca in sladkor. Vključimo na I in nato na II za približno 1 minuto. V tem času se masa speni. Skozi tulec usi-pljemo moko s pecilnim praškom in še nadaljnjo minuto pustimo vključen stroj. Za krhko testo vsujemo v posodo vse sestavine naenkrat. Maščoba mora biti hladna (vzeta iz hladilnika) in narezana na koščke. Stroj vključimo za čim krajši možni čas.
Vlečeno testo pripravljamo iz 30 dag moke in dodatkov. V posodo vsujemo vse sestavine naenkrat in mešamo, da nastane lepa kepa.
Če se iz testa ne naredi kepa, temveč ostane mazavo, dodamo skozi tulec še malo moke. Če je ostalo testo razsekano, pa doli-jemo še malo tekočine.
Poskusimo še me
Recepti
za multipraktik
Tatarski biftek / šalotka, zelen peteršilj, žlička ka-per, 25 dag dobro uležane govedine, sol, poper, paprika, kumina, 1/2 žlice gorčice, 1 žlica majoneze, 1 rumenjak.
Šalotko, peteršilj in kapre sesekljamo v posodi multipraktika. Dodamo na koščke narezano meso, ki smo mu prej porezali vso maščobo in mrenice in nekajkrat vključimo na stroj I L. Dodamo še ostale sestavine. Vključimo stroj na II za okoli 1 minuto, da se masa seseklja in zgnete.
Goveji zrezki po cigansko 4 goveji zrezki, 3 žlice maščobe, 5 dag čebule, žlica moke, sol, poper,
1 kisla kumarica, 5 dag gob, 5 dag gnjati, 1/2 dl rdečega vina. Zrezke potolčemo, posolimo, po-mokamo in z obeh strani popečemo na vroči maščobi. Preložimo jih v drugo posodo. V multiprak-tiku sesekljano čebulo stresemo na maščobo, ki je ostala od zrezkov, jo prepražimo, pomokamo in zalijemo s toliko vode. da postane omaka gostljata. Dodamo zrezke, začinimo in dušimo 1 uro. Kumarico, gobe in gnjat v multipraktiku grobo zrežemo. Stresemo k zrezkom in prilijemo vino. Vre naj še 10 minut.
Fižolove polpete
2 žlici maščobe, pol čebule, 20 dag skuhanega fižola, lahko konzerviranega, 20 dag salame ali pečenke, 2 jajci, 3 kuhani krompirji, sol, poper, peteršilj, drobtine, maščoba za pečenje.
V multipraktiku sesekljamo čebulo in jo na vroči maščobi prepražimo, dodamo še sesekljan peteršilj. V posodi multipraktika na grobo zmeljemo meso, dodamo fižol, čebulo s peteršiljem, jajci, na kose narezan krompir, sol in poper. Vključimo stroj za približno 30 sekund. Iz mase oblikujemo polpete, ki jih povaljamo v drobtinah in z obeh strani opečemo na vroči maščobi.
Kaj je bilo med novoletnimi prazniki najlepše?
• Najlepše je bilo, ko sem dobila novo punčko od mamice. Lepo je bilo, ko sta prišla teta in stric in nismo bili sami. Eni-sa Nikočevič
• Všeč mi je bilo pri babici. Ko smo prišli k njej, je kuhala kosilo. Po kosilu sem se morala igrati s sestrično. Igrali smo se spomin. Zmagala je ona. Polona Mrak
• Najlepše so bile pisane rakete, ki so poletele mimo naše hiše. Začuden pa sem bil, ko smo ob pol dveh ponoči dobili obiske. Matic Kos
• Najlepše je bilo, ko sem se na Križni gori drsala z blazino in se smučala. Sabina Košir
• Všeč mi je bila nova številka 1993. Jernej Završnik
• Všeč mi je bilo, ko sem v Novi Gorici igral na računalnik. Mitja Rauter
• Najlepše je bilo, ko sem se sankal. Zabaval sem se tudi pri žrebanju 3 x 3, ko je velikokrat zmanjkalo elektrike. Simon Primožič
• Všeč mi je bilo, ko smo nazdravili ob začetku novega leta. Jure Tomažin
• Najlepše je bilo, da smo bili vsi veseli. Arsen Miloševič
• Najlepše je bilo, ko sem se šel smučat. Z vlečnico sem se peljal zastonj, ker mi je gospa iz Avstrije dala vozovnico. Gregor Naglic
• Všeč mi je bilo, ko smo s kartami igrali osla. Jasmina Rašič
• Najlepše mi je bilo biti spet prost. Saldijan Civić
• Najlepše so mi bile rakete in program na televiziji. Marjan Sten
• Všeč mi je bilo smučanje na Črnem vrhu. Dejan Pirnovar
• Veliko sem hodila v hribe, spuščala rakete, se sankala in veselila. Darja Rajšič
• Najlepše je bilo, ko sem se igrala, brala knjigo in pomagala mamici pri peki piškotov. Elena Mirčevska
Učenci 4. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
FILMSKA UGANKA
Po krajšem odmoru v sodelovanju s Kino podjetjem Kranj spet zastavljamo filmsko nagradno uganko. Zamisel za vprašanje smo našli v prikupni ameriški komediji Sam doma, ki ga bodo še ves ta teden vrteli v kinu Center. Zgodba govori o devetletnem dečku, ki na božič ostane sam doma. Spopasti se mora z najrazličnejšimi težavami, med drugim užene celo dva pohlepna vlomilca. t Vprašanje: v glavni vlogi igra simpatični Macaulav Culin. Se morda spomnite, v katerem filmu ste ga lani gledali? Odgovore pošljite do 22. januarja na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijade-ja 1 - Filmska uganka. Kino podjetje Kranj dvema izžrebancema poklanja po dve brezplačni vstopnici.
Veseli dogodki in presenečenja
• Prvi dan v letu je moj rojstni dan.
• Pri Alešu smo igrali igrice na računalnik.
• Pripravili smo srečelov.
• Med novoletnimi počitnicami sem hodil na smučarski tečaj. Prvič sem se peljal z vlečnico.
• Pred novim letom smo šli v Ljubljano in si ogledali jaslice. Bile so zelo velike in lepe.
• Dobil sem album za znamke.
• Ata in mama sta mi prinesla smuči.
• Mamica mi je kupila svileno trenirko, ki mi jo je že dolgo obljubljala.
• Pod jelko sem dobila knjige in veliko sadja.
• Presenečen sem bil, ker sem dobil radio.
Učenci 3. r. iz Besnice
w
Z Domelom v Železnike
Ob topli peči
Ob topli peči delam domačo nalogo. Pišem in rišem. Narisal sem, kako se smučam. Gledam skozi okno, kako sneži. Vidim sošolce, ki se sankajo in kepajo. Delajo tudi sneženega moža. Lepo se zabavajo. Tudi jaz bom šel k njim. Skupaj se bomo igrali. Ko me bo zeblo, se bom pogrel ob topli peči.
Davor Pintar, 3. r. Sorica
Drsališče pri šoli
Letošnja zima je, vsaj za zdaj, skopa s snegom. Pa so si učitelji telesne vzgoje iz Jenkove šole v Kranju dejali; zakaj ne bi otrokom privoščili poceni veselja? Pri šoli so naredili ledeno ploščo. Na ledu zdaj otroci drsajo, igrajo hokej, se, skratka, zabavajo. Foto: D. Gaz vod a
NAGRAJENI SPIS Stari ata mi je pripovedoval
(K folklornim pripovedim iz Poljanske doline)
Da je cerkev sv. Volbenka čal, da je bil strah in trepet v Poljanski dolini, da je to romarska cerkev in da je bila sezidana v 17. stoletju, veste vi. Moj stari ata Rudolf Ah-lin, po domače Premetovec, z Loga pa ve tudi za tele težave, ki so spremljale njeno gradnjo.
Cerkve niso nameravali postaviti tako visoko na hribu. Z deli so začeli mnogo niže. A kar so podnevi naredili, so jim angeli ponoči prestavili. Nekajkrat so sicer še poskušali nadaljevati z gradnjo na prvotnem kraju, ko pa angeli tudi niso odnehali, so se uklonili njihovi volji in nadaljevali tam, kjer cerkev stoji še danes. Se posebne težave so imeli z levim stolpom (cerkev je namreč dvostolpna). Niso in niso ga mogli dokončati. Njegova gradnja je celo nazadovala. Pa je ponudil pomoč sam hudobec, seveda ne zastonj. Zahteval je dušo prvega romarja. Pogodili so se in zdaj je bila cerkev naenkrat sezidana. Hudobec pa je čakal plačilo. Dolgo ni hotelo biti nikogar k cerkvi sv. Volbenka, končno pa le pride -divji medved. Seveda hudobec z njim ni bil zadovoljen. Se je čakal in se jezil in ren-
ljudem daleč naokrog. Ko pa je le videl, da boljšega plačila ne bo dobil, "se je spustil v grmovje" in ljudje so si oddahnili.
O, pa so prihajali taki romarji, kakršne je čakal hudobec, posebej veliko jih je prišlo s cerkljanske in tolminske strani. Stari ata se spominja, da so pripovedovali, kako je neka T'minka (Tolminka) ponavljala, ko je zjutraj lovila roso v dlani: "Preljubi sv. Volbenk, daj mi možička!"
Ste že bili v Sopotnici Pr* zlat'jam' ? Menda se je na tistem mestu vdrl zlat zaklad in ljudje so kopali in iskali in ga (še) niso našli. Je pa tako ostala (nastala) vsaj Zlata jama.
Da se Poljanci s Selčani, prebivalci sosednje doline, niso nič kaj dobro razumeli, je znano. Le kako so se mogli Selčani imeti za nekaj več od Poljancev, ko pa so Poljanci dobro vedeli, kako je bilo takrat, ko je bog v teh krajih ljudi ustvarjal. Tiste, "ki so mu falil". je čez Gabrško goro v Selško dolino metal. •
Boris Hostnik, 7. b r. OS Cvetka Golarja Škofja I oka
TOREK, 12. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.35-1.05 Teletekst TV Slovenija	
9.50	Video strani
10.00	Alter, ponovitev
10.45	Slovenski magazin, po-
	novitev
11.15	Življenjske preizkušnje
12.05	Po sledeh napredka, po-
12.35	novitev
	Znanost: Droge
13.00	Poročila
13.05	Mednarodna obzorja:
13.45	Turčija, ponovitev
	Sova, ponovitev: Korak
	za korakom, ameriška
	nanizanka
14.40	Ljubljenca  bogov, an-
	gleška nadaljevanka
15.55	Želite, Milord?, humori-
	stična nadaljevanka
17.00	TV Dnevnik 1
17.15	Zlata ribica
17.45	Podvodnjak  in makov
	škrat
18.00	Regionalni program:
18.50	Koper
	16 črk
19.15	Risanka
19.30	TV Dnevnik 2
20.05	Žarišče
20.40	Glasba, show in cirkus:
	Neverjetne zgodbe, 7.
21.40	oddaja
	Mačke
22.15	TV Dnevnik 3
22.43	Poslovna borza
22.55	Omizje
0.55	Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55	Video strani
10.06	4x4, ponovitev
10.35	Sedma steza, ponovitev
10.56	Trije možje v čolnu
12.00	Moulin Rouge - 100 let.
13.00	ponovitev
	Poročila
13.05	Video strani
15.35	Sobotna noč, ponovitev
17.56	Popotovanje po reki Zali
18.50	Prisluhnimo tišini
19.30	TV Dnevnik 2
20.05	Sestre
20.60	Osmi dan
21.40	Svet poroča
22.20	Sova: Fina gospa. Odle-
	tel bom, Želite Milord?
1.10	Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/ JV koledar 10.00 Poročila 10.06 TV sola 11.30 Bitka za nasmeh, mladinska dokumentarna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.60 Saga o Divjem zahodu, ponovitev 15.36 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Govorimo o zdravju 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Vojni re-porterji 21.00 V velikem planu 22.35 Poročila 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.25 Video strani 17.46 Alica v čudežni deželi, ameriški mladinski film 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Dragi John, ameriška serija 21.10 Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka 22.00 Tri ljubezni, 13. del švedske nadaljevanke 23.36 Horoskop
KANALA
10.00 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Teden na borzi 12.00 A Shop 19.00 Ni-nja želve, risana serija 19.30 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Dokumentarec tedna: Indija 21.00 Zima ubija, ameriški film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche Welle 23.50 Astrološka napoved 0.00 A shop 0.10 MCM
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja, Mark Twin v North Forku 9.30 Klub za se-rtiorje 10.30 Cook in Pearv, ponovitev ameriškega filma 12.06 Čudoviti svet v koralnem grebenu 13.00 čas v sliki 13.10 O čudežnih in zdravilnih vrelcih 13.35 Sinha Moča 14.00 Dom za živali 16.00 Jaz in ti. otorški program 15.05 Heathcliff in Riffraff 15.60 Kislo zelje 16.15 Nara vovarstveni detektivi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Evropska dvanajsterica 18.30 Naš učitelj dr Specht 19.22 Znanost 19.30 Čas
SLOVENIJA 1 ODLETELBOM
Že prva epizoda otipljivo predstavi čas in kraj, v katerem For-rest Bedford opravlja službo javnega tožilca. Meščani se pogovarjajo o Jimmyju Yatesu, mladem, belopoltem šoferju, ki je zaradi prehitre vožnje zakrivil nesrečo, v kateri so umrli trije potniki, vsi temnopolti. Javni tožilec Bedford vloži obtožnico, toda krajani se ne strinjajo z njim. Eden izmed njih mu očita, da je do mladeniča nepošten. Toda javni tožilec spoštuje pravne zakone, in ne zakone rase, zato vtraja...
v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.20 Veliki Bellheim, nemška nadaljevanka 23.00 Čas v sliki 23.25 Polnočni kavboj, ameriški film 2.05 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 12.20 Šport 16.50 1000 mojstrovin 17.30 Orientacija 18.00 čas v sliki 18.30 Da ali ne 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Belomodre zgodbe - Dvojnik 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2
MESARIJA KALAN
GasIIsIca ?, Kranj
V delovno razmerje sprejmemo:
1 blaaovni knjigovodja za delo na računalniku (ml. moški)
2 KV mesarja 2 NK delavca
OD glede uspešnosti dela
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Franc Kalan, Gasilska 3, 64000 Kranj,
ali pa se oglasite osebno.
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.16 - Osmrtnice, zahvale -12.20
- Črna kronika -12.66 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje jutri
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13 ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.16 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija -
l. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.16 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti -16.00 - Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -Od srca do lonca - 16.30 - EPP -17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.30
- Narodno zabavna lestvica - 19.00
- Odpoved programa -
KINO
12. januarja
CENTER smer kom SAM DOMA ob 16., 18. in 20 uri STORŽIĆ in ŽE LEZAR Danes zaprto!
SREDA, 13. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.10
10.25 10.35 11.25
12.10 13.06
13.15 13.46 14.10
14.45
16.00 17.00 17.15
18.50 19.15 19.30
20.05 20.30
22.20 22.50 23.50
24.00 Teletekst TV SLovenija Video strani Popotovanje po reki Zali Sestre, ponovitev ameriške nadaljevanke Osmi dan, ponovitev Poslovna borza, ponovitev
Morske steze Video strani
Sova, ponovitev: Fina gospa, angleška nanizanka
Odletel bom, ameriški film
Želite, milord? TV dnevnik
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 16 črk, TV igrica Risanka
TV   Dnevnik, Vreme,
Šport
Žarišče
Film tedna: Vojščak iz Terakote, hongkonško-kitajski barvni film TV Dnevnik Akcent Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.00 10.10 10.40
11.30 12.00
13.00 13.05 16.00 18.00
18.50 19.05
19.30 20.05 22.20
1.10
Video strani
Prisluhnimo tišini, ponovitev Portret kmečkega glasbenika: Bogo Leskovic Mačke, dokumentarna serija Glasba, show in cirkus, ponovitev, Neverjetne zgodbe, 7. oddaja Poročila Video strani Omizje, ponovitev Beverly H i lis 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke Lizbona
Slovenija - umetnostni vodnik: Stiski samostan TV Dnevnik 2 Športna sreda
Sova: Bontz z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka, Ford, ameriška nadaljevanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.35 Video strani 16.66 Pokal evropskih prvakov v rokometu 19.30 Dnevnik 20.06 Good sports 20.40 Življenjske preizkušnje, dokumentarna serija 21.36 Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka 23.10 Glasbeni večer 23.60 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju 0.10 Horoskop
KANALA
10.15 A shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 18.20 Napoved sporeda 18.20 A shop 18.30 Božidar Jakac: Podobe na filmskem platnu 18.40 Male živali 19.00 Ninja želve, risana serija 19.30 A shop 19.40 MCM 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Kult-ura 21.00 Čez morilski zaliv, ameriški film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 A shop 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.05 Zahodno od Santa Feja 13.00 čas v sliki 13.10 Srečanje z naravo 13.35 Sinha Moča 15.06 Peter Pan in gusarji 15.30 Fred vidi črno, lutkovna igrica 15.50 Dekle iz prihodnosti 17.00 Mi ni čas v sliki 18.00 Čas v sliki 18.30
SLOVENIJA I GLINENI VOJŠČAK
Zgodba se začne pred 3000 leti, ko je Komornik Mong rešil cesarjevo življenje pred atentatorjem. Hvaležni cesar se mu je oddolžil s službo. Kot najbolj zvest in pogumen telesni stražar se je zaljubil v dvorno damo in tako prekril večstoletna pravila obnašanja. Oba z izvo-Ijenko sta bila obsojena na smrt - toda dekle se je z zvijačo polastila eliksirja večnega življenja in ga tik pred smrtjo predala svojemu ljubimcu.
Naš učitelj dr. Specht 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Tovariš don Camillo, italijanska komedija 22.15 Aljaska 23.00 Poljub ženske pajka, brazilsko ameriški film 1.00 Jason King
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.00 Poklicne slike 18.00 Alf 18.30 Gau-dimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Saga o domišljavcu, avstrijsko-nemška serija 22.20 čas v sliki/ Šport 0.40 Poročila/1000 mojstro-
CELOVEC
iHandll
Bahnhofstr. 20 [Tel. 9943-463-511566 J
PISARNIŠKA TEHNIKA TELEKOMUNIKACIJE VAŠA STROKOVNA TRGOVINA
Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN SERVISOM
8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.60 Saga o Divjem zahodu, ponovitev 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.36 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 The law lord, britanski barvni film 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
Ali fe veste, kaj bo v petek, 15. januarja, od 17.ure naprej na Radiu Žiri? Nova, še bolj pestra oddaja ZADETEK V PETEK, ki jo bomo neposredno prenašali iz GOSTIŠČA KRONA,Mestni trg 32, Škofja Loka. V KRONI bo torej živahno le od 17. ure naprej, najbolj napeto pa od 19.30 ure dalje, ko bo tekmovala ekipa GOSTIŠČA KRONA, ki Vas vabi. da se ji pridružile in navijate zanjo.
GOSTIŠČE KRONA, MESTNI TRG 32, ŠKOFJA LOKA, ttl.:(064)620-995
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.06 -Naj viža -10.66 - Pet za pet 11,20 -Halo 92 -12.16 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika - 12.65 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.60 - Radio Kranj jutri
- 19.00 - Nasvidenje jutri -
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
/ 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa -14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
I. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti -15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 • Radio Žiri spet z vami - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP -17.10 - Za ljubitelje zabavne glasbe - 18.00 - Novice -osmrtnice - obvestila - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
13. januarja
CENTER amer. kom. SAM DOMA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot SEKS Z DUHOM ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer srhlj. RO KA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 18. in 20 uri
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.15 10.25 11.10
13.00 13.05 14.00 14.00
14.25 16.00
17.00 17.15 18.00
18.50 19.30 20.05 20.35
20.40
21.30 22.15 22.43 22.55 0.10
Video strani Zgodbe iz školjke Film tedna: Vojščak iz Terakote, hongkonško-kitajski film
Poročila Video strani Sova, ponovitev Bontz z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka
Ford, ameriška nadaljevanka Odletel bom, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik 1 Živ žav
Regionalni program: Maribor
16 črk, TV igrica
TV dnevnik. Vreme, Šport
Žarišče
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Večna  mladost, italijanska nadaljevanka Tednik TV dnevnik Poslovna borza EP v drsanju Video strani
SLOVENIJA 2 ŽE VESTE
V drugi januarski mozaični oddaji vabimo k ogledu štirih prispevkov, ki so poleg vsebine zanimivi tudi zato, ker ponujajo različne poglede na obliko in funkcijo tovrstnega programa.
TV AVSTRIJA 1
2, PROGRAM TV SLOVENIJA
9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Tovariš don Camillo, ponovitev filma 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 14.00 Dom za živali 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kwak, risana serija 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 Kratki stik 17.00 Mini čas v sliki 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Donavska princesa 21.10 Pogledi od strani 21.20 Veliki Bellheim 23.10 Čas v sliki 1.45 Poročila/1000 mojstrovin
10.15 10.25 10.40
10.50 13.00 13.05 16.25 17.25 18.00 18.45 19.30 20.05
22.30
1.20
Video strani Lizbona, ponovitev Slovenija - umetnostni vodnik: Stiski samostan, ponovitev
Športna sreda, ponovitev
Poročila
Video strani
Akcent, ponovitev
Svet poroča, ponovitev
Videošpon
Že veste?
TV dnevnik 2
Umetniški večer, František Čap, češkoslovenski dokumentarni film, Nočni metulj, češki film
Dragi John, ameriške nanizanke, Ford, ameriška nadaljevanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka Video strani
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 14.00 1000 mojstrovin 18.00 Alf 18.30 Kdo je kdo, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 23.00 Literarni kvartet 0.45 Poročila/1000 mojstrovin
Pri objavi
RAZPISA
za dodelitev posojil za ohranjanje delovnih mest v malem gospodarstvu občine Radovljica,
ki je bil objavljen v petek, 8. januarja, na strani 18 Gorenjskega glasa je prišlo do napake, in sicer se besedilo pod točko 3 pravilno glasi:
3. Posojilo se odobrava z najdaljšo dobo vračila 3 mesece ter obrestno mero v višini (R + 1 %r)
Za neljubo napako se opravičujemo!
I. PROGRAM TV HRVAŠKA
RADIO KRANJ
8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, 9. del 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Ljubezenske zgodbe 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.50 Saga o Divjem zahodu, ponovitev 16.45 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.06 Spekter 20.46 Me je kdo iskal? 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Poročila 0.06 Sanje brez meja
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 920 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 1220 - črna kronika -12.56
- Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 1620 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes
- jutri -18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri -
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
17.00 Videostrani 17.20 čudežni svet bratov Grimm, ameriški mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.06 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 20.55 Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka 21.46 Moč in slava, ameriška nadaljevanka 22.20 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju 23.16 Horoskop
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno. Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS. risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 18.60 A shop 19.00 Ninja želve 19.30 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.00 Transilvanija 6-5000, ameriški film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini 23.50 A shop 0.00 Astrološka napoved
I. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Obrtniki sebi in vam -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa -16.15 - EPP - 17.00 - Športni utrinki -17.16 - Novosti na knjižnih policah -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.30 - Stare lepe melodije -19.00 - Odpoved programa -
KINO
14. januarja
CENTER amer. kom. SAM DOMA ob 16. in 18. uri, amer. srhlj. ROKA, KI ZIBUE ZIBKO ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SEKS Z DUHOM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. thrill. ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 18. in 20. uri BLED amer. grozlj. MESEČNIKI ob 20. uri
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
SojTLioste    oboiociii sindikat
:w::::::::::::;:::::::::::::;:::::;^ ......•  •.......v. '       •................._ _______....._ ______________________________________......_..............................._.......________________
NEMOČ NEORGANIZIRANIH DELAVCEV TEKSTILINDUSA
Trditve, da smo Slovenci izraziti individualisti, se nam očitno potrjujejo v primeru sedanjih delavcev Tekstilindusa v stečaju. Sicer pa, kako naj bi vedeli, da je ogenj vroč, če se z njim ne bi opekli že v rani mladosti. In zakaj bi kar tako verjeli, da smo kot posamezniki nemočni, nezaščiteni in močno ranljivi, če se v to sami nismo prepričali. Toda, kolikokrat bo delavce Tekstilindusa in nekaterih drugih podjetij potrebno razčlovečiti, da se bodo znali in hoteli organizirati v svojo delavsko organizacijo, ki ji pravimo SINDIKAT?
Po uvedbi stečajnega postopka v Tekstilindusu so vsi delavci odšli na zavod za zaposlovanje. Prenehala sta obstajati oba tovarniška sindikata,
od katerih je bil večinski povezan v Svet kranjskih sindikatov, drugi pa v Konfederacijo novih sindikatov - Neodvisnost. V Svetu kranjskih sindikatov smo v skladu z našo obveznostjo do svojih članov za 1.352 nekdanjih delavcev Tekstilindusa vložili na sodišču vse terjatve iz delovnega razmerja v stečajno maso in jih v celoti zastopamo v stečajnem postopku. Kdaj bo stečajni postopek zaključen in kakšna bo stečajna masa ter iz tega naslova izplačane terjatve, je v celoti odvisno od organov stečajnega postopka. V upniški odbor, ki je zgolj posvetovalni organ, je vključena zunanja pravna zaupnica Sveta kranjskih sindikatov, ki je bila zadolžena za takratni sindikat Tekstilindusa.
KJE BOMO POSLEJ LETOVALI?
Mnoga podjetja so že doslej na veliko prodajala počitniške domove in druge kapacitete, sicer namenjene cenejšemu letovanju delavcev. Po uveljavitvi novega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij pa je pričakovati, da se bo ta proces še pospešil, in delavci bodo naenkrat lahko samo presenečeno ugotovili, da je zanje "sindikalnih letovanj" konec. Ali je še mogoče vsaj del sedanjih počitniških kapacitet podjetij rešiti za delavske potrebe?
Sredstva skupne porabe kot izvenposlovna sredstva naj bi se ob finančnem prestrukturiranju podjetij pred začetkom lastninjenja prenesla v poslovni sklad. Ker pa gre z vidika podjetja za poslovno nepotrebna sredstva, je seveda jasno, da jih bodo podjetja poskušala po najkrajšem možnem postopku prodati in jih tako spremeniti v denarna sredstva, ki jih bo mogoče aktivirati v poslovnem procesu. Sedanji in bodoči proces postopne razprodaje vseh počitniških kapacitet podjetij je torej z vidika ekonomske logike nekaj povsem normalnega. Toda - ali je odločitev o bodoči usodi teh sredstev res lahko odvisna samo od stroge ekonomske računice? Ne nazadnje so bile počitniške kapacitete podjetij v preteklosti kupljene iz sredstev skupne porabe, ki so po vsebini spadala v isto kategorijo čistega dohodka kot osebni dohodki, pogosto pa celo iz sredstev samoprispevka, dela sindikalne članarine ali dela sredstev regresov za letni dopust delavcev. Prav tako menda gradimo tudi t.i. socialno državo in skrb za možnost letovanja širših slojev delavcev brez dvoma spada v ta kontekst.
Po našem mnenju bi se morali sindikati v podjetjih v imenu svojega članstva nemudoma in najodločneje zavzeti za takojšnje prenehanje razprodaje počitniških kapacitet in zahtevati, da se najdejo rešitve, ki bodo omogočale, da tovrstna sredstva tudi v bodoče služijo namenu, za katerega so bila nabavljena. Pa hitro, sicer bo prepozno.
Kako to izpeljati pravno, zaenkrat žal še ni jasno, saj v praksi, kolikor nam je znano, tega še nikjer niso ustrezno rešili. Vsekakor pa bi se primerne pravne rešitve lahko našle, če le obstaja prava volja na strani podjetja. Zaenkrat se pojavljajo razmišljanja v zelo različnih smereh. Tako je npr. Donitov sindikat predlagal upravnemu odboru podjetja, da bi se del sedanjega podjetja registriral kot zavod po zakonu o zavodih (Ur. list RS št. 12/91), ki bi se neprofitno ukvarjal z Zadovoljevanjem potreb delavcev po počitnikovanju, aktivnemu oddihu in športu. Soustanovitelj takšnega zavoda bi lahko bil tudi sindikat podjetja. Pravno gledano bi bila možna tudi varianta, da sindikat ustanovi posebno svoje podjetje, na katerega bi se prenesle sedanje počitniške kapacitete s tem, da se specifično uredi tudi sistem upravljanja takšnega podjetja. In podobno. Skratka, če bo volja, se bodo že našle tudi ustrezne pravne rešitve.
V Svetu kranjskih sindikatov smo se pred časom resno ukvarjali z idejo, da bi v ta namen ustrezno aktivirali že ustanovljeno skupno podjetje SINDICOM d.o.o. Ker pa prav v tem času neki znani slovenski sociolog in filozof, ki je slučajno zašel tudi med avtorje lastninskega zakona, po seminarjih v Sloveniji zganja vik in krik zoper kakršnokoli sindikalno premoženje (tudi neprofitno) in razlaga svojo bolno teorijo o kvarnem vplivu sindikalnega premoženja na sindikalne funkcionarje, smo jo raje kar opustili. Nazadnje bi se res še naše! kdo, ki bi nam očital, da se želimo na ta način le sindikalni funkcionarji okoristiti na račun delavskih počitniških kapacitet. Je pa potem že bolje, da gredo stvari kar svojo pot skladno z znano gorenjsko filozofijo o crknjeni sosedovi kravi.
Mato Gostiša
Razumemo veliko stisko teh delavcev, s katerimi se dnevno pogovarjamo, jim pojasnjujemo stanje, svetujemo in izražamo bojazen, da bo stečajni postopek, na katerega nimamo nikakršnega vpliva, lahko izredno dolgotrajen. Vsem tem delavcem še nadalje nudimo vso pravno pomoč in druge ugodnosti, ki veljajo za naše aktivne člane. Ob tem jim tudi povemo, da se na hitrost stečajnega postopka ne da vplivati. To je v skladu z zakonom v izključni pristojnosti stečajnega upravitelja in stečajnega senata.
Z namenom, da bi sedanjim delavcem, ki pogodbeno ali v delovnem razmerju za določen čas opravljajo delo v Tekstilindusu, omogočili, da se sin-
dikalno organizirajo, smo s stečajnim upraviteljem podpisali pogodbo o pogojih za delo podjetniškega sindikata. Žal pripravljenosti teh delavcev do organiziranja v novi podjetniški sindikat do danes še vedno ni. S tem pa je tudi Svetu kranjskih sindikatov onemogočeno, da bi lahko kakorkoli posegal v urejanje sedanjih odnosov v Teksitilindusu, saj za kaj takega nima od nikogar pooblastila.
Težko je razumeti nezainteresiranost sedanjih delavcev, da se organizirajo v sindikat. Razlagati pa si je to možno tudi tako, da se nekateri morajo velikokrat opeči, da bodo morda enkrat verjeli, da je ogenj resnično vroč.
Jože Antolin
POBUDA ZA SKLENITEV		
	SOCIALNEGA PAKTA V ISKRI ERO	
		
Sindikat je dal pobudo vodstvu in upravnemu odboru podjetja Iskra ERO za sklenitev "socialnega pakta" v podjetju med vsemi pomembnimi dejavniki, od katerih je odvisna nadaljnja usoda podjetja, zlasti pa med upravnim odborom ter vodstvom podjetja na eni ter sindikatom na drugi strani, po možnosti pa bi k udeležbi pritegnili tudi večje upnike, predvsem LB GB.
Glavni namen takšnega pakta je v tem, da se po eni strani odpravi negotovost med delavci o njihovi nadaljnji usodi, ki že povzroča hude napetosti in utegne v najkrajšem času popolnoma porušiti socialni mir v podjetju, po drugi strani pa v zagotovitvi sicer nujno potrebnega sodelovanja med zgoraj navedenimi dejavniki v prizadevanjih za uspešno sanacijo poslovanja v podjetju. Bistvene sestavine takšnega
sporazuma pa bi bile predvsem:
— temeljne naloge in poslovni cilji, ki izhajajo iz sanacijskega programa
— obveznosti posameznih udeležencev pakta pri uresničevanju postavljenih ciljev
— roki za izvedbo posameznih nalog
— trajanje socialnega pakta
Z vidika sindikata bi želeli doseči zelo jasen dogovor predvsem glede politike plač v času trajanja "socialnega pakta", strategije ohranjanja delovnih mest ter obsega in načina reševanja presežkov delavcev. Upamo, da bo naša pobuda sprejeta, kajti v nasprotnem primeru sindikat ne more dati nobenih zagotovil glede vzdrževanja za sanacijo podjetja sicer nujno potrebnega socialnega miru.
Janez Bešter
TRENČA d.o.o. nudi
đANOM SVEIA kftANJsIđll SINdiltATOV bREZpOSfllUM ČUNOM iN ČUNOM
Društva upokoJENov Kranj
10 % POPUSTA
Kartico za nakupe v Trenči lahko dobi vsak član Sveta kranjskih sindikatov.
KAJ IN KAKO DELA AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA
Po nekajletnem upadanju zaposlenosti in naraščanju brezposelnosti se je Svet kranjskih sindikatov odločil in ustanovil Agencijo za posredovanje dela in zaposlitev, ki skuša pomagati in tudi pomaga najti brezposelnim osebam delo in zaposlitev. Seveda pa so iskalcem zaposlitve in drugim fizičnim ter pravnim osebam na razpolago še razne informacije, obvestila in napotila, povezana z delom, zaposlovanjem, funkcionalnim usposabljanjem, štipendiranjem in šolanjem. Pri opravljanju dejavnosti strogo spoštujemo določila koncesijske pogodbe. Pri ostalih aktivnostih, ki niso predmet koncesijske pogodbe, tesno sodelujemo s kranjsko enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki nas zalaga z raznimi informacijami, napotili in poročili. Vse stroške delovanja Agencije pokriva Svet kranjskih sindikatov.
Od podelitve koncesijske pogodbe v juniju 1992 do konca preteklega leta, to je v času 6 mesecev, se je v Agenciji zglasilo
Stopnja strokovne	
usposobljenosti	število
I.	24
II.	58
III.	20
rv.	67
V.	111
VI.	25
VII.	9
Skupaj	314
S skupnimi močmi smo našli redno zaposlitev štirinajstim osebam. Devetintridesetim smo pomagali pri honorarnih zaposlitvah. Več kot sto oseb smo seznanili, kje iščejo delavce različnih strok za razna redna in izredna dela. Velikemu številu oseb smo tudi svetovali naj na kranjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje uveljavljajo zakonsko pravico, povezano s pripravo na zaposlitev. Nekaj oseb je bilo napotenih na pravno službo Sveta kranjskih sindikatov. Šestnajstim iskalcem prve zaposlitve smo pomagali iskati pripravniška mesta.
Ce te številke podkrepimo s podatkom, daje bilo potrebno za to, da smo našli zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom za vodovodnega instalaterja, opraviti več kot 30 raznih telefonskih in drugih razgovorov, potem lahko zaključimo, da je iskanje dela ali zaposlitve za posamezno osebo dolgotrajno in zahtevno.
Poudariti moramo, da se je od septembra, ko nas je Ministrstvo za delo seznanilo, da ne moremo oziroma ne smemo pri posredovanju dela poslovati tako kot študentski in mladinski servis, torej s pomočjo napotnice, se je zanimanje pravnih in fizičnih oseb, ki iščejo delavce, izredno zmanjšalo. Ocenjujemo, da se bo zaradi te prepovedi čas' iskanja dela in zaposlitve še podaljšal in se bo nadaljevalo zaposlovanje "na črno".
To pomeni, da bo brezposelnost, ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi drugih dejstev, še naraščala. Konec novembra 1991 je bila v primerjavi z decembrom 1992 večja v kranjski občini za 1.083 oseb in je znašala 5.559 oseb. Lahko se zgodi, da bo ob koncu leta 1993 večja še za nadaljnjih 1.000 oseb.
In kako naprej?
Svet kranjskih sindikatov bo zaradi vse večje brezposelnosti preko Agencije tudi v prihodnje izvajal aktivnosti za zmanjšanje le-te. Ravno tako se bo z Ministrstvom za delo še dogovarjal, da bo Agenciji omogočeno posredovati delo iskalcem zaposlitve pod pogoji, ki veljajo za študentske in mladinske servise. Poleg tega pričakujemo in upamo, da nam bo pri zaposlovalskih aktivnostih finančno pomagala tudi komisija za zaposlovanje IS kranjske občine. Pričakujemo tudi nadaljevanje uspešnega sodelovanja s kranjsko enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Seveda pa se bo brezposelnost najbolj zmanjšala, če bodo organizacije in podjetja začela zaposlovati nove delavce. Nove zaposlitve pa bi vlada morala spodbujati s stimulativno davčno politiko.
Slavko Kalan
Informacije kranjskih sindikatov za delo In življenje
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Za dober zaslužek velika tveganja
Kako se 'dela'denar..,
...ali kako z obračanjem tisoč mark na leto zaslužiti vsaj še tisoč mark?!
Če sodimo po časopisnih matih oglasih, je možnosti za delo in za dober zaslužek obilo. Izkušnje, o katerih je več slišati v gostilnah kot kje drugje, kažejo, da so za dober zaslužek potrebna velika tveganja in da si nekateri zaradi tovrstnih poslov močno grizejo nohte. Znan je primer kmeta iz okolice Škofje Loke, kije nasedel malemu oglasu, posodil šest tisoč mark, ki jih je sicer varčeval za nakup traktorja, nato pa ostal brez denarja. Precej razvpit je tudi primer, kako je eden od gorenjskih trgovcev dal deset tisoč mark, da bi dobil posojilo za sto tisoč mark, a mu je od vsega ostala le "koda", s katero naj bi iz švicarske banke "izbezal" visoko vredno posojilo.
Med malimi oglasi je čedalje večja ponudba posojil v manjših zneskih in za krajši čas. Jože iz Celja, na primer, posoja zneske za 1000 mark po mesečni 8-odstotni obrestni meri, za zavarovanje pa zahteva čeke Ljubljanske in A banke ali vrednostne papirje. Da gre za zelo donosen posel, dokazuje preprost izračun: če Jože vsak mesec posodi tisoč mark in glavnico skupaj z obrestmi vsak mesec tudi dobi nazaj, ima ob koncu leta (ne da bi posojal tudi denar, pridobljen z obrestmi) 1.960 mark. Veliko tveganje je ob najbolj idealnem primeru bogato poplačano; dogaja pa se, da se načrti o velikih zaslužkih podrejo in da se morajo s primeri ubadati tudi sodišča.
Kot je razbrati iz malih oglasov, večina za posojanje manjših zneskov zahteva garancije s čeki, za večje pa jamstvo s hipotekami, s premičninami in nepremičninami. Mož iz Ljubljane, ki je prepričan, da gresta posel in ljubezen dobro skupaj, pa si poskuša ta problem rešiti po svoje: posojila do 5.000 mark, brez obresti in brez jamstva, posoja le ženskam, ki so ga pripravljene začasno (do šest mesecev) sprejeti na dom!
Kako raztegljiv je pojem posel, dokazujejo številni mali oglasi. Ljubljančan se, na primer, ponuja, da ustanovi podjetje že za 5.000 tolarjev. Mariborčan se očitno preživlja s tem, da za 40 mark pošilja po pošti interesentom osnovne informacije o podjetništvu in obrti (gradivo obsega več kot sto strani). Gospod iz Novega mesta vam je pripravljen za plačilo 800 tolarjev zagotoviti posojilo iz Švice - pod najugodnejšimi pogoji in brez jamstva. Iz Celja, očitno že obupan nad svojimi sposobnostmi, ponuja izterjevalcu dolgov kar 30 odstotkov od izterjanega zneska, če pošljete 500 tolarjev na točno določeni naslov, boste prejeli brošuro z naslovom "105 načinov zaslužka denarja pri hiši"... • C. Zaplotnik
Novosti na Ljubljanski borzi
1. Konec meseca decembra je finančni minister sprejel odredbo, ki urejuje določena vprašanja pri prometu z vrednostnimi papirji. Z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, lahko trgujejo le člani borze, nečlani bodo tako lahko trgovali preko borznih posrednikov. Borzni posredniki bodo morali dnevno najkasneje do 12.30 ure javljati borzi vse transakcije z vrednostnimi papirji. Ljubljanska borza bo na podlagi prijavljenih poslov dnevno določala in objavljala tečaje vrednostnih papirjev. Na ta način bo dosežena večja transparentnost cen vrednostnih papirjev in boljša informiranost vlagateljev o dnevnih cenah papirjev.
2. Na podlagi odredbe ministra za finance je spremenjen tudi način poravnave poslov z vrednostnimi papirji.
V okviru borze bo ustanovljena borzna klirinška enota, ki bo skrbela za obveščanje članov borze o sklenjenih poslih, SDK in borzne depotne hiše ter poravnave obveznosti med člani borze. Poravnava nakupov oziroma prodaj vrednostnih papirjev se po novem opravi dva delovna dneva po sklenjenem poslu (T + 2 dni) ob upoštevanju tečaja DEM na dan sklenitve posla (dan T).
3. S I. januarjem 1993 je stopil v veljavo člen zakona o prometnem davku, ki določa, da mora prodajalec pri prometu z vrednostnimi papirji plačati 0,1-odstotni davek od tržne vrednosti vrednostnega papirja.
4. Na prostem trgu Ljubljanske borze se je po dolgem času v kotaciji pojavil nov dolgoročni vrednostni papir, to je obveznica PTT Nova Gorica. Skupna emisija izdanih obveznic je pet milijonov DEM, v apoenih po 250, 500 in 1.000 DEM, obrestuje se po 10-odstotni letni obrestni meri in glasi na prinosnika. Moratorij na glavnico in obresti je 12 mesecev. Po preteku moratorija zapade v izplačilo šest letnih anuitetnih kuponov.
Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Čare, Hermina Krt
BORZNI IZRAZI
BORZNI POSREDNIKI
t»t 294 laxt 212*422
/O    ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Ko želite svojemu kapitala dati drugačno obliko
ALUMINIJ SE RODI
Zaradi h kosti banka ie do
Aluminij je zagotovo kovina prihodnosti.
izjemne lamu pravimo energije. Ker neskončnosti ponovljiv, mu rečemo zelena kovina. Ne rjavi, zato ohranja trajnost in daje zanesljivost predmetom. Zlahka se uliva in oblikuje, zato privablja nase bogastvo oblik, estetiko in kulturo.
DESETODSTOTNA KLAVZULA
Tečaj avstrijske delnice se od ene določitve tečaja do druge ne sme razlikovati za več kot plos/minus 10 %. Pri emisiji novih delnic lahko tečaj v prvih štirih dneh od začetka trgovanja odstopa do 20 °/o.
DEVALVACIJA
Znižanje zunanje vrednosti (menjalnega tečaja) valute. Razvrednotenje pocenjuje in spodbuja izvoz, hkrati pa podražuje in zavira uvoz (nasprotje: revalvacija).
DEVIZE
V splošni jezikovni rabi pomenijo devize vsa tuja plačilna sredstva. V ožjem pomenu pa so devize terjatve (dobroimetje), plačljive pri bankah v tujini, ponavadi v tuji valuti.
~ Lastninski certifikati po rusko
Slovenski zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je tisti, ki bo vsaki Slovenki in Slovencu prinesel po en lastninski certifikat (zneski med 200.000 in 400.000 tolarjev).' V Rusiji so prve izkušnje s certifikati že izkusili: več kot 20 milijonov Rusinj in Rusov je že dobilo privatizacijske certifikate, ki pa so na črnem trgu takoj postali predmet veselega trgovanja. Tisti, ki so certifikat ocenili kot papir brez vrednosti, so pristajali tudi na polovično ceno pri prodaji (nominalni znesek na ruskih certifikatih je 10.000 rubljev). Premožnejši državljani pa so jih z veseljem kupovali, saj bodo zamenljivi za delnice privatiziranih podjetij, odkup privatiziranih zemljišč in stanovanj.
Ko bomo certifikate delili v Sloveniji, utegne biti kar pestro.
1	
	
4	
Lahkota prihodnosti
PRODAMO vpeljano trgovino s tekstilom in drogerijo, 30 m, v centru Kranja. Informacije: JOŽEF d.o.o. Kranj tel.: 064/329-714
MINOLTA išče prodajne agente (tudi honorarno) za območje cele Slovenije.
MINOLTA
Ptujska 19, Ljubljana Tel. 061/349 296
Koliko je vreden tolar
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD
A banka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled Copia Kranj
Creditanstalt N. banka Lj. D-D Publikum Kranj Eros (Stari Mayr), Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana Hipotekama banka, Jesenice INVEST Škofja Loka f LB — Gorenjska banka Kranj Merkur — Partner Kranj Merkur — Železniška postaja Kranj Mikel Stražišče Otok Bled
Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj
Slovenijaturist Boh. Bistrica Slovenijaturist Jesenice VVilfan Kranj
61.25	6235	8,66	8,81	9/12
61,85	6230	8,75	8,90	—
61,70	62,70	8,70	8,90	—
61,40	6235	8,70	8,90	
62,10	6230	8,75	8,87	9/12
6130	62,70	8,70	8,90	8/12
61,85	6230	8,70	8,85	—
61,90	6230	8,72	835	9/12
6135	6230	8,70	8,88	8/12
61,70	62,60	8,70	8,89	8/14
6030	62,70	8,43	8,91	—
61,80	6132	8,78	8,78	—
61,80	61,82	8,78	8,79	9/13
62,15	62.40	8,70	8,85	9/12
61,25	6235	830	8,86	_
62,00	6230	8,70	8,85	—
61,80	6132	8,78	8,78	9/13
62,00	6230	8,69	8,83	—
6030	—	8,43	—	• —
61,65	62,25	8,70	830	8/13
62,15	6235	8,75	835	—
Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur zaračunavata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %•
B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA   d.d.
IIMVESTMEIMT
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
Kljub vsemu - varčujemo
Navzlic zmanjšani kupni moči in vsem težavam, ki nam grenijo vsakdanjost, Slovenci (in še bolj Gorenjci) sploh nismo od muh. V letu dni, odkar smo monetarno samostojni, smo privarčevali v povprečju skoraj eno celo mesečno plačo - nekaj v tolarjih in malo več v devizah. Resda ni ves privarčevani znesek le od rednih prihodkov (plače, pokojnine in drugi prejemki), temveč je verjetno vmes tudi nekaj deviz iz nogavic. Najbolj zgovorni podatki (iz Biltena Banke Slovenije): od 8. oktobra 1991 (ko smo se s tolarjem monetarno osamosvojili) pa do 31. oktobra 1992 so se prihranki Slovenk in Slovencev v povprečju povečali za 9.500 tolarjev in 16.500 tolarjev v tuji valuti. Skupaj imamo po stanju lanskega 31. oktobra skoraj 19 milijard tolarjev tolarskih hranilnih vlog in skoraj 33 milijard tolarjev deviznih hranilnih vlog, v teh zneskih pa niso zajeti vezani tolarski in devizni depoziti prebivalstva.
Inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o.
Odkupujemo žagan les: smreka, bor, bukev, hrast, jesen, hlodovino vseh vrst ter elemente.
Informacije po tel.: 064/622-481
KOMPAS Hoteli Kranjska gora,p.o.
KRANJSKA GORA, BorovSka 100
Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora Poslovna enota Alplna oddaja v najem prostor za kozmetični salon, z opremljeno savno In podvodno masažo.
Republika Slovenija
OBČINA TRŽIČ
Oddelek za prostor in okolje
objavlja na podlagi sklepa 1. redne seje Komisije za stanovanjsko gospodarstvo z dne 5. 1. 1993
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V STAREM MESTNEM JEDRU V NAJEM
— Koroška 2 v izmeri 21,70 m2
— Trg svobode 18 v izmeri 41,50 m2
Dejavnost v poslovnem prostoru mora biti v skladu z Odlokom o namembnosti poslovnih prostorov in poslovnih stavb v občini Kandidati naj do 20. 1. 1993 oddajo ponudbe s podrobnim opisom dejavnosti in prodajnim oz. storitvenim programom za poslovni prostor.
Vloge pošljite na naslov: Občina Tržič, Oddelek za prostor in okolje - z oznako - "razpis poslovnega prostora". Podrobnejša pojasnila po tel.: (064) 53-051 int. 55,40.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Odlok republiške vlade
Sprememba katastrskega dohodka
Ljubljana - Republiška vlada je ob koncu minulega leta sprejela odlok o valorizaciji katastrskega dohodka in o določitvi količnika za valorizacijo. Odlok določa, da se katastrski dohodek v vseh katastrskih okrajih in za vse kulture valorizira z enotnim količnikom, in sicer v višini 1,46. Spremenjeni katastrski dohodek je osnova za odmero davka iz kmetijstva in dohodnine ter za druge letošnje obveznosti. Vlada je količnik za spremembo katastrskega dohodka določila na podlagi gibanja cen, kot so ga ugotovili v državnem zavodu za statistiko in v gozdnogospodarskih organizacijah.# C. Z.
Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine
Tečaj nemščine in plesne vaje
' Kranj-Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine organizira 40-urni začetni in nadaljevalni tečaj nemščine. Začetni tečaj se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, ob 19. uri v dvorani zadružnega doma na Primskovem, nadaljevalni pa v sredo, 20. januarja, ob 19. uri, prav tako v zadružnem domu. Cena tečaja je 90 mark. Plačilo je mogoče v dveh obrokih.
Društvo prireja tudi plesne vaje. Čeprav so se začele že v soboto, ni nič zamujeno: še vedno je možnost, da se pridružite tečajnikom. Tečaj je v osnovni šoli Franceta Prešerna, cena je 2.200 tolarjev, prijave (za plesne vaje in tečaj nemščine) pa sprejemajo v kmetijski svetovalni službi do 14. januarja (tel. 242-734, Metoda Karničar). • C. Z.
Tečaj higienskega minimuma
Kranj - Kmetijska svetovalna služba pripravlja tečaj higienskega minimuma. Za udeležence iz občine Tržič se bo začel 22. februarja v osnovni šoli Lom pod Storžičem, za tečajnike iz kranjske občine pa 10. marca na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju. Izpit iz higienskega minimuma potrebujejo vsi, ki se odločajo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji - za kmečki turizem, kmetijo odprtih vrat, prodajo domačih izdelkov na domu, za predelavo mesa in mleka...• C. Z.
0 prehrani in plodnosti krav
Kranj - Dr. vet. med. Borut Sajovic in dipl. inž. Franc Pavlin bosta ta in prihodnji teden predavala po kranjski občini o prehrani in plodnosti krav. Jutri, v sredo, ob 10. uri bo predavanje v domu krajevne skupnosti v Goricah, v petek ob isti uri v zadružnem domu na Primskovem, prihodnjo sredo (20. 1.) ob desetih v zadružnem domu v Naklem, v petek, 22. januarja, ob 10. uri pa še v zadružnem domu v Stražišču. • C. Z.
Bo Slovenija izjema?
REPUBLIKA SLOVENIJA CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA
Kopališka 10
Svet Centra razpisuje na podlagi 56. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92) prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne, psihološke, pedagoške in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in sociološke smeri ter pet let delovnih izkušenj
— da ima strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da je državljan Republike Slovenije
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA, Kopališka 10, 64240 RADOVUICA. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh, potem ko bo k izbranemu kandidatu podal soglasje ustanovitelj.
Nova vlada brez kmetijskega ministrstva?
Švica je edina država v Evropi, ki na zvezni ravni nima kmetijskega ministrstva, vendar pa ima zelo močno kmetijsko oblast na kantonalni ravni.
Kmetijski minister mag. Jože Protner je dejal, da je protiinflacijska vladna politika z zadrževanjem cen in z liberalizacijo uvoza najbolj prizadela kmetijstvo. Takšna politika dolgoročno ne bo dala rezultatov, saj bo marsikaj, kar je sedaj potisnjeno "pod preprogo", kmalu udarilo na piano in zadalo veliko dela novi vladi, ki med drugim ne bo mogla več v nedogled zadrževati odkupnih cen mleka.
Ljubljana, 8. januarja - Bo Slovenija ena redkih držav v svetu, ki ne bo imela kmetijskega ministrstva, je bilo vprašanje, o katerem so največ govorili na novinarski konferenci, ki jo je v četrtek v prostorih Poslovnega združenja prehrane Slovenije sklical minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jože Protner. Kot je dejal, se je neuradno zvedelo, da je skupina poslancev (ob vladnem in Bučarjevem) pripravila nov predlog zakona o vladi, ki med drugim odpravlja tudi ministrstvo za kmetijstvo. >
V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavljajo, da smo v Sloveniji priča popolni liberalizaciji kmetijskega trga in da ukinjamo še tiste mejne zaščite in izvozna nadomestila, ki smo jih imeli. Obnašamo se, kot da bili prepričani, da lahko tekmujemo s ponudbo Nove Zelandije in A vstralije. Tako domišljave niso ne ZDA ne članice Evropske skupnosti, ki svoje kmetijstvo podpirajo tudi do polovice vrednosti pridelave, nekatere pridelke pa ščitijo tudi z več kot 100-odstotnimi zaščitnimi carinami. Kratkovidno lahko pristanemo na argumente o nerentabilnosti domače pridelave in na uvoz cenejše, subvencionirane hrane iz držav z boljšimi možnostmi za kmetovanje in z večjo pripravljenostjo za zaščito domače pridelave; dolgoročno pa si ne smemo dovoliti, da bi zapadli v lagodnost cenenosti, ki bi nas lahko v prihodnosti veliko stala. Tudi nekatere države z najboljšimi naravnimi pogoji za kmetovanje so zaradi zmotnega liberalnega pogleda na trg hrane primorane uvažati potrebna živila tudi iz držav s slabšimi naravnimi možnostmi in večjim razumevanjem za kmetijstvo.
Čeprav minister ne verjame, da bi parlament sprejel tak zakon, pa je predlog kljub temu močno razburkal kmetijske strokovnjake, še zlasti tiste, ki se dobro zavedajo, da kmetijstvo ni samo pridelovanje hrane in zagotavljanje "prehran-ske varnosti" države, ,ampak tudi negovanje krajine, ohranjanje poseljenosti odročnega, hribovskega sveta, zagotavljanje obdelanosti zemlje, varovanje kmetijskih zemljišč pred drugačno rabo in onesnaženjem. "Ob takšnem zakonskem predlogu sem zaskrbljen za nadaljnje razpravljanje in sprejemanje strategije razvoja kmetijstva ter za sprejetje ukrepov, potrebnih za uresničevanje strategije," je dejal mag. Jože Protner in poudaril, da je vlada doslej razpravljala le o enem predlogu zakona o vladi in da v tem ohranja kmetijsko ministrstvo tudi z argumentom, da ima tovrstno ministrstvo celo mala Andorra. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je odsvetoval parlamentu, da bi sprejel zakon o vladi brez ministrstva za kmetijstvo. Švica, ki ima najvišje domicilne cene kmetijskih pridelkov in zelo urejeno kmetijsko politiko, je edina država v Evropi, ki nima ministrstva, vendar ima zelo močno kmetijsko oblast na kantonalni ravni. "Predlog ni resen. Zdi se mi, da gre za predkoalicijsko kombinatoriko," je pripomnil Gusti Grof, direktor Pomurke iz Murske Sobote, in poudaril, da tak predlog vrača Slovenijo za 27 let nazaj, ko je za sedem let ostala brez kmetijskega ministrstva, in da predlagatelj ne pozna pomena kmetijstva ter
njegove preobrazbe, ureditve v svetu in razvojnih dilem. Slovenija si bo po njegovem mnenju brez kmetijskega ministrstva zelo otežila vstop v mednarodne kmetijske ustanove in v evropski prostor. Švica je lahko brez kmetijskega ministrstva, ker ima natančno razdelano kmetijsko strategijo; Slovenija pa ne more biti, ker je nima in ker ima še vrsto nerešenih kmetijskih problemov. Dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete je povedal, da stroka ne najde argumenta, ki bi upravičil ukinitev kmetijskega ministrstva, in da je pripojitev kmetijstva h gospodarskemu resorju lahko le politična igra z jasnimi cilji. Ker ocenjuje, da je kmetijstvo enako pomembno kot obramba, bi tudi kmetijsko ministrstvo moralo biti enakovredno obrambnemu.
Kot smo slišali na novinarski konferenci, Slovenija ob vseh razumevanjih za učinkovitejše vladanje in racionalizacijo državne uprave potrebuje takšno kmetijsko ministrstvo, ki bo zaradi večstranske pomembnosti dobilo tudi pristojnosti, ki so jih doslej imela nekatera druga ministrstva. Slovenija je bila po drugi svetovni vojni dvakrat brez kmetijskega ministrstva, a obakrat se je -kot kažejo izkušnje - kmetom slabo godilo. Čeprav je Slovenska ljudska stranka z desetimi poslanci državnega zbora napovedala, da bo pri obravnavanju predloga zakona o vladi "zaščitila" kmetijsko ministrstvo, pa je minister dejal, da bo za kmetijstvo dobro šele tedaj, ko se bo pomembnosti kmetijstva zavedel ves parlament.© C. Zaplotnik
Kmetijstvo v zahodni Evropi
Za izvozne premije vec kot za odkup
Presežki hrane, predvsem žita, mleka in mlečnih izdelkov, postajajo preveliko breme tudi za sicer gospodarsko močne države.
Ko so na kmetijskem ministrstvu snovali predlog strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji, so proučili tudi položaj in razvojne težnje kmetijstva v Evropi. Ugotavljajo, da se v zahodnoevropskih državah tudi v zadnjih letih bolj ali manj nadaljuje razvoj iz sedemdesetih let: še naprej se zmanjšuje delež kmečkega prebivalstva, obseg obdelovalne zemlje se ne spreminja in se osredotoča na vse manjše število kmetij, stopnja samooskrbe se veča, pridelava raste hitreje od porabe, produktivnost narašča...
Za vse države Evropske skupnosti je, na primer, značilno, da skupno število živine ostaja nespremenjeno ali celo pada,   da   se   število rejcev
Kranj
posezonska razprodaja 0(111,1. do 24.1.1
konfekcija • pletenine - srajce ■ bluze
znižane cene do 30 %
dodatni popust za člane Kiuba «oW/
zmanjšuje dokaj hitro in da se povečuje povprečna velikost Črede. Za kako hitre spremembe gre, dokaj dobro kaže primer iz nekdanje Zvezne republike Nemčije, kjer je 1960. leta bilo v čredah do deset krav še 77 odstotkov vseh krav, četrt stoletja kasneje pa samo še 17 odstotkov. Zanimivo je tudi to, da je v osemdesetih letih začel upadati tudi delež čred z 11 do 29 kravami in da se je najbolj povečal delež čred z več kot petdesetimi kravami. Podobne spremembe, ki jih spodbujajo ekonomika in državno usmerjanje, so bile tudi pri reji prašičev in perutnine.
Politika zaščite domačega kmetijstva je Evropski skupnosti privedla do velikih presežkov hrane. Vse države se jih poskušajo znebiti z izvozom, vendar pa financiranje zalog in spodbujanje izvoza postaja preveliko breme tudi za sicer močne proračune. Najhujše breme so izvozni presežki pri mleku in žitu. Cene žita padajo, zaloge v industrijsko razvitih deželah pa se večajo. Celo alpska Avstrija ima v nekaterih letih po milijon ton presežka žita. In da se ga znebi, mora za izvozne premije nameniti več denarja kot za odkup!
Ko v Evropski skupnosti razmišljajo o tem, kaj storiti, da bi zmanjšali presežke, zagotovili dohodek kmetom in zadostili zahtevam po ekološkem pridelovanju zdrave hrane, se zavzemajo za omejeno (kontingentirano) pridelavo mleka in sladkorja, upočasnitev pridelovanja žit in vzreje govedi, uvedbo ekološkega davka na uporabo dušika in drugih snovi, ki obremenjujejo okolje, razvoj naravovarstvenega ali integriranega načina pridelave, za zatravljenje njiv, uvajanje ekstenzivne paše in tradicionalnih poljščin (ajde, prosa), za gospodarsko prano oz. plačevanje pridelkov, ki jih ni, za omejevanje uvoza krme, predčasno upokojevanje kmetov pri 58 letih starosti... Čeprav slovensko kmetijstvo še ni na razvojni "stopnji, ki bi zahtevala takšno spremembo kmetijske politike kot v državah Evropske skupnosti, pa bi bilo po oceni kme-
tijskega ministrstva morali nekatere ukrepe sprejeti že sedaj, če bi hoteli preprečiti prihodnja neskladja. Zelo pomembno je spoznanje, da je edina pravilna usmeritev kmetijstvo, ki temelji na domači krmi.
Kmetijska politika Avstrije in Švice, po kateri se zaradi sorodnosti naravnih razmer precej zgleduje tudi slovenska, bolj kot gospodarske poudarja družbene naloge kmetijstva: negovanje in vzdrževanje kulturne krajine, ohranjanje rodovitnosti tal, preprečevanje erozije, varovanje poselitvenega prostora, vzdrževanje prometne odprtosti... Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da je za dežele srednje Evrope dolgoročno najboljša rešitev, da obrzdajo pretirano.intenzivnost pridelovanja in da kmetom nadomestijo manjši dohodek z neposrednimi izplačili za njihove ekološke storitve. • C. Z.
Koliko za hrano?
Kmetijstvo ni krivo
Na republiškem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavljajo, da kmetijstvo ni krivo, da je v Sloveniji delež sredstev za hrano v družinskem proračunu večji od polovice in da tako odločilno vpliva na življenjski standard prebivalstva. V gospodarsko najmočnejših evropskih državah, kot so Nemčija. Nizozemska in Velika Britanija, ti deleži resda ne presegajo petine družinskega proračuna (po zadnjih znanih podatkih je v Evropski skupnosti povprečje 22 odstotkov), vendar pa tudi v nekaterih državah Evropske skupnosti izdatki za hrano in pijačo močno obremenjujejo družinske proračune. V Grčiji, na primer, gre za hrano povprečno 40 odstotkov družinskih prejemkov, na Portugalskem 38, na Irskem 43...
ZA UUDI, KI CENIJO KVALITETO
Pristavška c. 77,64290 Tržič Tel. (064) 57 713
Novo iz našega programa:
športno perilo ||xotex
• smučarski puliji iz polar velurja HUSKK
- planinske športne jakne iz dvojnega polar velurja
»mar-
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
Prijetno branje
Vam želi ^rrnan
čar man ivo
ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38
V BOHINJU SO PRIPRAVILI TEKMOVANJE V PLEZANJU V LEDU
Ledeni slap za najpogumnejše
Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B
NUDIMO VAM
- dekorativno kozmetiko
- kozmetiko za nego telesa in obraza
- kolekcije parfumov
SVETOVNO ZNANIH
PROIZVAJALCEV
Bohinj, 9. januarja - Alpinistični odsek Bohinj je bil minulo soboto popoldne organizator zanimivega tekmovanja v plezanju v ledenem slapu, ki je bilo pri nas pripravljeno prvič, zlasti v Franciji pa so se taksna tekmovanja v zadnjih letih že uveljavila.
"Ideja za takšno plezanje se nam je porodila pred kakšnimi petimi ali šestimi leti, ko smo začeli plezati pod Skalco. Premišljevali smo, da bi bilo zanimivo narediti leden slap. Lani smo idejo hoteli prvič tudi uresničiti, vendar je bil slap prekrhek in ker je bila nevarnost za poškodbe, tekmovanja nismo izvedli. Letos smo slap ojačali. Sponzor, Žičnice Vogel, nam je omogočil, da smo napeljali šest vzporednih žičnih vrvi v dolžini slapa, se pravi 50 metrov. Slap smo delali tako, da smo iz teniškega
igrišča pod hotelom Bellevue napeljali vodo, ki je počasi tekla na steno pod Skalco. Tako je nastal okoli 50 metrov dolg leden slap, tekmovanje pa je bilo nekje do višine 35 metrov," je povedal član AO Bohinj in vodja tekmovanja Andrej Pikon.
Na tekmovanje se je najprej prijavilo 22 plezalcev, v soboto pa jih je v Bohinj prišlo 14. Kljub temu je bilo zanj zelo veliko zanimanja, saj je bilo pod Skalco vse popoldne in zvečer polno obiskovalcev, ki so občudovali pogumne fante, večino-
ma naše izkušene športne plezalce in alpiniste. Potem ko so se pomerili v predtekmovanju, je bilo zelo zanimivo polfinale, v katerega so se uvrstili Janez Jeglič (Domžale), Janko Meglic (Tržič), Bojan Leskošek (Ljubljana - Matica) in Slave Sveti-čič (Idrija). Ob bučnem spodbujanju sta se v finalu pomerila Slave Svetičič in Janez Jeglič, Janez pa je bil le par sto-tink hitrejši in osvojil je prvi Pokal Bohinja v ledenem plezanju.
Kot so povedali organizatorji v Bohinju, naj bi tekmovanje postalo tradicionalno, če bodo vremenske razmere dopuščale, pa bo na sporedu vsako leto 2. januarja. • V. Stanovnik
MAZDA Y. C. C. RALLY TEAM KRANJ
Letos pet posadk
V letošnji sezoni rallvjev bo gorenjske barve v tem atraktivnem av-. tomobilskem športu zastopal novoustanovljeni Mazda Y.C.C. rally team, v katerem bo na rallvjih za državno prvenstvo in vsaj na nekaterih tujih, nastopalo pet posadk, ki so si že priskrbele nove avtomobile mazda 323 GTR.
Najbolj obetavni slovenski voznik rallvja, lanski debitant Tomaž Jemc bo s sovoznico Vilmo Repe letos nastopal v skupini A, na vozniško mesto v skupini N pa se je preselil lanski Hočevarjev sovoznik Miran Strikovič, za sovoznika pa bo imel Ljubljančana Bogdana Pušnika. Obe ekipi bosta nastopali pod imenom Mazda V.C.C. Diamond rally team, ker je generalni sponzor podjetje Diamond. S tretjo mazdo 323 GTR, pripravljeno po pravilih skupine N, bo letos vozila direktorsko - novinarska ekipa Bojan Turk in Matjaž Korošak, M pa bosta v letošnji sezoni nabirala izkušnje kot predvozni-ka, verjetno pa tudi odpeljala kakšen rally.
"Trudimo se, da bi v našem teamu v letošnji sezoni vozila tudi odlični Miroslav Grad z Dušanom Vrečkom in Vojko Hočevar s sovoznico Barbaro Kocjančič. Vse pa je odvisno od tega, ali bomo tudi za te dve ekipi našli ustreznega sponzorja," pravi predsednik Mazda V.C.C. teama Bojan Turk. "Avto Tomaža Jemca smo po pravilih skupine A pripravili kar v servisu Mazda Y.C.C. Kranj,
Takole so pripravljali avto Tomaža Jemca v delavnici Mazda Y.C.C. Kranj
Bojan Turk, direktor Mazda Y.C.C. rally teama
manjka še priprava motorja in * podvozja. Enako velja za moj in pa Strikovičev avto, medtem ko bo Grad letos vozil še s staro mazdo 323 familia 4WD, ki pa je tako dobro pripravljena, da bo v skupini A zagotovo konkurenčna, pa tudi Grad slovi po svoji borbenosti. Ekipe bodo nastopale na vseh rallvjih za državno prvenstvo, ter na nekaterih gorskih dirkah, ki pa jih lahko izbere vsak sam. Glede na natrpan koledar bomo odpeljali tudi tri cestnohitro-stne dirke. V načrtu imamo Zeltweg, Grobnik in Ljubljano. Nekaj posadk bo nastopalo tu-
di v tujini, tako na rallvju Bosch, Ina Delta v Zagrebu, vsaj ena ali dve posadki pa tudi na rallvju Piancavallo v Italiji."
Tolikšno število ekip in udeležba na rallvjih pa zahteva tudi ustrezno spremljevalno ekipo. Zato bo Mazda Y.C.C. ral-ly team opremljen s tremi ali štirimi opremljenimi kombiji, dvanajst vrhunsko usposobljenih mehanikov pa bo lahko po
vsaki hitrostni preizkušnji opravilo različna popravila na dirkalnih avtomobilih.
Mazda Y.C.C. rally team bo v letošnji sezoni avto moto športov tako edina profesionalna ekipa v državnem prvenstvu v rallvju, kaj to pomeni za tekmovalne dosežke, pa bomo videli že 5. marca na rallvju Zima 93. • Besedilo in foto: M. Gregorič
ŠES
ROKOMET
ir pripravljen na pokal in ligo
Škofja Loka, 8. januarja - Konec tedna je škofjeloški Šešir, ki je še edini gorenjski predstavnik v rokometnem pokalnem tekmovanju Slovenije, doma v prijateljski tekmi gostil ekipo Ribnice. Po izenačeni in lepi tekmi so zmagali domačini z rezultatom 19:18 (99), od domačih igralcev pa gre pohvaliti Urbana Šilca, ki je tokrat prvič nastopil za šesir. Prav tako je odlično igral levoroki strelec Sokolov, pri gostih pa je bil odličen vratar Gelze.
Ekipa šesirja konec tedna odhaja na pokalno tekmo k ekipi Bakov-eev, 27. januarja pa doma igra povratno srečanje z isto ekipo. Naslednji konec tedna se /ačne drugi del 2. slovenske rokometne lige. Loča-ni bodo v domači dvorani v gorenjskem derbiju gostili ekipo iz Preddvora • V. Stanovnik
V SOBOTO BO PRVO ŽREBANJE LETOŠNJEGA PODARIM - DOBIM
ZA ZAČETEK KILOGRAM ZLATNIKOV
Kranj, 11. januarja - Če znate prav odgovoriti na vprašanje, koliko tekem je na novoletni turneji smučarjev skakalcev (ali ena ali štiri) in če ste seveda kupili vsaj eno darilno razglednico PODARIM - DOBIM (letos so po 170 tolarjev), imate to soboto možnost dobiti eno od mnogih lepih nagrad, ki jih bodo razdelili v prvem žrebanju.
Nagrade so vse od darilnih paketov motornega olja, do pozlačenih ur BOSS, telefonskih aparatov, pa čolni, denar, športna oprema Elan in avto Ax 4 X 4 iz koprskega Cimosa. Dve nagradi pa sta tokrat še posebej zanimivi. Kar šest srečnežev se bo lahko sladkalo s čokoladnimi izdelki, ki jih bodo dobili natančno toliko, kot so težki, podarja pa jih Žito Gorenjka. Glavna nagrada prvega žrebanja pa je kilogram zlatnikov, ki jih bo podarila Perutnina Ptuj.
Precej bo najbrž tudi tistih, ki nobene od nagrad ne boste dobili, ostane pa možnost sodelovanja v zaključnem žrebanju, ki bo 9. maja, in možnost, da izžrebajo vaš kupon (ne za-vrzite ga, potem ko pošljete darilno razglednico). Pa tudi, če nobene od omenjenih nagrad ne bo, bo ostal dober občutek, da smo pomagali slovenskim športnikom do novih uspehov in zmag. • V. S.
NOVA USPEHA GORENJSKIH REPREZENTANTOV
Š
PELA SEDMA, JURE OSMI
Konec tedna so na tekmah svetovnega pokala nastopili najboljši smučarji in smučarke. Lep uspeh je dosegla Špela Pretnar z Bleda, ki je bila na nedeljskem veleslalomu v Cortini d'Ampezo sedma, s čimer je dosegla najboljšo uvrstitev naših reprezentantk v letošnjih veleslalomih in svojo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala nasploh.
Že v soboto pa je svojo izvrstno formo v slalomu potrdil Jure Košir iz Kranjske Gore, ki je bil v Garmisch - Parten-kirehnu osmi. • V. S.
USTANOVUENO ŠPORTNO DRUŠTVO SREDNJA VAS V BOHINJU
V OSPREDJU JE SMUČANJE
V bohinjski Srednji vasi so konec lanskega decembra na pobudo tamkajšnje mladine ustanovili športno društvo. Na ustanovnem sestanku so sprejeli pravilnik društva, predsednik pa je postal Jože Gumzej.
"V naši dejavnosti bodo prevladovali zimski športi, predvsem smučanje. Na Senožetih za vasjo smo z izravnavo kmetijskih površin dobili odlične smučarske terene, ki so primerni tako za alpsko smučanje kot tudi za tek na smučeh (tudi zgornja bohinjska dolina se ponaša z bogatim tekaškim izročilom - op.p.). Poleg tega smo ob vznožju Seno-žet jeseni začeli graditi smučarsko skakalnico," je povedal novi predsednik.
Športno društvo Srednja vas se je povezalo s podjetjem Žičnice Vogel. Dogovorili so se za sodelovanje, pri katerem naj bi pomagali srenjskim športnikom pri urejanju smučišč na Senožetih; največ pri gradnji žičnic. V vasi bodo kmalu dokončali Gasilski dom, v okviru katerega bo večnamenski prostor, primeren tudi za tako imenovano suho vadbo. Društvo si bo prizadevalo urediti še primerno športno igrišče. "Možnosti za različna telesnokulturna udejstvovanja v Srednji vasi in nasploh v zgornji bohinjski dolini so velike, dovolj pa je tudi zagnanosti in športnega duha," je še povedal Jože Gumzej. • M. Šurc
Dva naslova bratoma Pokljukar - Konec tedna je bilo v odlični organizaciji SK Gorje na Pokljuki državno prvenstvo v biatlonu. Med člani je na 20 kilometrov zmagal Janez Ožbolt, med mladinci pa je bil najboljši Matjaž Pokljukar. Na 10-kilometrskem sprintu pa je med člani slavil reprezentant Jure Velepec, med mladinci pa je bil najhitrejši Jože Pokljukar. Kot je po tekmi povedal vodja naše mladinske reprezentance Brane Gomilar, so fantje iz Gorij v dobri formi (naslednja mesta so si razdelili Žemva, Larisi in Pokljukar), te dni odhajajo na tekme v Avstrijo, nato v Nemčijo in konec meseca na evropsko prvenstvo na Češko. V. Stanovnik, foto: D. Gazvoda
333EECZE
polfinale gorenjske v parih
Tržič, 10. januarja - Na kegljišču v Tržiču je bilo konec ledna ke-gljaško polfinale gorenjske v dvojicah za člane. Nastopilo je 40 dvojic, v finale pa se jih je uvrstilo dvanajst. Najboljši rezultat sta dosegla V. Oman in Mihelič (Triglav) s 1813 keglji. Finale bo na kegljišču Triglava v Kranju 23. januarja.
To soboto in nedeljo pa bo na kegljišču Poder. v Škofji Loki in na Jesenicah polfinale prvenstva Gorenjske za člane - posamezno. • T. Bolka
rs GLASOVA
StotinkA
SMUČARSKI SKAKALEC MATJAŽ ZUPAN OKREVA PO OPERACIJI
Ta mesec spet na skakalnici
"Dr. Pavloveič, ki me je operiral, mi je danes rekel, da bom naslednji teden že lahko vrtel sobno kolo, konec tedna pa že malo tekel. Če bo vse normalno, bom čez 14 dni že na skakalnici," je v petek po vrnitvi z zdravniške kontrole povedal smučarski skakalec in reprezentant Matjaž Zupan.
Pred leti ste imeli težave s kolenom desne, sedaj pa s kolenom leve noge. V Innsbruc-ku se vam je noga nenadoma zaskočila. Ste imeli pred tem kdaj težave s to nogo ali je prišlo vse skupaj nepričakovano?
"Se kot mladinec sem si nategnil vezi leve noge. Od takrat dalje meje občasno malo bolelo. Ker sem pred sezono in posebej pred tekmo v Falunu več delal z utežmi in so bile obremenitve maksimalne, sem čutil v kolenu občasne hude bolečine, kar meje presenetilo, saj so se mi zdele neobičajne. Res pa je, da mi je pred tem levo koleno pri globokih počepih preskočilo, pri dviganju pa se je vračalo v prvotni položaj. Vendar sem se tega navadil in kolenu nisem posvečal posebne pozornosti."
Kaj pa se je pravzaprav zgodilo v sobi, po tekmi v Innsbrucku?
"Vedno pogostejše bolečine so me presenetile. Po innsbruški tekmi Novoletne skakalne turneje sem v sobi počepnil k nočni omarici, kjer sem imel sadje, da bi vzel pomarančo. Počepnil sem lahko, vstati in stegniti noge pa nisem mogel. Nobenih bolečin ni bilo."
Danes ste bili na kontroli pri dr. Pavlovčiču, ki vas je takoj po tekmi operiral. Tudi sami ste že šofirali. Očitno se poškodba dobro celi. Kaj je rekel doktor?
"Rekel je, da se zdravje vrača in lahko že dobro stegnem nogo. Predvsem moram krepiti mišice. Dal mi je kilsko utež za napenjanje mišic, da ne bom zgubil mišičnega tonusa."
Kdaj vas bomo spet videli na skakalnici?
"Prihodnji teden začnem vrteti sobno kolo, konec tedna pa že rahlo teči. Ce bo vse normalno, bom čez 14 dni že na skakalnici. Jaz sem optimist in upam na najboljše. Imam še srečo, da konec prihodnjega tedna odpadeta tekmi v Harachovvu in Lieberecu na Češkem in da je prva tekma šele 23. januarja. Mogoče jo bom že ujel, vendar se mi zdi nesmiselno, da bi nekaj izsiljeval in pretiraval."
Ste v izredni formi. Na zadnjih tekmah svetovnega pokala, z izjemo zadnje v Innsbrucku, v Garmischu pa niste nastopili, ste bili peti, sedmi in deseti. Bo ta vsiljen odmor vplival na formo?
"Včasih pride 14 dni odmora prav. Je pa pomembno, koliko moči bom zgubil. Upam, da ne veliko in da bom hitro notri. Mogoče 23. januarja še ne bom popolnoma v redu in bom potreboval še teden, štirinajst dni, da bom kondicijsko na ravni, ki sem jo imel pred poškodbo. Kar se tehnike in skokov tiče, pa mislim, da ju ne morem kar pozabiti. Seveda pa je tehnika povezana z močjo."
Letos ste v formi, kakršna za vas v preteklih sezonah ni bila običajna. Je to posledica vaše zrelosti in izkušenj, ki jih imate kot dolgoletni športnik?
"Marsikatero izkušnjo sem pridobil. Dve sezoni sem se lovil in od njiju sem se lahko marsikaj naučil. Zelo dobro sva se ujela s trenerjem Lukom Koprivškom. Dobro sodelujemo z doktorjem smučarskih skokov dr. Joštom s Fakultete za šport. Z njim sem se veliko pogovarjal. Prav tako tudi s psihologom dr. Maksom Tušakom. Popravil oziroma zmanjšal sem kot med stopalom in kolenom oziroma nagib kolena nad stopalom, kar je bistveno za počep, odskok in hitrost na zaletišču. Zaradi tega imam boljše hitrosti, čeprav z njimi še nisem v špici."
Z Urbanom in Kladnikom ste letos ekipa presenečenj. Sta vas ta dva mlada skakalca presenetila?
"Kladnik je svojo kakovost pokazal že poleti. Urban pa je bil pravo presenečenje. Kot moštvo smo lahko med najmočnejšimi, vendar tega še nismo dokazali. Za zdaj se dobro dopolnjujemo. Ko sem jaz popustil, je Petek dobro skočil, pred tem pa sta blestela Urban in Kladnik. Tudi Dejan Jekovec je sposoben osvajati točke svetovnega pokala. To je dokazal v Falunu. Enkrat pa moramo vsaj trije skočiti dobro in dokazati, da tudi kot ekipa marsikaj zmoremo " • J. Košnjek, foto: D. Gazvoda
r   SMUČARSKI SKOKI
kombinatorec franci jekovec drugi
Beljak, 6. januarja - V Beljaku je bila druga tekma alpskega pokala v skokih in klasični kombinaciji. Izvrstno uvrstitev je dosegel Trži-čan Franci Jekovec, saj je tretjemu mestu v Planici dodal še boljši rezultat. Dosegel je drugo mesto z zaostankom samo 7 sekund za zmagovalcem Kullmanom iz Nemčije.
Mladinci pa so nastopili na solo skokih ob veliki premoči Avstrijcev, saj so imeli med petnajsterico kar 8 skakalcev. Šesto mesto je dosegel Kranjčan Rok Polajnar.
Sebenje, 8. januarja - 65 tekmovalcev iz 13 klubov Slovenije se je v Sebenjah na 25-metrski skakalnici pomerilo na prvi tekmi za pokal Slovenije za dečke do 10 in 11 let. Zmagovalec pri dečkih do 11 let je Matjaž Jurman (Dolomiti) 169 točk, 23 in 22,5 m, 2. Primož Zupan Urh 168,0 točk, 21 in 21 m, 3. Marko Simic (oba Triglav Te-ling) 167,0 točk.
Ravne, 10. januarja - Velenjčani so na Ravnah organizirali tretjo tekmo za pokal Slovenije v kategoriji mladincev do 16 let. Nastopilo je 70 tekmovalcev iz 10 klubov. Zmagal je Jure Radelj (Ilirija Center) 215,5 točke, 2. Robi Kopušar (Ljubno), 215,0 točk, 3. Uroš Rakovec (Triglav Teling) 199,5 točke. Tekmovalci so se nato pomerili še v tekih, kjer je zmagal (skoki in teki) Roman Perko (Tržič), 2. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri), 3. Robi Vertnik, 10. Lojze Žumer, 12. Miha Eržen, 13. Igor Cuznar (vsi Triglav Teling).
V pokalu Slovenije vodi Triglav Teling s 476 točkami, 2. Ilirija Center 347 točk, 3. Velenje 146 točk, 4. Alpina Žiri 129 točk, 5. Tržič 121 točk.
Za absolutnega prvaka ravno tako vodi Triglav Teling 636 točk, 2. Ilirija Center 448 točk, 3. Tržič 156 točk, 4. Alpina Ziri 147 točk, 5. Velenje 146 točk, 6. Stol Žirovnica 145 točk. Gorenja Sava, 10. januarja - SK Triglav Teling je organiziral prvo tekmovanje v smučarskih skokih za pokal SK Triglav Telinga. Nastopilo je 33 tekmovalcev, pomerili so se na 7, 12 in 22-metrski skakalnici. Tekmovanje je spremljajo veliko staršev, ki so se obenem s tekmovalci veselili njihovih uspehov, najmlajši tekmovalec je imel šest let in se je že pogumno spuščal po zaletišču. Na manjših skakalnicah je v letniku 86 zmagal Šemso Hozič. 2. Zvonko Kordež, 3, Anže Česen, letnik 85: 1. Matej Zupan, 2. Jure Bogataj, letnik 84: I. Anže Brankovič, 2. Jan Tomazin, 3. Matic Zelnik, Med začetniki starejših od 9 let je zmagal Andrej Roprel, 2. Domen Bogataj. 3. Marko Roprel, na 22-metrski skakalnici so nastopili tekmovalci, ki dosegajo vidne uvrstitve tudi v pokalu Slovenije Letnik 84: I. Matic Zelnik, 2. Anže Brankovič, 3. Luka Kori-tnik. letnik 83: I. Primož Zupan Urh, 2. Gašper Cavlovič, 3. Sašo Kne, lelnik 82: 1. Marko Šimic, 2. Andrej Jezeršek, 3. Andrej Roprel • Janez Bešter
OLIMPIJA HERTZ JE V PODMEŽAKLJI PREMAGALA DRŽAVNE PRVAKE
Obeta se gorenjski polfinale
Jesenice, 8. januarja - Obračuni med Ljubljančani in Jeseničani so bili vedno poslastica za številne ljubitelje hokeja v Sloveniji in tudi na petkovi tekmi se jih je zbralo več kot štiri tisoč. V srečanju, ki praktično ni odločalo o ničemer, razen o prestižu na ledeni ploskvi, pa so zmagali gostje, ki so "tempo" vzdržali do zadnje sekunde.
Prva tretjina se je začela s "tipanjem" nasprotnikov in kazalo je, da bo tekma počasna in ničkaj zanimiva. Prvi gol za Olimpijo Hertz je ob številčni premoči na ledu v 4. minuti dosegel Nik Zupančič, štiri minute kasneje pa je bil za domačine po podaji Marka Smoleja uspešen Matjaž Kopitar. Le minuto kasneje je gol Jeseničanov zadel še Sheelv (ki je sicer s svojimi nešportnimi potezami "podžigal" jeseniške navijače) v 13. minuti pa je zadnji gol v prvi tretji dosegel Blaž Lomovšek.
Po vodstvu Olimpije 1 : 3 se domačini niso vdali v poraz, temveč so začeli silovito pritiskati na gol Domineta Lomovška. Toda šele Kvartalnovu je v 4. minuti druge tretjine uspelo, da je premagal blejsko - ljubljanskega čuvaja mreže. Takrat so se domačini še bolj razigrali in sledila sta gola Andreja Razingerja v 25. minuti in Boštjana Omerzela v 28. minuti. Jeseničani so povedli s 4 : 3, kar pa ni vzelo moči gostom in Igor Beribak je le dve minuti kasneje premagal mladega jeseniškega vratarja Bojana Skerjanca, ki je branil namesto poškodovanega prvega jeseniškega vratarja Cveta Pretnarja. Drugo tretjino je zaključil domač napadalec Udar Rahmatulin, ki je nato Jeseničane v vodstvo 6 : 4 popeljal v prvi minuti zadnjega dela srečanja. Ko je deset minut pred koncem že
Boštjan Omerzel po petkovi tekmi z Olimpijo Hertz: "Dve tretjini je dobila Olimpija, eno pa mi. Bili so pač boljši, mi pa smo dobili preveč golov. V super finalu bo bolje!"
kazalo, da je vse odločeno, so domači hokejisti umirili tempo, Ljubljančani pa so še bolj pritisnili. Na 6 : 5 je nato znižal Mo-ore, dve minuti pred koncem je izenačil Toni Tišler, v zadnjih dveh minutah pa sta jeseniški gol zadela še Marjan Gorenje in Američan Jim Neseich. Tako se . je zmaga domačinov v Podmeža-klji (kot že nekajkrat v sezoni na tekmah alpske lige), tik pred koncem spremenila v poraz 6 : 8 (1:3, 4:1, 1:4).
Treba je tudi zapisati, da smo gledalci videli lepo in zelo športno tekmo, ne preveč dobro soje-
- t
Hokejistom Acroni Jesenic letos še ni uspela "najslajša" zmaga proti večnim rivalom iz Ljubljane.
T NOGOMET
Jedro moštev ostaja enako
Živila Naklo začenjajo s pripravami na spomladanski del nogometnega prvenstva v ponedeljek, 18. januarja, zbor nogometašev Jelena Triglava pa je bil včeraj.
Kranj, 12. januarja - Spomladanski del slovenskih nogometnih lig se bo začel marca. Pomemben bo tako za Živila Naklo kot za Jelen Triglav. Živila bodo skušala obdržati visoko uvrstitev, Jelenov glavni, lahko bi rekli "življenjski cilj" pa je uvrstitev v prvo državno ligo.
Naklansko in kranjsko moštvo gresta v spomladanski del lige brez velikih sprememb. Jedro ostaja enako. Naklanci povsem zaupajo sedanji postavi, ki še ni pokazala vseh svojih kvalitet. Vseeno pa se bosta trenerju Branetu Oblaku pridružila dva nova igralca. To sta Marko Verbič, ofenzivni branilec Dolnov Creine s Primskovega, in Janez Zupančič, ki bo glede na to, da bo liga dolga in imajo Živila tudi velike ambicije v pokalu, lahko tudi igral, sicer pa bo predvsem skrbel za vzgojo mladih nogometašev. S prvim moštvom bodo začeli vaditi tudi nekateri obetavni mlajši igralci. Zupančič je tudi prinesel izpisnico svojega sedanjega kluba Kompas Holidavsa. Tudi pri Kranjčanih ni spektakularnih sprememb. Klub je zapustil Boris Gavran in odšel k Loki Medvode, od koder pa je prišel v Kranj Mujo Murič. V Kranj prihaja tudi vezni igralec Orie Rudarja iz Trbovelj Kapetanovič.
Jelen Triglav je začel včeraj pod vodstvom Božidarja Jovičeviča s treningi na kranjskem stadionu. Živila Naklo pa začenjajo vadbo pod vodstvom Braneta Oblaka v ponedeljek, 18. januarja, ob 15. uri v dvorani na Planini v Kranju. • J. Košnjek
r/ KOŠARKA
Odličen nastop mlade garde
TRIGLAV : UBM VVINTERTHUR 81:79 (42:42)
Košarkarsko srečanje 2. kola tolažilne skupine od 9. do 13. mesta so gostje začeli izredno agresivno in vodili z razliko 8 točk v 10. minuti (15:23). Z vstopom Marka Tuška pri domačih so se le-ti razigrali in v 3 minutah naredili delni rezultat 9:0 ter prvič na srečanju povedli (24:23). Prednost so povečali na šest točk (29:23) ter nato popustili in dovolili razigranemu Jakobsu, da je rezultat tik pred odhodom na odmor izenačil.
Podobno se je dogajalo v nadaljevanju, saj so gostje v 27. minuti vodili s prednostjo devetih točk (46:55), vendar se domačini te prednosti niso ustrašili, zaigrali so zbrano in po zaslugi razpoloženega Aleša Prevodnika in Marka Milica v 32. minuti povedli s točko prednosti (60:59). S tako igro so nadaljevali do 38. minute, ko je bil izid 69:68 Zatem so ponovno popustili, razigrani temnopolti Jakobs in Hajda pa sta polnila domači koš. Pri izidu 81:78 so imeli gostje na voljo dva prosta meta, Matickv je prvega zadel in nato zgrešil namerno, tako da bi se odbita žoga vrnila gostom in bi tako izsilili podaljšek. To se ni zgodilo, saj so žogo dobili domačini. Pri domačih je blestela mlada garda Milic, Prevodnik in Tušek, pri gostih pa Jakobs in Hajda. Za Triglav so nastopili: Lojk 2, Milic 9 (2-2), Vukič, Prevodnik 15 (3-1), Tušek 12 (8-4), Tadič, Bošnjak 10(3-0), Šubic 2. Jeras 15. Mitič 16 (3-2). Tekmo sta vodila Kamnikar iz Črnomlja in Fišer iz Murske Sobote. • J. Marinček
Že danes, 12. januarja, je na sporedu pelo kolo drugega dela državnega hokejskega prvenstva. Na Jesenicah (oh 18.uri) igrata Acroni Jesenice in Bled, v Ljubljani pa Olimpija Hertz in Celje. Zadnje kolo drugega dela bo odigrano v petek. 15. januarja, ko ekipa Acroni Jesenic odhaja na gostovanje v Celje, Bled pa doma gosti Olimpijo Hertz. Polfinale končnice se bo začelo v sredo, 20. januarja, finale (igra se na štiri zmage), pa 12. februarja.
nje in nekaj manjših izgredov na tribunah (pretep na sedišču). Na zmago Jeseničanov z Ljubljančani pa bo kot kaže treba počakati do finala, saj se obeta, da bo pol-
finale gorenjsko. Na lestvici si je namreč nedosegljivo prednost po drugem delu že zagotovila Olimpija Hertz, ki vodi z 12 točkami (štiri iz prvega dela in osem iz drugega dela), drugi je Bled, ki je tokrat v Celju visoko ugnal domačo ekipo Celja z rezultatom 2 : 6 (1:4, 0:1, 1:1) in ima tako 6 točk (tri iz prvega dela in tri iz drugega dela), tretje so Acroni Jesenice s petimi točkami (ena iz prvega dela in štiri iz drugega), četrta pa je ekipa Celja s tremi točkami (dve iz prvega in ena iz drugega dela). Glede na razpored preostalih dveh kol drugega dela sta prvo in četrto mesto oddani za Olimpijo Hertz in Celje, tako da se bosta v polfinalu (1 - 4 in 2 - 3) med seboj merili gorenjski ekipi. • V. Stanovnik, foto: G.Ši-nik
ANDREJ RAZINGER, NAPADALEC ACRONI JESENIC
V FINALU - DO KONCA!
"Raza, Raza,...!" je tudi na petkovi tekmi odmevalo iz tribun, ko je Andrej Razinger, ljubljencev jeseniških navijačev in eden najboljših domačih igralcev na petkovi tekmi dal izenačujoči gol. Mi pa smo ga po tekmi prosili za kratek pogovor.
Kaj je danes odločilo v korist Ljubljančanov?
"Bili smo oslabljeni, predvsem brez prvega vratarja Pretnarja. Začeli smo preveč ležerno, saj smo se "zbudili" šele v drugi tretjini. Takrat smo imeli tudi veliko podporo na tribunah, zaigrali smo tako, kot znamo, in dokazali, da se bo letos dalo premagati tudi Olimpijo. Žal smo na koncu spet popustili, pa še sodniki so nas malo oškodovali., saj zadnji gol sploh ni bil gol, bili so tudi ofsajdi. Lani, ko so Avstrijci sodili finale je bilo bolje in mislim, da bi bilo ob koncu za vse bolje, če
bi sodili tuji sodniki."
Številni navijači se že sprašujejo, kaj takrat, ko bo šlo za res, za državnega prvaka?
"Danes smo v drugi tretjini dokazali, da še znamo igrati, kot je treba in mislim, da je do super finala še veliko časa in da je še vse "odprto". Je pa res, da "dokler nam ne teče voda v grlo", vsaj kolikor časa sem jaz pri tem klubu, je tako, da ne "pritisnemo". Ko pa je enkrat zares, igramo do konca." Torej lahko računate na nov zveneč naslov?
"Ko bo v vratih še "pravi" vratar, bomo dokazali, da Olimpija ni toliko boljša, kot kažejo rezultati v Ljubljani in na današnji tekmi. Trenutno smo še malce utrujeni in zasičeni s hokejem iz alpske lige, koje bilo res veliko tekem. Sedaj pa mislim, da se bomo "pobrali" in finale bo, kot je treba." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik
SMUČANJE
Začetek tekmovanj za pokal gorenjske in radenske
Mladi alpski smučarji so po tekmovanjih v regijah, ki so se začela pretekli teden, v tem tednu začeli s tekmovanji v Sloveniji, kjer tekmujejo za Pokal Gorenjske in Radenske.
Na teh tekmovanjih nastopa v vsaki kategoriji po 50 deklic in 70 dečkov, ki si pravico nastopa pridobijo na regijskih tekmovanjih.
I. VELESLALOM - RAHTEL PRI SLOVENJ GRADCU - 9. januarja 1993:
Starejše deklice: 1. Tonka Brumen (Branik), 2. Tanja Jerman (Trbovlje), 3. Barbara Kalan (Alpetour). Starejši dečki: 1. Andrej Jerman (Tržič), 2. Mitja Valenčič (Triglav), 3. Simon Solero (Fužinar).
II. VELESLALOM - POHORJE - 10. januarja 1993:
Starejše deklice: 1. Nina Makuc (Dolomiti), 2. Tonka Brumen (Branik), 3. Tanja Jerman (Trbovlje), 5. Polona Polajnar (Bohinj), 7. Gašperin Andreja (Blej. Dobrava). Starejši dečki: 1. Mitja Valenčič (Triglav), 2. Andrej Jerman (Tržič), 3. Tilen Trdan (Novinar).
Dve tekmovanji v veleslalomu sta organizirala SK Gorica na Kaninu in SK Blejska Dobrava v Kranjski Gori.
Tekmovalo je več kot 50 deklic in 80 dečkov.
I. VELESLALOM - KANIN - 9. januarja 1993:
Mlajše deklice: Zarja Čibej (Novinar), 2. Ana Mesaric (Rudar Idrija), 3. Maja Furek (Branik), 5. Urška Čadež (Tržič), 7. Lea Dabič (Bohinj). Mlajši dečki: 1. Jaka Medja (Novinar), 2. Andi Viser (Gorica), 3. Boštjan Križaj (Tržič).
II. VELESLALOM - KRANJSKA GORA - 10. januarja 1993:
Mlajše deklice: 1. Zarja Čibej (Novinar), 2. Urška čadež (Tržič), 3. Ana Mesaric (Rudar). Mlajši dečki: 1. Boštjan Križaj (Tržič), 2. Jaka Medja (Novinar), 3. Andi Viser (Gorica).
Tekmovanja za Pokal Gorenjske in Radenske se bodo nadaljevala prihodnji teden s slalomi v Črni in na OŠvenu pri Ravnah.
ASK Kranjska Gora je v Veliki dolini v Podkorenu organiziral drugi veleslalom zahodne regije za cicibanke in cicibane.
Nastopilo je 43 cicibank in 70 cicibanov.
Cicibanke: 1. Maja Mohorič (Železniki), 2. Nina Mulej (Radovljica), 3. Jana Kuhar (Alpetour). Cicibani: 1. Mirko Jurjavčič (Rudar Idrija), 2. Leon Pisk (Rudar Idrija), 3. Rok Jensterle (Bohinj). • Janez Šolar
VATERPOLO
Na treh srečanjih dve točki
Kranj, januarja - Na vaterpolskem tekmovanju v ligi Alpe - Adria je Triglav minuli konec tedna odigral tri srečanja. V petek je na kranjskem bazenu visoko premagal celovški VVorthersee, v nedeljo pa je gostoval na Reki, kjer je v prvem srečanju izgubil s Primorjem-Croa-tialine, popoldne pa še s Key-Opatijo. Na gostovanje na Reko je Triglav odpotoval oslabljen, saj v ekipi ni bilo Grabca in Peranoviča, prav tako pa je bil odsoten "vojak" Štromajer.
Triglav mora odigrati še eno tekmo in to v petek, 15. januarja, s Triestino v Trstu • J. Marinček
r% GLASOVA
StotinkA
S STEP AEROBIKO TUDI PRI NAS "LOVIMO" RAZVOJ TE POPULARNE REKREACIJE V SVETU
Zdravju koristen šport
Kranj, 8. januarja - Malo pred novim letom je v hotelu Kokra na Brdu začela vaditi prva skupina žensk in deklet, ki jih navdušuje step aerobika. V svetu se je namreč aerobika v zadnjih letih razvila do te mere, da za ta šport prirejajo svetovna prvenstva, vaditelje aerobike pa izobražujejo na Fakultetah za šport. In čeprav je kazalo, da bomo pri nas to športno zvrst, ki je kot rekreacija v začetku navduševala množico žensk in tudi moških, pozabili, se nekaj posameznikov trudi, da bi ta šport vendarle znali ceniti, kot ga cenijo po Evropi, Ameriki in Avstraliji.
Step aerobika (razgibavanje ob stopanju na stopničko si lahko pogosto ogledujemo na satelitskih športnih programih) je pri nas najprej zaživela v Komendi, nato v Ljubljani, sedaj pa je vse več zanimanja za tovrstno rekreacijo tudi v Kranju. Jožica Žnidar se je namreč povezala s Fitnes studiom Florida v hotelu Kokra na Brdu, kjer je lepo urejen prostor, koder že vsak dan vadijo dekleta in ženske, seveda pa je step aerobika priporočjiv šport tudi za fante in moške. "Nekaj se jih je že zanimalo, da bi se nam priključili pri vadbi, vendar vsak ob imenu Brdo misli, da je to nekaj, kar je zelo nedostopno in drago. Vendar pa je sem moč priti prav vsakemu, kot v normalen hotel. Imamo lepo urejen prostor, pa tudi cena vadbe je dostopna vsakomur," pravi Katja Zupan, ki pod taktirko Jožice Žnidar skrbi za pravilno in strokovno vadbo na Brdu.
"Step aerobika se je seveda razvila iz aerobike, ker se je v aerobiki iskala najboljša rešitev za najbolj učinkovito in najbolj varno vadbo. Aerobika je v tujini
Katjo Zupan skrbi za strokovno vadbo step aerobike na Brdu.
dobro sprejeta tako z vseh zdravstvenih stališč kot s stališča rekreacije. Pri aerobiki moraš v vadbo vnesti precej mišičnih skupin, najbolj pa seveda noge. Obremenitev nog pomeni določen napor za organizem in tako
TRZIŠKI SMUČARJI SO PREGLEDALI DELO
Prvi cilj je vzgoja mladih
Tržič - Pred dnevi so se na rednem občnem zboru zbrali člani in članice ter simpatizerji in prijatelji SK Tržič. Pregledali so delo v zadnjih dveh sezonah ter se spopadli s problemi v klubu, ob koncu pa tudi izvolili novo vodstvo.
Dosedanji predsednik kluba Janez Bedina je v svojem porodu dejal, da je osnovni namen kluba vzgajati mlade in jih pripravljati na doseganje vrhunskih športnih rezultatov uspel, da pa so se po drugi strani v klubu ves čas ubadali z vprašanjem preživetja in kolikor toliko normalnega dela kluba.
Alpinci so v zadnjih dveh sezonah dosegli vrsto dobrih rezultatov, v sezoni 1990/91 so imeli v svojih vrstah pet reprezenta-tov, v lanski pa sedem in še štiri člane regijske reprezentance. Tako so največje uspehe dosegali tekmovalci Primož Jazbec, Vojko Lapanja, Izidor Jerman, Andrej Jerman, Boštjan Križaj, David Primožič, Urška Čadež, Maja Škerjanec in še nekateri mlajši, za njih pa so skrbeli trenerji Roman Rozman, Franc Perko, Tomaž Čadež, Peter Meglic, občasno pa so pomagali še Stane Sova, Milan Nadišar in Janez Hladnik.
Skakalci, za katere skrbita trenerja Peter Jošt in Viktor Jeko-*ec, pa so v zadnjih dveh sezonah tudi dosegli viden napredek. K temu je vsekakor ob strokovnem delu pomagal tudi do konca zgrajeni skakalni objekt - pet skakalnic v skakalnem centru v Se-benjah, ki omogoča celoletno vadbo doma skoraj za vse kategorije tekmovalcev. Prav zaradi tega se je izredno povečalo zanimanje med mladimi za ta lep šport, izredni uspehi in uvrstitev Dejala in Francija Jekovca ter Robija Meglica med najboljše v skokih 'n nordijski kombinaciji, ter številni drugi reprezentantje, pa so Porok, da bo ta šport v Tržiču živel naprej in dajal tudi odlične tekmovalce in rezultate.
Ob koncu občnega zbora so se udeleženci v sproščenem pogovoru dotaknili tudi prihodnjih ciljev, zahvalili so se vsem sponzorjem, ki so jim pomagali preživeti ti dve sezoni, in izvolili za novega predsednika SK Tržič Janeza Slaparja. •Janez Kikel
se na lažji način doseže aerobni učinek. To je bistvo step aerobike. Pred kratkim je bila v Rogaški Slatini konvencija za aerobiko in fitnes, na njej pa je predavala tudi avstralska profesorica s Fakultete za šport, kjer imajo tudi katedro za aerobiko in fitnes. Sama sem bila do sedaj bolj "orientirana" na Ameriko, saj je pač v Evropi večji ameriški vpliv, vendar pa smo ugotavljali, da so strokovna mnenja glede aerobike po vsem svetu enaka. Tudi pri nas se že dogovarjamo, da bi z večjo strokovnostjo skrbeli za napredek aerobike in skušali to vrsto športa vnesti tudi v programe izobraževanja na naši Fakulteti
"Sedanja aerobika je s svojim razvojem zelo "prečiščena", če gledamo na tisto, ki smo jo najprej poznali pri nas (Jane Fonda). Mi smo v primerjavi z drugim svetom ostali zadaj za deset let, sedaj pa smo dejansko preskočili ta razvoj aerobike in precej strokovnega dela bo še potrebnega, da zbrišemo, nekakšen "negativni" prizvok, ki ga je dobila. Zato se sedaj z ustanavljanjem Zveze za aerobiko in fitnes borimo, da bi tudi pri nas dobili pravo veljavo in z njo nove možnosti za izobraževanje," pravi Jožica Žnidar.
za šport," je ob našem obisku na Brdu povedala Jožica Žnidar. 0 V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda
Salonit in paloma pokalna zmagovalca
V soboto in nedeljo sta bila v Novi Gorici in Celju zaključna turnirja v odbojki za Pokal Slovenije.
V Novi Gorici se je ekipi Salonit iz Kanala posrečilo presenetiti favorizirane goste iz Maribora in v izredno razburljivi, odločilni tekmi, ki je trajala kar dve uri in pol, premagati Viledo s 3 : 2. Tako so igralci Salonita po lanskoletnem naslovu Vilede postali drugi pokalni zmagovalci v samostojni Sloveniji. Na zaključnem turnirju, ki se je letos prvič igral za finale pokala, so nastopili tudi odbojkarji Minolte Bled, ki pa po pričakovanju niso mogli pripraviti še enega takega presenečenja, kot je bila zmaga nad Kamnikom v polfinalu in uvrstitev na finalni turnir. Blejci so zopet pokazali svojo odlično igro v polju in izredno hitro igro na mreži, toda proti precej višjim nasprotnikom niso mogli doseči kaj več kot tri častne poraze.
Rezultati: Vileda : Olimpija 3 : 2 (3, 4, -12, -12, 17), Minolta Bled : Salonit 0 : 3 (-9, -9, -8), Salonit : Olimpija 3 : 0 (3, 8, 3), Vileda : Minolta Bled 3 : 0 (5, 11, 9), Minolta Bled : Olimpija 1 : 3 (-7, 12, -9, -8), Salonit : Vileda 3 : 2 (10, 5, -13, -14, 10). Vrstni red: 1. Salonit, 2. Vileda, 3. Olimpija, 4. Minolta Bled.
V Celju pa domačim odbojkaricam ni uspelo ogroziti primata Palome Branika, ki je tudi odločilno tekmo z domačo ekipo dobila dokaj gladko s 3 :0. Mariborčanke so dokazale, da so kljub dokaj slabim rezultatom v srednjeevropski ligi, še vedno najboljša ženska odbojkarska ekipa v Sloveniji.
Vrstni red: 1. Paloma Branik, 2. Abes Trade Celje, 3. Cimos Koper, 4. HIT Casino N. Gorica. • B. Maček
Nadaljevanje prvenstva
Začel se je tudi drugi del državnega prvenstva v prvi ligi za od-bojkarje in odbojkarice. Odbojkarice Bleda so prvič nastopile pod imenom novega sponzorja AVTO HIT in prepričljivo premagale mlado ekipo Branika s 3 : 0 (10, 5, 8). Odbojkarji PROMA pa so se re-vanširali Šempetru za poraz v prvem delu, le da so ga tokrat premagali v Šempetru gladko s 3 :0 (-7, -9, -6). Odbojkarji Bleda igrajo prvo tekmo spomladanskega dela prvenstva v sredo ob 19. uri v telovadnici OŠ J. Plemelj na Bledu, in sicer z novim pokalnim zmagovalcem, ekipo Salonita iz Kanala. #B. Maček
Zmaga ekipe blue racers
Tržič - Komisija za rekreacijo pri Športni zvezi je pripravila tudi v letu 1992 občinsko rekreacijsko ligo v odbojki. Kvalitetnejša A skupina se je končala tik pred koncem leta, najboljši pa so bili igralci ekipe Blue Racers.
Občinska rekreacijska liga je razdeljena v dve kvalitetni skupini. V A ligi je nastopalo 8 boljših ekip, ki so se tja uvrstile v preteklih prvenstvih. Igrali so po enokrožnem ligaškem sistemu, najboljše štiri ekipe iz rednega dela prvenstva pa so se pomerile še v t.i. play offu, kjer pa je zmagala ekipa Blue Racers, ki je bila najboljša tudi že v rednem delu pred ekipo Tibhar-Pro Šport, ki je bila v rednem delu tretja, na tretje mesto se je uvrstila ekipa Zupani (v rednem prvenstvu je zasedla drugo mesto z enakim številom točk kot Blue Racers), četrto mesto je pripadlo Karantancem, peti so bili igralci ekipe Podljubelj B, šesti ŠD Loka, sedmi ŠD Brezje in osmi Koprive, ki so tudi izpadle iz lige.
Prav sedaj pa v Tržiču poteka še prvenstvo v B skupini, kjer nastopa osem ekip, najboljša pa si bo priborila pravico nastopiti v A ligi v novem prvenstvu ob koncu letošnjega leta. • Janez Kikel
SPREJETJE KOLEDAR BALINARSKIH TEKMOVANJ
Tri prvenstva tudi na gorenjskem
Ljubljana, 9. januarja - "Naš balinarski šport je na pravi poti. Prebil se je v sam svetovni vrh. Mar kolajne na svetovnem in evropskem prvenstvu lani tega ne dokazujejo? Skrbeti moramo, da bomo obdržali takšno raven. Torej moramo še naprej strokovno delati z mladimi, dograjevati tekmovalni sistem, se kot zveza še bolj organizacijsko utrditi in najti stik z mednarodno FIR," so bili glavni poudarki sobotne skupščine balinarske zveze.
Na skupščini so sprejeli finančni načrt, nekatera dopolnila normativnih aktov ter koledar mednarodnih in domačih tekmovanj. Glede slednjega bosta letos prav gotovo v ospredju člansko svetovno prvenstvo dvojic in prvenstvo v zbijanju v Salluzu v Italiji, ki bo od 3. do 10. oktobra, in mladinsko svetovno porvenstvo za igralce do 18 let, ki bo od 20. do 25. avgusta. Prav za organizacijo tega prvenstva se poleg francoskega Lyona poteguje Ljubljana, končna odločitev o organizatorjih pa bo znana po sestanku izvršnega odbora FIB-e, ki bo od 16. do 17. januarja.
Slovensko državno prvenstvo v super in I. ligi se bo letos začelo 24. aprila, slovenski drugoligaši v skupinah vzhod in zahod pa bodo startali s tekmovanjem 8. maja. Na skupščini so določili tudi organizatorje državnih prvenstev za dečke, mladince in člane (posamezno, dvojice, zbijanje). Tri prvenstva bodo tudi na Gorenjskem. BŠK Trata bo v Škofji Loki pripravil finale DP članskih dvojic 10. in 11. julija ter kvalifikacijski turnir za dečke - posamezno 5. septembra, v Lescah pa bo finale državnega prvenstva za člane (posamezno) in sicer 17. in 18. julija.
Sobotna skupščina BZS je bila res dobro pripravljena, delegati območnih zvez so pravočasno prejeli gradivo, pod taktirko predsednika Jožeta Rebca pa so se navzoči brez težav in zapletov hitro dogovorili o vseh pomembnejših vprašanjih slovenskega balinanja. • Z. Fajdiga
frf ŠAH
Zmagi ostali gostiteljem
V soboto je bilo na osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču prvenstvo občine Kranj v šahu za mlajše dečke in deklice. Pri dečkih je nastopilo 28 nadebudnih šahistov, ki so se pomerili v 9 kolih švicarskega sistema ob igralnem času 15 minut na igralca. Prepričljivo je zmagal domačin Uroš Kavčič, ki je premagal vse tekmece. S sedmimi točkami mu je sledil Aleš Zaletelj, kolega v šolski ekipi. Tretje mesto je osvojil s 6.5 točke Žiga Žvan (OŠ Matija Čop):
Nadaljnji vrstni red: 4. Jaka Čebašek (6.5, OŠ Stane Žagar), 5. Aleš Sedej (6, OŠ Matija Čop), 6. Matevž Stevanovič (5.5, OŠ Jakob Aljaž), 7. Marko Gašperšič (OŠ Lucijan Seljak), 8. Dejan Dolenc (OŠ Simon Jenko), 9. Žiga Perš (OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur) 10. Uroš Šifrer (OŠ Simon Jenko), 11. Goran Pantelič (OŠ Matija Čop), 12. Marko Bubanja (OŠ Jakob Aljaž) po 5 točk, itd...
Med devetimi deklicami je prav tako z vsemi zmagami slavila domačinka Vesna Panič pred Ano Grobelšek (6, OŠ Jakob Aljaž) in Sabino Jurič (6, OŠ Matija Čop). Na prvenstvo Gorenjske sta se uvrstili še Katja Fic (5, OŠ Matija Čop) in Jasmina Alimi (4, OŠ Matija Čop). • Aleš Drinovec
Izračunani novi slovenski ratingi
S 1. julijem 1992 se je začelo obračunavanje slovenskega ratinga. V obdobju šestih mesecev (do 15. decembra 1992) je bilo prijavljenih 8 turnirjev na igralni čas 2 uri in 2 turnirja na igralni čas do dveh ur. Vodita se namreč dva ratinga, za resni in pospešeni šah. Informacije in naročilo novih slovenskih rating list: Aleš Drinovec, Temniška 5, 64202 Naklo, tel. (064) 47-375 doma ali (064) 221-321 int. 2196 v službi. • Aleš Drinovec
Mariborska regija zmagala
V nedeljo je bilo v Postojni v organizaciji Optimizma prvenstvo šahovskih regij Slovenije. Nastopilo je 9 ekip iz osmih regij (tri regije se turnirja niso udeležile). Ekipo je sestavljajo 16 igralcev in igralk (10 članov, 2 članici, 1 mladinec, 1 mladinka, 1 osnovnošolec in 1 osnovnošolka). Igralni čas je bil 15 minut na igralca.
Gorenjsko so zastopali igralci ŠD Murke iz Lesc, ŠS Tomo Zupan iz Kranja in ŠD Jesenice. Vrstni red je bil naslednji: 1. Maribor I (14 dvoboj točk in 88.5 šahovskih točk), 2. Ljubljana (14/82.5), 3. Notranjska (10/72.5), 4. Posavje (10/64), 5. Gorenjska (9/74), 6. Dolenjska (8/66.5), 7. Primorska (5/60), 8. Koroška (2/45.5) in 9. Maribor II (0/22.5). Podjetje Optimizem iz Postojne je predstavilo tudi program nadaljnjih tekmovanj v letošnji sezoni. Program se sestoji iz 20 enodnevnih turnirjev (igralni čas 20 minut na igralca), od tega 16 predtekmovanj, 2 polfinala, mali in veliki finale. Celotni nagradni sklad znaša 13.000 nemških mark. • Aleš Drinovec
CharlesWebb 79
DlPLOMIRflNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
Če me boš samo še kdaj ogovoril, bom poklicala policijo!" Obrnila se je in odšla proti vratom. Benjamin je pohitel prednjo. "Izgini mi s poti, Benjamin!" "Ne!"
Obrnila se je in odšla skozi sobo do okna. Odprla ga je. Zunaj je bila požarna lestev, ki je vodila navzdol do tal.
"Boš nehala s tem!" je zakričal Benjamin. Stekel je skozi sobo in zaloputnil okno. "Sedaj pa poslušaj, Elaine!" ji je dopovedoval. "Poslušaj me!" Prijel jo je za zapestje. "Prav gotovo mi ni yseeno! Le kako bi mi moglo biti vseeno! Ampak Elaine, rad te ,rnam. Rad te imam, Elaine!"
"Toda ti lahko kar tako stojiš tamle in praviš, da ne maraš, da te kdo zmerja?!"
"Elaine! Žal mi je, da sem to rekel! Hočem le, da se poročiva! Nič drugega ni pomembno!"
"Moja starša se ločujeta, Benjamin!" Počasi se je vrnila ter sedla na posteljo. "Moj oče," je rekla.
Benjamin se je usedel k njej. "Poglej", je dejal, "ločitev je zanju zares nekaj žalostnega. Tega se zavedam. Čutim se odgovornega za to. Toda kar je pomembno, sva ti in jaz, Elaine!"
"Ne najini starši?"
"Poslušaj, Elaine! Ne ve... ne v, o čem govori! Zmerja me..." Hitro je segel v žep po pismo in ga odprl. "Zmerja me s pokvarjencem! Sleparjem!"
"No?"
"Ampak saj nisem tak, Elaine! Mar sem?" "Moj oče je, Benjamin!" "To ni bistveno." "To je bistveno!"
"Bistveno je, da nima prave predstave o tem, kar se dogaja! Misli, da sem zloben." "Daj mi pismo!"
"Hočem reči, tvoj oče je, Elaine. Ampak morala bi razumeti... morala bi razumeti, da v tem primeru ne ve, kaj govori!" "Noče, da se bi se poročila s teboj, Benjamin!" "Prav! Ampak to zato..." "Zato ker si ga prizadel!"
"Prizadel sem njegov ponos," je rekel Benjamin. "Poglej, tvoja starša se sploh nista razumela. Sam pravi tako. Pa tudi s tvojo materjo sem se pogovarjal o tem. Povedala mi je, da ga nikoli ni imela rada."
"Daj mi pismo!"
"Malo počakaj!" je rekel. "No, tvoja mati..."
"Benjamin, čisto vseeno mi je, kaj ti je povedala! Če čutiš v sebi tako malo sočutja, da..."
"Saj sočustvujem, Elaine! Toda skušam ti pokazati, da ima tvoj oče o meni napačno sliko!"
"On to ve."
"Kaj?"
"Ve, da to, kar je napisal v pismu, ni res."
"Zakaj pa je potem tako napisal?"
"Benjamin, zato ker si ga prizadel! Ne ve, kaj naj stori."
"Prav," je dejal Benjamin. "Ampak ne bi smela..."
"Ali mi daš pismo?"
Podal ji je pismo. "Česa ne bi smela?" je vprašala, ko ga je zlagala in ravnala, kjer je bilo zmečkano.
"V zvezi s tem bi se morala poskusiti izoblikovati lastna čustva. Morala bi se opreti na lastna čustva."
"In pozabiti na očetova?"
"Tako je! Res mislim, da je tako prav."
Elaine je vstala in stopila k mizi po ovojnico. Vzela jo je in vtaknila pismo vanjo.
"Sedaj pa poslušaj," je rekel Benjamin stoje. "Šla bova tja dol in si pri priči dala pregledat kri."
"Nobene pravice nimaš tega zahtevati od mene!"
"Rotim te, da to storiš, Elaine!"
"No, nobene pravice nimaš rotiti me, da to storim!"
"Ko pa ne morem drugače!"
Elaine je šla počasi proti vratom.
"Elaine!"
"Sedaj se pa moram iti učit," je rekla. "Ampak ali bi se, prosim, lahko najprej poročila?" je rekel, hiteč za njo. "Potem bi se pa lahko učila." "Ne!"
"Ampak Elaine!"
Vojko Pogačar, osumljen goljufije
Koga naj bi Vojko Pogačar še ogoljufal?
Naivci prikrajšani za najmanj 236 tisoč mark
Kranj, 11. januarja - Na silvestrovo je preiskovalni sodnik strpal v pripor 36-letnega Kranjčana Vojka Pogačarja, domnevnega goljufa. Gre za enega od "modernih" slovenskih zasebnih podjetnikov, ki naj bi po podatkih Urada kriminalistične službe UNZ Kranj lani in predlani samo v petih očitanih goljufijah, kolikor so jih doslej obdelali, oškodoval naivne ljudi za 236.000 mark.
Vojko Pogačar je z družabnikom ustanovil skupno podjetje Vip Trend do.o. Družabnik je igral predvsem vlogo slamnatega moža, poslovanje je bilo v rokah Pogačarja. Delal je na območju Slovenije in Hrvaške, pri ljudeh pa se je predstavljal tudi kot zastopnik za prodajo Cimosovih vozil.
Jaka Demšar iz UKS je povedal, da naj bi Vojko Pogačar oktobra prek I oglasa spoznal Roberta M., ki je prodajal osebni avto. Pogačar naj bi ga kupil, kasneje pa prodajalca še večkrat obiskal, se mu predstavljal kot velik podjetnik, med drugim navrgel, da namerava kupiti še.BMVV, za kar pa naj bi mu zmanjkalo 10.000 mark. Roberta naj bi prosil, da mu za en mesec posodi manjkajočo vsoto, vrnil naj bi mu 15.000. Robert M. naj bi mu denar res dal, videl pa nikoli več.
Drugi primer: predlansko poletje naj bi se Vojko Pogačar povezal z Matjažem B., lastnikom podjetja Orna d.o.o, pri katerem je kupoval raznovrstno blago, največ pijače, in ga sprva tudi plačeval. Matjažu naj bi kot zaupni poslovni sodelavec ponudil v odkup dve "lastni" stanovanji v Ljubljani. Prepričal ga je, da je naložba dobra, Matjaž B. naj bi mu za nakup dal 76.000 mark. Vojko naj bi denar porabil, kasneje pa kupcu natvezil, da je stanovanje zanj sicer kupil, da pa potrebuje še 400.000 tolarjev. Tudi ta denar naj bi dobil in zapravil.
Vojko Pogačar naj bi ogoljufal tudi Jožeta A., ki se ukvarja z vrtnarstvom. Ponudil mu je, da bi zanj začel izdelovati plastične lončke in mu celo prinesel pokazat nekaj vzorcev. Ko je Jože "zagrabil", naj bi Vojko predlagal skupen nakup stroja za izdelavo lončkov. Za to naj bi Jože A. najel kredit v višini 210.000 šilingov v eni od avstrijskih bank ter nato denar izročil "kooperantu".
Junija predlani naj bi Pogačar spoznal avstrijskega državljana Antona R. ter ga prepričal, da mu je šel v banki na Koroškem za poroka za kredit v znesku 600.000 avstrijskih šilingov. Antona R. naj bi prepričal, da je v banki zanj zastavil svojo hišo, pobasal denar in izpuhtel.
Dokazi, ki so jih kriminalisti doslej zbrali proti osumljenemu Vojku Pogačarju, so po izjavi Jake Demšarja dovolj trdni, da bodo zdržali tudi na sodišču. Preiskava se nadaljuje. Ob tem kriminalisti pozivajo morebitne doslej še neznane oškodovance, ki so morda tudi naivno nasedli podjetnemu Vojku Pogačarju, da se oglasijo. • H. Jelovčan
Prijeli minerja lokala
Ženske barete dvojne in otroške kape dobite, « 715-052 89
Mladoletni ravbarji
Kranj - V petek so kriminalisti obravnavali tri mladoletnike, od katerih je M. T., trenutno gojenec enega od gorenjskih mladinskih domov, stalno na policijski tapeti. Fantje so osumljeni, da so v noči na 31. december vlomili v trgovino Ideja v Kranju, v kateri so nabrali za okrog 27.000 tolarjev blaga. Pred tem so domnevno dvakrat vlomili tudi v trgovino Sandor na Bledu, odnesli dva radiokasetofona, glasbeni stolp, video rekorder, kasete, stroj za rezanje papirja. S prestopniki se bo ukvarjala sodnica za mladoletnike na Temeljnem sodišču. Dva so policisti vrnili v zavod, od koder sta pobegnila.
Enajsti kilogram heroina
Kranj - Policisti na letališču Brnik so s pomočjo službenega psa v petek, 8. januarja, popoldne odkrili v dvojnem dnu potovalne torbe državljana Kostarike kilogram skritega heroina. Potnik je pripotoval z letalom iz Skopja in se je že pridružil peterici decembrskih tihotapcev z brniškega letališča v priporu. Kriminalisti nadaljujejo preiskavo v zvezi s pošiljkami heroina (to je že enajsti kilogram v mesecu dni), ki so jih pri tujih letalskih potnikih zasegli na brniškem letališču. • H. J.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ
Sejmišče 4, p.p. 187 64000 KRANJ
RAZPIS
Delovna skupnost Zveze kulturnih organizacij Kranj razpisuje prosto delovno mesto:
STROKOVNI VODJA GLASBENE DEJAVNOSTI
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- višja ali visoka izobrazba glasbene smeri
- organizacijske sposobnosti
- pet let delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati z izkušnjami v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predložijo program glasbene dejavnosti v občini.
Delovno razmerje sklenemo za dobo enega leta, z možnostjo podaljšanja delovne pogodbe. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni na gornji naslov s pripisom "za razpisno komisijo". O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo
Jesenice - 28. oktobra lani je Jeseničane razburila eksplozija na terasi lokala "pri Čedotu", ki sicer ni povzročila kakšne večje škode, sprožila pa sum, da gre za obračunavanja ekstremnih nacionalistov. Po dveh mesecih so kriminalisti skupaj z jeseniškimi policisti prijeli osumljenca, ki naj bi bil kriv za eksplozijo. Gre za 48-letnega domačina Lovra K., delavca brez zaposlitve, ki je v preiskavi priznal, da je na teraso vrgel ročno vojaško bombo M 75. Motiv zaenkrat še ni znan, so pa policisti pri osumljencu našli še dve bombi, ki naj bi jih dobil v Bosni. Ovaden bo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
IZLET 30. Pompei, 5 «691-624
januarja Rim, dni, cena 310
Capri, DEM. 110
PRODAJALNA toplih podov, talnih oblog - ugodne cene. Zg. Seni-ca 5, Medvode. « 061/613-135 _436
Žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje izdelujemo in montiramo) RONO Nograšek. Milje 13, 64212 Visoko, « 43-345 ali 061 /651 -247 481
'tJMMGLAS OTR op«™*
IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava si. aparata, baterije, manjša popravila...) GAT-TON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS. Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064) 733-313 od 19. do 20. ure.
MALI OGLASI kolesa
^217-960
1 mj ,Ju /11
oja^vratcasT
tSAK DA« OD 8" * 22* tCDCLJA     OD   11" * 22'
APARATI STROJI
PLETILNI STROJ Pfaff duomatic 80, z elektromotorjem, prodam, g 633-837_3JH
SESALEC Iskra kompekt, nov, še v garanciji, prodam. « 631 -641 395
ŠKROPILNICO s trofaznim elek-tromotorjem, prodam. « 861 -365 _398
SKOBELNI STROJ - poravnalka, debelinka, starejši letnik, prodam. « 77-936_402
VVEBASTO - peč za ogrevanje, 3.5 KW, prodam « 70 009_427
TELEVIZOR Gorenje, strarejši, prodam. * 323-287 434
! EKONOMSKA t 1PROPAGANDAt
Dvoredni PLETILNI STROJ Singer, skoraj nov, prodam. « 725-627 _440
BRUSILNI STROJ LTH trofazni, dvokolutni, nov, zapakiran, predam 20% ceneje. * 65 713 459
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, 4 elektri-ka + pečica, prodam. 9 721-353
_ 461
Dva INDUSTRIJSKA ŠIVALNA STROJA Pfaff, raven šiv in dva za šivanje usnja, prodam. « 323-319
TELEFAX PANASONIC, nov pro-dam «327 564, 326-831, popoldan_482
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. « 215 650 19739
BRAZDA
Poljšlca pri Podnartu Telefon: 064/70-225
Odkupujemo smrekovo, borovo In bukovo hlodovino. Opravljamo tudi posek In spravilo lesa. Plačilo od 2 do 15 dni.
SE PRIPOROČAMO!
KUPIM
TELETA simentalca, starega 10 dni, kupim. j| 68-647_393
TOVORNI AVTO Z 50 8, 30 8. Mer cedez 508, 608, 808, carinsko opremljen, kupim. « 45-284 437
Kupim JUGO 55, letnik 90/91 od pr vega lastnika «45 532_468
Kupim KRAVO pred telitvijo ali s teletom « 421 539 476
LADO ali Z 101 od leta 1987 dalje kupim «212-601 477
Ugodno prodam TOMOS Avtoma-tic. « 50-923_416
APN 6, nov, prodam 30% ceneje. « 78-606_421
GORSKO KOLO Benotto, skoraj novo, prodam za 800 DEM. « 213-221 433
TEČAJ
JEZIKOV
PONOVNO VPISUJEMO V TEČAJE NEMŠČINE
(ODRASLE IN OTROKE OD 4. LETA DALJE). TEL.: (064) 323-892 ALI 326-711
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole.« 213-644, Matjaž
LOKALI
Zaradi bolezni oddam FRIZERSKI SALON« 715-175 389
LOKAL v Stražišču, prodam, slov v oglasnem oddelku.
Na 400
V NAJEM vzamem GOSTINSKI LOKAL ali prostor, primeren za to dejavnost. « 211-882, od 12. do 16. ure._411
PISARNO v Kranju, približno 15 do 20 kv. m., s telefonom, najamemo. « 325-265 ali 218 885_432
ODDAMO LOKALE: trgovino v Kranju, delavnice v Goricah, Radovljici, Dorfarjih; gostinski lokal v Podnartu, Hrušici in Kranjski gori ter poslovne prostore v Kranju in Kamniku. APRON NEPREMIČNINE, «064/214-674 485
GLASBILA
PIANINO, skoraj nov, prodam. « 78-661 int 420_439
SYNTHESIZER Casio MA 120, srednje tipke, 100 zvokov, 100 ritmov, prodam.« 70-770 443
OBVESTILA
VIDEOPLAYER dajem v najem. Možno je tudi snemanje. « 633-488_59
Popravilo termoakumulacijskih pe čil Kodrič,« 403-153_63
Dne 21.do 23.1.1993 organiziramo nakupovalni izlet na češko. Cilj izleta je Brno in Blansko. Informacije in prijava na « 325-737 72
M - SFINGA d.o.o.
Novi Svet 1, Škofja Loka
* Izdelava zaključnih računov
za obrtnika In podjetja.
* Vodenje poslovnih knjig zasebnikom in podjetjem.
S 064/48-150
Kupim NAHRBTNIK za nošenje otroka« 214-626 390
Otroške prodam.
KAPE in PULOVARJE, ■? 715-050 447
Otroško ZIBKO, POSTELJICO, STAJICO in kombiniran VOZIČEK Peg, prodam. « 721 -353 460
OSTALO
Enoosni kovinski traktorski VOZ, manjši, prodam.« 725-315 374
Iščem posojilo 5000 dem za 6 mesecev. Nudim 10% mes.obresti. Ši-fra: NEPREMIČINE_480
PRIDELKI
ČRNO REDKEV, « 736-690
50 kg.
prodam. 380
DROBNI 218-662
KROMPIR,
prodam. «
399
POSESTI
ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Golnik, Senično, Gorice, Trstenik, kupim. « 46-166, po 15. uri. 410
PRODAMO HISE: novo v Kovorju, Križah in Drulovki, strarejšo v Gor.vasi na Sorici, Kranju, Dupljah in Lescah; obnovljene v Kranju in Retnjah; novogradnjo v Cegelnici, Zapužah in Bledu ter polovico hiše na Cegelnici. APRON NEPREMIČNINE, «064/214-674 484
&
ZLAT0TISK
»1000 KRAKI, SiorcMfc* uy ?
OC4/8 17*2*
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ vabi sred-nješolce v maturantske plesne te čaje.« 41-581_13
PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj vpisuje v nove tečaje. « 41 581_14
POSLOVNI STIKI
Nudimo kratkoročne GOTOVINSKE KREDITE. « 211-882.od 12. do 16. ure._412
RAZNO PRODAM
Stanovanjsko OPREMO, belo TEHNIKO in ELEKTRONIKO, vse ugodno in poceni prodam. « 324-824 _373
SENO in suhe smrekove DESKE, prodam. Dvorje 77/a, Cerklje 423
HRASTOVA DRVA in smrekov OPAŽ, prodam. « 45-334 452
Prodam pol BIKA in avtomobilsko prikolico. «631-537 470
ČEBULO
prodam.
HOLANDSKO S 421-129
ugodno 473
STAN- OPREMA
FRANCOSKO POSTELJO 140 x 200 in OMARE za dnevno sobo, vse po ugodni ceni, prodam. « 215 946_449
Kuppersbusch in termoakumula cijsko peč malo rabljeno, izredno ohranjeno, ugodno prodam. « 45-170 467
ILIRIKA
HOTEL PRISANK
KRANJSKA GORA
IŠČEMO KUHARJE, KUHARICE IN NATAKARJE ALI NATAKARICE Oglasite se lahko vsak četrtek ob 14.00 uri v lokalu. DOBER ZASLUŽEK
SPORT
SMUČARSKO VLEČNICO Tomos in 200 m vrvi, praktično, novo, prodam. « 77-077 388
STORITVE
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del, čas: 9. do 17. ure, « 329-886 HlSNI SERVIS - vodovodne, elek-troinstalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvol «325-815, 323-171_65
LEDO SERVIS-iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike.
Hitro, pocenil« 214-780_94
Čistim talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla, avtosedeže. «632-437_113
PISUAR SERVIS TV, VIDEO, AV-DIO - popravilo vseh proizvajalčevi Smledniška 37, Kranj, «
323- 159 _19717
CINKANE SMETNJAKE na kolesih in ŽEBLJE izdelujemo. Prebačevo 32/a,« 326-426_19839
ROLETE. ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE nudimo. Kvalitetno in ugodno. Roletarstvo BERČAN, « 061/342-464 ali 061/342-703 19842
Računalniško oblikovanje vseh vrst teksta (diplomske naloge, reklame, oglasi, izdelava celostnih
podob firm...) priprava na tisk, la-serski izpis.« 872-095 19901
IZDELUJEM in prodajam smetnja-ke. « 324-457_19939
STANOVANJA
Manjše DVOSOBNO STANOVANJE menjam za večje. Ul. V. Vla-hoviča 8, Kranj, stanovanje 20 «
324- 572_404
LASTNIŠKO STANOVANJE, 62.5 kv.m., v Cerkljah, prodam ali zamenjam za stanovanje v Kranju. « 213-983, od 8. do 15. ure ali « 215-853, od 17. do 19. ure. 446 Iščem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE (brez predplačila). « 215-701, zvečer_
SOLIDARNOSTNO enosobno sta novanje zamenjam za večje. Na grada avto. « 324 241_450
STANOVANJA PRODAMO: garsonjero na Bledu in Kranju, 1 ter 1,5 sobno v Kranju, Šk. Loki, Tržiču, Jesenicah, 2 sobna v Radovljici, Kranju, Medvodah; 3 sobna v Kranu, Medvodah in Tržiču ter 2 + 2 sobno v Kranju. APRON NE PREMIČNINE, «064/214-674 483
VARSTVO
V varstvo na Bledu vzamem majhnega otroka.« 76-691 383
VOZILA DELI
Sprednje zavorne ploščice za NISSAN MICRA nove prodam. « 738 941_125
Novo nalite ZIMSKE GUME - 2 ko sa 6.00 16, 2 kosa 6.50-16, prodam. Guzelj, Gorenjska o 26, Naklo « 47-015_ 382
ZIMSKE GUME s platišči, za R4, malo rabljene, prodam. « 43-200
ZIMSKE GUME na platiščih za Fiat 750, prodam. « 214-447 396
AKOMULATOR 40 AH, nov, pro-dam za 2500 SIT. « 48 132 414
Medobčinsko društvo sluino prizadetih Kranj
obvešča svoje člane in vse, ki imajo težave s sluhom, da bodo strokovnjaki mešane slovensko - avstrijske firme ASIS opravljali brezplačne preglede in meritve sluha, svetovanje o slušnih aparatih, izvajali brezplačno čiščenje vseh vrst slušnih aparatov in pripravili predstavitev slušnih in ostalih tehničnih pripomočkov za gluhe
Jeseničane vabimo v prostore društva invalidov Jesenice, Titova 94 - 16 1 1993 od 9 30 ure do 12 30 ure
Kranjčane pa v prostore MDSP Kranj, Titov trg 20 - 16 1 1993 od 14 ure do 18 ure
Vse informacije in naročila po tel (064 ) 222-100
POLOSOVINO za Samaro, novo, z manšeto in zglobom, prodam, « 65-790_426
ZADNJI ODBIJAČ in MENJALNIK za Yugo 45, prodam. « 712-251
R 4 letnik 1988, po delih prodam, prednji del nepoškodovan. « 41-062__463
CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli za vozila Citroen in odkup nevoznih vozil Citroen.« 692-194
VOZILA
Iščem žensko ZA POMOČ v go-spodinjstvu.« 324-843 376
V okolici Kranja IŠČEM delo TR-GOVSKE ali ADMINISTRATIVNE smeri.« 49-422, popoldne. 377
V okolici Kranja zaposlim dekle za DELO V BISTROJU, praksa obvezna.« 422-515_403
Založba Lexis vabi k sodelovanju nove sodelavce - AKVIZITERJE. Odlični pogoji. jj 46-072 407
Kakršnokoli delo išče POŠTENA
ženska.« 310-074
441
OPEL ASCONA, letnik 1985, prodam. « 323-729 375
ZASTAVA 750 LE, letnik prodam.« 422-439
7/1984, 379
Z 126 P, letnik 1987, registrirana do 10/1993, 39000 km, prodam. « 214-626_402
HROŠČA VVV 1200, letnik 1965, ne-registriran, v voznem stanju, prodam.« 861-320 _405
letnik 5/1988, 217-976 408
YUGO Koral 45, ugodno prodam, H
YUGO 55, letnik 1984 in 126 P, po delih, prodam« 720-134 413
R 4 GTL, letnik 1991, kovinsko sive barve, garažiran, prodam. « 311-753_417
GOLF, letnik 1981, registriran do 6/1993, prodam za 3.800 DEM. « 712-181_418
126 P, letnik 9/1985, registriran celo leto, prodam.« 52-314 420
Iščemo mlajšo upokojenko za POSPRAVLJANJE poslovnih prostorov enkrat tedensko.« 76-800
IŠČEM redno zaposlitev na relaciji Jesenice - Radovljica. Imam ekonomsko šolo, 15 let delovnih izkušenj in prakso v zunanji trgovini.
Šifra: EKONOMISTKA_451^
KOMUNIKATIVNIM osebam nudimo honorarno delo, plačilo takoj. « 323-135_455
Iščem ČISTILKO za 1 uro dnevno. Pisne ponudbe Gasilska 5, Šenčur 472
ŽIVALI
ZASTAVO 101, letnik dam« 311-862
1987,
pro-422
AX 11 TRE, « 217-980
letnik 1990,
prodam. 442
R 4, letnik 1987, 75000 km, registrirana do 5/1993, prodam. « 631-674_448
YUGO 45, letnik 1985, registriran, prodam za 2500 DEM. « 57-578. Zvirče 52, Tržič_453
R 5 Campus, tri vrata, rdeče barve, letnik 1989, prodam. « 78-166 456
Z 101 Comfort, letnik 1982, prodam. « 222-500, do 15. ure ali
213-413, popoldne._462
Prodam ohranjen R 4 GTL, letnik
1988, cena 4800 DEM. «45-532 VW  KOMBI  transporter, letnik
1989, lepo ohranjen, prodam. «
45-755_
Prodam GOLF diesel, letnik 1984, registrian celo leto, cena po dogovoru. Stare Stanko, Kočna 47, BI. gobrava_475
ZAPOSLITVE
Nočni klub SKALA honorarno zaposli dekleta in fante za delo v diskoteki I Zglasite se osebno v SKALI od četrtka do nedelje od 21. ure dalje. 371
Kvalitetne domače PRAŠIČE od 120 do 160 kg, po izbiri prodam. Rus Milan, Mota 25, Ljutomer, «069/82-065_47
Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo, 150 SIT. Zadraga 18, Duplje_116
PRAŠIČA za zakol, prodam. Gro-šelj Franc, Glinje 14 372 PRAŠIČA za zakol, prodam. « 44-508_378
TELETA križanca, starega 8 tednov, prodam.« 49-245 384
BREJO TELICO frizijko, ki bo fe-bruarja telila, prodam.« 57-918 _385
TELETA simentalca, MESO od krave in kurji GNOJ, prodam. «
422-033_386
TELIČKO in polovico BIKA simentalca, prodam.« 49-153 387 KRAVO po tretjem teletu za kravo v 7. ali 8. mesecu brejo. « 733-825_392
TEŽKE DOMAČE PIŠČANCE, pri-merne za zakol, prodam. Na željo stranke jih lahko tudi očistimo in dostavimo.« 062/708-007 406
PRAŠIČA za zakol, prodam. Trboje 54_415
BIKCA simentalca, 6 tednov starega, prodam. Smokuč 23, Žirovnica. « 802-036_419
TELETA, 10 dni starega, prodam. « 44-562_424
Polovico TELICE, prodam. « 715-320 425
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, tast in stric
JANEZ SUŠNIK
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi
Sp. Besnica, 9. januarja 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANTONA REJCA
se iskreno zahvaljujemo dr. Habjanu za zdravljenje in obiske na domu, sosedi Lojzki, sosedom, sorodnikom, prijateljem, pevcem zbora Ratitovec, cerkvenim pevcem iz Selc, Ivanki Je-ram za govor ob grobu, g. kaplanu Blažu Gregorcu za lep pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo za cvetje in izraze so-žalja kolektivom in sodelavcem Elektro Kranj in Železniki, Ratitovec, NIKO in TRUS, ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
ŽALUJOČI: žena Marinka, hčerka Staza s Silvom, sinova Zoran in Marko z Ivanko, vnuki Tina, Saša, Ivo, Tadej in Darja, sestri in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo
Železniki, Selca, Ljubljana
TELIČKO, staro 9 tednov, prodam. Luznar, Dolenja vas 3, Selca. 428
BIKCA simentalca, starega 10 tednov, prodam. Papler, Leše 44, Trži^_429
TELIČKO simentalko, težko 120 kg.
« 48-606_431
Polovico MESA od mlade krave, prodam po 260 SIT/kg. « 421-076, dopoldne. 438
POLOVICO KRAVE ali bika, dam.« 45-346
pro-454
KRAVO, 9 mesecev brejo, četrto tele, prodam. Na vasi 6, Voglje. _457
TELIČKO simentalko, kupim. Dra-
žgoše 15,« 66-832
458
POLOVICO mesa mlade krave in PRAŠIČA za zakol, prodam. Sr. Vas 36, Šenčur. 465
Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg za zakol. Velesovo 9,« 421 -485
Prodam pol BIKA za skrinjo. «061/621-638_471
PRAŠIČE 20 -150 kg prodam. Kri-vic-Resman, Zgoša 22, Begunje, « 733-232_474
Prodam MESO od bika. «45-368
Prodam dva TELIČKA in dve SVINJI za zakol.« 620-582 479
Večjo količino PRAŠIČEV za zakol prodam. Gajkašek, Draženci 65, Hajdina,« 062/708-088 486
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stareTname, tašče, sestre in tete
MARIJE MARINŠEK
roj. Košnjek
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi dr. Grilu za zdravljenje. Posebna hvala tudi g. župniku Matiji Selanu za lep pogrebni obred in pevcem iz Strahinja za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Strahinj, 22. decembra 1992
t
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE GROS
iz Naklega
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ste jo prišli pospremit na njen zadnji dom. Posebej se zahvaljujemo dr. Terčonu in dr. Romihu za medicinsko pomoč, g. župniku Selanu za poslovilne besede in obredno bogoslužje, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru in pevcem kvinteta "Gorenjci" za ganljivo petje. Srčna hvala vsem, ki s toplo mislijo blažijo, našo bolečino in praznino, ki ostaja za njo. Vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
Naklo, Bohinj, 6. januarja 1993
ZAHVALA
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase, ni obdržalo.
Na najlepši dan v letu nas je za vedno zapustila
JULIJ ANA ČUFER
Sodjova mama iz Nemškega Rovta
Iz srca se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Zahvala g. dr. Bahunu, g. župniku, pevcem, g. Stanku Iskri za prebrane besede in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem Še enkrat hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njeni Zali Log, Bohinjska Bistrica, Nemški Rovt, Lancovo, Sebenje, _ 6. januarja 1993_
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene sestre
CIRILE TOMAŽIČ
ki smo jo spremili k večnemu počitku v krogu sorodnikov in prijateljev, dne 5. januarja, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem iz Gorenjskega tiska za izrečena ustna in pisna sožalja, prekrasno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se številnim zdravnikom, ki so se v času njene hude bolezni trudili, da bi ji podaljšali življenje in olajšali bolečine: prof. dr. Kocjanu, dr. Cerarjevi, dr. Stržinarje-vi, dr. Vakslu, dr. Pegamovi in dr. Stenšakovi. Medicinski sestri Francki Klančar za njeno pozornost in skrb še posebna zahvala. Iskrena hvala g. župniku Franciju Godcu za lep cer-kevni in pogrebni obred in v srce segajoče besede slovesa, cerkvenim pevcem, pevcem kvinteta "Gorenjci" iz Naklega in trobentaču Zupanu. Hvala tudi vsem, ki ste ji v življenju pomagali in jo imeli radi.
Vsi njeni
Kranj, 6. januarja 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, tete in sestrične
MARIJE KRIŽNAR
Poglajnove Micke iz Okroglega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovašča-nom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej iskreno pa se zahvaljujemo g. župniku, pevcem iz Nakla, darovalcem denarja za maše, darovalcem cvetja in sveč, nosačem in zvonarjem, dr. Pegamovi in bolnišnici Jesenice. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Okroglo, december 1992
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil oče, brat, ded, praded in stric
TOMAŽ STULAR
iz Srakovelj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke in Vinku Vodniku za pomoč. Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Srakovlje, 31. decembra 1992
ZAHVALA
Tiho, kot je živel, je odšel od nas v 87. letu naš oče, dedek, pradedek, tast, svak in stric
BOGOMIR MAČEK
Prekov ata iz Velesovega
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja in darovano cvetje vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Iskrena hvala dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, osebju UK.C Ljubljana, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, kolektivu PARK HOTELA Bled, organizaciji ZB Cerklje in vsem, ki ste z nami soču-stovali. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
Velesovo, 30. decembra 1992
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage
ALOJZIJE RAKOVEC
roj. Stare
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste lajšali njeno in našo bolečino.
Vsi njeni
Struževo, 2. januarja 1993
ZAHVALA
Ob tragični izgubi brata in strica
ROKA ERMANA
iz Kamne Gorice
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, kakorkoli pomagali in darovali cvetje. Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, sindikatu in sodelavcem PLAMEN Krope. Posebej pa se zahvaljujemo Elzi in Vinku za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ljubno, Radovljica, Krnica
15. januarja začetek uresničevanja programa Phare
Gorenjska bo poskusna regija
Na Gorenjskem naj bi nastalo vsaj pet pospeševalnih podjetniških centrov.
Bled - V soboto se bodo v hotelu Park na Bledu srečali domači in tuji strokovnjaki, ki so prevzeli uresničevanje projekta Tehnična pomoč malemu gospodarstvu Slovenije. Kot je znano, projekt financira Evropska skupnost v okviru programa Phare.
Tuji strokovnjaki bodo v sodelovanju z domačimi najprej proučili dosedanjo politiko pospeševanja malega gospodarstva, ugotovili vplive te politike in vlogo sklada na razvoj gospodarstva ter oblikovali strokovne podlage za oblikovanje boljše vladne politike na tem področju. Prihodnje leto se bodo ukvarjali z razvojem svetovalne mreže na Gorenjskem, ki je bila za to izbrana kot pilotska regija, z usposabljanjem svetovalcev in informatorjev za delo z evropsko borzo ponudbe in povpraševanja, z vzpostavljanjem mednarodnih poslovnih povezav pri nekaj izbranih načrtih ter tudi z obsežnim usposabljanjem gorenjskih podjetnikov. Na Gorenjskem naj bi že na tej stopnji tehnične pomoči slovenskemu malemu gospodarstvu nastalo vsaj pet
pospeševalnih podjetniških centrov, ki bi prevzeli naloge pospeševanja podjetništva in podjetniške inkubatorske mreže. Kot ugotavljajo v republiškem ministrstvu za malo gospodarstvo, bo uresničitev projekta Phare na Gorenjskem že omogočila slovenskim malim in srednje velikim podjetjem, da se vključijo v evropske mreže.
Komisija Evropske skupnosti je uresničevanje programa Tehnična pomoč malemu gospodarstvu Slovenije zaupala tržaškemu SE-ED-u, pri izvedbi pa bodo sodelovali tudi Združenje nemških tehnoloških parkov, Združenje italijanskih zasebnih industrialcev ter Gea College, Inin in Intersmew iz Slovenije. V pomoč bo vključenih okrog sto tujih in domačih svetovalcev in predavateljev. Fondacija Phare, ki je za začetno delo odobrila 650.000 ekujev, bo s projektom nadaljevala tudi v prihodnjih letih; podprle pa naj bi ga tudi druge mednarodne finančne organizacije ter domača in tuja podjetja. • C. Zaplotnik
Bohinjski turistični delavci so se odločili za enoten nastop na tržišču
Oaza alp že prepričuje domače
in tuje goste
Ta konec tedna v Bohinju pričakujejo smučarje tekače iz 21 držav, ki se bodo pomerili v tekaški preizkušnji za svetovni pokal, od 12. do 14. februarja pa bo v Bohinju start balonarskega festivala. Novost turistične ponudbe so vožnje s sankami, poleg šole smučanja pa letos uvajajo šolo teka in hoje na smučeh.
Orientacijsko tekmovanje tabornikov
Škofja Loka, 11. januarja - V okviru prireditev v spomin na dra-žgoško bitko so škofjeloški taborniki organizirali tekmovanje Glas Jelovice. V orientacijskem pohodu in drugih nalogah se je pomerilo 40 ekip.
V taborniškem domu ob sotočju obeh Sor v Škofji Loki se je minulo nedeljo zjutraj zbralo 40 taborniških ekip, ki so nastopile v konkurenci, domače ekipe pa so tekmovanje izkoristile za trening. Vse ekipe so na startu reševale test iz topografije. Nato je vsaka starostna kategorija tabornikov krenila v svojo smer na orientacijski pohod. Na kontrolnih točkah - 5 za mlajše in 8 za starejše - so tekmovalci imeli hitrostno etapo, test iz življenja v naravi in znanja prve pomoči. Samo starejši so morali v kvadratu 120 x 120 m poiskati ranjenca. Za mlajše je bil pohod dolg 5, za starejše pa 7,5 kilometra.
REZULTATI - Tabornice do 16 let: 1. Rod dveh rek I. (Medvode), 2. Rod skalnih taborov II. (Domžale), 3. Zmajev rod (Ljubljana); taborniki do 16 let: 1. Rod trnovskih regljačev (Ljubljana), 2. Zmajev rod III., 3. Zmajev rod; tabornice nad 16 let: 1. Rod Franc Lešnik (Miklavž), 2. Rašiški rod (Ljubljana), 3. Zmajev rod; taborniki nad 16 let: I. Rod stražnih ognjev (Kranj), 2. Rod trnovskih regljačev, 3. Rod dobre volje (Ljubljana). Gorenjski taborniki, razen Kranjčanov, niso imeli velikega uspeha; le ekipi iz Rodu zelenega Žirka iz Žirov so pri starejših tabornikih zasedli 4. in 5. mesto. • I. Drakulič
Bohinj, 9. januarja - "V zadnjem času se v Bohinju ne moremo hvaliti s turističnimi novogradnjami, mislim pa, da smo dosegli pomemben napredek za razvoj in trženje naše turistične ponudbe, saj smo se med seboj povezali hoteli, žičnice in zasebniki, s čimer smo na tržišču začeli nastopati pod skupim imenom Bohinj, oaza alp," je na sobotnem srečanju z agenti, ki prodajajo turistično ponudbo Bohinja na domačem trgu, poudaril direktor marketinga pri Alpi-numu, Janko Humar.
Bohinjski turistični delavci, ki so podobno kot večina slovenskih, po odcepitvi od Jugoslavije, opustili prejšnje načine sodelovanja z velikimi tujimi agencijami, so pred dvema letoma začeli iskati nove možnosti trženja svojih kapacitet. Ker je bil zaradi bližine vojne tuji trg sprva še precej zaprt (tudi do sedaj se stanje še ni normaliziralo), so lepote Bohinja ponudili domačim gostom in takoj ugotovili, da bodo tudi v prihodnje nanje še kako raču- sebnih agencij tudi z njimi. Ta-nali. Po vsej Sloveniji so nave- ko je ponudba Bohinja dosegla zali stike z večjimi agencijami večino slovenskih krajev in kar in ob ustanavljanju manjših za- nekaj agentov se je na sobotnem srečanju pohvalilo, da je za Bohinj precej zanimanja.
Tako je bil Bohinj od sredine decembra do konca novoletnih praznikov popolnoma razprodan, tudi te dni pa je še kar precej gostov. Večji obisk pričakujejo spet ob naših zimskih počitnicah, ter kasneje februarja in marca, ko so počitnice v tujini.
Žal pa je zima letos spet pokazala svoje temnejše plati in te dni bo precej počitniških kapacitet odvisnih od snežnih padavin. Na Voglu sicer je za silo (okrog 20 centimetrov) snega, vendar bo že sedanja odjuga
sneg na večini smučišča lahko "pobrala". Kot je povedal direktor smučišča Kobla v Bohinjski Bistrici, Dušan Gorišek, jim trenutno z dodatnim zasne-ževanjem še uspeva vzdrževati smuko, vendar so zadnje zime brez snega onemogočile hitrejši razvoj tega včasih zelo popularnega in urejenega smučišča, na katerega se je prav do spodnje postaje moč pripeljati tudi z vlakom. • V. Stanovnik
Priznanja prosvetnim delavcem
Gozd Martuljek, 11. januarja -
Ob letošnjem dnevu prosvetnih delavcev jeseniške občine, ki so ga proslavili v hotelu Špik v Gozd Martuljku, so podelili vsakoletna priznanja. DZa eksperimentalno delo na področju integralnega pouka je bila nagrajena pedagoginja Sonja Peternel iz Mojstrane, za uspehe pri matematiki France Lan-gus iz Žirovnice, priznanje pa je prejela tudi skupina pedagogov, ki je izdala zvezke Računalnik je igra. To je didaktični pripomoček, ki ga uporablja že 70 odstotkov učencev od prvega do četrtega razreda. Računanje je igra so pripravili: oSo-nja Osterman iz osnovne šole v Žirovnici, Magda Češek, ki poučuje na osnovnih šolah Polde Stražišar in v Žirovnici, Tone Dolenc, pedagog na osnovnih šolah Tone Cufar in Žirovnica ter Anton Dežman, pedagog in ravnatelj osnovne šole Polde Stražišar na Jesenicah. • D. S.
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Univerza za III. življenjsko obdobje v Kranju vabi upokojence v Likovni krožek, v Krožek ljubiteljev gledališča, v Krožek umetnostne zgodovine in v Krožek kuhanja dietne hrane ter gospodinjenja za enega.
Število udeležencev krožkov je omejeno, zato prosimo, da s prijavo pohitite. Prijavite se lahko vsak delavnik od 8. do 10. ure po telefonu na štev.: 211-828 ali v Društvu upokojencev na Tomšičevi 4 pri Nevenki Marinič.
Policisti odpovedali stavko
Tik pred zdajci so vladni možje v četrtek zvečer popustili zahtevam policijskega sindikata, ki je za petek napovedal prvo šestur-no stavko. Ta naj bi imela med drugim za posledico tudi popolno zaporo državne meje. Policijski sindikat se je odpovedal stavki, ker je vlada soglašala, da bo ob izplačilu plač za januar v skladu z zakonom izplačala tudi razliko med dejansko izplačano plačo v decembru in plačo, določeno po zakonu. Ta razlika znaša 12,5 odstotka. Zmaga policijskega sindikata je bila delna, saj se je v prid "prihodnosti" odpovedal obrestim za neizplačane razlike v plačah od junija do novembra lani. Zdaj na vlado, ki izigrava lastna določila o plačah v državni upravi, pritiskajo tudi drugi sindikati, katerih člani so podobno kot policisti vsak mesec prikrajšani pri plačah. Ob tem lahko samo vprašamo, kako naj naša država postane pravna, če celo ljudje na samem vrhu izigravajo zakone, hkrati pa so jih polna usta besedičenj o pravni državi. Na posnetku: v petek na mejnem prehodu Ljubelj. • Foto: D. Gazvoda
Strah na ledeni ploskvi
Tudi avstrijski vozniki niso jagenjčki
Kranj - Da ga ne lomijo samo Gorenjci v Avstriji, ampak se (niti ne tako redko) dogaja tudi obratno, priča petkov dogodek iz Kranja. Zvečer ob 20.40 naj bi tedaj še neznani voznik osebnega avta povzročil prometno nezgodo. Ko je peljal po Koroški cesti od Zlatega polja proti Ljubljanski cesti, je pri lokalu Dobra mrha zavil na levi vozni pas prek polne črte in trčil v avto Zlatke Š. Razpleta trka ni čakal, pač pa je pognal naprej. Voznika peugeota 405 so policisti izsledili na mejnem prehodu Ljubelj. Gre za 31-letnega Franza P. iz Celovca. Sodnik za prekrške ga je kaznoval s 7.000 tolarji kazni in 2.000 tolarji stroškov postopka, šele potem je smel domov.
Ponarejeni franki
Kranjska Gora - V petek, 8. januarja, zvečer sta 28-letni Mile K. in leto mlajši Hišen C, oba sta začasno prijavljena v Novi Gorici, v recepciji hotela Pri-sank v Kranjski Gori vnovčila bankovec za tisoč švicarskih frankov. Bankovec je bil ponarejen, enega takega naj bi pred tem vnovčila že v Novi Gorici. Osumljena sta kaznivega dejanja ponarejanja denarja.
Alkohol za volanom
Preddvor - Na območju Preddvora je bilo zadnje čase veliko prometnih nezgod, tudi s hujšimi posledicami, celo mrtvimi, za katere so policisti ugotovili, da imajo korenine v pretiranem pijančevanju voznikov. Zato so kranjski policisti v petek in soboto ponoči, vsakokrat po dobro uro, vzeli pod drobnogled voznike v tem koncu občine. Kar 30 voznikov je popilo več alkohola kot ga dovoljuje zakon oziroma so vozili brez vozniških dovoljenj. Podobne nočne akcije bodo policisti še ponavljali.
Voznik s pištolo
Kranj - V petek popoldne je voznik mercedesa 190 nemške registracije v križišču na Zlatem polju v Kranju izsilil prednost vozniku avta ljubljanske registracije, za nameček pa mu je skozi šipo kazal še pištolo. Policisti so kasneje v mercedesu prijeli 21-letnega Aleksandra G. iz Munchna in mu zasegli pištolo za izstreljevanje raket. Pri sebi je imel še 18 raket in 108 nabojev kalibra 9.
Živel na visoki nogi
Kranj - Kaznivega dejanja goljufije so kriminalisti UNZ Kranj ovadili 22-letnega Hermana U. iz Hrastij. Z goljufijami naj bi si pridobil več kot 1,2 milijona tolarjev premoženjske koristi. Herman U. naj bi ne plačeval računov za najete avtomobile rent-a-car, kot najemnik enega od kranjskih gostinskih lokalov pa naj bi oškodoval tudi več podjetij, pri katerih je "kupoval" blago, denimo, Živila, pivovarno, kranjsko mlekarno, firmo Trenča in še nekatere druge. % h. J.
Podhlajena v gozdu
Jesenice - V soboto zvečer je najstniška trojka - 14-le-tni fant ter dekleti 15 in 16 let - vzeli pod pazduho steklenico stocka in nekaj ška-tel cigaret ter jo skupaj mahnili v gozd. V gozdu so kadili in pili, dokler ena od deklet zaradi alkohola ni omagala. Prijatelja sta jo pokrila z jakno in odšla domov. Naslednje jutro, ko o njej ni bilo nobenega glasu, sta šla pogledat v gozd in nato poklicala reševalce. Podhlajeno dekle so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Borut K. znova v priporu
Druga aretacija dilerja
Kranj - 34-letnega Kranjčana Borut K. kriminalisti dobro poznajo kot dilerja mamil. Lani so pri njem ob aretaciji dobili 20 dekagramov heroina, proti njemu že teče postopek na sodišču. Iz pripora je bil izpuščen, njegova obramba je temeljila na tem, da mu je policija mamilo podtaknila.
6. januarja letos so Boruta K. spet aretirali in privedli pred preiskovalnega sodnika. Ugotovili so, naj bi več ljudem na območju Gorenjske prodajal mamilo heroin in kokain. Ena od njegovih odjemalk, očitno že močno odvisna, je zato, da bi prišla do denarja za nakup droge pri njem, pred kratkim celo vlomila v stanovanjsko hišo v Škofji Loki. Preiskovalni sodnik je za Boruta K. odredil pripor, ugibamo lahko, kako se bo lisjak, ki menda zavidljivo dobro živi, čeprav še nikdar ni bil zaposlen, tokrat izvil.
Bobovek pri Kranju, 8. januarja
- Kljub temu da se konec tedna še niti ni dobro začel, pa sta prijetno okolje, nekoliko odmaknjeno od mestnega vrveža, obkroženo z bližnjimi gozdovi in hribi ter topel, sončen dan iz svojih domov privabila kar nekaj navdušenih drsalcev na zamrznjeno Čukovo barje.
Ob zgodnji popoldanski uri so se na ledeni ploskvi zabavali predvsem osnovnošolci, tisti otroci, ki še niso prestopili šolskega praga, pa so prišli v spremstvu staršev.
Pa je res vse tako idilično lepo, kot se zdi na prvi pogled? Tako vprašanje smo zastavili dvema naključnima obiskovalcema.
Vinko V. iz Kranja je z ženo in dvema otrokoma prvič obiskal Čukovo jamo. Povedal je, da je iz previdnosti obhodil celo jezero. Starša sta sicer nekoliko zaskrbljena, a si zaradi denarnih težav ne morejo privoščiti drsanja v sejemski hali. Otroka pa se na zamrznjenem jezeru prav tako zabavata in gospod Vinko nam je zagotovil, da se bodo še večkrat vrnili.
Karmen L. iz Kranja prav tako ni povsem brezbrižno drsela po ledeni ploskvi. Kot razlog za svojo prisotnost pa je navedla dejstvo, da ni vstopnine, poleg tega pa se na svežem zraku skupaj z otrokom lahko še razgiba.
Upravitelj bifeja ob jezeru, gospod Darko Lombar nam je povedal, da so obiski ljudi množični predvsem ob koncu
tedna. Posebej ob nedeljah je število obiskovalcev možno primerjati s številom gledalcev na kakšni nogometni tekmi.
Ne glede na trdnost ledu, pa večja previdnost ne bi bila odveč. Navsezadnje lahko v sejemski hali za 150 SIT drsate brez vsakršnih skrbi, da bi se vam ali vašim najbližnjim utegnila pripetiti kaka neljuba nesreča. • Barbara Vole
Laboda na Savi - Labodi so na Bledu vsak dan, na Savi pod Kranjem pa redko. Zato je labodji par fotoreporter Damjan Gazvoda ujel v objektiv, predstavljamo pa ju tudi Vam. Od kod sta priletela in kam sta namenjena, pa žal ne vemo.