Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 26. novembra. Štev.48 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava y Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj t državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Širite krščanski tisk. Proti konci leta stopamo. Na konec cerkvenoga leta smo celo prišli i k začetki novoga cerkvenoga leta. Z adventom se začne novo cerkveno leto. Kri- stušova cerkev nas v tom časi pripravla na Prihod Zveličitela. Greh je ladao na sveti i njegovoj kaštigi, Večnomi trple- nji je bio podvržen vsaki človek. A z teme blodnosti je zasijala svetlost Zveličarova, ki je poga- sila ogenj večni i odprla blaže- nost večno za vse, ki so „dob- re voleˮ. „ Vola na dobroˮ je potreb- na za zveličanje. Ki te vole ne- ma, blažen biti ne more. Človek je tak stvorjen, da vsikdar žele nekaj, ali dobro, ali slabo. Brez žele nega človeka. Za volo na dobro dobi blaženost, za volo na slabo, dobi kaštigo. Ta vola na dobro je pa po- trebna pri vsakom dugovanji. Vse, ka obkroža človeče bitji, mora segati do te dobre vole. Celi človeči žitek se mora do- tikati te vole na dobro. Če se ne dotika, človek ne more do- segnoti svojega Cila: odičiti Bo- ga i s tem sebe zveličati. jasno pove to sv. Düh po sv. Pavli apoštoli, gda nam na- znanja, da: če jemo, ali pijemo, ali kajkoli delamo, Bogi na čast moramo opraviti. Če pa že jelo i pilo i spa- nje i vsako najprostejše delo morem z voljov na dobro, to je Bogi na čast opraviti, keliko bo- le sem dužen to včiniti pri dü- hovnih opravilaj: molitvi, spo- vedi, prečiščavanji, čtenji, pisa- nji, glašenji i poslüšanji bo- že reči itd. Štamp, tisk, časopis, list, novine. Ka so to? Predgate. Kakši? Od nas visi. Ali pred- gajo krivico, zmoto, temo, ali pra- vico, istino, svetlost. Ali vodijo v blaženost, ali v pogüblenje. Ali prinašajo mir, ali nezadovolnost. Ali nagiblejo k dobromi, ali sla- bomi. Ali širijo Kristušovo kra- lestvo, ali pa šatanovo. Ali zve- ličajo mojo düšo, ali jo pa po- gübijo. Vse zavisi od nas. Kak- da? Tak zavisi od nas, ka hrani mojo düšo tisto ka čtem i tisto ka širim. Če je hrana čemérna, zastrupim sebe i drüge, če je pa hrana zdrava, okrepi mene i drüge. Ka Čteš, takši si. Ka širiš, takše sade ženjaš. Če krščanski tisk Čteš, krščanski düh ostane v tebi. Če krščanski tisk širiš, Kristušovo kralestvo širiš i hodiš sam pa tüdi drüge vodiš proti večnoj sreči. Če pa protiverski ali pa vu veri mlačen tisk Čteš, sam| postaneš nevernik i mlačen krščenik pa v svojoj blodnosti potrdiš tüdi drüge, med štere širiš te slab tisk. Sveti Oča, Kri- stuša namestnik, so pravili od dobroga tiska, da je glasnik zve- ličanja. Tisto vči, ka je Kristuš včio i njegova sveta Cerkev na- znanja. I da je glasnik zveličanja, slüži plačo apoštola. Samo krš- čanske liste čteti i širiti pomeni za Kristušom hoditi i tüdi drüge voditi. Kak lepo pozvanje! Kak imenitna čast! Se zavedate te časti naročniki i Širitelje Novin i Marijinoga Lista? Se zavedate, da Bogi slüžite i si plačo v nebi zasigurate, če si naročite i širite Novine i Marijin List, pač krš- čanske liste? Zavedajte se i čtite samo krščanske liste, ki jih ma Slovenija lepo število. A žali Bog, ma tüdi dosta slabih. Jako slabe, jako nevarne, tak nevarne, da z popunov gotovostjov prinašajo sad večne smrti. Vam povem dva zgleda z našaga kraja. Naročnik „Domo- vineˮ, z čista katoličanske vesi se zmeša v zakon z evangeli- čanov. I zakon ne prineso bla- ženosti. Sama žena se je ločila od njega, žena, po šteroj je tak noreo. I zdaj ne dovec, ne mož. Drügi zgled. Mašinali so pri nekom naročniki „Domovineˮ. Pri večerji začne te po navukaj „Domovineˮ trditi, ka vse to, ka se od vere guči, je samo fanta- zija. To je, vse od Boga i vere je samo izmišleno, nega Boga, ne pekla, ne nikaj, ka vera vči. Naročniki naših krščanskih listov, ki so pomagali pri mlalitvi, so ga za te bedaste, brezbožniške reči tak očivörili, ka prej niti pes ne bi vzeo krüha ž njegovih rok. Vidite, tak se loči dober i slab tisk. Slab pogübla, dober zveliča, slab v greh, dober v jakost vodi. Mi se vüpamo, da pretežna večina naroda v Slov. Krajini ešče ma vero i zato lübi Jezuša. Iz lübezni do Jezuša, svojega zveličitela, sodnika i plačnica ostanke verni Sinovje i hčeri Slo- venske Krajine do svojih krščan- skih listov, do Novin i Mariji- noga Lista. Naročite si jiva, širite jiva, oniva sta jediniva krščan- stva lista v Slov. Krajini. Ver- nost za vernost. Kak njeva verno vodita vas po pravoj poti, tak ví vsi verno i lübeznivo jiva sprejmite v svoje hiše i jiva širite. Razgled po katoličanskom sveti. Italija. Neka oseba, za štere ime se ne sme znati, se je ob- vezala rektori katoličanske uni- verze Srca Jezušovoga v Milani, da bo vsako leto i to skoz štiri Prišestna leta plačala 1500 lir kak podporo za študij katoličan- skih redovnic na toj univerzi. Sv. Oča je pristao na to, da pod- pora nosi ime „Fond Pija XII. za študijˮ. Vatikansko mesto. V apo- štolskoj palači sv. Kalista se je začnolo delo za preiskavanje treh čüd, na podlagi šterih bi se pro- glasila za blaženo častitliva slü- žabnica boža Ivana Delanoue, ustanovitelica kongregacije sv. Ane od Previdnosti. Francija. Te dni je vmro veliki francosko katoličanski pi- sateo i vučenjak Georges Goyau. Njegovo najslavnejše delo je „L’ Histoire religieuse de Ia Franceˮ, v šterom je opisao zgo- dovino francoske cerkvenosti i dühovnosti. (Svetniki: Martin, Bernard, Ljudevit, Ivana devica Orleanska, Vincencij Pavlanski). — Izdani je „Drüžinski zakonikˮ za zaščito javne morale. V zad- njem časi je v Franciji jako spadnolo število rojstev. Francija pa šče rešiti drüžine propada, zato je izdala te zakonik, ki do- loča mesec: dni do dve leti za- pora i 100 do 5000 frankov glo- be kak kaštigo za tistoga, ki bi kršo javno jakost. Posebno ome- njajo pri tom tisk, slike i kepe, njihovo razstavlanje i odavanje, ar se potom teh posebno širi pokvarjenost. Belgija. V Bruxeliesi se je na konci oktobra vršo kongres katoličanskih novinarov. Pred- sednik Vanhaeseudonck se je Spomno + Pape Pija XI., vsi navzoči novinari pa so izrazili globoko sinovsko vdanost zdaj- šnjemi sv. Oči Piji XII. Kanonik J. Leclercq je meo predavanje o odnošaji novinarstva do Kato- liške akcije. Nemčija.„ Arbeiter Zeitungˮ prinaša sledečo štatistiko od mrtvih i ranjeníh Nemcov v nem- ško-polskoj bojni: mrtvih 91.278, težko ranjeníh 64.417, lehko ra- njenih 84.938 lüdi. — Kelko žrtev je na polskoj strani, se ešče ne ve, ar je med njimi tüdi vnogo meščanskoga prebivalstva i ar se nešterne polske čete še borijo proti sovjetskim vojakom v Kar- patih i na prusko-polskoj meji. Irska. Kardinaí Mac Rory i 26 irskih škofov je poslalo iz svojega zadnjega zasedanja dü- hovnikom i vernikom pastirsko pismo, v šterom je določeno, da se morajo v vsakoj cerkvi tri dni vršiti molitve za mir ob pri- liki svetka Kristuša Krala. Za časa bojne se mora tüdi pri vsa- koj sv. meši moliti za mir, če- ravno se, Irska ne bojüje, pravi pastirsko pismo, pa tebe misliti na one, ki se bojüjejo. Alžir. V alžirskoj škofiji je bilo že 1846. 1. ustanovleno drü- štvo sv. Vincencija Ravenskoga. V zdajšnjem časi se deli v 3 od- seke i 38 konferenc. Člani drü- štva obiščejo vsaki tjeden ednok siromaške hiže, delijo krüh i meso i pomagajo betežnikom. Posebna konferenca skrbi za prek 500 dece brez staršov, drüga de- lüje med vojaki, drüga med mu- slimanskimi drüžinami. Ne tožimo. Včasi se čüje od leve i de- sne, da to nam menka, to ne prav, to bi moglo nači biti i pritožbam ne konca, ne kraja. Če bi mi poznali nevole drügih, bi nas sram bilo se tožiti. Naj nam v tolažbo povem srečanje z osebov iz drüge dr- žave, z šterov sam se spüsto v guč. Ka mi je pravila? Poslü- šajte 1 „Ne dobi se pri nas ne mleko, ne kava, ne čaj, ne ma- karone ne riža. Repe tüdi ešče nega. Nikše začimbe ne mogoče dobiti. Na den si lejko küpimo kilo krumplov i zelje. Zajtrka i večerje ne poznamo, samo obed. Masti dobimo na tjeden 4 deke, zmočaja 16 dek, oboje je dobro. Tjedensko dobimo 30 dekagram mesa i 20 dek salame. Žajfe do- bimo na mesec en mali falajček za sebe i pranje sküpno." Tiho mi je oseba vse povedala, ar se bojala, da ne bi jo kakši špi- joni čüli i gor javili. Potem bi jaj bilo njej. Glejte tej lüdje živejo z krumplov i zelja malo zabele- noga. Kajti iz doblenoga zmo- čaja i masti pride na leto komaj deset kil za ednoga človeka te, gda mleka nega pri hiši. Pa ti lüdje vdano nosiji svojo usodo, na Boga zavüpajo i čakajo bolše čase. Pri nas, v našoj državi nega niti najmenšega siromaka, komi bi živlenjske razmere bili tak skrčene, kak milijonom v tü- jini, od štere gučimo. Zato pa naj lada zadovolstvo med na- mi. Sočüstvüjmo z našimi trpečimi bližnjimi i dokaz sočütja je ra- vno zadovolnost z malim, da ne- kaj ostane za pomenkanje trpéče. Švica za mir, V mesti Mariastein so ob- držali procesijo za mir. Deset vojakov je neslo velikansko Ma- rijino podobo v procesiji, narod Je pa goreče proso dobro mater Marijo, naj Švici ohrani mir. Po- sebno genlivo je bilo to, da je predsednik republike Etter sam prišo k procesiji z Berna i to ne sam, nego s svojov deseterov decov. Iz Basla i drügih krajov Švice je narod v velikih trumaj priromao i proso goreče: Kralica mirü, prosi za nas. Jesen je... Jesen je. Šume vmirajo, oj vmirajo sladko, na smrt nas opominajo, ki hitro prišla bo. Kak šume listje spüščajo, Oj spüščajo mirno, tak mirno mi odhajajmo, gda vüra prišla bo. Že šume tla pokrivajo z vlasami svojih drev, mi postelo pripravlajo ... poslüšaj smrti spev. Naša država pomirjava. Kak znamo, je naša država pomirila Madjarsko i Romunijo, da se je preprečo spopád med njima i da sta vojsko razorožile pri meji. Istotak se je naša dr- žava zavzela z Anglijov pri Tür- čiji i Italiji, da sta se na meji razorožile i se pripravlala na prijatelsko pogodbo. Zdaj dela naša vlada na zbližanji med Romunijo i Bolgarijov. Mi ma- mo z obema državama prija- telske stike. Zato je naše delo tem ležejše, kem je plemenitejše. Bolgarija zahteva njej odvzeto Dobrudžo nazaj. Romunija bi jo vrnila po končanom boji. S tem Bolgarija ne zadovolna. Naša država stavla zdaj predloge ed- noj i drügoj stranki, da bi mogle na miren način vküp priti. Na novo je imenüvanih 37 senatorov. V imeni Nj. Vel. krala z ukazom kr. namestnikov i na pred- log predsednika min. sveta je imenüvanih 37 senatorov, med njimi dr. Korošec Anton, bivši predsednik senata i dr. Kulovec Franc, min. v pokoji. Volivni zakon za hrvatski sabor je podpisani. Vüpanje Polakov. Predsednik polske vlade Si- mraki ja meo govor v Londoni i izjavo, ka „z pepela i razvalin bo vstala nova Polska i nova Europaˮ. Z ednim je tüdi pove- dao, da bo polska vojska na zahodnom bojišči naskori samo- stojno nastopila. Odgovor Nemčije Holan- diji i Belgiji. Nemška vlada je odgovorila na mirovni predlog Holandije i Belgijci da so cili boja ščista drügi pri Angleiih i Francozih kak pri Nemcih. Zednim je nem- ška vlada pomirila Holandijo i Belgijo, da ne bo kršila nepri- stranost tevi državi, če te se to- ga držale tüdi Anglija i Francija. Nova italjanska bojna ladja „Impera”, ki je 35.000 tpnska, je bila 15. nov. spüščena v morje. Zgradili so jo v ladjedelnicah Ansaldo pri Genovi. Duga je 231 m, šürka pa 31 m. Lehko razvije moč 130.000 ks. i dosegne hitrost 30 vozlov (55 km) na vöro. Ladja ma 9 štükov po 381 mm, 12 štü- kov po 152 mm, 12 protiletal- skih štükov po 99 mm i posebne krave za letala. Do 1000 lüdi je zgorelo v görečem petroleji v Venezueli. Na otoki Gunila v bližini jezera Maracaibo je v nekom nočnom zabavišči nastao ogen zavolo eksplozije pri plinskom posveti. V kratkom časi je bilo mesto Maracaibo, ki je naselje- no po večini z delavci, zaposle- nimi na bližnjih petrolejskih vrelcih, vse v plameni. Dozdaj je vmrlo do 1000 lüdi. V časi, kda je nastao ogen, je bilo v mesti nad 3000 lüdi. Gasilci i drügi lüdje so prišli na kraj ne- sreče, a je nemogoče pogasiti te ogromen ogen. Jezero Maracaibo, ki je pokrito z debelov plastjov nafte, se se je spremenilo v og- njeno morje. Včasi v začetki je zgorelo 300 lesenih hiš, ki so stale poleg jezera. Ogen se je širo z velkov naglicov i se pri- bližüje edinomi mosti, ki veže mesto na otoki s sühov zemlov i po šterom bi se prebivalstvo edino moglo rešiti. Vnogo lüdi je iz straha pred smrtjov poska- kalo v jezero, da bi se rešili. Na nekoj maloj ladji se jih je rešilo 200. Predsednik republike Alea- zar je odredo tridnevno narodno žalüvanje. 2 NOVINE 26. novembra 1939. Nedela po Risalaj dvajsetišesta. Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim: Oda bodete vidili gnüsobo opüščenja, na sve- tom kraji, štera je povedana po Daniel proroki, (ki šte, naj razmi) te naj bežijo na gore, ki so v Judeji i ki je na strehi, naj nej- de jemat kaj z hiže svoje; i ki je na njivi, naj se ne vrača do- mo po svoj obleč. Jaj pa nose- čim i nadajajoče v tisti dne- vaj. Molte pa: naj ne bode vaše bejžanje pozimi, ali na soboto. Ar bode te velika stiska, kakše je ne bilo od začetka sveta do eti mao i tüdi je več ne bo. I če ne bi bili Skrajšani tisti dnevi, ne bi se zveličao nieden Človek, ali zavolo odebrani se skratijo tisti dnevi. Teda či vam što bode pravo: Glejte, „eti je Kristuš,ˮ ali „etam“, ne verte. Ar stanejo krivi Kristušje, i krivi prorocje: i delali bodo velika znamenja, i čüda tak, da se v blodnost zapelajo, či bi bilo mogoče, i odebrani. Glejte, naprej sem vam povedao. Či do zato vam pra- vili: „glejte, vu püstini je,ˮ nejte vö, „glejte v hrami je,ˮ ne vérte. Kak najmre blisk zide od sun- čenoga shoda, ino se skaže do sunčenoga zahoda: tak bode i Prišestje Sina človečega. Gdekoli bode mrtvo telo, ta bodo se vkflpspravlali i jastrebi. Taki po stiski tistih dnevov sunce po- temnej, i mesec ne da svetlosti svoje, i zvezde bodo z nebes kapale, i jakosti nebeske se bodo gibale, i te se prikaže znamenje Sina človečega na nebi, i te do se jokali vsi rodovi zemle: i vi- dili bodo Sina človečega priti na nebeski oblakaj z velikov jako- stjov, i z díkov. I pošle angele svoje s trömpötov, i z velkim glasom, i vküp spravijo njegove odebrane od štiraj vetrov, od visine nebes notri do njihovi kra- jov. Od flgovoga dreva se pa včite priliko: gda je že vejka njegova v mézgi, i listje spüšče- no, znate, ka je blüzi leto: tak i vl, gda te vidili vsa eta; znajte, ka je blüzi pri dveraj. Zaistino ve- lim vam: ka ne prejde ete narod, dokeč se vsa eta ne zgodijo. Ne- ba i zemla prejde, reči pa moje ne prejdejo. (Mat. 24, 15—35.) * Prle kak pride sodnji den. se bo zgdilo vnogo znamenj. Kristuš pride sodit v Slavi, ki je prle prišeo trpet v poniznosti, ar Sodnik potrebuje časti i ugleda. Uglednomi človeki pa pristojajo znamenja oblasti, da ga lüdje bole poštüjejo i se njemi podvržejo. Zato se bo pred Kristušovim pri- hodom videlo vnogo znamenj. Ta znamenja bodo Pripravlala srca lüdi, da se bodo Gospodi rajši podvrgli. Kakša bodo tista znamenja, to težko povedati, ar Kristuš go- vori od znamenj sodnjega dneva pa od znamenj, ki so oznanjü- vala propad mesta Jeruzalema pa tüdi od znamenj, v šterih Kri- stuš obiskavle svojo Cerkev. Gda Kristuš pride sodit, vi- dni svet ne bo mino, nego bo prenovleni. Verjetno pa je, da se bodo kratko pred sodnjim dne- vom godila še čüdna znamenja, z šterimi bo Bog človeka pre- plašo, da se poniža i spreobrne. Svet je stvorjeni zavolo člo- veka, zato se spodobi, da se tisti den, gda bo poveličano človeče telo, prenovi tüdi svet v lepšo podobo i lepše stanje, da bo primeren kraj novomi človeki. Človek bo dosegeo poveličanje tela potem, gda se njemi odvze- meta minlivost i krivda greha. Ka pomenijo reči: „Jaj tiste dni nosečim ali doječim materam?ˮ Nosečim pomeni lüdi, ki gojijo v sebi razne vüpe, razne načrte. Doječi pa so tisti, ki so že dosegli, ka so želeli. Te reči gotovo ne merijo na poštene ženske i matere ar se tem na sodnji den ne trbe nikaj bojati. Te reči se nanašajo na lü- di, ki preveč želejo, ka nebi sme- li želeti, ali bar ne smeli preveč želeti. Vsaki človek sprejema. Eden od Kristuša, drügi od hüdoga dü- ha. Od tistih, ki so poprijeli od hüdoga düha, pravi sv. pismo, da so .poprijeli beteg i bodo rodili krivico,* od tistih pa, ki so poprijeli od Sv. Düha, se pra- vi:. Tvoj strah smo poprijeli i porodili düha tvoje blaženosti.* Nova meša našega rojaka v tüjini. Novembra 26. to nedelo se posveti za mešnika i darüje pr- vič nevtepeni dar Bogi preč. g. Maroša Martin, salezijanec rojen na Melincih, v državi Jüžne Ame- rike Chile v mesti Santiago. Novomešnik je goreči sluga boži, dober govornik, slaven glas- beni^ pun požrtvovalne lübezni do svojega bližnjega, ki išče s celim srcom doseči dühovniško svetost, zato ga tüdi vsaki člo- vek poštüje i lübi, ki pride v njegovo bližino. Na novoj meši ostane en čas ešče v Santiago da se spo- polnl v glasbi, potem pa ide mi- sijonarit v Magallanes med naše izseljence Hrvate, ki ga že želno čakajo i njemi pripravlajo slo- vesen sprejem, šteroga je tüdi vreden. On se je najmre že kak bogoslovec skrbo za Hrvate i se je v bogoslovji navčo tüdi hrvacki. Tak nam poroča tovariš novo- mešnika, bogoslovec Schnurer, naš domačin. Sam g. novome- šnik se s sledečim lepim pismom zahvalüje svojim dobrotnikom, ki so njemi pomogli, da je prišo da najvekše časti sveta, do me- šništva. La Cistema, 14. okt 1939. Prečastiti Gospod! V teh trenutkih ko stojim pred najpomembnejšim dogod- kom, ki sploh more doleteti človeka v Življenju, namreč pred sv. mašniškim posvečenjem, čutim dolžnost, da se obrnem na Vas s temi vrsticami. Dobrih 13 let je že poteklo od trenutka ko sem se s solznimi očmi posta- vljal od drage domovine, od drage Slov. Krajine, od skrom- nih pa vendar tako dragih Me- lincev, ki hranijo moj najdrago- senejši Zaklad na svetu, starše in brate. Tedaj pač nisem slutil, da me bo pot zanesla tako daleč med svet. Danes, ko se Obračam na storjeno pot, kipi iz mojega srca vroča zahvalnica tistemu, ki me je poklical v svoj vino- grad, ki je z materinsko ljubez- nijo bdel nad menoj ter nape- Ijal moja pota tako, da sem skozi mnogotere čeri, težave, prispel srečno v pristan, do cilja, do ure- sničenja svojih mladostnih sanj. Toda obenem ne morem pozabiti vseh svojih številnih do- brotnikov, vseh tistih blagih duš ki so s svojimi dühovnimi da- rovi, z molitvijo in žrtvami, pri- pomogle, da moje želje niso o- stale „željeˮ. Ker mi ni mogoče, da bi se Vsakemu posebej zahvalil, ho- čem to storiti skupno s temi vr- sticami, katerim, upam, ne boste odrekli majhnega prostorčka v Vašem listu. Na dan prve sv. maže, ko se bo Jezus ob zvoku mojih be- sed ponovno porodil v zibelki mojih posvečenih dlani, v tistem slovesnem trenutka bom prosil milostnega Odrešenika, da vrne stotero in tisočero vsem tistim, ki so pripomogli na kakršen si bodi način, da sem postal du- hovnik. V prvi vrsti se bom Spo- mni! tudi Vas, ki ste me z Va- šim listom skozi vsa ta dolga leta skušali obdržati povezanega z domovino, ter me tudi v mo- litvi niste hoteli pozabiti. Vas in vse dobre duše pa prosim, da se me tudi odslej spominjajo v mo- litvi, da se bom navzel pravega duhovniškega düha, ter da bom vedno in povsod duhovnik po Jezusovem Srcu. Z najiskrenejšimi, hvale- žnim! pozdravi ostánem vdan v Srcih Jezusa in Marije ... Martin Maroša Salezijanec. Nemiri na Češkom. Visokošolci so spevali če- ške narodne pesmi 18 oktobra i 15. novembra i napadnoli v Pragi nešterne Nemce. Nemška oblast je dala za to strliti devet akademikov, 1200 jih je zaprla i univerze za 3 leta zaprla. Na Češkom je razglašen nagli sod. Na jezere gospode je zapretih, štere bi kak talce nemška oblast dala spoklati, če bi se nemiri ponovili. Na te način bi češki narod ostao brez voditelov. Pred- sednik češke vlade, dr. Hacha, kak se poroča iz Pariza, je tüdi zaprt, ar ne šteo podpisati neke odredbe, štere je zahtevao od njega nemški oblastnik Češke. Italija proti Sovjetom. Italijanski listi po želi vlade ostro pišejo proti morilskoj Sov- jetskoj uniji, štera bi se rada vgnezdila na Balkani i z Balkana predrla v Italijo. Italjanski listi boljševikom naznanjajo, da je čaka tista italijanska vojska, štera je pobila v Španiji. Visiko odlikovanje g. se- natora Smodeja. Kralevski namestniki so podpisali ukaz, s šterim so od- likovan g. senatora Franca Smo- deja ob njegovoj 60 letnici roj- stva z redom Sv. Save I. stop. za njegovo narodno delovanje predvsem na Koroškom. Siromaška Polska. Cele vnožine polskoga na- roda postrelavajo, da bi ga kon- čali. Isto se godi tüdi Ukrajincom pod ruskov oblastjov. Vsa inte- ligenca je spostreljena ali zaprta, smeti človeče drüžbe, vkanlivci, roparje razvüzdani, pijanci, to- vaje so prišli na oblast, ki vni- čavlejo vsakoga poštenjaka. Iz Lvova se je posrečilo vujti dve- ma Polakoma, šteriva sta vse te grozovitosti odkrila. Njeva sta povedala, da so 200 polskih zgrablenih oficirov boljševiki na- ednok spostrelali. Sovjetska vojska na granici Perzije. Rusija razgovarja z Perzijov za sklepanje gospodarske po- godbe. Pri toj priliki je zbrala na granici vekše število vojske, da s tem pritisek napravi na Perzijo, da ta podpiše kem več vgodnosti za Rusijo. Namen bolj- ševikov je, da Perzijo dobijo pod svojo oblast na (te način kak so dobili baltske države. Radi bi najmre prišli v bližino petro- leja v Iraki, šteroga ma v svojih rokaj Anglija. Samo težka je pot do njih. ar je poleg Anglije bra- nila Francija i Türčija. Sovjeti mirno razpoloženi do Japonske. Sovjetska vláda se je od- ločila, da vsa nerešena pitanja, ki se tičejo Japonske, reši na miren način i v te namen pošle svoje odposlanstvo v Tokio. K tem pitanjom spada tüdi politika Sovjetov na Kitajskom, štero do mogli spremeniti, da Kitajske proti Japonskoj ne bodo smeli podpirati. Nemčija ne more dosta vüpati na pomoč Rusije, pravi »Militárwochenblatt* ar mo- re Nemčija iz Rusije dobiti samo premog i železo. Glasi iz Slovenske Krajine. Tonzuro sprejmeta 26. novembra našiva misijonarčka č. gg. Horvat i Sočak v državi Chile v mesti Santiago. Oba sta sinova sv. Ivana Bosca, našiva doma- čina. Bog ravnaj njidva stopnje v svetom živlenji do svetišča svojega. Subdijakonat sprejme no- vembra 26 to nedelo, naš do- mačin, salezijanec, č. g. Schnu- rer Franc v državi JüžnejAme- rike Chile v mesti Santiago. Drü- go leto se posveti za dühovnika. Prosimo dobroga Jezuša, da žive v njegovoga Srca dühi i se v tom pripravi na zvišeni mešni- ški stan. Mišja nevola je letos jako velika v Slov. Krajini. So bile njive, gde je komaj edna osminka pova zrasla, vse ovo so potro- šne miši. Nekši čemer so njim posküšali davati, a ne njim škodo. Zdaj se njim davle nekši krűh, da bi se küga med njimi razširila. Pa tű je nastala* nesreča v ob- čini Turnišče, gda je prišo *neki slaboumen maloletni z Gomilic do toga krüha, ga je potrošo i mro od njega. — Banskomi svet- niki g. Kleklni se je povedalo na banskoj upravi, gde so pro- sili pomoč proti mišjoj nesreči, da miši zdaj nemogoče zatreti, ar so preskrblene z živežom, njihovo streb- lenje se začne meseca februara.' Kalendarje so 'go- tovi. Zdaj je začnemo razpošilati vsem, ki so že plačali Mar. List i bodo tüdi 1. 1940. na njega naročeni. Prosimo širi- tele. naj pošlejo notri na- ročnino. Ar je kalendar brezplačen za naročnike Mar. Lista, ga samo tisti dobijo, ki so že plačali naročnino na letos i do- kažejo, da bodo i k leti naročniki s tem, da če le mogoče, plačajo naprej 8 Din. ali konči eden deo naročnine za 1.1940. Zaročila sta se v Nem- čiji Koraj Mihal z Pince Ma- rofa i Horvat Marija z Odranec Deo strelskega jarka na zahodnom bojišči. Legenda o sveti Katarini Komaj osemnajstletna, ko- maj je maturirala (in to z odlič- nim uspehom!), pa že vse o njej govori. Baje tudi najbolj izobra- ženemu z najboljšimi razlog! do- kaže absolutno nujnost vere. Verni se je vesele, brezverni jo ob- čüdüjejo. Sicer se je pa bojda že od rane mladosti vadila v vseh svet- nih vedah, zato je tako izborno podkovana; žal tudi v verskih vprašanjih. Saj je prav za prav poni- ževalno, da bi jo obiskal. No, nekoliko opravile, da je ple- menitega rodu. Zna se elegantno kretati tudi v najvišji družbi, saj je absolvirala plesni tečaj pri najboljšem plesnem učitelju. * Tako je razmišljal slavni protiverski pisatelj Lucifer, ko se je napotil na obisk k svetnici Katarini ♦ „Boste že oprostila, da vas nekoliko zmotim!ˮ se je opravi- čeval, ko je vstopal. „Prav za prav je tudi lepotica!ˮ si je na tihem mislil, ko ji je roko podajal in jo célo presodil. Ne sicer lepotica v navad- nem pomenu besede. „Miss“ pri kaki lepota! tekmi najbrž nikdar ne bi postala. Ampak neka ta- jinstvena notranja lepota se je odražala na njenem obrazu. »Slišal sem veliko o vas govoriti, pa sem vas prišel po- gledat*. „Ljudje bodo vedno veliko govorili in vedno pretiravaliˮ, je mirno odgovarjala. „Baje znate delati celo neke čudeže!ˮ je hotel dražiti; ironični smeh mu je ušel. „Radi čudežev jaz sama Bogu nisem bolj prijetna. — Po- trebni so pa brezvernim; vernim se dajejo prerokbe. — Sicer so pa veliko večji čudež stvari, ki se stalno ponavljajo, rečimo v naravi letni časi kakor pa do- godi, ki ta red za hip odvežejo; samo da za stalnost otopimo, prevrati reda, četudi majhni, nas pa vzbujajo iz odrevenelostiˮ. Hotel je ugovarjati, pa ni našel izraza. „Pá se le motite vi s tem Vašim nevidnim svetom. Vse je le odsev telesnega življenja. Ko je to končano, se tudi miselni svet zrüši v ničˮ. „Se vam zdi, da vaš duh, ki je zasnoval že toliko del, le- pega dne izgine v nič?ˮ „Boljše vprašanje je zasta- viš mesto odgovora!ˮ je moral na tihem priznati. Poskušal je od druge strani. „Saj za vas ne pravim. Vi ste res prepričana o tem, kar govorite. Ampak ti duhovniki, ki toliko brenčijo, kakor komariˮ. Nasmehnila se je: „Primera je zelo posrečena, rekla bi fina. Res, duhovniki so kakor komarji, posebno za brezverne: neutrudno pojejo vedno isto melodijo. Pa če bi bolj tenko prisluhnili tej melodiji, bi ugotovili, da je zelo harmonična. Ampak tu drži dej- stvo izvirnega greha, ki ga vi gotovo ne priznate.ˮ — „Tega pa res ne priznam!ˮ „Saj ne gre za ime. Lahko bi to tudi kako drugače imeno- vali. Gre za izkustveno dejstvo, da je človek nagnjen k slabemu. In mi to imenujemo izvirni grehˮ. „Dejstvo, da smo nagnjeni k slabemu je pač bolj težko za- nikati!ˮ „Vidite in pri tem se na- rava dotakniti vprašanja trpljenja: nevernim bo vedno neumnost, saj je celo mnogim- našim v po- hujšanjeˮ. — „Vi postajate zelo zanimivaˮ. »Stvar sama je zanimiva, če hočete. — Nagnjeni smo k slabemu pred trpljenjem bežimo. Najboljši odgovor na oboje daje naša vera. In z odgovorom reši- tev: z osebnim trpljenjem neka- ko dopolnjujemo to, kar nedo- staja trpljenju Boga-človeka. Da se nazorao izrazito: kakor mladike na trti smo. Trplenje Kri- stusovo je dopolnjeno. in ne ne- zadostno, vendar, če hočemo rasti združeni s trte, se nujno čaša trpljenja iz trte tudi v nas pré- liva. Saj poznate zakon komu- nikacije iz fizike.ˮ Čüdna je ta ženska. Z og- njeni govori, a to ni ogenj strasti. Tudi poželeti ne bi mogel te 26. novembra 1939 NOVINE 3 Streljen je na meji 16 letni Horvat Franc iz Büdinec, ar je noso tobak prek meje i ne obstao na graničarovo povelje. Nesrečna švercarija! Črensovci. Zastrupo si je roko posestnik Hozjan Matjaš, gda si jo je do čonte vrezao. Nekaj se njemi je že zbojala, a potrebüje še dugši čas zdravniš- koga oskrbovanja. Küpite si lepo pripovest „Na križopotji živlenjaˮ, dobite jo v tiskarni Balkanjijovoj v Len- davi, Hahnovoj v Soboti i na upravi Novin v Črensovcih, stane 10 Din. Martjanci. Že v dvoji No- vinaj je bio guč od naše šole. Prvič je bilo povedano, da ne bi bilo naopačno, če bi občina küpila zdajšnjo šolo, drugoč je pa iznešeno, ka bi se s toga vse dalo napraviti, če bi se šola odala. To so bila mnenja posamezni lüdi i je dobro, da se je začnola debata od naši šol, štere so nuj- no potrebne rešitve. Miseo, da bi se zdajšnja šola odala šolskoj oblasti, je nej naopačná, liki ma tüdi svoje pomenklivosti, štere se pa težko premagajo. Šolska zgradba je stara i bi njeni naküp ino prevreditev koštala skoro tel- ko, kak graditev nove šole. Pov- dariti najmre moramo, da dnes nove šole nej so več tak drage kak nekda i poleg toga so ne- primerno vse bole praktično zgra- jene. Stara šola se pa pri naj- boušoj voli ne bi mogla tak vre- diti, da bi odgovarjala novoj v njeni potrebaj i naloga). Žela vsej je ta, naj se v Martjanci postavi lepa nova šola. Zdajšnja šola pa se naj porabi za pro- svetno i drüga drüštva, štera dnes nemajo nindri pravoga me- sta. V martjanskoj občini se vsako leto zbira okoli petdeset jezer dinarov kak fond za nove šole. Lüdstvo težko vküp spravi te péj- nez i ga li rado plača. Vidite pa šče sad toga plačüvanja. Zato pa majo občinski zastopniki duž- nost, da to plačüvanje tak vre- dijo, kak je najbouše. Te penez, ka ga lüdstvo zbira, leži mrtev v razni hranilnicaj i nišče nema od njij nikšega haska. Občina naj vzeme na te peneze posojilo i lehko naednok zgradi več šol. Če bi občina ednok začnola tüdi kaj delati, je gvüšno, da de njoj Šla tüdi oblast na roko i njoj podelila lepo podporo, kak so je že dobile drüge občine. Liki podpore brez začetoga dela se nindri nè delijo. Od zastopnika šole, šteri se razmi v te reči, smo zvedeli, da bi to se dalo napraviti, samo volo trbe. Nej je pa na mesti praviti, ka prej „neščemo občine zdrüžitiˮ. Šteri bi tak pravo, tistomi mirno Po- vemo, da se na gospodárstvo nikaj ne razmi. Vüpamo, da takši lüdi so si nej lüdje postavili za svoje zastopnike. Občina naj vze- me posojilo i lüdstvo nede nikaj več plačüvalo, kak že plačüje pa bi se lehko naednok začnolo z zidanjom i dozidavanjom veči šol. V par letaj bi bili rešeni v martjanskoj občini najvekše brige, brige za nove šole. Ne zamüdite, ka zamüditi nesmite! V prišest- nom leti ščemo viditi novo šolo! (Šola je last rk. verske občine takša tüdi mora naprej ostati. Višja cerkvena oblast gotovo ne bi privolila v odájo, Vüpajmo tüdi v bolše čase, gda pa lejko odpremo kat. šole. Vr.) Črensovci. Občina se je odselila v trgovino Kocet Ivana, javili smo, ka v edno sobo, naj- mre v lokal, v šterom je bila trgovina Klepcova. Sporočilo se nam je, da je te lokal ne v ce- loti dani občini, 2 metra je od- dano po španskoj steni za ma- gazin g. Koceti, a mesto toga je trgovec dao dva maliva pros- toga občini na razpolago, ed- noga za blagajnika, drügoga pa za gospodo Občinsko slugo, ka spi v njem. Vse to se krije pri- bližno z bivšim trgovskim loka- lom Klepcovim, zato smo pisali ka je dana občini edna soba, te ešče razdelba ne nam je bila naznanjena. Na stvari samoj to ne nikša sprememba. Mi smo povdarili i povdarjamo, da se za te prostore plača tak 200 Din., kak se je za več kak dvakrat tak velke plačalo. To drži za po- metanje hodnikov i stub je pla- čüvala občina 50 Din. mesečno, teliko bi. i po novoj pogodbi ki je najemnino povišala na 400 Din. mesečno, a jo občina ne sprejela. Mi to ne pišemo zato, kak da bi vodstvi Našega Doma žao bilo, ka se je občina odse- lila. Ne. Samo, da damo pojas- nilo i razloge, zakaj se je odse- lila. Po našem mnenji so novi lokali predrago plačani. D. Lendava. Po naši fari prodajajo slovensko i madžarsko sv. pismo i drüge podobne knige, ki so prepovedane, da bi jih katoli- čani šteli, ar,so lažnive i blatijo sv. Cerkev. Lüdstvo prosimo naj ne verjame nikaj lažnivim prerokom, Zamenjajte stare 30 di- narske i 20 dinarske stare srebrne peneze, ar prvi valajo samo do 16. februara prišestnoga leta, 20 dinarski pa do 16. aug. prišestnoga leta. G. Lendava. V sredo 8. nov. smo pokopali mater preds. občine Grad g. Bačiča. Če bi v pisanoj reči lehko izrazili poniz- nost te blage matere, potem ne bi smeli o njej nikaj pisati. Nje- no živlenje je teklo tak skromno, da skoro nišče nej znao za njo. Vse svoje živlenje je aldüvala za svojo drüžino. Sama je bila evangeličanske vere, ar je pač bila rojena od evangeličanskih starišov. Vso svojo deco je pa vsikdar vzgajala v pravoj Kris- tušovoj veri. Vse živlenje je pa mela samo to želo, da bi Vmrla v pravoj Kristušovoj Cerkvi. To je tüdi doživela. 24. marc letoš- njega leta je bio za njo den pre- henja. Odpovedala se je zmoti in vstopila v pravo Kristušovo Cerkev. Pri tom se je nejipres- trašila zasramüvanja od strani svojih sorodnikov, ar je dobro spoznala, ka ma samo edno düšo i to mora zveličati v pravoj Kris- tušovoj Cerkvi. Kak je Pokojna sama izjavila na den svojega spreobrnjenja, je bio tisti den za njo najsrčnejš. Moči so njoj že opešale i tak je šla njena düša po plačo k svojemi stvoriteli za vse svoje ponižno i skrito živle- nje v drüžini. Naj njej bo Bog plačnik za vse žrtve. Domačim pa, šteri so jo tak prisrčno lü- bili, naše iskreno sožalje. V mo- litev dobrih düš jo zročimo, njo pa prosimo, naj moli za spreo- brnenje evnngeličancov. Bliskalo, grmelo i treskalo je 19. nov. večer v nešternih krajaj Slov. Krajine, kak da bi bili ešče dnevi žetve. Lepo to- plo jesen nam je Bog dao, hvala njemi bodi. Naši v Ameriki. V Midd- lentovvni sta stopila v hižni za- kon Gubič Štefan i Pinter Mar- gareta. Mladomi pari želemo do- sta sreče i božega blagoslova.— V Bethlehemi se je v fabriki po- nesrečo Slovenec Šamenek F. Aleksander. Potreto ma pravo roko i je močno poškodüvao na levoj roki i po teli. Vrači se v St. Lukes bolnici. Petišovci. 6 km smo od- daljeni od Lendave, četüdi malo Bogi za hrbtom, bi vendar želeli, da bi se tüdi na nas kaj ozirala Šolska oblast i nam posvetila več pozornosti, da se ne bi do- gajale več take stvari. Drügič bomo pa bole točno povedali. G. Lakoš. V Prejšnji šte- vilki je bilo objavleno, da so bili naši otroci na veselici v D. Lakošu. Oblast sprašüjemo, ali ne more preprečiti podobnih slu- čajov. Mislim, da bi se našel kak tozadevni zakon. Ako starši pre- malo pazijo na otroke, bi pa naj oblast bila strožja i bi v takem slučaju veselico sploh prepove- dala. — Domačin. Žitkovci. Zvečer 20. nov. je pri nas iz neznanega vzroka izbruhnil ogenj. Radi silnega vetra se je strahotno razširi! i je zgo- relo 8 hiš. Gasilci iz okolice, lendavski i Soboški, so vse sto- rili, kar so mogli, da bi omejili nesrečo. Sneg smo dobili ponoči 21. novembra. Pince. Imamo dvorazred- nico v majhni kmečki sobi, pa samo edno vučitelico, ki mora meti celodnevni pouk. Bil bi skrajni čas, da dobimo vsaj še eno učno moč, če že nove šole ne moremo; že radi ugleda drža- ve, saj smo tik ob meji. Mostje. Bilo je razbobnano, da otroci ne smejo trositi strupa proti mišim; i vendar so. Že radi nevarnosti zastrupljenja se kaj takega ne bi smelo dovoliti. Dolina. Nepozabno sloves- nost smo meli v nedelo 19. no- vembra. Bila je blagoslovlena na- ša nova kapelica, zgrajena iz prispevkov vaš- čanov. S tem se je izpolnila naša dolgoletna žela, da smo mesto le- senoga zvonika, ki smo ga meli okoli 200 let,do- bili lično kapeli- co. Zato so bili starejši tako ga- njeni, da marsi- kateremu,bačiju‘ zdrsnila debela solza prek lic, ko je občüdovao po- sebno krasen moderni oltar iz hrastovih delo kapčanskega mi- zarja, po načrtih našega župnika. Tüdi oltarno sli- ko v čast sv. Dühi je zelo po srečeno prerisao domači kmečki dečko. — S pro- cesijo smo šli v lepom redi šolski otroci, nato starejša mladina i ga- silci, končno ženske do pokopali- šča, gde smo pri slavoloki prejeli mč. g. dekana Jeriča, v spremstvi domačega župnika. Madžarski i slovenski je pozdravio g. dekana eden šolar, nato pa edna mla- denka. Med petjem i molitvijo smo potem šli do kapelice; tu so pozdravlali: edno dekle, dva dečka i eden mož; deklamirali so psalme, jako lepo. Sledio je Obred blagoslovitve, nato je pa g. dekan v poljudnem govori razložio naše razmerje do sv. Düha, patrona kapele. Pri slo- vesni maši je veliko vaščanov pristopilo k sv. obhajili. Popol- dne so bile pete Marijine litanije. Obed je bio pri gostoljubni Mat- jašecovi hiši. — Vaščani se prav lepo zahvalimo našemu vzorne- mu župniku, ki nas je vodio pri deli i mu obljubimo, da nam bo kapela najsvetejši i najljubši pro- stor v vasi. Vinska letina v lendav- skem srezi je bila po kakovosti bolša letos od lanske, po koli- čini pa je bila 30—40 % menjša. Mošt so meli 3-4° sladkorja več kak lani. Povprečno so meli vinski mosti mešanih sort 16.5— 19.5%, mošti sortirana sort pa 19 - 22.5% sladkorja. Najbolši pa so meli 23 5% sladkorja, ka je jako vgodno za lendavske go- rice. Vina iz teh mostov bodo prvovrstna. — Leta 1940., kon- cem aprila ali Začetkom maja bo v Lendavi vinski kongres vino- gradnikov za celo dravsko bano- vino. Pri toj priliki bo v Lendavi tüdi srezka vinarska razstava. Sreski kmetijski odbor poziva vse vinogradnike, da bodo so- delüvali na toj razstavi z svojimi priznanimi vini. Z razstavo dob- rih vin bomo pokazali vinograd- nikom ostale Slovenije, da tüdi pri nas v lendavskih goricah ra- ste dobro vino i ne sama Šmar- nica kak si nešteri mislijo, ki naših goric ne poznajo. Vino- gradniki naj si zato denejo na stran v manjše sodčke svoja vi- na. štera naj do razstave, t. j. do konca marca dvakrat pretočijo, tako, da se bo njihovo vino z uspehom tekmovalo na razstavi i doseglo pohvalno oceno i mo- goče tüdi primerno nagrado. Svinjo je povozo poštni autobus v Gaberji 19. nov. Svi- nja je skočila skoz plota pred autobus, šteroga staviti ne bilo mogoče. Čoko je autobus raz- mesaro popolnoma, zobstom krofče za njov osem malih gu- dekov. Sreča v nesreči je bila to, da se autobus ne prevrno. G, Lendava. Dugo smo čakali na autobusno zvezo s So- botov ino ostalim svetom. To smo dobili. Vendar nas pa ne- kam ščejo meti vedno ločene od ostaloga sveta, kak da mi ne bi smeli viditi tüjih obrazov. Naš autobus ma zvezo samo s Sobo- tov i z nikim drügim. To pa mi- slim je le malo premalo za Zdaj- šnji čas. Dnešnji človek potüje tüdi zvün Sobote. Naj spomnimo oblast samo na naše sezonce, šteri do se vračali den za dne- vom iz tüjine. Do Sobote se pri- pela vlak; tam pa naj čakajo prek noči ino zapravlajo penezi Mišlenja smo, da je naša proga najmenje telko vredna kak proga proti Rogaševcom Če tam vozi auto trikrat tedensko dvakrat na den, mislim, ka bi tüdi nam dali lehko isto ugodnost. Kak smo zvedeli, je naša proga daleč ak- tivna. Prosimo Upravništvo pošte v Soboti, da se tüdi za nas po- briga i nam izposlüje konči tri- krat na tjeden, da bi vozo dva- krat do Sobote. Naj bi popoldne vozo tüdi po sredah, petkaj i nedelah. I te popoldenski auto bi naj meo zvezo s popolden- skim ali večernim vlakom, šteri pride iz Maribora v Soboto. Krog. Nov. 8. je kopao Ratnjekov Lujzi stüdenec pri krč- mari Svetec Vincija Stüdenec je bio zidani iz mürskoga prodno ga kamna. Pri kopanji se je stü- denec na Ratnjeka porüšo i ga en meter nad glavov globoko zasipao. Tovariši so ga nepo- škodüvanoga potegnoli iz stüden- ca. Iz zahvalnosti, ka ga je do- ber Bog rešo telovne i večne smrti, se bo zdaj zdao s svojov prijatelicov. — V Müro je spad- no 9. nov. pri odaji gospockih drv Bejek Štefan. Hitro so ga po- tegnoli z vode i spravili v bro- darovo kučico, gde si je obleko ožmeknjeno posüšo. — Isti den popoldnevi je pa v Müro spad- nola dovica Filipič Alojzija, štera je v mokrom obleči edno vüro daleč mogla iti domo v Krog i je zavolo prehlada zbetežala. — Na Düšni den smo se spomnili pokoj- noga Lükač Franca, ki so letos vmrli v 73 leti starosti. Pokojni premožen kmet so bili pobožen, pravičen človek i tri leta župan, ki so s svojim lübezni punim nastopom i pravičnim ravnanjom znali svaje med strankami odpraviti. Vse jih je poštüvalo. Iščem slüžkinjo za 1 dec. 1939 pridno pošteno, starejšo 30—40 let staro, katera je sposobna za bolšo hišo in vsa hišna dela k 3 ose- bam na deželo, samo z letnimi spriče- vali se naj oglasi pod „stalna službaˮ. Naslov se izve v uredništvi „Novineˮ v Črensovcih. ženske, čeprav je privlačna. Ali to naredi uživanje tistega slcriv- nostnega kruha, božjega telesa; ali to tudi človekovo telo preraja? Kakor da je uganila njego- ve misli, je nadaljevala: „Vera je pač svet velikih skrivnosti. Poleg skrivnosti trp- ljenja je vse polno drugih skriv- nosti, središčna je gotovo Skriv- nost Gospodove večerje. — Ali o tem bi lahko govorila, ko boste skušali odgrniti zastor drugih skrivnosti. — Zato bi pa trebalo še veliko razgovörov.ˮ „Če bi smel še priti, bi me zelo veselilo. — Če vas ne za- držujem pri vašem deluˮ. „O, nasprotno! Vi mi po- magate: iz teme človek bolj jasno gleda v svetlobo!ˮ Čudno, sedaj se je Spom- nil, da je nekdaj, v mladih letih, čital zgodbo o Kraljici iz Sabe, ki je prišla poslušat Salamonovo modrost, pa je ugotovila, da je še bolj moder, kakor o njem govorijo. Tu je podobno, samo da so vloge zamenjane. — Sicer ni tolika moč dokazov, večja je moč osebnosti, tega živega, mir- nega prepričanja, ki iz nje govori. Mrak, skoraj tema je že na- polnila njeno sobico. V peči je Sicer lepo gorel ogenj, ki ga je on pomagal zaküriti; več svetlo- be bi trebalo, tema postaja pre- močna. „Smem jaz sedaj svetilko prižgati, vi ste prej v peči po- žgali! je neprisiljeno vprašala za dovoljenje. Opazoval jo je pri umetni lüči. Kako se človek pri njej pri- jetno počuti, kako svetlo, kako široko: kakor da je na križpotju v vse smeri. ♦ Bila je že pozna noč, ko je odhajal. Niti ni opazil, kako je čas potekel. Kakor da je bil en sam lep trenutek. Če bo večnost v družbi svetih nekaj podobnega, potem je to pravzaprav nekaj prijetnoga. Bila je pozna, ali svetla noč. Polno zvezd je bilo na temnem nebu. Spomnil se je še druge primere iz Pisma: svetniki so kakor zvezde... Ona pa je mislila na Nikodemov nočni obisk pri Jezusu. — In je molila za slavnega pisatelja Luciferja. „Salve, virgo Catharina !ˮ Camplin. Rešeno moštvo angleškoga tovornoga parnika „Horonspolaˮ na amerikanskom parniki „President Hardingˮ. 4 NOVINE 26. novembra 1939. Lipič Štefan, Pinchemont. Vlč. g. urednik! Bog vas živi ob šestdesetpetletnici rojstva i bla- goslovi do skrajnih mej toga ži- vlenja zato, ka ste včinoli Bogi na čast, njegovim ovcam pa v düševno i telovno korist. Naše liste v teh razburkanih dnevih zato ešče dobivam, samo to je napaka, ka deset dni romajo do mene. Pa sam li veseli, da je v roke dobim. Pozdrav vam, vlč. g., mojim domačim, rodbini, so- sidom i prijatelom doma i v tü- jini pa tüdi bogoslovci č. g. Ci- gani Ivani v Indiji. Lopert Marija Iz Tešanovec i Horvat Marija iz Noršinec. Preč. g. urednik! Znova je prišeo ve- seli den, da vam lehko pišem, zdaj tem veselejši, ar vam pišem iz svojega rojstnoga kraja. Vrnola sam se iz Francije, kde sam bila naročnica Novin, domo. Prav iz srca se vam zahvalim za vse trüde, štere ste meli z menov. Bili ste mi kak dober pastir, ki skrbi za svoje ovce, naj vuk ne pride med nje. Veseli me, da so me Novine i M. List občuvale vsega tistoga, ka bi mi lehko po- gübijo düšo v tüjini; Hvala Bogi, da sam prišla srečno i veselo domo. Preč. g. urednik, še ed- nok lepa hvala za vse trüde. Le- po vas pozdravla naročnica na- ših lepih listov. Vučko Katarina iz Sr, Bis- trice, zdaj v Franciji. Visoko po- štüvani g. uredniki prav lepo vas pozdravlam i vam želem vse do- bro od Gospoda Boga. Zahva- lim se vam na rednom pošilanji listov i vam naznanim, da sam tüdi 1940. leta naročnica. Jaz ne zapüstim Francije, čeravno je bojni čas. Zavüpam se v božo pomoč i v priprošnjo naše ne- beske Matere Marije, šteroj zro- čim vse svoje skrbi i težave i se zatekam pod njeni materinski plašč. Ona me ešče nikdar ne zapüstila, zato bom vsikdar ho- dila po njenih stopajih, štere mi kaže ravno M. List, šteroga štem že 6 let tü v tüjini. Naznanim vam, da liste redno dobim do rok, samo 4 dni kesnej, kak sam je prle dobivala. Šče ednok vas, g. urednik, lepo pozdravim. Po- zdravlam tüdi našega g. kaplana i vse dühovnike črensovske fare. Priporočam se v Vašo molitev. misijonska poročila Pismo misijonara, g. Gider Joška z Kitajske, svojim domačim pri Sv. Jürji. Hvalen bojdi Jezuš Krisušl Lüblená sestra, Števi ino vsi ma- li ino velki! Tü se vam trno le- po zahvalim za vaše pismo. Trno je dugo hodilo, to pa za volo bojne, šetra eti že prek dvej le- ti srmaško lüstvo mantra, ino vmarja. Vi si niti misliti nemre- te, kelko eti srmaško lüsto trpi; dače so sakši den vekše, poleg toga pa so sesko v nevarnošči pred sovržnimi bombami. Znan- kar že nega ednoga vekšoga kraja, ka nebi bio bombarderan. Samo naše malo mestece Linčao, je že trikrat prestale to nevoló ino je že na pou porüšeno. Edno je letos dobro, to je, trno dobrá je rajsova žetev.Za naše Kitajce je rajs vse. Bogaci si tri- krat na den rajs privoščijo, sr- macke pa so konči tüdi z raiso- vim močnikom zadovoljni. Tüdi nam misijonarom je rajs na mesto krüha. Letos je naše delo za volo bojne bole žmetno. Vsakšega tihinca že žmetno vidijo ino k tomi pomagajo komunisti, šteri lüstvo zapelavajo ino nas Bog zna ka vse fele tožijo. Na sveti je že vsikdar tak bilo, ka je bo- žno ino dobro lüstvo, tak je tü- di eti, dosta se ji ešče najde, ka nas razmijo, ka smo ne prišli se, da si peneze slüžimo liki smo prišli, ka srmaškomi lüstvi po- magamo. Šteri znajo, kak mi na- še srmaške peneze vküp iščemo, malo nači ino z spoštüvanjem na nas gledajo. Je že več kak štiri leta, ka sen ne z gospodom Kerecom vküp prišo, uni so malo na bok- šem mesti, tüdi vročina je tam nej tak velka kak eti pri nas, pa če de tak dale šlo, de pomali cela Kitajska v bojnom vrtinci. Bog. šte- ri to bojno popüsti, že zna kak na bokše obrnoti. Mi vsi moremo moliti, ka po etom velkom vihe- ri lepo sunce pride, ka naše de- lo palik lepo razcvete ino boga- ti sat obrodi. Šole,so že vse za- prete, vsi vučenci so že na po- čitnicaj. Jaz sem zdaj eti ščisto sam z mojimi sakačom. Letos so mi že tri pse spokradnoli, so ništerni trno lakovni na pésje meso. Eti vsakši den lehko kü- pite pésje meso. V mojem ograče- ki je letos trno dosta fig, tüdi banane so velke kak naša hiža, samo to je navola, ka so divje. Ravno gnes se mi je po- srečilo, ka sem krumpiče küpo; nej so ravno dragi, 1 Dinar za 1 kg. Krumpiče Kitajci nika ne štimajo, pomali pa se tüdi tem coj privadijo. Kak je pa kaj s Števekom, jaz vüpam ka je že popunoma zdrav. Vsakšo navolo moremo vrno z boži rok gorvzeti, koga Bog lübi, tomi tüdi nevole poši- la. Sveti Paveo, šteri je trno do- sta mogo pretrpeti za volo Kri- stuša, nam pravi: Gda vas navola mantra, povzdignite oči gori pro- ti nebesom, ino se spomnite, ka je jo trplenje trno malo, če gle- damo na vekivečno srečo, štero nam je Bog v nebesaj pripravo. Trno je žalostno gnes den na sveti, ka bi lüdje vse radi sami brez Boga včinili, samo ka se trno motijo, brez Boga prav ni- ka nemremo, smo kak dete, štero ešče ne zna hoditi. Če bi nas Bog samo edno sekundo zapüsto, bi nas več nebi bilo, zato se moremo vsikdar v Boga zavü- pati ino njemi verno zlüžiti pa mo tüdi vse križe ino težave lehko prenašali. Žmetno je povedati kak du- go de to moje pismo hodilo, gda ednok vö do morja pride, te de že šlo, samo ka včasi more ce- li mesec hoditi, ka se njemi to | posreči. Sovražnik bi nam rad vse poti zapro, samo ka de nje mi to trno žmetno šlo, ar je Ki- tajska ogromna velka dežela. Prle kak zaklüčim moje malo pismo, vas vse ešče ednok prosim, ka molite za mene ino za celi moj misijon, jaz se vas vseh vsakši den pri svetoj meši spomenem. Pozdravlam tüdi vse soside ino rodbino, tüdi jaz že komaj čakam, ka bi vas palik ednok vse zdrave ino vesele vido; vü- pam se tüdi, ka tüdi te cajt brž okoli pride. Na dale pozdrav- lam tüdi Meco ino Jančeka, vse male ino velke, kelko vas je pač pri hiži. Zdaj pa z Bogom do vese- loga videnja! Vaš v Kristuši vdani Jožek. Kak gorijo petrolejske vretine. S petrolejom segrevamo, svetimo, motore gonimo, na le- talaj se v visine zdigavamo. Ž njim pridemo v boji do zmage, prepadnemo pa, če ga nemamo. Polaki so meli močne vretine petroleja v Galiciji. Nemške voj- ske glavni cio je bio, priti do teh vretin. Polaki so je srdito branili i bi je ešče dnesden, če njim ne bi v hrbet skočili bolj- ševiki. A skočili so njim v hrbet ne z lübezni do Nemcov, nego z lübezni do petroleja i drügih bogastev polske zemle. I Nemci so mogli bridko požreti rusko lübezen, izročiti so njim mogli petrolejske vretine v Galiciji. Po- laki, na keliko se dalo, so vničili te vretine, stroje pokvarili ali petrolej zvužgali. Ta slika nam kaže, kak gorijo petrolejske vretine. Te ogenj se dugo ne da pogasiti, presveti pokrajino daleč naokoli i jo tüdi zasmradi. Nad 32.000 jih je! „Karitasˮ je eno najmlajših za- varovanj. Dasi obstoja šele deveto leto, že vendar ima nad 32.000 zavarovancev. To je uspeh, s kakranitn se ne more pobahati katerikoli zavarovalni zavod. In od kod ta uspeh? Zahvaliti se ima zanj zlasti dvojni okolnost!: 1. velikim ugodnosti, ki jih uživajo njeni zava- rovanci in njihovi svojci (n. pr. dvojna zavarovalna vsota v slučaju smrti Vsled nezgode, brezplačno zavarovanje otrok itd.); 2. svojemu korektnemu poslova- nju, iz katerega se vidi, da ni dobič- karsko podjetje, temveč ustanova, ki ima predvsem ta namen, da bi ljudem v čim večji meri pomagala; „Karitasˮ ima tri vrste zavarovancev. Eni so za- varovani za slučaj smrti, drugi za doto, tretji za starostno preskrbo. Od vseh treh zavarovanj nimajo samo posamez- niki koristi, marveč cele drüžine. Ve- likega pomena je zlasti prvo — po- smrtninsko — zavarovanje. Zavarovana vsota, ki jo „Karitasˮ izplača ob smrti zavarovanca, je svojcem v veliko po- moč pri kritju pogrebnih in drugih iz- datkov. — Obrnite se takoj na zastop- nike „Karitasˮ, ki jih najdete skoraj v vsaki župniji, ali na vodstvo „Karitasˮ v Mariboru (Orožnova u, 8.) in se po- učite o vsem potrebnem. Po dobljenih pojasnilih se boste gotovo takoj zavaro- vala ker boste spoznali, da je „Kari- tasˮ prava dobrotnica ljudstva. Balada o smrti. Jaz sem bela žena smrt, plašč moj je mrtvaški prt, kamor pridem, postojim, grenke solze v dar delim. Žezlo moje ima moč, s koso kosim dan in noč, grad moj, prostor je lesen, ima šest podojili sten. Okrog hiše moje griči, in podaniki mrliči, vse bogastvo küp je zemlje, kjer slovo se v joku jemlje. Moja pesem tu odmeva, le od sodnjega ti dneva, ni veselja in ni smeha, Obračun je tu od greha. S kom ur jaz zaplešem ples, moj objem je zvest zares, kogar na srce dobim, nikdar več ga ne .Spüstim. Jaz plesalka sem presladka, k meni pot je kratka, gladka, šef hitrejši moj korak, te poljubim, padeš v znak. Ustne moje, blede, stare, v njih ni laži, ne prevare; jaz nosilka sem resnico; temnico imam pravice. Imam litre zlate, Črne, zakonik moj vse povrne, v sodbi moji ni razlike, jemljem male in velike. Pridi, pravdaj se z menoj, danes še boš Ijübček moj, pridi, glej, tu bela cesta, čakam verna te nevesta, pridi na ženitovanje, dvor moj ti odprt vsak dan je, ti dobiš črn pajčolan, prej ko vzide novi dan. Svet o zadnjem plesu bere, ko se poje: „Mizerere ˮ! Zalar Marija. Majči: Kak so stari Miklin svinje küpüvali. To je šče te bilo, gda so stari Miklin s svinjami tržili. Ednok so se spravili na Goričko svinje küpüvat. Na glavi so me- li mali krenjščaček,, v zobaj pa Čibak, pa so kadili proti Bogo- jini, kak da bi železnica šla. Med potjov so šče ednok poglednoli, či majo vse pejneze, te so pa stopili bole. Gda so šli proti Ko- bilji, so potegnoli znotrašnjega žepa kantico z žganicov. Malo so poglednoli okoli, či jih ne bi ge što poskrma gledao, te so pa pošteno gutnoli. Kantica je nej ravno mala bila, pa je že hajdi falilo, gda so jo v žep djali. Močno so si odejnili pa šli pomali naprej. Gda so prišli že skoro v Kobilje, so začnoli pita- ti, ge bi se dali kakši gujčeki kü- piti. Po dugom spitavanje so jih deca pri ednoj hiži pitala, kakše bi radi küpili. „Ja, sprotolešnje bi rad, ka je te že ležej domou spravim,ˮ so pravili Miklin i stopnicah proti hlevom, kama so njm pokazala deca. „Ge je pa te mate, ka se nikaj ne vidijo,ˮ so pitali Miklin, gda so napinjali oči, pa so ti nej mogli zaglednoti guj- čekov v hlevi. Te so njim pa tej kenjere- šje praviti: „Gja sunce je preveč močno, zdaj pa te ne vidite v kmičen hlev. Probajte malo notri stopiti, mogoče te te bole vidli pa je pošlatajte!ˮ Stari Miklin so rejsan notri v hlev stopiti pa so začnoti bašlati, či bi ge za kakšega gujčeka prija- li. Liki zabadav so iskati, gujče- kov so nej mogli najti. Te so pa šteti vö iti — dveri pa zaprejte. „Helé! helé! Kam pa te zdaj delao!ˮ Zdaj so Miklin komaj varali, ka so jih šmrklavci za nos voditi. Začnoli so brsati v dveri, ka so se hlevovje trosili. Gda so pa viditi, ka se dveri nikak neščejo odprejti, so je pa pri meri nehali. Ovi huncvotje so se pa vö- ni smejati pa jih spitavati, kak se njim kaj gujčeki vidijo. Stari Miklin so v hlevi nej biti ravno dobre vole. Začnejo bandekivati z hle- va : „Ej, vi pandurje, že vam jes pokažem, naj samo vö pridem. Tak vas namegöčem, ka te vse mükati. Či mi pa lepo odprete, te vam pa nikaj nun delao.ˮ Liki vse je bilo zabadav; deca so se či duže bole ž njij šengarila, ka so šče bole če- merni gratali. Potegnoli so z že- pa kantico, na štero bi že skoro pozabili, pa so na čemere vse vö spiti rekši: „Najbo, ka več kuraže dobim, mogoče te ležej vö pridem.ˮ Miklin so biti takše vrste človik, da ka so ednok napnoli, to so dosegnoti, čiravno je vse pü- ščalo. Velki so Bogzná nej bili, liki močni tak, ka so se metali s kakšim šte glodašom. Bili so pa tüdi ovak prefrigani pa bister; znati so vsefele huncvotarije. Te, gda so kantico spraz- nili, so pa začnoti pomali brüliti v hlevi kak kakši gujček. Deca vöni so se pa tak smejala, ka so vse dotéo metala. Stari Miklin so biti v nevoli, ka ne bi kakši starejši prišli domo, pa bi se njim smejali, zato ka so jih deca v hlev zaprla. Te so pa vse sile napnoti, ka bi vö pri- šli. Deco so prositi za Boga mi- loga, ka bi jih vö püstila. Gda so pa vidili, ka jih ne bogajo, so se razčemerili. Zagnali so se v dveri, ka so čepi dol spokali, oni so pa naglavički vö z hleva telebnoli. Gda so se srečno gor pobrali, te pa bojk domou. Tak so bežali, ka so ves penavi domou pribe- žali, gujčekov so pa nej küpili. Tak gorijo petrolejske vretine. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo, Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava, Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.