St. 40(1521) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 5. oktobra 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Rezerve v produktivnosti Franc Šetinc na delovnem obisku v brežiški občini Pon edeljkov obisk v brežiški občini je sekretar predsedstva vt| CK ZKS Franc Šetinc začel v Cerkljah s predavanjem stareši-L nam tamkajšnje garnizije o XI. kongresu ZKJ in nalogah komunistov pri uresničevanju samoupravnih odnosov. Zatem si je gost CK ZKS ogledali •ovarno pohištva v Brežicah, kjer so ta pred letom dni sprejeli za častne-ta člana delovne skupnosti V po-govoru z delavci se je posebej zanimal za dohodkovne odnose v okvi-n» SOZD Slovenijales, za nagrajevanje in za uvajanje novih delovnih ntetod v Zvezo komunistov. Odgovorili so mu, da so se z nagrajevanjem po delu spoprijeli že pred 5 leti, vendar so doslej premalo upoštevali minulo delo. Z odnosi med Proizvodnjo in trgovino niso zadovoljni in jih bodo skušali izboljšati Nadalje so nemočni pri kreditiranju kupcev, težave pa jim povzročajo tudi proizvajalci surovin, kjer samoupravni sporazumi ne dajejo Pravih rezultatov. Delavci so samokritično razkrili slabosti ki se odražajo v njihovem delu. Povedali so, da imajo še rezer-ve v produktivnosti Skladišča imajo Polna, zalogo pa vso prodana Zadnje leto se je tudi zaposlenost ustalila, saj delavci ne odhajajo več, ker čutijo večjo socialno varnost Franc Šetinc jih je spodbudil predvsem za hitrejše razvijanje dohodkovnih in samoupravnih odnosov v okviru Slovenijalesa, kjer bodo le s sporazumevanjem lahko uresničili svoje razvojne cilje. V. P. V KOČEVJU SREČANJE GENERACIJ Srečanje delegatov ustanovnega kongresa Zveze slovenske mladine, ki je bil pred 35 leti v Kočevski reki, in delegatov bližnjega 10. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije bo 7. oktobra v Kočevju. Tu bo ob 11. uri v Šeškovem domu tudi svečana akademija, na kateri bo govorila prva predsednica Zveze slovenske mladine Vilma Pirkovič-Bebler. RAZASTAVA OTROŠKIH GRAFIK - S prižigom festivalneg dvorišču Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici odpili jev. Več o dogodku poročamo na kulturni strani. (Foto: Janez Pavlin) ognja so v soboto, 30. septembra, na ~*ični bienale jugoslovandah pionir- »Pregrehe” niso brez vzrokov S seje MS ZKS za Dolenjsko: nepravilnosti ni malo, čimprej jih je treba odpraviti NA OTOCCU O KRVODAJALSTVU V JUGOSLAVIJI in 7. oktobra bo na Otočcu *vezno posvetovanje o krvodajalstvu, s čimer je dano priznanje slovenskemu krvodajalstvu, ki je v zadnjih letih doseglo tako lepe uspehe- Samo lani je na odvzem krvi prišlo 103.999 občanov. Posvetovanja se bodo udeležili delegati republiških in pokrajinskih odborov jtK, predstavniki javnega in družbenopolitičnega življenja, odprl pa ga bo 6. oktobra dr. Božidar Raspo-Povič, predsednik Rdečega križa Jugoslavije. Posvetovanje bo imelo delovni značaj, okrog 180 gostov -Udeležencev pa si bo ogledalo tudi “azo 20 in nekaj drugih zanimivosti. B. OSOLNIK ODPRL UČILNICO ZGODOVINE . Nedavne konference pionir-Jev in mladincev kočevske osnovne šole ter proslave ob 35-letnici zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda se je udeležil tudi Bogdan Osolnik. Ja znani politični delavec, ki je o|l delovni predsednik zasedala kočevskega zbora, je slovesno odprl učilnico zgodovine. Y njej so šolarji razstavili dokumente o kočevskem zboru in gradivo o nekaterih dogodkih med NOB na Kočevskem. Gre za oceno stanj, dogajanj na raznih področjih. Otresti se moramo „pregreh“, ki nas spremljajo zato, ker se še zmeraj ni spremenil naš odnos do njih. Dogovoriti se je treba, v katero smer bo kdo uperil svoje sile. Komunisti smo nosilci politične pobude za odpravljanje nepravilnosti, toda vprašati se moramo, kaj je s politiko, da se na nekaterih področjih stvari ne spremenijo na boljše. Je napač- na, sporna politika, so nepravilne njene usmeritve ali pa je težava v nalogah, ki smo si jih zadali? Očitno premalo raz-, členjujemo ozadje vzrokov, zaradi katerih se stvari ne premaknejo. To je strnjen povzetek besed Franca Šalija, izvršnega sekre-taija v predsedstvu CK ZKS, ki se je prejšnji četrtek udeležil 3. seje Medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko, na kateri so obravnavah dogovore s seminarja za sekretarje komitejev OK ZKS, razprava pa je tekla tudi o preobrazbi bančništva. Nepravilnosti v štirih dolenjskih občinah ni malo. Oglejmo si najbolj žgoče, katerim običajno botrujejo posamezniki, ki se izmikajo dolžnostim, so neod ločni, nepripravljeni na spre membe, se upirajo ah celo pri krivajo dejanska stanja. Torej Uresničevanje zakona o zdru ženem delu ni povsod dovolj zavzeto. Ponekod so šele prišli do prepisanih ali kupljenih samoupravnih aktov, ki ne ustrezajo njihovim razmeram, pravih vsebinskih premikov pa je malo. Posledice tega je čutiti na področju dislociranih obratov (IMV, Vodna skupnost, Pionir, Kremen, Dolenjka itd.), ki imajo vse možnosti, da bi poštah tozdi. Precej je tudi enovitih delovnih organizacij, ki kljub možnostim še niso ustanovile tozdov, šibko pa je tudi (Nadaljevanje na 4. strani) ČRNO GRADNJO V SEVNICI PODRETI V sredo, 27. septembra, je bil na sevniški občinski upravi sestanek zaradi doslej najhujše kršitve zakona o urbanističnem planiranju v občini, samozvane gradnje Draga Pompeta pri spomeniško zaščiteni cerkvici Sv. Ane v Šmarju. Razgovora so se udeležili: glavni republiški urbanistični inšpektor tovariš Pilih s sodelavcem, posavski urbanistični in gradbeni inšpektor inž. Stane Kočevar, načelnik oddelka za gospodarstvo sevniške občinske skupščine Franc Lipovšek, kasneje sta se jim pridružila še načelnik posavskih medobčinskih inšpekcijskih služb inž. Župane ter predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Sevnica Mihael Keršič. Le-ta je tudi povedal stališče organov v občini, ki so ta primer že obravnavali, namreč, da je treba nedovoljeno gradnjo podreti. A. 2. Posavje je enoten prostor Z njim želijo čimbolj racionalno gospodariti in o vsem odločati z roko v roki Franc Šali: ,.Komunisti smo nosilci politične pobude za odpravljanje nepravilnosti, v bitko pa je treba pritegniti samoupravne dejavnike z vseh področij družbenega življenja.” Svet posavskih občin bo aktivnejše kot doslej posegal v dogajanja v regiji, saj je za naslednje obdobje sprejel izredno bogat program. Uresničiti namerava tudi neizpolnjene naloge iz prejšnjega mandata. Mednje sodi razprava o dolgo- Posavja, obravnava položaja in vloge točnem programu socialnega razvoja brežiške bolnišnice v zvezi z njeno f— ■ M oj j najsrečnejši d ar i!” 1 Počastitve 90—letnice revolucionarja Franca Milavca iz Brežic se je udeležil tudi Franc Šetinc V motelu na Čatežu so Z oktobra popoldne s prisrčno slovesnostjo počastili 90-letnico revolucionarja, dolgoletnega sindikalnega delavca, aktivista in borca NOV Franca Milavca iz Brežic. Z voščili in doflHmi željami so se spomnili jubilanta predstavniki Svobode bratov Milavcev, predstavniki ŽTP -sekcija Zidani most, predstavniki brežiške občine in družbenopolitične organizacije, predstavniki skupščine in DPO iz Trebnjega. V imenu brežiških družbenopolitičnih organizacij je imela nagovor sekretarka komiteja občinske konference ZK Božena Ostrovršnik. Nazadnje je pozdravil slavljenca in mu čestital še Franc Šetinc. Dejal je, da so tak i revolucionarji pred vojno in med njo stkali trajne vezi med ljudmi, zato morajo biti naš vzor tudi danes, ko krepimo ljudsko obrambo in samozaščito in ju razvijamo v vseljudsko gibanje. Franc Milavc se je zahvalil s solzami v očeh: „To je najsrečnejši dan v mojem življenju. Hvala, hvala!” ODKRILI SPOMENIK - V soboto so pred več kot tisoč ljudmi v Gornjih Lepovčah pri Ribnici svečano odkrili spomenik šestnajstim padlim partizanom. Spomenik ie odkril inž. France Maležič, iniciator gradnje tega spomenika. (Foto: M. Glavonjič) modernizacijo, predlog za ustanovitev območne cestne skupnosti v Posavju in ustanovitev skupnega razvojnega centra. Dopolniti nameravajo družbeni dogovor o financiranju krajevnih skupnosti in dogovor o preskrbi s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki v Posavju. V novem programu pa je na prvem mestu sprejem stališč in predlogov k tezam za smernice prostorskega plana Slovenije. Ta razprava je stekla, vendar ni bila zaključena, ker v teh dneh šele usklajujejo stališča. Najdlje so prišli na tem področju v krški občini, saj imajo že pripravljeno gradivo za smernice in elemente prostorskega plana občine za javno razpravo o tozdih, SIS in KS. Seveda povsod poudarjajo, da brez usklajevanja s sosednjimi občinami to ne more iti mirna Na seji so opozorili, da v regiji zaostajajo nekatere funkcije, da je treba ponovno načeti vprašanje somestja, se natančneje opredeliti za prometne poti, zlasti kar zadeva plovnost Save, in usk ladi-ti še celo vrsto ckugih pripomb. Krška delegacija je posebej poudarila nujnost po intenziviranju proizvodnje, kajti rezervnih delovni moči ni več veliko, zato se bo zaposlovanje moralo upočasniti Svet se bo v kratkem posvetil analizi o uresničevanju srednjeroč-’ nega razvojnega načrta Posavja do 1980. Obravnaval bo izgradnjo elektrarn na Savi usklajeval prostorske načrte, pretresal razvojne možnosti turizma v regiji spremljal in usmerjal delo regionalne komisije za prostorski plan ter obravnaval priprave za usmerjeno izobraževanje pri dc^ju in ob delu. J. TLPPEY Še en udarec sodelovanju Demonstrativen izstop | Jutranjke iz partnerstva z Ljubljansko banko — Posledice nejasne Od minulega ponedeljka dalje poslujejo vse temeljne organizacije združenega dela sevniške Jutranjke preko Beograjske banke. Slovo od dosedanjega partnerja Ljubljanske banke — Temeljne banke za Posavje ne bi bilo deležno take pozornosti če ne bi bilo tako demonstrativno ter v nasprotju s političnimi prizadevanji in dogovarjanjem za krepitev Temeljne banke za Posavje. Jutranjka je izstopila iz Ljubljanske banke domala stoodstotna V, Ljubljanski banki so namreč ostala le še stara stanovanjska posojila Jutranjlrinih delavcev - z nad 1,71 milijona dinarjev manka. Zakaj se je ta ambiciozni sevniški samorastniški kolektiv odločil za tak korak, ki sicer sam po sebi ni v nasprotju z jugoslovansko gospodarsko politiko odprtega trga ter svobodnega pretoka blaga in denarja? Letos so Sevničani prišli pred domačo banko z zahtevkom za posojilo 67,6 milijona dinarjev. Organi banke so v sodelovanju z izvršnimi sveti vseh treh posavskih občin, upoštevaje še druge dospele zahtevke za posojila, ugotovili da zmorejo podpreti le nekatere. Jutranjki bi lahko zagotovili le minimalna posojila za razširjeno reprodukcijo, ne pa za veliko naložbo, ki so jo načrtovali Kljub prizadevanjem se Temeljni banki za Posavje ni posrečilo pritegniti potreben (manjkajoči) denar iz drugih temeljnih bank (Sarajevo). Jutranjko so zato obvestili da jo za gradnjo nove poslovne stavbe in drugo lahko uvrstijo na prednostni vrstni red šele za prihodnje leta Direktor temeljne banke za Posavje Ivan Glogovšek ugotavlja, da so po tem sklepu in sporočilu naleteli v Jutranjki le še na jezne in uža^ene sobesednike ter dobivali njihove ostre poslovne dopise. Minuli ponedeljek je bilo samo še vprašanje dni kdaj bo Jutranjka »vrgla na mizo’' 22,676.119 dinarjev v vrednostnih papirjih, kolikor je bila še dolžna banki v Krškem. Ta čas Jutranjka na Radni pri Sevnici že gradi novo poslovno stavba Močnejša Beograjska banka ji kot pravijo, jamči nadaljnji razvoj. Menda komaj, vendar jamči vendarle. Kako se bo takšno »sedenje na dveh stolih" izplačalo, bo pokazala prihodnost Trenutno je gotovo, da je tako ie doka težko vzpostavljeno posavsko sodelovanje dobilo še en udarec. Pokazalo pa se je tudi da se Temeljna banka za Posavje pri svojih odločitvah ne pusti izsiljevati, da pa je tudi prešibka in ne more ustreči vsem zahtevam za posojila, zato jo je treba krepiti ne pa siromašiti. ALFRED ŽELEZNIK DVA ZBORA V BREŽICAH V domu JLA v Brežicah bosta v soboto, 7. oktobra, pela moški pevski zbor PD Svoboda bratov Milavcev in ženski pevski zbor iz Zeline. Zbora sta skupaj nastopala že lani na Hrvaškem. Vezi bosta poslej še bolj utrdila, saj se brežiška in zelinska občina pripravljata na pobratenje za letošnji občinski praznik občine Brežice 2'8. oktober. V četrtek se bo vreme začelo izboljševati in bo do konca tedna prevladovalo suho in nekoliko topleje. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED r- tedenski mozaik _______ Nekaj sto, če ne celo neka/ tisoč žrtev in velikanska gmotna škoda - to je posledica najnovejših prvih spopadov, ki so od minule sobote naprej pretresali Bejrut, glavno mesto Libanona. Spopadli so se sirski vojaki iz sestava arabskih mirovnih sil in vojaki libanonske desnice. Kdo je začel spopade, v tem trenutku še ni jasno, menijo pa, da so jih izzvali desničarji, v želji, da bi preprečiti nadaljevanje sirske prisotnosti v Libanonu. Desničarji si prizadevajo izzvati v deželi tako napet položaj, da bi ta prisilil tuje vmešavanje. S tem bi posredno odvzeti pravico sirskim enotam, da še naprej vzdržujejo red v Libanonu. Pekel Bejruta Ena izmed pobud se je v začetku tega tedna že nakazah, s predlogom ameriškega predsednika Carterja, naj bi sklicali mednarodno konferenco, na kateri bi razpravljali o Libanonu. Nekaj podobnega je mogoče naslu-titi tudi v uradnem sporočilu francoskega zunanjega ministrstva, s katerim Pariz izraža sirski vladi svojo zaskrbljenost za položaj v Libanonu in terja od Damaska ustrezne korake Sirija, ki je najpomembnejši dejavnik v takoimenovanih arabskih mirovnih silah, je sleherno pobudo po internacionalizaciji libanonske krize že zavrtala. Medtem ko se rojevajo take in drugačne zamisli, pa ostaja libanonsko ljudstvo tisto, ki plačuje ceno in ta je zastrašujoče velika. PO CAMP DAVIDU Tudi v predvčerajšnjem govoru predsednika Sadata na egiptovski skupščini še ni povsem jasno, kdaj se bodo nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Egiptom. Potem ko je izraelski parlament odobril Beginov podpis na sporazum v Camp Davidu in podobnem simboličnem dejanju egiptovske nacionalne skupščine se zdi, da ni nobenih formalnih zadržkov več za uresničitev sporazuma, sklenjenega s pomočjo ameriškega predsednika Carterja. Toda na nadaljevanje mirovnega dialoga med Izraelom in Egiptom vse jasneje vplivajo tudi stališča nekaterih drugih arabskih držav, zlasti zmernih, Saudske Arabije, Jordanije in nekaterih drugih. Zdi se, da predsednik Sadat še vedno čaka na čeprav prikrite izraze simpatij in podporo teh držav pred nadaljevanjem mirovnega dialoga z Izraelom. NEUVRŠČENI V ZN Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je začel izredni ministrski sestanek neuvrščenih držav. Razpravljali bodo o uresničevanju programa beograjske ministrske konference. Pred tem je bil v New Yorku tudi sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, na katerem so med drugim podrobneje razpravljali o Namibiji in palestinskem vprašanju. JANEZ CUCEK mmmsm. f i UGRABITELJA NISO RESNO JEMALI — Oboroženi finski državljan je v soboto popoldne ugrabil letalo družbe Finnair s petdesetimi osebami, ki je letelo na progi Oulu - Helsinki. Ugrabitelja, ki je poznan po agresivnih izpadih, so zvečer ujeli na njegovem domu (na sliki). V uredništvu nekega finskega časopisa pa so povedali, da je ugrabilej Lamminporras že pied tedni obvestil policijo o nameravani ugrabitvi letala, a njegove napovedi niso jemali resno. Ob vrtoglavem naraščanju cen Negotovost, v kateri se je znašel občan ob novi plimi podražitev — Kritiki običajno spregledajo, da so cene najbolj odvisne od proizvajalcev in občin Pravkar smo vstopili v letni čas, v katerem po navadi in naravi stvari delamo obračune poletnih počitnic in načrtujemo nakupe za zimo, ki to pot očitno ne bodo potekali brez težav in napenjanja družinskih proračunov. In to ne samo zato, ker smo spet, kot je to naša navada, na letnem dopustu živeli bolj na veliko, kot pa nam to dopuščajo možnosti, marveč tudi zaradi novih, občutno višjih cen živil in storitev, ki so nas pričakale ob vrnitvi s počitnic. Zvišanja so skoraj brez izjeme presegla pričakovanja, pa naj smo se še tako navadili na kalkulantske poteze nekaterih proizvajalcev, trgovine in storitvenih organizacij. ljanja in delegatskim skupščinam v občini pa je praviloma BLACKPOOL — Laburistična stranka Velike Britanije je začela svojo tradicionalno letno konferenco. Tik pred konferenco je premier Calbghan zagrozil, da bo odstopi, če laburisti ne bodo podprli vlade v prizadevanju, da bi z omejitvijo mezd obdržala pod nadzorstvom inflacijo. TRST - Rimska vlada je pred dnevi sprejela nekaj odlokov, s katerimi se je finančno obvezala za izgradnjo več objektov, predvidenih z osimskimi sporazumi, hkrati pa je sklenila več že pripravljenih aktov vsebinsko poglobiti. To je bil neposreden učinek dvodnevnih pogovorov parlamentarne posvetovalne komisije, Cene rastejo, dogovora, ki so ga republike in pokrajini sprejele že na začetku leta, ne upoštevajo, sprejetje že zdavnaj napovedanega zakona o sistemu in politiki cen pa nenehno odlagajo. Kar zadeva cene, obstaja torej nekakšna negotovost. V tej negotovosti se je potrobi ik znašel v valovih podražitev, ki jih njegov družinski proračun vse teže prenaša. Ob novi, drastično višji ceni električne energije potrošniku priporočajo, naj varčuje z energijo. Seveda je priporočilo utemeljeno in NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Predsedstvo CK ZKS je na svoji nedavni seji obravnavalo tudi obveznosti, ki izhajajo —tovitve, zapisane v resoluciji 8. kongre- iz ..Potrebno je omejiti dopolnilno delo na neogibno mero in onemogočiti pojave brezpravnega dela. Vse to naj vodi do odpiranja novih delovnih mest. Iz istih razlogov ZK smatra za nedopustno, da relativno mladi ljudje, ki so še delovno sposobni, odhajajo v pokoj, nato pa se ponovno in s polnim osebnim dohodkom zaposlujejo na istem delovnem mestu. Zveza komunistov smatra, daje treba čimprej spremeniti zakonske predpise, ki dovoljujejo take pojave.” Zoper špekulacije Ko se je predsedstvo CK ZKS srečalo z nekaterimi predlogi za uresničitev te kongresne zahteve, je po daljši in pestri razpravi predvsem ugotovilo, da je treba problem skladno reševati, hkrati pa upoštevati posebnost Slovenije, kjer je nezaposlenost izredno majhna, hkrati pa je veliko povpraševanje po delavcih za posamezne poklice. Hkrati pa ne gre prezreti dejstva, da je značilnost velikega odstotka tistih, ki so se ob pokoju dodatno zaposlili, da imajo razmeroma nizke pokojnine, razen tega pa upokojevanje mlajših in še vedno vitalnih oziroma delovno sposobnih ljudi predstavlja za sleherno družbo svojevrsten problem. Ob tem pa še podatek, da povprečno upokojenci 17 let črpajo sredstva pokojninskih skladov, nedvomno daje dovolj snovi za ramišljanje. Tako je potrebno še zadržati določene možnosti za ostajanje na delu, vendar je treba odločno in dosledno omejiti možnost tako imenovanih dvojnih zaslužkov, ki sicer kljub dokaj ostri davčni politiki za take primere, onemogočajo napredovanje mlajših in nemalokrat pogojujejo celo razne špekulacije. DELOVNI PROGRAM Na podlagi referata tovariša Tita in dokumentov 11. kongresa ZKJ je predsedstvo CK ZKJ proučilo svoj delovni program in predlog delovnega programa CK ZKJ do konca letošnjega leta. Ugotovili so, da morajo vse organizacije iz vodstva ZKJ pripraviti konkretne delovne programe, da bi uresničili stališča in sklepe 11. kongresa. Predsedstvo je obravnavalo tudi poročilo o Titovem skladu za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Ugotovili so, da se je sklad zelo hitro uveljavil kot izredno pomembna razredno-solidamostna institucija naših delovnih ljudi in da ga je treba še naprej razvijati. 800 MILIJONOV DIN Zbori republiške skupščine so kot osrednjo temo obravnavali izvajanje in nadaljnje urejanje socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev oziroma vojaških invalidov ter informacijo o izvajanju skupščinskih priporočil o izboljšanju socialne varnosti kmetov — borcev NOV. Pri urejanju socialnih in materialnih vprašanj borcev in vojaških invalidov gre za širše vrednotenje njihovega družbenopolitičnega prispevka k razvoju skupnosti. Ta ni bil ogromen le pred desetletji, temveč njegove rezultate lahko danes občutimo na vsakem koraku. Prav borci so vedno med najpomembnejšimi nosilci akcij za preobrazbo svojih krajevnih skupnosti, pri dogovarjanju o samoprispevkih, v solidarnostnih akcijah in podobno. Temu primerni so tudi napori delovnih ljudi za povečanje njihove socialne varnosti. Odgovornost za kritje materialnih obveznosti za dopolnilno varstvo borcev in vojaških invalidov je prevzelo združeno delo, ki bo letos v te namene v republiškem proračunu združilo nad 800 milijonov dinaijev. MILAN MEDEN ■ ■ umestno. Tratili smo in še tratimo električno energijo, kot to počnemo tudi z drugimi dobrinami, živili (denimo kruhom), zdravili... Če pa varčevanje z elektriko „sugerirajo“ z višjo ceno pred sezono, ko je energija najbolj potrebna (ogrevanje stanovanj), mar to ne spominja na tisti izrek dobrega moža svoji ženi: „Pazi na kruh in nasiti mi otroke.41 V poročilih s trga beremo, da so povrtnine dvakrat dražje kot lani v istem času. Statistika kaže, da so se podražile za 20 odstotkov. Gospodinje ob tem zmajujejo z glavo ; očitno se jim zdi, da statistiki preveč globalno spremljajo rast cen. Meso se je podražilo za 13 odstotkov, vendar ga spet ni v takšni izbiri, na kakršno smo se že navadili. Da ne govorimo o gostinskih storitvah; te so se podražile domala za 30 odstotkov. Čeprav so se ljudje že privadili podražitev, pa se sprašujejo: do kdaj bo tako, zakaj je tako? ... In navadno se pogledi obrnejo „navzgor“, v državne organe, zlasti zvezne, republiške in pokrajinske. Spregledajo pa resnico, da so cene najbolj in najpogosteje odvisne od proizvajalcev in občin. Te se pretežno tam tudi oblikujejo in določajo. Organom samouprav- prizaneseno s kritiko in zahtevami po brzdanju cen. Predsednik Tito je v pogovoru s političnim vodstvom SR Slovenije še poudaril: — „Prav tako opažamo veliko nevarnost neupravičenega zviševanja cen. Nekateri, ki poslujejo slabo, zvišujejo cene, da bi tako postali rentabilni. Tudi to je prelivanje sredstev od tistih, ki delajo dobro, k drugim, ki delajo slabo. To pomeni, da obstoječi dogovori niso izpolnjeni. V tem pogledu bi morale republike, pokrajini in občine nastopiti odgovorneje. Če bomo še naprej dovoljevali takšno rast cen, se bo povečala tudi inflacija. Sedanja stopnja inflacije pri nas še ni tako visoka, če upoštevamo, kolikšna je bila pred leti in kakšen je v tem pogledu položaj v drugih državah. Ne smemo pozabiti, da z inflacijo nastajajo tudi drugi številni negativni pojavi. Zato moramo paziti in vedno imeti pred očmi celovitost našega jugoslovanskega gospodarstva." Teh besed ne bi smel preslišati nihče, ki mu je res kaj do stabilnosti trga, gospodarstva in družbe. (,Komunist") llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz zadnjega Pavlihe|||||||||||||(|||||||||||||||||||||||||||||||||||||U Posmrtne ostanke papežu Janeza Pavk 1. so pokopati v podzemnih prostorih cerkve sv. Petra, nedaleč od grobnice njegovega predhodnika papeža Janeza ijejo, da e bo iz- XXIII. Prvo glasovanje za novega papeža bo v nedeljo, 15. oktobra, dan pred tem pa se bodo kardinali znova zaklenili v Sikstinsko kapelo, kjer po tradiciji volijo novega papeža povsem odrezani od sveta. Medtem napovedujejo tokrat novi papež ne voljen v enem samem dnevu kot Janez Pavel I. Nekateri predvidevajo, da bo izvolitev trajala tri dni ali več. Te napovedi temeljijo na prepričanju, da bo potrebno pred izvolitvijo novega poglavarja rimokatoliške cerkve dodobra pretehtati zlasti temeljne naloge novega papeža. Ta naj bi bil bolj duševni pastir kot diplomat, pravijo v krogih, ki so blizu Vatikana. Sveta stolica ne'potrebuje voditelja, ki bi se pretežno ukvarjal s politiko in diplomacijo, pač pa osebnost, ki bo skrbela za poglabljanje vere, pravijo nekateri opazovalci. A že zdaj je moč napovedovati, da bodo poglavitna nasprotja med tistimi kardinali, ki menijo, da bi moral imeti novi papež več oblasti in drugimi, ki menijo, da naj bi se predvsem posvečal po-glabljanju vere. Devet dni po pogrebnih svečanostih za papežem Janezom Pavlom I. se bodo vrstile zadušnice, nato pa se bodo kardinali, tako kot pred dobrim mesecem, znova zaklenili v Sikstinsko kapelo ter tam izbirali novega voditelja Svete stolice. Ob tem se zdi za nekatere pre senetljivo, da so se visoki cerkveni dostojanstveniki presenetljivo hitro zedinili na prvi splošni kongregaciji, , da bodo konklave (volitve novega papeža) že 14. oktobra. ANKARA - V Ankari so prijel) nekega 18-letnega fanta zaia4l suma, da je na plaži ubil ženo ® hčerko avstrijskega veleposlanika * Turčiji, Wereno in Andreo Laube-Veleposlanikova žena Werena (55) je bila takoj mrtva, njena hčerk8 Andrea (30) pa je umrla v bolni' ci. 1 KDOR SEJE PREDPISE, ZANJE... TELEGRAMI MADRID -,JSo posamezniki, celo v vrstah naše partije, ki ne razumejo sedanje politike španskih komunistov”, je pred približno 50.000 udeleženci komunističnega zborovanja v Madridu dejal generalni sekretar KP Španije Santiago Carril-lo in dodal, da je ta politika „zelo enostavna”. „Gre za naslednje”, je dejal Carrillo: „ali bodo stranke španske demokratične levice s svojo razumno in potrpežljivo politiko potisnile vladajočo unijo centra na dosledne demokratične pozicije ali pa jo bodo pahnile v roke neofranki-stov, ki že grozijo z ustanovitvijo velike španske desnice”. NEW YORK - Ministri za zunanje zadeve neuvrščenih držav so na izrednem sestanku na sedežu organizacije Združenih narodov sprejeli organizacijo za osvoboditev Namibije (SWAPO) za polnopravno članico neuvrščenih. SWAPO je bila doslej le opazovalka. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KAKOR ZA KOGA ZI\ILjEN5K\ noki g V ▼ ;W & di* POMLAD-POLETJE 79 - Pretekli teden so bile v„ kar 4 NOVO- TEKSOVE modne revije, kjer so si poslovni part-neiji lahko ogledali novo kolekcijo konfekcije in Straže. Na sliki: manekenke so prikazale obilico tortnih hlač za vse starostne skupine. (Foto: M. Go&uk) DOBRA LETINA -Na posestni Agrokombinata v Stari vasi pri Krškem obirajo jabolka. Tam, kjer niso pozebla, je letina zelo dobra. Delavcem kombinati so prišli pomagat sezonci, da bodo sadje pravočasno potrgali. Ozimnice bo potemtakem za vse dovolj. (Foto: Jožica Teppey) DELOVNI PRAZNIK PIONIRJEV - Vsi pionirski odredi po osnovnih šolah so 29. septembra praznovali svoj dan. Povečini so na ta dan imeli odredne konference s kulturnim programom. Iger so sprejemali delovni program za vse leto. Še posebno slovesno so svoj dan praznovali pionirji Osnovne šole Milke Šobar-Nataše iz Šmihela, ko so ta dan razvili svoj odredni prapor. V imenu delovne organizacije SGP Pionir, ki je prispevala največ za nakup, jim ga je izročil predsednik sindikalne organizacije Stjepan Kersnik. Ob tej priložnosti so mladi in povabljeni gostje prisluhnili spominom udeleženi«* kočevskega zbora odposlancev Milki BonovL (Foto: Janez Pavlin) DOGOVORJENI ZA CENO KROMPIRJA V petek je bil v Trebnjem občni zbor kmetijske zadruge, ki so se ga udeležili tudi trije predstavniki Kolinske mirenske tozd Tovarne za predelavo krompirja na čelu z direktorjem Lojzetom Ratajcem. Med drugim so obravnavali tudi letošnjo odkupno ceno krompirja za predelavo. Kot smo že poročali, je tovarna sprva ponudila le 2,25 dinaija za kilogram, kar je bilo precej pod republiško sporazumsko ceno. Na sestanku v petek so se dogovorili za enotno ceno 2,34 dinarja, trebanjska zadruga pa je svojim kooperantom zaota-ožila ceno na 2,35 dinarja. Ni ljudi, ki bi »vlekli voz” Glede višje in visoko izobraženega kadra je Dolenjska v krizi_ Sejmišča NOVO MESTO: Zaradi slabega vremena je bil ponedeljkov sejem slabo obiskan, kar velja zlasti za govejo živino, saj sta bila na prodaj reci in piši samo dva vola. Kmetje so "a sejem pripeljali 229 pujskov in nad tri mesece starih prašičev, Prodali pa skupno 167. Pujski so bili Po 580 do 850 din, starejši prašiči P« Po 860 do 1320 din. BREŽICE: Sobotni sejem je bil sPet živahen kot po navadi, saj so Podajalci ponujali kar 526 pujskov nad tri mesece starih prašičev, frodali so jih skupno 329. Pujski so “8i po 30 din, starejši prašiči pa po 20 do 21 din kilogram žive teže. Iz podatkov, ki so jih letos delovne organizacije dostavile .službi zaposlovanja glede potreb po kadrih, je bilo mogoče ugotoviti, da v štirih dolenjskih občinah ni bilo zasedenih 4781 delovnih mest, da je manjkalo 549 pripravnikov, 739 štipendistov in 933 učencev v gospodarstvu. Strokovnjaki pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu ugotavljajo, da so letni plani potreb po kadrih pri delovnih organizacijah preveliki, diži pa, da močno primanjkuje strokovnega kadra. Med 533 organizacijami združenega dela na Dolenjskem jih je 459 poslalo podatke o kadrovskih potrebah. Seštevek kaže, da bi potrebovali v teh kolektivih samo letos 960 nepriučenih delavcev, 1441 priučenih, 1239 s poklicno šolo, 615 s končano srednjo šolo, 266 ljudi z višjo šolo in 260 fakultetno izobraženih strokovnjakov. Najbolj je narasla potreba po pripravnikih, saj so delovne organizacije izkazale glede tega 71-odstoten porast. Najbolj so Kmetijski nasveti Jeseni ugnati žitni plevel Pokojni inž. Vinko Sadar, profesor poljedelstva na ljubljanski biotehnični fakulteti, je v svoji knjigi „Naše žito“ (izšla 1949. (eta) še takole svetoval: Kjer pšenice ne okopavajo (okopavanje J* namreč toplo priporočil), jo morajo pač pleti. Pletev pa je dra^e delo. Gorenjci držijo navadno žito zelo čisto, da ga je veselje gledati, Dolenjci pa že niso več tako natančni Pletev žita * povsod izplača... Pred tremi desetletji pač še niso poznali številnih herbicidov, ^katerimi se je plevelu v žitu mogoče uspešno postaviti v bran. Hesnicj na ljubo pa moramo tudi zapisati, da prenekatera d°lenjska pšenična njiva dandanes ni nič manj plevelnata kot jtekdaj. Ponekod, kjer ni pravega gospodarja, je še bolj, tako da £ od daleč skoraj nemogoče prepoznati, kaj na njivi raste. Vse modro od plavice ali rdeče od maka... Močno gnojenje, h *®teremu se zateka v želji po velikem donosu, pač spodbuja Plevele še bolj kot žlahtno rastlino. Ker so spomladi mnoge njive zaradi razmočenosti težko dostopne ali pa so vremenske razmere nasploh neugodne, Priporočajo strokovnjaki, naj bi se s pleveli v žitih spoprijeli že jeseni Takrat so plevelne rastline še šibke in občutljive in je 2ato herbicidni učinek mnogo boljši. . Proti semenskim travam (plevelom) in semenskim širokolist-**im plevelom se v ozimni pšenici, rži m. jvCaaiCaiu obnesejo Popravki dicuran, igran in tribunal, ki jih je treba uporabiti ob ?®*vi ali nekaj dni po nji v natančno predpisani količini. Ti herbicidi zatro nadležne plevele, kot so plavica, kuga črevca, ^rtva kopriva, mak, navadni plešec, žal pa ne morejo ugnati ^no nevarnega plevela - smolenca, ki večkrat naredi pravo J**dejanje na žitnem polju. Smolencu pa pride do živega novejši herbicid, po imenu stom p (4 do 6 1 na na). Samo širokolistne semenske plevele pa tudi smolenec uspešno ^atira našim kmetovalcem že bolj znani pripravek aretit, s katerim je treba škropiti v suhem vremenu in kije zelo strupen j®* zdravju nevaren. Jeseni je mogoče zatirati plevele tudi s 'aneronom in actrilom. Inž.M. L. iskani pripravniki s končano višjo šolo. Vendar pa: eno so potrebe in plani, drugo dejanski priliv kadrov. Tako naletimo v praksi na veliko neskladje. Na leto pride v štiri dolenjske občine poprečno 71 ljudi s končano fakulteto, potrebovali pa bi jih štirikrat več. Približno isto raz-meije je pri kadrih z višjo šolo, sicer pa je premalo vseh kadrov na vseh stopnjah izobrazbe. Medtem ko na stopnji poklicnih šol najbolj manjka ključavničarjev, zidaijev, tesaijev, voznikov tovornjakov in natakarjev, pa je prodajalcev dovolj ali pa celo preveč. Na stopnji srednješolske izobrazbe manjka zlasti strojnih tehnikov, gradbenih tehnikov, ekonomskih tehnikov, gimnazijskih maturantov, med suficitarne poklice pa štejejo poljedelske, živilske tehnike in medicinske sestre-babi-ce. Kadrovska problematika na Dolenjskem je pereča več let, čedalje bolj pa postaja kritična. Gospodarstvo je v novih, velikih naložbah - brez strokovnjakov, ki bodo vodili novo proizvod- V TRTJU NAMESTO V SLUŽBI - Priprave na trgatev so vsako leto vzrok več neopravičenim izostankom. je v malo več kot 300-članskem kolektivu vsak dan tretjina odsotnih zaradi bolezni in drugih vzrokov.Da so med temi tudi neopravičeni, ne dvomijo. Kaj pomeni za kolektiv tolikšna odsotnost, so tudi ocenili: izgubili so 1225 delovnih ur in s tem za 214.000 din celotnega prihodka! Pri tem velja posebej poudariti, da proti bolnim in bolehnim nihče njo, pa se ni nadejati primernih nič nima, pač pa se ukvarjajo zgolj z učinkov. R. BACER S ■ s Izgubljen dohodek V delovnih organizacijah več ali manj vedo, da je izostajanje od dela tudi eden od razlogov za manj uspešno poslovanje, vendar pa doslej le večji kolektivi, niti ti ne vsi, pripravljajo o tem izčrpne podatke in ukrepe. V novomeškem Novogradu so na primer pred kratkim izračunali, da neopravičenimi izostanki. Tudi vsi izostanki, ki niso bolezenskega izvora, niso neopravičeni, saj so izračunali, da je bilo v šestih mesecih skoro trikrat več opravičenih kot neopravičenih odsotnosti. Zmanjšati in odpraviti samo nedelovne ure in dneve, med katerimi so tudi izrazito , plavi", kakršne poznamo od nekdaj, in tudi njihov izvor (preveč zau j te ga alkohola ali pa kmečko delo doma) - to je slaba točka, ki so ji v Novogradovem kolektivu napovedali boj. .R.B. /It, Kar poglej si to ceno! Pomisli, po čem bo liter vina, če ga bodo delali iz grozdja! (Vjesnik, Zagreb) EN HRIBČEK BOM KUPIL- Urejam Tit Doberšek POSTOPEK DODAJANJA SLADKORJA V MOŠT Ko smo z moštnimi tehtnicami ugotovili, koliko odstotkov sladkoba manjka pri posamezni sorti, izračunamo, koliko sladko rja bomo za izboljšanje dodali na 1001 mošta. Za zvišanje 1 odst sladkorja v 100 1 mošta rabimo 1,25 kg sladkorja. Več kot 3 do 4 kg sladkorja na 100 1 mošta ni priporočljivo dajati, ker bi z večjimi količinami sladkorja preveč občutno porušili medseboj- na razmerja drugih sestavin mošta, kot so kisline, mineralne snovi, barvila, fermenti, aroma itd. Določeno količino sladkorja raztopimo v toplem moštu in to raztopino pri rdečih (modrih) sortah vlijemo v kad, da dodani sladkor povre skupaj z naravnim sladkorjem v kadi. Pri belih sortah raztopljen sladkor dodamo takoj po prešanju v sod, da prav tako povre skupaj z naravnim sladkorjem v sodu. Neraztopljenega sladkorja ne smerne dodajati v kad in ne v sod. Za lažje računanje, koliko sladkorja dodamo, priobčujemo tole tabelo: Mošt kaže Na 1001 tega mošta dodamo kg sladkorja, da dobimo: % sladkorja 14 % sladkorja 15 % sladkorja 16 % sladkorja 1? 5,00 kg 6,25 kg 7,50 kg 3,75 kg 5,00 kg 6,25 kg 12 2,50 kg 3,75 kg 5,00 kg 13 1,25 kg 2,50 kg 3,75 kg 14 1,25 kg 2,50 kg 15 — - 1,25 kg Predelava rdečega grozdja Bistvena razlika med predelavo belega in rdečega grozdja je v tem, da mora rdeči mošt vreti skupaj z jagodnimi kožicami, iz katerih se med vrenjem izhižijo barvne snovi Le dobro dozorelo in zdravo grozdje ima dovolj barvnih snovi Zato ne trgamo prerano in pri trgatvi odbiramo gnilo grozdje. Pri trgatvi pazimo, da čim manj poškodujemo grozdne jagode. Tako nepoško-uoVST.O grozdje pripeljemo do kleti, kjer ga najprej sazpecijaniO in zdrozgamo. Čas, ki preteče od trenutka, ko smo grozd odrezali na trti, do drozganja v kleti, naj bo čim krajši Drozgo nato prečrpamo v vrel ne kadi Kadi napolnimo le do 4/5 prostornine. Takoj ko smo kad napolnili, drozgo zažveplamo, ter ji dodamo 2 % vrelnega nastavka. Žveplamo lahko s kalijevim me-tabisulfitom ali z žveplasto kislino poznane koncentracije. Boljše je žveplanje z žveplasto kislino, ker s kalijevim metabisulfi-tom vnašamo v mošt nezaželjeni kaiij. V normalnih letinah žveplamo z 10 g kaiiriičtsbisijlfita na 1 hi drozge ali s 100 ml 5-odst žveplaste kisline. Če je grozdje gnilo, količino žvepla povečujemo. vinska klet v Metliki je tudi letos pripravila za vinogradnike 5-odst. žveplasto kislino. Tu dobijo vinogradniki tudivsa potrebna navodila za njeno uporabo. Vrel ni nastavek čistih kvasovk si moramo pravočasno pripraviti pred glavno trgatvijo. Cisto kulturo kvasovk dobimo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani Kdor si tega ni pravočasno nabavil, lahko dobi vrelni nastavek v Vinski kleti v Metliki, kjer ga vsako leto pripravijo v večji količini Da pospešimo začetek vrenja, drozgo po potrebi zagrevarno. FreuVifni je potrebno zagre vanje drozgp, če so biie uiiCVT!? temperature v času trgatve nizke. Za- | grevamo jo do 25 C Ko prične drozga vreti, se začno dvigati na površje jagodne kožice in ustvarjati se začne klobuk. Sedaj je zelo važno, da vsaki 2 uri drozgo temeljito premešamo. Tako bomo v kratkem času izlužili dovolj barvnih snovi Postopek iz-luževanja barvil lahko traja največ 3 do 4 dni Če bomo pustili mošt day časa v dotiku z jagodnimi kožicami in peškami, se bo izlužilo v mošt preveč taninsldh snovi in imeli bomo vino s preveč trpkim okusom. Zato začnemo ' prešati, ko prevre približno polovica sladkorja. Mošt natočimo v rahlo zažveplane sode, ki jih tudi ne smemo do vrha napolniti Na pilke sodov namestimo vrelne vehe in pustimo, da mošt do kraja povre. Inž. STANE BAJUK „p»grehe”..: ja bolj celovito obveščanje ladalievanie s 1. strani) v m (Nadaljevanje s 1. strani) povezovanje v sozde. Izgovarjanje na denarne težave, izgube, pomanjkanje kadrov ipd. je zgolj krinka za vztrajanje v starih odnosih, ki onemogočajo samoupravljanje. Veliko nepravilnosti je na področju izvozno-uvozne politike v gradbeništvu, lesni industriji in še kje, IMV (le-ta je značilna kot primer, kjer si samo upravno dogovarjanje in sporazumevanje stežka utira pot do slehernega delavca) pa še zmeraj uvaža stvari, ki jih delamo tudi doma. Tudi na področju stanovanjske politike, zdravstva, šolstva, kulture itd. stvari še niso stekle v želeni smeri, marsikaj bo tri:ba 'premeniti v medobčinskih inšpekcijskih službah, vodnem gospodarstvu, sodstvu. Čedalje bolj se bohoti administracija, iz dobrih delavcev ustvarjamo polpismene pisarje, premalo je storjenega za povečanje članstva ZK v kmetijstvu, zdravstvu, po drug: strani pa postajajo vodilni delavci ljudje, ki imajo dvomljive moralnopolitične kvalitete. Kje tičijo vzroki za neznosno čakanje na gradbeno dokumentacijo, zakaj prepočasi uresničujemo razvojne načrte na področju kmetijstva, zakaj delavci IMV in javnost še zmeraj niso dobili zadovoljivega odgovora v zvezi z znanim uničenjem rezervnih delov (pa tudi o delih, ki še ležijo po skladiščih), zakaj se tovarna zdravil „Krka“ ne vključuje v prizadevanja za odpravo manj razvitih področij Dolenjske, zakaj dopuščamo očitno bogatenje zasebnikov? Se veliko takih „zakajev“ je moč našteti. Da bi se jih znebili, bo treba storiti še marsikaj, najprej pa je potrebno razčleniti ozadje vzrokov. D. RUSTJA Informiranje o metliški občini zaostaja za potrebami delovnih ljudi in občanov ZASTOJ V OBRTI Razvoj drobnega gospodarstva v Sloven iji kljub sprejetju družbenega dogovora ne gre v skladu s planskimi predvidevanji Predvideno 6-odst stopnjo letne rasti združenega dela obrti in 4-odst stopnjo rasti za samostojno osebno delo, ne bo moč doseči, če se ne bomo tega družbenega problema lotili nekoliko drugače. Rakova pot obrti v naši republiki je v najtesnejši povezavi z neurejenimi cenami obrtnih storitev, ki ne dovoljujejo normalnega razvoja malega drobnega gospodarstva, tako so menili na skupščini republiškega odbora sindikata delavcev v drobnem gospodarstvu 3. oktobra v Novem mestu. Poleg tega so opozorili tudi na ohranjanje starih odnosov, ki se pojavljajo v nekaterih tozd. Niso tako redki primeri, da delavci še ne odločajo o ustvarjenem dohodku. Na trgu vedno bolj primanjkuje kakovostnih obrtnih izdelkov, še večje pa je pomanjkanje storitvenih dejavnosti (servisov), kar že močno prizadene standard delovnih ljudi Drobno gospodarstvo zaostaja v razvoju tehnologije, v poslovnem sodelovanju, razvoju dohodkovnih odnosov, izboljševanju kakovosti dela, strokovnem usposabljanju mladine in vzgoji kvalificiranih delavcev. S. DOKL Osrednja točka na petkovi seji občinske konference ZKS Metlika je bila posvečena oceni družbenega sistema informiranja in nadaljnjim nalogam Zveze komunistov na tem področju. Obsežna ocena in temeljita vah, ki jih obravnavajo skupšči- razprava sta pokazali, da obveščanje v metliški občini zaostaja za potrebami in zahtevami delovnih ljudi in občanov. Se vedno se dogaja,-da je veliko podatkov in informacij v občini, tozdih in drugje dostopnih le ožjemu krogu vodstvenih, oblastnih, upravnih in poslovodnih struktur, kar seveda zavira razvoj samoupravnega sistema. Res, daje v metliški občini tega čedalje manj, vendar bi s kvalitetnejšim načinom informiranja, se pravi s sprotnim, boljšim, razumljivim in aktualnim obveščanjem že v k ah zatrli vse poskuse manipuliranja z ljudmi, zavajanja 5 prikazovanjem polresnic ali s podatki, ki so take oblike, da jih razen strokovnjaka ne more nihče razumeti. Zadovoljivo in pravočasno je informiranje delegacij o zade- Kako z žensko? Med tekstilnimi delavkami je več poklicnih obolenj 2. oktobra je bila v novomeški tovarni Labod predkongresna razprava o položaju ženske v združenem delu, ki je bila hkrati tudi počastitev 35-letnice I. kongresa AFŽ v Dobrniču. Med labodovci in predstavniki drugih kolektivov iz novomeške občine je bilo izredno toplo pozdravljenih 12 udeleženk zgodovinskega dobrniškega kongresa. Uvodni referat je imela Lojzka Potrč, ki je osvetlila zlasti razmere zaposlene žene v tekstilni industriji, še posebej pa v domačem okolju. Ugotovljeno je, da položaj tekstilne delavke danes nikakor ni zavidanja vreden, saj je delo ob tekočem traku sila naporno, norme so celo nad evro psko ravnijo, zaslužki pa razmeroma nizki Prav tako tudi ne moremo biti zadovoljni z udeležbo žena med vodstvenim in vodilnim kadrom v tej panogi, kjer pridejo na 1 vodilno mesto, ki ga zaseda žen-ska, kar štirje moški To navzlic temu, da so v tekstilni industriji pretežno ženski kolektivi Več o tem bomo poročali prihodnjič. na občine in njeni organi, vendar so še vedno nekatera gradiva preob sežna, ne vsebujejo krajših, jedrnatih in preprosto napisanih povzetkov, kar bi bilo posebno koristno za širše obveščanje občanov. Pomanjkljivosti so se pokazale pri delegacijah v tozdih in KS, kjer se informiranje in obravnava predlogov ustavi, zato delavci in občani največkrat niso vključeni v proces obravnave in s tem v soodločanje o teh vprašanjih. Prav tako še ni zaživel proces tako imenovane povratne informacije. Svoje glasilo ima le „Beti“ in Komet, ki je sicer v zadnjih letih lepo napredovalo, vendar kot mesečnik ne more biti dovolj aktualno. Nekatere delovne organizacije dobivajo glasila iz matičnih podjetij zunaj občine, kar pa seveda še daleč ne zadostuje za dobro obveščanje. Prav tako se v teh glasilih premalo oglašajo delavci iz neposredne proizvodnje, vodstveni in vodilni delavci pa dostikrat pozabijo na svoje dolžnosti, da morajo delavce pravilno in sproti seznanjati z informacijami, ki so jim na razpolago. Ena glavnih nalog, ki so si jo zadali metliški komunisti, je DEŽ NI USTAVIL BRIGADIRJEV Kljub slabemu in deževnemu vremenu se je sobotne delovne akcije na partizanski magistrali udeležilo blizu 180 mladincev ih obeh belokranjskih občin, med katerimi je bilo 40 vojakov iz črnomaljske garnizije. Tako so na najlepši način proslavili bližnji kongres ZSMS in obletnico jugoslovanskih mladinskih delovnih akcij. Po končanem delu so se zbrali na kosilu v prostorih se miške Iskre. Prejšnjo soboto pa je na partizanski magistrali delalo 250 borcev, mladih, delavcev Iskre in prebivalcev vasi ob tej cesti. m MLADI SE SREČUJEJO OB DELU - Mladinci vojašnice Milana Majcna so imeli v soboto, 30. septembra, skupaj z brigado petdesetih mladih iz Mirne peči delovno akcijo. V dolžini 400 m so zasipavali jarek novega vodovoda v Mirnopeško dolino. Voda, ki bo prinesla lepše življenje vasem okoli Mime peči, bo pritekla iz glavnega voda za občinski praznik, hiše pa se bodo nanj priključile v naslednjih mesecih. Sobotno delovno Srečanje mlaHih vojakov in Mimopečanov ni pFVopa tudi zadnje ne, temveč P°?!2J2 tradicionalno. (Foto: Janez Pavlin) Sindikat ni samo opazovalec Skupščina sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije v Novem mestu Ker sta lesarstvo in gozdarstvo gospodarski aktivnosti, ki pokrivata največ slovenskega prostora in je vanju vključenih največ delavcev, je vsekakor več kot samo zanimivo pogledati, kako poteka bitka za uresničevanje zakona o združenem delu na vseh ravneh v obeh panogah. Prav bitko za ustavno konstituiranje: združenega dela je republiški odbor sindikata lesne industrije in gozdarstva označil kot svojo najpomembnejšo nalogo. Tako v referatu dosedanjega predsednika republiškega odbora Janka Goiefe, kot v poročilu o delu republiškega odbora in njegovih organov je bilo zaslediti ugotovitve, da kljub institicionalizaciji samoupravnih odnosov z ustreznimi akti velja, da se odnosi urejajo po starem. „V sindikatu se ne moramo zadovoljiti z opazovanjem, kaj nam delajo komisije za uresničevanje zakona in strokovne službe," je poudaril Goleš ter opozoril, da je potrebno politično CugGVornost sindikata za uveljavljanje vloge delavca in združenega dela kar naprej krepiti Na skupščini sindikata, ki je bila 2. oktobra v Novem mestu, so ocenili, da je sindikat v zadnjem obdobju sicer veliko naredil pri ustanovnem organiziranju združenega dela ter na drugih področjih svoje aktivnosti da pa ga čaka še precej dela čimprejšnja ustanovitev INDOK centra, kjer bodo na voljo celovite informacije o stanju in dogajanju v občini Prav tako si bodo prizadevali za lokalno belokranjsko radijsko postajo, več pozornosti pa bodo morala obveščanju iz občine posvetiti udi sredstva javnega obveščanja. A. BARTEU SEDE2 ZDAJ V BREŽICAH V medobčinskem svetu Zveze borcev NOV za Posavje izvolijo vsakih 16 mesecev drugega predsednika, da pridejo v eni mandatni dobi na vrsto vse občine. Na zadnji seji so zaupali predsedniško dolžnost Milanu Kostevcu iz Brežic, kjer je zdaj tudi sedež tega medobčinskega organa NA BIZELJSKEM SO DELAVNI Prebivalci krajevne skupnosti Bizeljsko bodo 11. novembra slavili krajevni praznik. Tudi za letos pripravljajo pester spored prireditev in pregled uspehov v obdobju med dvema praznovanjema. Skrb za organizacijo in program proslave je prevzelo krajevno združenje ZZB NOV. SREČANJE MLADIH IZ TOZD Konferenca mladih delavcev pri novomeški OK ZSMS je pripravila 30.- septembra v domu JLA in na igriščih na Loki srečanje mladih iz tozd. Udeleženci so najprej razpravljali o vključevanju mladih v organe samoupravljanja in družbenopolitične organizacije, nato pa so nastopili v naslednjih športnih disciplinah: skoku v daljavo z mesta, metu kamna, skakanju v vrečah, kegljanju in vlečenju vrvi Srečanje je v celoti uspela OTVORITEV CESTE V nedeljo popoldan bodo vaščani Gornje Težke vode pri Novem mestu pripravili v počastitev slavnostne otvoritve 1200 m asfaltirane ceste od gorjanske ceste do konca vasi manjšo slovesnost Začela se bo ob 14. uri, poleg domačinov, predstavnikov novomeških družbenopolitičnih organizacij, pa se je bodo udeležili tudi predstavniki pokrovitelja Krke, tovarne zdravil SREČANJE DELEGATOV ZA KONGRES Sredi oktobra bo v Krškem posvet z delegati za kongres Zveze sindikatov, ki bo 25. in 26. oktobra v Mariboru. Na tem predkongresnem srečanju se bodo posavski delegati seznanili s problematiko otroškega varstva, oddiha in rekreacije, varstva pri delu in izobraževanja. Izhodišča za razpravo pripravljajo samoupravne interesne skupno sti ter po ena delovna organizacija iz vsake občine: Tovarna pohištva iz Brežic, Celuloza iz Krškega in Usca iz Sevnice. pri krepitvi integracijskih gibanj, dograjevanju sam oupravnih aktov, do-slednješem uresničevanju dohodkovnih odnosov in uveljavljanju sistema samoupravnega planiranja ter pri izboljševanju delovnft in življenjskih razmer delavcev v lesarstvu in gozdarstvu. Delegati so na skupščini izvolili tu di nov izvršni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Jože Falkner iz trebanjskega tozda GG Novo mesto, za podpredsednika Vink o Mate iz ribniškega Inlesa, med člani pa omenimo Nevenko Vilčnik iz sevniškega Stillesa. M MARKELJ OGLAŠUJTE V DL! KDO SO V KOMISIJI ZA OKTOBRSKE NAGRADE? Občinska skupščina v Brežicah je na seji 28. septembra razrešila dosedanje člane upravnega odbora sklada za oktobrske nagrade in imenovala novo komisijo za podeljevanje najvišjih občinskih priznanj. Predseduje ji Tončka Lovše, člani pa so: Darko Jelčič, Božena Ostrovršnik, Rok Kržan, Slavko Lupšina, Stane Cerjak, Anton Bibič, dr. Peter Zorčič, Jana Videnič, VinVo Jurkas in Žika Nedeljkovič. KRANJ: INTERFILM FESTIVAL V Kranju bo od 11. do 17. oktobra tradicionalni VIL mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Predstavniki te pomembne športne in turistične prireditve obveščajo, da zainteresirani lahko dobijo podatke v Ljubljani, in sicer v prostorih na Zrinjskega 9. TUDI GOSTINCI SO SE IZKAZALI - Kdor je imel kaj pod palcem, si je na celjskem sejmu lahko tudi dobro postregel. Raženj je delal neprekinjeno. (Foto: Železnik) Sejem nad pričakovanji Na celjskem obrtnem sejmu 100.000 obiskovalcev V nedeljo so v Celju zaprli letošnji sejem malega gospodarstva, bolj znanega kot celjski obrtni sejem. V dobrem tednu dni si je podalo kljuke dvorane Golovec nad sto tisoč obiskovalcev. Celjani so tudi na zunaj pokazali, da živijo s tem svojim sejmom. Kot običajno je Novi tednik posvetil sejmu posebno sejemsko izdajo. Vseh razstavljalcev je bilo 550, med njimi enajst iz tujine (iz štirih držav, zastopali pa so 23 firm). Letos so dali prireditvi tudi ustreznejši poslovni poudarek. Tako je bilo npr. na poslovnem dnevu sevniške Obrtno-na-bavno prodajne zadruge Bohor nad sto partnerjev. Sprehod okrog stojnic je obiskovalca presenečal z okusnejšo urejenostjo in, v pretežni meri, s slovesom od nekdanjega kramarskega videza. Tak videz so imele le še nekatere stojnice raznih , .krojačev", prodajalcev različnih obesko v in značk, ki pa so bili ustrezno odmaknjeni, bo disi na rob dvorane ali v bolj skrite hodnike. Nadvse opazen je bil prodor dolenjskih in posavskih obrtnikov, posebno posameznih združenj obrtnikov občin Posavja, obeh zadrug - iz Sevnice in Krškega. Med obrtnimi podjetji je bil vabljivo urejen razstavni prostor novomeške Novo montaže. Vsekakor lahko po občinah še marsikaj storijo za razvoj malega gospodarstva. Zgled, kako to doseči, je bil nazorno prikazan v žalskem „paviljonu“, kjer se posamezna krajevna skup nost lahko postavi s tolikšnim številom resnih obrtnikov, kolikor jih vseh skupaj zmore marsikatera od naših občin. A ŽELEZNIK 'ari wR”!T : zso SEVNICA USPEL NASTOP - Člani sevniškega združenja obrtnikov so pogumno zapisali svoj lanski bruto produkt 37 milijonov dinarjev. Za medicinske instrumente Obveznice cestnega posojila w . sklad prispevali naslednji občani: Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto: Mišjak Silva 400 din in Stanka Zupanc 500 din. Delavci delov, organizacije Lisac: Lisac Stane - 7.500 din, Lisac Ivanka - 3.700 din, Petan Rudi - 500 din, Dolinar Jože - 500 din, Potočar Jože - 500 din, Glivar Franc - 500 din, Povše Matjan 500 din, Stepan Jože - 500 din, Povše Anton - 500 din, Šiško Janez -500 din. Dular Robert, upok, Potok 6 - 1000 din. Namesto venca na grob Preskar Marije - kolektiv bolnice 800 din, Kozole Rado, Senovo 195 - 1.000 din, Ljubo Žagar, OS Bršljin - 1.200 din. Delavci OŠ Šmaijeta: Gore Anton - 600 din, Meglen Nada - 500 din, Progar Janez - 300 din, Dragan Tone - 500 din, Glavan Franc - 500 din, Furlan Milena - 500 din, Zorko Mira - 500 din, Glavan Andreja - 500 din, Krhin Vlasta - 500 din, Medja Barbara - 500 din, Bobič Anica - 500 din, Markelj Irena - 900 din. Jakob in Ivanka Koloman, Šegova 14, upok 1.000 din, Dular Rudi, upok ., Gubčeva 4 - 1700 din, Cijan Jože, upok., Senovo 112 - 1.000 din, Golob Albin, Ratež 33 — 600 din, dr. Jan Struhar, bolnica Novo mesto - 1.000 din, Salmič Jožica in Alojz, Kristanova 24 — 1400 din, Mikec Slavko, Mali Slatnik 14 - 800 din, Popovič Milena, upok, Šmar. Toplice — 1.400 din, Injac Terezija, Dol. muzej - 500 din, Kočevar Vojko, Vavpča vas 20, Semič - 400 din, Ban Miha, Pod Trško goro 10 - 1.000 din, Osnovna šola 29. oktober, Šmaijeta — 6.200 din, Hegediš Marija, upok, Cankarjeva — 1.800 din, Pibernik Marija, upok, Adamičeva 39 - 1.000 din, dr. Mlačak Blaž, Zupančičeva, Metlika - 1000 din, Simonič Rudi, G komandanta Staneta 32 — 1.500 din> Hlavsti Zdenko in Dušanka, Trdinova 14 - 4.700 din, dr. Zakrajšek - Sever Velena, bolnica Novo mesto -1500 din. Delavci osnovne šole Grm - Novo mesto: Verček Marjanca - 300 din, Dular Francka - 700 din, Bunc Danica - 600 din, Tovšek Ljuba - 1400 din, Golobič Darinka - 1400 din,Peric Dragica - 1.100 din, Jerman - Polen šek Irena - 400 din, Golob Olga - 500 din, Hladnik - Guštin Ana - 400 din. Delavci OŠ Bršljin: Florjane Julka - 1.700 din, Novak Nada - 600 din, Reba Marica - 300 din, Čopič Ivanka - 600 din, Lah Ljudmila 1.200 din. Barbič Darko, upok. Cankarjeva 3, Metlika - 1.500 din. Delavci Splošne bolnice Novo mesto: Kmet Marija - 600 din, dr. Bošnjak Željko - 1.300 din, Šepic Draga - 1.400 din, Jankovič Slavka - 1.500 din, Lukšič Pavlina - 1.700 din, Avbar Fani - 1.400 din, Černe Nada - 1.400 din, Mirtič Joža - 800 din, Pompe Mira -1=800 din, pran. dr. Boh Alojz - 3.800 din, dr. Igor Kotar - 1200 din, Tihi Marija — 1.200 din, Pegan Silva — 500 din, Pemik Marija -300 din, Miklavc Marija - 600 din, dr. Debeljuh Ivan - 700 din, Kržan Draga - 1.800 din, Mavsar Brigita - 500 din, Potočar Marija - 500 din, Gerden Franc - 500 din, Henigman Milena 300 din, Potič Ivanka - 1.600 din, Vidmar Dragica - 1.700 din, Babič Nikolaj, upok., Črnomelj - 500 din, Mikec Vinko, IMV - 400 din. Do te objave je bilo poklonjenih obveznic Skladu za znesek 780.090,— dinarjev. UO Sklada se opravičuje darovalcem zaradi neobjavljanja prispevkov. Vse prispevke, ki so bili podarjeni v letošnjem letu, bomo objavili v naslednjih številkah Dolenjskega lista. Za darovane prispevke se upravni odbor Sklada vsem iskreno ^ zahvaljuje._______________________________________________________ pisma in odmevi _ M. torii zapisu našteli), mn°gi poslušalci in L^Ulki • ° FUMusaiui in » ^ Dndtt- ^ubljane. Od-^nikov , a ust njihovih • j ujuivTiu ?,°fotpnx mevom razigranih i* J?"* pesmic iz gd mla-mojstra Janeza Ku- prav posebno ki je tokrat to, tudi na žico (odgovorni Jože Zupan iz prišel na gotovo prišel Četudi ne bo več klopeh v trebanj-tem bodo »sreča- Po pregledu uresničenih nalog, ki jih novomeški občinski izobraževalni skupnosti nalaga samoupravni sporazum o temeljih plana do 1980, so delegati obeh zborov skupščine OIS na tretji seji, ki je bila 29. septembra, največ razpravljali o predlogu dodatka k omenjenemu sporazumu za naslednji dve leti. Medtem ko je bilo stališče skupščine o dodatnem programu, v okviru katerega je treba posvetiti veliko pozornost zlasti regresiranju šolske prehrane in učbenikov, dokaj enotno, pa je prišlo do razhajanja mnenj ob predlogu, kje naj bi v prihodnjih dveh letih zgradili nove šolske prostore. Zaradi velike podražitve gradnje ne bo moč uresničiti vsega programa dozidav in novogradenj, kaj pa je z razpoložljivimi sredstvi le mogoče zgraditi, na to bo dala odgovor javna razprava. Sodeč po perečem stanju, bo treba najprej dozidati učilnice in telovadnico v Šentjerneju in Stopičah, tudi novogradnje Centra za usmerjeno izobraževanje v Novem mestu ne kaže puščati vnemar, vprašanje smotrnosti pa se zastavlja ob naslednjem: ali v skladu s povečanim številom šoloobveznih otrok v Novem mestu dozidati šoli v Bršljinu in Šmihelu ali pa se odločiti za gradnjo nove šole? Če sploh kaj, potem javna razprava gotovo ne bo obšla te zagate. LETA ,OTON ŽUPANČIČ V PREVODIH “ so izšle priložnost-in 10,00 din) v 30. jg a Va*stvo človekovega k°ngres m mbla pa znamki za fedctaJr.?narcx*ne astronavte s« Je ' D° konca leta stfijo J)as*ednje znamke: 2. rcčaniuVeDZnamk’ P°sveče- 1 »Kad ost Evrope” v novembra serija 4 3-40, 4,9 in 10,00 , »Sodobno kiparko zaključene letoš- d' i»*os jc0t pfgjjnjj sprejetega na- Od 6. do 8. oktobra bo v Novem mestu simpozij „Oton Župančič v prevodih", ki se ga bo udeležilo 30 slovenskih književnih prevajalcev, sodelovali pa bodo tudi prevajalci iz drugih republik in pokrajin Referati in bibliografija Zupančičevih prevodov bodo natisnjeni v posebni brošuri, na simpozijiu pa bodo podelili tudi Listino jugoslovanske zveze književnih prevajalcev. Priznanje, ki so ga deležni le najbolj uspešni posredovalci književnih vrednot med jugoslovanskimi narodi, bodo tokrat prejeli beograjska pesnica Marija Mitrovič ter pesnika Jože Šmit in Ciril Zlobec. ANDREJ ARKO Rešiti pomanjkanje vode? vterrf^ doPisni*c Je zapisal: Kako rešiti pomanjkanje moramo, da stavek ni narejen v duhu tli ^ pravopis navaja pri glagolu rešiti tele zveze: elca, uganko, komu življenje; rešiti koga iz ječe; vlogo, akt, zadevo, prošnjo. Tem zgledom bi druge, na primer: rešiti križanko, vprašanje, pa ne moremo reči, da smo rešili V natem primem bi bilo torej treba misel drugim glagolom takole: Kako odpraviti pomanj- pisca privedlo do napake to, ker imamo tudi od * ^a8°l rešiti se česa, ki ima res enak pomen kakor se J*ra.v*t*- V tem primem pa bi se stavek glasil tako: pomanjkanja vode v tem kraju? KRITIČNA VODOOSKRBA“ ^stavku je bil tudi tale površno oblikovan stavek: h.,*u{ °ie zelo kritična. hemrcoskrba je nerodna skovanka, narejena povsem v Ač; tli kega jezika; zato bomo rajši rekli oskrba z vodo. (t • kritičen se lahko rabi v takih zvezah: kritičen ° Je tak, ki se ne da prepričati brez dokazov, ki je °>etho n ^Čen trenutek, položaj (usoden, nevaren). Ne V la reCi, da je oskrba z *vodo kritična. °mo navedeni stavek popravili takole: Položaj 2 v°doje zelo kritičen (nevaren, slab). IZPRED IN PRED - ________________________________________________________________ fe* kpred odgovaija na vprašanje od kod? (izpred ♦d '' fon ?^nesel'> pogreb bo izpred hiše žalosti) in od foje ih izPred šestdesetih let), predlog pred pa na bfo, Dr i ?. (Pre^ spomenikom) in kdaj? (pred dvema foititak št‘”desetimidnevi), fefoti ^ ein je napačen stavek: „Miza, za katero so sedeli J^ati štiridesetih let, je v muzeju.“ Pisec ni želel bi kdaj so bili tisti delegati, ampak kdaj so sedeli, pr zapisati takole: Miza, za katero so sedeli štiridesetimi leti, je v muzeju. V« V'1"' (0,A. ^HUHiiiii, JEREBOVCl VABIJO - 33 let neprekinjenega delovanja, 2.240 nastopov, od tega 104 samostojni koncerti - to so osnovni podatki o glasbenem poslanstvu, ki ga opravlja novomeški moški pevski zbor ..Dušan Jereb". Stopeti koncert, na katerem bodo zapeli 18 narodnih, umetnih in partizanskih pesmi, bodo imeli jerebovci v novomeškem Domu kulture 12. oktobra, na predvečer začetka stalne konference jugoslovanskih mest. Pripraviti uvodno prireditev ob tako pomembnem dogodku je za nad trideset pevcev veliko priznanje in spodbuda za nadaljnje delo. Zbor (fotografija je iz 1975), ki ga vodi prof. France Milek, si prizadeva pomladiti svoje vrste. Zato vabijo vse, ki jih veseli peti „o trpljenju, o borbah, o zmagah, o delovnih uspehih in o sreči osvobojenega ljudstva", naj se jim pridružijo ob ponedeljkih ali petkih zvečer, ko vadijo v prostorih novomeške vajenske šole. Z vključitvijo novih pevcev želijo jerebovci dvigniti raven svojega petja, radi bi se uvrstili med najboljše slovenske amaterske zbore, pred njimi je vrsta nastopov, pripravljajo pa se tudi na televizijsko oddajo. Na Sromljah je bilo 1. oktobra srečanje pevskih zborov iz deveuh krajev brežiške občine. Nastopajoči so navdušili občinstvo, kije povsem napolnilo dvorano v bivši osnovni šoli. O prireditvi, na kateri so nastopili zbori iz Artič, Brežic, Cerkelj, Dobove, Globokega, Krške vasi, Pi-šec, Sromelj in Zdol, je Lojzka Šerbec, tajnica KS, povedala tole: „S srečanjem smo hoteli poživiti kulturno življenje v krajevni skupnosti. Po ukinitvi podružnične šole je kulturni utrip pešal, pred šestimi leti pa je začel delovati amaterski oder, ki je doslej s petimi igrami imel že nad 90 predstav. Sromlje so oddaljene od občinskega središča, zato si krajani sami prizadevamo, da ne bi zaostajali v razvoju. Delamo na vseh področjih, ob srečanju zborov pa smo izdali tudi brošuro, ki je nastopajočim in krajanom predstavila naš kraj. Opisali smo namen prireditve, prikazali zgodovinski razvoj Sromelj in povojne dosežke, poseben prispevek pa predstavlja naše pevsko društvo .Kozjanski odred*, ki deluje dve leti in šteje 31 pevcev. Želimo, da bi srečanje zborov, ki je zelo uspelo, postalo tradicionalno." MILAN JAZBEC 150 DIN ZA RTV Na nedavni seji skupščine slovenske RTV so razpravljali o predlogu radijskega in televizijskega programa za prihodnje leto. Dokončni predlog programa bo pripravljen do 20. oktobra, tedaj bo objavljen v časnikih, javna razprava o njem pa bo trajala do srede decembra.. Obljubljeno je, da bo v radijskih in televizijskem sporedu prevladovala kakovost nad količino oddaj. Če bo ostalo le pri obljubah, potem bomo imeli dovolj velik vzrok za negodovanje, kajti na omenjeni skupščini so sprejeli tudi sklep, da bo nova mesečna naročnina za radio in televizijo kar 150 dinarjev. O tem bo razpravljala in sklepala še RK SZDL, malo verjetno pa je, da od 1. januarja 1979 naprej ne bomo plačevali za več ko 90 odst. dražje naročnine RTV. ČE BI ŽIVALI SPREGOVORILE Kaj bi neki se zgodilo, če spregovorile bi živali, kaj se na svetu spremenilo? Bi ljudje lepo ravnali, bi še mučili živali? Kaj bi neki se zgodilo? NEVA KOSMINA Smo kulturno osvescemr Ustvarjalnost mladih grafikov V Kostanjevici so odprli V. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev - A. Smrekar: »Grafični listi nam govorijo o motivih, ki spodbujajo otroka k ustvarjanju • • •" Ob prazniku pionirjev in tednu otroka, ki poteka letos pod geslom tovariša Tita »Otroci so naše največje bogastvo**, so 30. septembra v Galeriji Krško in v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli V. grafični bienale jugoslovanskih pioniijev. Pred devetimi leti so na pobudo Lada Smrekarja iz Kostanjevice poslali prvi razpis na temo »Veselje v igri in delu", ki je povabil vso jugoslovansko osnovnošolsko mladino k sodelovanju z najuspešnejšimi grafičnimi listi, ustvarjenimi pri likovnem pouku ah svobodnih aktivnostih pionirjev. Zaradi dobrega odziva je oblika tovrstnega srečevanja jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici postala tradicionalna. Drugi bienale je potekal pod ist.m naslovom, tretji 1973 pa se je imenoval »Le vkup, le vkup uboga gmaj-na“. »Koraki v svobodo** je bil naslov IV. bienala ob 30-letnici svobode. Za V. grafični bienale ni bila predpisana tema. Organizator, XXIII. Dolenjski kulturni festival, je menil, naj bi otroci čim-več povedali o svojem lastnem svetu, o sebi samih. Andrej Smrekar, umetnostni zgodovinar iz Kostanjevice, pravi: »Napak bi bilo pričakovati, da bi prosta tema bistveno sprostila otroško domišljijo. Na pričujoči razstavi se nam odpira pisani otroški svet, svet, v katerem se gibljejo otroške želje, predstave in spoznanja. Ti grafični listi nam govorijo o motivih, ki spodbujajo otroka V ustvarjanju, čustvovanju in podoživlja- nju današnjega sveta. Preneka-terikrat pa nam odkrivajo otroške lepe, svetle in temne strani". Žirija, ki so jo sestavljali predsednik Vladimir Malekovič, nmfltnncfni in lilfrtV- umetnostni zgodovinar in likovni kritik iz Zagreba, ter člani V letošnjem letu smo dosti razpravljali o delovnem človeku in kulturi Menim pa, da je bilo ob vsem tem govorjenju premalo poudarka na tistem delu socialistične kulture, ki bi s svojo prisotnostjo na vseh delovnih vzgojnih in izobraževalnih mestih človeka osvobajala vseh podedovanih navlak meščanske buržoazne civilizacije, ki so v očitnem nasprotju s samoupravno socialistično družba Taka humana socialistična kultura b« morala prevladovati v družini, krajevni skupnosti, na delovnem mestu, v šoli, na cesti, v avtobusu, železnici in povsod tam, kjer se človekova osebnost izraža v njegovi celotni materialni in duhovni ustvarjalnosti Le ob taki kulturi človekove osebnosti bomo lahko govorili o osvoboditvi delovnega človeka, o razširitvi demokratičnih samoupravnih pravic o humaniziranju kazenskega postopka ipd. Humanost se pri zmanjševanju odgovornosti usmerja lahko v svoje nasprotje - v nehumanost in resno ogrožanje poštenega in kultiviranega občana. Časopisni članki o krutih nečloveških dejanjih, o krajah in ropih, pretepih in umorih nedolžnih ljudi o oholem in krutem ponašanju na sodiščih, kjer porota in priče niso zavarovani niti pred fizičnim obračunavanjem, to samo potrjuje-ja Prav zaradi nezadostne prisotnosti socialistične kulture večkrat beremo in slišimo očitke: »Nismo si več tako iskreni tovariši kot smo si bili v najtežjih časih naše osvoboditve in graditve nove Jugoslavije.*' »Tako osamljeno sem se počutila med družabnim srečanjem s soborci NOV.” »Pes ali človek? ” »Huda kri v razpravni dvorani” »Trgovske goljufij e. “ »Milijarder za rešetkami**. Samo ob nenehni tasti socialistične kulture bomo lahko postopno preoblikovali kazenskopravne norme. Pri kazenskih normah ne gre za maščevanje, temveč za vzgojni postopek in zmanjševanje kazenskih in družbenih prestopkov in kršitev ter za osebno in družbeno svobodo. POKAZALI SO, KAJ ZNAJO - Pred pedala je skupina mladih likovnikov pod vodstvom Sergia Gobba ustvarjala »Čarobno kocko". (Foto: J. P.) Melita Stele-Možina, Martina , Koritnik-Frajt, Ivo Mršnik, Tomaž Kržišnik, Stane Bernik in Andrej Smrekar, ni imela ' lahkega dela, saj je svoja dela poslalo na natečaj 148 pionirjev v iz več kot sto jugoslovanskih mest od Velenja do Gevgelije. Dolenjske pionirje so zastopali pionirji iz osnovnih šol iz Dolenjskih Toplic, Kočevja, Boštanja, Metlike, Krmelja, Kostanjevice in Novomeških osnovnih šol Milka Šobar— Nataša" in Bršljin, ki sta se uvrstili med nagrajence. Za blizu 3000 poslanih listov so podelili 19 zlatih, 24 srebrnih in 28 bronastih odličij. • Posebna privlačnost za obiskovalce otvoritve bienala je bila ustvarjalna akcija mladih na grajskem dvorišču kostanjevi-škega gradu. Skupina je pod vodstvom likovnega pedagoga Sergia Gobba naredila »čarobno kocko". Ob poslikanem platnu so nato izvedli kulturni program. Otroški bienale prirejajo skupaj XXIII. dolenjski kulturni festival, ki se je s to prireditvijo za letos zaključil, DPM iz Kostanjevice, občinska kulturna in izobraževalna skupnost ter občinski odbor JPI v Krškem. Pokrovitelj in častni predsednik letošnjega bienala je bil priznani hrvatski slikar in grafik Miroslav Šutej. J. PAVLIN Branko Lovak: SONČNICE, nsba. ODLIKOVANJE M. KRANJCU - Književniku, uredniku in kulturnemu delavcu Mišku Kranjcu je zadnji petek v septembra Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL, izročil red jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je ob visokem življenjskem jubileju (15. septembra je bil Kranjec star 70 let) odlikoval tov. Tito. IMENOVANJI FRANC DRAGAN Na zadnji seji Medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko so opravili tudi dvoje imenovanj. Tako je Anton Stampohar postal predsednik komisije za zgodovino delavskega gibanja, Boštjan Kovačič pa poklicni vodja medobčinskega izobraževalnega središča za Dolenjsko. SPET ENCIKLOPEDIJA - Pred kratkim so izdelali predlog družbenega dogovora o pripravi in denarni podpori druge izdaje Jugoslovanske enciklopedije. Drugo izdajo bo to pomembno delo v desetih knjigah doživelo v hrvaškem oz. srbskem jeziku, do konca 1987 pa bo delo prvič izšlo tudi v makedon-ščinl slovenščini, albanščini in madžarščini. Naklada Jugoslovanske enciklopedije za srbohrvaško jezikovno področje bo 30.000 izvodov, v dragih jezikih (dve knjigi bosta izšli tudi v angleščini) pa 5.000 izvodov. rih ljubljanske Moderne galerije odprli pregledno razstavo del hrvaškega slikarja Ivana Generaliča, vodje hlebinske šole naivnega slikarstva. Iz medvojnega časa, ko je za Generaličevo umetnost značilna socialna tematika, je razstavljenih le dvoje del druga pa predstavljajo slikarjevo razvojno pot po zadnji vojni, od pravljičnih podob in del, ki razkrivajo lepoto narave, do zadnjih velikih stekel, ki so odziv sodobnim novorealističnim iskanjem. GENERALIC RAZSTAVLJA -Prejšnji teden so v zgornjih prosto- tjtove Štipendije - Na letošnji razpis za 200 štipendij je skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev obravnavala doslej 238 prispelih vlog in jih ugodno rešila 178, pogojno pa 22. Glede na število vlog za posamezne štipendije so največ štipendij odobrili študentom in učencem, najmanj pa delavcem, ki bodo študirali ob delu. Z ozirom na potrebe združenega dela je tokratna razdelitev štipendij zadovoljiva, saj se bo kar 40 odst. štipendistov izobraževalo na področju tehničnih strok. DOLENJSKI UST oktobra 1978 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 6. X. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana y.uU TV V ŠOLI: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka, Obiščimo pošto 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V SOLI, ponovitev 16.00 UČIMO SE MADŽARŠČINE 16.35 Šahovski komentar 17.05 POROČILA 17.10 VELIKA PREDSTAVA NA DNU MORJA 17.25 VRAGOLIJE MAJE SKOW-RON 17.55 OBZORNIK 18.05 KONCERT I BRICE JUSlCA 18.40 KJE SO SKRAJNE MEJE Izbor s festivala filmov o znanstvenih in tehničnih dosežkih tokrat prinaša ameriški film, ki govori o ‘em, da namen vesoljskih razisko-'anj ni samo v spoznavanju oddalje-ih delov vesolja, ampak zlasti v iskanju uporabnosti neskončnega prostora, ki obdaja Zemljo. Tako so sateliti že zdaj nenadomestljivi pripomočki za boljše poznavanje in izkoriščanje našega planega, s poizkusi v breztežnostnem prostoru pa bodo znanstveniki najbrž prišli do številnih novih odkritij. Vesoljska tehnika ima velik pomen pri raziskovanju novih energetskih virov, v načrtih je predvsem prenos sončne energije. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO Od včeraj do danes. Tak je naslov tokratne zabavnoglasbene oddaje ljubljanskih televizijcev, ki bo predstavila slovensko zabavno glasbo od začetkov pred zadnjo vojno (tedaj je mojster Bojan Adamič napisal besedilo in glasbo za popevko H si mi vse) do nedavne uspešnice Dan ljubezni Z zabavnim orkestrom ljubljanske RTV bo nastopila vrsta pevk in pevcev. 21.00 RAZGLEDI: NASILJE NAD OTROKI Oddaja bo skušala opozoriti na preobilico ali pomanjkanje ljubezni, ki so je deležni slovenski otroci Nekateri so preobremenjeni z nežnostmi, mnogi pa so že v ranem otroštvu prikrajšani za toplino star-ševega zavetja. Kje pa je nasilje? Povsod tam, kjer za otroke ni prave opore v čustvih, socialnih razmerah, okolju. 21.35 TV DNEVNIK 21.50 BARETTA 22.40 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Družbena tema - 18.45 Od vsakega jutra raste dan - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju: Bitef - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti - 21.50 Glasbeni večeri v Donatu SOBOTA, 7. X. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 PROFESOR BALTAZAR 8.15 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA 8.30 TRINAJSTLETNIKI 9.00 PISANI SVET: ŽIVALI, NASE PRIJATELJICE 9.35 MEDNARODNA OBZORJA: DELAVCI V ZDA 10.25 A. Newman: ŠOPEK Z BO DECO ŽICO 11.15 CAS, KI ŽIVI: V PARTIZANSKI Soli 11.45 TRIMSKA TELEVIZIJA: SMUČARSKA GIMNASTIKA IZ30 RISANKA 12.40 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI, prenos iz Manile 14.15 POROČILA 15.15 NIKOLETINA BURSAC, film Film z gornjim naslovom je režiser Branko Bauer posnel 1964 po romanu Branka Čopiča Doživljaji Nikoletine Bursača. Čopovičevo delo velja za eno najzanimivejših literarnih stvaritev o NOB, saj s pravo umetniško širino riše značaj preprostega vaškega korenjaka, ki se mora neizogibno soočiti z revolucija Ekranizacija take litetame predloge je bila lahka le na videz, kajti doživljaji glavnega junaka so nahiza-ni drug za drugim zgolj zato, da pride čimbolj do izraza Nikoletin značaj. Junak se nagonsko opredeli za upor zoper zasužnjevalce, trdoglav in samosvoj se stežka pokori vojaški disciplini Revolucija ga spreminja v osveščenega borca. Dobrega srca je dovzeten za tegobe vseh, ki so brez zaščite. Glavne vloge igrajo Dragomir Pajič, Milan Srdoč, Olga Vujadinovič, Dušan Tadič in Mulitin Mirkovič. 16.40 OBZORNIK 16.50 PARTIZAN: VELEŽ, prenos nogometne tekme 18.45 MUPETT SHOW 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Serif v new yorku, nim Gre za poprečen, zgolj zabavi namenjen ameriški film, ki drži gledalce v napetosti z nepredvidenimi zapleti in razpleti V,velemesto pride šerif iz Arizone, da bi mestnim policajem pokazal, kaj vse mora znati dober predstavnik zakona. Izkaže se pri iskanju pobeglega kriminalca. Film je režiral Don Siegel, igrajo pa Clint Eastwood, Lee Cobb, Susan Clark, Tisha Sterling in drugi 21.35 MODA ZA VAS 21.40 TV DNEVNIK 22.00 VEČER SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE, posnetek iz Celja 23.10 625 23.30 POROČILA 18.00.Narodna glasba — 18.30 TV novice - 18.45 Ženski spol, moški spol - 19.30 TV dnevnik ) 20.00 Bemus 78 (prenos koncerta) — 21.00 24 ur - 21.10 Feljton NEDELJA, 8. X. I© trgovska nisa maximarket Ljubljana 8.25 POROČILA 8.30 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PEVSKI TABOR 78 8.55 625 9.15 V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI 10.30 NIKOGAR NI DOMA 10.55 SKRIVNOST PLETENEGA KOSA 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 1Z40 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI, prenos iz Manile 14.15 Šahovski komentar 14.45 POROČILA 15.50, ČUDOVITA LETA FILMA 16.15 OKROGLI SVET 16.30 DOSJE NAŠEGA C ASA: LETO 1953 Leta 1953 se je v Jugoslaviji zgodilo več pomembnih dogodkov: 13. januarja je bil izglasovan ustavni zakon, ki je med mnogimi novostmi uvedel tudi dolžnost predsednika republike. Dan zatem je bil za prvega predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije izvoljen Tito. Sicer pa je bilo to leto po svetu zelo burno. V, noči med 5. in 6. marcem je svet izvedel, da je umrl Stalin, nihče pa ni pojasnil, zakaj je bila ta novica ,,stara” že 45 ur. Na Daljnem vzhodu so še zmeraj divjali boji, v Evropi pa se je grozeče zaostrovala tržaška kriza. 1.1. aprila je umrl Boris Kidrič, revolucionar in graditelj samo upravne socialistične Jugoslavije. Tito pa je tisto leto odšel na svoje prvo potovanje v tujino in se k ot predsednik države, ki se je opredelila za neuvrščenost, srečal z vrsto državnikov. 17.15 POROČILA 17.25 ŠPORTNA POROČILA 17.30 ONO, film 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Horvat: MAČEK POD Čelado 21.05 Človek in trava Akademik prof. Ivan Tucatkovje človek, ki v Jugoslaviji najbolje pozna zdravilne rastline. V oddaji bo prikazal pomembnost različnih rastlin za človeka, kje uspevajo ter kakšno zdravilno ali škodljivo moč imajo. 21.35 TV DNEVNIK 21.50 RISANKA 21.55 ŠPORTNI PREGLED 22.25 EVROPSKO PRVENSTVO V KARATEJU, reportaža 22.55 POROČILA 16.25,Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film i *»Vl Vi PONED ELJEK, 9. X. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00,TV V SOLI: Računstvo, Tla, Za prosti čas, Železo 10.00, TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 ,TV V ŠOLI: Za najmlajše 15.00 .in 16.00 TV V ŠOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 Čarobna žoga 17.35 Čudovita leta filma 18.00 OBZORNIK 18.10 SISTEM SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA Tokratno oddajo iz nanizanke Pota samoupravljanja so pripravili sara-jevnski televizijci. Zvedeli bomo, kar ko planirati v samoupravnem družbenem sistema Rešitve na tem področju so zasnovane predvsem na samoupravnem dogovarjanju in sporazumevanju. Kako se lotevajo tega, bodo govorili delavci zeniške žele- zarne, ki se zavedajo, da je za razvoj dobrega gospodarstva nujno potrebno načrtovanje za krajši in daljši Č<1 S* 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 ,TV DNEVNIK 20.00 G. Dufrense: JONANNE IN NJENI STARŠI, drama Zgodba se odvija v ulici neke revnejše četrti Montreala. Johanna je edina opora priletnim staršem, Georgetti in Henriju. Dekle se .zaljubi v sodelavca Yvana, rada bi živela pri njem. Toda kaj bo z materjo in očetom? Naj ju pusti sama? Denarja, da bi jima oskrbela pomoč, nima. Rešitev bi bila v tem, da bi starša odšla živet v dom za ostarele. Toda onadva se upirata, nočeta zapustiti stanovanja in okolja, kjer sta preživela dolga leta. Scenarij za televizijsko dramo je napisal Guy Dufrense, znani književnik, ki je za svoja dela, v katerih se loteva vprašanj sodobnega življenja, prejel že veliko priznanj in nagrad. Drama, ki jo bomo gledali tokrat, jc zastopala kanadsko televizijo na festivalu v pragi in prejela eno glavnih nagrad. Režiral jo je Jean-Paul Fugere, igrajo pa Paule Baillargeon, Marthe Mer- cure, Robert Rivard, Marcel Girard in drugi 21.35 KULTURNE DIAGONALE 2Z15 TV DNEVNIK 17.10 ,TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Vrabček - 18.00, Pravljica - 18.15 Zakaj nam je potiebn a umetnost - 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 Poročila - 21.10 Celovečerhi film TOREK, 10. X I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.45, TV V ŠOLI: Tudi rastline živijo, Ali ste vedeli?, Sestav snovi, Nina in Ivo, Dnevnik 10 10.00, TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 12.40 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI, prenos iz Manile 14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 16.15 ŠOLSKA TV: Kako nastanejo zemljepisne karte, Narod si piše sodbo sam, Promet v marcu Prvi prispevek bo učence seznanil z razvojem zemljevida in s sodobnim načinom izdelovanja kart. Meritve razdalj in kotov opravlja geodetska služba, pri snemanju uporabljajo letala, pri izdelavi zemljevidov pa tudi diapozitive in pantograf. Dalje bodo učenci izvedeli, da so bila na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem že velika osvobojena ozemlja v času, ko so ruski tanki zaustavili nemški napad pri Kursku, se zavezniki iz- krcali na Siciliji ter je kapitulirala Italija. Naprej se je razvijal tudi mehanizem slovenske oblasti Vrhunec so bile volitve za Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Risani film bo nadaljeval temo o prometni vzgoji otrok, ki na poti v šolo ali domov kaj lahko padejo v prometne pasti 17.10 POROČILA 17.15 MADŽARSKA FOLKLORNA SKUPINA ZALAEGERSZEG 18.00 OBZORNIK 18.10 DALJNOGLED 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA Videli bomo tri prispevke. Prvi bo prikazal dosežke slovenskih strokovnjakov pri zdravljenju nenadzorovanega praznjenja urinskega mehurja. Izdelali so poseben tip električnega stimulatorja, ki je najpopolnejši na svetu. Drugi bo prikazal sodobni postopek gradnje mostov in viaduktov. Gre za montažno izdelavo, primer takega dela pa je ljubljanski Karlovški most Tretji prispevek bo govoril o delu inženiijev iz koprskega Tomosa, ki so iznašli nov način za ugotavljanje potisne moči krmnega motorja. 19.10 RISANKA 19.30 ,TV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE: BITKA ZA VEČJI IZVOZ Pomen izvoza za hitrejšo in trdnejšo rast našega gospodarstva je zapisan v številnih razvojinh dokumentih, toda z njegovim obsegom še zmeraj ne moremo biti zadovoljni. Gospodarstvo je premalo pogumno, preveč razdrobljeno in premalo do-goročno naravnano. Občasno nastopanje s tižn imi presežk i pa ne prinaša dobrih rezultatov. Bitka za večji izvoz je neizbežna, četudi so pogoste administrativne in druge ovire. Združenemu delu je treba omogočiti, da učinkoviteje vzame stvari v svoje roke. Kako? O tem bo govorila oddaja. 20.35 A. Tolstoj: TRNOVA POT 22.00 TV DNEVNIK 22.15 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠAR KI, posnetek iz Manile 23.35 POROČILA 17.10,TV dnevnik v madžarščini - 17.30 , TV dnevnik — 17.35 Pisani svet - 18.15 Nove knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Akcije - 21.00 24 ur - 21.20 Znanost - 22.05 Mupett show ; SREDA, 11. X I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.30 TV V ŠOLI: Zaton kapitalizma, Pogovor, Pred začetkom druge svetovne vojne, Alegorija in personifikacija 10.00 TV V ŠOU: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni film 16.10 SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI, prenos iz Manile 17.45 POSKOČNA DOMIŠLJIJA Šesta oddaja iz nanizanke o mladih umetnikih ima naslov Razbijmo kamen. Kamen lahko popelje domišljijo v sivo davnino, nase opozori •••••••••••• ČETRTEK, 12. X. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana s posebno obliko ali barvo, skladnost žil v zbrušenem kamnu in zgradba kristalov pa je vselej vredna opazovanja. Vse to vodi mlade ustvarjalce k dekoracijam in m ozaič-nemu oblikovanju s kamni 18.10.OBZORNIK 18.20 N A SEDMI STEZI 18.40 NAŠA PESEM 78 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV, prenos iz Kranja Televizijci bodo prenašali slovesno otvoritev 7. festivala športnih in turističnih filmov. Prvi večer bo v znamenju filmov o alipinizmu, gledalci bodo videli čehoslovaški film Velika črna gora - Makalu, zahod-nonemški Himalajska odprava na 15.50, X KONGRES ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLO VENIJE, prenost iz Nove gorice 19 .10 RISANKA 19.30 ,TV DNEVNIK 8.55 TV V ŠOLI: Računstvo, Literatura, Evropsko podnebje 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 , TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 14.50 ŠOLSKA TV: Kako nastanejo zemljepisne karte, Narod si piše sodbo sam, Promet v marcu 15.45 POROČILA (PRVI RADIJSKI PROGRAM V > PETEK, 6. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Prinesi mi kozarec vode). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Milan Rovan: Zdravstveno stanje domačega kostanja). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (Brata i Grimm-M. Vodopivec: Rdeča kapica). 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost 18.05 Moment musical 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe Celje 78. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Dnevi slovenske zabavne glasbe Celje 78. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 7. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 V španskem koloritu. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Mi pojema IZ 10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Kako spravljamo gnojila v zemljo). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Od arije do arije. 15.30 Glasbeni intermezza 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Poletni divertimenta 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe Celje 78. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Dnevi slovenske zabavne glasbe Celje 78. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 8. X. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Leopold Suhodolčan: Čudežna srajca). 8.54 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Hu- moreska tega tedna (E. Kishon: Tri kratke). 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Posaarskega radia. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (Vasja Ocvirk: Živi in mrtvi). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (A Maurois: Trije Dumasi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 9. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. IZ 10 Veliki revijski orkestri. IZ30 Kmetijski nasveti (Ksenija Pundrič: Vloga ajde v kmetijstvu in prehrani). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Glasbena izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (1. Saksida - Jakac: PesmiX 23.15 Za ljubitelje iazza. TOREK, 10. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Narodna zaščita med NOB in danes). 9.30 Iz glasbenih šoi 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (France Guna: Kdaj in kako opazimo čebelne družine). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Radijska univerza (Pota sodobne medicine). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (I. Cankar - V. Ocvirk: Aleš iz Razora). 21.08 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni pro- Lhotze in francoski film o odpravi v perujske Ande- Bog sonca ni hoteL Posebnost letošnjega kranjskega festivala bo okrogla miza, ki jo pripravljajo televizijci Sodelovali bodo domači in tuji alpinisti, pogovor pa bo o dokumentarni in odzivni plati alpinističnega filma. 2Z05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Daljnogled - 18.15 Beseda in črka - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo -2Z00 TV dnevnik - 2Z15 Madžarska: SZ (posnenetek nogometne tekme) - 23.15 Športni pregled >••••••••••• 20.00, MLADOST V NOVI GORICI 20.15 .OCl KRITIKE 21.00 RETROSPEKTIVA SLOVENSKE DRAME Za oddaji NA ZVEZI in TV DNEVNIK televizijci niso določili točnega časa predvajanja 16.00, Jugoslavija : Madžarska (prenos dvoboja v namiznem tenisu iz Tuzle) - 18.45 Vabilo na potovanje (kviz) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna oddaja - 21.15 24 ur - > 21.25 Ženska danes gram JRT. 23.05 Literarni nokturno (Rudel: Pravljica o Katki). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05—4.30 Nočni program. SREDA, 11. X. 8.08,Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh-1Z10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Franjo Janežič: Pomen pravočasnega varstva proti breskovi kodravosti). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-ljaja 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (B. Zupančič: Popotovanja). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Koncert za besed® 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Glasbeni večeri RT* Zagreb (koncert Zagrebških simfO" nistov). 22.20 S festivalov jazza- 23.05 Literarni nokturno (K Vale-tas: Slon). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe-0.05-4.30 Nočni program. ČETRT EK, 12. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Ljubezen, delo in materinstvo na odoru). 9.35 Domača in tuja zborovska pesem- 11.03 Uganite, pa vam zaigramo- 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Žunko" vič: Pomanjkljivosti letošnjega P1*" delovanja semenskega žita). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.30 Glasbeni intermezz^ 15.45 Jezikovni pogovori 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z an-samblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (O** 200-letnici Smrti Jeana Jacquesa Rousseauja). 21.40 Lepe melodije- 22.20 Dela Antonia Vivaldija. 23.05 Literarni nokturno (I. Zidič: Pesmi)- 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.45-4.30 Nočni program. ŠPORTNI KOMENTAR Generacija iz hodnika V Kočevju so od nekdaj doma dobri igralci namiznega tenisa, toda kot po nenapisanem pravilu so dosegali največje uspehe v pionirski in mladinski konkurenci Po-dpbno je tudi z današnjo generacijo, vendar bi ta z malo dobre volje odgovornih telesnokultumih delavcev lahko naredila velik korak naprej Zakaj za vrsto Kočevja nastopajo nadarjeni igralci, ki so se potrdili v 1. B republiški ligi in se potegovali celo za mesto v najkakovostnejši republiški ligi Velikega uspeha jim niso preprečili le izkušenejši nasprotniki, pač pa v glavnem nemogoče razmere za vadbo in nerazumevanje kočevskih od govornih telesnokultumih delavcev. Zgornje obtožbe ne bo tnoč spodbiti Res je namreč, da obetavni Kočevci vadijo v hodniku doma telesne kulture, da imajo na voljo samo dve mizici in zelo slabo drugo opremo. Ztfgotovo ni zagrizena in širokosrčna pomoč odgovornih telesno-kulturnih delavcev resnica, da so zaradi nekakšnih razlo- gov mladi namiznoteniški posadki, ki se pravzaprav s tekmovalnimi boji v zeleni areni šele dobro spoznava, onemogočili udeležbo na turnirjih. Tudi mednarodnih, ki bi lahko bili za brata Pogorelca, Lapajneta, Ostermana in druge odlična šola. Prav tako mlade Kočevce boli resnica, da za kočevske športne pastorke, ki navzlic krivični športni politiki še naprej vihtijo loparčke, ni denarja. Niti za delo s tako-imenovanimi selekcijami po osnovnih šolah v Fari, Strugah, Kočevju itd. Podoba je, da pristojni športni delavci menijo, da je za kočevski namiznoteniški klub, ki je lahko že vrsto let drugim za zgled, več kot dovolj hodnik, dve mizici in zagrizena volja Generacija iz hodnika je dokazala, da se tudi ob tako bornih možnostih za vadbo lahko uspe, odgovorni pa bi morali po-k azati, da zasledujejo delo in uspehe svojih varovancev in da vedo, da tudi v športu velja nagrajevanje po delu. J. PEZELJ lesarjem’ sreča naklonjena Ribničani premagali Rovinj - Peti zaporedni poraz „Krke" - Novomeščani na čelu prvenstvene tabele — Sevničani imajo novega trenerja Danes za pokal SRS Minulo soboto in nedeljo so rokometne vrste v II. zvezni in slovenskih rokometnih ligah odigrale 5. kolo. Inles je zmagal, novomeška ženska vrsta je doživela peti zaporedni poraz, v slovenskih ligah pa so bili doseženi pričakovani rezultati Ob Črnomaljcih, ki so po neodločenem izidu v minulem kolu zdrsnili na četrto mesto, vse bolje igrajo Novomeščani, ki so trenutno na čelu zahodne lige. INLES - ROVINJ 21:20(12:11) Okoli 400 gledalcev je v minuli tekmi videlo izredno izenačen, a slab rokomet Zato ni čudno, da je trener domačih Nikola Radič po tekmi dejal, da so imeli .lesarji' veliko sreče, ko so premagali slabe Rovinjčane. Se 45 sekund pred koncem srečanja je bil namreč rezultat izenačen, zmagoviti zadetek pa je dosegel Janez lic. Domača obramba tokrat ni znala zaustaviti Massarota, ki je dosegel osem zadetkov. „KRKA“ - PODRAVKA 10:15 (3:7) Domačinkam, k i so se na novo prvenstvo dobro pripravljale, tudi v 5. kolu ni šla Začetek tekme je bil izenačen. Obe vrsti sta trikrat zadeli mrežo, nakar so Štrukljeve var o vam ke zaigrale brezglavo in dobile štiri zaporedne zadetke. V drugem polčasu so gostje z mimo in disciplinirano igro razliko še povečale in zasluženo zmagile. ORMOŽ - SEVNICA 24:27 (9:13) Ormožani, ki so po tihem računali na zmago, tokrat niso znali zausta- viti razpoloženega Trbovca, ki je sam dosegel kar 17 zadetkov. Povrhu vsega so v zadnjih minutah zastreljali najstrožjo kazen in Sevničani so v naslednjih štirih napadih dosegli štiri zadetke in so po drugi zmagi trenutno na šestem mestu. BREŽICE - FUŽINAR 36:29 (21:15) Čeravno so Brežičani v tekmi z Ravenčani igrali slabše, kot znajo, niso imeli težav. Razpoloženi šobili zlasti strelci, predvsem Buzančič, ki je sam dosegel' 14 golov. S štirimi zmagami in neodločenim rezultatom so Brežičani trenutno na tretjem mestu, imajo pa toliko točk kot prvouvrščena Minerva. RUDAR - INLES 19:18(10:9) Le malo je manjkalo, pa bi Ribničani v Trbovljah pripravili lepo presenečenje. Proti Rudarju so ves čas dobro igrali, kadar koli so jim domači ušli, so jih ujeli. Z več športne sreče bi Dolenjci lahko iztržili vsaj neodločen rezultat. Dolenjskim krilom kristal Na novem portoroškem letališču so novomeški piloti v konkurenci tekmecev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Jugoslavije osvojili 2., 6. in 19. mesto Minuli petek, soboto in nedeljo so se novomeški piloti udeležili tradicionalne mednarodne prireditve motornih pilotov v Portorožu, in sicer za pokal Branka Ivanuša. Na tem, med tujimi piloti visoko cenjenem pokalnem tekmovanju, so tri dolenjske posadke v konkurenci 52 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Jugoslavije dosegle nepričakovan uspeh. Novomeščani so namreč osvojili 2., 6. in 19. mesto. . V tridnevnem tekmovanju zračnih asov Dolenjci niso veljali za lavorite. Prav gotovo pa ne Marko Zavrl s spremljevalcem Srečom Petričem ter Adolf Šuštar z Vojko m Grobovškom s svojim za tako zahtevna tekmovanja zastarelim letalom 1*02. Nekoliko na boljšem sta bila kasnejša drugouvrščena pokalnega tekmovanja Zavrl in Petrič na citab-911 medtem ko Slavku Kosu in ~niagu Kastelicu z novim letalom P*Per super cup na novem sodob-'»»"»■■N' '-------------U nem portoroškem letališču ni in ni šla Na tekmovanju, ki so si ga poleg domačih družbenopolitičnih delavcev ogledali tudi predsednik Vazdu-hoplovnog saveza Jugoslavije general Vlaisavljevič, direktor brniškega letališča Franc Sever in drugi, so se motorni piloti pomerili v treh disciplinah: v točnosti pristajanja, časovni točnosti in navigacijskih nalogah. Za dolenjske posadke minulo odlično pripravljeno tekmovanje ni bilo posebno težavna Nanj so se dobro pripravili in če bi imeli drugi dve posadki tako dobre avione kot ostali tekmovalci, bi bile uvrstitve še boljše. Zavrl, Petrič, Šuštar, Grob ovšek, Kos in Kastelic so se udeležili tudi druge tekmovalne discipline udeležencev. Dok azali so, da so tudi v kegljanju med najboljšimi Pilotski spodrsljaj je popravil predvsem Kastelic, ki je dokazal da je med piloti med boljšimi v kegljanju. Poleg letalskega kristala, ki ga je za drugo mesto osvojil Zavrl je Kastelic osvojil pokal za drugo mesto v kegljanju. Končni rezultati: 1. Hojnik (Ptuj), 2. Zavrl (Petrič), 3. Husnjak (Varaždin), 6. Šuštar (Grobovšek), 19. K os (Kastelic). J. P. METLIKA: GOLEŠ PRVI Na 1. odprtem prvenstvu Metlike je sodelovalo 66 tekmovalcev. Član KK Mercator Niko Goleš je podrl 910 kegljev in postavil nov rekord kegljišča. Prvih deset tekmovalcev se bo v nedeljo v fina lnem boju pomerilo za pokal Vrstni red: 1. Goleš (Mercator) 910 podrtih kegljev, 2. Bratož (Krka) 861, 3. Badovinac (Metlika) 850, 4. Bogovič (Krško) 845, 5. Turk (Krka), 842, 6. Skupin 841, 7. Vanič (oba Krško) 841, 8. Badovinac (Krka) 838, 9. Hrastar (Novo mesto) 826,10. Jarc (Krka) 822 itd. N. G. DANES POKALNE TEKME Prejšnji teden so v prostorih Rokometne zveze Slovenije izžrebali pare osmine finala tekmovanja za pokal SRS. Nastcpa-le bodo tudi ekipe z Dolenjskega. Brežičani se bodo v Celju pomerili z vrsto Trim team, Sevničani igrajo v gosteh z Minervo, Inlesovi rokometaši bi morali v gosteh premagati veterane Jelovice, Črnomaljci pa igrajo doma z Jadranom. V osmino finala so se uvrstile tudi Dolenjke. Lisčan-ke bodo igrale doma z Mariborom, „Krka“ gre k Obali v Kočevju pa se bodo domačinke pomerile z ekipo Dolenjske. Vse naštete tekme bodo danes popoldan. Matko Zavrl po tekmovanju košarka SKL: NOVO MESTO, BETI IN KOČEVJE Pred kratkim se je sestala komisija za pregled prijav za letošnje tekmovanje v slovenski košarkarski ligi Pregledala je prija- ve in potrdila pet predtekmoval-mh skupin, v katerih naj bi JKralo 25 moštev. V skupini A bodo poleg Novega mesta nastopila še moštva Trnovega (Ljubljana), Beti (Metlika), Zlatorog (Laško), Konus (Sloven-jske Konjice); v skupini B Domžale, Tomos (Koper), Kras (Selana), Kočevje, Lesonit (1L Bistrica). V ostalih treh skupinah Dolenjci nimamo predstavnika. Člani komisije so pregledali tudi potrdila o možnostih uporabe športnih dvoran. Do sestanka niso poslali takega .priznanja' Metličani ki pa z registracijo dvorane niso imeli težav. NOVO MESTO -BREST V zaključni del tekmovanja za košarkarski pokal SRS so se uvrstili tudi novomeški igralci V soboto jih doma čaka težko srečanje z ljubljanskim Brestom, Novomeščani, sicer kandidati za prvo mesto v najkakovostnejši slovenski ligi, za presenečenje verjetno nimajo možnosti Tekma se bo začela ob 17.30. ŠPORT OD TU IN TAM ČRNOMELJ - Konec minulega tedna se je začela občinska nogometna liga. V Malem nogometu bo nastopilo 16 ekip v dveh skupinah. V A so že odigrali prvo kolo: Rudnik - Kanižarica 11:2, Vinica -Belt 2:2, 1MV - Dragatuš 2:0, ena tekma pa ni bila odigrana. (M. Č.) KRŠKO - Kegljaški klub Krško je pripravil 4. memorial Marjana Ponikvarja, in sicer v hotelu Sremič. Nastopilo je 85 tekmovalcev iz 11 ekip Dolenjske kegljaške podzveze. Po nekajdnevnih bojih je zasluženo zmagal Novomeščan Blažič. Končni vrstni red: 1. Blažič 923 podrtih kegljev, 2. Hrastar (oba Novo mesto) 911, 3. Goleš (Mercator) 900, 4. Rodič (Novo mesto) 896, 5. Vesel (Krka) 884 itd. (G. R.) ČRNOMELJ - V soboto popoh dan so si Črnomaljci lahko ogledali zanimivo nogometno tekmo sloven- * ske kadetske lige med domačo enajsterico in igralct iz Grosupljega. Brez težav so zmagali domačini Rezultat: 6:0 (5:0). Strelci: Perušič (dvak rat), Dormiš, Verbanec, Tupu-zovič in Možina. (M. Č.) ČRNOMELJ - Prejšnji teden se je končalo občinsko nogometno prvenstvo osnovnih šol Zmagali so Viničani, za njimi pa sta se uvrstili ekipi Črnomlja in Dragatuša. (C. M.) NOVO MESTO - Z novim šolskim letom so zaživela tudi šolska športna društva. Med najbolj aktivnimi je tisto na osnovni šoli „Katja Rupene", ki ga že vrsto let uspešno usmerja Draga Mislej. (M. K.) ODBOJKA: KRKA TRETJA Novomeške odbojkarice, članice IL zvezne odbojkarske lige, so konec tedna nastopale v Sisku. Tamkajšnji ženski klub Metalac je namreč pripravil v počastitev 40-letnice železarne Sisak turnir, na katerem so poleg Novomeščank nastopile še igralke Zeljezničatja iz Osijeka in domačega Metalca. Izkušene gostje so bile za Dolenjke premočan nasprotnik, tako da so Novomeščanke obe tekmi izgubile s 3:0. ČRNOMELJ - TRŽIČ 19:19(7:10) Zaradi slabe igre v prvem polčasu bi lahko Črnomaljci važno srečanje celo izgubili V nadaljevanju pa so z disciplinirano igro goste nadigrali, vendar jim ie za zmago zmanjkalo časa. S sedmimi točkami je Gorško-va četa trenutno na dobrem četrtem mestu. KAMNIK - KRKA 12:20(7:9) Domačini so pričakovali, da bodo v 5. kolu igrali vsaj neodločeno. Vendar so varovanci trenerja StojišF na zrelo igrali K odmoru so odšli pri rezultatu 7:9, v nadaljevanju pa so z dobro igro v obrambi omogočili svojim strelcem hitre protinapade, ki so prinesli zanesljivo zmago, novi prvenstveni točki in trenutno prvo mesto na tabeli PREDDVOR -KOČEVJE 8:11(5:6) V derbiju slovenske lige so Ko-čevke poskrbele za presenečenje: z domiselno in dobro igro so prizadejale prvi poraz igralkam Preddvora. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, vendar so bile Kočevke pri streljanju natančnejše in so zasluženo zmagale. Po 5. kolu so na drugem mestu. STOPICE -DOLENJSKA 16:17(9:7) Stopičam so videli dva različna polčasa. V prvem so bile boljše novinke, v drugem gostje. Dolenjski derbi je bil navzlic pogostim napakam zanimiv, z malo več športne sreče pa bi ga lahko dobile tudi domačinke. BREŽICE - RADGONA 11:12(6:6) Pred okoli 50 gledalci so domače igralke razočarale. Čeravno so imele več priložnosti za zadetek, so pomembno srečanje s slabimi Radgon-čankami izgubile. Med drugim so zastreljale kar štiri najstrožje kazni V domači vrsti je bila še najboljša Balonova. POLANA - LISCA 16:16 (10:8() Medtem ko so Sevničanke v prvem delu prvenstvene tekme igrale počasi in slabo v obrambi so v nadaljevanju srečanja nastopile kot prerojene. Osvojile so prvenstveno točko in so trenutno na 6. mestu. SEVNICA IMA NOVEGA TRENERJA Članska ro kometna vrsta iz Sevnice ima od 5. kola dalje novega trenerja. Dosedanjega Janeza Simon* čiča je že v Ormožu zamenjal Celjan Tone Goršič. Nov trener je znan kot dober strokovnjak in Sevničani upajo, da se bodo pod novim vodstvom kmalu vrnili časi, ko so igrali v IL zvezni ligi DVZ PONIKVE MURKA 1,5:8,5 Prejšnjo soboto se je pričelo šahovsko prvenstvo Slovenije. V L Hgo so se uvrstili tudi šahisti s Ponikev, ki so v L kolu - odigrali so ga doma - slabo startali: pomerili so se s tekmeci Murke in zbrali le točko in poL Rezultati: Ivič - Osterman 0:1, Mestek - Cuderman remi, Finžgar - Roblek 0:1, Podkaritnik - Mencinger remi, Ofak - Praznik 0:1, Bras - Mali 0:1, Tanko - Petek 0:1. Grden - Borštnar 0:1, Kirasič - Kecič 0:1, Malnar - Borštnar remi mm SEVNICA: POULIČNI TEK Občinska konferenca ZSMS Sevnica je pripravila v počastitev X. kongresa ZŠMS poulični tek, kije v celoti uspeL Rezultati - pionirji: 1. Gorenje (Šentjanž); pionirk e: 1. Škoda (Šentjanž); ml. mlad mri: 1. Kosar; mL mladinke: L Rupar (oba Sevnica); st mladinci: i. Lipar (Boštanj); st mladinke: 1. Brežnik (Maribor) itd. A F. Kaj, kje, kdo? Boji v IL zvezni rokometni ligi — sever za moške vse bolj zanimivi že nekaj let člani te močne skupine, se tudi letos potegrgejo za mesto tik pod vrhom. V. 6. kolu gostujejo v .Sen* ki ni znan samo po ostn--------- tudi po ostrih vzlic temu se Inlesovi Krnici nadejajo uspeha: domov bi se morali vrniti vsaj z neodločenim rezultatom. Na molje potujejo tudi igralke novomeške „Krke , ki nastopajo v IL zvezni figi drugo sezono. Tokrat se bodo pomerile z močno vrsto Zameta, ki je pred kratkim poskušala na kvalifikacijskih bojih zmagati m se uvrstiti v 1. zvezno liga Bržkone ta podatek pojasnjige, da so Dolenjke, ki jim letos nikakor ne gre, na Reki brez možnosti tudi za neodločen rezultat. Zanimivo bo tudi v slovenskih ligah. Ribničani bodo poskušali doma presenetiti močno vrsto Lipe. V,Novem mestu bo republiški pa tudi derbi Dolenjske med Krko in Črnomljem, Sevničani odputujejo v Šoštanj, Bu-zančičeva četa pa bo poskušala priti do točk v Veliki Nedelji Kočevke bi motale dama premagati tekmece za prvo mesto, in sicer vrstnice Obale, Dolenjska igra doma z Ljubljano, sto-pičanke pa bodo odšfc v Tržič. V vzhodni ligi za žendre igrajo Sevničanke s Šmartnim, Brcži-čanke, prav tako v gosteh, pa z reprezentanco Savinjske. V novem prvenstvu slovenske šahovske lige igrajo igralci s Ponikev. V 1. kolu so doživeli hud poraz, v 2. pa bodo poskušali na Jesenicah iztržiti ugodnejši izid. V derbiju dna zahodne slovenske nogometne lige Novomeščani v Kamniku niso brez možnosti zlasti zato, ker so v zadnjih kolih dobro igrah, a jim športna sreča ni bila naklonjena. Nogomet 'premagal’ naliv Prvenstveni nogometni tekmi v Novem mestu in Črnomlju pritegnili navzlic močnemu dežju okoli 250 gledalcev Po 5. kolu zahodne nogometne lige je enajsterica Dolenjske še vedno na devetem, zadnjem mestu. Novinci v ligi so zadnjo nedeljo popoldan igrali v močnem dežju z ljubljanskim Slovanom in srečanje izgubili 4:1 (1:0). Rezultat kaže na občutno premoč gostov, vendar se je več kot 100 gledalcev, ki so prišli na tekmo navzlic močnemu dežju, prepričalo, da bi se srečanje lahko drugače končalo. Domačim nogometašem, ki so sicer dobro namučili Ljubljančane, lahko zamerimo prepogoste posamične akcije. Nekatere so celo ogrele dlani premraženih gostov (tekmo so igrah pri devetih stopinjah), vendar so se navadno končale že na sredini igrišža. Domači bi lahko s preprostejšo igro na izredno težkem igrišču zagotovo dosegli ugodnejši izid. Gostje so prvi zadetek dosegli v 37. minuri, drugega pa v 60. Domači so po učinkoviti akciji tri minute kasneje zmanjšali nato pa so še nekajkrat resno ogrozili vrata stov. Vsekakor bodo : če se bodo hoteli otresti dna, , upoštevati trenerjeva navodila. Častni zadetek je dosegel Bradač. Dolenjska: Markovič, Škedelj, Gajič, Vertuš, Pavlin, Malešič, Lešnik, Derganc, Pevec (Venta), Schwe-ner in Bradač. BELA KRAJINA -BORAC 2:0 (0:1) Črnomaljski nogometaši so dosegli novo zmaga V 5. kolu karlovške nogometne lige so se pomerili s člani Borca iz Vrgin mosta. V izenačenem in zelo lepem srečanju so prvi povedli gostje, v nadaljevanju pa so domači igralci navzlic blatnemu igrišču s hitro igro nadigrali Borca in dosegli dva lepa zadetka. Čeravno je med tekmo močno deže- valo, si je srečanje ogledalo več kot 150 ljubiteljev nogometne igre. Zadetka sta dosegla Kramarič in Grgu-raš. KJE JE VRATAR? - Navzlic temu da je bilo igrišče na Stadionu bratstva in enotnosti minulo nedeljo popoldan skoraj pod vodo, sta enajsterici Dolenjske (Novo mesto) in Slovana (Ljubljana) v prvenstveni tekmi slovenske nogometne zahodne lige prikazali lepo igro. Na sliki: Slovanovi nogometaši pred vrati domačih. Vratar Markovič pri uspešni obrambi ALPE ADRIA: SLOVENIJA PETIČ Konec minulega tedna se je v Celovcu končalo peto športno srečanje mladih do 15. leta iz Koroške, Furlanije- Julijske krajine in Slovenije. Naši športniki in športnice so na igrah Alpe Adria zabeležili peto zmago, zasluga za to pa gre tudi Dolenjcem, ki so se uvrstili v republiške reprezentance. V atletski je dobro nastopal Šega: v teku na 100 in 400 m je bil drugi v štafetnem teku 4 x 100 m pa s tovariši prvi V Celovcu so naši rokometaši zmagali brez težav. V ekipi sta nastopila tudi Ribničan Andoljšek in Manček iz Krškega. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII= tisti hip CVET FUKSIJE - Ko se ljubiteljski fotograf naveliča I pokrajinskih posnetkov, portretov in fotografiranja živali, ga i prej ali slej začne pritegovati svet detajlov, v katerem najdeva I veliko novih motivov. Vendar pa se ob fotografiranju malih 1 predmetov (rož, insektov, vzorcev v kamenju, lesu ipd.) 1 sreča z nekaterimi optičnimi pojavi, ki povzročajo neljube | posledice na fotografskih posnetkih: majnna globinska ostri- i na, neostrost in težavna osvetlitev. S poznavanjem fotograf- i ske opreme in malo znanja je seveda mogoče narediti 1 odlične posnetke tudi na tem področju. Ne ravno preveč | uspel, zato pa poučen posnetek cveta fuksije nam je poslal 1 Martin Zupančič; naredil ga je s pomočjo vmesnega ob- E ročka. S IllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIli (potenHMiirt pred Mleti} Naselja teže po zdravi vodi ZA BELO KRAJINO je znano, da so razmere glede preskrbe s primemo pitno vodo jako neugodne. Naselja med brezovimi gozdiči ter P9 vinorodnih gričih že od nekdaj teže po zdravi vodi Prebivalstvo je navezano izključno le na primitivne in majhne kapnice ter na razmeroma redke in nekvalitetne površinske vodotoke, razen tega pa se poslužujejo vsepovsod vaških k alov. Večji del belokranjskega prebivalstva izgublja ob količkaj občutni suši veliko časa z donašanjem oziroma dovažanjem naj skromnejših količin — v največ slučajih slabe pitne vode. V SUHI KRAJINI pospravljajo jesenske pridelke - krompir in koruzo. Oboje je dobro obrodila Krompirje nekoliko boljše obrodil kot lansko leto, koruza pa je dala glede na pretekla leta izreden donos. Posebno lep je pridelek hibridne koruze. NA METLIŠKEM zdravstvenem domu, ki je bil že lani pod streho, so spet pričeli delati Če bo odobreno posebno posojilo, bo dom do kraja opremljen. Če pa bodo imeli na razpolago samo do zdaj razpoložljiva sredstva, bodo skušali usposobiti še to zimo za ambulanto vsaj prostore v. nadstropju. UREDITVENA DELA za obrat pletiljstva v Žužemberku so v polnem teku. Vsa gradbena dela opravlja domače podjetje Remont Žužemberk. Občani nestrpno čakajo na začetek dela prvega industrijskega obrata Suhe krajine. POTROŠNIK UPRAVIČENO godrnja, da je letos sadje predrago. Kmetijske zadruge in GPZ naj bi intervenirale na trgu s svojimi prodajalnami, saj nas izkušnja uči, da posredniki blago v trgovini močno podražijo. Teh je v trgovini s sadjem precej. Dolenjski kmet pa naj še posebej pomisli, da pri nas ni sadje najboljših kakovosti in naj se spomni, kako ga je prodajal pred vojno. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. oktobra 1958) /Mm vi m SVETU OKOLI PLAČAN SMRAD - Kakih 100 študentov illinoiske univer ze pomaga s svojimi nosovi pri najnovejših raziskavah, kako odstraniti neprijetni vonj v svinjakih. Študentje za nekaj denarja vohajo s poskusnimi preparati „obdelan“ gnoj in ocenjujejo smrad s točkami in od nič do deset. Ker se nos hitro privadi na smrad, smejo „voh-ljači“ povonjati gnoj le devetkrat na dan. Čeprav njihovo početje ni dobro plačano, študentje radi sodelujejo. Kdo tudi ne bi, saj morajo premnogi smrad vohati zastonj! NARKOMANSKA MIŠ - V zadnjih dveh mesecih je že sedemkrat prišlo do vloma v skrbno čuvano skladišče neke policijske postaje v Oklahomi Vsakič je tat odnesel zalogaj mamila. Kmalu so policisti ugotovili, kdo jim odnaša marihuano. Storilca so opisali takole: nekaj centimetrov visok, temnih oči, sivih las, hodi po štirih. Bila je seveda miš. Ko so jo poskušali ujeti z mišelovko, jim to ni uspelo, pa čeprav so vanjo dajali priznane mišje dobrote, kot je sir. Z mamilom zasvojena miš se za sir še zmenila ni ČRNA INDUSTRIJA - V Italiji zadnji čas vse bolj cvete industrija ponaredkov, vendar ne umetnin, ampak nalivnih peres, srajc, hlač, dišav ipd. V trgovinah je mogoče kupiti slovita nalivna peresa Parker, Diorjeve izdelke, Levijeve kavbojke, Vuittonove torbice in drugo po znatno nižjih cenah, kot so bili kupci teh luksuznih znamk vajeni. Ceni primerna je tudi kvaliteta. Kot kaže, kupcev to ne moti, saj so začeli ponaredke kupovati tudi v drugih deželah. Precejšen kup teh predmetov gre tudi v našo domovino. Proizvajalci, katerih znamke ponarejajo, so se dogovorili, da bodo črni industriji stopili na rep. TEKMUJEJO V RASTI - Na Poljskem se vsako leto mladi državljani pomerijo, da bi ugotovili, kdo je najvišji. IHed ženska mi je letos zmagala Marija Milajovvska, ki je zrasla 198 cm visoko, med moškimi pa Walde-mar Semendkovvski z 219 cm telesne višine. Ker sta oba v „rastočih“ letih, upata, da 'bosta prihodnje leto spet zmagala. [ Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice. Mladi talenti zagrebli zmožnosti (Za obrazovalne) umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo i umetniško obrt) se je naš narod sploh malo, ali pa prav nič brigal, izvzemši posameznike, ki so zanim^oč se za stvar, po možnosti gmotno in moralno podpirali mlade umetnike v dolgotrajnih in težavnih njih študijah. A posamezniki — dočim je narod le malo, ali pa sploh ničesar storil - niso mogli zaprečiti duševnega, da v slučajih celo fizičnega pogina mladih talentov, ki so bili prisiljeni prekiniti svoje študije, jih obesiti na kol, zagrebsti svoje zmožnosti ali pa poiskati si borni kruhek v zavistni tujini, kakor slavna naša brata Šubica. Žalibaže živimo še danes v teh žalostnih razmerah. Mladim umetnikom nedostaje do-voljne spodbude, živahnega, medsebojnega tekmovanja. (Letos smo) pridelali precej sadja na Dolenjskem, ali kaj pomaga, ko nimamo kupca zanj. Kedar ni sadne letine, je slabo, a kedar je Otroci nočejo več živeti Samomori otrok — Je nagnjenje k samomoru podedovano? Prav žalostna so dognanja psihiatra Joaquima Puig— Anticha s kolumbijske univerze. Raziskal je doslej le malo proučevane primere samomorov med mladimi v predpubertetni dobi do 14. leta starosti in ugotovil, da poskuša narediti samomor ali pa se z mislijo na tako dejanje ukvaija veliko več otrok, kot bi pričakovali. V ZDA imajo vsako leto skoraj 200 samomorov otrok na leto, kar glede na številno prebivalstvo ni veliko, je pa vsekakor vznemirljivo. Puig-Antich pravi, da se samomorilske težnje najpogosteje pojavljajo pri potrtih, depresivnih osebnostih. Prav takih pa je vse več otrok. Med svojimi pacienti je ugotovil, da jih kar 79 odst. goji skrite misli na samomor. Ko je proučeval družinske razmere k samomoru nagnjenih otrok, je ugotovil, da skoraj praviloma izhajajo iz družin, v katerih se iz rodu v rod pojavljajo depresivne osebnosti in alkoholiki To je Puig—Anticha prepričalo, da pri samomorih svojo vlogo odigrajo tudi dednostni dejavniki. Nekoliko drugačne so ugotovitve filadelfijskega nevropsihiatričnega inštituta. Med 662 mladimi pacienti so imeli le 5 odst. takih, ki so resni možni samomorilci. Psiholog Morris Paulson, ki je vodil študijo, je pri vseh samomorih mladostnikov našel nekaj skupnega: neurejene družinske razmere, okolje, v katerem otrok ni našel razumevanja in skrbnosti. Grobo povzeto, so ameriški raziskovalci prišli do ugotovitve, da pri samomorih otrok odigrajo poglavitno vlogo prirojene lastnosti in okolje, v katerem otrok živi. . „Če se otrok nesrečno počuti, če ne najde smisla svojemu življenju, potem res ni razloga, zakaj bi ne prišel do enakega zaključka kot odrasli - do samomora,“ pravi eden od raziskovalcev. Hayi pri zad 201 nji talilni peči, s kakršno so t 10 let stai isočletja pridobivali je^° ro jeklo V Afriki so znali izdelovati ogljikovo jeklo — Zadnji črn' metalurg se je še spomnil postopka - Presenečenje Rešitev prejšnje križanke Evropa je izgubila še eno prvenstvo: poslej bodo morali zgodovinarji zapisati, da so prvo jeklo na svetu izdelali v Afriki, ne pa v Evropi Taka je namreč ugotovitev raziskovalcev, ki so se na pobudo antropologa Petra Schmidta lotili obširnejših raziskav plemena Haya iz Tanzanije. Ugotovili so, da so nj ihovi predniki že pred 2000 leti znali pridobivati ogljikovo jeklo v preprostih talilnih pečeh. Pred devetimi leti je antropolog Schmidt slišal praviti stare pripadnike Haya, da so včasih sami izdelovali jeklo za svoje potrebe, vendar da so delo opustili, ker je kupljeno jeklo cenejše in ker zaslužijo več denarja, če goje kavo. Odkril je starca, ki je še vedel za postopek pridobivanja jekla, čeprav je minilo že pol stoletja od delovanja zadnje peči Nekaj let kasneje je skupina znanstvenikov prisostvovala gradnji take peči. Poslednji poznavalec starega postopka je zgradil preprost plavž, v katerem so kurili z ognjem. Z mehovi so v peč dovajali kisik in tako dosegli v notranjosti peči 1800 stopinj, kar zadošča za pridobitev jekla. Lani so se še izčrpneje lotili raziskovanja nenavadne tehnologije. Domnevali so, da Hayi že zelo dolgo poznajo postopek, vendar za to niso imeli dokaza. Šele arheološka izkopavanja na zahodnem bregu Viktorijinega jezera so dala dokaz. Izkopali so 13 talilnih peči, skoraj na las podobnih peči kakršno je zgradil pred leti poslednji poznavalec stare tehnologije. Ko so pa tudi ne moremo sadja prodati. Potem naj se vnamemo za sadjerejo in naj zasajamo sadno drevje! Čemu neki? Tako tožijo naši gospodar ji. Marsikdo bi sodil, da imajo prav, a v resnici je vendar drugače. Potrebno bi bilo, da bi gospodarji prodajali sadje v dobri letini in spravili zanj nekaj denaija. To bi jih navdušilo za sadjerejo bolj, kakor še tako dobri nasveti (K r e t a) je še vedno tisti otok, ki evropskim velesilam beli glavo. Zadnji čas so mohamedani počenjali krutosti in se znašali nad kristjani Štiri evropske velesile so poslale sultanu spo-raočilo, naj odzove svoje vojake in uradnike z otoka, če ne: pošljejo svoja brodovja pred Carigrad. No, sultan se gotovo ni prestrašil tega sporočila. Takih poročil je dobil že dosti, pa še zmeraj lepo mirno živi v svoji palači in se smeje evropskim velesilam. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1898) $ V - Ko si se že tako bahala pred sosedi, da aieva v toplice, bi lahko vsaj toplo vodo nalila v lovorje. • ••• Z” L — Da, draga, zdaj tesnih puloverjev.. tajnico, ki ne nosi nobenih določali starost peči z radiok^ bonsko metodo, je vse čaka1( veliko presenečenje. Peči * bile zgrajene pred 2000 leti' torej v času, ko Evropa še 111 poznala ogljikovega jekla. Nezdravi hru£ Hrup načenja sluh, ko u*10 še ne čuti tega — Nadzo* Nad hrupom v mestih * ljudje radi pritožujejo, vend* vse do nedavnega ni nihc mislil, daje lahko tako škodlj>v’ Modri Julij Cezar je v stai*^ Rimu poskušal zmanjšati hrup2 nekaterimi odredbami, žal P* mu stvar ni šla tako od rok k° vojskovanje. Danes je hrupa n8" primemo več kot nekdaj, z3’ konov, ki bi zares ščitili čl°ve’ ka pred hrupom, pa ni. Sed8) dovoljena stopnja jakosti hrupjj je namreč po mnenju mnog111 strokovnjakov odločno P1® visoka, poleg tega pa se večU>3 zakonov nanaša le na hrup 1^ čeprav so izmerili, da sluh pia< tako grobo kot hrup pri vzle^j' nju letal ogroža tudi hrup po**' zemeljske železnice, težkega to" vornjaka pri speljevanju, rop® prezračevalnih naprav ipd. . Človekovo uho je povrM vsega premalo občutljivo r zaznavanje jakosti hrupa. TaK zazna, da se je hrup povečal i še enkrat, ko se je dejani desetkratno; kot štirikratno P^ vfičano jakost hrupa zazna <*e. jansko stokratno povečan ost. tako slabim razločevanjem r kosti seveda ni dobro zaščite^0’ zato se poškodbe sluha poja^ prej, preden začno boleč*? človeka opozarjati, da s slušni organom nekaj ni v redu. . ^ Prav zaradi tega strokovnj**' pozivajo k ostrejšim nadzor^ nad hrupom Samo tedaj lahko nekaj globoko sovražimo, kadar je to del »as samih. g. Meyrink Vino je stvar čudovite njodrosti, pripravno za človeka. Pod pogojem, da v dobrem ali slabem zdravju upošteva pravo •“ero. Hipokrat Trpljenje odpira pot k sočloveku. j. Kermauner igra; žogo dl gr. črki kockasta tkanina vonj e* r. gorstvo nar aasen vrsta žirafe utež.men pevka callas ozemlje gosta megla m. ime nauk o analizi slab pesnik staro vino pevka kovači č dalm. ž.ime berite dl Slovan, m. ime otok na Pacifiku erbij narkoza naš pesnik (cvetko) berite dl duhovnik pust, rod svet naša ind. obutve izvir capin pri| pesnitev reka y burmi del roke gr. material filozof jjubjjansla pritok rena pritok save livec bodeč plevel dl m. ime •uitiiHiiiiiiiiiniiHHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiniiiHiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiHiimiiiniiiiiimnmimiHiiiiiiiiniHiiinmiHiiimiiiuiHimmiii' Svetloba prihaja v službo človeku Laser postaja nepogrešljiv na vse številnejših področjih — Namesto kirurškega noža, arheološkeaa strgala, telefonskih naprav, človekovih rok - Hiter in natančen pomočnik___________________________ V filmih o superagentih Bondovega kova ter v podobnih filmskih zgodbah je laser predstavljen kot uničujoče, grozljivo orožje, katerega ozki svetlobni snop spreminja ljudi, živali ali kakšne predmete v oblačke pare. Seveda je to hudo enostranska podoba, saj je dandanašnji laser izjemno koristna naprava, ki jo uspešno uporabljajo na najrazličnejših področjih. Miniti je moralo nekaj let, da se je laser lahko preselil iz znanstvenih laboratorijev in vojaških raziskovalnih postaj v vsakdanje življenje. Ko so leta tajnosti minila, so po laserskih napravah segli tako tiskarji kot umetnostni restavratorji, tako borzni poslovneži kot industrijski delavci Čeprav se uporaba laserskih naprav iz leta v leto povečuje, pa je vse skupaj šele začetek; strokovnjaki pravijo, da je pred laserjem še vsa bodočnost Beseda laser je sestavljena iz Začetnic angleških besed Light Amplification by Stimulated Emi-sion of Radiation, kar bi v našem jeziku pomenilo: svetilo za ojače-vanje svetlobnega sevanja. Gre torej za napravo, s katero strnejo svetlobno sevanje v energetsko zelo močan žarek. Na svetlobni snop je mogoče vplivati tako, da mu jakost spreminjajo s spreminjanjem količine električne energije, sicer potrebne za delovanje laserja, ali pa da ga izklapljajo in vključujejo. Tak svetlobni snop nikakor ni nedolžen. Enokilovatna laserska naprava lahko v eni sekundi spremeni jekleno kroglico v oblaček Pare ali pa v hipu zvrta luknjo Jkozi roko tistega, ki z njo upravlja. Mogoče pa je z laserji početi * veliko dragih, bolj koristnih stvari, kot je vrtanje neprevidnih rok. NAJNATANČNEJŠI MERILEC Ce bi ne bilo laserskih naprav ** merjenje oddaljenosti, bi še vedno ne vedeli za zares natančno razdaljo med Zemljo in Luno. Merilce razdalj z laserskim žarkom izdelujejo tudi pri nas v Sloveniji Majhne laserske naprave v številnih tovarnah že uporabljajo za vrezovanje zaščitnih znakov in tovarniškega simbola na izdelke. IBM je izdelal data procesor, pri katerem laser odtisne do 20.000 znakov na minuto. Majhne laserje koristno uporabljajo tudi v veleblagovnicah, ko je treba preveriti oznake na izdelkih. Ta zamudni in dolgotrajni opravek gre laserski napravi vse drugače „od rok” kot inventarnim komisijam in podobnim skupinam ljudi. Skoraj nepogrešljivi so poslali laseni majhnih moči tudi v mno- gih bolnišnicah. Mikrokirurgije si rez laserjev ni več mogoče zamisliti. Pri operacijah očesa in notranjih delov ušesa, prav tako pa pri tistih operacijah, kjer je treba izvesti posege v močno prekrvavljene organe, je laser najzanesljivejše kirurško orodje. Ne nazadnje so mali laserji stopili tudi v industrijo zabave. Ekonomski propagandisti jih uporabljajo za pisanje reklam po zraku, v disco klubih pa laserji skrbijo za primemo vzdušje, ko rišejo svetlobne like v temo. Prav v kratkem se bodo v disco klubih zavrteli tudi prvi gramofoni, na katerih ne bo več klasičnih igel ali magnetnih glav, ampak bo zapise na ploščah ..bral” laserski žarek. Tovarna Philips in neka japonska firma istočasno pripravljata laserski gramofon. POGOVOR S SVETLOBO. Presenetljivi so tudi poskusi, da bi laserje koristno uporabili pri komunikacijskih napravah. Nedolgo tega je bil v Chicagu končan enoletni poskus prenašanja glasu, računalniških in vidnih signalov po tankih steklenih vlaknih, položenih pod cestišči. Željeni zvočni, računalniški ali video zapis so v posebnem oddajniku najprej spremenili v ustrezno kodirane laserske pulze, te pa so poslali po steklenih vlaknih do sprejemne postaje, kjer so pulze spremenili nazaj v ustrezno zvočno ali vidno podobo. Pri poskusih se je izkazalo, da laserski pulzi zmorejo po kablih iz steklenih vlaken prenesti neprimerno več sporočil, kot je to mogoče s sedanjimi komunikacijskimi sistemi. Leta 1980 bo v Chicagu večina telefonskih zvez takih. V avtomobilski industriji uporabljajo laserje za kontroliranje gtadkosti površin ali preverjanje kakovosti posameznih, za varnost najpomembnejših avtomobilskih delov. V tovarnah General Motor-sa v Detroitu so za sedemnajst laserskih naprav dali skoraj 2 milijona dolarjev, vendar se jim bo razmeroma velik strošek kmalu izplačal, saj z laserji izdelujejo trpežnejše krmilne mehanizme veliko hitreje kot prej. TISOČLETNE NAVLAKE IZGINEJO Laserskih čistilcev so posebno veseli arheologi in umetnostni zgodovinarji. Dolgotrajno, natančno in zamudno delo odstranjevanja nesnage in patine z dragocenih arheoloških najdb, kakršno je bil doslej sposoben opraviti le res izkušen strokovnjak, zdaj opravljajo laseiji. Arheologi so z laserskimi čistilnimi topovi očistili tudi najnovejše najdbe iz Egejskega morja, predmete iz nedavno odkritega groba makedonskega kralja Filipa, velika steklena barvasta okna chartreejske katedrale itd. Zahtevna operacija s pomočjo laserske naprave. C 9 y i t#- S tem je bilo končan® ^^.^Janje j„ It vrsto so prišli strelci. Natty ^ ga bo kakšen nerodnež s slabo pomeri n 'Mom odrešil nadaljnjih muk, toda kr®*n0ti«wh50s,o »o Je prl-žvižgala tik ob ušesa. * jfVe( , trzljajem ni po- le kazal kakšne bojazni, ""..bitu*ačel Indijance zasmehovati in dražiti * * iH Zagreba proti Ljubljani Ko je Belej vozil po klancu navzgor \ proti Medvedjeku, je začel prehitevati kolono vozil, čeprav <' je pri Štefanu prometni znak, ki izrecno pripoveduje, daje ! ! težjim tovornim vozilom prepovedano prehitevanje kar 8 km j | daleč. Ko je bil Belej s tovornjakom na levi, je nasproti < > pripeljal z osebnim avtomobilom Stjepan Hadžič, zdomec v ; | ZRN. Belej je ostro zavil v desno, pri tem zadel v Hadžičev < > avto, ki ga je zasukalo čez često. Konec je bil tak, da so J! morali iz zdomčevega avta dva sopotnika odpeljati v < * novomeško bolnišnico, Belejev tovornjak, ki se je prevrnil na 3! bok, pa je za več ur oviral promet. Skratka: še en značilen J | primer tovornjaških nesramnosti v stilu „Umakni se ali 3 > pogini!“(Foto: A. Železnik) mm ----------------------- Strojevodja piskal, avto na progo Vse je že kazalo, da bo avto srečno prečkal tira — Dva hudo ranjena V soboto zjutraj je 41-letni Alojz Kralj z Lu-čaijevega Kala pri Grosupljem vozil z osebnim avtom od Kukemberka po klancu navzdol proti prehodu čez železniško progo. Pred prehodom je ustavil Ko je videl, da je vlak, ki je prihajal iz ljubljanske smeri, še daleč, je zapeljal na tiia. Kljub temu da ga je strojevodja opozoril z zvočnim signalom. Že je kazalo, da bo avto srečno prečkal tira, ko je prihrumel vlak in zadel v zadnji del Kraljevega vozila. Avto je odbilo, večkrat se je prekucnil. Med prevračanjem sta padla iz avta voznik Kralj in 18-letni sopotnik Alojz Kralj. Oba sta hudo ranjena, odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Škode je za 60.000 dinarjev. S------------------\ TOVARNA ALI ČUVAJ? Na parkirnem prostoru avtomobilskega servisa SGP Pionir v Novem mestu so iz avta Ivana Vidakoviča iz Gor. Stubice ukradli radijski sprejemnik. Vidakovič je naredil precejšnjo pot v Novo mesto samo zato, ker je slišal, da so Pionirjeve avtomobilistične storitve kakovostne. O tem nihče ne dvomu Če pa se bo omenjena tatinska praksa nadaljevala, bo moralo ugledno podjetje kmalu odpreti tovarno avtomobilskih radijskih sprejemnikov ali pa zamenjati čuva- ^ J dežurni poročajo Epilog družinske tragedije Pogojna kazen za Antuna Klepca - V prometni nesreči, ki jo je povzročil lani pri Karteljevem, je izgubil ženo — Skrbeti mora za tri majhne otroke Kazenski senat novomeškega sodišča je pred dnevi obsodilo Antuna Klepca iz Zagreba na 7 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Klepač je 12. novembra lani pri Karteljevem povzročil prometno nesrečo, ki je teijala eno življenje, dve osebi pa sta bili ranjeni Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je obtoženi v nesreči izgubil ženo in da mora skrbeti za tri majhne otroke. Antun Klepač, 30-letni luči prihajajočega avtomobila, uslužbenec iz Zagreba, se je tisti večer vračal iz Trsta. Z njim so bili v katrci poleg žene Vere še Ante Kunšič in njegova žena Marija. Klepač je vozil na čelu kolone, tik za tovornjakom s priklopnikom. Med vožnjo po klancu navzdol od Karteljevega proti Mačkovcu je Zagrebčan prehitel tovornjak. V tistem trenutku je Klepač bojda zagledal ostro je zavil na desno, na bankino. Po 16 metrih vožnje po robu ceste je zavil ostro na levo, zapeljal čez cesto in zadel v travnati usek. Katrca se je prevrnila. Voznikova 30-letna žena Vera, ki je sedela za možem, je bila tako hudo ranjena, da je naslednji dan umrla v novomeški bolnišnici Huje je bila ranjena sopotnica Marija Kunšič, njen mož Ante in voznik Klepač pa laže. Preiskava je pokazala, da je ravnal Antun Klepač pri prehitevanju in takoj potem neprimerno. Je slaboviden, vedeti bi moral, da je vožnja z očali ponoči zanj še bolj zahtevna. Ko je Klepač prehitel tovornjak, je imel dovolj prostora za normalno nadaljevanje vožnje. Na nesrečo se je zmedel in povzročil družinsko tragedijo. NA PREHODU ZA PEŠCE PODRL PEŠCA Vinko Žarkovič iz Blatnika je minuli četrtek popoldne peljal z osebnim avtomobilom po Viniški cesti v Črnomlju. Ko se je pripeljal do križišča s Kidričevo ulico, je po prehodu za pešce šel čez cesto 13—letni Vinko Žunič iz Desinca. Žarkovič je prepozno zavrl, Žuniča zadel in ga zbil po tleh. Huje ranjenega dečka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Odločil nekdaj veljaven zakon Sodišče združenega dela v Novem mestu je pred dnevi odločilo, da tovarna „Krka“ iz Novega mesta Borutu Kraigheiju iz Ljubljane ni dolžna plačati razlike v osebnem dohodku, oziroma razlike med dejansko izplačanimi akontacijami in akontacijami, ki naj bi pripadale Kraigheiju po oceni delovnega mesta referent za stike z javnostjo11. Razlika naj bi bila izplačana za čas od marca 1975 do KDAJ SEMAFOR? - V križišču med novima novomeškima bankama smo v torek slikali „priložene“ razbitine katrce.Kot simbol in vprašaj. Novomeščane namreč zanima, kdaj bo križišče opremljeno s semafori, če pa že ni denaija, bi lahko v sredo križ-potja postavili miličnika vsaj zjutraj, ko sega jeklena avtomobilska kača do križišča pri hotehi Kandija. Prednost imata bršljinska in ločenska smer, vozila iz središča mesta so neprednostni vsiljivci. Nekateri pa pravijo tudi takole: kravjim je, zakaj pa niso šli čez novi most!” V JAŠEK KANALIZACIJE - V torek, 26. septembra zvečer, se je 17-letni Martin Srebrnjak iz Senovega peljal na kolesu z motoijem od Novega mesta proti Mačkovcu. V, Ločni je v ovinku zapeljal na rob ceste v jašek cestne kanalizacije. Ranjenega Srebrnjaka so odpeljali v • novomeško bolnišnica AVTO PO LEVI - Tereija Sat mon iz Gabija pri Tržiču je pred dnevi v Mokronogu z avtom zavila na cesto proti Sevnici. Zapeljala je na levo polovico vozišča in zadela v Borisa Zupančiča, ki se je nasproti pripeljal na kolesu z motorjem. Ranjenega Zupančiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. TOVORNJAK V TOVORNJAK - V sred o, 27. septembra popoldne, je Petre Nikolovski iz Tetovega proti Ljubljani vozil tovornjak s pol-priklopnikom. Ko je pripeljal do Sel pri Karteljevem, je dohitel kolono vozil in začel zavirati Vlečni del je zaradi tega zaneslo v levo, zadel je v tovornjak s priklopnikom, ki ga je nasproti pripeljal Vinko Rožman z Gregovc pri Bizeljskem. Škode je za debelih 300.000 dinarjev. SLEPEČE LUČI - V soboto zvečer se je 23—letni Drago Gril iz Dobindola peljal z osebnim avtom od Vavte vasi proti Dolenjskim Toplicam. Pri Rumanji vasi mu je nasproti pripeljal z dolgimi lučmi drug avto, luči so Grila zaslepile, zapeljal je s ceste. Prvo pomoč so Grilu nudili v novomeški bolnišnici ZDOMEC NA TRAVNIK - Blago Grubišič iz Gradca pri BročanCu, začasno na delu v ZR Nemčiji, je v soboto peljal z osebnim avtom proti Zagrebu. Pri Pluski je v ovink u zapeljal v levo, nato ostro v desno, pri čemer je zapeljal čez rob ceste na travnik in se s prednjim delom zaril v zemljo. Voznik, kije bržkone zadremal, in še štirje sopotniki so bili laže ranjeni Škode je bilo za 5.000 din. 1. decembra 1976, upoštevali dobički, obrestna mera pa bi bila Borut Kraigher je v predlogu navajal, da je bil delavec „Krke“ od 4. novembra 1968 do 30. septembra 1977. Vseskozi na delovnem mestu „re-ferenta za stike z javnostjo41, ki da ga je tudi v celoti samostojno opravljal. Kljub samostojnosti pa mu je delovna skupnost od ocene njegovega delovnega mesta odbijala določe- BI EVA V ČEŠPLJO? Te dni si na Dolenjskem ni smel nihče privoščiti „normalnega” zloma te ali one okončine. Bolnišnične sobe, v katerih nadevajo mavec, so namreč zavzeli občanke in občani, ki so padli s češplje. Samo v enem dnevu je to nadvse priljubljeno drevo streslo s sebe 38 ljudi Če bi se bog napil slivovke, bi raj postavil na Dolenjsko, Eva pa bi morala ugrizniti v češpljo. ■■■■■■■■■■■■■••■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■a naj bi se tudi tako imenovani 7,5 odstotka. ne odstotke. Sprva, k o je bila zahtevana visoka izobrazba, on pa je imel srednjo — 10 odstotkov; kasneje, ko se je sistemizacija spremenila in je bila za to delo zahtevana višja izobrazba, pa 5 odstotkov. Vse to je trajalo, dokler Kraigher 1. decembra 1976 ni dosegel zahtevane stopnje izobrazbe. Borut Kraigher je menil, da omenjeni odbitki niso bili upravičeni, saj je svoje delo opravljal samostojno in zadovoljivo. Zato je teijal, naj mu „Krka“ izplača že omenjeno razliko v osebnem dohodku. Delovna skupnost tovarne „Krka“ pa je sodišču združenega dela predlagala zavrnitev Kraigheijevega zahtevka, češ da sta mu bili o njegovem osebnem dohodku oziroma akontaciji izdani odločbi na podlagi veljavnih samoupravnih aktov. Sodišče združenega dela je odločilo po temeljitem preudarku, da predlagatelj Borut Kraigher nima prav. „Krka“ je po mnenju sodišča ravnala po določilih samoupravnega akta, ki ni bil nasproten tedanji samo- upravni praksi Dotični pravilnik kot tudi drugi samoupravni akti in sporazumi so do uveljavitve zakona o,združenem delu vsi zapovrstjo predvidevali odbitke na pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Odbitki so bili izraženi v odstotkih, odbitke je dopuščal tudi branžni sporazum. Z uveljavitvijo zakona o združenem delu (praktično konec leta 1977) je bilo kakršno^ koli odbijanje prepovedano. Borut Kraigher nima prav, ker zakon o združenem delu v obdobju, za katerega zahteva razliko osebnega dohodka, še m veljaL Sodišče je odločilo na temelju tedaj zakonitih priavnih aktov. Odločba še ni 'pravnomočna. ZUBUi V ZAMEŠKEM - V soboto, 30. septembra, dopoldan so gasilci desetih okoliških prostovoljnih društev reševali skoraj 50 m dolgo, pred leti obnovljeno gospodarsko poslopje Antona Cvelbaija iz Zame&ega 19 pri Šentjerneju. Zgorelo je ostrešje, vsi leseni deli, petdeset voz sena, živino pa so še pravi čas rešili Na sliki: na pomoč so priskočili tudi domačini, ki jih bo gospodar v naslednjih dneh še kako potreboval, saj je zima pred vrati Poslopje je bilo zavarovano le simbolično, škode je za 200.000 dinarjev. Vzrok požara pripisujejo počenemu dimniku v svinjski kuhini. (Foto: Janez Pavlin) PO DOLENJSKI DEŽELI • V petek je nekaj delavcev, ki delajo pri televizijskem pretvorniku na Plešivici, vlomilo v Soteski v barako, ki stoji pri nedograjeni stanovanjski hiši. Izpraznili so nekaj steklenic tujega piva in žganja. Fantje so v zagovor povedali, da jim njihov šef (ljubljanski obrtnik) ni zagotovij prenočišča, pa so si kar sanu postregli. Pouk: če kdaj v Ljubljani ne boste mogli dobiti prenočišča, preprosto vlomite v najbližjo obrtnišlo hišo, viski vas čaka v hladilniku! • Ponoči je izginil iz svinjaka P. P. v P odgori pri Straži 2-mesečni pujsek. Svinjski rod ni ravno znan potem, da zna sam odpirati vrata, zato domnevajo, da j« rilčku nekdo pomagal na prostost. Možje postave .raziskujejo, kdo se je ali pa se še bo mastil s kolinami. • V noči na prvo oktobrsko nedeljo so se kurji tatovi oglasil* pri M. K v Lešnid pri Novem mestu. Vrat so zavili ducatu kokošk Primer skoraj zagotovo nikoli ne bo pojasnjen, v prvi vrsti zato, ker edini še živeči dolenjski nomadi nimajo zmrzo-valnih skrinj. No, nekaj so vredni tudi dober želodec, ostro oko in hitra roka. • V soboto ponoči so se trije našpičeni fantje odpravljali iz svojega drugega doma (restavracija Hotela Kandija) v mesto stalnega bivališča-samski dom SGP Pionir v Bršljinu, kjer občasno tudi prebijejo urico ali dve. Na obnovljenem mostu je beseda dala besedo, skočili so si v lase. Na Glavnem trgu pa so že prižgali pipo miru in se spravili na mimoidoče. Med slednjimi je bila na fantovsko smolo tudi tako imenovana ,.intervencijska skupina" novomeške uprave javne varnosti Pogovor se je končal . v Jerebovi. . Sodišče združenega dela odločilo, da so bili odbitki na račun pomanjkljive izobrazbe zakoniti — Sporno razmerje bi se danes končalo drugače POŽAR V NOVOLESU - 26. septembra zjutraj je v Novolesu v Straži zagorelo pri zbiralniku sekancev. Zaradi pregretja železne konstrukcije se je vžgal prah. Tovarniški gasilci so ogenj hitro pogasili. OB KOLO Z MOTORJEM - Iztok Bratkovič je parkiral kolo z motorjem na Glavnem trgu v Novem mestu. Ko se je hotel odpeljati domov, je lahko samo ugotovil, da je železni konjiček že odbrzel v neznano smer. Ob motorno kolo je bil te dni tudi Anton Butala iz Lokev pri Črnomlju. Lastnik ga je nazadnje videl pred gostilno Rojc v Črnomlju. TREŠČILO V ČEBELNJAK -Med nočno nevihto, ki je divjala po Dolenjskem v sredo, 27. septembra, je treščilo v lesen čebeljnak Gregorja Tratarja v Klevevžu. Strela je uničila 24 panjev in čebelnjak. Škode je za 35.000 din. KRKA NARAŠČA - V nedeljo so ob 19. uri zaprli promet na cesti med Dramo in Šentjernejem, ker je Krka pri Drami prestopila bregove. yilllllllltllllllllllll!lllllllllllllllll!lllllilllll!l!l!llllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIB ČETRTK0V INTERVdU Niso bile le obljube Marjan Simič pravi, da se bo akcija za ureditev Novega mesta nadaljevala, dokler ne bodo vsa dela končana Dober teden dni pred začetkom zasedanja stalne konference jugoslovanskih mest v Novem mestu smo za gosta v tej mbriki izbrali Matjana Simiča, predsednika novomeške občinske skupščine, da bi povedal, kako se uresničujejo veliki načrti glede ureditve mesta in najbližje okolice. „Zadnjih šest mesecev lahko občani sami vidijo, da se sprejeti načrti o ureditvi mesta in nujnih komunalnih delih pospešeno izvajajo. To je dokaz, da lahko z dobro voljo in načrtno akcijo veliko naredimo, in dokaz, daje možno z dobrim sodelovanjem med krajani, interesni- Maijan Simič: „Občane prosimo za razumevanje, da v dneh zasedanja konference ne bodo samo zavoljo udobnosti zasedali mestnih parkirišč." mi skupnostmi in delovnimi organizacijami doseči velik napredek, ne da bi se spuščali v velike investicije.*1 - Očitno je, da nekaterih zastavljenih del kljub vsej dobri volji ne bo možno do srede oktobra končati Mar to pomeni, da jih sploh lahko črtamo iz spiska? „Precej večjih ureditev, predvsem cestnih in komunalnih, ni bilo mogoče realizirati v tako kratkem času. Gotovo pa je, da jih bomo uresničili prihodnje leto. Ko bo prenehal delati osrednji koo rdinacijski odbor za pripravo stalne konference mest, bomo vse nedokončane naloge prenesli na ustrezne interesne skupnosti, ki naj v lastnih programih za leto 1979 začrtajo že do- govorjene objekte in ureditve. Predvsem mislim na sta- j novanjsko, komunalno interesno skupnost ter na razne krajevne skupnosti1* . - Ali lahko navedete glavni razlog, zakaj celotnega spiska ureditvenih del nismo uresničili, kot je bilo spfva zamišljeno? „Ker so nekatere delovne organizacije in tudi posamezniki pokazali pasiven odnos do naše akcije in kar čakali, da bo ,nekdo* z občine ali ne vein od kod urejal njihove probleme in naloge. Drugi razlog, da smo morali nekatera dela namerno odložiti, je pomanjkanje ustrezne dokumentacije in v premajhni zmogljivosti gradbene operative. Tak primer je zlasti križišče pred občino, ki je zahteven poseg. Prestaviti je potrebno bencinsko črpalko, zgraditi ko-lektor na Strmem bregu, šele potem lahko začnemo razkopavati in preurejati Cesto herojev. Prav tako je trenutno odložena gradnja obvoznice pod bolnišnico proti Srebrničam in ureditev Pugljeve ulice. Tu ne gre le za asfaltiranje, marveč za večje spremembe, ker je potrebno cesto za nekaj metrov prestaviti in urediti izpeljavo priključka iz Sokolske ulice na kandijski most Vsa ta dela pridejo na vrsto v prihodnjem letu, kaj-, ti tudi še vse leto 1979 bo mesto eno samo gradbišče.** Kaj je po vašem nujno v zadnjem tednu še urediti, da nas ne bo sram pred tolikšnim številom gostov iz vseh jugoslovanskih mest in iz zamejstva? „V dneh, ki so pred nami, je še veliko dela. Predvsem bi morali pospraviti okrog hiš in tovarn, trgovci bi morali poskrbeti za ustrezen aranžma izložb in za dobro založenost, zagotoviti pa moramo tudi prometno disciplino. V. dneh zasedanja konference bo nujno sprejeti izreden prometni režim v mestu, da bi lahko gostje parkirali, si ogledali Glavni trg in druge mestne znamenitosti in da bi prišli do gostinskih lokalov. Domačini naj bi v teh dneh čim manj prihajali v mesto z avtomobili in naj bi upošte- PA SE JE LE ZAČELO... Eno največjih gradbišč v Novem mestu se je septembra odprlo na Žibertovem hribu v Žabji vasi, kjer bi se morala gradnja začeti že lani, pa je bilo kup „papirnatih“ zadržkov. Nova soseska bo neke vrste podaljšek Ulice Majde Šilc in bo zajemala 3,5 hektarov površine. Tu gradi Novograd 17 stanovanjskih blokov s 93 stanovanji za IMV, ki bodo imela skupno kotlovnico in zaklonišče. Gradnja prvih blokov se je začela in bo postopno trajala vse do oktobra 1980. NA VIDIKU SO PODRAŽITVE V VRTCU Danes, 5. oktobra, bodo na skupščini otroškega varstva v Novem mestu med drugim razpravljali tudi o podražitvah oskrbnin v vzgojno-varstvenih zavodih novomeške občine. Dosedanje cene so veljale dve leti, medtem pa se je marsikaj podražilo, tako da grozi zavodu izguba, če ne bo povišal cen. RAZIGRANI DOMOV - 29. september, pionirski dan, so tudi na novome&ih šolah lepo počastili. Učenci III. b razreda grmske šole (na sliki) so bili na Grabnu, kjer so imeli športna srečanja in program. (Foto: R. Bačer) Pozabili na odgovornost? Komunisti iz delovnih organizacij so dolžni obravnavati poslovne uspehe, produktivnost in organizacijo dela ter razvojne načrte 28. septembra je komite Občinske konference ZK v Novem mestu ocenjeval gospodaijenje in rezultate s tega področja v prvi polovici leta in s tem v zvezi postavil pred članstvo, zlasti pa pred odgovorne komuniste, več neodložljivih nalog. Člani komiteja se niso spuščali toliko v tiste številke, ki kažejo dobro plat domačega gospodarstva, marveč v one, kjer je očitno, da nismo uspeli glede na letni, še manj v primeri s predvidevanji v srednjeročnem planu. Izostajanje z dela je ena tistih hib, ki bi jo v delovnih organizacijah s pomočjo resne akcije komunistov in sindikata lahko odpravili. Prav tako zahteva komite odgovornost od komunistov tistih kolektivov, kjer še niso sprejeli srednjeročnih načrtov in kjer so dogovor o kadrovski politiki sicer sprejeli, ne ravnajo pa se po njem. Zadnje čase postaja zaskrbljujoče število tistih, ki iz gospodarstva bežijo v negospodarske in družbene dejavnosti. To se je dogajalo že prej; včasih je bila pot tudi obratna, ampak ker nikoli ni bilo sankcij, so kadri uhajali najpotrebnejšim skozi vrata. Komite je sklenil, da bo s pomočjo strokovnih služb in komisij pripravil celotno kadrovsko analizo, od štipendiranja do pogojev dela za že zaposlene in kadrovskih potreb ter izobraževanja ob delu, in jo dal konferenci v razpravo Prav tako je ena izmed nalog komunistov v delovnih organizacijah vztrajati pri dograjevanju sistema nagrajevanja, ker je ravno od tega precej odvisen delovni polet posameznika in celotnega kolektiva. R. B. Žal v preozkem okviru Predkongresna razprava o planiranju v novomeški „Krki' 28. septembra je bila v novomeški tovarni „Krka“ organizirana občinska predkongresna sindikalna razprava o planiranju v tozdu in v delovni organizaciji, ki se je je udeležilo 91 delegatov. Vsekakor gre „Krko“ pohvaliti glede organizacije srečanja in predstavitve planiranja na vseh ravneh v domačem kolektivu, gledano s širšega vidika pa je razprava uspela le s formalne plati. Ob številnih krajših referatih predstavnikov „Krke“ o organizaciji in metodah planiranja je bilo očitno, da imajo v tej delovni organizaciji plansko službo dobro zastavljeno, nič pa ni bilo slišati o ostalih kolektivih. Delegati iz drugih delovnih organizacij so bili navzoči kot opazovalci ali slušatelji na predavanju, tako problematika planiranja v občinskem merilu ni prišla do izraza, kot je bil najbrž namen. Na težave pri planiranju s širšega vidika pa so opozorili zlasti Matjan Šonc, ki je govoril o raznih administrativnih ukrepih, ki čez noč zadenejo gospodarstvo in s tem postavijo na glavo vsa predvidevanja in plane. Magister Jerman je navajal težave zaradi neuskladenosti pri planiranju novih investicij in proizvodov med republikami, Marjeta Potrč pa je opozorila na dvotirno planiranje družbenega standarda pri delovnih organizacijah in v interesnih skupnostih, kar vse gotovo sodi med tehtne pripombe, ki zadevajo večino zaposlenih v občini Novo mesto. R. B. Premalo takih Prijeten je pomenek z mladim človekom, kakršen je Iztok Vi-lič. Čeprav ima šele 19 let in komaj dobro leto službe kot gozdarski tehnik pri GG Novo mesto, je tako rekoč že izkušen družbenopolitični delavec. Poln je načrtov, kako bi pomanjkljivosti odpravili, kako mladino pritegnili k organiziranemu delu in sploh... Ne preseneča me, da so ravno Iztoka izvolili za delegata na bližnjem mladinskem kongresu v Novi Gorici( - Kaj pričakujete od kongresa? „To bo v prvi vrsti zunanja manifestacija, s katero bomo dali čutiti, da mladinska organizacija obstaja, da je to kljub temu sila, v gradivu pa so tudi nekazane poti, da bi laže in hitreje prišli do zastavljenih ciljev. Predkongresna dejavnost pa mladino po vsej Sloveniji aktivira in spodbuja k razmišljanju o najrazličnejših vprašanjih. V DoL Toplicah, kjer sem doma, smo na primer že imeli razpravo o mladinskih delovnih akcijah, v kratkem pa jih bo še več iz drugih področij. Podobno je tudi v drugih sredinah. “ - Kje vidite vzrok, da na terenu mladinska organizacija ne doživlja zaželene množičnosti v resničnem aktivističnem delu? „V krajevnih skupnostih je po mojem usposobljenost za mladinsko organizirano politično delo dokaj slaba. Težava je tudi v tem, ker se ob menjavi vodstva delo začne tako rekoč znova in ne prenašamo izkušenj in dela naprej. Največkrat ne gradimo na osnovi, ampak začenjamo od začetka. Prav zato so nujne oblike izobraževanja mladinskih funkcionarjev z raznih področij, ki so predvidena v občinskem merilu." Delegat Iztok je pravil še o načrtih za ustanovitev mladinskega kluba v Toplicah, ki se bo načrtno bavil z organizacijo prostega časa mladine. Med mladimi krajani ima še nekaj sposobnih in dela voljnih somišljenikov, ki ne dvomijo o uspehu začrtanih akcij. R. B. Žabjeku bije zadnja ura? Nujno je zagotoviti sredstva za prestavitev smetišča v Leskovec pri Brusnicah, kjer bo brskanje onemogočeno vali navodila za parkiranje.* R. BAČER | Illllinillllllllllllll ............... IHIIIHIHIIIIHIIIIIIIIIII..IIIIIIIIIIHI.. 16 NOVIH ORGANIZACIJ ZK Na nedavni seji je novomeški občinski komite ZK ocenil, da so v 16 ktajih zreli pogoji za ustanovitev n°ve osnovne organizacije Zveze komunistov. Tako bodo na prvi konfe-renci predlagali, naj se ustanovi Qrganizacija pri vseh štirih krajevnih skupnostih v občini, kjer je doslej niso imeli, razen tega pa še v 12 ‘ozdih. Da je novomeško uradno smetišče v Žabjeku naša sramota, vemo vsi in že dve leti je tega, kar so začeli na občini ŠE NOBENEGA VZORCA.. . Čeprav je bilo v začetku leta precej grmenja in priprav zaradi ustanavljanja internih bank po večjih delovnih organizacijah, vse to ni prineslo niti ene same kaplje dežja. V novomeški občini doslej ni niti enega „vzorca“ interne banke v delovnih organizacijah, s tem pa kratki konec potegne delovni človek. V isti OZD ima en tozd prazen žiro račun, drugi pa precej denarja, vendar mora „brat siromak** najeti bančni kredit z visokimi ob-restjni. namesto da bi to urejela domača banka ... LEGLO SRAMOTE IN NEČISTOČE - Takole dan za dnem mladi in odrasli Romi brskajo po odpadkih v Žabjeku, in kdor razmere pozna, tudi ve, da z zdajšnjo organizacijo smetišča tega ni možno preprečiti. (Foto: R. Bačer) akcijo za prestavitev smetišča v odročen kraj. Komunala v sklopu podjetja Novograd je že pripravila predlog za gradnjo novega smetišča v Leskovcu, oddaljenem 3 km od Brusnic, kjer je bil nekdaj kamnolom. Študija o bodočem smetišču je pripravljena, predvideva pa povsem ograjen prostor s stalnim uslu 4>en-cem, urejenimi iztresališči za odpadke in sprotno prekrivanje na-voženih smeti z zemljo s posebnim strojem, kar bo onemogočalo nepoklicanim brskanje po smeteh. Do smetišča bo speljana tudi cesta. Na predvidenem kraju za novo smetišče je bila že lokacijska obravnava, kjer ni bilo od inšpekcijskih in drugih pristojnih služb izrečenih pomislekov, pač pa se krajani bojijo, da bi smetišče privabilo v njihov konec Rome. Ta bojazen pa je odveč glede na to, da bo prostor ograjen in da bodo odpadke vsak dan prekrili z zemljo. Težava je v tem, ker bo novo smetišče z vso opremo vred po prvih podatkih veljalo 14 milijonov dinarjev. Čeprav je v srednjeročnem razvojnem programu občine novo smetišče zapisano kot prednostna naloga, trenutno še ni dovolj denarja, da bi ga začeli graditi. Če bi letos namenili vsaj sredstva za odkup zemljišč in izdelavo projektov, potem bi v letu 1979 lahko začeli gradnjo. S tem ne bi uredili samo problem smetišča, marveč tudi delno Žabjeka . Nedelavni in nezaposleni Romi ne bi imeli kje več brskati, kar bi jih tudi prisililo k zaposlitvi. Novomeška kronika OKRASITEV - Mladina je poskrbela, da je v čast bližnjemu kongresu tudi po Novem mestu čutiti slavnostno vzdušje. Na okrasnih gredicah pri križišču zraven drevoreda so postavili iz lesa v barvah zastave domiselno figuro. POVSOD ŽAGAJO - Ne samo zato, ker je že hladno in so tudi v stanovanjih začeli kuriti, tudi zavoljo lepšega okolja, za katero je doižan vsak poskrbeti pred bližnjo konferenco jugoslovanskih mest, poje drkularka na vseh mestnih koncih skoro noč in dan. Vseeno pa se je bati, da drva povsod le ne bodo pospravljena, ker ni toliko žagarskih zmogljivosti, kolikor je ta čas interesentov za spravilo drv. ZAKAJ IMAJO PA V LJUBLJANI? - Zenske, ki po novomeških trgovinah iščejo hlačne nogavice, so velikokrat razočarane ob odgovoru trgovcev: „Te številke pa nimamo... Te barve pri nas ni dobiti“ V ljubljanskih trgovinah imajo na izbiro vse vrste številk in nogavice v različnih odtenkih in znamkah. Mar bo potrebno odslej tudi po tako običajen izdelek hoditi v Ljubljano? SE ŽE POZNAJO NOŽI - V Ragovem logu so namestili več ličnih lesenih klopi in miz, ki se lepo podajo v naravni park, vendar se na nekaterih že poznajo sledovi pomivalcev. Z noži vrezana imena so ponekod vidna že nekaj dni po namestitvi novih klopi. PET PROTI ENA - V novomeški porodnišnici je pretekli teden rodilo šest mamic pet fantov in eno dekletce. Emilija Vrane s Ceste brigad 30 - Karlo: Vladimira Novina iz Kri- stanove 3 - Dečka; Marija Tekavec iz Ulice talcev 10 - Romana; Marija Filip iz Trdinove 5 b - Andreja; Metka Praščevič iz Segove 1 - Uroša in Marija Bajc, Pod Trško goro 58 - Marka. OB DEŽEVJU BOLJ PRAZNO - Tržnica je bila minuli ponedeljek še kar dobro založena s sadjem in zelenjavo, ni pa bilo posebnega zanimanja med kupci Tu di kramarsk i del tržnice ni bil tako zaseden, kot je običaj. Hruške so prodajali po 20 din, grozdje po 16.80 din, jabolka po 8 do 12 din, karfijolo po 26 din, paradižnik po 14 in 15 din, papriko po 12 din, čebulo po 7.50 din, krompir po .4.20 din kilogram in jajca po 2,30 din. Ena gospa je rekla, da se zaposleni nočnega dela ne bodo več branili, če bodo pogruntali sistem posamezniko v iz IMV, ki se prikažejo ob začetku izmene, potem doma prespijo vso noč, zjutraj pa gredo spet z ostalimi skozi tovarniška Vrata ... raiDisiira SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN OPRAVILA: 1. KNJIGOVODJO OD I 2.3 KNJIGOVODJE I 3. POMOČNIKA VODJE OBRAČUNA PROIZVODNJE 4. KNJIGOVODJO II 5. KNJIGOVODJO DOBAVITELJEV I 6. FINANČNEGA REFERENTA DOBAVITELJEV I 7. FINANČNEGA REFERENTA DOBAVITELJEV II 8. FINANČNEGA REFERENTA KUPCEV I 9. LIKVIDATORJA DEVIZNIH OPRAVIL 10. REFERENTA V KOMERCIALI I POGOJI ZA SPREJEM: 1. končana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj 2. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj 3. končana ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj 4. končana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj 5. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj 6. končana ekonomska sredhja šola in 4 leta delovnih izkušenj 7. končana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj 8. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj 9. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj 10. končana gradbena ali ekonomska fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj ali končana srednja gradbena šola oz. ekonomska srednja šola in 7 let delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37, Kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. # # # SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO, TOZD PROJEKTIVNI BIRO, OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN OPRAVILA: 2 PROJEKTANTA ZA POPIS IN PREDIZMERE in sicer za oddelek Ljubljana in enega za oddelek Novo mesto POGOJI ZA SPREJEM: Končana gradbena srednja šola; zaželena praksa Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ..PIONIR", kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. - - . Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacije MERCATOR-PRESKRBA, Trgovsko podjetje na debelo in drobno s p. o. objavlja prosta dela in naloge NAMESTNIKA POSLOVODJE v prodajalni št. 2 ZELEZNINA Krško. POGOJI: visoko kvalificiran delavec tehnične stroke v trgovini z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku prijavnega roka. OZD »SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO" - KOMI SIJA ZA SOCIALNO—KADROVSKE ZADEVE razpisuje prosta dela in naloge: 1. ADMINISTRATOR v obratu in obračun OD — za obrat Kostanjevica POGOJI: 2-letna administrativna šola ali nepopolna srednja šola, zaželena praksa OD po samo upravnem sporazuma Objava velja do zasedbe. Pismene prijave poslati v 15 dneh na naslov: ..SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO", Komisiji za soc.-kadrovske zadeve. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v roku 15 dni po zaključku razpisa. VOZNIKI! Pohitite, zima se bliža! Pravočasno si zagotovite brezhibno vžiganje motorja vašega avtomobila v mrzlih zimskih jutrih. Akumulatorje za vse vrste vozil izdeluje BLAŽO TASEV akumulatorska delavnica na Partizanski 11 v Novem mestu. 12-MESEČNA GARANCIJA Poleg tega popravlja in polni vse vrste akumulatorjev. Pokličite po telefonu (068) 23-826. GOBARSKA DRUŽINA NOVO MESTO VABI vse gobarje na sestanek 9. oktobra 197 8 ob 18. uri v osnovni šoli Grm - tehnični kabinet VSO DRUŽINO lepa in bogata izbira novih JESENSKIH MODELOV O trgovska hiša maximarket CalJUBLJANA. Trg revolucije 1 * * ’• TT OSNOVNA SOLA XV. SNOUB-BELOKRANJ-SKA V METLIKI razglaša naslednja prosta dela: KUHINJSKA POMOČNICA — za nedoločen čas ČISTILKA - za določen čas POGOJ: smisel za čistočo in higieno Prijave sprejema ravnateljstvo šole 8 dni po objavi. CARINARNICA LJUBLJANA VABI K SODELOVANJU DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽ EN E RJA ALI DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ALI STROJNEGA INŽENIRJA ALI EKONOMISTA ZA CARINJENJE BLAGA V CARINSKI IZPOSTAVI NOVO MESTO. Kandidat mora imeti urejeno vojaščino, obvladati slovenski jezik ter enega izmed svetovnih jezikov. Poskusna doba je 3 mesece. V razpisnem postopku bodo preverjene sposobnosti in kvaliteta kandidatov. Za opravljanje delovnih nalog imajo prednost moški, kandidati v starosti do 35 let. Osebni dohodek je cca 9650 do 10360 dinarjev, brez upoštevanja minulega dela. Pismene prošnje s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite Carinarnici, Ljubljana, Šmartinska 152 a, do vključno 16. 10.1978. Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Novo mesto na podlagi 5. člena zakona o vinu (Uradni list SRS št. 16/74) DOLOČA ČAS TRGATVE GROZDJA V LETU 1978 Vinogradniki, ki imajo nasade žlahtne trte, ne smejo začeti s trgatvijo grozdja za predelavo in sicer: — portugalke, šentlovrenke, rizvanca in ranine pred 5. oktobrom — modre frankinje, kraljevine pred 15. oktobrom — čas trgatve ostalih sort bo objavljen naknadno. Na podlagi 6. člena navedenega zakona morajo vsi vinogradniki, ki grozdje predelujejo v vino in ga nato prodajajo, prijaviti pridelek grozdja ali vina občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo in sicer najpozneje do 1. decembra 1978. Kršitev navedenih določil se kaznuje po 50. členu zakona o vinu z denarno kaznijo od 1.500,00 do 10.000,00 din. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO kmetijska zadruga ■.auke. nove mesto TOZD BRAZDA "N V«. obvešča cenjene potrošnike, da lahko nabavijo zimske hruške po 6,00 din za kg na sadni plantaži Struga pri Otočcu. Nakup je možen vsak dan dopoldne in popoldne razen ob nedeljah. Se priporočamo! J LEKARNA NOVO MESTO objavlja prosta dela oziroma naloge za: BLAGAJNIŠKA DELA IN EVIDENTIRANJE STORITEV Pogoj: dveletna administrativna šola ali njej sorodna izobrazba. Zaposlitev je polna za nedoločen čas s poskusno dobo enega meseca. Objava velja do zasedbe. konfekcije, perila, pletenin, obutve, modnih dodatkov, torbic... DO TRANSPORT p. o. KRŠKO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TELEFONISTA Pogoji: Nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja.ja. Delo se združuje za nedoločen čas, s 3—mesečno poskusno dobo. Interesenti naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela v 15 dneh po tej objavi na naslov: ..Transport" Krško, 68270 KRŠKO, Cesta krških žrtev 133. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po roku za zbiranje prijav. 1 9 SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD razpisuje NAGRADO KRKE za leto 1979 za dijake srednjih šol z območja Dolenjske Namen nagrade KRKE je spodbuditi dijake k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. A. Teme za srednješolce: 1. Urejanje in namensko izkoriščanje Ragovega loga 2. Španski borci Dolenjske 3. Šege in narodni običaji na Dolenjskem 4. Upodabljajoča umetnost na Dolenjskem 5. Sinteze oziroma izolacije biološko aktivnih snovi 6. Varstvo reke Krke in njenih pritokov 7. Možnosti kmečkega turizma na Dolenjskem 8. Problematika delovne sile v dolenjskih občinah 9. Aktivnost mladine v prostem času 10. Arheološke najdbe na Dolenjskem B. POGOJI: Na razpis se lahko prijavijo dijaki srednjih šol z območja Dolenjske. V nalogi morajo biti navedeni viri in uporabljena literatura, naloge morajo biti tipkane in vezane. Kandidati morajo poslati svoje naloge v 3 izvodih najkasneje do 5. aprila 1979 na naslov: „KRKA", farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo — 68000 Novo mesto. Cesta herojev 45 (za Sklad Krkinih nagrad). Materialne stroške v zvezi z nalogami bomo na osnovi predhodnih dogovorov nagrajencem povrnili, če bodo naloge izdelali posebej za razpis. Nenagrajene naloge lahko Svet sklada Krkinih nagrad odku- P‘- Prosimo vse kandidate, ki se želijo odzvati razpisu, da se predhodno povežejo s Svetom sklada Krkinih nagrad zaradi podrobnejših informacij, opredelitve naloge in eventualne mentorske pomoči. Nagrajene naloge so last organizacije združenega dela. Avtor ima pravico, da nalogo objavi, mora pa obvezno navesti, da je bila naloga nagrajena z nagrado KRKE. C. NAGRADE: Višina nagrad: 1. nagrada = 2.000 din 2. nagrada = 1.800 din 3. nagrada = 1.600 din Slavnostna podelitev KRKINIH NAGRAD bo v maju ali juniju 1979. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO in VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD NOVO MESTO ORGANIZIRATA 80—URNI VZGOJNI PROGRAM (potujoči vrtec) za otroke, stare 5 let (rojene leta 1973 in 1974, obdobje januar—marec). Vzgojni program se bo pričel izvajati s 16. 10. 1978 v prostorih vrtca. Starši bodo prispevali stroške za prehrano, ostale stroške pa prispeva Skupnost otroškega varstva Novo mesto. Starši naj prijavijo otroke osebno v pisarni VVZ Novo mesto na Ragovsk,i ali pa pismeno na naslov: Vzgojnovarstveni ^ zavod 68000 Novo mesto, Ragovska 18. Komisija za delovna razmerja TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO objavlja prosta dela oz. naloge - NOSAČA DRV ZA DOLOČEN ČAS (ZA ČAS KURILNE SEZONE) S POLNIM DELOVNIM ČASOM. Pogoj: nekvalificiran delavec. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto, Jenkova 1. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po objavi tega razpisa. .Pred zasedanjem vseh treh zborov občinske skupščine v Trebnjem 26. septembra smo zapisali, da bo v marsičem šlo za Zgodovinsko zasedanje, predvsem zaradi pomembnosti dnevnega leda. Delegati so na kraju potožili zaradi obilnega dnevnega reda; seja je ^jala od osmih do precej čez 13. ^o, vendar pa vseeno ni bistveno yplivala na aktivnost v razpravi To j* bilo Se posebej očitno na kraju, 1(0 so na ločenem zasedanju ostali Se delegati zbora združenega ~*a- V točki dnevnega reda, za katero je vsa zadnja leta, z redkimi “jemami veljala oznaka „tiha“, Namreč v razpravi o rezultatih 8°spodarjenja, je tokrat priSlo do n*veseljive prelomnice. Po običajhi .obrazložitvi - tokrat jo je podal ;'J«čelnik oddelka za gospodarstvo Nace Dežman - so jeli nastopati -fug za drugim delegati Dane, IGK, Kolinske - tozd Tovarna za predelajo krompirja, Mercatorja - tozd gradišče, Trima in Donita - tozd Tesnila. Kdor bi sodil, daje priSlo do take Oprave le zaradi morebitnih težav, Se moti. Kot je v uvodu dejal načel-n* Dežman, so rezultati gospodarjema 21 delovnih organizacij v letošnjem polletju ugodni Lani je v ^ni obdobju poslovalo z izgubo ^je kolektivov, letos le eden. Razveseljiva je posebno ugotovitev, da Je v letošnjem polletju hitreje na-^Sčal dohodek, ki ostane delovnim ^ganizacijam. Izvršni svet s pozor-n°stjo spremlja gospodarska gibanja, Tone Žibert, predsednik občinske skupščine: »Skupščina je mesto za takšne razprave. Z nadaljnjo organizirano akcijo si tako lahko skupno prizadevamo, da bomo razne sistemske pomankljivosti uspešneje odpravljali" na tekočem so že tudi glede rezultatov za tričetrletje. Žal še vedno nimajo temeljitejšega vpogleda v poslovanje nekaterih enot s sedežem matičnega podjetja izven občine (v njih dela okrog 800 delavcev!), ki jih tudi ne zajema analiza SDK. Pohvalna novost vseh teh razprav v delegatski bazi je, da so predvsem po večjih kolektivih rezultate gospo-daijenja obravnavali na zborih delav- V mirenski Dani ugotavljajo, da so precej nad planskimi predvidevanji, v primerjavi z lanskim polletjem pa so rezultati Se boljši (lani so poslovali zaradi visokih anuitet celo z izgubo). Zadovoljni, so s tistim, kar je ostalo za poslovni sklad. Pravijo, da je to celo spodbudno za nove načrte, ki jim jih ne manjka. Ubadajo se seveda z obratnimi posojili, ki so spremljevalec proizvodnje s tolikšnimi sezonskimi nihanji Na obravnavah po sindikalnih skupinah in družbenopolitičnih organizacijah so se tudi že dogovorili o ukrepih, da bodo v naslednjem ob-dobju lahko govorili o Se boljših uspehih. V mirenski Kolinski so v prvem trimesečju poslovali z izgubo 1,4 milijone dinarjev, v drugem tri-četrletju pa so dosegli nad Štiri milijone dinarjev čistega dohodka. Predvsem kmetje bi morali upošte- Ciril Logar: „Zastavili smo si nadvse optimističen proizvodni načrt, ki ga tudi uspešno uresni-čujemo!“ vati, da se tovarna bori z velikimi težavami glede zalog pireja, narejenega iz krompirja Se iz lanske letine. Te zaloge so znašale marca kar 24,7 milijona dinarjev, konec junija jim je uspelo zmanjšati jih na 20,3 milijona dinarjev. Predvsem zaradi zalog bodo začeli s predelavo letošnje krompirjeve letine pozneje. TRIMO se približuje predvidenemu rekordu. Svojo proizvodnjo dob ro spravlja na trg, na zalogi so le nekateri po lizdella, pločevina in poliuretan, ki ju dobivajo iz uvoza. Donit - tozd Tesnila iz Velike Loke si je za letos postavil nadvse optimistični plan, ki načrtuje kar 60-od-stoten porast v primerjavi z lanskim poslovanjem. Vodja razvoja Ciril Logar, ki se je kot delegat udeležil tega zasedanja občinske skupščine, je povedal, da zahtevni načrt dosegajo, kar ni majhen uspeh. Pri tesnilnem materialu so npr. načrtovali celo za 300 odst večji izvoz, kar pa se ne uresničuje, predvsem zato ne, ker tržišče ni bilo ustrezno raziskana Vseeno je prodaja tega materiala večja za 30 odst. v primerjavi z lanskim polletjem. Celotni dohodek je bil v polletju za 33 odst večji, akumulacija pa za 56 odst. Težave imajo s surovinami, zlasti pa z uvoznimi omejitvami, kar jih napeljuje k večjim zalogam. Marsikdo je ob otvoritvi te tovarne govoril o prevelikih kapacitetah, danes pa ugotavljajo, da so zmogljivosti že premajhne. ALFRED ŽELEZNIK ŠENTRUPERT - Letos nadvse uspešna krajevna skupnost pri posodobi janju cest TREBANJSKE IVERI PRESKRBLJENI - Minuli petek zvečer so tudi navznoter proslavili otvoritev pomembne faze v izgradnji trebanjskega zdravstvenega doma. Kot se ob taki priliki spodobi, so pred novo reševalno postajo v Trebnjem postrojih vsa razpoložljiva vozila. Sedaj je tudi očitno, da jim sirene delajo. Morebitni ponesrečenci lahko računajo na hitrejšo pomoč, saj reŠilcem ni treba več dirkati sem iz Novega mesta kot poprej. SE TEŽAVE Z OSEMENJEVANJEM - Z mrežo osemenjevalnih postaj razen ponekod v Suhi krajini niso zadovoljni še na območju KS Šentrupert in Trebelno. V Trteniku, Straži, Zabukovju in še kje, kjer premorejo vsaj 75 godnih krav, namreč pravijo, da bi osemenjevalno postajo imeli radi bliže, saj je nevarno goniti krave po izredno prometnih cestah do Mirne ali k am drugam. Na Trebeljanskem so zadovoljni z osemenjevanjem krav, želijo pa še osemenjevanje svinj. LAHKO GRADIJO - Načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Nace Dežman je na zadnji seji občinske skupščine odgovoril delegatu Novaku iz Straže, da ni razlogov, da graditelji v Šentrupertu ne bi mogli k omunaliiu opremljati svojih stavbišč. Dostop je namreč možen z druge strani, kot je bilo predvideno. Spremenjena pot je začasna. NAJDLJE ODPRTI - Naj nekateri trgovci še tako tarnajo glede prometa v Trebnjem, treba je le priznati, da je nova blagovnica „Do-lenjke" rekorder, kar se odpiralnega časa tiče. Medtem ko je drugod že lep čas zaprto, v Dolenjkini blagovnici namreč še zvečer - prizadevno poslujejo. Pohvaliti gre tudi knjigarno Državne založbe: poslovne prostore namreč preurejajo, medtem pa posluje v bivših prostorih Krojaškega podjetja. Čas akcije Pri šesterici je ostalo Pred sprejetjem zajetnega gradiva o solidarnostni pomoči manj razvitim krajevnim skupn ostim v trebanjski občini - za vzor je lahko prenekateri drugi občini v Sloveniji - ni manjkalo tudi pikrih pripomb. Prve puščice je izstrelil Tone Praznik, predsednik KS Veliki Gaber. Zainteresiranost za stvar je pokazal že tudi bežen pogled po skupšinski dvorani, zakaj tudi druge delegacije so uvrstile tokrat v svoje posadke bolj kot ponavadi kar predsednika krajevnih skupnosti Praznik, sicer delegat družbenopolitičnega zbora, se je čudil ker niso bile upoštevane nekatere pripombe iz javne razprave. Opozarja namreč na cele vasi, ki so manj razvite od prenekatere krajevne skupnosti, ki ji je sicer uspelo zbrati več točk za uvrstitev med ,,super" - nerazvite (cela trebanjska občina je namreč po republiškem zakonu med enajsterico nerazvitih!). Tudi delegat Novak iz Straže pri Šentrupertu je omenil, da jih glede tega celo tepe njihova prizadevnost, da so sami že toliko stoftli (njihov letošnji program asfaltiranja je npr. presegel vrednost stare milijarde). Razprave so bile torej podobne taistim v republiški skupščini Argumenti, ki so jih na svoj rovaš doslej Tre-banjci poslušali v Ljubljani, so se naenkrat pojavili doma. Navsezadnje to ni slaba Občina je dosegla nemalo uspehov, prenekatera krajevne skupnost je dobila celo „svojo" tovarna Lokalizem je, kot ugotavljajo na prene-katerem sestanku, prešel celo že v škodljivo smer. Sedaj tudi sprejeti načrt za pospeševanje šestih najmanj razvitih krajevnih skupnosti v občini pomeni osnovo za pravo solidarnostno pomoč. Tudi na ta način bodo vsi skupaj postali močnejši in bodo navsezadnje bolj kos še tistim vasem, ki capljajo za drugimi A Ž. S S TREBANJSKE MICE Razdrobljena trgovina PRIDOBITEV - Najsodobnejše proizvodne linije, ki so jih v Trimu izročili namenu ob občinskem in njihovem .prazniku, bodo ta marljivi kolektiv napravile še prodornejši doma in v tujini Trenutno uspešno razstavlja v Bratislavi Na sirki: avtomatski varilni stroj. (Foto: Železnik) Res „čudež” v Račjem selu? SDK pripravlja posebno analizo o poslovanju v Industriji gradbene keramike — Precejšnja prizadevnost v tozdu, še vedno premalo odločnosti v Tehniki — Skrb IS v, Trebnjem ___________________ V eni od prejšnjih številk smo pisali o nenavadno nizkem znesku porabljenih sredstev - borih 60 starih milijonov - v polletnem poslovanju IGK. Zadeva je bila temeljiteje obrazložena na zasedanju delegatov zbora združenega dela občinske skupščine v Trebnjem. Za razliko od nekaterih podob nih razprav v minulih letih se je v to razpravo vključil tudi delegat tozda IGK. Načelnik oddelka za gospodarstvo Nace Dežman je v svoji oceni delegatom posvetil največ časa ravno razmeram v tej tovarni Občinski izvršni svet namreč že ves čas s posebno pozornostjo spremlja porodne težave te nove industrijske proizvodnje v občini Kaj je s tako nizko prikazanimi porabljenimi sredstvi, bo pokazala revizija Službe družbenega knjigovodstva. Vseeno ni mogoče zanikati dejstva, da se je poslovanje v IGK slednjič le izboljšalo. To je posebno očitno v letošnjem polletju, ko je -vsi znaki to potrjujejo — navsezadnje stekla tudi prodaja. Inšpektor SDK je že ugotovil, da za lani niso bile obračunan* obresti za najete kredite; gre za okrog 10 milijonov dinaijev. Za letošnje prvo polletje niso obračunali amortizacije, kar spet znese pet milijonov dinaijev. Ni jasno, kdo bo pokril to poldrugo staro milijardo, tozd ali Tehnika iz Ljubljane? Po besedah načelnika Dežmana so znašale v poletju zaloge neprodanih ploščic 29 milijonov (novih kajpak!). Kot je poudaril tudi delegat iz tovarne, to še zdaleč ni blago za odmet Na trgu namreč z njimi dosegajo večjo ceno, kot so mislili največji optimisti. To je nadvse razveseljiv podatek. Potrjuje namreč, da v Račjem selu znajo delati in da imajo te BOLJŠA CESTA V Hrastovici so bili minuli teden sicer še ogorčeni nad polževo hitrostjo, s katero v mokronoški krajevni skupnosti rešujejo njihovo cestno vprašanje. Jeza je bila v tem trenutku domala že odveč: že predtem so namreč cesto v vasi nekajkrat prekopali za prepuste, za začetek tega tedna pa je bila napovedana že vsesplošna modernizacija. ploščice bodočnost. Sama proizvodnja je postala tudi stalna, od lanske je za 52 odst. večja, boljša je po sestavi in kakovosti. Kot pravijo, bodo izgubo slej ko prej spremenili v pozitivno poslovanje, kar je želja vseh. Na dlani je, da graditelj, ki se še ni podvizal po ploščice v Račje selo, teh zlepa ne bo dobil več tako poceni! A. ŽELEZNIK ODDALJENI VEDNO TEPENI Znano je, s kolikšno prizadevnostjo krajanov so v Selih - Šumberku prišli do telefona. Zaenkrat imajo v vasi tri telefone. Vaščani kažejo zanimanje za nadaljnji razmah telefonije. Žal jih od tega odvrača visok prispevek. Da ne bo nesporazuma - ob gradnji linije je bilo vse plačano - gre za običajni prispevek za vsako številko. Sumberčane moti, da plačujejo npr. v Žužemberku za isti prispevek telefonski naročniki le 35 dinaijev, v Selih — Šumberku pa je treba odriniti kar 380 dinaijev. So pač oddaljeni od Žužemberka - okrog devet kilometrov. Razvoj trgovine v trebanjski občini tepe nenačrt- nost Med poglobljenimi razpravami na ločenem zasedanju delegatov zbora združenega dela je' naletela na največji odmev razprava prodajalke Rezke Žalec, ki je izčrpno posredovala mnenje svoje delegacije. „Se vedno smo priča veliki neusklajenosti trgovine v občini,“ je poudarila in to med drugim potrdila s primerom svojega podjetja. Mercator - tozd Gradišče ima tačas v trebanjski občini 19 prodajaln, v glavnem na podeželju. ..Tehnično blago je na desetih prodajnih mestih; vsakdo ve, kolikšna sredstva ležijo zaradi tega vezana, kupci pa vseeno niso zadovoljni," je dejala. Ob tem lahko že bežen pogled po Trebnjem in tudi Mimi pove, da se odpiraj o novi trgovski centri, malokje pa seže kdo na podeželje. Pri tem trgovce, kot je navajala delegatka Rezka, tarejo mnoge težave. „Še vedno imamo vse od leta 1971 zamrznjene marže, tako da znaša pri marsikateremu artiklu akumulativnost trgovine le 0,12 odst., medtem ko marsikje v industriji zaženejo preplah, če le-ta pade na pet odstotkov. Zato dobri kadri bežijo iz trgovin. Kako tudi ne bi: izučena trgovka dobi pri nas 3.410 dinaijev na mesec, njena prijateljica, denimo, ki se je, če je opravila strojepisni tečaj, rešila hkrati še popoldanskega in sobotnega dela, pa dobi vsaj tisočaka več. Kar 90 odst. naših delavk je žena, organizirano otroško varstvo pa jim je zaradi popoldanskega dela domala nedostopno." Rezka Žalec: »Doklej se bo trgovina šerazvijala tako neusklajeno? “ Vprašanje nosilca, do-govorajanja glede trgovine v občini je že lep čas v zraku, nič kaj posebnega pa se ne ukrene — razen da na katerem koncu Trebnjega ali drugega večjega sidišča vznikne kakšna nova blagovnica. »Hvalevredno!41 dostikrat pravijo kupci, »konkurenca je zdrava." Pri Mercatorju pravzaprav ne bi imeli nič proti takšnim izzivom, če ob tem ne bi trpela drufc bena sredstva; ta pa se, kot zatijujejo, ne bodo vračala nazaj tako hitro, kot bi bilo zaželeno. A. Ž. Delegati združenega dela spregovorili Trebnje: Aktivna razprava na ločenem zasedanju zbora združenega dela, kot še ne pomnijo VSAK SE LAHKO IZOBRAŽUJE Delavcem pri zasebnikih nudi pred kratkim ustanovljeni sklad za dopolnilno izobraževanje brežiški občini večje možnosti za vpis v najrazličnejše oblike izobraževanja. V celoti ali vsaj delno bo kril stroške dopolnilnega strokovnega, splošnega in družbenoekonomskega usposabljanja. O višini stroškov, ki jih bo za izobraževanje kril sklad, bo sklepal upravni odbor. V celoti bo povrnil predvsem stroške družbenoekonomskega in političnega izobraževanja, stroške splošnega in strokovnega izobraževanja pa bodisi v celoti, bodisi 50- ali 75-odstotno, če se delavec šola v skladu s potrebami po kadrih. Na delež sklada bo seveda vplival tudi učni uspeh. Kako na pomoč starostnikom? SLIVOVKA BO ODLIČNA — V predelih, ki jih je obšla usodna pomladanska pozeba, je letos jesen zelo radodarna. Slive se kar lomijo, tako so polne. Tudi drugega sadja je dovolj. Posnetek je iz Jelčičevega sadovnjaka na Bizeljskem, kjer so v soboto tresli in pobirali slive ter jih nato prodali za žganjekuho. (Foto: Jožica Teppey) Pobratenje Brežic in Zeline Slovesen dogodek je napovedan za letošnji praznik brežiške občine — 28. oktober Pobudo za pobratenje breži&e občine s hrvaško občino Zelina so na seji 28. septembra podprli vsi zbori občinske skupščine v Brežicah. Listino o pobratenju bodo izročili predstavnikom Zeline za brežiški občinski praznik. Ta bo odprla nove možnosti za sodelovanje na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Bratsko sodelovanje slovenskega in hrvaškega ljudstva je spletlo izredno močne medsebojne vezi v narodnoosvobodilnem boju, začetki pa segajo še v predvojni čas. Apila letos je minilo 33 let, odkar je na Prepolnem nad Žitomerom omahnilo v smrt osem- partizanov Kozjanskega odreda. Padlim Kozjancem sta občini Zelina in Brežice lani skupaj odkrili spomenik v Bede-nici v zelinski občini. Kozjanski partizanski odred je bil ob iz- teku vojne na pohodu z Bdior-ja v Prekmurje. Pot ga je vodila skozi Hrvaško Zagorje, Kalnik, Moslavino, Grubniško polje, Pa-puk in Madžarsko. Odred je imel nalogo, da na hrvašla ali madžarski strani prebije bližajočo se fronto in se v Prekmurju priključi drugim partizanskim enotam ter prepreči zavezniškim armadam zadrževanje na našem ozemlju. Hkrati pa se je 'ta spopadal z umikajočimi se Nemci in ustaši. V boju z ustaši je v noči na 12. april padlo osem Kozjancev, med njimi tudi borci iz brežiške občine. Pobratenje naj zato obuja spomin na žrtve, na skupen boj za svobodo, krepi naj bratstvo in enotnost, ki sta se kalili v najtežjih dneh naše zgodovine. Tozdom podatki ne gredo iz rok Delegati nismo odborniki Težave v delegatskem trikotu Artiče — Pečice — 5 Sromlje________________________________£ Marija Glogovšek iz Zgornjega Obreža se kot vodja kmetijske delegacije za Sromlje, Pečice in Artiče prav nič ne pohvali z odzivom delegatov. Svojo dolžnost jemlje resno, zato ji ni po volji, da drugi delegati ne kažejo dovolj pripravljenosti za sodelovanje. ,,V delegaciji nas je nekaj čez dvajset iz vseh treh krajevnih skupnosti," pojasnjuje. „Proble-matično je obveščanje in sestaj a-nje. To povzroča stroške in delo. Enkrat nam je razposlal vabila tajnik krajevnega urada, vendar pravi, da za to ni plačaa Sicer Marija Glogovšek: „Do delegatskih dolžnosti so nekateri preveč brezbrižni." pa to še ni najhujše, neko rešitev bomo že našli. Bolj me prizadeva to, da se ljudje ne odzivajo, če so že prevzeli delegatsko funkcijo. Na zadnjo sejo so prišli na primer samo trije. Se dobro, da smo se dobili skupaj z delegati za družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti. Pa še kljub temu nas je bilo malo. ,,Zakaj, mislite, da se delegati ne odzivajo? “ „Morda zato, ker smo se prvič (bilo nas petnajst) dogovorili, da se bomo sestajali izmenoma v Artičah, v Sromljah in Pečicah. Zdaj se pa Artičani nikamor ne dajo. Iz Pečic je bil na zadnji seji samo en delegat, in še ta je prišel v Artiče z motorjem. Mislim, da imajo v vasi še kak avtomobil in bi se jih lahko z njim več pripeljalo. Takšno mlačnost 'težko rarazumem. Sama na primer delam v iniciativnem odboru kooperantov farme v Dubravici, pa nisem še nikoli manjkala na seji Ker nimam avta, moram z vlakom do Sotle, od tam z avtobusom v Kraj Gornji in potem še 4 kilometre peš. Samo malo volje je treba. Upam, da se bomo tudi v naši delegaciji končno le sporazumeli za boljše delo.“ J. TEPPEY NOVO V BREŽICAH SPET NA KREDIT - „Moda“, trgovina s konfekcijo v Brežicah, se priporoča za jesenske nakupe s prodajo na posojilo. Kupci se z zanimanjem ozirajo po lepaku s kreditnimi obeti in mnogi hitro zatem stopijo še v trgovino po izčrpnejše informacije. Jeseni, ko se izdatki kar grmadijo, pride nakup na obroke zelo prav. KONEC MORSKE SEZONE SE LE MALO POZNA - Pri suho- BREŽIŠKE VESTI O gospodarjenju z zamudo mesnatih izdelkih se izbira na prodanih policah postopoma povečuje, odkar je glavna turistična sezona mimo, ni pa še posebnega napredka v mesnicah. Teletina je še vedno redkost Celo kuretine zmanjkuje. V kiosku na tržnici bi je prodali precej več, kot je dobijo. PRIHODNJE LETO ZAČETEK - Na delegatsko vprašanje, kako je z gradnjo mrliške vežice na pokopališču v Brežicah, so udeleženci zadnje seje občinske skupščine zvedeli, da je v načrtu za leto 1979. Idejni osnutek zanjo je napravljen. Vse nadaljnje pobude so v rokah krajevne skupnosti, ki si je že do zdaj veliko prizadevala za postavitev tega objekta. Pred zbori občinske skupščine je bila . na seji 28. septembra v Brežicah med drugim tudi obravnava polletnega gospodarjenja v luči uresničevanja srednjeročnega plana občine. Za polletni uspeh je taka' obravnava pozna, zlasti še, če je kje potrebno takojšnje ukrepanje. Predsednik izvršnega sveta Stane Ilc je delegatom pojasnil, da tozdi z zamudo pošiljajo podatke občinski upravi, in tako se mora ta pogosto opreti na podatke Službe družbenega knjigovodstva. Tu je sodelovanje odpovedalo, zato je menil, naj bi zbori dali več spodbude zanj. Izguba je bila ob polletju zaskrbljujoča edinole v Opekarni. Dan pred občinsko sejo so se z vodstvom tozda in samoupravnimi organi sestali člani predsedstva občinskega sindikata, predstavniki izvršnega sveta, skupščine in občinske konference ZK Razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki Salonita iz Anhovega. Dogovorili so se za izdelavo dolgoročnejšega sanacijskega načrta, ki ga bo pripravil marketing v Anhovem. V izključno kratkoročnih ukrepih ne vidijo rešitve, zato bo sanacija trajala vsaj eno do dve leti. Zaostajanje investicij je v brežiški občini že nekaj let problematična. Kot vzrok je Stane Ilc navedel skromne lastne vire, zaradi česar slonijo investicije pretežno na bančnih sredstvih, do katerih se investitorji težko prebijejo. Predsedstvo sindikata je skupščini posredovalo mnenje, da bi v tozdih, ki ne zagotavljajo sredstev za povečanje poslovnega sklada, v tozdih, kjer naraščajo osebni dohodki hitreje oa družbenega proizvoda, ter v tistih, ki so izplačali višje osebne dohodke od dogovorjenih, takoj sprožili akcijo za oce no družbenopolitičnih in samoupravnih razmer ter poslovnih rezultatov, čemur naj bi sledili takojšnji ukre pi. Glede investicij pa je sindikat menil, da bi moral imeti oddelek za gospodarstvo večji vpliv na tiste, ki investicije planirajo. Predlagal je tudi delitev dela med SDK in strokovno službo občine, da v svojih analizah ne bi obravnavali istih področij, ampak bi se dopolnjevali. j teppev V aktobru tečaj za negovalke ostarelih ljudi na domu — Poslej več vsakodnevne pomoči V krški občini so menda še daleč od tega, da bi imeli vse starejše prebivalstvo vključeno v „Društva upokojencev”, in jih je med njimi vse več takih, ki se zaradi različnih razlogov, bolj ali manj upravičenih, počutijo nekako »odrinjene” od vsakdanjega življenja, skorajda pozabljene. Med njimi je hkrati vse več socialnih problemov, zaradi denarja, ki ga imajo na voljo za preživljanje pa tudi zaradi po- moči, ki bi jo potrebovali pri vsakdanjih opravilih, a je nimajo. Da ne bi na skrb zanje pozabili, je svet za zdravstvo in Občani premalo berejo Levemu bregu Save je knjižnica zelo od rok jr------------- Polletni podatki o obisku v krški ..Valvasorjevi knjižnici in čitalnici” povedo, da sije okoli 420 rednih bralcev v tem času izposodilo nekaj več kot 7.000 knjig ali poprečno vsak skoraj šest. Če te številke primeijamo z zaledjem, potem bi lahko dejali, daje bralcev premalo. Ugotovitev je manj razveseljiva tudi zategadelj, ker ustanova prvič v zadnjih Te tih ni dobila manj denarja, kot ga je prosila, tako da so lahko v šestih mesecih tega leta nakupili vsega skupaj 711 novih knjig in svoj fond povečali na več kot 10.000 deL Vedno bolj postaja očitno, da s sedanjo lokacijo v sicer lepo Kravo za stroje V hribih kmetje z velikim trudom iztisnejo iz zemlje komaj toliko, da skromno živijo. Na Gorjancih je že tako, vendar Jakoba Koretiča s Planine kljub vsemu vprašam, kako gleda na morebitno preusmeritev. „Z ročnim delom to ne gre,“ mi odvrne, „za stroje pa nimamo denarja. In če že dobimo posojilo, so obresti prevelike. Traktor sem na primer kupil skupaj z zetom iz Podbočja. Jaz sem najel kredit, on je založil gotovino. Toda kredit bom odplačeval z 12-odstotnimi obrestmi To pa za kmeta ni rešitev, to ni pospeševanje kmetijstva. „Imate še kaj drugih pripomočkov? “ „Imam, malo kosilnico in fre-zo za vinograd, toda zanju sem moral prodati kravo, dvoje telet in prašičke. Tako imamo zdaj le eno kravo in enega konja." „Kaj vam daje glavni dohodek? “ ..Vinograd. Žal je lani popolnoma pozebel, letos pa delno. Nekaj trgatve bomo vseeno imeli". Pri Koretičevih prevzema glavno breme 2S-letni sin Jože. Ta opravlja vsa težja dela tudi v hiši, ker je mati bolehna. Veliko hudega je prestala. Prvega moža so ji ubili ustaši, ko je imela komaj osem dni staro hčerka In še hišo so zažgali Sin Jože ima veselje do kmetovanja, vendar že razmišlja, da bi se zaposlil in odšel z doma. V hribih ni deklet ne na slovenski ne na hrvaški strani, če pa je katera, gre raje v dolina JOŽICA TEPPEY urejenih prostorih na desnem bregu reke Save knjižnica števila bralcev ne bo mogla kdove koliko povečati, saj je marsikomu preveč od rok. Prizadevanja, da bi prišli do posebnega oddelka na sosednjem rečnem bregu, v mestnem delu, kjer živi danes pretežni del prebivalstva, žal, zaenkrat še niso rodila sadu. Manjši oddelek, oziroma iz-posojevališče, ki ga bodo v bližnji prihodnosti odprli v prostorih Upokojenskega doma, tega problema ne bo rešil, saj bo namenjen le njegovim stanovalcem. socialno politiko pri občinski konferenci SZDL pred dnevi sklical posvet, ki je bil v celoti namenjen prav tej problematiki. Koordinator bodočega dela v skrbi za starostnike naj bi bil* poslej prav ta najbolj množični! družbenopolitična organizacija,' nosilci pomoči pa društva upokojencev, Rdeči križ, pa seveda še skupnosti za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo. Največ pozornosti so ob dogovoru, kako naj delajo v prihodnje, posvetili negi starostnikov na domu in pomoči, ki jo rabijo pri vsakdanjih opravilih Za prvo nalogo bodo morali čimprej strokovno usposobiti negovalke. Zanje bo krški Dom upokojencev že v oktobru pripravil strokovni tečaj, za katerega naj bi z območja vseh krajevnih skupnosti zagotovili čim več kandidatinj. Seveda jih v bodoče delo ne bo moč vpreči brezplačno, zato so že govorih o načinih, kako priti do trajnih virov za plačilo njihovega humanega in prepotrebnega dela. Ž. ŠEBEK NAČRTNO DO STANOVANJ. - V krški občini posvečaj« usmerjeni gradnji veliko pozornost. Pionir je prevzel letos & samoupravno stanovanjsko skupnost v Krškem izgradnjo stanovanj' ske soseske Spodnji Grič z 240 stanovanji To bo deset stolpnic, k bodo imele dvonamenska zaklonišča; v mirnem času bodo namreč služila za garaže. (Foto: Jožica Teppey) Jože Koretič: »Brigadirji so to poletje razgibali življenje v gorjanskih vaseh. Ustanovili smo mladinski aktiv in zdaj sem njegov tajnik. Nabralo se na* je kar precej. Sestajamo se v bivši šoli v Brezju in zdaj iščemo pokrovitelja, da bi laže uresničevali sprejete načrte.14 ..VARLJIVI KAZALCI” - Za dva odstotka narasla delovna storilnost, ki jo kažejo polletni rezultati gospodarjenja v krški občini, je dokaj varljiva. Drug podatek namreč pove, daje fizični obseg industrijske proizvodnje večji za 1 3 odstotkov, finančni učinki, porazdeljeni na vse zaposlene, pa seveda to številko občutno zmanjšaja KRŠKE NOVICE SE ENA MOC - Predsedstvo občinske konference SZDL je na zadnji seji obravnavalo prošnjo občinske konference ZSMS, da bi si za nemoteno delo zagotovila še enega poklicnega delavca. Ker za njegovo zaposlitev še pred koncem tega leta mgbrž ne bo moč zbrati potrebnega denarja, naj bi ga poskušali zbrati do začetka novega. Seveda pa so člani predsedstva menili, naj bi to ne bil samo administrator, marveč bi moral imeti dosti širše delovno območje! LE GLASBENI DEL - Na seji programskega sveta krškega Delavskega doma so pred dnevi sprejeli šele program glasbenih prireditev do konca tega leta. Za uvod imajo v načrtu gostovanje zagrebške „Ko-medije” z domačim muzikantom „Jalta, Jalta”, obetajo pa še gostovanje plesnega orkestra RTV Ljubljana in nastop Slovenske filharmonije s koncertom v okviru festivala »Revolucija in glasba”. JAVNA RAZPRAVA DO KONCA OKTOBRA Občinska skupščina v Krškem j® na seji 28. septembra dala v javn° razpravo za pripravo smernic in ele' mentov prostorskega plana občifle' Razprava se bo začela 10. oktobr* in bo trajala do konca meseca. Z usmeritvijo in cilji nadaljnje^ raZ" voja se bodo v tem času podrobnej« seznanili zaposleni v delovnih kolek" tivih, občani v krajevnih sku pnosti*1 in samoupravnih interesnih skupno" stih. Informacijo o gradivu je med prvimi obravnavala občinska konte" renca ZK in s svojimi stališči spodbudila vse druge razpravljalce, da bi to pomembno gradivo ne šlo nikje* mimo prizadetih. Prizadet pa je vsak občan, ki živi v tem prostoru, pa n«u ni vseeno, kako bodo gospodarili * njim. Občinska kulturna skupnost v OBETAVEN ZAČETEK — Pripraviti pihalno naslovom „Pm stik s poslušalci , je lep uspeh, ki potrjuje, kaj je mogoče doseči s koordinirano akcijo Družbenopolitičnih organizacij, skupnosti in združenega dela. Na sliki: med nastopom v impoljškem Parku, kjer je gostovala že prenekatera skupina. (Foto: Železnik) Kaj pa je te šole treba bilo? Premalo razumevanja in podpore za glasbeno šolo v Sevnici Pravi pastorek med izobraževalnimi ustanovami sevniške občine je oddelek hrastniške nižje glasbene šole. Nekateri ocenjujejo kot uspeh že to, da so pred časom dobili svoj kotiček v vlažni hiši, iz katere je doslej Pobegnil še vsak, kdor je v njej *tanoval. . O odprtih vprašanjih glasbenega Kobiaževanja je bil pred nedavnim sklican sestanek na pobudo tajnika Izobraževalne skupnosti Franca »astardija. Udeležba vabljenih go-*tov je bila žal spet klavrna, sklicatelj je imel tudi nekaj smole s Prestavljanjem sklica. Namesto da bi v šoli iz leta v leto imeli večji vpis, mora vodstvo šole omejevati naval, ker bi se sicer prav lahko „šolska“ stavba sesula. Se leta 1973 so imeli nad 80 učencev, lani jih je bilo 70, letos naj bi jih vadilo klavir 31, kitaro 9, harmoniko 14, za več kot 13, kot jih želi hoditi.k nauku o glasbi, pa ni možnosti, da bi jih spravili za instrumente. Glas- TRUD VOJAKOV PROPADA Številni krajani Šentjanža, Krmelja in okolice upravičeno negodujejo zaradi slabe kakovosti asfaltne prevleke na cesti med obema krajema. Na odseku pri „Štirih kamnih" je več metrov dolga razpoka v asfaltu, ki postaja že nevarna. Na cesto drsi tudi zemlja, ne manjka drugih lukenj. Ob gradnji ceste so bili zgrajeni oporni zidovi, nanje bi morala biti že zdavnaj nameščena ograja, saj je od izročitve ceste preteklo že dve leti. Znano je, da je dolžna to cesto vzdrževati občinska cestna služba. Čas bi bil, da bi odgovorni končno že nekaj storili, da ne bo škoda še večja. To cesto so namreč pred leti z veliko prizadevnostjo gradili pripadniki JLA; prav gotovo ne bi bili ravnodušni, če bi videli, kako propada z njihovimi žulji zgrajena cesta. BORIS DEBELAK NAJMauŠI — Kljub deževne-****• vremenu — temu gre tudi Popisati slabšo udeležbo — je v nedeljski akciji telesnokultume skupnosti „Vsi na kolo za zdra-Vo telo“ mo goče pripisati **speh. Na 22 lan dolgi progi Pr°ti gostilni Pipan in nazaj je J^nireč startalo 38 kolesaijev. ^starejši udeleženec je bil /kletni prizadevni šahist in kegljač Janko Blas, nadaljnje Poznanje za najmlajšega udele-*enca je njegovemu sinu za las JJsl komaj petinpolletni Matija JJaurer (na sliki). Družina "Jaurer (šest članov) ima tudi a|)solutni rekord med družina-!**>• V pripravi so še druge akci- PRED PRAZNIKOM KRMELJČANOV Približuje se 22. oktober, dan, ko praznuje krmeljska krajevna skupnost krajevni praznik. V teku so obsežne priprave za čim bolj slovesno praznovanje. Letos bo minilo že 35 let, odkar je okupator zverinsko pobil trinajst talcev. Ob letošnjem prazniku bodo odkrili spomenik na kraju streljanja v Hinj ca h. Leseno skulpturo je izdelal likovni pedagog krmeljske osnovne šole Branko Šuštar. Te dni pospešeno posodabljajo cesto proti Hinj-cam. Ob praznovanju bodo prvič podeljena krajevna priznanja najzaslužnejšim krajanom in društvom. Napovedujejo celo izid posebne spominske brošure in priložnostne značke. R D. SEVNIŠKI PABERKI h LE CENEJŠI - Pisali smo že o . alevredni prizadevnosti sevniških ^Sovcev (Dobrina), zaradi katere se j°raj ne kaže muditi z odkupovanjem krompirja pri kmetih. Vse lepo TjPakirano velja namreč po 3,92 za kilogram, sedaj pa se dobi [ercatorju celo še za bolj »»vivaiuiju £jC '’°kroglo“ ceno 3,90 dinarjev! BREZ LADJE - Stanovalci hiše st,, ,8° in kdo so bili z rekon-^kcijo žage ob pot, kije predtem i?ala kar skozi ležarinski prostor Vse še ne bi bilo toliko hudo, £ bi bila nova pot vsaj malo bolje ie v evana* Najhujši kamen spotike (i bl'o pravcato jezerce na tej poti, lii a S govorimo o drugih lužah. Judje se ču tijo prizadeti; nejevolja ybila verjetno manjša, če bi kdo “ v roke kramp in motiko. SEVNIŠKI VIISIMI bena šola iz Hrastnika namreč resno računa, da bi se lotila tudi šolanja naraščaja za pihala in trobila, brez česar je vnaprej zapečaten sicer ugodni start sevniške godbe. Marsikdo meni, da bi se morala nižja glasbena šola več kazati v javnosti. Toda celo mesto ne premore poštenega javnega klavirja! Že na črni humor meji zgodba o tem, kako so vlekli nov klavir iz prostorov glasbene šole na oder kulturne dvorane v gasilskem domu in se je pri ponovnem spuščanju z odra skoraj razbiL Kot je bilo rečno na tem sestanku, bi se morali za še večji napredek glasbenega izobraževanja - zanimanje kažejo tudi drugi kraji, od Krmelja in Blance do Loke - pobrigati vsi dejavniki v občini, poleg že omenjene izobraževalne skupnosti vsaj še kulturna skupnost. Kot nasploh v izobraževanju tudi v glasbi uspehi ne pridejo čez noč. A. ŽELEZNIK Grdo mesto sevniško BOLJ POSPRAVLJENO - Sev-niški šolarji so za dan pionirjev uspešno izvedli zbiranje starega papirja. Nabrali so ga za dobra dva tovornjaka, tako da Celuloza vsega niti ni mogla nemudoma odpeljati. Vsaj kar se starega papirja na podstrešjih in še kje tiče, je mogoče s precejšnjo gotovostjo trditi, daje po tej akciji bolje pospravljeno. Pionirji pa bodo lahko dali za nameček lepši delež h gradnji pionirskega doma. VSE NARED - V Dolenjskem Boštanju so zloženi že spodbudni kupi materiala za gradnjo novega mostu čez Mimo. Kot je znano, bi lahko trden most bil tekoča obvoznica, kadar pride na cesti ob Savi do zastoja bodisi zaradi prometne nesreče ali poplave. Akcijo vodi boštanjska krajevna skupnost. Prvi poskus občnega zbora turističnega društva propadel Predlani so doživele pravcati preporod v zunanji podobi mesta Brežice z znano akcijo „Hortikultura 76", lani Krško o ob svoji 500-letnicL Sevnica v tem močno zaostaja za posavskima sosedoma, s katerima se tako rada kosa. Morda bi predsednik sevniškega turističnega društva Rado Umek na občnem zboru 25. septembra našel kakšno olajševalno okoliščino, če bi uspel sklic občnega zbora društva po, kot trdijo nekateri, petih letih! Za zbor je bilo razposlanih 150 vabil, bežno osebno preverjanje je potrdilo, da pa jih vseeno niso prejeli nekateri, ki se dobesedno poklicno ukvarjajo s turizmom. Rezultat je bil, kot rečeno, porazen, prišlo je 19 ljudi, po polurnem čakanju sta „kapnila“ še dva. Kot se je strinjala tudi vrsta razprav-Ijalcev na tem nesklepčnem shodu, je treba prelomiti z mrtvilom in pridobiti ljudi za delo v tem vsekakor izredno pomembnem društvu. Za kraj novega sklica je bil predlagan sevniški grad. Po vsej verjetnosti bo pred samim občnim zborom spregovoril še kakšen ugleden predavatelj. Eden takih je pravzaprav žc na gradu, to je znani konservator Viktor Povše, ki je s sodelavkama iz Poljske letos opravil že veliko delo pri odkrivanju fresk. Namesto da mora mojster marsikaj pojasnjevati posameznikom, to lahko stori skupini - dalo bi se skoraj priseči, da bi jih bilo dovolj za sklepčnost foruma, kot je občni zbor turističnega društva! A. Ž. Celodnevne šole ne dajo več stran Uspeh s takšnim šolanjem v Mokronogu — Sledili bodo v Velikem Gabru Znan je odpor, na katerega so celodnevno šolo. Vse skupaj pa najbolje pozabiti. Za zadnje skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine je bilo pripravljeno jedrnato poročilo o iz- Glas iz vasi Siavka Grabnar iz Selc v trebanjski Suhi krajini je tudi na zadnjem zasedanju delegatov vseh treh zborov občinske skupščine v Trebnjem predzadnji torek zastavila besedo o drobnih težavah, s katerimi se že lep čas otepajo na sejah svoje delegacije. V pogovoru po seji je omenila tremo, ko je treba spregovoriti pred toliko ljudmi Le-ta resnično pomeni strah za prenekaterega delegata, posebno če je novinec v skupščinskih klopeh. Slavka je krst prestala že na prejšnjem zasedanju. Takrat je opozorila na nevarnost v Knežji vasi zaradi neurejenega križišča. Tudi tokrat je začela s cestami „Že pred leti je bila trasirana spojna pot, ki bi nas povezala s sosednjimi Seli—Šumber-kom, vendar je pot še danes taka, da v malo izdatnejšem dežju obtiči na njej celo traktor. Ljudje so pripravljeni zavihati rokave, hvaležni so družbi za napredek,“ je nadaljevala, v mislih pa je imela podaljševanje krakov suhokrajinskega vodovoda. Vseeno jih teži še marsikaj in navedla je akcijo za tele-foa Slavka Grabnar: ,,Ljudje so hvaležni za vsakršno pomoč!" Ena od malenkosti za marsikoga drugega, huda težava za Selčane in vaščane v sosedni vasi pa je osemenjevalna postaja kar sredi gozda na Babni gori. »Pomislite, prišlo je celo že do nesreče! Nekateri morajo goniti čez avtocesto pri Biču, da lahko priženejo tja.“ In že je navedla, kako bi bilo pametnejše, da bi osemenjevalno postajo tako rekoč pod smreko prestavili v Selce, kjer niti ne bo težko najti gospodarja, ki bo odstopil prostor v hlevu. Pristavila je še, da so ljudje pripravljeni prispevati celo kakšen dinar več, samo da jim ne bi bilo treba tako daleč goniti nerodnih živali Ker so možje ponavadi tisti čas ravno po službah, odpade to nehvaležno opravilo ponavadi na ženske. a. Ž. naleteli v Mokronogu pri akciji za je postalo že preteklost, ki jo je kušnjah minulega šolskega leta, ko je obiskovala takšno šolo že celotna nižja skupina. Z novim šolskim letom je „šla“ celodnevna šola z učenci naprej v peti razred. Za ponazoritev, kaj ta šola že pomeni, navajamo primero, ki jo je delegatom povedal tudi ravnatelj mokronoške osnovne šole Roman Šiško: „Eden od staršev je na šoli iskal zagotovilo, da bo prihodnje leto celodnevna šola že v šestem razredu. Če bo, bi se z družino preselil v Mokronog!" Vsekakor laskavo priznanje tudi za kraj, kjer so ponavadi ljudje prej tiščali stran, kot pa rinili vanj (šolski okoliš mokronoške šole zajema tudi Tre-beljansko!) MARSIKAJ NAREDIJO Ni mogoče zanikati, da tudi trebanjski Mercator vlaga. Lepo so preuredili trgovino v Dolnji Nemški vasi, omogočili Dobmi-čanom, da so prišli vsaj do bifeja (v trgovini!), opremili so trgovino v Šentlovrencu. Na Mimi se približuje uspešnemu koncu preureditev prostoro v nekdanjega „Cekinčka“, kar je Mercator - tozd Gradišče veljalo sedem milijonov, nadaljna preureditev trgovine na Mimi pa jih velja še dodatnih 70 1 tisočakov. Letos je deležno dobrin tega pouka že 187 učencev. Po ravnateljevih besedah je delo z učenci izredno pestro in obilna Od učiteljev resnično terja velike napore. Tako so nekateri z učenci dvakrat na teden od 6. ure zjutraj do 15.30 ure popoldan! Delavnik učiteljev je postal torej nezavidljiv. Bistveno je, da so otroci in starši s takšno šolo zadovoljni. Čeprav je celodnevna šola lani delala le krajši čas, ugotavljajo za 50 odst. več učencev s prav dobrim in odličnim uspehom. Vsega prav gotovo ne gre pripisovati zgolj nadpovprečnim sposobnostim generacije učencev, temveč tudi prednostim novega načina dela z učenci. Prof. Jože Škufca z novomeške enote Zavoda za šolstvo se je v razpravi zavzel za novo organiziranost sveta staršev, kot se za to zavzema republiška konferenca SZDL Pohvalil je tudi učiteljski kolektiv, ki se je odgovorno in uspešno lotil nelahkih nalog. Prizadevanja je pohvalil tudi predsednik občinske skupščine Tone Žibert, predvsem zato, ker so bili uspehi doseženi v tako kratkem času. ALFRED ŽELEZNIK MOTORIST PODLEGEL V nedeljo, 24. septembra, je v novomeški bolnišnici umrl 16—letni Jože Rataj iz Okroga pri Šentrupertu. Fant je bil udeleženec prometne nesreče, ki se je zgodila 15. septembra v Brinju. Vozil je neregistrirano motorno kolo. Velja le črno na belem Franc Štamcar bo našel pravico, ko bo Novoles spremenil določilo samoupravnega akta — Dobre volje je na pretek Novomeško sodišče združenega dela je odločilo, da Franc Štamcar iz Trebnjega, ki je zaposlen vNovolesu, tozd TAP Trebnje, nima pravice do dodatnih štirih dni rednega letnega dopusta. Franc Štamcar je menil, da mu Novoles pri določanju rednega letnega dopusta za letos ni upošteval v skupno delovno dobo tudi časa, ki ga je prebil na delu v tujini (okrog 8 let), zaradi česar je prikrajšan za dodatnih 4 dni dopusta. Novoles na Štamcarjev zahtevek ni odgovoril pismeno, pač pa je njegova pooblaščenka podala stališče na javni ustni obravnavi. Jedro odgovora je, da je Novoles zavrnil Štamcarjev zahtevek samo zato, ker v tujini prebite delovne dobe nima vpisane v delovno knjižico. Nesporno je namreč, da je Štamcar v tujini res delal 8 let. Sodišče se je znašlo pred težko odločitvijo. V pristojni točki veljavnega Novolesovega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu namreč piše, da se „za skupno delovno dobo šteje delovna doba, ki je vpisana v delovni knjižici". Skratka: če delovna doba ni vpisana, je ni mogoče uveljaviti. Franc Štamcar bo dodatne štiri dni dopusta užival takrat, ko bo pač razumno spremenjeno določilo Novolesovega samoupravnega akta. Predstavnica Novolesa Vanja Vizjak je napovedala, da se bo to zgodilo v kratkem. »Dolenjski list« v vsako družino TREBNJE - Po slovenskih občinah potekajo priprave za akcijo „Hoja in tek na smučeh“. Organizirali so jo že v Hrastniku, Idriji, Jesenicah, Mariboru, Novi Gorici, Ravnah in Slovenj Gradcu. V kratkem jo bodo pripravili, tako je sporočila trebanjska ZTKO, tudi v Trebnjem. (P. J.) TREBANJSKE NOVICE PRISRČNO ZA PRAZNIK - Občinska kulturna skupnost v Trebnjem je mladim literatom te občine pripravila za pionirski praznik lepo / darilo — novo izdajo Srečanj, za nameček pa še nadvse uspel koncert v avli trebanjske osnovne šole. Gostoval je znani dirigent in avtor številnih otro&ih pesmi Janez Kuhar z gojenci ljubljanske Glasbene šole Franca Šturma. Tovariš Kuhar si v petek seveda ni mogel kaj, da ne bi vključil v „zbor“ vsega avditorija (na sliki). (Foto: Železnik). so opravili merr petosti, ki so P°' PRED KONGRESOM ZSMS Mladina v metliški občini se pripravlja na skorajšnji kongres ZSMS. V vseh osnovnih organizacijah v občini so imeli razprave o kongresnih d okunlentih; seveda so spregovorili tudi o težavah in vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, pa tudi o dosedanjih uspehih in načrtih za nadaljnje delo. Prejšnji četrtek so na konferenci mladih v krajevnih skupnostih končali to razpravo. KOMBINIRANI POUK Celodnevno šolo na Suhorju, edino v metliški občini, obiskuje v tem šolskem letu 72 učencev. Prvi in drugi razred sta tudi letos združena, čeprav imata 33 učencev, zgornja meja za kombinirani pouk pa je 32 otrok. Učitelji so dosegli vsaj to, da imajo skupaj samo vzgojne predmete, glavne pa vsak razred zase. Na tej šoli imajo štiri učiteljice in en učitelj tudi večje obveznosti kot v drugih celodnevnih šolah. ODKUP ZGODNJIH SORT — Letošnji ledeni možje so vinogradnikom v Beli krajini naredili ogromno škodo. Vendar je zmrzal nekaterim predelom prizanesla, tako da metliška Vinska klet le ne bo „suha“. Trgatev zgodnjih sort je že mimo in vinogradniki so tako kot vsa ta leta del grozdja prodali Vinski kleti Skrb za boljše izobraževanje V javni razpravi je družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposablja-1 nju v občini — Bolj načrtna kadrovska politika Družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje je že dalj časa šibka točka v metliški občini, saj v občini ni ustanove, ki bi se načrtno ukvaijala oziroma organizirala tako izobraževanje; ni ne delavske univerze ne kluba samoupravljalcev. Pred kratkim je šel v javno razpravo družbeni dogovor o družbenopolitičnem usposabljanju in izobraževanju. Čeprav nosilec tega izobraževanja še ni znan, so v občini najbolj naklonjeni predlogu, da bi ga organizirali v okviru izobraževalnega censtra „Beti“. S tem dogovorom bodo širokemu krogu delovnih ljudi in občanov zagotovljene možnosti za družbenopolitično izobraževanje, kar je pogoj za uveljavljanje pravic, obveznosti in sprejemanje odgovornosti v samoupravnem življenju in političnem delovanju. V koordinacijskem odboru se bodo podpisniki dogovarjali o enotni programski in organizacijski zasnovi tega izobraževanja, skrbeli za POMEMBNA OSEBNOST Predsednica OK ZSMS Metlika Irena Flajnik je, kot bi lahko sklepali po zunanjih znamenjih, med najpomembnejšimi osebnostmi v občini Znano je, da se mesto in celotna občina že lep čas otepata s kroničnim pomanjkanjem telefonskih priključkov. Flajnikova pa ima v svoji pisarni, menda edina v občini, kar dva telefona. množičnost in za usklajeno kadrovanje. Prav tako bo naloga koordinacijskega odbora skrb za predavatelje oziroma za njihovo načrtno usposabljanje. Gotovo bo ta dogovor oziroma njegovo uresničevanje pripomoglo k bolj načrtni kadrovski politiki v občini. Družbenopolitične organizacije v občini bodo poskrbele za enotno vsebinsko in organizacijsko zasnovo tega izobraževanja. REKREACIJA ZA ŽENSKE Metliško TVD Partizan je sredi meseca spet uvedlo rekreacijsko telovadbo za dekleta in žene. Žensk e se lahko pod strokovnim vodstvom po napornem delu in gospodinjstvu razgibljejo in sprostijo vsako sredo od 19.30 do 21. ure. Telovadijo v novi telovadnici pri osnovni šoli. NOVEMBRA NOVA KOTLARNA V „BETI“ „Beti“ je že pred nastopom dopustov opozorila svoje delavce, naj prihranijo tri dni dopusta. Zaradi priključitve nove kotlarne bodo morali novembra v tovarni prekiniti delo in delavci bodo imeli tri dni kolektivnega dopusta. Za uresničevanje programov izobraževanja se bodo dogovarjale z izobraževalnimi organizacijami, lahko pa tudi same pripravijo usposabljanje za idejnopolitično usmerjanje organizacij in njihovih vodstev. Občinska izobraževalna skupnost bo po tem dogovoru med drugim financirala širše vzgojno-izobra-ževalne programe za vzgojo mladine in odraslih, kulturna skupnost pa programe, ki pospešujejo in razvijajo kulturno vzgojo delovnih ljudi, še posebej mladih. Pusto naselje SPREHOD PO METLIKI JE ČAS SEJMOV, zato sta delovni organizaciji Beti in Komet razstavljali ali pa še bosta v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Beti se predstavlja tokrat s pižamami in spalnimi srajcami, Komet pa z nedrčki, hlačkami, steznik hlačkami in stezniki. Med obiskovalci modnih sejmov vzbujajo eksponati, ki jih je potem dobiti tudi v prodaji, nemalo pozornosti. ZADNJI DNEVI SEPTEMBRA so bili sončni in topli. Otroci so lizali sladoled, starejši so iskali senco, najbolj vročekrvni pa so se zabrisali tudi v Kolpo, ki je bila še dokaj topla in prijetna za osvežitev. Pa je prišel dež in z letošnjim kopanjem je brez dvoma konec. Pa spet drugo leto! DA JE JESEN, se vidi po številnih vozovih, ki drdrajo po mestu, vozeč sode in gospodarje. Ljudje se odpravijo v vinograd zgodaj zjutraj, utrujeni pa se vračajo zvečer, v temi, napol speči, vendar kljub temu ne pozabijo osvetliti vprege, da jih ne bi slučajno predramil avtomobil, ki bi se zaradi slabe vidljivosti počil vanje. Tako je prav. V MESTU SKRBIJO ZA KINO PREDSTAVE mladinci, vendar je opaziti, da jih stanovalci iz blokov zelo malo obiskujejo. Na vprašanje, zakaj je tako, je odgovorila krajanka Neurejeno okolje blokov piscu teh vrstic takole: „Da bi hodili v kino, nam še na misel ne pride, saj poskrbi vsak večer kdo od stanovalcev za to, da imamo brezplačne predstave kar v bloku.” Brez, ko-mentarja. VAS ROSALNICE JE BILA te dni zelo prometna. Ker so prekopali Vinogradniško cesto, je bil speljan obvoz skozi Rosalnice. Šofeiji so morali biti zelo pozorni pri nezavarovanem železniškem prehodu, a tudi pri vožnji skozi vas. Cesta je namreč precej ozka in pri srečava-nju je bilo treba vražje paziti. TE DNI JE NA VINOMERU precej živahno. Delovna organizacija Beti ie pripravila za svoje poslovne stranke vrsto revij z modeli pomlad-no-poletne kolekcije 79. Po revijah je zaključevanje in četudi je jesen pred vrati, posli lepo cvetijo. Mane-; keni so domača dekleta, fantje in otroci. Svoj posel obvladajo da je kaj. NA VEC KONCIH MESTA je slišati motorne žage, ki oznanjajo, da se ljudje pripravljajo na hladnejše dni Lastniki „cirkulaijev“ te dni dobro služijo, četudi je treba priznati, da delo ni lahko pa še nevarno je, če ni človek dovolj pazljiv. Lepo je, da ljudje po končanem delu očistijo okolico hiše in tako odvzamejo vetru možnost, da bi raznašal naokoli žaganje. Dragi (ne)odgovorni tovariš! Radovednost ali kaj jaz vem kaj me je zadnjič zapeljala v novo naselje metliško. Zraslo je tam ob „Beti“, saj veš. Lepi bloki so to, ni kaj, tudi privat-niških bajt ne manjka. Ljudje živijo svoje življenje v enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanjih, in glej, celo zadovoljni so videti. Naj se mi koprive posušijo, če nisem videl nekaj nasmejanih obrazov! Tudi v bloku s solidarnostnimi stanovanji, pred katerim se avtomobilov kar tare. Okolica blokov pa pravo nasprotje: cesta je kot rešeto, luknja pri luknji, nikjer ravne površine, da bi človek varno položil svojo levo ali desno nogo. Verjameš ali ne, dragi (neodgovorni tovariš, da sem zaman iskal cvetlico, rožo, eno stavno, dišečo rožo. Cvet za na klobuk, razcveteni cvet za na prsi Vse je razk opano, pusto, kot po eksploziji bombe malo hujše kategorije. Človeku je treba dati najbrž malo več kot petinštirideset kvadratnih metrov bivanjskega prostora, se ti ne zdi, dragi (ne)odgovomi tovariš? Morda pa tudi ne. Morda mu zadostuje okno s pogledom v sosedovo spalnico ali kuhinjo, morda mu je dovolj že to, da ima streho nad glavo in dvigalo, ki ga popelje v prvo, drugo, tretje, četrto in peto nadstropje, kjer pa je pritisk vode že zelo slab, kajti Veselica le ni tako visoka, da bi z nje leteli navdušenci z zmaji, ki so popularni in sploh moderni Pusto je to novo naselje, kot juha brez soli in popra, kot možgani brez misli, človek brez človečnosti. Da, vem, denaija ni kajne? Stavba se že nekako postavi, in to je, če se ne motim, najvažnejše, toda okolica. Komu pa še je do rož, do dreves, do zelenic? Po tem se toži kvečjemu še kakšnemu „zaruka-nemu“ priseljencu, kmetu, ki bi imel rad v kopalnici prašiča, v dnevni sobi kokoši in v spalnici goske, da se ne bi počutil iztrga nega iz svojega okolja. Zaradi takšnih primitivcev se pa res ne , bomo sekirali! Me pa vseeno zanima, zakaj potem ni vid"ti iz zelenja tvoje hiše. Bodi pozdravljen. Tvoj krajan TONI GAŠPERIČ Se vedno premalo obrtnikov Zlasti so slabo razvite storitvene dejavnosti — Oživitev domače obrti , Čeprav se je v zadnjih štirih letih število zasebnih obrtnikov v črnomaljski občini povečalo za 'več kot 80, je večina storitvenih dejavnosti slabo razvita. Najbolj primanjkuje servisov za popravilo gospodinjskih strojev in aparatov ter gradbeno-ob rtnih in inštalaterskih storitev. Skoraj celotno povečanje števila obrtnikov v zadnjih letih je šlo namreč na račun avtoprevoznikov, saj je njihovo število poraslo od 30 v letu 1974 na 105 v začetku letošnjega leta. Prav tako se je precej povečalo število popoldanskih obrtnikov v proizvodni obrti. Res se razvijajo tudi ostale obrti, vendar veliko prepočasi glede na potrebe občanov. Gotovo je eden glavnih vzrokov predvsem dejstvo, da v občini nimajo obrtne nabavno-prodajne zadruge, ki bi razbremenila obrtnike nekaterih poslovnih dejavnosti in VOLITVE IN IMENOVANJA Na prvi jesenski seji zbora združenega dela 25 . septembra so imenova-. li dva nova sodnika občinskega sodišča v Črnomlju; to sta Marija Čmugelj in Janez Stariha. Direktor centra srednjih šol bo še naprej prot. Jože Pavlišič; ko so sedanjega ravnatelja dijašlega doma Branka Polima-ca razrešili dolžnosti — medtem je * že v novi službi v Gorenju - so za v. D. ravnatelja imenovali Mirka Čadoniča. Za v. d. ravnatelja poklicne šole so imenovali prof. Marijo Jelenič. Lepa jesen Črničeve mame jim hk rati zagotavljala dolgoročnejši razvoj. Sedaj je v občini 209 rednih zasebnih obrtnikov in 110 popoldanskih. Najbolj občutijo pomanjkanje obrtnih storitev krajani v bolj odročnih KS, saj marsikje nimajo niti najbolj potrebnih dejavnosti, kot so popravilo kmetijske mehanizacije, ni krojačev, šivilj, kovačev itd. Ker je jasno, da smotrnejšega razvoja malega gospodarstva ni moč doseči brez tesnejšega sodelovanja občanov, se zavzemajo, da bi v vseh KS čim prej zaživeli potrošniški sveti, ki bodo med drugim tudi usklajevali razvoj storitvenih dejavnosti Pokazalo se je tudi, da občani ne vedo dovolj o zmogljivosti in lokacijah obrtnih delavnic, zato se v Črnomlju zavzemajo, da bi naredili katalog vseh obrtno--storitvenih dejavnosti v občini ali morda skupen katalog za celo Belo krajino. Prav tako naj bi poslej obrtniki dajali garanci- jo za izdelke in storitv ’ $ hkrati z računom; 10 -e zmanjšalo možnost kov, kar je sedaj dokaj r P°JVV'črnomljU se oživitev domače stva, lončarstva, 12 turističnih spominkov ^i barstva. V načrtu je> J* okviru obrtne nabavn _ ^ ne zadruge v ČrnoiwJ ^ referent za domačo o jf vodil in usmeijal iz°b a, domačih obrtnikov • val kooperantske stik skimi in turističnimi o l jami. VPISOVANJE SMUČARJEV Katarino Črnič iz Tribuč je kalilo trdo življenje Mimo, tiho, skromno in delavno kot vse svoje življenje preživlja že svojo 81. jesen Katarina Črnič na odmaknjeni kmetiji v Tribučah. Kljub visoki starosti je Črničeva mama čila in dela tako v gospodinjstvu - živi z družino svojega sina Jožeta - kot na kmetiji. „Vse življenje sem morala trdo delati, da sva z možem preživela številno družino, pa včasih tudi za žgance nismo imeli. Življenje me res ni božalo in razvajalo, me je pa utrdilo in prekalilo,” pravi Črničeva. ,,Danes je življenje boljše, lepše in la ge. Zase imam dovolj denarja, saj dobivam pokojnino po možu in sinu Slavku, ki je padel na Javorici kot borec 4. bataljona Cankarjeve brigade skupaj s svojimi 136 soborci. Da, to so bili zame najhujši časi; mož in trije sinovi so bili v partizanih, še prej sta bila mož in sin Jože internirana na Rabu kot aktivista OF. Jaz pa sem bila doma z dvema hčerkama, za vse sama .. ” Delala je tudi v vaškem odboru OF in AFŽ. Črničevi mami zbeže misli v preteklost, ko sta se z možem iz Bednja preselila sem v Tribuče, kjer sta si morala vse postaviit s svojimi rokami in začela kmetovati. Moža Matijo je predvojni režim zaradi njegovih naprednih idej in šiijenja komunistične literature neprestano preganjal, tako da je morala sama podpirati tri vogale. „Danes je dobro, je pa starost tukaj,” je potožila. Vendar se ji leta ne poznajo. Vsako jutro in popoldne še žene na pašo štiri krave. „ Hodim lahko za njimi teči pa ne morem več ... Pa na njivi še delam, grabim krmo, kuham, vse, kar je treba. Če ne bi delala, bi me bilo konec.” A. B. Smučarski klub Bela ^ r vešča člane in vse, ki p? fSfe* • 1 ^ V1 z sv?1 včlanili, da lahko dobijo *s*( izkaznice za sezono 19^ dan od 9. do 21. oktobra do 19. ure na strelišču,# 3, v Črnomlju. Izkaznic® -odi^ starejše od 15 let, jev, za mlajše pa 60 din; morajo prinesti s sebPJ 2x3 cm. m Premog prodajo spgjl V Kanižarici bodo kmalu nakopali toliko Pre,1i^o'1 pred vdorom vode — Premalo rudarjev in tovornrv ,. hi r Kanižarski rudarji so v zadnjih mesecih nakopali sedem do osem tisoč ton premoga na mesec, za zadnje četrtletje letošnjega leta pa predvidevajo, da se bo mesečna proizvodnja povečala na deset tisoč ton, se pravi, da bodo izkopali toliko premoga kot pred katastrofalnim vdorom vode v jamo. Sedaj je dotok vode med 250 do 300 litrov na minuto, kar je celo manj kot pred vdorom vode. Seveda so v jami črpalke, ki lahko izčrpajo tudi veliko večjo količino vode. Od 380 zaposlenih v Kanižar-skem rudniku jih okoli 200 dela v jami, kljub temu pa rudarjev še vedno primanjkuje; , bovali še kakih dvajset Prodaja kanižarskega P . p dobro organizirana. glavna sezona, imajo P1'".’ ^ premalo, pa tudi sp°m^„ so vsega sproti prodali-pa jim tovornjakov, saJ._' ^r, zalagajo poleg Bele kMJ1^ vo mesto, Kočevje in s močja Hrvaške. V P10”.«« stane tona kosovca kosov ec pa je po 583 treba prišteti še stroške .jrf z oddaljenostjo seveda . Črnomelj znašajo okoli od tone, za Novo mesto pa okoli 130 din. DAR ljudje SKOPE ZEMLJE - Belokranjska zemlja Je. * morajo vzeti vse, kar ponuja. Na nerodovnflJ,‘. pokosijo praprot, ki jo uporabijo za steljo in za gnoj- ■ , ^ ti Tanče gore, kjer sta steljo dajala v kopice Jurij Matkov žena. yg _ _ _ — n 10 V VRTEC PA NE - Medtem ko bi po drugih krajih marsikatera mati dala vse, da bi njenega otroka sprejeli v vrtec, imajo v Črnomlju drugačne probleme: kako dobiti dovolj otrok za poseben oddelek. Radi bi namreč odprli oddelek za romske otroke, denar za to je zagotovljen iz republiških sredstev, vendar so od 28 romskih otrok od treh do sedmih let matere le šest pripravljene pustiti v vrtec, čeprav je vse zastonj. 'SPET KRVODAJALSKA AKCIJA - Prihodnji četrtek, 12. oktobra, organizira občinski odbor Rdečega križa krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnišnice. Poseben avtobus bo krvodajalce, ki so se do sedaj že velikokrat zelo izkazali, odpeljal izpred grada ob 6.30. Naslednja akcija bo 24. oktobra. KVEČJEMU ZA ZDRAVLJENJE - Sl.-iba elektrika je ena večjih težav, s katerimi , pre«.^ odročne vasi v Čudnem selu, _Z*P jgl $ jf/jL kjer napetost ni Pr5. mu z* rf.tt* kar zadostuje ^ Lti, nje z električnimi 5 je K"1 ne za koristnost' v< in gospodinjskih $tr ^ NOGOMETAŠI A,\fj\ Nogometni klub »e zadnjem času nekdanjim igral«**”. O|ji0f!J yis j lavcem, ki so nogomet v Črnomj V raven in priljubi« „Dolenjkine“ jk^ui, Staneta Rozmana & e nekaj slik, ki ?°v dejavnosti kluba. DOLENJSKI UST Št. 40 (1521) mora več vedeti ^jadavne seje občinske konference ZK v Kočevju V ✓ ^ojfcvni seji konference ZK Kočevje so sprejeli predlog o Jsaniziranosti ZK v občini. V njem je predvideno ustanavlja- NvaihPOdjetje’ novih organizacij (Dom Dušana Remiha, Žaga LIK, H ori uzacij (L sirarna, POŠ) pa tudi ustanovitev več novih 0/rrikon iz dosedanje ene (Zidar, Oprema, Melamin, tiiiij ?aanJa bodo potekala KteL“?tanovitev 00 ZK ne SR ampak tudi obratih. sedež v občini ali izven 11 °- SAP, Hydrovod, VJkuPne službe, SIS), io g. ‘Jan°st ZK v občini bo-%e (] l°Srajevali- Konkretne '•atutj ® 0Vanja bodo zapisali v sklePu> ki ga bodo K0 ? v javno razpravo. % razpravljali o delova ^oriH V.občini, so posebej 'Plemen;! a se bo zdaj zelo )vn» vloga člana ZK, “a obSi„ !’8anizacije ZK in čla-^lUnijt | konference. Vsak Nia« 0 moral dobro ^ Pr°gram, statut, sta-Povsod okumente ZK ter se ■'eliavliwVzemati 23 njihovo H Sai^5- Tako se bo moral Mi {] bolje izpopolnjevati. wo * občinske konference , 'Ude i7 Polje prenašati ? Mio .0Snovnih organizacij 0 iz Ir J^ke konference in “ m?rence odločitve in ed članstvo. Doslej je I *• 1)0? i M in?, si\ bilo to delo preveč prepuščeno le članom komiteja. Razpravljali so tudi o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju v občini. Ugotovili so, da zaposlovanje narašča hitreje, kot je bilo predvideno, da posvečajo premalo pozornosti posodobitvi proizvodnje; posledica tega je tudi, da so osebni dohodki v občini pod republiškim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je položaj precej izboljšal, vendar ga je mogoče z racionalnejšim zaposlovanjem, boljšo delovno disciplino, programiranjem razvoja in dela še izboljšati. Sklenili so, da morajo o rezultatih gospodarjenja razpravljati v vseh OZD in izdelati poročilo o uresničevanju srednjeročnega načrta. Te razprave in ugotovitve naj bodo osnova za izdelovanje načrta za prihodnje leto in tudi za naslednji srednjeročni načrt J. P. KnS?MlN NA kočevski ZBOR Iz KS Struge * objavljamo Seh 0 in na skupnih petnice v * Poslavljanju [4. v ^Kočevskega zbo-S0 P^bodnji številki pa Mii stran-6?. Poročali kar na 0 nami1'* očevska občina *Pet do konca leta ^Ptečii4 v našem listu v JtitonJ 511311 na teden drugi tprt n te(kn pol strani, ^teden Pa stran in poL KDAJ KULTURNI DOM? -Letos bodo dokončali načrte za kulturni dom v Strugah in pripravili lokacijo zanj. Glavni nosilec investicije bo republiška kulturna skupnost. Denar je že odobren. Ker Struge nimajo kulturnega doma, so še pred nekaj leti prirejali igre kar pod kozolcem, kasneje pa je dramska dejavnost zamrla. V zgradbi, kjer bo kulturni dom, bodo predvidoma tudi prostori za pošto, krajevni urad, krajevno skupnost, telovadnico za šolo, prostor za sestanke organizacij in društev ter morda celo bife. ob kongresu ZSMS If a ^^M^mmmmm ■—if^^hovanje, razstava, recital, proslave vPoS> mladinapripra-Cut,tev kongresa ZSM kj j J*/- Omenili bomo le J'UoW,° °bčinski pomen: L0|hu t°') mi bo v Šale-[amiaHiZ tekm°vanje, ki ga iu s.r~na 12 Itasa. V znanju in . °uPiavljanja, organi-, cij, , *0Vaniu mladinskih ^ Drvi ,0Vnem kongresu športa se bodo Sol Šranazije, centra •hladi« ’ medtem ko osnovne šole še ni izvedel MKUD gimnazije. Naslednjega dne dopoldne bo mladina osnovne šole pripravila svojo proslavo. V okviru predkongresnih dejavnosti bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli še razstavo del mladega delavca-slikaija Dušana Vidmarja iz Tekstilane. SPET USPEŠNI ut. ^Poldne bo svečana ob ,«ko"fer 19 —*‘=tence ZSM Ko-*kidv«Un zve£er pa bo v rani recital, ki ga bo Ekipe kočevskih upokojencev dosegajo na raznih športnih tekmovanjih že več let dobre rezultate. Tudi na pravkar minulem kegljaškem prvenstvu Slovenije so bili zelo dobri, saj so zasedli odlično tretje mesto. Neurejeno pripravništvo Hibe pri štipendiranju in uvajanju praktikantov Mirica Dimitrijevič: „En mentor se prizadeva, da bo pripravnika čimveč naučil, drugi pa se prizadeva le malo ali nič, končno pa dobita oba enako nagrado. To ni prav.” „Mladih, ki pridejo iz šol, ne znamo uvajati v praktično delo, zato bi morali na bližnjem kongresu ZSM Slovenije posvetiti posebno pozornost tudi pripravništvu,” meni Mirica Dimitrijevič iz IT AS, delegatka kongresa iz kočevske občine. Nadalje opozaija, da naredimo za pripravnike pogosto le pro gram njihovega dela in jim določimo mentorja, kar pa je premalo. Pripravniku je treba določiti pravega mentorja, se pravi takega, ki bo imel res čas ukvarjati se z njim, in takega, ki bo poznal delo, za katerega se pripravnik usposablja, Praksa kaže tudi, da pripravnike razporejajo OZD na tisto delo, kjer jim trenutno manjka ljudi, se pravi, da ne upoštevajo i z obrazbe pripravnika. Vzrok za vse to je tudi slabo načrtovanje kadrov. Tudi določilo, da mora imeti mentor najmanj tako izobrazbo kot praktikant, ni pravilno. Tudi dober praktik lahko praktikanta veliko nauči Praktikant bo nato svoje teoretično znanje kljub temu uspešno dopolni z mentorjevimi izkušnjami Mentorji za svoje delo niso povsod in vedno spodbudno nagrajeni Tako ponekod dobe dodatek za praktikanta glede na prakti lantovo izobrazbo in ne glede na to, koliko so praktikanta naučili. Tudi tu treba uveljaviti nagrajevanje po delu. J. PRIMC le ?b sobnA11 N0VA MO-) kot trobijo avto- jhjO1 svate ’. ko vt>zij0 A i« v gg.? •natični urad in r1 iwed hedaw' Pred “rkvijo »Nthobu^im veliko oven-vSiS?kiS • Svat>e so se od-MNne ° ?ni- Na avtomobi-bUe na dolgi Piočevinke vseh ve- Dobra izkušnja iž Loškega potoka Krajevne svete ZSM tudi na ostalih območjih - Poljudno o gospodarjenju in samoupravljanju, sicer ne bo posebnega uspeha pri idejno-političnem izobraževanju NE IZ KOČEVJA Iz KS Osilnica likosti, ki jih je avtomobil vlekel za seboj z velikim truščem. Kaže, da bo ta sobotna „novost” in atrakcija prišla v tradicijo kot svatovski dodatek. V 'medved ?5*9overJa NA POLHE - Lov na polhe je bil odprt 25. septembra. Najbolj nestrpni polharji so šli že prvi dan na lov, a je bil uspeh dokaj boren. V nekaterih hostan sploh ni več polhov. Ker ni hrane, so se umaknili v polšne. Tudi letos je bilo nekaj takih „lovcev”, ki jim niso znana določila zakona ali p?*jredo namenoma mimo njih. Loviti so začeli že prej in ŠE mesec DVA se bo VODOVODA začelo vodovodov Bosljiva Loka in Papež ..........................avliei na nedovoljen način. O tem bomo še poročah, Stane Mišič iz tozda Inles v Loškem potoku je delegat 10. kongresa ZSM iz občine Ribnica. Menil je, da je ena izmed glavnih nalog kongresa ugotoviti, kako dati mladim potrebno znanje, da bodo ne le dobri delavci, ampak tudi samoupravljala. Mladim je treba s primeri iz vsakdanje prakse in s preprostimi besedami razložiti, oziro-prikazati, kako je treba upravljati. Seveda je treba ob tem posvetiti posebno pozornost hitremu oziroma pravočasnemu obveščanju. Brez tega namreč ni mogoče sprejemati učinkovitih odločitev oz. ukrepov. ma dobro gospodariti in samo- stane je tudi predsednik medkrajevnega sveta ZSM Loški potok, o delu katerega je dejal: „Naš svet, ki je edini v občini doslej, združuje 7 osnovnih vm/fS * '1 Stane Mišič, predsednik krajevnega sveta ZSM Loški potok: „V kratkem bomo organizirali 00 ZSM še v obratu Saturnusa.” organizacij ZSM iz proizvodnje, terena in šole. Dobro dela, kar sklepam po tem, da smo uspešno izpeljali več delovnih,akcij, na katerih je mladina prostovoljno delala skupaj okoli 16.000 ur. Sodelovali smo pri ustanavljanju mladinskih delovnih briga d in pohodnih enot ter pri organiziranju vseh proslav. Zelo radi delamo na športnem področju. V osnovni šoli vzgaj a-mo pionirje za sprejem v mladinsko organizacijo itd. Na sestankih krajevnega sveta ZSM razpravljamo o pobudah iz 00 ZSM. Sprejemamo pred- nostni vrstni red uresničevanja nalog, nato pa jih 00 ZSM uresničujejo. Tako naš svet tudi usklajuje delo 00 ZSM, zato je delo lažje in uspešnejše. Občinsko vodstvo ZSM namerava take svete organizirati še za območje Sodražice in Ribnice.” J. PRIMC Mladi pred kongresom Takoj po kongresu seznanjanje s sklepi SE EN BLOK - Na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici so do letos zgradili že 7 stanovanjskih blokov, objekt centralne kurjave, čistilne naprave in kanalizacijo, dokončujejo pa tudi otroško igrišče. Skupno bo tu do leta 1983 stalo 14 blokov. Osmega (na fotografiji) so začeli graditi pred kratkim. (F oto: Primc) Ribniška mladina bo v kongresnih dneh povsod razobesila zastave. 14. oktobra bodo vse 00 ZSM organizirale enodnevne delovne akcije, ob njihovem zaključku pa bodo udeležence seznanili z vsebino in potekom kongresa. 14. oktobra zvečer bodo 00 ZSM kurile kresove in Prepočasno informiranje ob njih izvedle kulturne programe. Ponekod bodo kurili kreso- Tovarniški časopisi obveščajo delavce z zamudo Utrjevanju samoupravljanja in uresničevanju Zakona o združenem delu (ZZD) dajejo glavni poudarek te dni na sestankih osnovnih organizacij sindikata v ribniški občini, ko razpravljajo o gradivih za republiški in zvezni sindikalni kon- predvsem osebnih dohodkov, premajhen pa ustvarjanju dohodka. Če dohodka ne bo, potem tudi deliti ne bo kaj. gres. Posebna NOVEMBRA POIZKUSNO DELO? - Dela pri gradnji proizvodne dvorane obrata UV v Osilnici so v zaključni fazi Urejajo tudi že okolico dvorane in grade čistilno naprava Ta mesec bodo v dvorani začeli montirati stroje in novembra nai bi se, če bo šlo vse po sreči začela poizkusna proizvodnja. - Ta le Potrebni material je že pripravljen. datke. ko bomo zbrali po- e« Ufl1 a im ^?pii ^majhen * n3 vendar veliko NEKAJ 20-LETNIC - Letos je minilo 20 let od otvoritve prve avtobusne postaje v Kočevju, od vselitve takratne Narodne banke -podružnice Kočevje v nove prostore in od prvega patrolnega pohoda „Po ZAČELO SE JE - Dela za prenovitev šolske stavbe v Osilnico so se začela in bi morala biti po pogodbi končana januarja 1979. Krajevna skupnost bo najela milijon dinarjev posojila za ureditev skladišča za obrat Tekstilane in za večnamensko dvorana Za nakup| dela opreme prenovljene šole pa bo a 50.000 din. skrb je bila v dosedanjih razpravah posvečena tudi informiranju. Menili so, da tovarniški časopisi v glavnem ne odigravajo prave vloge. Delovni ljudje potrebujejo kratko, jasno in hitro informacijo, tovarniški časopisi pa jih informirajo s precejšno zamudo. Na vprašanje, kako naj bi potekalo informiranje v bodoče (ustno, z bilteni itd.) pa bodo v nekaterih kolektivih skušali najti odgovor oziroma rešitev na širših razpravah, ki jih bodo posvetili prav informiranju. Delegata za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije sta predsednik OS ZS Julij Ozimek (iz R1KO) in Ciril Abrahamsberg (INLES), delegat 8. kongresa ZS Jugoslavije pa Janez Arko (INLES - tozd Sodražica). ve tudi 12. oktobra zvečer. Osrednja kulturna prireditev, posvečena kongresu, bo 13. oktobra zvečer v domu JLA v Ribnici, pripravila pa jo bo 00 ZSM Ribnica. Na njej bo govoril predvidoma eden izmed udeležencev ustanovne konference ZSM. Na prireditev vabijo še posebno vse udeležence ustanovne konference ZSM v Kočevski Reki, ki je bila pred 35 leti. Po šolah bodo pisali naloge „Jaz mladinec”. Najboljše spise bodo nagradili. Po kongresu, od 16. do 22. oktobra, bodo delegati kongresa iz občinske konference ZSM obiskali vse 00 ZSM ter seznanili člane z osnovnimi značilnostmi kongresa in njegovimi sklepi RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NOVA HALA - „Sukno” - tozd Jurjeviča gradi novo proizvodno halo, ki meri 1,250 kv. metrov. Odprli jo bodo predvidoma še letos, v njej pa bodo izdelovali metražno blago. trgovina Zanimanje zanje se ni preveliko, po izkušnjah sodeč, pa bo porastlo takrat, ko bo mačeh in drugega cvetja (za na grobove) zmanjkalo. KS prispevala: kurirskih stezah okupiranega Kočev-bčinske vS ja” v počastitev občinskega praznika. Razen tem je minilo tudi 20 let, odkar je Kočevje dobilo prvi televizor. V letu 195 8 je bilo v Kočevju nje, da ko- mini morisa vsega 5 televizorjev, in to dva pri -................... • '1TVD ička. zasebnikih, ostale pa so imeli Partizan, Trgopromet in Restavracija Rudnik. TELEFON BO - Pri urejanju tras za telefonske linije od Osilnice proti Podvrhu, Padovu, Bosljivi Loki Čačičem, Bezgovici, Papežem in Žurgam bodo pomagali vaščani z materialom in delom. Osilnica bo odbila novo pošto z avtomatsko centralo, ki bo imela 160 številk. Vaščani- naj se že zdaj prijavijo za telefonske priključke, saj bodo zdaj cenejši kot potem, ko bodo dela končana. Med razpravo o uveljavljanju ZZD so dali poseben poudarek dohodkovnim odnosom, znotraj teh pa spet predvsem nagrajevanju po delu, odnosom med skupnimi strokovnimi službami in tozdi ter pri tem spet doslednemu nagrajevanju po delu v režijskih službah. To pomeni, da je bil dan sjpet velik poudarek delitvi dohodka, NA RAZSTAVO - Tudi Ribniča: ni bodo sodelovali na razstavi obrti v Slovenjgradcu, ki bo od 6. do 15. oktobra. Ob našem zadnjem obisku so zbrali za razstavo največ izdelkov suhe robe pa tudi ročnih del in drugega. RIBE SMRDE - Ribe iz Bistrice pod Ribnico imajo vonj po blatu in odplakah. Zato njihovo meso skoraj ni užitno, če niso ribe prej kar več dni ali celo tednov v čisti vodi. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden predvajali naslednje filme: danes, 5. "ačni vratar”; 7. in 8. oktobra, „Noc oktobra „Angeli vozijo divje” (mati- ■ ~ ”); 11. " neja „Charlie Chaplin' oktobra „Prosto” in 12. KS DA MATERIAL - KS bo dala Vaščanom, ki urejajo odvajanje hudourniških vod a po vaseh, potrebni material (betonske cevi), dela pa bodo opravili sami vaščani Tudi vaške poti vzdržujejo sami NOVE NALOGE - V tej mandatni dobi bo mladinsko vodstvo po zgledu Loškega potoka ustanovila še sveta ZSM v Sodražici in Ribnici, poživila bo delo nekaterih konferenc in komisij ter ustanovila center mladinskih pohodnih enot, ki bo oživljal tradicije NOB. Razen tega bodo ustanovili komisije za razvoj m kadrovska vprašanja ter za delo s pionirji. MAČEHE SO ŽE - V ribniški cvetličarni prodajajo cvetje in cvetličarske potrebščine ter izdelke iz cvetja. Te dni imajo tudi mačehe, o čemer seznanjajo občane tako, da jih razstavijo tudi po pločniku pred - Zakaj ste pri vas zadnje čase nekam glasni? — Jelen je odprt, pa rukamo. I^euske novice REŠETO tedenska Četrtek, 5. oktobra - Marcel Petek, 6. oktobra - Vera Sobota, 7. okto bra - Justa Nedelja, 8. oktobra - Brigita Ponedeljek, 9. oktobra - Abraham Torek, 10. oktobra - Daniel Sreda, 11. oktobra - Samo Četrtek, 12. oktobra - Maks LIZINE MENE 9. oktobra ob 10.38 - prvi krajec BREŽICE: 6. in, 7. 10. ameriški barvni film Kaskaderji 8. in, 9. 10. ameriški barvni film Mandingo. 10. in 11. 1,0. italijanski barvni film Pridi in spoznaj mojo žena ■igi SLUŽBO ISCE V VARSTVO vzamem enega ali dva otroka. Partizanska 21, Novo mesta ISCEM kakršnokoli zaposlitev v popoldanskem časa Naslov v upravi lista (3508/78). STANOVANJA KOMFORTNO dvosobno stanovanje s telefonom v Novem Zagrebu zamenjam za komfortno stanovanje v Brežicah. Zglasite se pri Anici Šekoranja, Zakot 19, 68 250 Brežice. ODDAM polopremljeno sobo dvema študentoma ali študentkama v Novem mesta Dilančeva 13, Novo mesta DEKLE išče sobo za štiri mesece v Novem mesta M. Bemot, Kamnik, Rozmanova 5. MLADA zdravnica z možem in otrokom išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali okolici. Milanka Ždrale, Bršljin 54, telefon 22-738. IŠČEM sobo s kopalnico v Novem mesta Ponudbe na telefon 23-336. PREDSTAVNIK Renaulta išče v Novem mestu ali okolici trisobno ali dvosobno stanovanje za določen čas s predplačilom proti visoki nagradi taka. Ponudbe na telefon 85-118, Rene Porchet, Otočec 60. IŠČEM sobo v Novem mestu (ogrevano). Ponudbe pod šifro: „7670“ PRODAM trisobno stanovanje v Novem esta Informacije po telefonu (068) 21- 085. DEKLE išče opremljeno, ogrevano sobo s souporabo kopalnice ali garson jero v Črnomlja Ponudbe pod šifro: „NOVEMBER“. Motorna vozila ČRNOMELJ: 5. 10.' francoski barvni film Stanovalec. 8. 10. ameriški barvni film Trije kondoijcvi dnevi 10. 10. slovenski barvni film Ko zorijo jagode. 12. 10. ameriški barvni film Ljubimci gospe Fani KRŠKO: 7. in 8. 10. francoski film Avanture 4 mušketirjev. 11.10 ameriški film Super kifeljc. 12. 10. italijanski film Zadnje pribežališče. MOKRONOG: 7. 10. film Bomba v superekspresa NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 6. do 8. 10 . kooperacijski barvni film Super infra človek. 9. in 10. 10. gostovanje gledališča iz Celja. 11. in, 12. 10. ameriški barvni film AniHolL RIBNICA: 7. in. 8. 10. hongkon-ški barvni film Zmeda. SEVNICA: 7. in 8. 10. angleški film Izsiljevanje. 11. in 12. 10. ameriški film Mahogany. TREBNJE: 7. in 8. 10. avanturistični film Tarzan in Amazonke. 13 nan , Pod PRODAM avto Škoda, letnik 1973. Ogled sobota in nedelja dopoldne. Papež, Šolska 6, Novo mesta UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1968. Naslov: Marjan Cimer-mančič, Stopiče 6. Ogled vsako popoldne. PRODAM zastavo 101, letnik 1974, PRODAM vozilo Zastava 1 rocje 300, let- PRODAM traktor Ferguson 35, generalno popravljen. Naslov v upravi lista (3473/78). PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 71, in zastava 750 kombi, vozen 3 leta. Goričar, Slivje, Podbočje. PRODAM fiat 101, letnik 75, registriran do maja. Alojz Mervar, Otočec 54, telefon 85-146. PRODAM malo rabljen traktor 47-18. Anton Alešnik, VeL Poljane 25 , Škocjan. PRODAM NSU Princ 1000, karam-boliran, lahko tudi po delih. Slak, Pod Trško goro 51, Novo mesto, telefon 22—825. UGODNO prod am odlično ohranjeno Z 101, letnik 1975, registrirano do aprila. Marjanovič, Nad mlini 23, Novo mesta UGODNO prodam Z 750 de hixe, letnik 74, registrirano do septembra 79, v zelo dobrem stanja Naslov: Drago Pužun, Glavni trg 34, Sevnica. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. PRODAM super kadet Jože Prešeren, Dol. Kronovo 4, telefon 84-925. PRODAM A M 8, letnik 7 2, po ugodni ceni Anton Može, Potok 3, Straža. UGODNO prodam osebni avto Audi 75 L, letnik 1971. Dr. Kapš, Kristanova 38, Novo mesto. PRODAM traktor Fiat (40 km) in sod (2.000 1). Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec. PRODAM traktor Ferguson 65. din ceneje od trgovine. Jože Že- _______________ ico (prešo), (60-100 litrov). Stefan Može, leznik, Šoštanj 6' . PRODAM stiskalnico novo nik 1968, v voznem stanju, tehnično pregledano do 27. 1 1979, po ugodni ceni Vprašajte na telefon (068) 61—030 Brežice, dne 7. 10. 1978 med 7. in 11. uro. UGODNO prodam renault 4, izdelava 1974. Kidričeva 3, Trebnje. PRODAM dobro ohranjen fiat 850 speciaL Telefon 23-117 ali 84-308. UGODNO prodam Tomos Sprint 50 cmm, letnik 1976. Bojan Rožman, Zdole 54, 68270 Krško. PRODAM avto Peugeot 504, karam-boliran. Vse informacije na telefon 23-638. PRODAM Z 7 50 , Ford 1600 in prikolico za osebni avta Volčiče-va ulica 24. R 4-KA'iRCO, letnik oktober 1974, stalno garažirano, ugodno prodam. B. Krže, Ločka 24, Črnomelj, telefon 76-748 od 9. do 12. ure. PRODAM Arni 8 break (1972). Šmihel 11. RENAULT 4 special, letnik 77, prevoženih 16.000 km, prodam najboljšemu ponudnika Sandi Mikulan, CZP Dolenjski list, Novo mesta FORD ESCORD 1300 de lux, letnik december 1972, prodam za 8 milijonov. Franc Malerič, Fabjana Lojzeta 5, Črnomelj. PRODAM fiat 124, letnik 69 (cena po dogovoru) ter trajnožarečo peč Kreka Veso, staro dve leti. Ogled pri Malenšek, Gubčeva 10, Novo mesta UGODNO prodam zastavo 750. Dol Toplice 57. PRODAM nov traktor Roma 55, 45 KS, gume 950 x 20 vse pogonska, hidravlični volan. Telefon (068) 76-266. ZASTAVO 750 de luxe, letnik 74, prodam. Ragovska 30, Novo mesto. PRODAM traktor Šluter 22, slamoreznico s puhalnikom in veriga Golob, Šentjernej 108. PRODAM škodo 110 L, letnik 75, PRODAM skoraj nov kombiniran mizarski stroj na 7 operacij znamke Linvincibile. Janez Udovič, Cegelnica 22, 68000 Novo mesta ZARADI bolezni prodam 2 gumi voza (15 col). Peter Radovan, Gor. Brezovica 10, Šentjernej. PRODAM psico nemško ovčarko z rodovnikom, staro 6 mesecev. Ivan Bečaj, Jezero 23, Trebnje. PRODAM plinsko peč. Gornja Straža 52. PRODAM rezervne dele za osebni avto BMW 1602, 4 gume Pirelli 235/60 VR 13 z al platišči 8Jx 13, turbolader, napravo za vbrizgavanje goriva ter vse ostalo, kar je potrebno za predelavo 1602 ali 2002 na Turba Vsi deli za predelavo so skoraj novi (8.000 km). Cena po dogovora Jože Jereb, Gruča 5, 68310 Šentjernej. PRODAM novo, nerabljeno lovsko ruško, češki BOC K, menjalna cev 2/12. Roman Celesnik, Škocjan 34, telefon 21-467. PRODAM kravo-frizijko pred drugo telitvijo. Jože Hrovat, Gor. Brezovica 21, Šentjernej. PRODAM 16-colski gumi voz in močne sani v dobrem stanju. Alojzija Žibert, Pivka 3, Naklo pri Kranja UGODNO prodam sedežno garnituro. Rajko Bojanič, Nad mlini 24, Novo mesto. PRODAM nov, malo rabljen štedilnik, 4 plin s plinsko pečico ter 2 električni plošči Cena zelo ugodna! Koštialova 40, Novo mesta PRODAM ukoreninjene sadike žive meje. Pokorny, Drejčetova 11. PRODAM prikolico za prevoz živine in motorno škropilnico Štihll malo rabljeno. DoL Kamence 27. UGODNO prodam vezano okno z roleto (Inles) dimenzij 180 x 120 (150) cm, že zastekljeno, ter nerabljen električni bojler Tiki tip GV 80, 1500 W, vsebine 80 L Informacije Martinčič, Drska 12, telefon 22-907. PRODAM trajnožarečo peč, obloženo s ploščicami kot kamin. Ivan Šiško, Mali Slatnik 4, Novo mesta UGODNO prodam dnevno sobo, električni štedilnik, štedilnik na trda goriva, pralni stroj, pomivalno korito in ostalo drobno pohištvo. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure na Foersteijevi 1 /III nadstropje (železniški blok). PRODAM dobro ohranjeno spalnico (tovarna pohištva Brežice). Mirko Skočaj, Levstikova 16, 68250 Brežice. KUPIM KUPIM fiat 124, dobro ohranjen, mlajši letnik. Ponudbe sprejema oglasna služba Dolenjskega lista, Glavni trg 5, Novo mesta KUPIM rabljen hidrofor z enofaznim motorjem. Anton Kastelic, Gon Padboršt 11, Mirna peč. KUPIM nov ati rabljen mlin za drobljenje jabolk na ročni pogon. Jaka Koncilija, Kandijska 7, Novo mesta KUPIM cepljeno grozdje. Vprašajte na upravi lista ali po telefonu 22-612. registrirano do sptembra 1979, prevoženih 27.000 km. Cena po dogovora Informacije vsak dan od 7. do 15. ure na telefor 81-543, po 15. uri pa na nar slovu: Alojz Povše, Drožanjska ulica 57, Sevnica. PRODAM novo zastavo 101 super. Informacije vsak dan samo dopoldne na telefo n 23—611. PRODAM KMETOVALCI, POZOR! Po ugodnih cenah prodam nove 12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, lesene ali železne konstrukcije za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delam tudi po naročilu osovine za traktorske prikolice. Dostavljam po dogovoru tudi na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Rakovnik-Ljubljana. PRODAM salonitno strešno kritino, visokovalno (85 kosov), kos 10 DRAGI mami TEREZUI BORSAN iz Gor. Gradišča pri Šentjerneju čestitajo za 75. rojstni dan z željo, da bi bila zdrava in še dolgo med nami sinovi Ivan, Tone in Franci z družinami DRAGI sestri in teti REZKI JAKO PINOV1 iz Muzejske ulice vse najboljše za 66. rojstni dan, posebno pa zdravja, želijo Jakopinovi Bučarjevi in Kokaljevl DRAGEMU LOJZU MIRTIČU iz Semiča želimo za 50-letnico vse najlepše in najboljše - žena Fani, sinova Branko, Slavko z družino, mama in oče iz DoL Kota, mama z Dvora in svak inja Anica z družina Pridružujejo se tudi SuhyjevL DRAGI hčerki in zetu TONČKI in FRANCIJU POVŠE z Uršnih sel za 10-letnico poroke iskreno čestitajo in želijo vse lepo v družinskem krogu mama, Ivan, sestre z družinami brata in teta Marija. LJUBEMU možu FRANCU KUM-PU, Uršna sela 12, iz srca želimo za njegov 75. rojstni dan in praznik veliko zdravja in sreče med nami Žena Marija, Marjan z družino, mala Brigita pa mu pošilja koš poljubčkov. DRAGI mami AMALIJI H1RM iz Regerče vasi 178 za njen 59. rojstni dan želijo še veliko zdravja ter obilo sreče v življenju in vse, kar si sama najbolj zeli, njen sin Ivan ter hčerka Irena z družino. FRANČIŠKA KIRN, DoL Kronovo 19, Šmar. Toplice, prepovedujem pašo živine in kokoši v mojem sadovnjaka Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjala. MARIJA BUTALA, Šipek 7, Dra-gatuš, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Zofki Vranešič, Podlog 5. SERVIS CTC oljnih gorilcev, gospodinjskih aparatov in hladilnih naprav ANTON VRŠČAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073, obveščam cenjene stranke, da opravljamo servise na oljnih gorilcih in jih tudi montiramo. GRADITELJI HIŠ! Izdelujem žlebove in montiram na stavbo po ceni 80 din. Žabkar, Šentjernej. S 1. 10. 1978 sem odprl delavnico instalaterstvo centralne kurjave. Alojz Kos, Orehovica 6, Šentjernej. CENJENE stranke obveščam, da sem v hotelu Metropol odprla kozmetični salon. Naro čila spre- i'ernam tudi po telefonu 23-549. 'riporoča se Zdenka Polšak. Marjan Štefanič, Pristava ob Krki PRODAM dobro ohranjen fiat 127. Naslov v upravi lista (3444/78). Srebrniče 4. PROJEKTOR Meolux za super in normal 8 poceni prodam. Indor-macije na telefon (068) 21- 853 od 18. do 19. ure. V BLIŽINI Novega mesta prodam kmečko hišo z gospodarskim po-slojjem. Prostore je možno preurediti v prostore za obrt Informacije lahko dobite ob četrtkih popoldan in ob nedeljah dopol-daa Naslov v upravi tista (3475/78). HIŠO z vrtom v središču Pivke prodam. Julijana Smerdel Pivka, Kolodvorska 26. ZDOMCI, POZOR! Prodam novo hišo z vinogradom na sončni leti, velikost 9 a, dostop ugoden, elektrika, voda urejeni možna tudi preureditev za obrt Cena 80 M. Ivan Turk, Trška gora, ah.,. 68270 Krška HIŠO, novo, primemo za obrtnike pri Novem mestu, prodam. Ponudbe pod šifro: „MIR“. VIKEND na Kolpi, manjši, prodam. Naslov v upravi tista (3457/78). PRODAM parcelo (38 a) v bližini mesta, primemo za postavitev brunarice, in moped APN 4, skoraj nov. Telefon 23-117. PRODAM njivo na Pristavi v velikosti 1 ha 80 a (licitacija dne 8. 10. 1978 ob 13. uri) in travnik v Mraševem (dne 8. 10. 1978 ob 14. uril Ana Pirc. NA TRSKI GORI ugodno prodam parcelo za vikend v velikosti 1500 m2. Oglasite se lahko na teL številko (061) 552-527 po 18. uri zvečer. PRODAM 20 arov vinograda z zidanico na Trški gori pri Krškem, sončna lega, dostop z vsakim vozilom. Informacije po telefonu (068) 71-897. & ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica TONETA PLANINCA mizarskega mojstra iz Brežine 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebno pa Petru Levaku in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi Izletniku Celje ter Poklicni oblačilni šoti Sevnica, posebno pa Tovarni pohištva Brežice ter govornikoma in pevcem. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje in ga spremiti na zadnji poti. Žalujoči: žena Rezika, otroci Tonček, Zinka in Anica z družinami RAZNO POROČNI PRSTANI! Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta! SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila in ji pomagam. Resne ponudbe. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. IZGUBIL se je pes ijavo-čme dlake z belo tiso na prsih. Sliši na ime Bobi Če bi kdo kaj slišal o niem, naj, prosim, javi na naslov: Česta komandanta Staneta 8 ati telefon (068) 21-447. NA PAHI pri Otočcu se je izgubil lovski terier. Sliši na ime Beg. Prosim poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne na naslov: Alojz Slak, Lamutova 4, Novo mesta ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric MILAN MERVAR upokojeni mesar iz Velike Bučne vasi št 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh kakorkoli pomagali, izraziti sožalje, darovati cvetje in vence in pokojnika v tako velikem številu pospremiti k zadnjemu počitka Posebno se zahvaljujemo podjetjem Mercator—Standard, Novomontaži, Novoteksu, tovarni zdravil Krka, KZ Krka in njegovim sodelavcem za darovane vence. Najlepša hvala dr. Moteti in ostalemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za nego in lajšanje bolečim Nadalje se zahvaljujemo tov. Ivanu Zagorcu za poslovilne besede ob odprtem grobu in proštu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Milena, sinova Milan in Lovro z družinami, sestra, brat in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi tragični izgubi naše drage žene, mame, hčere, sestre, snahe in tete DARINKE MAKŠE roj. Lavrič se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje in podarjene vence ter delovnima organizacijama Trimo in Novoles Trebnje. Hvala župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti Neutolažljivi: mož Franc, otroci Darinka, Mirko, Sonja, mama, ata, brata Rafael z družino, Tone, sestra Ani z možem in drugi sorodniki M ssfimvm Ob nenadni izgubi moža, očeta in sina ANTONA KUPLENIKA iz Orehovice 32 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagati v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojniku darovati cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti Iskrena hvala kolektivu IMV Novo mesto, gasilskim društvom in župniku z: opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Cvetka, sinova Tone in Janez, mama in sestra ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Matjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din -Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz- ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — 52100-620-107-32000-009-8-9, Devizni račun: OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 dia — Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljna beseda 4 din. — Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10 1977 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Utica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p 33, telefon (068) 23—611 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš sin, oče in brat ANTON PLAVEČ iz Novega mesta Iskrena hvala vsem, ki ste njegov grob zasuli s cvetjem in venci in nam izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujiči: starši, hčerka Tanja, bratje Janko, Jože in Slavko z dmžiAami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega brata in strica CIRILA LEGANA iz DoL Kota pri Dvoru se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za darovano cvetje in vsem, ki so nam stali ob strani ob tem težkem udarcu. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sestri Anica in Stanka in brat Slavko z družinami, brat Franc in drugo sorodstvo ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat in svak NIKOLAJ LOVRIN iz Drenovca štev. 6 Zahvaljujemo se KZ Črnomelj, PM Šiška in SZDL Vinica za podarjene vence, DU Črnomelj za spremstvo s praporom, ZZB NOV Vinica in LD Vinica za spremstvo s praporom, podarjene vence, ter. poslovilne besede pred domačo hiša Toplo se zahvaljujemo vsem soro dnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetie in vence ter pokojnika v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Žalujoči: žena Ivana, sin Albin in hčerka Mira z družinama, sin Miran, brat France, sestra Fanika in drugo sorodstvo. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast ANTON KAPUŠIN Pot na Veselico 8, Metlika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se ZZB NOV, kolektivom Beti, Novoteksa in Kometa Metlika za podarjene vence. Posebno Zahvalo smo dolžni zdravnikom Zdravstvenega doma Metlika in dc. Starcu za skrb v času pokojnikove bolezni Hvala proštu za Pogrebni obred in slovo ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena in otroci Micka, Tone, Martina, Nada, Zinka, Jožica z družinami in Ivan. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba mama, sestra, teta in stara mama MARIJA NADU -ULCAKAR roj. Kovač 'sk reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, * i so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. SVala ZB za podaijeni venec, kolektivom Krke, Novoteksa in CTP, pevcem in godbi, tov. Zagorcu pa za poslovilne besede. Žalujoči: sinova Slavko in Franci z družinama, Franc, sestri Kati in Anči ter drugo sorodstvo giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Hvala za vašo kri, 1 1 ki rešuje življenja! ( = Te dni so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: 5 19. septembra: Matjaž Šinkovec in Milan Mrvar člana Novomonta- H = že Novo mesto; Ivan Hrovat, Jože Potočar in i'ranc Somrak, člani = Krke, Novo mesto; Ivan Žagar, član Pionirja Novo mesto; Alojz Sale-= har, Nada Ratajc, Darja Bartolj, Miha Hrovat in Marjan Novak, člani Industrije obutve. Novo mesto; Mirko Ni'ič, Anton Drčar in Zdmvko Sančan.:n, člani Industrije obutve, Novo mesto- Djordje Musulin, Jože Klemenčič, Ivan Kmet, Franc Andolj&k, Sulejman Kajtazovič, Ana Kotnik, Milorad Džudovič, Lucijan Rojc, Cveto Pečnik in Boris Krštinc, člani IMV Novo mesto; Janez Turnšek, JoSe Setina, Ivan Vidmar, Ivanka Drčar Albin Sajevec in Ja' ez Kobe, člani Novolesa, Labod.i, Nove . Slan ZTP Ljubljana Turk, delavec iz Gornje Stare vasi; Jože Mihalič, član Gozdnega E Straža; Renata Reve, članica Labo dri, Novo mesto; Sonja Pust, članica Beti, Mirna pečj Janez Pust, član ZTP Ljubljana-Moste; Anton = gospodarstva, Novo mesto; Ivan Gorenc, član Elekta, Novo mesto; = E vito Hrovat, član Iskre, Novo mesto; Slavka Cekuta, članica Splošne = = bolnice, Novo mesto; Brane Sekula, član Krke, Novo mesto. 5 21. septembra: Franja Pavlin, Ivanka Mikec, Marjan Mikec, Mirko = = Zupančič, Angela Golob, Jože Bašelj, Slavko Vidmar, Terezija Koc- = S jan in Alojz Brus, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože E = Klobučar, član Novomontaže, Novo mesto ; Marija Škedelj, Ljubo- e H mir Arsenovič, Danijela Dular, Štefan Bukovec in Stane Trlep, člani e E Novolesa, Straža; Draga Čmič, članica Industrije obutve, Novo me- = E sto; Marija Pavlin in Marjan Pavlin, člana Pionirja, Novo mesto; Min- = E ka Vovk, članica Krojača, Novo mesto; Jože Blažič, delavec z Velike- = E ga Slatnika; Jožica Kavšek, Branka Mikša in Slavka Pograjc, članice = H Laboda, Novo mesto; Fuad Kočič, Franc Sluga, Dušan Faleskini in = E Stane Butalin, člani Novoteksa, Novo mesto; Marjan Hrastar, šofur s E = Sela pri Karteljevem; Franc Gal, član Vodne skupnosti, Novo mesto; E E Slavko Cečelič, član Novitehne, Novo mesto; Marjan Brine, Jože E E Žugelj in Stane Krnc, člani IMV Novo mesto; Marija Adrejčič, Majda E E Tomažin, Marija Šlajpah, Jožica Glavič, Milka Vene, Marjana Kraše- 5 = vec, Maijan Papež, Jože Beg in Mirko Šter, dijaki srednje ekonomske E E šole, Novo mesto; Mojca Mihalič, članica Splošne bolnice, NOvo me- = = sto; Vinko Krnc, delavec z Brezovice. E 26. septembra: Ivo Moravec in Franc Mavsar, člana Krke, tovarne = = zdravil, Novo mesto; Milan Petan, Jože Fagjan, Milan Petan in Franc = = Jaklič, člani Novolesa, Straža; Danilo Kovačič, Zdenka Kotnik, = E Danica Kovač, Anica Štandekar, člani Novoteksa, Novo mesto; = E Anton Može, Martin Može in Alojz Franko, člani IMV Novo mesto; = E Jože Novak, član Laboda, Novo mesto; Marija Kocjan, članica = E Industrije obutve, Novo mesto; Franc Vodopivec in Maijan Fink, = E člana Cestnega podjetja, Novo mesto; Vito Mohorčič, dijak Zdrav- = E stvene šole, Novo mesto; Milah Hudoklin, član Pionirja, Novo mesto; S E Anton Lukše, član Pionirja, Noro mesto; Anton Šircelj in Martin 1 E Plut, člana Iskre, Semič: Alojz Smerke, član Mercatoija, Novo mesto; = E Ivanka Potič, članica Spiti šne bolnice, Novo mesto. E 28. septembra: Bruno Sever, Damjan Kos, Milan Žibert, Jože 1 = Lužar, Slavko Mavsar, Jože Jerele, Vinko Boltez, Ludvik Simončič, = = Janko Badovinec, Martin Jenič in Albert Lah, člani IMV Novo § | mesto; Metod Šuštaršič, Ida Nahtigal, Anton Kastelic, Jože Kastelec, 1 E Ivan Zupančič, Jože Jastelic, Bogdan Zaletelj in Jože Plantan, člani S = Novolesa, Straža; Dušan Kren, Mihaele Kužnik, Milka Mršnik, člani = E Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Vid Golob, član Ele, Novo mesto; I = Marinka Hren, članica Interevrope; Franc Žnidaršič in Zdravko = j§ Robek, člana Iskre, Novo mesto; Jože Blažič, član Trimo, Trebnje; 1 E Rudi Koplenk, član Novograda, Novo mesto; Franc Vintar, Martina = = Miklič, Dragica Rabzelj, Silvo Potočar, Jože Hudoklin, Jožefa = — Blatnik, Janez Blatnik, Janez Kuhar, Ivan Vidic, Alojz Prah, Alojz Grubar, Vojko Kadunc, Valter Zoflč, Alojz Pavlič, Janez Božič, Janez Sintič, Janez Bobič, Janez Gorenc, Slavko Sketelj, Darinko V času od 21. do 28. septembra = so v novomeški porodnišnici rodile: = Veronika Brajdič iz Jedinščice - E Zvonka, Mojca Klenovšek iz Krme- E lja - Vc(jka, Maijana Milek iz Met- E like — Petra, Slavka Grandovec z E Vrha pri Ljubnu - Jožeta, Vida = Hanov iz Tribuč - Bojana, Anica E Urbič iz Kašče - Karla, Sonja Marc E iz Dolenjskih Toplic - Boruta, E Zdenka Janežič iz Slepška - Nata- E šo, Marjeta Golob iz Birčne vasi - E Katjo, Milena Aleksič iz Smolenje E vasi - Vesno, Sonja Kosec iz Lokev = - Jolando, Milena Stojkovič iz Met- E like - Maria, Marija Martinčič iz = Velike vasi - Damjana, Stanoja Gor- E ičanec iz Semiča - Ljubimko, Ma- = rija Zidar z Malega Kamna - Boštja- E na, Alojzija Udovič iz Trebnjega - E Simono, Milena Gran dljič iz Dolnje E Dobrave - Renato, Antonija Pun- E gerčar iz Slepška - Mira, Jožica vsak četrtek! * k V SPOMIN 8. oktobra 1978 bosta minili dve leti odkar nas je v najlepšem cvetu, v 23. letu mladosti za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in stne NENAD-NENO NEGOVANOVIC iz Novega mesta Zahrbtna in neozdravljiva bolezen nam ga je iztrgala v trenutku ko se je življenju najbolj veselil in od njega veliko pričakoval. Ni ga več, v naših srcih pa je ostala globoka brazda žalosti in lepi spomini na fantiča, katerega so odlikovale vse najboljše človeške lastnosti. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se ga radi spominjajo in domu™* 0 S0P r0^ *n Pr*žigajo sveče ob njegovem tihem Žalujoči: mama Božena, oče Radojica in brata Čedo in Milan z družinama rajnčič z Gornjega Karteljevega Tan jo, Danica Cimerman iz Dolnje Stare vasi - Maj o, Zorica Matko iz Metlike - dečka, Justina Miklič iz Dolnjega Kamenja - deklico, Angelca Hlade iz Trebnjega - dečka in Biserka Nemanič iz Radovičev -dečka - ČESTITAMO! _ ... Kuhelj, Alojz_________ S Ignac Zupan, Marija Godina, Jože Lenčič, Vinko Golob in Božidar = § Svalj, člani Iskre, Šentjernej; Janez Kuhelj, član Kartuzije Pleterje; i E Antonija Kocjan, članica Laboda, Novo mesto. illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliililiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllF V času od 23. do 30. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Slakonja iz Cetine - dečka, Marija Dobriha iz Male Hubajnice -dečka, Cecilija Gorup iz Miljane -Silva, Jožefa Pikelc iz Pavlove vasi -Mihaela, Ivanka Klokočar iz Kraja Gornjega - deklico. Dragica Rubi-nič iz Velike Rakovice - Vladimirja, Štefica Rupar iz Lad uča - deklico, Zlatica Kovačič iz Orešja -Jasmino, Marica Babič iz Orešja -Aleksandra, Milica Lazanski iz Laz - deklico, Štefanija Sokolič iz Ključa - dečka, Ana Marija Harapin s Senovega - deklico, Ivanka Popovič iz Samobora - deklico, Durda Durdek iz Strmca - dečka, Viktorija Petek iz Letovčana Novodvorske-ga - deklico, Jadranka Koletič iz Samobora - dečka, Anka Godler iz Brežic - Renato, Štefica Petek iz Bobovca Tomaševečkega - dečka, Anica Kožar iz Dol Pirošice -Mateja, Anastazija Razum iz Kon-ščice - dečka, Zdenka Supina iz Dola - dečka, Ivanka Babič iz Orešja - Davida, Ljubica Krizančič iz Gorkovca - deklico, Anica Prišlin iz Hamorja - Jeleno, Slavica Stam-bilič iz Brežic - Ivana, Štefanija Colner iz Sevnice - Urško, Marjeta Redenšek iz Sevnice - Aleša in Danica Pavlovič iz VeL Malenc -Tino - ČESTITAMO! V tem času so v brežiški bolnišnici umrli: Ana Brkič - gospodinja iz Radakova, stara 54 let, Rozalija Gomilšek - gospodinja s Senovega, stara 70 let, Bariča Martinec -kmetovalka iz Merenja, stara 78 let in Marija Šinkovec - kmetovalka s Trške gore, stara 86 let ZAČETEK TRGATVE Po S. čl. zakona o vinu (Ur. 1. SRS št. 16/74) določajo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi na predlog OZD pridelovalcev grozdja z območja občine. Za kršitelje je v 50. čl. navedenega zakona določena kazen od 5.000 do 30.000 din. To zakonsko določilo ima gospodarski pomen, saj skuša doseči kakovosten pridelek vina na naraven način. VEDNO VEC PROMETNIH NESREČ V lanskem letu je metliška postaja milice obravnavala 60 prometnih nesreč, ki so se pripetile na področju občine, v katerih je bilo 51 udeležencev lažje ali težje poškodovanih, en človek pa je umrl; materialna škoda je znašala več kot milijon dinarjev. Kar 43 nesreč se je zgodilo na gorjanski cesti. Število nesreč je bilo večje, vendar obravnava milica samo tiste, v katerih škoda presega 20 tisočakov. DE LO JE STEKLO Na zemljišču jedrske elektrarne v Krškem, Iger so pred tedni posekali jablane z nedozorelimi sadeži, so delavci Hidroelektre v drugi polovici minulega tedna začeli graditi parkirišča za JE. Medtem bi najbiž jabolka res dozorela, čeprav so jih Agrokombinatu plačali že junija. Kamnu spotike bi se pa le izognili »Dolenjski list« v vsako družino Iz kraja v kraj ZA DAN REPUBLIKE Dograjevanje in preurejanje prostorov krške osnovne šole Jurija Dalmatina prihaja počasi h koncu. Uradna otvoritev bo v okviru praznovanj dneva republike. Ustanova bo pridobila prostorno kuhinjo, dodatni prostor za jedilnico in nekaj koristnih sprememb v notranjosti sedanjega poslopj a. Novost bo zobna ambulanta, za katero so prav tako uredili prostor. Namenjena bo šolarjem in varovancem iz otroškega vrtca in bo odprta dvakrat na teden. VEC ZA ASFALT, MANJ ZA VZDRŽEVANJE V obdobju 1976 - 1980 bodo večino razpoložljivih sredstev za ceste v krški občini namenili za modernizacijo, zato bo zmanjkovalo denarja za redno vzdrževanje. Krajevne skupnosti so se tako odločile sporazumno v želji, da bi se čimprej rešile makadama. Ponekod pa bi radi oboje, vendar to ne gre, saj bi morali v tem primeru spet spreminjati dogovor. * MARKET ODPRT TUDI OB SOBOTAH Redkokdaj se zgodi, da trgovci upoštevajo sklepe sveta potrošnikov. Člani sveta pri črnomaljski krajevni skupnosti so pred kratkim dokazali, da svoje delo na sestankih jemljejo resno in sprejeto uresničujejo. Delavci Emoninega marketa so sklenili, da ob sobotah popoldan ne bodo delali Črnomaljci so menili drugače, se sestali in njihov sklep emonini delavci že uresničujejo. SEVNICA: O INFORMIRANJU Minulo soboto je Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Sevnica pripravil seminar za poverjenike obveščanja, in sicer v okviru piireditev v počastitev X. kongresa ZSMS. Člani centra so izdali tudi posebno številko Mladega sveta. Izgubljena cerada je priklicala smrt Verižno trčenje na magistrali — Tragedija pri pospravlja- nju razbitin V torek, 26. septembra popoldne, je Jože Klobučar iz Dolenjskih Toplic vozil s tovornjakom po magistrali iz zagrebške smeri. ,Pri Dobrušni vasi je opazil, da je s tovornjaka, ki je vozil pred njim, padla cerada. Ustavil je in jo hotel odstranili Za njim so v koloni vozili s tovornjakom Stanko Aih iz Dale pri Krškem, z osebnim avtom Djuro Čehulič iz Kutine in spet s tovornjakom Vladimir Škeijanc iz Kranja. Aih in Ce-hulič sta ustavila, Škeijanc pa je zaradi prekratke razdalje trčil v Čehuliča. Sprožilo se je verižno trčenje, v katerega je zašel s tovornjakom in prikolico še Janez Polenšek iz Ljubljane, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri. Hudo ranjen je bil Arhov sopotnik Franc Skoda iz Nove gore pri Krškem, laže pa voznika Arh in Čehulič. Odpeljali sojih v novomeško bolnišnico. Promet na magistrali je bil zaradi nesreče zaprt do 15.30, preusmerili so ga na obvoznico preko Šentjerneja. Gmotne škode je za blizu 170.000 dinaijev. Okoli 17. ure je Vladimir Škeijanc s pomočjo Antona Bremca iz Sore pri Medvodah organiziral prevoz, vleko tovornjaka. Na parkirnem prostoru v Dob ruški vasi sta med vozili namestila vlečni drog. Ko je Bremec spelja, je Škeijančev tovornjak, ki je bil v prestavi, zapeljal naprej v Bremčevega. Vlečni drog se je zvil, Škeijanc je odprl vrata kabine in hotel izskočiti, vendar je bilo prepozno: vozili sta ga stisnili, bil je takoj mrtev. Star je bil 33 let. ženska po1 JE KAJ TRDEN MOST? Most čez Starovaški potok bodo gagali,” čeprav je i* železobetona. (Foto: Želez-nik) NE BO VEČ JEDEL PESE - Na poti v hladilnico v srečni lovec Miha Cetinski z uplenjenim jelenom tu ustaviL Povsod se je ob plenu takoj zbralo veliko I ! „llUljGVJGf M VU4I ICO Mornarji ladje „ Kočevje" prisrčno sprejeli goste iz Kočevja - Koncert za posadko Komaj se je po Kočevju razvedelo, da bo 25. septembra za dva dni priplula v koprsko pristanišče ladja ,JKočevje“, že je Turistično društvo kar na hitro organiziralo izlet na ladjo. Udeležili so se ga člani moškega pevskega zbora, nonet „Rog“ iz Željn in učenci osnovne šole — vsi ti so pripravili posadki kulturni program — in ostali izletniki, skupno trije avtobusi in en kombi ljudi. $ Brigada, najboljša šola 5 i I Študent Peter Zorko iz Sotelskega ne pozna brezdelnih počitnic. V delovno akcijo se je prvič vključil kot gimnazijec v Brežicah. Po maturi se je vpisal v prometno šolo, jo dokončal in se zaposlil na železniški postaji v Dobovi, toda študij ga je ponovno zamikal Zdaj je absolvent prometne fakultete v Zagrebu. Kot štipendist krške občine je pravkar dobil zaposlitev na oddelku za gradbene zadeve, kjer ga čaka zanimivo delo, načrtovanje prometnih rešitev v prostorskem planu občine. Stroki, do katere ima veselje, se bo lahko temeljito posvetil Pa še to zadoščenje ima, da je njegova študijska usmeritev nova in bo zaradi tega lahko prav zdaj, ko nastajajo pomembni dokumenti prostorskega razvoja občine, prispeval veliko koristnega. Peter pa kljub svoji zavzetosti za stroko ni človek, ki mu v življenju to zadostuje. Rad ima ljudi, zato se nikoli ne umika med štiri stene. Za družbenopolitično delo ima veselje, zato tovrstnih dolžnosti ne sprejema kot obremenitev. Od tod tudi njegovi uspehi, njegova priljubljenost med ljudmi To delo mu jemlje večino njegovega prostega časa, kolikor pa mu ga še ostaja, ga izkoristi za lov in oddih v naravi Doslej se je Peter največ posvečal delu z mladimi v brigadah Ko je bil še v Zagrebu, je šel s študentsko brigado v Slavonijo trgat koruzo po poplavljenih poljih. L,eto dni pozneje se je pridružil brigadirjem pri Bosanskem Novem. Kot izkušenega brigadirja so ga lani postavili za komandanta brigade Milke Kerin v Suhi krajini, letos pa za komandanta brigade Milke Kerin na Kozjanskem. Ponosen je na to, da je brigada obakrat osvojila trak akcije, ki vključuje vsa možna priznanja. Med letošnjimi počitnicami je Peter prebil v brigadah več kot mesec dni Ko se je vrnil s Kozjanskega, ga je čakala nova dolžnost, dolžnost komandanta akcije na Planini na Gorjancih, kjer so mladi gradili cesta Zlasti druga, gorjanska akcija, mu je prinesla veliko novih, bogatih izkušenj pri delu z mladimi Bila je prava šola za življenje, v kateri se mlad človek nauči živeti v skupini, spozna vrednote tovarištva, zna ceniti pomoč ljudem in ovrednotiti lastno delo, predvsem pa vključeva- J ti se v samoupravljanje in odločanje. Slovenske akcije so po Petrovem mnenju na videz sicer skromne, vsebinsko pa zelo bogate, zato je Peter prepričan, da jih bo bližnji mladinski kongres postavil na pravo mesto in pripomogel, da bodo še bolj „mladinske”, se pravi, da bodo brigadirji imeli več besede o deležu, ki ga ustvarjajo na delovnih akcijah. Mladina je kritična in ne želi opravljati jalovih del, ampak pomagati tam, kjer so ljudem res potrebne delovne roke, ne stroji Peter je nadvse vesel tega, da so se brigadirji na Gorjancih tako zbližali z domačini da so razgibali življenje mladih, saj so prav na njiho vo pobudo ustanovili mladinski aktiv in tako pregnali dolgoletno mrtvilo. Brigade pa naj bi bile v prihodnje še bolj kot doslej kovačnice kadrov za delo v mladinski organizaciji, za delo v krajevni skupnosti in povsod drugod, kjer še pogrešajo sodelovanje mladih. Pqter se brigadam še ne bo izneveril in bo svoje dragocene izkušnje rad prenašal na druge. JOŽICA TEPPEY Vid Dolšak, vodja kluba pomorščakov, ki skrbi za stike z javnostjo, nas je takole seznanil z ladjo in posadko: „Ladja pluje na liniji zahodna Afrika — Sredozemlje. Iz Afrike vozi v Evropo les, nazaj pa razni tovor, kar pač dobi za prevažanje. Trenutno je na ladji 16.000 ton (8.000 vagonov) lesa, le nekoliko večja pa je tudi njena nosilnost Del tega lesa bo iztovorjen v Kopru, ostali pa v Trstu in Benetkah. Ladja opravi svojo pot v približno 45 do 60 dneh, Njen kapitan je Vlado Hostnikar, doma iz Ribnice na Pohorju. Ladja je stara 9 let, to pa je njen tretji kapitan." Mornarji so goste iz Kočevja lepo pogostili Razkazali so jim tudi ladjo, ki ima večji salon opremljen v stilu Kočevja in Kočevske, se pravi z rogovi jelenov in srnjakov in z lesenim grbom mesta Kočevje. Tu je nekaj časa domoval še nagačen kočevski medved, ki pa je zavzemal preveč prostora, zato so ga dali „na suho“, in sicer v pisarno generalnega direktorja Splošne plovbe Piran Viljema Vovka. Na ladji je 32 članov posadke, ki so razdeljeni na naslednje skupine: služba krova, služba stroja in belo osebje (kuharji, natakarji^ Težav z delavci ni, kljub temu pa se posadka hitro menja in sta zdaj od prvotne ostala le še dva. Gostje iz Kočevja so pripravili posadki lep koncert. Nonet „Rog“ je celo priredil posebno pesem za to priložnost „Po morju plava ena ladja biserna... Med koncertom so jih tudi obdarili in sicer šolarji s sliko in cvetjem, Turistično društvo s sliko Rada Megliča „Kočevje“, nonet s cvetjem, potem pa še z raznimi značkami, pisali in drugim. V imenu posadke se je gostom zahvalil kapitan Vlado Hostnikar. Predstavnike ladje so gostje nato povabili še na kosilo in prijetno srečanje v hotel ,,Žustema“. J. PRIMC POŠKODBE SO BILE PREHUDE 26. septembra dopoldne je Jože Ivanec iz Drašče vasi vozil z osebnim avtom po Partizanski proti kandijskemu križišču v Novem mestu. _ , , Pri pljučnem oddelku bolnišnice je dohitel 53—lemo Marijo Podlesnik iz Homa pri Trebnjem, kije šla po pločniku peš proti križišču. Ko je bil avto ob njej, je Podlesni-kova nenadoma hotela čez cesto, avto jo je zadel in zbil po tleh. Takoj so jo odnesli v bolnišnico, vendar so bile poškodbe tako hude, da ji niso mogli pomagati. JE KAJ TRDEN Most čez Starovaški »Žaganje” mostu Stara vas: kako je, če se uštejejo projektanti Pogumno v modno pomlad Za prihodnje leto nudi Novoteks vrsto imenitnih pepita vzorcev, karo blaga in enobarvnih tkanin GOBARSKA TROFEJA - čeprav letošnja jesen ni ravno gobja, se je Novomeščanu Andreju Burji nasmehnila izredna sreča — v gozdu na Težki vodi je pretekli teden naletel na skupino treh juijev, ki so tehtali skupaj kar 1,65 kg... (Foto: M Gošnik) Novoteksova poslovna modna revija, prikazana v novem Hotelu Metropol, je razkrila poslovnim partnerjem, kaj je kolektiv pripravil v svojem proizvodnem programu za sezono pomlad — poletje 1979. Vse, kar so pokazali, bodo tudi delali Revija je bila iz dveh delov: v enem so pokazali uporabnost svojih tkanin za razne modele, ki jih je kreirala Vesna Garbščik, v drugem pa modele moške, ženske in otroške konfekcije. Za proizvodnjo in revijo sta jih pripravili domači kreatorki Jana Jovič in Tatjana Klobčar. Novost v me tožnem blagu so na oko prikupne tkanine iz mešanice poliestra in volne, ki se ne mečkajo, lahko pa jih tudi peremo. Vzorčki so drobni, pretežno v pepita vzorcu, kot to diktira moda v svetu, barve pa so peščene in rjavkaste, s posebnim poudarkom na rjasto rdeči Novoteks je v proizvodnji hlač naredil drzen, a izrazito moden korak, kajti večina novih hlač ima v pasu gubice. Naši potrošniki se nanje še niso navadili, vendar moda drugih ne pozna, izdelovati preživele modele pa bi se reklo odpovedati se slovesu sodobnega proizvajalca. Konfekcijski modeli so pretežno športni, ohlapnega kroja. Imenitne so bile moške jakne s kapuco, zapete na zadrgo in z vrvico v pasu, pa raznovrstna in raznobarvna ženska romantična drobno rožasta krila. Bolj z romantiko kot z jeansom so bili kreirani tudi modeli za deklice, ki bodo gotovo navdušili doraščajo-če šolarke. Med modeli iz Novoteksovega blaga pa so vzbujali največ pozornosti tisti, ki spominjajo na štirideseta leta. To so ženske obleke s poud ar-jenimi ramami, všitim pasom in ožjim krilom. Omeniti velja še eno novost, s katero se prvič pojavljajo na trgu: blago, ki je videti kot rebrast žamet, pa to vendarle ni Izdelujejo ga v 20 barvah, večinoma v pastelnih tonih, pripraven pa je zlasti za športne modele. R. BACER KAMERA ODKRIVA - Na glavnem vhodu sevniške občinske uprave že nekaj časa straši takle znak. Vsekak or hvalevredno, da „delavci so“! Če bi tudi resnično prišli - iz skupščine občine — kaj šele iz Jutranjke, kjer jih je nad tisoč, bi bilo tole parkirišče pretesno za nekaj sto avtomobilov! TAKO SE GODI NA DELOVNEM MESTU Ko je človeku dolgčas, se mu spremene sekunde v minute, minute v ure in ure v dneve. Tako je bilo Jožiču'Repiču tisto delovno soboto, ki je bila sicer prosta, a so delali za solidarnost, ker so se tako odločili na sindikalnem občnem zboru, četudi so vsi vedeli, da je začetek novega Teta in da še nihče od kupcev ne sprašuje po njihovih izdelkih tako, da je tudi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek primanjkovalo dela, v skladišču pa je pričelo na policah primanj- kovati prostora. In Jožič Repič se je presedal s stola na stol, vrgel s sodelavci nekaj iger taroka, šel petkrat k avtomatu po vroč kakao, pokadil je dvetnajst cigaret in dvakrat po telefonu vprašal bolnišnico, če se bo soseda, ki so ji odstranili slepič, kmalu pojavila na dvorišču. Ta teden še ne!“ so mu dvakrat do pičice natanko odvrnili in to ga je zabavalo, da je pozabil, kako manjka do konca delovnega dne še tri ure, ki jih je prebil tako, daje skoz okno opazoval snežinke, s katerimi se je igral rahel veter, prihajajoč od Zelene reke. Pozvonilo je, pa se je odvlekel proti domu, zamotjen in utrujen od migotanja snežink. Odprlo se je. Telefoni v komerciali so drgnili, da so jih referenti komajda utegnili dvigati. „Da, v začetku drugega tedna. Stoprocentno, bodite brez skrbi!“ „Žal, ne, v torek pa lahko. Hvala za naročilo.“ „Za ponedeljek smo se dogovorili, kajne? Dobite.*1 „Še ta teden, da, prej nikakor ne. Ne, res ne more-mo. .Celotno naročilo, seveda. Čim prej? Seveda. V začetku prihodnjega tedna, da.“ Šef jih je zbral na kratek posvet Bližala se je sobota. Po delovnem koledarčku prosta, za vikend, za smučanje, koline, izlete. „Zakopani smo z delom. Tudi v soboto bo treba pljuniti v roke,“ je rekel. Pred seboj je imel množico začudenih obrazov. „Saj smo že oddelali,“ je spregovoril Jožičev obraz,“ to je vendar prosta sobota!“ „Je mar kdo rekel, da ne boste imeli plačanih nadur? “ TONI GAŠPERIČ za I posv razp i anel zum njen *cht Ščih npr. lidai ni c pret teža Mostiček v Stari vasi I*1 Krškem (o maratonskem sestaff ku na njem smo pisali v zadnji številki) bodo znižali! Tako j* bilo sklenjeno minuli teden n* posebnem sestanku pri predsed-stvu občinske skupščine * Krškem, kjer so med drugi® sodelovali tudi prizadeti pred; stavniki vaščanov in projektanti trboveljskega IBT. Zahtevku vaščanov, le-ti so ogorčeni z* radi prevelike višine mostu (vaJ sedaj razpolavlja umeten nasip! )i je pravzaprav v celoti ugodeno Most naj bi znižali, reci in piši 1* od 70 do 80 centimetrov! Prav jo, da kaj takega ni noWj podvig. Malo silnejše dvigalo lak ko dvigne betonsko ploščo, b0, £ do vsaj videli, koliko je bitf zasidrana, medtem pa lahk0 ..odrežejo” navpične železfr betonske stene. Med samo gradnjo je bilo t°, izjavah domačinov že nek*) sitnosti z betonom. Betonsk« kocke, vzorci za ljubljanstf Zavod za raziskavo materialov' namreč niso vzdržali Na kraj® so vseeno ugotovili, da je P& ostali beton v mostu v redu. A-Žj Gn zet dn sla mc KOT VELEVA MODA: Posnetek je z nedavne Novoteksove modne revije. Žeparji na delu Prerivanje v gruči nudi žepaije lepo priložnost za „delo“. To so lahko prepričali potniki, ki so septembra vstopali v Ljubljani avtobus za Ribnico. Medtem se potniki po nepotrebnem za vstop v avtobuž, je koristil priložnost in že je izmed potnikov brez je opazil šele, ko bi moral pl vožnjo. Zaradi prerivanja na nišču niti ni mogel iz vozila, skočil za žeparjem. Na okradenega, če je kdo gruče odšel, je neka la, da je neki mlad fant v srajci iz gruče odšel proti Okradeni je odšel ven, mi pa odpeljali * . Sezona ob moiju gre h kop5 Žeparji se, obogateni z novim* kušnjami, vračko na ,,delovna l> sta“ v notranjosti Padel jelen - deseterak KIHANJE NA ČEŠPLJI Lovec Stane P. iz Kočevja je ob večerih poslušal znano kihanje in sprehajanje po krošnjah sadnega drevja. Ugotovil je, da so prišli na njegov vrt v goste polhi, čeprav je skoraj sredi mesta. Kaže, da so jim najbolj godile češplje. Pod njimi je bilo največ oglodaneg3 sadja in skle-ščenih koščic. Torej tudi polhi že vedo za sodobni izrek „Znajdi se!” -ko Čeprav je odstrel povečan, je divjadi več, kmetov P manj Lepega jelena - deseteraka je 22. septembra uplenil Miha Cetinski, član Lovske družine Kočevje. Tisto jutro je jelen zadnjič prišel na njive pri Slovenski vasi Lovec ga je položil na dlako, ko je bil jelen pri vodovodni črpalki, se pravi skoraj pri hišah. Ko je jelen padel, je domačinka Bartoljeva mati dejala lovcu: »Dobro si naredil, ker si ga uplenil, saj je napravil veliko škode. Zal pa si ga odstrelil šele zdaj, ko nam je že vso peso pojedel." Slovenska vas je pod gozdovi Stojne in torej odprta divjadi ščani zaradi tega niti ne sade in sejejo več dosti Tako travniki raščajo nekdanje njive. Sezona odstrela jelenov se je čela z avgustom. LD Kočeyje 'tff, načrtu odstrel 50 kosov jelenj* od tega 13 jelenov. Jelen Cetins^ je bil tretji, ki je padel to sez^ Lovska družina Kočevje vsako “ izpolni načrt odstrela in je 91 lanskega, čeprav je bil za 30 odst kov večji kot prejšnja leta. J. PR®1 srečni ustaviL Primc) Povsod se je ob plen hladilnico v Željne ** im 411 ljudi