Ob obletnici majniške dekla- racifc Kolo 8asa se je zavrtelo ravno za eno leto, odkar so nastopili naši poslanoi s svo]o majniško defclaracijo. V njej so dali duška, v njej so iflovodali to, kar je hotelo na dan vsakemu izmed nas, ja, kar je živelo v srcu vsega naroda že celo stoletjc. Ni se torej čuditi, da se je oprijel narod te deldaraeije s takim navdušenjem, saj je našel samo besede za to — kar je dremalo že dolgo v njegovem srou, saj je vedel, da je tudli naš človek človek, da ima istotal<o pravico iioditi po zemlji kot vsakdo drugi, da sme zahlevati tudi za svoj narod to, fcar zahtevajo drugi narodi. Tako je prišla majniška deklaraci.]a s svojo zahtevo i)o združeniu vseh iužnih Slovianov, k>ir jih prebiva vo(\ žezlom našcra rresvitlega eesarja. Kaj mejn o'i Sntli in ob Gorjancih? Preko nj;ju s?i pndaiata roko brata, ki sia si brata po krvi in po ]eziku. Ločili so >u tekom let na vse mogoče jiačine, samo da bi se ne s: oznala, da bi no vedeia, da sia brata. A kri ni voda in zato sta se našla sedaj s tem večjo Ijubezni.io. In kai na.i rorefcemo o onih, ki so južni sosedi Hrvatom. Tudi ti so naši bratie, snj se ioSijo od Hrvatov samo in edino po rabi druizafinih firk. Žal, jih poznamo pri nas premalo. Rrbi, »nio rekli v-pflno, imalo svo.io državo, .svojega, kralja. A temu ni tako! Le en del Srbov stanuje v kraijevini Srbiji, le en "del Srbov je imel z mogofino našo domovino vojno. Velik del Srbov pa živi že dolga desctletja, nekateri že stoletja v naSi domovini, pod istim vla* aariem kakor mi. Ta del Srbov ima torej tudi tiste pravice kakor mi in s tem delom se hočemo združiti, da bo naša dežela velika, mogočna družina rcdnih Bratov« f Mi zahtevtamo lastno državo, ki bi naj stopila k»t enakovredna vrstnica nemški, ogrski in 6eški Avstriji in bi bila |>od istim vladarjem kakor so te. Kakor je tlačanil v srednjem veku kmet svojemu gra^Sfiaku, tako tlačani daneiiiarod svojiemu sas-edu. A .minila je huda doba in-rešila kmeta: danes pa so drugi feasi, ko je treba rešiti narod. Kakor vsak poedinec, tako ima tudi narod svo- 10 pravico. Razni narodi so v naši domonni, a nad njimi vsemi gos[x>diijeta. sam Nemec in Madžar. Za- kaj? Ker sta umela teptati vjse druge, ki niso iste >krvi, jfci ne rabijo istega iezika. To sta delala, ko so drugi mirno obdelovali •svoja polja, ali pa so branili domovino proti turšjd -arili Saj sicer nista ne po duhu nad nami, in ne po •Številu močnejša. Kje je pravica, 6e vlada 10 milijo- nov Nemcev in 9.8 milijonov Madžarov vse avstrijs- ke Slovane, ki Štejejo že sami 26 milijonov glav! Do Hanes je bilo tako. Mi pa zaiitevarao, da se loči, kar ne spada s- kupaj, kar se ni zedinilo niti v dolgih 1200 letih in so združi z onim, kamor vleče srce in razum. Raz- •jroj našega časa nam kaže, da imajo tudi narnrli pravioo in celo dolžnost zahtevpti, to, kar je njiho- vega. ]In mi zahtevamo, da se združimo z onimi, ki *so naši in mi njihovl! To pravo nam daje narod kot '< oelota, to pravo nam pa daje tudi zgodovina, KraUevlno Hrvatsko so vlactali nekdaj hrvatslri kralji. Samostojne so bile njih zemlje in njih kralj je bil sin iastnega naroda. A minili so časi samostojn^sti — Kajti jHrvati so si sami izvolili kralja iz tujega aarofla, kj jim je pa potrdil njih pravice in njihovo samostojnost. Tudi danes ne zahtevajo nifiesar drugopa, kakor da se jim pnpoznajo njihove praviee na lastni zemlji. — Mi Slovenci pa.6 nismo imeli kraljev slovenskega rodu, a imeli smo svojo samostojnort! Saj nam kliče še danes Gosposvetsko polje, da si Je moral naš vojvoda šele odkupiti svojo oblast od &'.ovenskega kmeta in to v slovenskem jeziku. .Minila ,je oH takrat pač doba pet sto let, a nri zahtevarao le-to . pravico nazaj. NaSe je Gosposvetsko polje in paša je pravifa! Svojih pravic se pa5 nismo odpovedali rrikdar. Ali smo jih kedaj izgubili? Na vseh mogofiih bojiSčih preteklih stoletij in aedanje nflše dobe smo tnaveli za dom in cesarja, ja, z.a 6asa turSkih pohodov smo mi sami branili domo^ano nažo, da si je mogol natn za hrbtom v varnosti spletati bič naš tlačiteij, Naše roke so čiste! Naj so ga tudi teple razli8n6 ¦vlade, naš narod je vedno le mjrno in pcnižno prosil svojih pravic. Vsi smo bili prifie, ko so po nodolžnem pretepali, zapirali in mučili najbolifte na?e može. A kdo je slišal, da smo se uprli ? Mirno in po- i trpežljivo smo prenašali trpljenje, ker smo verieli, cla ¦ bo zmagala pra\ica. < Kaj pa oni, ki bi radi, da bi jih častili kakor \ ©dine reSitelje domovine in nresvitle cesarske hiše? ? Kdo se ne spominja leta 1848, ko so MadŽan odstavili mladega oesarja Franca Tožefa in razglasili — Košuta za svojega vladat-ja! Pa zakaj bi pose^li tako daleft nazaj? Prav v naših dneh lahko opažamo nekaj prav podobnega. Iz mnogih dokazov naj vam povem le enega: Sam Župan takega mesta kot ]e Grado", jo jzjavil na javnem shodu: ^Avstrija bo nemška ali je pa sploh De bo!" Torej, 6e se ne uniči takot vseh Hruglh narodov, hoSejo razbiti našo staroslavno Avstrijo . . . To pa se ne bo zgodilo, doSler še Mvajo Slovani na teh tleh. Že mnogokrat ]e slovanska pest re^ita domovino in oesarja, tudi sedaj bo vedela. kam in fcako naj vdari, da ostane naSa mila domovma, da ostane tudi naS mladi, ljubljeni cesar! Zvesti smo bili in žvesti ostanemo, ker zahtevamo samo svojo pravico. Ta pravica pa je tako nioCna, da naa je združila vse, vse, ki svoj n&rod resnifino Ijubimo. Ni več razločka med strankami: vsi smo ediml Najlepše se je pač pokazalo to edinstvo v oklicn duhovnega naHpastirja, ki Skofu.je osrfju slover.akega ozemlja, deželi KTanjski, katererau so se.pridružile vse stranke. In kakor na povelje ie zaSumelo po vsoj naši širni dtomovini, vsi so hiteli vodpi3Ovat majniŠKo deklaracijo, vsi ao hoteli potrditi s svo- | jim imenom, da tudi oni hočejo in zahtevajo Isto kot | njifiovi posland, Isto JBot njiH Bla)f in n]ihove stran-1 ke. Tako se je zgodilo, da je danes na§ narod po]>-lnoma prerojen: navdušen za svojo zemljo ^ahteva svoje pravice. jKakor mi vsi, tato se ie oklenila jugoslovansk« misli tudi naSa mlad&na. Prisegla ]i je zvestoibo in tako ji prisegamo tndi mi: Domovina mila! Cuj prisego nažo: Za pravd naše zemlje, za svoboSne grobove dedov naših. za ^obodhne vode in svobodno morje, za svobodne gore Jn polje !>od nami, za svobodno solnce na^e — polacsmo na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vse s\roje delo, svoje besede zadnji glA-;. za3nji utrfp svojega srca, zadnji svoj dih. Ni trpljenja. ki nas omaja, nl žrtve. ki nam iztrga iz sroa našo zah- .*< vO. Verujemo z vsem žarom svoje du^e v bodoSnost ,i&8o, verujemo v svobodo našo, verujamo v moč praviCne iugojslav&nske misli in Hvitno in umremo za raS vfiliki cilj!