List 34.
Najbolja sejavnica.
V 19. lista štajarskega kmetijskega časnika „Wochei-blatt" se   bere   priporočilo   nove   mašine,   ki  je   za   sejaie vsakega žita, turšice, fižola, detelje, repe, pese itd.   Gob. prof. Hlobek pravi, da si štajarska kmetijska dražba že % let prizadeva sejavnico znajti,   ki bi  bila kmeta ravno tak pripravna  kakor  grajšaku.   Serdinger-jeva   mašina  j bila   dobra,   vendar  ni   bila   brez  vseh   napak,   zato  jo  ji graški ključar Vonihr popravil in dobila je  ime „zbolj-šane štajarske sej a v niče".    Da bi bila ta mašina za mnogoverstno  seme   pripravna,   jo  je   gospod   Rošger, oskerbnik grajšine stadelske v Raabthala, spet nekoliko prenaredil   in   znana  je   ta   mašina   pod   imenom   „Raab-thalske sejavnice".   Ko je bila leta  1857 razstava na Danaji, je gosp. dr. Mašil, eden najboljih štajarskih kme-tovavcov,   posebno   razstavljene   sejavnice   ogledaval  in je zapazil,   da  bi se raabthalska mašina še zboljšati dala, in res jo je dobro zadel;  z njegovo mašino se da vsako eeme sejati in ni treba zdaj več mašin za to in uno seme. Imenuje   se   ta   mašina   ^štajarska sejavnica za vse  semena"   (Stevermarkische Uuiversal-Saemaschine); izdeluje jo kljočarski mojster Vonihr v Gradcu (Schlos-sermeister Joseph   Vonihr,   Gratz,   Josephigasse  Nr. 453), velja 150 gold. nov. dn.
Gospod prof. Hlobek sklepa priporočevanje te nove mašine 6 temi besedami: „Svesti smo si, da občine (soseske), ko bojo po novi osnovi samostojne postale, si bojo oskerbele sejavnice in mlativnice za celo sosesko, si bojo napravile srenjske žitnice, si bojo postavile poljske čuvaje, se bojo vzajemno lotile pokončevanja gosenc in kebrov in sploh vse storile, kar je treba, si pomagati iz nadlog in zboljšati svoj stan".