VZREJA ČEBELJIH MATIC Peter Kozmus*, peter.kozmus@czs.si Že od nekdaj je posebna pozornost namenje­na čebelji matici, saj je zlasti od njene kakovosti odvi­sna kakovost čebelje družine. Od matice niso odvisni samo donos medu, mirnost, rojivost, čistilni nagon itd., ampak tudi druge lastnosti, kot so dovzetnost za bole­zni in učinkovitost izrabe določenih paš. Številni čebe­larji si zato prizadevajo za čim bolj kakovostne matice v svojih čebelarstvih, to pa je tudi razlog za vzpostavitev vzreje matic, ki sega že v obdobje Antona Janše. Tehnologija vzreje je bila od začetkov do dandanes v marsičem izpopolnjena in poenostavljena, to pa vzre­jevalcu omogoča, da na leto lahko vzredi tudi več kot 1500 kakovostnih matic. V zadnjih letih pri nas deluje približno 30 odobrenih vzrejališč čebeljih matic, v kate­rih je na leto vzrejenih približno 30.000 čebeljih matic. V vzrejališčih poteka tudi selekcija kranjske čebele, katere cilj je čim boljša kakovost vzrejenih matic. Matice, vzrejene pri vzrejevalcih, delimo na dve ravni. Večina vzrejenih matic je gospodarskih. Pri teh selekcija poteka po materini (maternalni) strani (izbira matičarjev), ne pa tudi po očetovi (paternalni) strani, saj praha matic ni nadzorovana. V povezavi s tem vzrejevalci opravljajo t. i. direktni test. Cilj tovrstnega testiranja je pridobitev podatkov o čebeljih družinah, ki jih vzrejevalci potrebujejo za poznejšo odbiro mati­čarjev, na plemenilni postaji pa tudi trotarjev. Za izvajanje direktnega testa so pripravljena na­tančna navodila, ki jih morajo vzrejevalci pri testiranju upoštevati. Nekatera med njimi so: • testni čebelnjak, v katerem so testirane čebelje družine, mora biti usmerjen v pridelavo medu; • testne družine morajo biti ves čas testiranja na istem stojišču in jih med testiranjem lokacijsko ni dovoljeno deliti na več skupin; • v letu izvajanja testiranja morajo biti testne družine močne in na začetku čim bolj izenačene; • v poznejšem obdobju družinam ne smemo doda­jati čebel ali zalege; • vse družine na stojišču je treba oskrbovati enako, prav tako mora biti enotno in evidentirano vsako zatiranje varoj ali uporaba drugih sredstev in po­sebnih rejskih ukrepov; • matice v testnih družinah morajo biti označene, družine imajo evidenčni list, na katerega vzrejeval­ci vpisujejo podatke, potrebne za testiranje; * Dr., vodja PRO • evidentirano mora biti tudi vsako dodajanje ali odvzemanje čebel, zalege, hrane ali medu; • po koncu pašne sezone je treba evidenčne liste po­slati v obdelavo na Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Vzrejevalci pri tem z ocenami od 1 (najslabša ocena) do 4 (najboljša ocena) ocenjujejo lastnosti, kot so mirnost (neagresivnost) čebelje družine, sedenje na satju ter rojenje. Pridelek medu, živalnost, odpad varoj in čistilni nagon pa ocenjujejo po natančnih navo­dilih, zapisanih v Programu direktnega testiranja. Postopek obdelave rezultatov Vzrejevalci zbrane podatke ocenjevanja pošljejo na KIS, tam pa jih enotno obdelajo. Po obdelavi vzre­jevalci prejmejo rezultate testa s priporočili o izbiri družin za matičarje v prihodnji sezoni: • odsvetovane so vse družine, katerih obarvanost je bila ocenjena z manj kot štiri; • odsvetovane so vse družine, katerih mirnost je bila ocenjena z manj kot tri; • odsvetovane so vse družine, katerih živalnost je bila aprila in julija ocenjena z manj kot tri; • odsvetovane so vse družine, katerih rojivost je bila junija ocenjena z manj kot tri; • odsvetovane so vse družine, katerih čistilna spo­sobnost je bila ocenjena na manj kot 90 odstotkov. Za nadaljnjo vzrejo so priporočene družine, raz­vrščene po vsoti podeljenih ocen, in tiste, kate­rih čistilna sposobnost je bila ocenjena na več kot 90 odstotkov. Količina pridelanega medu in število od­ SlovenSki čebelar 6/2015 letnik CXvii 203 VZREJA ČEBELJIH MATIC padlih varoj ne vplivata na priporočilo, vzrejevalec pa te podatke upošteva na podlagi svoje lastne presoje. Zbrani podatki direktnega testa prikazujejo stanje čebeljih družin na določenem vzrejališču, ki je zaradi prodaje matic pomemben vir genetskega ma­teriala za širšo populacijo čebel. Pasemsko neustre­zne, napadalne in šibke družine so zato za nadaljnjo vzrejo odsvetovane. Kljub temu da ocenjevanje če­beljih družin med letom od vzrejevalca zahteva doda­tno delo, so zbrani podatki neprecenljivi in nujni za odgovorno izbiro čebeljih družin za matičarje. Pred dokončno odobritvijo jim izmerijo še kubitalni indeks in ugotavljajo morebitno navzočnost spor noseme, kot zadnja pa jih pregleda še delovna komisija, ki na podlagi morfološkega pregleda (moč družine, stanje zalege, mirnost, sedenje na satu, čistost) pred sezono potrdi odbiro primernih družin za matičarje. Iz teh družin potem vzrejevalci vzrejajo matice. Ob tem je treba poudariti, da je zelo pomemben vpliv trotov, s katerimi se prašijo mlade matice, saj v čebelji družini prispeva polovico njene dedne zasno­ve. Pri vzreji gospodarskih matic ta vpliv ni nadzoro­van, zato si v okviru ČZS prizadevamo za vzpostavitev Na plemenišču sočasno odleti na praho večje število matic, zato je takrat priporočljivo, da je v okolici čim več trotov z dobrim genetskim potencialom. plemenilnih postaj, na katerih bi bil vpliv trotov zaradi kontroliranega parjenja pod določenim nadzorom. V bližini vzrejališč čebeljih matic je tako zelo po­membno, kakšne so čebelje družine sosednjih če­belarjev (tako glede čistosti kot tudi kakovosti), kajti iz vseh razvitih družin izletavajo troti, ki oprašujejo matice v svoji okolici, tudi tiste, ki jih vzrejajo vzre­jevalci. Zaradi tega ti čebelarji opravljajo odgovorno nalogo širjenja genetskega materiala iz njihovih čebe­ljih družin in na ta način pomembno vplivajo na ohra­njanje kranjske čebele na širšem območju RS. Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2014 Peter Podgoršek, peter.podgorsek@kis.si, Mitja Nakrst, mitja.nakrst@kis.si, in Aleš Gregorc, ales.gregorc@kis.si Leta 2014 je gospodarske matice z znanim poreklom po materini strani vzrejalo 29 vzrejališč, plemenilna postaja Rog-Ponikve pa je vzrejala ro­dovniške matice, ki so imele zaradi izoliranosti ple­menišča znano poreklo tudi po očetovi strani. Vse matičarje, ki so jih vzrejevalci pripravili za vzrejno sezono, je pregledala delovna skupina za potrjeva­nje vzrejališč. Pregledane in izmerjene so bile nji­hove morfološke značilnosti, ugotovljena je bila mo­rebitna okuženost s povzročiteljem nosemavosti ter ocenjena mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost zadnjih obročkov na zadku. Potr­jenih je bilo 82 matičarjev in trotarjev, ki so preje­li zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo čebeljih matic. V Izvorno rodovniško knjigo kranj­ske čebele so bile vpisane 32.703 matice. Skoraj 60 odstotkov vzrejenih matic je bilo izvoženih. Preizkušanje potomcev Kakovost posameznega matičarja lahko oceni­mo s testiranjem njegovih potomk (progeno testira­nje). To testiranje izvedejo čebelarji, tako da ocenijo mirnost čebelje družine s testirano matico, oceni­jo rojivost in izmerijo donos medu. Mirnost in roji­vost ocenjujemo z ocenami od 1 do 4 (ocena štiri je najboljša), donos medu pa v kilogramih. Leta 2014 je testiranje izvajalo 26 čebelarjev, vsak pri nekaj več kot dvajsetih maticah. V testiranje je bilo zajetih 541 mladih matic, ki so izvirale iz 52 matičarjev. Da bi bilo testiranje čim bolj nepristransko, testni čebe­larji ne vedo, čigave matice so prejeli, vsak pa testi­ra matice iz najmanj štirih vzrejališč. Po statistični obdelavi rezultatov je za vsake­ga matičarja na podlagi ocen in meritev njegovih potomk izračunan selekcijski indeks. Uvedel ga je dr. Poklukar, ki je presodil, da je ena točka mir­nosti vredna 0,81 kg medu, ena točka rojivosti pa 2,23 kg medu. Selekcijski indeks je izračunan po formuli 0,42 x donos medu (kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirnosti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti se­lekcijskega indeksa pri posameznih vzrejevalcih. Poudariti moramo, da je bilo leto 2014 izje­mno neugodno za donos medu, saj je bil povprečni donos samo 9,8 kg oziroma več kot polovico manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna ocena roji­vosti je bila 3,34, mirnosti pa 3,29 točke (od štirih). SlovenSkičebelar 6/2015 letnik CXvii