Stev. 14.
V Mariboru 5. aprila 1894.
Tečaj1XXVm.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto ii gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in p»i g. Novak-a na velikem trga po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo k narotbi.
Z mesecem marcijem poteklo je naročnikom četrtlet-nikom naročilo. Prosimo torej, naj se podvizajo na-dalejsnjo naročnino do poslati, da se jim dopošiljanje Usta ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 65 kr., do 1. oktobra 1 fl. 30 kr. in do konca leta 1 (jld. 90 kr. — Naročnina, nova in zaostala, naj se nam posije po postnih nakaznicah.
TJpravništvo.
Ljutomerskim obrtnikom.
Na dan 4. marcija je bila razpisana volitev za ljutomersko okrajno bolniško blagajnieo. Da bi se dalo pri tej volitvi tudi kaj za velikonemško stvar skovati, pač ni bilo misliti, ker izmed volilcev, rokodelcev in obrtnikov, ni čez 5 odstotkov nemške narodnosti; a osebe nemške stranke, ki sploh z obrtjo in blagajno nič opraviti nimajo, začele so brezznačajno agitacijo, da slovenski uradujočo blagajno in pičli zaslužek slov. pisarja Nemcem pridobijo. Računjajoč, da je z rokodelci lahka, če je le kaj pijače in primerne besede, vneli so na skrivno sklicanih shodih iste tako, da so v prvi volilni skupini nemške kandidate volili. Nahujskani ljutomerski nemški in polunemški obrtniki so se v polnem številu vdeležili volitve, da bi Slovencem svoje gospodstvo tudi tukaj vsilili; ali volitev je bila preložena.
Gospodje nemške stranke, ki sedaj tako na krmilo blagajnice silijo in plačujočim udom toliki blagor ob-ljubujejo, so že ob začetku blagajnice pri tej gospodovali; treba tedaj pogledati, kako so nas ta čas osrečevali. Sprva je bil blagajniškim zdravnikom nameščen naš domačin, g. dr. Farkaš, kateri je za vse vračenje v treh mesecih blagajni računil 9 fl. 50 kr. Potem se je priselil nemški strankar, g. dr. Wozelka, in c. kr. glavar baron Mac Nevin je blagajniške odbornike nagovarjal, da naj dr. Wozelka za blagajniškega zdravnika z mesečnim plačilom 15 fl. nastavijo, da mu obstanek omogočijo. Gospodje so to brez ugovora storili, ter za vračenje v drugih treh mesecih že 45 fl. plačali. Bla-gajnica pa, ki je v prvih treh mesecih 40 fl. prihranila in v hranilnico vložila, je bila v kratkem celo zadolžena in le darilo deželne hranilnice 100 fl. ji je zopet opomoglo.
Po končanem dveletnem gospodarstvu so ti gospodje komaj razun darila, 80 fl. 10 kr. prigospodarili, Potem je vodstvo okrajne bolniške blagajnice prišlo v roke slovenskih mož, in sedaj znaša blagajniški rezervni zaklad nad 400 fl. To kaže da so naši v enaki dobi, pri enakih dohodkih, blizu trikrat toliko prigospodarili. kakor prej nasprotniki.
Slovenski odborniki so hitro sprevedeli, da so ra-
čuni ljutomerske lekarne previsoki, ker je blagajno povprečno stal bolnik pri ljutomerskem zdravilu in zdravniku 3 fl. 99 kr., pri križevskem zdravniku in zdravilu pa 1 fl. 45 kr. Ta čudna neenakost je nehala, ko se je dr. Wozelki odpovedalo in je bil dr. Rakež blagajniškim zdravnikom nameščen. V preteklem letu je znašal pod dr. Rakežem račun ljutomerske lekarne za 164 bolnikov 78 fl. 82 kr., v letu 1890 pod dr. Wozelkom pa za 186 bolnikov 155 fl. 87 kr. Gospod lekarnar, ume-jemo, zakaj pustite vašemu pisaču rovati zoper tako varčni odbor — nemškega zdravnika zopet hočete!
O blagajniškem načelniku nemčurčki pravijo, da je predrag, a plačo so mu prej sami odmerili. Plača pa je, kakor se iz statističnega poročila zveze blagajnic v Gradcu lahko vsak prepriča, med vsemi najnižja; blagajnica pa med najprvimi. Kaj tedaj hočejo? Vemo, vse nemško in samo nemško — tlačiti nas hočejo. Ali to se gospodom ne bode posrečilo, če sedaj vsi slovenski obrtniki na volišče pridejo. Da pa tudi nikdo doma ne ostane, to nam veleva narodna čast.
Ali so slovenski učitelji prenapetneži ?
(Govoril poslanec dr. Jurtela v deželnem zboru v Gradcu.)
Visoka zbornica! Nas in naše stranke gotovo ne zadene kaka krivda, da se je razprava preveč zavlekla. Ge se v gozd kriči, odgovarja jek, in ne vem kake živce bi morali imeti, ko bi hoteli vse to na-se vzeti, kar se je že tu govorilo o nas, o naši stranki in o naših učiteljih. Poslancu dr. Starklu se je zdelo potrebno, imenovati in predstaviti slovenske učitelje kratko malo kot šuntarje in prenapetneže.
Ako bi bil z naše strani kdo tak izraz rabil glede nemških učiteljev, mislim, da bi bili vse drugače ž njim ravnali in ga zavrnili. Vedeti in pomisliti morate, da imajo slovenski učitelji težavneje dolžnosti izpolnjevati, kakor nemški učitelji, da pa se jim glede na plačilo nič boljše ne godi, kakor nemškim učiteljem. Če se slovenskemu učitelju s take strani pri vsaki priliki očita, da je prenapetnež in da se bavi z narodnostnim hujskanjem, tako mora izgubiti veselje in ljubezen do dela in do svojega poklica. Sicer pa mislim, da je nekdo drugi v tej zbornici poklican, braniti tako brez uzroka napadeno slovensko učiteljstvo, katero še menda ni preklicano.
Živeč vedno na deželi občeval sem doslej z učitelji prav mnogo in sicer zategadelj, ker sem bil svoj čas načelnik 'okrajnega zastopa na Ptuju in ker sem sedaj načelnik okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah in član ondotnega okr. šolskega svčta. Vsaka teh skupščin ima pri' imenovanju učiteljev precej upliva. Te
jfc.»uv1 '.».v
t vrj&ij jvpjra..ir	••	' w
skupščine, kar jih je s slovensko večino, so pri imenovanju učiteljev — to lahko z mirno vestjo rečem — vedno le v postavnih mejah uplivale, slovenski učitelji pa gotovo še niso dali povoda, da bi se moglo reči, da predlagajo okrajni šolski sveti, v katerih imajo Slovenci večino, hujskače in prenapetneže.
Iz učiteljišč pa teh lastnostij gotovo niso s seboj prinesli, za to bi bili že skrbeli nemški učitelji, ki bi takega pripravnika ne bili pustili iz učiteljišča in bi mu ne dali zrelostnega spričevala. Do zadnjega časa sem so tudi taki šolski nadzorniki nastavljeni, ki ne pripadajo slovenski stranki, nego neki drugi stranki, ki pazno gleda na slovensko učiteljstvo. Lahko se torej reče, da učitelji tudi napram nemškim otrokom svoje dolžnosti izpolnjujejo in določenih mej nikdar ne prekoračijo, ker bi sicer ne mogli obstati in bi se ne mogli vzdržati. Imen nočem navajati, saj so itak vsakemu znana in ker nimam za to potrebnega daru. Ker pa se je ravnokar imenovalo ime (Ambrožič) opozarjam na to, kako je ta gospod postopal kot nadzornik v Celjskem okraju, kako je tam vso svojo moč porabljal proti slovenskemu učiteljstvu, a temu vendar ni mogel do živega priti. Mislim torej, da storim samo svojo dolžnost, če branim slovensko učiteljstvo pred napadi, kakoršne smo čuli danes in tudi že prej.
Očitanje, da je slovensko učiteljstvo prenapeto in da hujska, je tudi že zategadelj neresnično, ker so — kakor znano — še pred kratkim bili okrajni šolski sveti na Spodnjem Štajerskem v nemških rokah in se je to še le v najnovejšem času vsled velike pazljivosti slovenske stranke deloma premenilo. In bivšim okrajnim šolskim svetom vendar ne more nihče opravičeno očitati, da so Slovencem na ljubav dajali prednost slovenskim pripravnikom in da se niso držali strankarskega reda.
Če so se tako sestavljeni okrajni šolski sveti vzlic temu odločili, nastaviti take učitelje, kakoršne imamo iz prejšnjih časov — novih je le jako malo — tako mislim, da so imeli dovolj uzrokov jim zaupati, da so bili prepričani, da ne nastavljajo prenapetnežev in huj-skačev, ampak samo učitelje slovenskega rodu.
Kdo pa more sicer slovenskemu učitelju zameriti, če se zunaj šole čuti Slovenca? Zataji li nemški učitelj kdaj in kje svojo narodnost? Mislim, da je pri nas narodna zavednost tako vzbujena in se na obeh straneh izraža, tako da v tem oziru drug drugemu nimamo ničesar očitati! Od Nemcev se naravnost zahteva, naj učitelj v javnem življenju prizna, katere narodnosti je. Če pa vi kot Nemci od vaših učiteljev zahtevate, naj čutijo kot Nemci in naj tako ravnajo, tako sodim, da se tudi slovenskim učiteljem ni treba sramovati svoje narodnosti, niti jo zatajiti.	(Konec prih.)
Cerkvene zadeve.
Nove orgije v Mariboru.
1. Orgije pri čč. šolskih sestrah.
G. Goršič, dobro znan po velikih delih, katera je v čast umetelni stroki, kojo vrlo zastopa, dovršil, je v cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru, sicer male, toda kaj dobro izvršene orgije postavil. Podpisani bi že davno spregovoril o tem umotvoru Goršičevem, a hotel se je tekom daljšega časa prepričati, je-li delo tudi glede trajnosti in solidnosti popolnoma zanesljivo. In v tem oziru z mirno vestjo rečem: vsa čast g. Goršiču!
Nove orgije stojč na koru (kjer čč. sestre za du-
hovne ure obilno prostora potrebujejo) sicer v levem zakotju, a vendar ta okoliščina ne upliva mnogo na tonalen utis. Pojočih spremenov nahajaš v orgijah 11, kateri so razvrščeni v dveh manualih in pedalu. Tipk (taste) v vsakem manualu je 54, v pedalu 27. V prvem manualu so sledeči spremeni: 1. Praestant 4'; 2. Bell-gamba 8'; 3. Rohrflote 8'; 4. Principal 8'; 5. Doublette 2'2/3' 2'. V drugem manualu: 6. Zartflote 8'; 7. Dolce 8'; 8. Undamaris 8'; 9. Salicet 4'. V pedalu: 10a Sub-bass piano 16'; 10i Subbass 16'; 11. Cello 8'. Razun teh pojočih spremenov so v orgijah štirje postranski vlaki, kateri utis orgelj zdatno povekšujejo in sicer: 12. Ok-tavenkoppel k prvemu manualu; 13. Suboklavenkoppel II. manuala k prvemu; 14. Koppel II. manuala k prvemu ; 15. Koppel I. manuala k pedalu.
Pojoči spremeni so se glede značaja »mojstru« Goršiču izborno posrečili. Osobito smo bili kar očarani pri zvonkih, rezočih glasovih »Bellgambe 8'«, novega, ameriškega spremena. »Undamaris 8'« doni nežno, bi djali, vzvišeno krasno, osobito v zvezi s »Zartflote« ali pa -»Dolce«. »Salicet« 4' osobito v spodnjih oktavah posebno ugaja. Tudi delitev »subbass« a v »subbas piano« 16' in v subbass 16', ki sta prav za prav eden in isti spremen (povodom posebnega mehanizma se deli isti spremen v »subbass piano« in v »subbass«) je srečna misel g. Goršiča. Znano je, da v manualih daje spremen 16', nekak poln veličasten učinek. Ker takega spremena pri tako malih orgijah ni mogoče v dispozicijo sprejeti, zatorej je g. Goršič nadomestil ta nedo-statek s »suboktavenkoppel« II. manuala k prvemu.
Intonacija orgelj je odločna, bi djal energična. Polne orgije donijo krepko, veličastno; posamezni spremeni milo, nežno, da človeka kar gine. Reči moramo vso čast g. Goršiču, vrlemu slovenskemu umetniku!
2. Orgije v semeniški cerkvi sv. Alojzija.
Semeniška cerkev sv. Alojzija, v kateri obhajajo pod vodstvom čč. gg. predstojnikov semenišča gg. bo-goslovci službo božjo s slovenskimi pridigami, katerih se slovensko ljudstvo s posebno radostjo udeležuje, je po prizadevanju preč. gg. direktorjev, osobito sedanjega preč. g. kanonika Hribovšeka, postala prava dika Mariborskih cerkev! Od zunaj se ti neznatna dozdeva, toda znotraj se spaja vse, kar vidiš, v umetelno ednotnost, da moraš priznati, vse je na pravem mestu, vse ustreza bogočastju, umetnosti in pobožnosti. V zadnjem času je oskrbel preč. g. vodja, kanonik Hribovšek, semeniški cerkvi orgije, na katere morejo on in mojstra »brata Zupana« v Kamni Gorici, ki sta jih postavila, ponosni biti.
Pred vsem moramo priznati, da sta gg. »brata Zupana«, že itak znana po slovenskem Štajarju, s tem svojim delom pokazala vso svojo razboritost, vestnost in ves svoj umetelni razum. To povdarjamo s posebnim veseljem, ker nam ni neznano, da se je morebiti tu in tam vrlima slovenskima bratoma-umetnikoma krivica delala. Toda k stvari!
Omara orgelj je precej velika, okusno likana, jako primerna slogu cerkve. Igralnik ima dva manuala in pedal. Tipek v manualu je 54, v pedalu 27, torej normalno število. Mehanika je izvrstno izdelana, vse se giblje tiho, naravno, brez ropota. Zadej orgelj je meh z zajemalnikom (Schopfer), kateri vedno in točno potrebno sapo donaša orgijam. Da je dotok sape vedno enakomeren, nahaja se v orgijah regulator. Sapilo ne povzročuje nikakega tresaja, če tudi se pride iz pleno v jeden sam ton nežnega spremena. Orgije so na stoške (Kegelladen), torej vsak glas prejema sapo iz posebne kancele.
Spremenov v orgijah in sicer pojočih nahajaš 16, postranskih vlakov 5. V prvem manualu so: 1. Principal 8'; 2. Bordun 16'; 3. Gamba 8'; 4. Wienerflôte 8'; 5. Spitzflote 4'; 6. Octav 4'; 7. Cornett 22/3'; 8. Mix-tur 2'. V II. manualu: 9. Geigenprincipal 8'; 10. Flûte harmonique 8'; 11. Salicional 8'; 12. Lieblich-Gedeckt 8'; 13. Fugara 4'; Pedal. 14. Principalbass 16'; 15. Subbass 16'; 16. Octavbass 8', Postranski vlaki: 17. Pedalkoppel k I. in II. manualu. 18. Manualkoppel I. k II. manualu; 19. Mezzoforte; 20. Fortissimo; 21. Piano. Intonacija je izborna, jaz bi djal pri nekaterih spremenili sijajna. Značaje posameznih spremenov sta naša vrla umetnika jako srečno pogodila. Osobito sta nas »Salicijonal« in »Lieblich-Gedeckt« iznenadila. Pojô ti nežno in milo, da človeku kar mehko pri srcu postaja. Posebno vrlino kažeta brata Zupana v basih. To ti vse krepko, veličastno in plemenito doni, da te kar pretre-suje. Vse poje naravno ; in ako čuješ polne orgije, imaš sijajen, mogočen utis. Ničesar se ti ne usiljuje, nobenih divjih glasov ne nahajaš v tonalnih efektih, vse je dostojno, cerkvi primerno.
Izrekamo svojo končno sodbo : »Orgije, ki sta postavila brata Zupana v semeniški cerkvi v Mariboru so se gledé dispozicije, izpeljave, intonacije, mehanike, gledé pravega razmerja med tonalnim efektom in akustiko cerkve, vrlo posrečile in zatorej bratoma umetnikoma prav srčno na tem vspehu častitamo ter ju kakor tudi g. Goršiča prav toplo priporočamo. Sklepam s prošnjo: Nikar se prepirati, kateri imenovanih umetnikov, gosp. Goršič ali gg. brata Zupana, je boljši, temveč radujmo se Slovenci, da imamo tako ugledne umetnike, katerih ime že v Nemcih slovi.	L. Hudovernik.
Gospodarske stvari.
Žveplo pri kletarstvu.
Žveplanje je za ohranjenje prazne vinske posode neobhodno potrebno in žveplo se rabi tudi za žveplanje vina. Pri žveplanju je pa treba previdnosti in se mora prav ravnati; kajti žveplanje je koristno, če se prav in v pravem času vrši, sicer je pa škodljivo. Prazen sod se mora najpoprej dobro izmiti, na pilko obrniti, da se voda izteče in sod posuši. Moker sod se ne sme žveplati, ker mokrota pomanjša vspeh žveplanja in ker žveplena kislina mokremu lesu, oziroma sodu, škoduje.
Prazni osnaženi suhi sodi se v suhi kleti vsak mesec, v vlažni kleti pa vsaka dva meseca enkrat žveplajo. Za žveplanje se vzamejo platneni traki, ki so v žveplo namočeni. Da žveplo v sod ne kaplje, je dobro, da se na žico (drot) pod žveplo majhna skledica pri-veže, da na tisto in nikar v sod ne pada. Žveplanje ugonobi plesnive glive, ovira nekatere vinske bolezni in vinu ali sadjevcu (tolkli) okus po gnilobi in pa preobilni kislec odvzame.
Nekateri priporočajo, da sode, katere iz kakihkoli vzrokov ne moremo napolniti, žveplamo, da se vino ne skazi in plesnoba ne dela. To se pa le tedaj sme zgoditi, če vino ni na pipi, ker novo žveplano vino je nezdravo. Žveplan sod se mora vselej, preden se vino vanj nalije, poprej z vodo splakniti.	F. P—-k.
Za rogove pri živini.
Ako se živina rada bode, je nevarnost za rogove velika. Umni gospodar si tudi v tem slučaju ve pomagati. Iz primernega, najboljše iz orehovega lesa napravi kroglje, ki merijo v premeru kakih, dfcset..centimetrov
V te se napravi luknja in natakne se na rogove. Da ostanejo kroglje na svojem mestu, zvrta se skozi krog-ljo in rog mala luknjica in prepelje se skozi njo žica ali drat, ki dolgo časa drži. Ni se treba več bati, da bi si živina poškodovala rogove na ta ali oni način.
Sejmovi. Dne 9. aprila v Središču. Dne 10. aprila
v Koprivnici. Dne 11. aprila v Sevnici.
--
Dopisi.
Iz Budapešte. (Kušutov pogreb.) Ah, moja rebra; joj, moji prsti na nogah! Vse je zdrobljeno. Se mi pa tudi prav zgodi. V petek mi je na Dunaju neki Madjar rekel, da takega pogreba še nikdar ni svet videl, kakor bo 1. aprila v Budapešti. Hat baratom! An-t;il ne sme manjkati. Hipoma pretrgam svoje trgovinsko potovanje in danes zjutraj sem že stopil semkaj na »sveta tla, v madjarsko Meko«. Kar sem tu slišal in videl, morate rojaki takoj zvedeti. Ne bil bi verjel. Lasje so mi ustajali; oči so mi žarele sv. srda; ves sem trepetal v zeleni jezi, da kaj takega doživimo v Avstro-Ogrski, ki spada pod vlado slavnih Habsburžanov, naših očetov. Košutov pogreb je bil tukaj — in še kako slovesen! Toliko tisoč in tisoč ljudstva iz cele Madjar-ske, da sem strmel nad nebrojno množico. Celo glavno mesto bilo je v istini preplavljeno od naroda, vse polno, stiska in grozna gnječa povsod, kamor sem se preril. — In to vse na čast velikanskemu Košutu!? — Kdo pa je bil ta mož? Rojen 1. 1802 bil je nekaj časa odvetnik v Rudapešti. Pozneje jel se je baviti s politiko, in čeravno po rojstvu Slovak, postal je strasten Madjar, toraj renegat, odpadnik, janičar, poturica od nog do glave. Zaradi veleizdajskih govorov in spisov bil je 1. 1839 obsojen v 41etno ječo. A že po enoletnem zaporu bil je pomiloščen in odslej jel je kar besneti proti avstrijski vladi cesarja Ferdinanda v svojem listu »Pesti Hirlap«. Ob času grozne prekucije bil je finančni minister in se je zvezal z vsemi sovražniki Habsburžanov v inozemstvu. Njegovo peklensko sovraštvo do vladne hiše prikipelo je tako visoko, da je dal 1. 1849 dne 14. aprila, Habsburžane odstaviti, pahniti s prestola, a sam postal je diktator ali vladar Ogerske. Toda Hrvat Je-lačič mu je pošteno posvetil. Naši Slovenci in bratje Hrvati so prihruli na Ogersko ter Madjare oklestili in pomandrali, da je bilo strah. Ha — tu so se Ogri učili pokorščine do cesarja, ko so videli potoke krvi in cele trume padlih vojakov! Košut je bežal na Turško, stvar njegova je bila zgubljena; samo brezmejno sovraštvo do Habsburžanov je še ohranil. Sultan ga je dal v Ku-tahiji zapreti, v Budapešti pa je bil 22. septembra 1851 na smrt obsojen. Še tisto leto je ubežal na Angleško, potem je šel v Ameriko; povsod je širil in netil ogenj revolucijski. Slednjič se je podal v Turin kjer je ostal do svoje smrti 19. sušca t. 1. Bil je v zvezi z najhujšimi sovražniki avstrijskimi, z Napoleonom III., z Mazzinijem, s Kremiejem. Habsburžane je celo tako strastno sovražil do svojega zadnjega izdihljaja, da ni hotel priti v domovino, ko je naš preblagi cesar 1. 1867 ga pomilostil. In sedaj so mu Madjari pri pogrebu take časti skazo-vali! Veleizdajalca tako proslavljati . . . ni-li to v obraz biti ljubezen do cesarja? Košut je kriv, da se je pre-lilo 1. 1848. in 1849. toliko krvi na Ogrskem, da je nad 200.000 ljudij umrlo grozne smrti, in zdaj mu še hočejo staviti spomenik ?! . .. Slovenci, ako bi vi tako s trdovratnim veleizdajalcem ravnali, potem bi vse vaše planine imele premalo dreves, da bi ž njih vaši sodniki
dpJbjli Jrpt/f/>r,ir'	_	* »i
Kakor neskončno je Košut sovražil Habsburžane, tako in še bolj vi ljubite svoje drage, slavne Habsburžane! Bog živi cesarja, Franca Jožefa!	Antal.
Iz Brežic. (Različne novice.) Frančiškanska cerkev je bila lani popolnoma prenovljena in letos za velikonočne praznike je dobila nov božji grob, katerega je krasno izdelal akademični slikar, gosp. Sim. Ogrin z Vrhnike. Delo časti umetnika, pa tudi častitega gvar-dijana P. Albina, ki se za olepšanje cerkve mnogo trudi. — Na belo nedeljo je prav blizu mesta pogorela lesena koča revnega črevljarja M. Darovica. Tako naglo je bilo vse v plamenu, da skoro nič niso mogli rešiti. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Zadnjo zimo so ljudje veliko delali po vinogradih v Sromljah, Pišecah, na Bizeljskem i. t. d. Začeli smo trdno upati, da bodemo sčasoma zopet imeli vina dovolj. — Družba sv. Mohorja se je v naši župniji pomnožila od 141 do 169 udov; pa tudi po vseh drugih župnijah naše lepe dekanije je število letošnjih Mohorjanov zdatno večje, posebno v Pišecah in v Sevnici. — Kakor se je že porošalo po drugih časnikih, osnoval se je tukaj »tamburaški zbor«, ki bode v nekaterih tednih prvič nastopil. Ker so vsi udje muzikalično nadarjeni, se je nadejati, da nam bode delal vso čast ter mnogo koristil našej narodni stvari. Daj Bog!
Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji v Ptuju) so od 1. januvarija do 1. aprila t. 1. darovali p. n. gospodje in si. društva: si. okrajni zastop v Ormožu 25 fl., Meško Jak., kanonik itd. pri Sv. Lovrencu v slov. gor. 10 fl., si. Posojilnica v Makolah 10 "fl., Lendovšek Mih., duh. svet. in župnik v Makolah 5 fl., si. okr. zastop pri Sv. Lenartu v slov. gor. 30 fl., Kralj Jož., dekan v Zavrču 5 fl., Ozmec Jož., kaplan v Ljutomeru 5 fl., Strah Juri, veleposestnik v Hvaletincih 1 fl., Hajšek Ant., kanonik itd. v Slov. Bistrici 3 fl., Hržič Jož., duh. svet. in župnik v Spodnji Polskavi 3 fl., Šuta Alojz, kaplan pri Sv. Marjeti 1 fl. 50 kr., si. okrajni zastop v Ptuju 140 fl., družba pri g. župniku Črnogorskem 4 fl., Canjkar Jak., mestni župnik v Ormožu 3 fl., gospa Planinšek Franja, posestnica v Ptuju 5 fl., Stazinski o. Konrad, minorit, 2 gld., si. okr. zastop v Slov. Bistrici 10 fl., Gregorič Ant., tajnik itd. v Ptuju 5 fl. — Mesečne doneske so odrajtali p. n. gospodje: Bratuša AL, beneficijat, 3 fl., Cilenšek M., prof., 3 gld., Črnko M., vikar, 3 fl., Majcen Ferd., prof., 3 fl., Ožgan Sim., c. kr. notar, 3 fl., dr. Ploj Jak., odvetnik, 9 fl., dr. Schiffrer J., c. in kr. polk. zdravnik, 3 fl., Sedlaček J., tajnik, 1 fl. 50 kr., Svet o. Alfonz, minorit, 1 fl. 50 kr. in Šalamon Franc, mestni kaplan, 3 fl. — Vsem p. n. imenovanim dobrotnikom izreka prisrčno zahvalo Ferd. Majcen, denarničar.
Iz Šikol pri Pragerskem. (Gasilnodruštvo) se je pri nas osnovalo in je pravila visoka deželna vlada št. 3770 blagovolila potrditi. Izvolilo si je društvo odbor in sicer: Franca Perpat, za načelnika; Jakoba Salatnik, za namestnika; Matija Goričan, za društvenega tajnika; Jurija Draškovič, za blagajnika; Miha Šeliga, za vodnika plezalcev; Andreja Goričan, za njegovega namestnika; Matija Trčko, za vodnika brizgalnice; Štefana Medved, za njegovega namestnika; Filipa Zumer, za vodnika gasilcev; Jarneja Pauman, za njegovega namestnika in Matevža Kajnč, za nadzornika orodja. Vsi so vrli Slovenci, katerim se veli: le složno naprej! — Smem že to novo gasilno društvo v Šikolah javno pohvaliti, in zakaj? Ognjegasilci iz Šikol so bili pri zadnjem požaru v Starešincih, na veliki torek večer, oni pridni ljudje, ki so celo vrsto hiš obranili pretečega požara, katerih je prihitelo 23 mož na pogorišče s svojo brizgalnico. Drugi ljudje niso dali niti kaplice vode zoper ogenj. Hvala gre torej le gasilcem v Šikolah, katerim naj vsikdar pomaga ljubi Bog in sv. Florijan!
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so bili samo jeden dan v Opatiji, kjer jih je hrvatsko ljudstvo jako navdušeno pozdravljalo. — Vsi škofje avstrijski so prišli na zborovanje, katero se je pričelo 2. t. m. — Katoliško šolsko društvo jo imelo na belo nedeljo dvojno sila sijajno zborovanje. —- Občni avstrijski katoliški shod bode letos meseca avgusta. — V notranjem mestu je bil za državnega poslanca izvoljen Noske. — Drž. zbor se je 3. t. m. zopet začel in bode to zasedanje do 22. maja. Dela bodo imeli poslanci dovolj.
Gornje Avstrijsko. V Lincu hočejo postaviti katoliško gimnazijo. Imajo že precej denarja skupaj; saina groflnja Reverterá, sinaha avstrijskega veleposlanika pri sv. očetu, je darovala v ta namen sto tisoč gold. Liberalni mestni zastop sicer neče zastonj dati stavbišča, toda s tem kaže, da mu je malo mar za občni blagor.
G al i c iš ko. V Lvovu je bil shod rusinskih zaupnih mož. Vsi so se izrekli, da rusinski poslanci ne smejo podpirati sedanje koalicijske vlade. Ali bodo s tem veliko dosegli, je drugo vprašanje.
Št ajar s ko. Da se nemški nacijonalci radi lišpajo s perjem konservativnih poslancev, razvidelo se je na shodu volilcev v Kindbergu dne 27. marcija, češ, nemški nacijonalci so delali za predrugačenje gozdne postave. V resnici pa je to storil konservativni deželni poslanec Pirchegger.
Koroško. Vrlo katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence bode imelo peti občni zbor v Celovcu dne 25. aprila. — Koroški nemški liberalci in nacijonalci se letos vedno med seboj kavsajo; le proti Slovencem so zložni.
Kranjsko. Na Gorenjskem hočejo ustanoviti katoliško politično društvo, kakor je na Dolenjskem. — Mnogo volilcev Radoveljškega okraja je poslalo nedavno zaupnico grofu Hohenwarthu. -—- V Ljubljani se bode novo poslopje sezidalo za uradnike deželne vlade in deželnega predsednika. — Na belo nedeljo so se nekateri vojaki 27. pešpolka stepli z meščani v Ljubljani na Tržaški cesti. Obojnih je več ranjenih.
Primorsko. Jožef Kontento, glavni blagajnik tržaške trgovske blagajnice, je temu zavodu ukradel 60.000 fl. in je pobegnil. — Slovenska Tržaška posojilnica in hranilnica je letos v prvih treh mesecih imela denarnega prometa 52.000. — Minister Madeyski si je v Gorici šole ogledoval. Morebiti bode to Slovencem kaj koristilo.
Hrvaško. Ves hrvaški narod se raduje, menda za to, ker je Košut umrl? Ne. V Zagreb dobijo za nadškofa dr. Jurija Posiloviča, do sedaj škofa v Sonju. Vendar je zmagala pravica, ne pa ogerske vlade predrzna sila!
Ogersko. Srbi so se na večih zborih izrekli zoper vladne cerkvene predloge in so s tem primorali svoje poslance, da ne smejo več z Weckerlom »skup vleči«. — Košuta so zadnjo nedeljo pokopali; po časnikih se zdaj sploh piše, da bode tudi kmalu pokopano ministerstvo, kateremu je na čelu dr. Weckerle. Ne bode ga nikoli škoda.
Vunanje države.
Rim. Večkrat se bere, da posebno italijanska kraljica Margareta srčno želi, naj bi se njen soprog s papežem pogodil ter jim prepustil Rim. Papež Leon XIII. seveda od pravice nikakor ne smejo odstopiti, vendar

pa Se utegnejo učakati, da bodo papež in kralj, kakor bi morali biti.
Italijansko. Pred tednom se je v navzočnosti kralja in kraljice začel mednarodni zdravniški shod, na katerega je prišlo 6000 udeležnikov. —- Blizu Ravene se je poldrugi tisoč kmetskih delavcev spuntal, da so jih morali priti vojaki krotit, in je pri tem kri tekla.
Francosko. Naš svetli cesar so predsedniku republike, Garnotu, poslali veliki križec reda sv. Štefana, katerega mu je izročil veleposlanik grof Hovos; temu pa je Garnot izročil red častne legije.
Belgijsko. Na nekem velikem shodu so se nedavno socijalisti izrekli za republiko ali ljudovlado, seveda brez kralja, pa tudi brez Boga.
Nemško. Dne 1. aprila je železni Bismarck obhajal svoj 80. rojstveni dan. Castital mu je sam cesar Viljem II. in večina Nemcev; da so pa tudi v Avstriji nekateri tega avstrijskega sovražnika pri tej priliki slavili, to je grdo. Fej vas bodi, izdajice!
Rusko. Rusi imajo veliko vojakov na nemški in avstrijski meji. Da-si so se v zadnjem času precej sprijaznili z Nemčijo in Avstrijo, vendar še hočejo toliko vojakov zanaprej imeti na meji, baje zaradi Poljakov.
Rumunsko. Liberalci v tej deželi hudo rujejo zoper kralja in njegovo vlado. Sicer še nikakor nimajo večine, vendar če se jim posreči kaka ustaja, da bi utegnili kralja napoditi, bodo s tem tudi zapravili samo-stalnost države.
Bolgarsko. Knez biva sedaj s svojo soprogo v Ebenthalu blizu Dunaja. Govori se, da se bode kmalu vrnil na Bolgarsko, pa za to menda ni kaka tajna sila.
Srbsko. Ministerski predsednik Simič, ki se je dva meseca mudil na tujem, moral je odstopiti in je sedaj novi ministerski predsednik Nikolajevič, torej že drugo ministerstvo, odkar se je Milan vrnil na Srbsko.
Amerika. V severnih zedinjenih državah še so večinoma tovarne zaprte, torej delavci nimajo ne dela, ne jela; in taka se mnogim tamošnjim Slovencem godi. — Predsednik republike Lima je umrl in se je bati ustaje ali vsaj kakega večjega nereda.
Za poduk iii kratek čas.
Doktor.
»No, kaj pa bodete vi dobrega povedali?« nagovorijo prijazno gospod župnik kmeta Kovačiča, ko jim je bil ponižno roko poljubil, kakor se spodobi. »Častivredni, imam še nekaj umrline poravnati.« »O le vstopite, bova kmalu našla. Ste že izvedeli, da bodemo imeli še to leto novo mašo?« »A, pri Mesarjevih! Če Bog da, bodo to res vrli gospod; njih bodo menda kmalu za župnika postavili«. »Jaz pa mislim, da jih bodo še za doktorja bogoslovja napravili«, menijo naposled gospod ter pristavijo: »Zdaj sem pa že našel, če hočete, lehko takoj poravnava«.
Drugi dan so imeli pri Jurčevih kopače. Deseta ura je morala že zdavno minoti, ker je med kopači tudi Klopotačeva Jera, ki je sicer na glasu, da rada pozno prihaja na delo. No, zato je imela drugih lepih lastnostij. Tako je ona n. pr. vedno prva vedela najimenitnejše novice iz cele župnije ter tudi marno skrbela, da so se dalje raznesle. Seveda se je tu marsikaj pridjalo, marsikaj predrugačilo, kakor je ravno prilika nanesla; pa kdo bi ji to zameril? Človek včasi kaj napačno sliši —> ljudje so hoteli vedeti, da je Jera malo k • gluha — včasi se pa tudi več prav ne spominja. Se ^ ve, da je Jera imela tudi sovražnikov in kdo bi iih tip-
imel? in ti so trdili, da ima čudno grd jezik, ki nikomur ne prizanese. — Zdaj je ravno prvi kolek pristavila in k šparonu privezala, potem pa se uprla ob motiko rekoč: »Veste, kaj novega? Mesarjev jo je iz črne šole pobrisal«. »Ni mogoče!« oglasi se na enkrat več glasov, »tega Mesarjev gospod že niso storili«. »Če bolje veste, kakor jaz, naj pa bode. Jaz le povem, kar sem včeraj pri Kovačičevih izvedela. Gospodar je bil pri gospodu župniku, in so mu rekli, da bo Mesarjev za doktorja študiral. Bog ne daj, da bi kaj hudega rekla, saj veste, ni moja navada; pa kar je res, je res: Mesarjevi so se vse preveč ponašali s svojim gospodom. Prav jim bodi!«
»Mesarjev ni več v bogoslovju, on bo doktor«, to je bila zares znamenita novica in Klopotačevka in nekatere pomagalke so že skrbele, da so jo izvedeli po celi župniji; saj jim je pa kop podajala k temu res lepo priliko. Predno je prišla nedelja, vedeli so jo že v treh župnijah. Le o tem se niso zlagali, za kakega doktorja da študira; nekateri so mislili, da bo zdravnik, drugi, jim Klopotačeva Jera na čelu, da bo tak doktor, »ki ljudi dere«. Častno pa moram priznati, da se jih je še precej našlo, ki tej novici niso verjeli in se hudovali nad drznimi jeziki, ki so si izbrali tako nedolžno žrtev.
Naposled izvedeli so žalostno vest tudi Mesarjevi; neka tetica jo je povedala materi Mesarki s solznimi očmi. Mislite si, kako hudo je to uboge slariše zadelo! Vedeli so, da njihov sin tega nikdar ne stori, česar so ga ljudje dolžili; ne, tega se niso bali; a to jih je bolelo, da se sinovo dobro ime tako hudobno omadežuje. Ljudje so namreč marsikaj uganjali, češ, sam od sebe že ni slekel črne suknje.
V tej težavi zateče se uboga, toliko trpinčena mati h gospodu župniku ter jim razodene, kaj ljudje o njenem sinu govorijo. Gospod jo potolažijo meneč, da bo mladi gospod, ki se jako marljivo uči, postal doktor bogoslovja ali sv. pisma, če ga bo veselilo še dalje študirati, ko bo že novo mašo zapel. Sedaj so bili Mesarjevi popolnoma potolaženi, in sčasoma obmolknejo tudi drzni jeziki.
Smešnica. Babica na večer za pečjo resno prerokujejo, da bo jutri gotovo deževalo, ker jih kurja očesa močno srbijo. Pa drugi dan je bil jako lep dan. Zato reče nekdo večer: »Babica, za danes ste nam pa slabo prerokovali.« »Oh, le norca se še delaj iz starih ljudij! Tako se godi, da na stare dni človeka vse zapusti. Zdaj se že več na svoje noge in kurja očesa zanesti ne morem.«
Razne stvari.
(M i 1 o s 11 j. knez o škof) so se zadnjo soboto odpeljali na Dunaj k zborovanju avstrijskih škofov, katerim predsedujejo kardinal grof Schonborn iz Prage.
(V V o j n i k u) ima katol. polit, društvo »E d i n o s t« v nedeljo dne 8. aprila t. 1. ob 4 uri popoldne pri starem Vrečer-ju svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu so razni govori in volitev novega odbora. Vabijo se s tem vsi bližnji in dalnji udi in domoljubi na obilno udeležbo.
Odbor.
(Na ptujski gimnaziji) sta dve tretjini slovenskih učencev, pa vendar ne najdeš v gimnazijski knjižnici slovenske knjige. Zastonj zahtevajo takih slov. dijaki. No, Tschanet pa Končnik, par nobile fratrum ali »glilia vkup štriha.«
(Za družbo krščanskih družin) na čast
rila lepo tiskani obrazci, kakor so predpisani za vpisovanje družbenikov, 10 pol velja 25 kr. Vsprejemnice za to družbo in pravila s podukom se tiskajo in bodo v kratkem dobiti.
(Zlato mašo) bodo letos obhajali vlč. g. Jurij Bantaša, župnik pri Sv. Juriju v Slov. goricah. (Gospod zlatomašnik porodili so se pri Sv. Juriju na Ščavnici 4. aprila 1821, bili so v mašnika posvečeni 28. julija 1844, in so letos edini zlatomašnik naše škofije.
(Norost ali hudobija?) V Pongercah na Dravskem polju so trije osemnajstletni fantje po noči na železniški tir kamenje nosili; drugi dan so jih žendarji že gnali v zapor.
(V L očali pri Konjicah) bi mnogi radi imeli drugega zdravnika, ki bi imel obilo opravkov; kajti pošiljajo po zdravnika v Št. Jurij, v Konjice in Poličane. S sedanjim »padarjem« skoro večina Ločanov ni zadovoljna, kakor se nam od tam piše.
(Nov krompir.) Neki kmet je vozil krompir v Celje na prodajo. Ker mu je bila cena prenizka, peljal ga je skozi Žalec nazaj. Imel je samo 4 krajcarje denarja in za te si gre kupit tobaka. Prodajalec ga vpraša, kaj vozi ? Kmet si naglo premisli in pravi: Neki nov krompir sem dobil s Češkega. Prodajalec ga sili, Daj mu nekaj tega novega krompirja odstopi. Ta se brani, a naposled mu vendar proda dva škofa za 2 gld., da je imel za »ceringo.«
(Slov. knjigotrštvo.) Nekdo v Mariboru si je naročil pri ljubljanskem knjigotržcu M. (t. knjigo, ki tamkaj velja jeden gold. 10 kr. Naš znanec jo je dobil po poštnem povzetju in moral plačati 1 gld. 51 kr. Zdaj pa naj kdo vpraša, čemu se slov. knjige tako počasi razpečavajo ?!
(Narodna zguba.) Pri Št. Ilju v Slov. goricah so 29. sušca pri občinskih volitvah za 2. razred Nemci zmagali in imajo večino v občinskem zastopu. Da so zmagali z jednim glasom večine, k temu jim je pripomogel neki slovenski volilec, ki je na večer pred volit-vijo zginil kakor kafra. Menda ga zaradi tega že srce boli, zato upamo, da bode v prihodnje neustrašljiv, res zelena veja na drevesu slovenskem; saj so mu znane besede narodne pesmi: Bratje, mi stojimo pevši, kakor zid ograda, — Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!
(Podružnicadružbe sv. Cirila in Metoda) v Ljutomeru priredi prih. nedeljo, 8. aprila večer ob 1/2 7 »besedo« s koncertom, govorom, igrokazom »Čvrček« in prosto zabavo v prostorih g. J. Vavpotiča. Vstopnina od 10 kr. do 60 kr. Čisti dohodek je namenjen pre-vožnji, oziroma postavljenju primernega spomenika gosp. Josipu Freuensfeldu.
(Požar in strašna smrt.) Zadnji ponedeljek je na Gornjem Hajdinju zgorelo poslopje M. Drevenšeka, ki se je hudo opekel, njegova žena pa je v plamenu našla zgodnjo smrt. Natančneje prihodnjič.
(Velikonočno streljanje.) V Ljutomerskem okraju se je o veliki noči neki fant po nesreči vstrelil v jedno oko in v možgane, da je kar mrtev obležal; neki drug pa si je strel vsled lastne neprevidnosti sprožil v nogo.
(Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali slavna posojilnica v Framu in č. g. Jožef Zagajšek, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, po 5 fl.
(V posnemanje.) Kmetica Ana Semljič pri Sv. Ani v Slov. goricah je volila v svoji oporoki 5 fl. za dijaško kuhinjo v Mariboru.
(Gledališka predstava) Št. Pavelskih dile-tantov v korist stavbenega zaklada za novo župno cerkev je v nedeljo, dne 1. aprila, sijajno uspela. Gmotni vspeh
______1 1----- -	tt rmilmflni' Sfpvillci
(Županinaprižnici?!) Hrvatska deželna vlada je strogo prepovedala, da se od zanaprej nikomur v toplicah več ne smejo rožički staviti. Kakor druga glavarstva , tako je tudi celjsko glavarstvo z dne 9. marcija 1894 št. 11510 vsem županstvom ta odlok razposlalo, kjer dobesedno stoji: »tako se županstvom vsled razglasa vis. c. kr. ministerstva z dne 4. t. m. št. 5193 naročuje, to naredbo tak o j v obče in tudi iz prižnice razglasiti«. Do sedaj še prižnica ni bila za župane in tudi ne bode!
(Za družbo duhovnikov) so meseca marcija vplačali č. gg. Vračun (letn. pl. dob. 1895) 35 fl.; — Krajnc Jos, (ustn. dopl.) 10 fl.; — Dekorti 7 fl. — Košar Iv. Ev. 6 fl.; — Rom 6 11.; Zagajšek Jos. (letn. pl. dob. 1897) 5 fl.; — Turkuš 4 fl.: — Vurkclc 3 fl.; — Osenjak (letn. pl. dob. 1896) 2 fl.; — Kansky 2 fl.; - Vreže 2 fl.; — Weixler 2 fl.; Vogrinc 2 fl.; — Majcen Jos. 1 fl.; Brglez mlajši 1 fl.
(S r e m e m b e pri sodiščih.) Pravosodni minister je prestavil sodnijske pristave gg: Jožefa Sitar iz Marenberga v Brežice, dr. Adolfa Rožanc iz Mokronoga v Maribor, Karola Radey iz Loža k Sv. Lenartu v Slov. gor., Franca Kočevar iz Šmarija na Ptuj, dr. Viljema Janežič iz Motnika v Šmarije, in dr. Franca Glas iz Celja v Marenberg.
(Nadepolni šolarji.) V Vratislavi na Šlezij-skem so velikega tedna v neki ljudski šoli večji šolarji zaradi slabih spričeval začeli kamenje metati na učitelja in ravnatelja, da sta morala pobegniti. Na šolskih oknih so vse šipe potrte. Šiba, šiba!
(Najden zaklad.) V neki vasi blizu Maribora so izkopali pisker srebernega denarja, med temi 25 „pol-sodi« grajske grofije norinberške (iz leta 1500), kar se je vse poslalo v Gradec v Johanneum.
(Za obrtnike.) Upravno sodišče na Dunaju je razsodilo, da učenci in pomočniki nikakor ne smejo biti udje zadružnih bolniških blagajnic, ker so te le za mojstre; pač pa morajo biti učenci in pomočniki zavarovani pri okrajni bolniški blagajnici.
(Princes in j a nuna.) Hči belgijskega kralja in sestra naše cesaričinje Štefanije, princesinja Klementina, bode vstopila v neki plemenitaški samostan na Avstrijskem.
(Ali to ni kazen božja?) Na neki postaji južne železnice je jedel letos na veliki petek neki železničar meso, zaničujoč svoje tovariše, ki so izpolnjevali cerkveno zapoved. Pa glej, takoj drugi dan, na veliko soboto ga udari, ko je bil v službi, železen drog tako močno po obrazu, da mu izbije več zobov in hudo poškoduje ustnice.
(Most čez Savo) pri Radečah se hitro dela. Vse delo tako vrlo napreduje, da bode most bržčas gotov do konca julija. S tem bode potem vendar enkrat ustreženo občni potrebi in splošni želji vseli tamošnjih prebivalcev.
(Po veselju žalost.) Za Tepanjčane je bil 28. dan sušca dan veselja, ker se je nova šola blagoslovila, kakor smo zadnjič poročali. Ali že drugi dan je bil dan strahii in žalosti. Popoldne je zgorelo županu Prosenjaku po domače Liscu gospodarsko poslopje, hiša in še hiši dveh sosedov. Konec je vzelo pri Liscu pri tej nesreči osem glav goveje živine in več svinj. Sreča, da je veter vlekel proč od vasi. Le malo so pomagali Konjiški ognjegasci, največ drugi vrli sosedi, katerim Bog plati!
I j<>t0i'iji»0 številke.
Trst 31. marcija 1894: 63, 34, 10, 65, 2 Line »	30, 9, 52, 46, 85
Zahvala.
Podpisani diletanti izražajo, tem potom vsem cenjenim gostom iz Celja, Žalca, Griž, Št. Petra, Polzele, Velenja, Braslovč, Vranskega in drugih krajev za mnogobrojni obisk gledališke predstave dne 1. aprila, posebno pa gospodoma dr. Iv. Dečko in Petru Majdič za velikodušni dar, najiskrenejšo zahvalo.
Zajedno pa se zahvaljujejo tudi onim, ki sicer osebno niso mogli prisostovati predstavi, pa so s poslanimi darovi pripomogli dokaj k dobremu, gmotnemu vspehu!
Št. Pavelski diletanti.
Sv. Pavel v Sav. dolini 2. apr. 1894.
Nova hiša.
V Gradcu proda se takoj nova hiša, pri kateri je velik vrt; hiša še je 12 let davka prosta ter daje 75 gld. najemščine, torej 8°/° obrestij; pripravna je tudi za manjšo rodbino. Cena jej je 11.500 gld. Pri hiši se prodajajo drva in premog z dobrim uspehom. Kupcu je treba 3000 gld. za nakup. Več se izve pri lastniku v Leitnergasse štev. 10, Schonaugiirtel Graz.	3-3
Slomšekovih zbranih spisov
I. knjiga :v Pesmi, II. Basni, prilike in povesti, III. Životopisi, so popolnoma pošle; ni dobiti nobenega izvoda več. IV. knjiga: ,,Različno blago" (namreč: šolski in vzgojeslovni spisi str. 3—180; narodno-poli-tični in narodno-gospodarski članki str. 183— 353; razna podučna tvarina str. 357—423) se dobiva po znižani ceni: trdovezan izvod po 1 gld., broš. po 90 kr. (brez poštnine) v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in pri gosp. izdajatelju v Makolah.	2-3
Bi o 1 HI-O V
antiartritični antirevmatični
od
Franca Wilhelm
lekarja
T


IL MX M.

1
na Spodnjem Avstrijskem
se dobi v vseh lekarnah
za ceno 1 d d. av. v. zavitek.
4-5






ajfa
i?


VA J3 I L O
k občnemu zboru okrajne bolniške blagajnice Ormoške, ki bode v nedeljo, dne 15. aprila 1894 ob 3. uri popoludne v dvorani Ormoške čitalnice v Ormoži.
UncTiii reil:
1.	Poročilo načelnikovo.
2.	Pretresovanje računov leta 1893.
3.	Volitev načelništva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev razsodišča.
C. Predlogi.
Ako ob zgoraj navedenej uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti prvega zborovanja odredi v smislu § 30 društvenih pravil drugo zborovanje na isti den pa ob '/24. uri popoludne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je spredaj za prvo zborovanje odločen, in zadostuje za sklepčnost tega drugega zborovanja vsako število pričujočih.
V Ormoži, dne 10. sušca 1894.
Vek. Kranjc, načelnik.
Slavno občinsko predstojništvo se v smislu § 33 blagajničnih pravil prosi to vabilo razglasiti in na občinsko tablo pribiti.
Vsi stroji za kmetijstvo
"'vinarstvo in moštarstvo!
ffiatilnice. vitle, trieure čistilne mline za Mo
rezalulcc za krmo
um od ■ i nj ote
) aparate proti peronospcri
tlaeilnice za vino tlačilnice za sadje
mline za sadje ___ predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor obče' vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo
, razpošilja v najnoTejiib, najboljših konstrukcijah
i I G. HELLER, DUNAJf
W0~ 2 2 Praterstrasse Nr. 49 ~m*
Bogato IluatrovanJ katalogi t ..mikam In aloTtnsfceni jealko zaston| io poatnlu« provto.
NaJkulantnejSI pogoji. — Jamstvo. — Stroji so dajo na potkuinjo.
Ceni 8116 imia iiilalt! frtkiimalcei inatea ppsl!
¡ Generalni zastoj banke Slavije t Ljubljani ¡
$68 X-X
»n s¡es
m
ps
m 11
naznanja, spoda
da je imenoval svojega večletnega marljivega Celjskega zastopnika go-
Ivana Likarja
glavnim zastopnikom za slovenski Štajer
s sedežem v Cel j i in prosi čestito občinstvo, da se v vseh zavarovalnih zadevah Wagov°li zaupljivo obračati do njega. Uradoval in s strankami osebno občeval
v pisarni g.
Ü
'M
»S
m m
m
hode vsako sredo, soboto in nedeljo dopoludne v Celji na Ljubljanski cesti št. I.
V Ljubljani, dne 24. marcija 1894.
dra. Jos. Se meca
Ivan SSribar,
generalni zastopnik banke „Slavije".
m sag.
8M§
>m m
m II
B
W
m
Priporočam svoje priljubljene 4Vž kilo težke, bakrene5 pokositrane
yakimm
komad 14 g'Id. Kdor vzame 6 komadoy, dobi 7% odpustka. 600 komadov v rabi.
A. Fiebiger,
kotlar koroške ulice 5,
v Mariboru. 3
C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti ognju v Gradci.
Oznanilo.
Id Stv. 5312.
Po § 92 pravil in po sklepu upravnega soveta od dne 2. aprila meseca 1894 obhaja se redno društveno zborovanje letno
v ponedeljek 7. dne maja meseca 1§94 ot> IO. uri precipolcliio v deželski liiši v Gradci.
To se daje po § 94 pravil na znanje, zraven osebno povabljenih odposlanikov, ki vse društvo zastopajo, še tudi p. n. gg. društvenikom z opomenjo, da je zborovanje za-nje po § 99 pravil javno in le vsled sklepa zborovega posvetuje se o posameznih točkah tajno.
Vspored za ta občni [zbor je ta-le: I. Računsko poročilo z računskim sklepom za 65. upravno leto 1893 z nasvetom zastran dobička. II. Poročilo računskih pregledovalcev glede računov leta 1893. III. Proračun za leto 1894. IV. Poročilo, kako se je pregledalo razvrščenje zajezovanja na Koroškem. V. Predlog društvenega odposlanca gospoda Aleksandra Nagy glede zidanja društvene hiše v Mariboru. VI. Volitev treh računskih pregledovalcev in namestnega pregledovalca.
V Gradci, dne 7. aprila meseca 1894.
Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice Graške proti ognju.
(Ponatis se ne plačuje.
teli in založnik kat. tisk. društvo.
Odgov. urednik B. Ferk.
Tisk tiskarne sv. Cirila.
(Odgov. J. Utorepec.)