TISKOVINA Poštnina placana pri pošti 1102 LjubljanaPošiljatelj Salve d. o. o. Ljubljana V Slovenijo prihajajo salezijanski misijonarji Sam verjamem, da bo delo misijonarjev pri vas zaživelo. Ob tem se mora »poklopiti« veliko meril: vkljucevanje, jezik, sprejemanje z ene in druge strani. Tudi misijonarji so konec koncev samo ljudje, pravzaprav še mladostniki. Alfred Maravilla, SDB vrhovni svetovalec za misijone OKTOBER2021|ŠT.4|SKUPNAŠT.624 SALEZIJANSKI VESTNIK za don Boskove prijatelje in salezijansko družino ISSN 2536-1651 tiskana izdaja ISSN 2536-3875 spletna izdaja Zvesto življenje karizme je nekaj bogatejšega in spodbudnejšega od preprostega opušcanja, umika ali prilagajanja hiš ali dejavnosti; vkljucuje spremembo miselnosti v odnosu do poslanstva, ki ga je treba uresniciti. PAPEŽ FRANCIŠEK SALEZIJANCEM foto: jože brecko, smc sevnica Hcere Marije Pomocnice ˜ Po svetu je trenutno 11.535 sester hcera Marije Pomocnice. ˜ Povezane so v 69 inšpektorij in 5 vizitatorij. ˜ Delujejo v 97 državah na petih celinah. ˜ Prvo hišo so odprle ob ustanovitvi Inštituta v Mornezah 5. avgusta 1872. ˜ Leta 1877 je prva odprava mladih sester FMA prišla v Montevideo, Urugvaj. ˜ Leta 1891 so odprle hišo na Bližnjem vzhodu, v Betlehemu. ˜ 8. decembra 1893 so odprle prvo navzocnost na afriških tleh, v kraju Mers-el-Kebir (Alžirija). ˜ V Marijinem letu 1954 so prišle v Brooklyn Park (Avstralija). ˜ V Slovenijo so prišle leta 1936. Don Bosko po svetu Na Madžarskem izhaja Szalézi Értesíto (Salezi­janski vestnik) štirikrat letno v nakladi 4.600 izvo­dov. Letošnje leto mineva že 119 let, odkar je prvic izšel v madžaršcini. Salezijanski vestnik v Mehiki izhaja mesecno na 36 straneh za obe mehiški salezijan-ski inšpektoriji: Kristusa Kralja v Guadalahari in Marije iz Guadalu­pe v Mexicu. Kitajska salezijan-ska inšpektorija s sedežem v Hong Kongu izdaja Sale-zijanski vestnik, ki izhaja dvomesec­no na 32 straneh. V mesecu avgustu je izšla 283. šte­vilka. Uvodna beseda KJER JE VOLJA, TAM JE POT s. MOJCA ŠIMENC, fma inšpektorica sester hcera marije pomocnice Dragi prijatelji, te misli zapisujem v Rimu, kjer smo predstavnice FMA zbrane na 24. vrhovnem zboru naše družbe. Z menoj je tu še ena zastopnica naše slovensko-hrvaške inšpektorije FMA, ki so jo sestre izvolile na inšpektorialnem zboru. To je s. Zrinka Majstorovic, trenutno ravnateljica formacijske skupnosti v Zagrebu. Seveda ne morem mimo tega, da smo zbor zaradi pandemije prestavili kar dvakrat. Od­vija se pod natancnimi varnostnimi navodi­ li. Za nami je karantena, maske so obvezne povsod, jemo pod streho na odprtem. Hva-la Bogu nam rimske poletne temperature za sedaj še ne delajo nadloge. Zbrane smo z vsega sveta. Cutimo, da ta naša zemeljska obla v tem obdobju diha drugace, kot je npr. med prejšnjim zborom leta 2014. Koliko je bilo za nekatere sestre treba samo poti in dokumentov, da so lah­ko prišle sem! Seveda bi se naš vrhovni zbor lahko odvijal tudi po birokratskem pravilu, po katerem je za veljavno zasedanje potrebnih toliko in toliko prisotnih. Vrhovni svet pa je želel, da smo vse, iz vseh inšpektorij, ki so na vse petih celinah. In zbrane smo vse. To je zelo navdušujoce. Ce bi rekli, da nam ustreza obvezno število udeleženk, bi se bilo treba manj truditi, a tudi zadovoljstvo in poveza­nost bi bila manjša. Osebno iz tega zakljucujem naslednje: Kjer je volja, tam je pot. Ce je merilo, kam želi-mo priti, nizko, bo temu primeren tudi re-zultat. Kadar merilo izzove naše moci, smo bolj zadovoljni tudi z doseženim. Seveda pa kriterij ne sme biti previsok. To lahko poenostavljeno opišemo z nasled­njim primerom. Predstavljajmo si, da se na­hajamo v neki množici (seveda upoštevajoc razdaljo .). Ljudje pred nami nam zakriva­jo pogled naprej. Imamo pa možnost, da se dvignemo malo višje. Pred nami je 1 cm vi-soka deska in brez truda lahko stopimo na­njo. Poleg nje pa je 20 cm visoka kocka, tudi nanjo lahko stopimo. Ko se dvignemo za 1 cm, se nam bo obzorje malce odprlo, a ne veliko. Ko se vzpnemo za 20 cm, bosta ko­rak in napor vecja, a tudi pogled pred nami bo bolj odprt. Najbrž pa bi redkokdo lezel na kocko, ce bi bila visoka 1 m. Modrost pa je imeti cilje, ki nas izzovejo in nas zraven utrjujejo. Vcasih si ljudje v življenju postavimo merila, ki od nas nic ne zahtevajo in zato ne pride-mo nikamor. Pricakujemo, da bodo drugi reševali stvari za nas, nato pa obtožujemo vse po vrsti. Sami pa se ne zganemo iz svo­jega udobnega položaja. Papež Francišek je mlade, pa ne le njih, spodbudil, naj se spravijo iz foteljev. Kdor ostaja na mehkem in udobnem, si unicuje zdravje. Tisti, ki se spopadajo s preizkušnja-mi, ce le niso prekomerne, pa se krepijo. foto: ans Beseda vrhovnega predstojnika PO KORONSKEM CUNAMIJU ÁNGEL FERNÁNDEZ ARTIME, sdb vrhovni predstojnik salezijancev Pandemija je spremenila naš nacin odnosa do sveta, drugih in nas samih. Preroditi in obnoviti se moramo v vecji solidarnosti in zavedanju tihe nesrece, ki je povzrocila bolecino, žalost in strah. Kaj bi danes storil don Bosko? Naj zacnem z drobno zgodbico. Vrvohodec je na prostornem trgu napel vrv na primerni višini. Pred njim je nastopila skupina akrobatov, a njihova predstava je trajala dlje od predvidenega. Na trg je že legal mrak, zato je vrvohodec nastopil pod žarometi. V polmraku umetnik ni opazil, da mu je neki fantic mirno sledil po lestvi na drog. Ko je že napravil nekaj korakov na vrvi, ga je opazil za seboj. »Kaj pocneš tukaj?« ga je zacuden vprašal. »Za teboj bom šel po vrvi.« »Se nic ne bojiš?« »Dokler sem ob tebi, ne,« mu odgovori mali. Gledalci spodaj so zadrževali dih. Vrvohodec je otroka dvignil na svoja ramena. Da bi ga obvaroval strahu pred višino, mrakom in vrtoglavico, mu je dejal: »Poglej, kako lepe so zvezde na nebu! Glej samo zvezde!« Ko je fantic opazoval sijaj utripajocih zvezd, ni pomislil na nevarnost, da bi vrvohodec lahko zgrešil korak na vrvi, ter na globino pod njim. Pustil se je nositi po vrvi, napeti cez prostoren trg. Don Bosko se je z otroki in mladimi prvi »povzpel na vrv«. Prvi je bil navzoc, upora­bil je vso svojo ustvarjalnost, sposobnost in znanje, da je mlade preventivno pripeljal k upanju, ki so ga ustvarjali v sebi. Vsakomur je pripovedoval o veselju do življenja in rasti v harmoniji ter jih navajal na pogumno po­moc do drugih, zlasti najbolj ubogih. To je upanje za naš cas: priložnost, da sku­paj rastemo in se ucimo kot skupina ucen­cev, družin, uciteljev in strokovnjakov. Ovre­dnotiti moramo, kar smo se naucili v tej krizi (boljše okolje, umirjeno življenje, družinsko življenje). Kako ustvarjalni in izvirni so bili mnogi vzgojitelji, ki so hitro in ucinkovito odgovorili nanjo, na primer na družbenih omrežjih. Stvari bodo drugacne in takšne tudi želimo. Nic vec ni kot prej: življenje, povezave, cas in prostor. Ne želimo se vracati, kjer smo bili, temvec se želimo spremeniti na boljše, ustvarjati, verjeti vase, v svoje vire, v vzgojo kot vzvod sprememb. Potrebujemo ustvarjalnost za nove vzorce in nove odgovore. Drznost življenja, ki je no-silka necesa resnicno novega. Potrebujemo sanje o novem življenju, ki se bodo uresni-cile. To je naporna naloga, ki bo trajala dol-go. Tu ni prostora za improvizacije, temvec gotovost pricevanja, veselje našega upanja, gotovost naše vere. Bolj kot kdajkoli prej sta potrebna naše upanje in pricevanje. Bolj kot kdajkoli prej mladih ne smemo pustiti samih (sploh ne sedaj!): z odprtimi rokami nas cakajo, da bi še enkrat živeli svoje življenje, da bi z mocjo ljubezni premagali vse. Saj le ljubezen zma­guje! Sanjati moramo nove sanje z mladimi. Upam, da smo se bolje naucili zavedanja cloveške povezanosti, da smo bolj odloce­ni vzgajati v dobrem otroke in mlade, da se zavedamo moci cloveške prijaznosti in smo osredotoceni na delo z družinami ter organi­zacijami, ki vzgajajo za prihodnost. Vse to na salezijanski nacin, kar pomeni: Celostni in vljudni sprejem. Pogovori don Boska z mladimi razodevajo njegovo sposob­nost polnega in vljudnega sprejemanja, ki je temeljni element salezijanskega vzgojnega odnosa. V modelu neformalne komunikaci­je, v prijateljskem položaju je don Bosko do-segel srce in presegel pregrado »socialne di­stance« (»Stori vse, da bodo tisti, s katerimi govoriš, postali tvoji prijatelji in se bodo tako cutili sprejete in ljubljene.«). V cloveški rasti je pomembno, da je posameznik pobudnik svojega življenja in svoje zgodbe. Uglašenost in empaticna odprtost. Don Bosko je svojim salezijancem priporocal bli­žino do mladih, polno pozornosti in prijaz­nosti. Poznavanje mladega in njegovih zmožnos-ti. Po don Boskovi pedagogiki more mladi v sebi vedno najti osebne vire, ki mu v so-delovanju z »milostjo« omogocajo doseci in osvojiti nove cilje izboljšanja. Vzgojna in pastoralna izkušnja v vsakda­njem življenju. Vzgojno spremljanje se uresnicuje v vsakdanjem življenju, na primer na dvorišcu, izbranem kraju spoznavanja in spremljanja mladih. Izredno se zgodi v re-dnem: v trenutkih vsakdanjega življenja se vzgojitelj in mlad clovek pogovarjata, delita trenutke dela in vzpostavljata odnos medse­ foto: ans bojnega spoznavanja, veckrat tudi prijatelj­stva, ki je podlaga za zaupanje, posvetitev in ljubeznivost (»Ne boj se, ce te bodo ljubili.«). Vzgojno okolje in družinski stil. Da bi po­snemal, kar je izkusil v lastni družini, je don Bosko želel družinskega duha prenesti v vsakdanje življenje v Valdoccu. Sobivanje med vzgojitelji in mladimi je posnemalo od-nos med starši in otroki. Tehnologija ne more nadomestiti uciteljev; vzgoja bo ostala (in bi morala ostati) dejav­nost na najvišjem položaju cloveškega de­lovanja. V prihodnosti bo najvecji izziv najti pravo uravnoteženost med uporabo digital-nih sredstev in vlaganjem v cloveške vire. Preventiva kot sistem. Koncept »preven­tive«, kot ga je pojmoval don Bosko, ni bila samo »asistenca« in »zašcita«. Gre za »pro-mocijo«, gleda na »zmožnosti«, kako pre­magati negativne dejavnike, ki lahko unicijo osebo. V primeru covida-19 so potrebni novi vzgojni nacini za cutenje in pripravo mladih, ki bodo novi državljani, in iskanje rešitev, ki upošte­vajo spoštovanje življenja, vzdržni razvoj in eticno prizadevanje. Osebno spremljanje kot duhovno vodstvo: svetost. Don Boskov vzgojitelj se ne ustavlja pri cloveškem, temvec gre v duhovno. Nje-gov cilj je popolna sreca (»nebesa«). Zato »gre do skrajnosti«: hoja po vrvi je vedno naporna in negotova, a na don Boskovih ramenih romamo brez strahu prihodnosti naproti. Oci imamo uprte v nebeške zvezde. Pota vzgoje KDO JE VERJEL V GRDEGA RACKA? GAŠPER M. OTRIN, sdb ravnatelj doma janeza boska, želimlje Ena od velikih tem odrašcanja je mladostnikova samopodoba. Le-ta se oblikuje znotraj velikih notranjih in zunanjih sprememb, ki se zgodijo v adolescenci. Veckrat se namrec mladostnik pocuti kot žrtev lastnih notranjih bojev, saj se sooca z raznoraznimi pritiski, ki prihajajo iz njega samega in od okolice ter oseb, ki ga obdajajo. V zgodbi Grdi racek, Christiana Andersena, lahko srecamo stisko odrašcanja, ki je veza­na na sprejetost in samopodobo. V zgodbi se skriva avtorjeva osebna pripoved o ne­gativnih izkušnjah iz otroštva, ko so se iz njega norcevali in se mu posmehovali, kar ga je mocno zaznamovalo. ZGODBA, KI VEDNO ZNOVA NAGOVARJA Zgodbo Grdega racka poznamo. Izvalil se je iz vecjega jajca in se znašel med racjimi mladici. Bil je drugacen, siv in grd, in zato nepriljubljen pri drugih. Kljub svoji drugac­nosti ga je imela mama raca rada in ga je branila, medtem pa so ga drugi kljuvali, su­vali in se iz njega norcevali. Ni mu preostalo drugega, kot da si poišce svoj prostor pod soncem; toda vedno neuspešno. Nekega vecera zagleda jato snežno belih ptic, ki so ravno letele v tople kraje. Teh prelepih ptic grdi racek ni mogel pozabi-ti. Ko je tako taval in iskal svoje mesto in sam sebe, je skorajda zmrznil, a rešil ga je kmet in ga odnesel domov. Ko je spet prišla pomlad, je pred seboj v mocvirju zagledal tri labode. Sprva se jih je ustrašil, bilo ga je sram, a je kmalu v odsevu vode zagledal svojo »novo« podobo in doživel sprejetost. Ni bil vec podoben grdemu racku, pac pa prelepemu labodu, ki so ga vsi obcudovali. Iz Andersenove pravljice pridejo na plan, poleg tematike o samopodobi, vzgojne di­leme: o mladostnikih in zunanjem videzu, iskanju samega sebe, sprejemanju, dru-gacnosti, plašnosti, zaskrbljenosti, nespre­jetosti, neuspehih, pobegih od problemov, notranji lepoti, samospoštovanju, razvoju identitete in še in še. »ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ ...« Ogledalo je lahko vsaj deloma simbol od­rašcanja in samopodobe, saj mladostniki pred njim ogledujejo svoje telo. Sprejema­nje lastnega telesa pa pomembno vpliva na samozavest in pozitivno samopodobo. Prav telesna privlacnost, z njo pa teža, vrsta las, odtenek polti, oblika ustnic ..., so tisti dejav­niki, ki vsaj v 25 % vplivajo na samozavest in dobro samopodobo. V mladostniku je želja, da bi ustrezal in ugajal, da bi bil ljubljen, da bi bil sprejet, predvsem pri sovrstnikih in tudi pri odraslih. Slaba samopodoba lahko vodi v stres, stisko in depresijo, kar pelje v šolski neuspeh, slabo pocutje, motnje hra­njenja, samopoškodovanje, odvisnosti ... V svojih stiskah tako mladi vcasih utišajo in kaznujejo svoje telo, ki pa hrepeni po po­zornosti, ljubezni in nežnosti. STARE TEME V NOVI PREOBLEKI Mladostniško soocanje z lastno podobo ni novost. Morda danes to gledamo skozi prizmo uspešnosti, lepote, slave, mode, kar mediji propagirajo na vse možne nacine. Mladostnikom vse to predstavlja breme, težo, ki je ne zmorejo sami nositi, zato je potrebno z njimi o tem govoriti, jih poslu­šati in slišati. Nek, za odraslega banalen, problem je lahko za mladostnika huda sti-ska. Fantje svoje stiske razrešujejo na bolj impulziven in agresiven nacin, dekleta pa jih ponotranjijo. MLADOSTNIK NE SME BITI PREPUŠCEN SAM SEBI Mladostniki zato ob sebi nujno potrebujejo odrasle in zrele osebe, ki zdržijo ob njih v obdobjih turbulenc, ko imajo obcutek, da jih vsi zavracajo in jih ne razumejo. Kakšna sreca, da je imel grdi racek lep odnos z raco, kar je bil edini lik v zgodbi, ki brezpogojno sprejme racka, mu izkaže pravo materinsko ljubezen in verjame vanj. Prav slednje nam govori o tem, kako po­membna je vloga staršev v obdobju od­rašcanja, ceprav imajo ti vcasih obcutek, da jih mladostnik sploh ne potrebuje. Starši morajo prepoznati, kaj mladostnik najbolj potrebuje (kar ni vedno isto kot to, kar želi in sporoca navzven), kako ga lahko sprem­ljajo v njegovem emocionalnem in social-nem razvoju, predvsem pa, da bodo zmogli pravilno usmeriti njegova custvena in te­lesna stanja, saj jih mladi sami veckrat ne obvladajo. »VERJEMITE VAME!« Od staršev mladostniki pricakujejo, da bodo vanje verjeli, da zmorejo uspeti, da bodo opazili njihov trud, prizadevanje, uspehe in dosežke, da jih bodo jasno inglasno potrdili. Prav isto pricakujejo od vzgojitelja, katehe­ta, profesorja in od sovrstnikov, saj je to ka­nal za razumevanje, da je z njim vse v redu. Prav spodbude so notranja sila, ki motivira, da bo mladostnik izpolnil vse tisto, v kar starši glede njega verjamejo. Mama raca je verjela v svojega »grdega« racka, ni izgubila upanja. In simbolno gledano je racek lahko postal labod, ker je nekdo verjel vanj. Srecanja z Bogom DAR SVETE NOROSTI KLEMEN BALAŽIC, sdb delegat za salezijansko poklicno pastoralo Že od rane mladosti so imeli sv. Janeza Boska za norega. Kljub velikemu pomanjkanju in revšcini, v kateri je živel on in njegova družina, je z veliko vztrajnostjo in zaupanjem v Božjo previdnost doštudiral in izpolnil vse pogoje, da ga je škof posvetil v duhovnika. Kot mlad duhovnik ni šel na župnijo za ka­plana ali župnika, ampak je pod mentor-stvom in duhovnim vodstvom don Cafassa (tudi svetnika) obiskoval zapornike in se srecal z bedo mladih na turinskih ulicah. Ob bedi, ki jo je doživel na obrobju mesta Tu-rino, ni ostal ravnodušen, ampak je sklenil, da svoje življenje posveti skrbi za mlade, posebno najbolj uboge. V zacetku svojega poslanstva je najprej iskal prostor za svoje zapušcene fante, ki jih je pobiral po ulicah, zaporih in raznih mestnih turinskih luknjah. Iskal je primeren prostor, kjer bi lahko mladi molili, se ucili in igrali. Na zacetku so se selili iz enega konca mesta v drugega: od pokopališca do mlina, ’šupe’ na travniku … Vendar glasne in od mladosti zagrete don Boskove cete prebivalci Turina niso hoteli sprejeti. Ob teh selitvah so fantje kar malo obupavali. Da bi jim vlival poguma in upanja ob vseh sitnostih, ki so jih imeli ob iskanju novega prostora in selitvah, jim je pripovedoval o velikih mladinski centrih, cerkvah, hišah, šolah, delavnicah, tisocerih Salezijanski molitveni namen fantih in duhovnikih …, ki jih vidi v bližnji in daljni prihodnosti vsepovsod po svetu. Mladi so sanjali skupaj z njim, odrasli pa so zaceli širiti govorice: »Zmešalo se mu je.« Zaradi teh govoric so imeli don Boska za no-rega. Dva »prijatelja« duhovnika sta skleni-la, da mu priskrbita pomoc v psihiatricni bolnišnici. Hotela sta ga z ukano zvabiti v kocijo, da bi ga pripeljala v norišnico, pa je bil še bolj pregnan in ju je sam zvabil notri in poslal v psihiatricno bolnišnico. Manjka nam svete norosti. V našem casu bomo kristjani zopet postali »zanimivi« za ljudi, ce bomo imeli nekaj nore drznosti. Sveta norost je od don Boska tudi zahteva-la, da je izgubil nekaj dobrega v prid bolj­šega; ko je sveti Janez Bosko kot mlad du­hovnik iskal svoje delo in poslanstvo, so mu bile ponujene lepe službe, pri premožnih ljudeh, dobickonosno delo, naredil bi lahko lepo cerkveno kariero, vendar se je v prid boljšega odpovedal dobremu. Namesto varnosti je izbral tvegano pot in življenje, ki mu je prizadelo veliko ran in trpljenja. Da­nes bi mu zagotovo rekli, da je nor in da ne razmišlja z zdravo pametjo. Don Bosko je bil dovolj nor, sveto nor, da ni hodil mimo ubogih otrok in fantov, ki so po­stopali po ulicah in vsi polni energije cakali, da jih nekdo najame za delo. Tudi danes bi bil don Bosko za marsikoga nor, ker bi pos­krbel za migrante in begunce, ker bi v vsa­kem cloveku, še posebej ubogem cloveku, videl brata in sestro. Imamo tudi mi kaj te svete norosti? Don Bosko je res ogromno sanjal in je bil pripravljen tudi placati ceno za te sanje, zato mladim pogosto govorim, naj sanjajo in naj bodo pripravljeni placati ceno, ki jo zahtevajo sanje, da se uresnicijo. Naj ne bodo že kot mladi ljudje samo preracunljivi in naj ne išcejo koristi le zase, ampak naj sanjajo o velikih stvareh in naj bodo v svojih odlocitvah velikodušni … V življenju se ne smemo ustaviti, ce nam ocitajo, da smo nori. Ponavadi prav sveti norci kaj spremenijo. Mislim, da lahko med darove Svetega Duha prištejemo tudi dar svete norosti. Manjka nam svete norosti. V našem casu bomo kristjani zopet postali »zanimivi« za ljudi, ce bomo imeli nekaj nore drznosti. Redovniška izpoved je izraz srecanja v ljubezni Gospoda, ki klice, in ucenca, ki odgovarja tako, da se popolnoma daje njemu in bratom. Kaj bi svetoval nekomu, Salezijanske konstitucije, 23 ki se odloca za salezijanski poklic? Treba je pogledati na svoje življenje, kaj vse sem doživel, po katerih poteh me je Bog peljal, kaj mi je želel pokazati, kakšne preizkušnje mi je dal, zakaj se sploh o tem sprašujem. Na to je treba iskreno pogledati, ne le sam, temvec še z nekom. Sami smo velikokrat zelo omejeni, ne vidimo popolne slike ali se omejimo na eno podrobnost, ko pa o tem z nekom govorimo, precišcujemo, nam lahko odpira druga obzorja in nam pri tem pomaga. Poglej si pogovor z Gašperjem Otrinom. youtube don bosko slovenija Gašper Otrin o poklicanosti in salezijanskem poklicu Želiš spoznati salezijanski poklic? ..• Mladi salezijanci SALEZIJANCI BRATJE SMO NORMALNI LJUDJE Vilmos Svarc, salezijanec brat, prihaja iz salezijanske župnije Mužlja v Vojvodini. Leta 2009 je s skupino fantov iz Vojvodine prišel v Ljubljano na Rakovnik in spoznal poslanstvo salezijancev. A v sebi ni našel miru, zato se je vrnil domov ter si poiskal zaposlitev. pogovarjal se je MARKO SUHOVERŠNIK, sdb foto: PATRICIJA BELAK Ponovno si se vrnil k salezijancem. Kako se je vila tvoja salezijanska pot? Dve leti bivanja doma sta bili težki in z mis-limi sem se vedno znova vracal na Rakov­nik in poslanstvu salezijancev bratov. Leta 2012 sem zato odšel na avstrijsko Koroško in postal prostovoljec pri društvu Iniciati­vAngola. Po letu dni sem ponovno zapro­sil za vstop k salezijancem kot kandidat za salezijanca brata. Po noviciatu v Pinerolu v Italiji sem izpovedal prve redovne zaoblju-be 8. septembra 2015 na Colle don Bosco. Sledili sta dve leti postnoviciata na Rakovni­ku in študija na Teološki fakulteti v Ljubljani. Vzgojno prakso sem opravljal v Don Bosko­vem centru v Celju in na Skali. Lansko leto pa me je predstojnik poslal v mednarodno skupnost za salezijance brate v Barcelono (Španija), kjer nadaljujem magistrski študij pastoralne teologije. Koncal si prvo leto posebne formacije za salezijance brate v Barceloni. Kako (je) poteka(lo) življenje v skupnosti? V preteklem šolskem letu je bilo v naši skupnosti sedem sobratov, pet bratov v for-maciji in dva vzgojitelja, en duhovnik in en brat. Skupnost je bila mednarodno pisana: Madžar iz slovenske inšpektorije (jaz), Ita­lijan, Slovak, American iz ZDA ter sobrat iz madridske inšpektorije, ki prihaja iz mehi­ške družine, priseljene v Španijo. Življenje je zelo preprosto in lepo. Ure­jeno imamo kuhinjo in garderobo, za vse drugo skrbimo sami. Zanimivo je, da te tu­kaj nihce ne sprašuje, od kod si in kakšno šolo si koncal, ampak smo res bratje med seboj. Seveda smo si zelo razlicni v kultu­ri in navadah, v izrocilih pa še bolj, a nikoli ni prišlo do kakšnih sporov in nasprotovanj glede tega. Tu pomembno vlogo igra lastna širina in odprtost sprejemanja drugacnosti. Mednarodna izkušnja tako pomaga k vecji razgledanosti in cenitvi lastne kulture. V skupnosti nas je povezovalo tudi prazno­vanje osebnih praznikov in praznikov doma-cih narodov. Vsak se je potrudil in pripravil kaj malega, kaj predstavil ali dal okusiti, tako da je potem praznovala vsa skupnost. Na Don Boskovem inštitutu v Barceloni študiraš pastoralno teologijo. Študij je zanimiv, saj smo tudi tam zelo medkongregacijski in mednarodni. Na in-štitut prihajamo vsaj iz 15 držav, do Južne Koreje do Mehike in od Ekvadorja do Afri­ke. Tudi profesorji so mednarodni. Na pri­mer profesor liturgike prihaja iz Afrike in mi je razbil stereotipno miselnost, da v Afriki pri svetih mašah samo plešejo in pojejo. Spoznal sem, da lahko tudi nekdo iz Afrike bogoslužje predstavi in razloži zelo bogato, zanimivo in globoko. Ob študiju izkušaš pastoralno prakso. Kaj vse si doživel na tem podrocju? Mladi so enaki kot pri nas, nic boljši in nic slabši, ceprav jih nekateri radi hitro »popredalckajo.« So mladi, ki hrepenijo po pozornosti, ljubezni, hrepenijo po tem, da so slišani. Je pa res, da v Španiji živijo v hudi sekularizaciji. Tudi vplivi novodobnih ideologij, kot je teorija spola, so žal že del njihovega življenja in to dojemajo kot del normalnosti. V tamkajšnjem mladinskem centru imamo majhen vrt, ki je prirocen za medsebojno vzgajanje v potrpežljivosti, tu spoznavamo naravo in fizicno delo. Zgodilo se je, da je tudi 32-letni salezijanec brat prvic v življe­nju prijel za motiko in se skupaj z mladimi ucil okopavati gredice. Tudi na tak nacin se ucimo drug od drugega – naj gre za mlade ali za sobrate. V zacetnih mesecih študija si dodobra spoznal najvecje katalonsko mesto, v katerem živiš. Barcelono vsi poznajo kot turisticno desti­nacijo in s tem vecinoma le glavne tocke, zanimive za obisk. A onkraj teh znameni­tosti, na obrobjih, živi na deset tisoce ljudi, vecinoma priseljencev, v skrajni revšcini ob vsem, kar je znacilno za vsa velika mesta. Barcelona tu ni nobena izjema. Ko smo obi-skali neko salezijansko skupnost, ki živi v stolpnici med njimi, smo do tja lahko odšli le v spremstvu tamkajšnjih salezijancev, ki jih okolica pozna, sicer se ni varno spreha­jati v teh predelih. Nisi oseba, ki bi stala križem rok, zato boš z zavihanimi rokavi kot salezijanec brat še bližje revnim, preprostim in mladim. Tvoj zakrament posvecevanja je vsakdanje delo. S tem si še bolj fizicno blizu mladim, njihovim cutenjem in njihovemu ponašanju in duhovnemu iskanju. Ne dovoli, da med teboj in mladimi nastane prepad. Potem boš izgubil moc pricevanja in bo tvoje življenje jalovo. Konkretno delo, dejanja, številne male stvari so tvoja pot svetosti, po kateri boš hodil ti skupaj z mladimi. Inšpektor Marko Košnik v nagovoru ob Vilmoševih vecnih zaobljubah, ki jih je izpovedal 28. avgusta 2021 na Rakovniku. Priseljenci iz držav Južne Amerike so zna­ni kot delavni in si skušajo v Španiji urediti normalno in legalno življenje. Ce pustimo ob strani skupni jezik, so zacetki težki: dru­žine in sorodniki živijo stisnjeni v majhnih stanovanjih, kjer je tudi po 15 ali celo 20 ljudi. Mnogo jih kljub minimalnemu placilu ob priložnostnih delih denar pošilja domov svojim družinam. Predvsem na mlade fan-te prežijo organizirane tolpe, droge in slaba Mladi salezijanci družba, ki jih potegne v smrtonosen vrtinec lahkega zaslužka, nasilja in kriminala. Druga velika skupina so priseljenci iz Afri­ke. Ti v Španiji in Evropi vidijo dežele, kjer se cedita med in mleko, izkorišcajo pravno zašcito in ugodnosti pomoci in skrbi za dr­žavljane, niso pa navajeni delati. Kako korona vpliva na življenje sicer živah­nih Špancev? Ce ostaneva pri priseljencih in migrantih, jih je korona zelo prizadela. Mnogi so živeli od priložnostnih del, študenti kot natakarji ali v drugih delih, povezanih s turizmom. Tukaj država ni dala nobenih nadomestil kot pri nas v Sloveniji, zato je kriza zelo velika. Po doživetju prvega vala epidemije so se Španci zelo »disciplinirali« glede medoseb­nih stikov. Poznali smo jih, da se radi obje­majo in poljubljajo. Zdaj tega skorajda ni. Enako je v salezijanski skupnosti in ustano- vi. V prvem valu je v naši skupnosti umrlo 6 salezijancev, drugi so v sobni izolaciji preži­veli tudi do 8 tednov, ne da bi sobo zapus­tili. To je pustilo mocan pecat v sedanjem delovanju in vedenju ljudi. Še beseda ali dve o salezijancih bratih. Osebno mi je zelo pri srcu imenovanje sa­lezijanec brat. Ime pomocnik, ki se ga sicer nekateri zelo oklepajo, ne izraža prave na-rave našega poklica. Kot redovniki imamo svoje delo, svoje obveznosti in odgovorno­sti ter živimo po konstitucijah in ne poma­gamo nikomur. Salezijanci bratje smo normalni ljudje (no, vsaj naj bi bili), krvavi pod kožo in izražamo svoj karakter. Je pa res, da naj bi se po don Boskovi zamisli bolj posvecali strokovnemu delu. Nekdaj so to bili, vsaj pri nas, zakrista­ni, krojaci ali vrtnarji, danes pa prevzema­jo naloge ekonomov salezijanskih ustanov, lahko so inšpektorialni delegati na raznih podrocjih, kot je recimo družbeno obvešca­nje, ali pa ucitelji in profesorji. V vsem tem živimo don Boskovo salezijan­sko karizmo na nacin, da delamo. S tem omogocamo, da sobratje duhovniki lažje opravljajo svoje duhovniško poslanstvo. V današnjem casu je za nas pomemben tudi študij in dobra formacija, da lažje odgovar­jamo na potrebe mladih in sedanjega casa. Salezijanec brat naj bi bil izvedenec na svo­jem podrocju, lahko kot vzgojitelj ali ucitelj ali pa kot vrtnar. Živimo posveceno življenje. Zaobljub v sale-zijanski družbi ne delamo zgolj zaradi mla­dih, temvec zaradi Jezusa Kristusa. Želimo hoditi za njim in v delu z mladimi potrju­jemo smisel svoje poklicanosti ter jim od­krivamo Jezusovo bližino v vseh okolišcinah sedanjega casa. POGOVARJALA SE JE BLAŽKA MERKAC, sals Baška, pri salezijanski mladini na Slovaškem sodeluješ v razlicnih dejavnostih. Se nam lahko na kratko predstaviš? Živjo, seveda. Živim skupaj s star-ši, sestro in bratom v majhni vasici blizu Bratislave. To je ena izmed tistih vasi, kjer se vsi poznamo, zato moraš biti pozoren na to, kaj govoriš ali delaš. Po koncani sred­nji šoli sem pricela s študijem spe­cialne pedagogike. En semester sem preživela v tujini, kar mi je odprlo številna vrata in prineslo odlocitev, da spremenim študijsko podrocje. Ko sem diplomirala iz specialne pedagogike, sem pricela s študijem jezikov na Ceškem. Zdaj študiram, kar mi je všec, zato je moja šola postala moj hobi. Poleg tega pogosto posežem po kakšni knjigi, rada se podim po kuhinji in preizkušam nove recepte, posku­šam pa najti cas tudi za šport. Kako si se srecala s salezijansko družino in se vkljucila v njihove programe? Še vedno se spomnim, ko sem prvic srecala salezijance. Bilo je 2004 in sploh nisem vedela, kdo so. Ker smo majhna župnija brez salezijanske skupnosti, so jih naši starši povabili, da bi organizirali dejavnosti za otroke. Mladi salezi­janci so vsak konec tedna prihajali v župnijo. Najprej so imeli sreca­nja za fante, nato tudi za dekleta. Cez dve leti sem se jim pridružila. Zame je bil to povsem naraven proces. Spremljala sem, kako moji starejši prijatelji in moji starši, družina sodelujejo z njimi. Po ne­kaj letih sem postala animatorka. Bila je naravna pot. V meni je ras-la želja, da postanem animatorka, saj sem videla starejše in sem jim želela biti podobna. Nad vsem tem je zagotovo bedela Njegova roka. Na Slovaškem se salezijanska mladina zbira pod imenom Domka. Ker smo precej majhna država, struktura Domke ni zelo zaple­tena. V pisarni v Bratislavi je pet ljudi, ki delajo s polnim delovnim casom in skrbijo za administracijo, racunovodstvo, PR … Poleg tega obstaja odbor, ki ga sestavlja šest clanov ter predsednik, salezijanec Ján Holubcík. Zadnja leta obstaja­jo tudi majhne delovne skupine Salezijanska mladina prostovoljcev, ki se ukvarjajo s posebnimi podrocji, npr. izobra­ževanje in mednarodne dejav­nosti. Vse dogajanje se odvija po vsej Slovaški na 29 oratorijh. Na žalost ni dovolj salezijancev ali sester FMA, zato v manjših kra­jih, kot je moj, ni vedno prisoten salezijanec ali sestra FMA. Glavno delo opravljamo animatorji, ce pa je kakšen vecji dogodek, takrat povabimo kakšnega salezijanca. In seveda upamo, da bo imel cas. Trenutno je okoli 8000 clanov, vkljucno z otroki in mladino. Sot-rudniki, bivši gojenci in starši pod-pirajo naše delo. Oratoriji na lokalni ravni so zelo mocni in dejavni. Najbolj znacilni so tedenski sestanki s skupina-mi, razdeljenimi glede na starost in spol, nato športne dejavnosti, pa tudi duhovni programi. Mnogi oratoriji v januarju pripravijo gle­dališko predstavo za don Boskov praznik, ki je po mojem mnenju eden najlepših in posebnih dni. Poletje je seveda zasedeno z ora­toriji, kampi, pohodniškimi ali ko­lesarskimi izleti ... Mislim, da si lahko predstavljate. Poleg lokalnih možnosti imamo veliko priložnosti, da organiziramo kakšne dejavnosti tudi na državni ravni. Vsako leto imamo velik gos­pel festival (ki ni namenjen samo salezijanski mladini, ampak vsem, ki jih zanima), potekajo športni turnirji ali plesna tekmovanja. Ra-zen tega Domka ponuja številne tecaje za razlicne starostne kate­gorije, npr. šola za animatorje ali tecaj o teologiji za mlade. Domka tesno sodeluje tudi z orga­nizacijami, kot sta Vides in Savio, ki mlade pripravljajo na misijone, ali z organizacijo Laura, ki jo vodijo sestre FMA. Kateri programi so tebi najljubši in kakšen vpliv imajo na tvoje življenje? Moram priznati, da v zadnjih le­tih nisem bila pogosto v svojem domacem oratoriju. Je pa zelo dejavna nova generacija, kar je super. Mislim, da je moje »zlato obdobje« že minilo, ha ha. Hvale­žna sem za priložnost, da sem del mednarodne skupine. Zahvaljujoc temu imam priložnost doživeti ne­kaj novega in zame zelo bogatega. Zdaj sem ena izmed trenerjev šole za animatorje, kar mi prinaša veli­ko veselja vsakic, ko srecam naše udeležence. Zelo posebna je moja lokalna sku­pina za dekleta, ki jo skupaj s soa­nimatorji vodimo že devet let. Sre-cujemo se redno že od njihovega Barbora Hollá 24 let Slovaška Igram Kaplna Jesen Koloba, Unbroken, The Shed That Fed 2 Million Children Nemcija, gore povsod Najljubša pesem Verloren im Licht (O'Bros) Najljubši svetnik Don Bosko Ps 8,4-5 »Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je clovek, da se ga spominjaš, sin clovekov, da ga obiskuješ?« šestega ali sedmega leta. In zdaj vi-dim šestnajstletna mlada dekleta, ki rastejo in prevzemajo aminatorstvo. Vedno sem se veselila državnih sre-canj, kjer sem spoznala nove ljudi in srecala stare prijatelje iz drugih sale-zijanskih oratorijev. Na teh dogodkih sta don Boskova navzocnost in sale-zijanski duh vedno mocna in zdi se, kot da zamenjaš baterijo, ki drži še dolgo po tem. Kakšen vpliv ima na tvoje življenje dejstvo, da si že toliko casa del salezijanske mladine? Nekako sem odrašcala s salezijanci. Odkar sem jih prvic srecala, so pos-tali pomemben del mojega življenja. Na eni strani so vse dejavnosti, ki mi dajejo priložnost smiselno preživeti prosti cas in se nauciti marsicesa ko­ristnega, po drugi strani pa nam ob tem salezijanci ponujajo »dodano vrednost«. Skupnost in prisotnost salezijancev sta mi pomagala najti odnos do Boga. Prihajam iz kršcan­ske družine, starši so me vsako ne­deljo peljali v cerkev, a starejši ko si, vec odgovornosti je na tebi samem. Velikokrat sem dvomila ali se borila z mnogimi vprašanji. Še posebej, ko dlje casa nisem doma, cutim, kako težko je nadaljevati brez svoje skup­nosti. A zavedam se, da mora naš odnos do Boga temeljiti na naši veri in osebnem prepricanju. Skupnost je vedno tu, da te podpira, vendar nihce ne more povedati, kaj stori-ti ali cesa ne. Mislim, da imam s salezijanci sreco, blagoslov, da me kljub težkim casom vedno spod­bujajo in vodijo k Bogu. Sredi septembra je Slovaško obiskal papež Francišek. Mlade je pozval, naj ne popušcajo pesimizmu in si prizadevajo za uresnicitev svojih sanj. Kako vidiš mlade na Slovaškem? Ali upate/jo? Kljub tem kaoticnim casom koronavirusa? Obisk papeža Franciška na Slova­škem je bil velik dogodek in nje­gove besede so se dotaknile vseh. Vsak od nas bi iz njegovih besed lahko našel kaj za svoje življenje, zato mislim, da so v teh dneh opo­gumljeni in živijo iz veselja minu­lih dni. Poleg tega je Domka pra­znovala 30. rojstni dan ob obisku papeža, kar je bil za njene clane zelo pomemben trenutek. Kljub temu moram priznati, da pandemija ne vpliva le na mlade, ampak na vse in vsak se na svoj nacin spopada z njo. Ne samo na Slovaškem, ampak povsod po sve­tu nam je koronavirus spremenil življenje in nam ni dal možnosti, da bi se nanj pripravili. Še ved-no pa vidim, da je veliko mladih ustvarjalnih, ki poskušajo najti nacine za napredek in se dati na razpolago za bližnje. Baška, hvala za tvoj cas. Kaj bi sporocila salezijanski mladini v Sloveniji? Hvala za vaše delo in trud kljub številnim možnim težavam. Nada-ljujte z delom, pri katerem cutite, da vam srce »gori«. In ce ga še niste našli, ne skrbite. Nadaljujte z iskanjem, Bog ima za vsakogar nekaj posebnega. Nekateri pac potrebujemo vec casa. VARUJ SVOJE SRCE 24. septembra smo obhajali god blaže­nega Antona Martina Slomška, ki je dal veliko za slovenski narod in za nas kristja­ne. S svojo narodno zavestjo, delavnostjo, preprostostjo, ponižnostjo, omiko in pred­vsem zakoreninjenostjo v Bogu nam je še danes velik zgled. Njegovo delo in ucenje je imelo temelj v Kristusu, njegov želeni dom so bila nebesa (»V nebesih sem doma«). foto: smp strmi stezi k nebesom pelje, milošcina nam v nebesih zaklade nabira.« »Vsakdo naj v svoje srce pogleda, ali sve- ti naša luc pred ljudmi tako, da vidijo naša dobra dela in hvalijo Oceta v nebesih.« »V cistem srcu Bog prebiva, z njim veselje duša uživa. Kjer je v srcu Bog doma, tam se uživa sreca vsa.« Citati A. M. Slomška Blaženi škof je v mislih o Bogu, dobrem in hudem velikokrat omenjal srce. Razmisli o tem, kakšno je tvoje srce. Vzemi si cas. Poglej vanj. Kaj se tam nahaja? Cemu, komu dovoliš, da pride do tvojega srca? Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje. (Prg 4,23) Peter nam v odlomku, ko so se apostoli zbrali v Jeruzalemu, da bi razpravljali, ali se je za odrešenje potrebno obrezati in se držati Mojzesove postave (Apd 15,7–11), najprej pove, da Bog pozna naša srca, in nato, da je poganom z vero ocistil srca. Tudi nam, tudi tebi lahko Bog z vero ocisti srce. A moraš ga v srce spustiti. Povabiti. Ne zapiraj svojega srca. Odpri mu vrata na široko. Sprejmi ga, vedno znova, vsak dan. tvoja uskovniška kapljica Marija v salezijanski druzini VZGOJA ZA MARIJANSKO DUHOVNOST s. IVICA OBLAK, fma Razlagalci don Boskove duhovnosti so poudarjali, da don Bosko ni prišel do marijanske pobožnosti nakljucno. Celotna duhovna in apostolska smer je dozorevala ter se vedno bolj oblikovala in razvijala ob dolocenih zgodovinskih dogajanjih, branih v luci globokega osebnega dialoga s Svetim Duhom, v povezavi z znacilnimi marijanskimi dogodki. Ob vsem razmišljanju o Mariji Pomocnici smo že velikokrat videli, kar je don Bosko cutil o Božji Materi: je zavetnica, pomoc­nica, mati mladih, varuhinja kršcanskega ljudstva, zmagovalka nad satanom, zma­goslavje nad krivoverstvi, pomoc Cerkvi v težavah, obramba papeža in pastirjev. Don Bosko je to izrazil don Caglieru s svojo znano trditvijo: Marija hoce, da jo klicemo in castimo z imenom Marija Pomocnica. Casi so tako žalostni, da je nujno potrebno, da nam presveta Devica pomaga ohraniti kršcansko vero. DON BOSKO Tudi danes doživljamo težave na podrocju vere Cerkve, celostne vzgoje mladih kakor tudi v družbeno-politicnem življenju. Ce je marijanska razsežnost Pomocnice name-njena predvsem za težke ure in ce je Sveti Duh poklical don Boska in njegovo družino za specialno in ucinkovito orodje širjenja njene pobožnosti v Cerkvi, potem lahko sklepamo, da tudi sedanje težave Cerkve in cloveške družbe nujno zahtevajo od nas skrbno oživitev te pobožnosti. Iz marijanske prakse v svoji družini je don Bosko za mnoge mlade lastnorocno pisal svoje duhovne nasvete, da bi jih spodbujal k zatekanju v Marijino priprošnjo:* Zmoli dejanje upanja in eno ‚Pozdravljena Kralji-ca‘ za obupane ali v kakem drugem težkem položaju.* Podari svoje srce Jezusu in Ma-riji. Zmoli sedem radosti blažene Device z litanijami za vse Božje služabnike.* Zmolisedem zdravamarij v cast Žalostni materi Božji, da boš od nje prejel varstvo v življe­nju, zlasti pa še v trenutku smrti zase in za svoje starše.* Zmoli tri zdravamarije, da boš izprosil zase in za svoje starše vztraj­nost v dobrem.* Prosi preblaženo Devico Marijo, da te razsvetli v tvojem poklicu.* Zmoli sv. rožni venec za vse svoje duhovne in telesne dobrotnike. Fundacija don bosko PRIHODNOST EVROPE Salezijanska prisotnost na Blejskem strateškem forumu MAJA ŽIBERT vodja razvojne pisarne, fundacija don Bosko Na Bledu je med 29. avgustom in 2. septembrom 2021 potekal 16. Blejski strateški forum z naslovom »Prihodnost Evrope«. Ob robu glavnih zasedanj je potekalo po­sebno srecanje mladih, ki so se zbrali na t. i. Mladem blejskem strateškem forumu. Dvajset posameznikov iz držav Evropske unije ter Zahodnega Balkana je v casu sre-canja sestavilo deklaracijo o prihodnosti za mlade. V številnih zasedanjih, okroglih mizah ter pogovorih smo se mladi dotaknili po­membnih tematik, ekonomskih problemov, s katerimi se mladi soocamo danes, ter ra­znolikosti med posamezniki, ki jih prinašajo ekonomske in družbene spremembe da­našnjega sveta. Obravnavali smo še teme migracij, zapo­sljivosti mladih, klimatskih sprememb, ze- Rakovniška ulica 6, 1000 Ljubljana Svojo donacijo lahko nakažete po položnici oz. UPN obrazcu na transakcijski racun. IBAN SI56 0205 8026 2282 413 KODA CHAR SKLIC SI00 100 Informacije SPLET fundacija.donbosko.si FB Fundacija don Bosko lenih (trajnostnih) transformacij, kjer mo-ramo mladi (p)ostati hrbtenica sprememb in pomembni sogovorniki odlocevalcev. Dotaknili smo se pomembnosti digitalnih transformacij in ob tem t. i. socialnega poslušanja posameznikov in družbe ter clo­vekovih pravic in odgovornosti mladih, ki jo imamo do odlocevalcev na vseh nivojih odlocanja družbe. S strani države Slovenije smo se Mlade­ga blejskega strateškega foruma udeležili predstavniki Fundacije Don Bosko, ki se v svojih dejavnostih zavzema za socialno vkljucenost vseh, predvsem mladih, ki jih ogrožajo razlicne socialne in izobraževal­ne prepreke, ter za pravicno in trajnostno družbo, ki je odprta za vse ljudi vseh staros-ti in izvorov. Te tematike smo kot kljucne iz­postavili pri pripravi omenjene deklaracije. V sklopu foruma je Slovenijo obiskal tudi državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pie­tro Parolin, ki nas je na srecanju nagovoril, v Marijinem svetišcu na Brezjah pa daroval sveto mašo za Evropo. Želimo si, ne le za mlade in posameznike Evropske unije, temvec za vse mlade sveta, T 041 357 640 (Janez Krnc) da bi imeli priložnost izražanja svojih mnenj T 030 362 800 (Fundacija, Maja Žibert) ter sooblikovanja družbe, ki je pravicna in E POŠTA fundacija@sdb.si nudi enake možnosti za vse. Z ul'ce KDO ŠE VERJAME? VERONIKA BEZGOVŠEK vodja programa pum-o celje V teh norih, drugacnih casih, ko se ves cas vrtimo okoli enih in istih novic, se sama pri delu z mladimi, pri srecevanju z njimi, nenehno sprašujem, kdaj bomo zaceli verjeti v mlade in kdaj bomo koncno spoznali, da na mladih res svet stoji. V casu dolgotrajnega zaprtja države smo mladostnike spravili prav tja, kamor jih dru­gace ne bi želeli – za ekrane in k tehnologiji. Kaj vse se je dogajalo tam, si niti ne upam razmišljati, vem pa, da to nikakor ni nacin, ki bi v prihodnosti veljal za dobrega. Mla­di potrebujejo socialne stike, potrebujejo drug drugega, da se skupaj zabavajo, da skupaj »pošimfajo« ucitelja, da kje kakšno ušpicijo. Pa tudi to ni najhuje. Pomisliti moramo na družine, v katerih ni vse tako, kot bi moralo biti. Tu so se stiske še povecale. Ljudje, ki se ne razumejo, so bili prisiljeni živeti na nekaj kvadratnih metrih. Si predstavljate, kako bi bilo, ce bi v kletko dali skupaj macka in psa? In pri našem delu z mladimi smo se srece­vali prav s takimi primeri. Rojevale so se mnoge stiske, tiste že nacete pa so se še poglabljale. In kaj narediti? Predvsem in v prvi vrsti biti ljudje. Se pogovarjati z mladimi, jih razume-ti, razmišljati, kako jim je, kako vse doživlja­jo. Jim dovoliti, da ubesedijo svoje obcutke, da stresejo svojo jezo. Da jim povemo, da je ok, ce so jezni, da jih razumemo, ce ne vedo, kako in kaj. Mnogo mladostnikov se je v šoli na daljavo zgubilo, niso vec videli smisla v svojem delu in so obstali. In ne vedo vec, kaj bi sami s seboj. Tem mladim moramo ponovno priž­gati luc radovednosti, jih opolnomociti, da še ni nic izgubljeno in da je potrebno ne­nehno brskati, da gremo naprej. Želim si, da bi se vsi skupaj ponovno zaceli zavedati, kako pomembna je clovecnost ter kako pomembno je razmišljati in govoriti pozitivno, spodbudno. Vsaka dobra misel lahko povzroci val navdušenja mladih in premikanje v boljši svet, svet za vse. Želim si, da bi se vsi skupaj ponovno zaceli zavedati, kako pomembna je clovecnost ter kako pomembno je razmišljati in govoriti pozitivno, spodbudno. Vsaka dobra misel lahko povzroci val navdušenja mladih in premikanje v boljši svet, svet za vse. KAKO TEŽKO JE NE BITI ZRAVEN! POLONA DOMINIK, sals laiška misijonarka v etiopiji Kmalu bo minilo tri leta, odkar sem v Marijinem svetišcu v Ljubljani na Rakovniku dala obljubo pred odhodom v misijone in prejela misijonski križ. Ceprav sem obljubo izpovedala za tri leta, verjamem, da to ne pomeni slovo od misijonov. Je pa gotovo mejnik, ki mi da misliti, kaj mi je v tem casu najbolj polnilo srce. Ko to pišem, se že drugic nahajam v dvote­denski karanteni z okužbo covid-19, ki hva-la Bogu mineva blago. Po tednu ležanja z visoko vrocino se sedaj pocutim bolje, da postopam po verandi in skozi okno opazu­jem svoje otroke na igrišcu. Kako težko je ne biti zraven! Ne glede na zunanje dogaja­nje so otroci tu z nami in mi z njimi. Nimajo kam, zato tudi mi ne moremo nikamor. Kar­koli se že dogaja na drugi strani ograje, so oni vsak dan lacni, lacni hrane, igre, ucenja, topline in ljubezni. Vedno sem se zavedala, da je njihova navzocnost mene ohranjala »pri pameti«. Nimaš casa razmišljati, kako grozno je stanje v državi in svetu. Ne trdim, da vcasih ni bilo težko, a hkrati nismo imeli prostora za obup in pritoževa­nje. Hkrati nas je vse, kar pocnemo z mladi-mi, polnilo z neko cudovito energijo, sesta­vljeno iz tisocih živih trenutkov, ki prihaja iz dela z mladimi. Vcasih sem se spraševala: »Kdo pomaga komu?« »Mi njim« bi bil pre­hiter odgovor. Da, damo jim vse v mnogih oblikah (hrana, bivališce, izobrazba, delo). A vzajemno veselje in medsebojna izmenja­va, obcutek smiselnosti in srece mi ne do-volijo, da recem le, da jaz pomagam njim. To obojestranskost je pedagoški genij don Bosko genialno razložil s svojim življenjem in vsem, kar je naredil za mlade. In kako srecen je bil med njimi. Odkar sem obisko­vala salezijansko gimnazijo, mi je don Bosko zgled. Tu pa sem vse to vsakodnevno tudi obcutila in izkusila. Ob vsej pestrosti pro-grama me vedno znova zabava opažanje, da ceprav cenijo pouk in program, njihovo srce ostaja na igrišcu. Najbolj sprošceni po­govori so potekali prav na igrišcu. Opažam, da ni pomembno le, da si kvalitetno z mla­dimi, pomembni sta tudi kolicina in stalnost navzocnosti, na katero se lahko zanesejo. Ce te ni zraven, manjkaš, in to opazijo. S prisotnostjo pokažeš to, kar je rekel don Bosko: »Ni dovolj, da imaš mlade rad, tem­vec da to tudi vedo!« Priznam, da sem si na igrišcu kdaj mislila, da se cas nikamor ne premakne in bi med tem lahko »naredila še kaj drugega,« a biti z njimi je bila vsakok-rat drugacna izkušnja. Vsakic druga tema, druga šala, drug obraz … in ista domacnost. Domacnost src, ki se ne rodi v razredu, niti v delavnici, temvec le na igrišcu. In ta do­macnost daje cas vsemu drugemu, ucni uri v razredu ali pomoci v delavnici. Ponovno se mi je potrdila slavna trditev: »Vzgoja je stvar srca.« Ce si tam, kjer je njihovo srce, se odprejo za vzgojo. Ce imaš rad, kar imajo radi mladi, postane vsak trenutek vzgojni. Ko pomislim na svoja leta v Gimnaziji Že-limlje, mi ne pade najprej na pamet razred, temvec cas, ki smo ga preživeli skupaj z vr­stniki in salezijanci, ki so bili ves cas konkre­tno z nami. Tu sem se oblikovala. Zaradi tega sem si že takrat rekla: »Ko bom velika, bom salezijanec!« pot do nebes je lahko tudi blatna 4. septembra se je v Želimljem po letu premora ponovno zgodil Animatlon – oviratlon za oratorij­ske animatorje. Združenje animatorjev Oratorija, ki je dogodek pripravilo, je mladim obljubilo sve-to mašo, igre, oviratlon in piknik. Pricakali pa so jih blato, lepo vreme in nepozabni spomini … pricevanja iz Vietnama o andreju majcnu na skofijskem postopku »BIL JE SPONTAN KOT OTROK,NEŽEN KOT MATI, MODER KOT OCE IN VZVIŠEN KOT ANGEL« ALOJZIJ SLAVKO SNOJ, sdb vicepostulator Zaslišanje pric, ki so Božjega služabnika poznale, je bilo leta 2013 opravljeno tudi v Vietnamu. Tako imamo poleg 1300 pisem Vietnamcev ocetu Majcnu tudi 15 pricevanj njegovih duhovnih sinov. Podajmo še par utrinkov teh pricevanj, ki nam osvetlijo življenje, kreposti in glas svetosti, da zaokrožimo letošnjo predstavitev njegovega svetniškega lika. Salezijanec Joseph Phuoc o Majcnu pravi, da je bil »prijazen clovek, svet duhovnik in zgleden salezijanec«. »Božjega služabnika, castitega oceta Andreja Majcna, sem spoz­nal v šolskem letu 1972–1973. Mladih pri­pravnikov na duhovništvo nas je bilo približ-no 300 dijakov od devetega do dvanajstega razreda, skupaj s semenišcniki, študenti te­ologije in predstojniki ... Oce Majcen je bil znan po tem, da je bil nežen in zelo prijazen, in njegov obraz je bil vedno ožarjen z nas­mehom. Bil je resnicno delaven clovek. Bo-lezni navkljub se je vedno zelo potrudil, da je bil vedno navzoc, kjer je moral biti, in da je izpolnil vse svoje dolžnosti kot predstoj­nik in tako poživljal tisto veliko skupnost … Oce Majcen je vedno kazal globoko pobož­nost med opravljanjem svetih obredov, kot npr. darovanjem svete maše, blagoslovom z Najsvetejšim itn. Gorece je pouceval ne­deljski katekizem, tudi med boleznijo … Ni-sem vedel, kako je uspel animirati stotine ljudi razlicnih starosti in z razlicno izobraz­bo. Mlade sobrate in študente je mesecno sprejemal na pogovor. Moj poklic je pod njegovim vodstvom dnevno rasel v cistosti, zaupljivi pokoršcini in uboštvu.« Fantje so cutili, da ima njihov magister teža­ve z vietnamšcino, ki jih je spretno prema­goval. Njegov nekdanji novinec Joseph Van Nam se spominja, da je bil oce Andrej »ved-no vesel in nasmejan. Vedno je prvi pristo­pil in prijazno zacel pogovor. Krilec z rokami se je smeje pošalil, razvedril sogovornika in poskrbel za prijateljsko ozracje, da se je vsakdo pocutil prijetno in sprošceno. V letu mojega noviciata ga je veckrat napadla bolezen, vcasih tako huda, da so ga mora­li s helikopterjem odpeljati na zdravljenje [bubonska kuga 1969]. Toda prav v bolezni je kazal veliko odlocnost pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ... Nikoli se ni izgovarjal na bolezen, da bi se izognil svojim dolžnostim ali jih zmanjšal, še posebej glede sestankov in duhovnega vodstva novincev.« MOLITE ZA PRIPROŠNJO BOŽJEGA SLUŽABNIKA ANDREJA MAJCNA IN USLIŠANJA SPOROCITE! POSTULATURA RAKOVNIŠKA 6, 1000 LJUBLJANA Salezijanec brat Josaphat Đai pravi, da se po 40 letih salezijanskega življenja spomi­nja Majcnovih spodbud: Moraš biti jasen, pokoncen in velikodušen … Tudi po odho­du iz Vietnama mi je pisal in me spodbu­jal, naj živim kot dober redovnik in dobro opravljam svoje naloge v salezijanski skup­nosti. Vedno molim k njemu in prosim sta­rega oceta Andreja Majcna, naj prosi zame pri Bogu, da bi bil vedno dober salezijanski sobrat pomocnik.« Nekdanji novinec Joseph Van Hinh pravi: »Nikoli nisem srecal tako dobrega cloveka in oceta kot njega. Bil je dober clovek, us-miljen oce, duhovnik, ki je imel Jezusove kreposti, dobri pastir … Rad bi vam predsta­vil nekaj zelo cloveških izrazov topline, ki mi jih je izkazal. Mesec dni po mojem mašni­škem posvecenju, 25. junija 1976, sem šel k njemu v noviciat Tam Hai v Sajgonu … Prijazno me je povabil, naj z njim somašu­jem, in sem vodil sveto mašo. Po veselem zajtrku z novinci me je objel in mi nato iz­rocil rožni venec in ovojnico z denarjem. Zaupno mi je rekel: 'S tem rožnim vencem te bo Bog spremljal na duhovniški poti. Lju-bi Boga in boš srecen in on te ne bo nikoli zapustil,' (zelo mi je bilo žal, ko mi je štiri dni pozneje zaporniški uradnik ta rožni ve­nec vzel). Tedaj je Majcen še nadaljeval: 'Ta ovojnica je darilo tukajšnjih duhovnikov in klerikov, uporabi jo za svoje poslanstvo.' Žal se ne spomnim, koliko denarja mi je izrocil oce Majcen. Toda po 11 letih v zaporu mi je zaporniški uradnik vrnil moj denar in vsota zapisana na ovojnici je bila 124 vietnamskih »dongov« …Tudi po izpustitvi iz zapora mi je pošiljal denar v pomoc pri mojem pos­lanstvu, še posebej, ker je vedel, da ga op-ravljam v revni in oddaljeni vasi, … medtem ko je sam živel v uboštvu. Kar je imel, je pos­lal svojim sinovom v Vietnamu, med kateri-mi sem bil tudi sam ... 'Dragi oce, vsi pre­bivalci vasi Cân Giò se ti zahvaljujemo!' … Socutje razumevajoce ljubezni oceta Majc­na se mi je globoko vtisnilo v spomin in je v meni po 40 letih še vedno zelo živo. Bil je spontan kot otrok, nežen kot mati, moder kot oce in vzvišen kot angel.« Kitajec s Kitajci. Res je, da je malokdo ljubil kitajske in vietnamske fante tako, kot sem jih jaz. Ljubezen do njih vseh nosim globoko v srcu. Nihce mi ne bo mogel te ljubezni, ki je rasla z njimi, iztrgati iz mojega ubogega srca. custveno s toplino svojega srca, pa vedno tudi z najvišjo stopnjo svoje ljubezni, da rešijo svojo dušo. Ne morem drugace, kot da hodim po tej poti do zadnjega trenutka, do groba in onkraj njega v vecni blaženosti z njimi in z Marijo … M1, 41 Recepti mame marjete VRNITEV V ŠOLO ŽIVLJENJA TOMAŽ STOJC, sdb Pred mesecem dni so naši mladi in otroci sedli v šolske klopi. Šolski zvonec iz dneva v dan vabi k šolskim predmetom. Obcasno se sprašujem, koliko danes ucitelji ali pa mi vzgojitelji resnicno vzgajamo za življenje. Ali predvsem podajamo neke gole informa­cije, ki niso prav nic koristne za življenje? Današnji svet potrebuje ljudi, ki so z roko v roki ucitelji in vzgojitelji. Kje so mame Mar-jete današnjega casa? Mama Marjeta je svoje otroke ucila mnogih stvari v besedah in jih vzgajala z vsakdanjimi dejanji. Vzgoja otrok je sorazmerna z molitvijo in vrlinami njihovih mater in poteka tako, ka­kor jo omogoca njihova kršcanska skrb in sposobnost žrtvovanja. Samo naravna lju­bezen ni nic drugega kot sebicnost in dela jalov vsak napor. Bog je dal Janezu Bosku pravo kršcansko mater, ki je znala vzgajati svojega otroka po njegovih nacrtih. Marjeta se je dobro zavedala svojega poslanstva. Sveti Duh pra- vi: »Imaš otroke? Od mladosti jih poucuj in obvladuj, da bodo pokorni in se naucijo ob-vladovati svoje muhe in strasti.« (Sir 7,25) Resnice, ki se je je Marjeta naucila v naj­vecji pedagoški šoli na svetu, v cerkvi pri župnijskem nauku, so postale njeno stalno vodilo, ki ga je razlagala s svojim materin-skim kršcanskim duhom, jih ucila z zgledom kreposti in jih delala privlacene s svojo lju­beznivostjo. (BS I, 39) Biti z roko v roki ucitelj in vzgojitelj pome­ni biti pedagog, voditi, vzgajati otroka in mladega s celostnim vidikom. Najboljši pe­dagogi bomo, ce bomo znali kakor mama Marjeta vzgajati otroke po Božjem nacrtu. Preko njegovega nacrta bodo besede in de­janja v korist mladim in otrokom obarvana za življenje. Panissa (za 4 osebe) SESTAVINE 100 g fižola, 1 cebula, sol, poper, 280 g riža, 1 dcl rdecega vina, 70 g masti, 120 g suhe salame ali slanine, 2–3 žlice paradižnikove mezge, lovorov list. PRIPRAVA Fižol namocite že prejšnji vecer. Dajte ga v hladno vodo in kuhajte na zelo majhnem ognju približno uro in pol. Kuhan mora biti al dente brez mešanja. Pripravite mešanico s slanino in cebulo ter jo na majhnem ognju prepražite v veliki, po možnosti bakreni ponvi ter dodajte paradižnikovo mezgo. Dodajte riž in nekaj minut (1–2 min) pražite na majhnem ognju. Zalijte z vinom in pustite, da popolnoma izhlapi. Nato riž zalijte z jušno osnovo, dodajte lovorjev list in kuhajte na zmernem ognju, da se riž skuha. Ko je kuhan, odstavite z ognja, pokrijte in pustite pocivati približno 1 minuto. Zacinite s soljo in poprom; dodajte nariban parmezan in kapljico ekstra devi­škega oljcnega olja. bog požegnaj! Pricevalke veselja »JEZUS, LJUBIM TE« s. NATALIA BACCHIA, hci Marije Pomocnice s. MILENA DERLINK, fma Natalia se je rodila staršema Janezu in Ani v lepem obmorskem kraju Porec na Hrvaškem, ki je tedaj spadal pod Italijo. V družini so jo kršcansko vzgajali. Po znacaju je bila blaga in mila. Molitev je kmalu postala njeno dihanje duše. Kot otrok je prejela zakramente in kmalu je v njej vzkalil tudi duhovni poklic. V njenem srcu je pocasi rastel in se razvijal. Ko je svojo željo, da bi rada postala redovnica, zaupala svojemu župniku, jo je ta usmeril v Padovo k hceram Marije Pomocnice. Imela je 17 let in takoj so jo sprejeli v aspirantat, nato v pos­tulantat in noviciat. Za svoja leta je bila zelo zrela. Bila je velikodušna in vedno pripravlje­na ubogati. Pred prvimi zaobljubami je ime-la pred sabo jasen cilj: za vsako ceno postati sveta salezijanska vzgojiteljica. Prvi dve leti po zaobljubah je ostala v Padovi, v hiši, kjer so sestre skrbele za kuhinjo in gar-derobo pri salezijancih. S. Natalia se je pos-vecala tudi deklicam v praznicnem oratoriju. Leta 1940 so jo poslali v generalno hišo v Tu­rin, kjer je ostala do konca svojega kratkega življenja. Tu se je izurila v šivanju in krojenju. Ko se je vecji del skupnosti zaradi pogostih bombardiranj preselil drugam, je ona še z ne­katerimi sestrami ostala. Ceprav je bila fizicno slabotna, je bila zelo delavna in pripravljena za vsako pomoc. Videlo se je, da je vse dela-la z veliko ljubezni. Pozimi je zelo trpela za­radi mraza, saj skoraj ni bilo ogrevanja, tako da so se ji na rokah delale ozebline. Delala je naprej, z nasmehom, ne da bi se pritoževala. Ker je bila to vrhovna hiša Družbe, so se tam veckrat ustavljale sestre, ki so bile na potova­nju. S. Natalia jim je pripravila postelje in ker ni bilo dovolj odej, je dala svojo, sama pa se pokrila s kakšno staro zaveso. Sestre, ki so ži­vele z njo, zagotavljajo, da je moc za vse žrtve, ki jih je sprejemala z nasmehom, dobivala v globoki povezanosti z Bogom. Ce si jo samo videl, si imel obcutek, da je bila njena duša globoko povezana z Bogom, ki je bil središce njenega srca. Vedno je prebirala Božjo bese-do. Sveto pismo nove zaveze je nosila vedno s seboj, da ga je lahko prebirala ob vsakem prostem trenutku in premišljevala ob njem. Sestre so vedele, da ce potrebujejo kakšen citat iz Svetega pisma, morajo vprašati njo, ki se je pri odgovoru le redko zmotila. Zato so ob njeni smrti v krsto položile tudi njeno Sve-to pismo. Sestram in drugim ljudem, s kateri-mi se je srecala, je rada pripovedovala o tem, kaj je brala in premišljevala ob Božji Besedi. S. Natalia Bacchia se je rodila 16. 12. 1918 v Porecu (Hrvaška). Prve zaobljube je izpovedala 6. 8. 1938 v kraju Conegliano (Italija), vecne pa 5. 8. 1944 v Arignanu (Italija). Umrla je 7. 12. 1957 v Turinu. Zelo je bila vesela, ko so ji zaupali poucevanje verouka. Obiskovala je tudi bolnike, ki jim je znala na tako lep in prepricljiv nacin govoriti o Bogu, da so bolni z veseljem sprejeli zakra­mente in svojo bolezen kot izraz Božje volje. Njena prijazna in obenem odlocna beseda je nagovarjala ne le bolne, temvec tudi njihove domace. V srcu je nosila veliko bolecino zaradi razmer v svoji domovini, takratni Jugoslaviji. Pred­vsem je trpela zaradi brata, ki je bil izgnan v Rusijo in se ni nikoli vrnil, za drugega brata, ki je bil mobiliziran v komunisticno vojsko, in za oceta, ki je ostal sam doma v veliki revšcini. Veliko let ni prejela nobenih novic od doma in ko so ob koncu vojne prišle, so ji povzrocile veliko bolecino. Šele leta 1955 se je lahko za kratek cas vrnila na Hrvaško. Njena najvecja bolecina je bila zaradi protiverskega ozracja, ki ga je zaznala v domovini. Tako rada bi nare­dila kaj dobrega za tamkajšnjo mladino, ki je bila plen protiverskih nacel. Svoje življenje in svojo smrt je Bogu darovala po tem namenu. Umiram. V nebesih bom molila za vas in za vse. Njena pobožnost se je kazala v notranjem og­nju, ki ji je pomagal, da je v vseh in v vsem vi-dela Gospoda in njegovo sveto voljo. V njem je našla moc za številne odpovedi. Najlepši trenutki zanjo so bili tisti, ki jih je preživela z Jezusom v molitvi. Sestra, ki je vec let hodila z njo po raznih opravkih, pripoveduje, da je vsa zažarela, ko sta imeli priložnost stopiti v kakšno cerkev. To je bil zanjo najlepši dar in po molitvi se je videlo, da je imela res živ od-nos z Jezusom. Veckrat je dejala: »Kako lepo je povzdigniti pogled kvišku, k Bogu, k Ocetu, ki nas ima rad in želi naše dobro, tudi ko nam pošilja trpljenje. On nam pripravlja toliko lep­šo krono v nebesih, kolikor bolj bomo znale trpeti samo iz ljubezni do Njega.« Živela je to, kar je zapisala v svoj dnevnik: »Ljubiti Jezusa in biti vedno združena z njim.« Združenje z njim je bilo predvsem v tem, da je zvesto izpolnjevala vse svoje dolžnosti. Tudi ko ji je bilo težko, se ni nikoli pritoževala ali kritizirala. Bila je slabega zdravja, predvsem je bila sla­bokrvna. To je razodeval njen bledi obraz, toda ni se menila za to do takrat, ko je prvic imela hudo krizo. Ko je njena ravnateljica vi-dela, v kako slabem stanju je njeno zdravje, je vzkliknila: »S. Natalia, do katere tocke smo te pustili priti!« Ona pa ji je odgovorila: »Oh, ne, Gospod je to dopustil.« Tako kot je zdravje sprejela iz Božjih rok, je sprejela tudi bolezen, ki jo je v kratkem pri­vedla do groba. Sprejeli so jo v bližnjo bolni­šnico, kjer je ostala nekaj mesecev. Veckrat se ji je stanje zelo poslabšalo. Ko je šlo njeno življenje h koncu, je želela, da bi ozdravela, in zato je obljubila Mariji, da bo šla v misijone. Toda kmalu je to željo opustila, saj se je sta­nje vztrajno slabšalo. Veckrat je prosila, naj ji preberejo odlomek iz Svetega pisma, da je iz njega crpala moc za svoje trpljenje. Dva dni pred smrtjo je rekla bolnicarki: »Umiram. V nebesih bom molila za vas in za vse.« Ceprav so bile bolecine zelo hude, je ohra­njala svojo vedrino. Duhovnik, ki je v zadnjih dneh prihajal k njej, je zagotovil: »Ta sestra je angel.« Vse življenje je želela, da bi bila nje­na smrt dejanje ljubezni, zato je neprestano ponavljala: »Jezus, ljubim te.« Ko ji je bolni-carka narocala, naj se ne utruja, ji je odgovo­rila: »Se vam zdi malo, da naredim še kakšno dejanje ljubezni – da Jezusu še enkrat povem, da ga imam rada?« In Jezus jo je poklical k sebi prav na vigilijo praznika Brezmadežne. Povzeto po Facciamo memoria Don Boskove prostovoljke BOG LJUBI VESELEGA DAROVALCA DON BOSKOVA PROSTOVOLJKA Prostovoljke živimo skrito zavzeto duhovno življenje, izpovemo zaobljube cistosti, uboštva in pokoršcine ter si prizadevamo, da bi dobro opravljale svojo službo, s posebno pozornostjo do mladih v don Boskovem duhu. Drage sestre, to leto namenjamo posebno pozornost temu, kako opravljati svoje pos­lanstvo v naših bližnjih okoljih, kakor nam svetuje 8. vrhovni zbor. V tem clanku želim razmišljati o delovnem mestu. Za vsako izmed nas je »delovno mesto« lahko razlicno. Za nekatere je šola, v kateri študira, za druge je delo, ki ga opra­vlja. Veliko sester je upokojenih, kakšna je primorana biti v postelji, kakšna je brez dela, kakšna je v bolnišnici … Zaradi pandemije se je mnogim delo popol­noma spremenilo: nekatere so še bolj za­poslene, medtem ko so druge izgubile delo ali ga ne morejo opravljati v obliki in v meri kakor prej in morajo iskati nove poti in naci­ne … V vseh teh spremembah in v razlicnih položajih je za vse nas delo pomemben ele­ment našega salezijanskega poklica. Delo je eden od nacinov naše molitve. Z delom posvecujemo same sebe in svoje okolje, v katerem moramo biti kvas. V vsakem položaju svojega življenja smo poklicane storiti tisto, kar zmoremo, in iska-ti nacine, da bi dale najboljše: ko gre za veli­ke stvari in velika dela ali majhne, nevidne, skrite zidake za gradnjo Božjega kraljestva. Dati boljše od nas. In dati z veseljem! VESELJE je pomemben element salezijan­ske duhovnosti. Bog ljubi veselega daroval-ca (2 Kor 9,7). Dovolite mi, da vam posredujem zgled iz svojega poklicnega življenja in podrocja dela, to je iz sveta glasbe. Enkrat sem sli­šala pogovor svojih kolegov, ki so govorili, kateremu od violinistov dajejo prednost in zakaj. Našteli so razlicna imena. Vsak je bil nadušen za enega ali drugega iz razlicnih ra­zlogov. Potem pa je neki kolega izrazil tudi to mnenje: »Najbolj mi je všec violinist It-zak Perlman. On je velik profesionalec, vir­tuoz kot vsi drugi, a še boljši. Njegovo igra­nje izžareva neverjetno moc in veselje do življenja. To se lahko vidi ne samo v njego­vem vidnem nasmehu, ampak se tudi cuti v njegovih posnetkih!« Delajte, kar zmorete! Bog pa bo storil, cesar ne moremo storiti mi. don bosko Popolnoma se strinjam s tem mnenjem. It-zaka Perlmana najbolj cenim zaradi veselja in globine, ki jo lahko cutim iz njegovega nacina igranja (morda ste gledali film Schin­dlerjev seznam). Pomislite na tega violinis­ta, ki drugim daje toliko veselja, sam pa je že od malih nog prisiljen sedeti na sedežu s kolešcki. Vendar ne joka in se ne jezi, zato ker ne more, ampak se veseli in išce, kako bi svet obogatil s svojo izkušnjo, s svojo glasbo in s svojim veseljem. Gospodu ugaja, ko delamo z veseljem vse tisto, kar delamo zanj. don bosko Po moje je veselje tesno povezano s hva­ležnostjo in zaupanjem. Naucimo se biti vedno hvaležne. Naucimo se iskati in najti tisto dobro, ki nam ga Gospod daje tukaj in sedaj, trudimo se videti od Gospoda preje­te darove, jih sprejeti in jih razvijati s hvale­žnostjo ter se mu zahvaljevati. Hvaležnost nas opogumlja, da si zaupamo. Ce sem spo­sobna videti dobre stvari, ki mi jih je Gos-pod podaril v razlicnih položajih in življenj­skih razmerah, mi ne bo težko izrociti v njegove roke svojo sedanjost in prihodnost. Samo Gospod lahko položi v moje srce ve­selje, ki ga svet ne more dati in ne vzeti. Lahko imam veselje v svojem srcu, ce sem prepricana, da sem vse dobre stvari prejela iz njegove roke. Lahko sem vesela, ker je on z menoj in mi pomaga, lahko sem vesela, ker on skrbi za ta svet in za vse ljudi okrog mene. Lahko sem vesela, da sem njegovo orodje v vsakem položaju, ce se zaupno iz­rocim v njegove roke. Drage sestre, vsaki izmed nas želim, da bi bile veselo orodje v njegovih rokah v vsa­kem položaju in v vseh življenjskih razme-rah. Vsem želim, da bi bile sposobne dati tisto, kar lahko damo: svojo zavzetost, ustvarjalnost, trud, cas tukaj in sedaj. Naj nam pomagajo Marija Pomocnica, don Bosko, Filip Rinaldi in vsi naši priprošnjiki v nebesih. Oznanjevanje z umetnostjo KNJIGVARNA DON BOSKO Salezijanska založba Salve je 19. septembra na Rakovniku pod arkadami odprla novo knjigarno in kavarno. Pred odprtjem smo se pogovarjali z arhitektom Matejem Kotnikom, ki je zasnoval in oblikoval opremo novih prostorov. pogovarjal se je MARKO SUHOVERŠNIK, sdb foto: PATRICIJA BELAK Kje in kako ste prišli v stik z don Boskom in s salezijanci? Ko sem bil otrok, smo ob nedeljah z družino veckrat prišli na Rakovnik k maši ob pol enajstih. Tudi za spoved pred prazniki smo radi prišli sem. Rakovnik nam je bil všec. Kot otroku so se mi zdele Perkove slike lepe, baldahin nad glavnim oltarjem se mi je zdel »nobel«. Ko sem hodil v srednjo šolo, sem imel vedno pri sebi žepni Marijanski koledarcek. Konec osemdesetih je bil na njem upodobljen don Bosko. Enkrat sem na medkrajevnem avtobusu sprevodniku, ki je hodil po avtobusu in preverjal vozne karte, po pomoti namesto mesecne izkaznice pokazal koledarcek s sliko sv. Janeza Boska. Sprevodnik se je nasmehnil, pogledal koledarcek, nato mene in rekel: »V redu je!« ter šel mimo. Ko sem to opazil, mi je bilo nerodno. Ampak z don Boskom sem se lahko peljal tudi brez avtobusne vozovnice! Kot arhitekt ste s salezijanci sodelovali že veckrat pri raznih prenovah in obnovah. Za to sem jim hvaležen in sem tega vesel. Prvic sem strokovno sodeloval z nacrtom za župnijski dom na Škofijah. Kasneje so me povabili, da oblikujem kapelo Marije Pomocnice v Veržeju, kar sem z veseljem napravil. Nedolgo nazaj sem pomagal pri obnovi kapele Lurške matere Božje na Rakovniku, kjer smo nekoliko uredili prostor tega ljudem tako ljubega romarskega kraja. Zdaj smo skupaj napravili opremo knjigarne in kavarne Don Bosko, v katerih bo lahko založba Salve bolj »na komot« vršila poslanstvo širjenja dobrih knjig, hkrati bodo tu dobrodošli tudi romarji in vsi, ki nam je salezijanski Rakovnik blizu. Nova trgovina se imenuje KNJIGVARNA. Od kod ideja za tako izvirno ime? Ko smo med drugim razmišljali tudi o imenu, sva bila predvsem z direktorjem založbe mag. Andrejem Baligacem enotna, da mora biti ime izvirno, drugacno, tako da zbudi radovednost in je vabljivo. Hkrati pa mora biti sporocilno ter mora govoriti o vsebini tega prostora: knjigarna in kavarna. Ko sem ta »rebus« povedal doma ženi Tei, je skovala besedo »Knjigvarna«. Beseda, kot opažam, zaposli možgane vsakemu, ki jo sliši. To je dobro. Kako ste si zamislili opremo novih prostorov na Rakovniku? Oblikovalsko sem želel narediti odklon od ravnih linij, ki jih danes povsod srecujemo. Zakaj? Kje se clovek najbolje pocuti? Po navadi tam, kjer je Bog »nacrtoval«, recimo, ko je ustvarjal svet. Gozdovi so naravno okolje in vsa ta organska rast od nekdaj vabi cloveka. Prav tako gore in vsa narava, povsod, kjer se dobro pocutimo. Tudi otrok, ko prvic prime svincnik v roke, ne riše crt v smereh x in y. V nas je nekaj organskega, nekaj naravnega, mehkega, privlacnega, kot so to na primer krivulje. Tako sem želel narediti prostor zanimiv in vabljiv ter hkrati drugacen. Hvala salezijancem za zaupanje in sprejem ideje. Predvsem hvala direktorju Salve d. o. o. Ljubljana, mag. Andreju Baligacu, s katerim je bilo prijetno sodelovati. Hvala Bogu imamo tudi še mojstre, ki so to znali izvesti, ceprav jih je, žal, vedno manj. Tudi njim sem hvaležen. celoten pogovor najdete na www.donbosko.si Salezijanski "projekt evropa" V SLOVENIJO PRIHAJAJO SALEZIJANSKI MISIJONARJI ALFRED MARAVILLA, sdb prevedla in povzela MAJA ŽIBERT Moja glavna vloga in naloga je, da poma­gam vrhovnemu predstojniku ohranjati misijonskega duha salezijanske družbe po vsem svetu in da imam odprte oci za prepo­znavanje potreb, kje lahko kot salezijanska družba še rastemo ter kam vse lahko poši­ljamo svoje misijonarje. Med 12. in 16. septembrom sem prišel v Slovenijo s prav posebnim namenom. Leta 2008 je salezijanska družba pricela izvajati nov program, t. i. »Projekt Evropa«. Gre za misijonski projekt. Že dlje casa je vodstvo Družbe opazovalo, kaj se dogaja v evrop­skih salezijanskih inšpektorijah. Opažamo pomanjkanje salezijancev. Ni nas dovolj, da bi zmogli zadostiti vsem potre­bam družbe in mladih. Ugotavljamo tudi, da so med mladimi in starejšimi vedno vec­je razlike, zato prihaja do položajev, ko se ljudje med sabo sploh ne znajo vec pogo-varjati in sporazumevati. In ne zatiskamo si oci: veliko salezijancev v Evropi je starejših. Zato je bilo potrebno nekaj nacrtno stori-ti. Najprej smo podrobno pregledali stanje, kaj vse in kje delamo, kje so dobri projekti in kje bi lahko kot Družba še kaj dodatno izboljšali. Nato smo se vprašali, kje po Evro-pi so še možnosti, kje lahko kot Družba še rastemo. Nenazadnje smo razmišljali, ali kje po Evropi obstajajo potrebe, da se po­sameznim skupnostim oz. inšpektorijam pridružijo misijonarji. Misijonarji, ki bi prišli »od zunaj«. Gre torej za spremembe, ki predvsem pri »evropski mentaliteti« salezijancev potre­bujejo zrelost in cas. Dolga leta je namrec Evropa pošiljala mi-sijonarje po svetu. Lahko recem, da imajo »tradicionalne« evropske (salezijanske) družine, evropska Cerkev, posamezni Evro­pejci ali celotne dežele dolgo tradicijo po­šiljanja takšne in drugacne pomoci, tudi preko misijonarjev, v Afriko, Azijo in južno Ameriko. Za to smo vsem neizmerno hva­ležni. Danes pa moramo Evropejcem nekako po­magati razumeti, da naj še naprej sodelu­jejo s svojimi misijonarji po svetu, po drugi strani pa si ne smejo zatiskati oci, da tudi znotraj svojih Cerkva potrebujejo misijo­narje od zunaj, ki jim bodo pomagali. Pri tem gre tudi za zelo jasno usmeritev vesolj­ne Cerkve: ne gre samo za dajanje, gre tudi za prejemanje. Ce samo dajemo, dajemo, dajemo, postajamo le neke vrste »botri«, zato je prav, da dajemo in sprejemamo. Sprejemanja ne smemo razumeti kot »po-manjkanja ponižnosti«, sprejemanje po­meni, da se zavedamo, da necesa nimamo, zato smo hvaležen za tisto, kar nam je po­darjeno. Gre torej za spremembe, ki predvsem pri »evropski mentaliteti« salezijancev potrebujejo zrelost in cas. Prav je, da pošiljamo svoje misijonarje v države tretjega sveta. Hvaležni smo Evro­pejcem za vso podporo in pomoc, ki jo da­jete, in vas vabimo, da s tem nadaljujete. Cetudi morda kje ni dovolj misijonarjev, ki bi odšli v misijone, Evropa nadaljuje s pod­ poro vsem tem državam. Mnogi Evropejci so zelo velikodušni. Ceprav niso tradicional­ni verniki, se zavedajo, kaj pomeni darovati za misijone. V državah tretjega sveta so na­mrec potrebe res ogromne. Vendar pa je potrebno Evropejcem v ne-cem tudi pomagati. Ob tem, ko zmorejo (financno) pomagati drugim, naj uvidijo, da je pomoc potrebna tudi njim, predvsem v smislu, da bodo lahko svojo vero živeli v resnicnem prepricanju. V tem smislu smo pripravili in zagnali salezijanski »Projekt Evropa«. Slovenska salezijanska inšpektorija je ena zadnjih v Evropi, ki bo v svoje vrste spreje-la misijonarje, ki prihajajo »od zunaj«. Tudi salezijanci smo se, lahko recem, tega lotili kasneje kot drugi, ki so te prakse zaceli iz­vajati že v 90. letih. Povem vam lahko, da potrebuje pomoc drugih misijonarjev. Tu se najveckrat ustavimo in pricnemo pogovar­jati, pa naj si bo s salezijanci ali z laiki, kaj to pomeni. Slovenska salezijanska inšpektorija je ena zadnjih v Evropi, ki bo v svoje vrste sprejela misijonarje, ki prihajajo »od zunaj«. V vecini primerov si Evropejci besedo »mi-sijon« razlagajo kot nacin pomoci revnim. Vendar »misijon« ne pomeni pomoc rev-nim, »misijon« pomeni oznanjanje evange- Salezijanec Alfred Maravilla je svetovalec za misijone v vrhovnem svetu salezijanske družbe. Rodil se je na Filipinih in leta 1985 odšel v misijone na Papuo Novo Gvinejo. Študij je nadaljeval v Rimu in se dodatno izobraževal o misijonskem delu. Po vrnitvi je bil na Papui Novi Gvineji imenovan za salezijanskega inšpektorja, lansko leto pa je bil na 28. vrhovnem zboru v Turinu izvoljen za vrhovnega svetovalca za misijone. imamo nekaj zares lepih in dobrih izkušenj z integracijo misijonarjev po evropskih sa­lezijanskih inšpektorijah. Ena od teh je vaša soseda Madžarska. Šli so skozi prvi in drugi korak, ki sem ga prej opisal, komunizem je globoko zarezal v pore njihovega življenja. Nato so tja prišli misijonarji od drugod in danes kot inšpektorija zares rastejo. Bili so prvi, ki so medse sprejeli misijonarje. Kljucno je, da salezijanske skupnosti odprto sprejmejo misijonarje, ki prihajajo. Ravno temu je bil namenjen tudi moj obisk. Srecal sem se z mnogimi salezijanci, obiskal sem kar nekaj vaših ustanov in skušal spregovo­riti o vseh odprtih vprašanjih. Danes je tudi Slovenija na tocki, ko si mora priznati, da lija. To je za vse kljuc do razumevanja naše­ ga projekta. Misijonarji, ki so odšli na primer v Afriko, so šli tja z namenom oznanjanja evangelija. Ob prihodu pa so zaznali in spoznali revšci-no, v kateri ljudje živijo: »Ne moremo samo oznanjati evangelija, moramo pomagati po­moci potrebnim in ob tem oznanjati evan­gelij.« Ko pošiljamo misijonarje v Evropo, se zavedamo, da ljudje tukaj ne potrebuje­jo gmotne pomoci. Iz izkušenj vam povem, da velikokrat dobim vprašanje: »Zakaj nam pošiljate misijonarje? Saj vendar nismo revni!« Tudi k vam v Slovenijo bo najprej prišel misijonar iz Ugande, kasneje še dva iz Vietnama. Iz Ugande, ki je precej precej revnejša kot Slovenija. Zatorej naj še enkrat ponovim – misijon ne pomeni »pomoc rev-nim«. Smo pred konkretnimi in resnimi vprašanji: Kako se bodo ti trije misijonarji, ki prihajajo k vam, vkljucili v vaše vsakdanje življenje? Kako bodo pomagali salezijanski inšpektori­alni skupnosti? Kako se bodo vkljucili v pro-jekte, ki jih izvajate? Kako sobratom vaših salezijanskih skupnosti razložiti, da so misi­jonarji zares potrebni? Številne salezijanske inšpektorije so v eval­vaciji svojega poslanstva prišle do spozna­nja, da bi bilo potrebno poglobiti salezijan­sko karizmo znotraj okolja, v katerem delajo in živijo. Nic drugace ni bilo z vašo inšpekto­rijo. S tem smo skupaj prišli do spoznanja, da so tudi v Sloveniji potrebni misijonarji. Ob tem obisku in spoznavanju terena sem tudi sam opazil in zaznal konkretne potre-be, kjer bi bili misijonarji zelo na mestu. Na primer v Celju ali Mariboru. Gre za mestna podrocja, kjer ob kršcanskih skupnostih živi veliko neverujocih, podrocja pa so kulturno in jezikovno zelo raznolika. V takih okoljih hitro pride do razvršcanja med »našimi« in »vašimi«. Iz lastnih izkušenj vem, kako v ta­kih okoljih hitro pride do trenj. Potem je tu­kaj tudi vaša želimeljska šola, izredno lepa in domaca. Pa vendar, koliko je takih, ki so zakljucili salezijansko šolanje in so danes zares verniki in v kaj tocno verjamejo? Gre torej za misijonsko poslanstvo nove evan­gelizacije. Sam verjamem, da bo delo misijonarjev pri vas zaživelo. Ob tem se mora »poklopiti« veliko meril: integracija, jezik, sprejemanje z ene in druge strani. Tudi misijonarji so konec koncev samo ljudje, pravzaprav še mladostniki. Zares, prvi koraki so pomemb­ni: kako boste misijonarje sprejeli, kako se bodo vživeli v vaše delo. Ce bodo prvi ko­raki uspešni, potem verjamem, da bomo lahko s projektom tudi nadaljevali. Ce pa bo pri prvih težko, bomo verjetno zadevo za nekaj casa odložili. Ob tem bi želel ces-titati inšpektorju in celotnemu inšpektori­alnemu svetu, da so prepoznali potrebo po takem delu. To nam vsem skupaj odpira in širi obzorja. Verjamem, da bo pod zavetjem Marijinega plašca poslanstvo uspešno. Vsi pravijo, da je Evropa sekularizirana. V Evropi ni prostora za Boga. To je res, to se dogaja v delu Evrope. Obstaja pa tudi drug del Evrope. V Evropi je veliko mladih, ki so zares odprti evangeliju in njegovim vredno-tam. Na njim lasten nacin! Na primer preko družbenih medijev. Sedaj je odgovornost na nas, kako se jim bomo približali in kako jih bomo nagovorili. Velikokrat imamo teža­ve, ko se jim ne upamo ali ne uspemo prib­ližati. Bojimo se, da nas bodo zavrnili. Zato je sedaj priložnost, da ne obupamo in tem mladim stopimo naproti. Tudi misijonarji so konec koncev samo ljudje, pravzaprav še mladostniki. Mislim, da je bil papež Benedikt tisti, ki je rekel: »O Cerkvi moramo razmišljati kot o Cerkvi manjšine in ne Cerkvi vecine.« Ko to-rej pridemo do Cerkve v manjšini, odkriva-mo vse dinamike, ki jih Cerkev lahko vodi, tudi, kako lahko širi evangelij. Naj zakljucim z mislijo malo za šalo, še bolj pa zares. Ko sem nazadnje govoril z misijo­narji, ki prihajajo sem, sem jim dejal: »Naj­hujše, kar se vam lahko zgodi, je to, da pos­tanete še bolj sekularizirani, kot je Evropa sama.« V priprošnji našemu velikemu don Bosku, vsem svetnikom ter Mariji Pomocni­ci zaupam in izrocam mlade misijonarje, ki prihajajo k vam. Salezijanski utrinki od tu in tam Salezijanski utrinki od tu in tam Salezijanski utrinki od tu in tam Breda Kavcic (1941–2021) Na vecer 21. julija je v ob- jemu svojih otrok in moža v Bogu zaspala naša draga mama, stara mama, teta in žena Breda Kavcic, ro­ jena Tominc, dolgoletna salezijanska sotrudnica. Rodila se je v župniji Šen­ tjošt nad Horjulom 29. aprila 1941 kot deseta od Breda se je kot dvajsetletna porocila z Matijem Kav-cicem, Snopkovim iz Šentjošta. Imela sta pet otrok, osemnajst vnukov in že prve tri pravnuke. Poleg vloge žene in mame je bila dejavna na razlicnih podrocjih družbenega in cerkvenega življenja. Vec desetletij je sodelovala v župnijski Karitas, dobrih 70 let (od sedmega leta naprej) je prepevala v cer­kvenem pevskem zboru, desetletja je vodila ljudsko petje v farni cerkvi. S kuhanjem in pospravljanjem je skrbela za duhovnike v župniji, bila je clanica župnij­skega sveta ... Po srcu in naravi je že bila sotrudnica,zato sta z možem Matijem leta 1999 dala obljube salezijanskega sotrudništva, na kar jih je pripravil g. Ivan Turk. Ob tem je bil postavljen center Šentjošt, v katerem je prevzela mesto koordinatorke. Bila je tudi redna molivka za duhovne poklice. Za 80. rojstni dan je želela kapelico – manjše zna­menje pred hišo, ki smo jo zasnovali in postavili kar domaci. V njej si je zaželela kip don Boska kot spod­budo za mlade rodove. Kapelico je 31. maja bla­goslovil atov necak, salezijanski inšpektor Marko Košnik. Ta dan je bil za našo družino trojni praznik. Z možem Matijem sta v farnem obcestvu prazno­vala 60 let poroke, obeležili smo Bredin 80. god in blagoslovili kapelico. Nekaj dni po praznovanju je izvedela za neozdravljivo bolezen, ki ji je pustila še mesec dni in pol življenja. Bolezen je sprejela z veliko mirnostjo in vdanostjo ter hvaležnostjo za vse, kar je prejela v življenju. Dneve bolezni je preživela doma, ob ljubeci oskrbi domacih. V nekem trenutku je zacutila, da je do-zorela za vecnost. K sebi je poklicala moža in vse otroke. Umrla je v objemu moža, otrok in vnukov. Dosegla je polnost življenja, ki je v polnosti ljubez­ni, darovanju, sprejemanju, trpljenju, odpušcanju, milini in prepušcanju v Božje narocje. Pogrebna maša, ki smo jo mnogi cutili tudi kot vsta­jenjsko, je bila 23. julija 2021 v cerkvi sv. Janeza Evangelista v Šentjoštu. Anita Kavcic Klancar, Šentjošt V obcestvu z rajnimi Rudi Borštnik SDB (1923-2021) V sluhu svetosti se je Rudi Borštnik v starosti 97 let poslovil od zemeljskega življenja le nekaj dni potem, ko je v krogu ljubljenih slovenskih in al­banskih sobratov praznoval 70 let duhovniškega posvecenja in 80 let redovnih zaobljub. Kot oce salezijanskih zacetkov v Albaniji obkrožen s škofi, duhovniki, sobrati, redovnicami, mladimi in šte­vilnimi drugimi ljudmi je bil položen v salezijan­sko grobnico v Skadru, kjer bo cakal glas posled­nje trombe in vstajenja od mrtvih. Rudi Borštnik se je rodil v 15. 12. 1923 v Med-vedici v župniji Škocjan pri Turjaku, kjer je bil še istega dne kršcen. Njegova starša sta bila oce Franc, mlinar, in mati Jera, roj. Goršic. Po osnovni šoli je odšel v Ljubljano k sestri, ki je stanovala na Kodeljevem, od tam pa na Ra-kovnik pod okrilje Marije Pomocnice, kjer je obiskoval gimnazijo. Pri salezijancih je našel svoj dom. V casu razmaha druge svetovne vojne je opravil noviciat (1940–1941), ki ga je zacel na Radni. Vmes so jih Nemci pregnali, zato je na­daljevali noviciat na Selu v Ljubljani. Nato pa se je še enkrat selil, tako da je svoje prve redovnezaobljube izpovedal na gradu Lisicje (Škofljica) 7. oktobra 1941. Zadnji dve leti gimnazije je opravil na Rakovniku in tam maturiral (1944). Prišla je pomlad 1945, ko se je pred grožnjami komunisticnega medvojnega in povojnega te­rorja dokoncno poslovil od domovine. Kot sale-zijanskega bogoslovca so ga sprejeli v Turinu. V študentatu v Madridu je študiral teologijo. Vec­ne zaobljube je izpovedal 19. junija 1949, dve leti pozneje, 24. junija 1951, pa je bil posvecen v duhovnika. V Španiji je opravljal razlicne službe v filozofskem študentatu, hkrati pa je vse do leta 1969 pouceval filozofijo. Na pobudo takratnega inšpektorja Martina Jur-caka se je vrnil v Slovenijo. Od 1969 do 1976 je opravljal službo ravnatelja v Želimljem. V le­tih 1970–1976 je bil inšpektorjev vikar, v letih 1976–1982 pa 8. inšpektor Inšpektorije sv. Ciri-la in Metoda Ljubljana. Po koncu te odgovorne službe je šel nazaj v Želimlje. Med letoma 1982 in 1989 je bil ravnatelj in profesor filozofije, med letoma 1984 in 1990 pa tudi magister novincev. Nato je bil prestavljen na Rakovnik (1991–1994) kot clan skupnosti Ljubljana Inšpektorialna hiša. Leta 1994 je sprejel prošnjo inšpektorja Stanisla­va Hocevarja, da gre za predstojnika nove sale-zijanske ustanove v Skadar. Službo predstojnika je opravljal polnih 12 let. Bil je tudi magister no-vincev in vzgojitelj mladih salezijancev. Njegove dolgoletne izkušnje salezijanske formacije, nje­gova inteligenca in sposobnost vodenja so mu pomagali pri vzpostavljanju salezijanske karizme v deželi orlov. Naucil se je albanskega jezika, od-licno je govoril tudi italijansko in špansko. S svojo modrostjo in dobrohotno naravnanostjo je pri­dobil vse. Zato je tudi po letu 2006, ko je prenehal s službo predstojnika, še naprej ostal v Skadru in v vlogi duhovnega voditelja posebej zablestel. Bil je is-kan spovednik, zelo spoštovan kot clovek zdrave­ga duha, blizu mladim in ljudem, ne po projek­tih, ampak kot zgled svetniškega salezijanskega duhovnika. Kljub starosti in mnogim zdravstve­nim neprilikam je vztrajal in se vedno znova dal na voljo. Vzljubil je albanskega cloveka in mlade do te mere, da je želel do konca ostati med njimi. V tej skromnosti in ponižnosti, a hkrati velicini je docakal 80. obletnico svojih redovnih zaobljub in 70. letnico mašništva. Te obletnice je v polni zavesti že zelo onemogel obhajal v krogu neka­terih slovenskih in albanskih sobratov 26. junija 2021. Le nekaj dni potem je precej oslabel. Ob spremstvu svojih sobratov, še posebej ravnatelja vietnamskega rodu Johna, bližini g. Janeza Mirt­ka in mnogih mladih, ki so pri njem bedeli do zadnjega trenutka, je pocasi ugašal. Umrl je 5. julija 2021 na praznik sv. Cirila in Metoda. Povzeto po zapisu inšpektorja Marka Košnika salezijanska založba nagradna krizanka Skupina salezijanske družine v Sloveniji SESTAVILA MATEJA VODITELJ DEKANIJE 1 NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ NAD JE­NADAL J. GESLA VANJE GESLA • DON BOSKO ENAKI CRKI POSTAVA, RAST MORSKA NIMFA PRIOCESNA LECA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC JOHNNY AM. NAFTNO PODJETJE ENAKI CRKI STROKOVNJAK V ENERGETIKI SL. MOŠKI VOKALNI TRIO DESET BOŽJIH ZAPOVEDI, KI JIH JE BOG DAL MOJZESU POSLEDICA ZAOSTAJANJA OTOCJE PRI NOVI GVINEJI MESTO V BOLIVIJI PREHOD IZ NOCI V DAN ZA POLTON ZNIŽANI E TOVORNA ŽIVAL REKA V SIBIRIJI PASTIRSKA PESEM RIMSKA PRESKRBA Z ŽITOM TRENJE LUKA OVEN NIKA AMBROŽIC DEL OBRAZA NAD OCMI PAS PRI KIMONU IZDELOVALEC KLOBUKOV TURŠKO JEZERO RUSKI PIANIST GRIGORIJ SOLMIZA­CIJSKI ZLOG ANGL. PESNIK JOHN BOŽJI SIN, KRISTUS NEMŠKI PISATELJ PAUL (20. ST) NARODNI PARK V KENIJI SVET, KI NAS OBDAJA SODOBNIK KELTOV ANTON KOŠIR LAHKO, OKRET­NO (GLASB.) ORODJE ZA ŽETEV SKANDINAV. DROBIŽ SL. KOŠARKA­RICA URŠA ORGAN VOHA SL. PLANINEC JAKOB 24. IN 15. CRKA ABC 4. IN 1. SAMO­GLASNIK GRŠKA CRKA SKUPNI EVROPSKI DENAR ZLATENICA (MED.) SNEG, STISNJEN V KROGLO ZNACILNOST RESNEGA GESLO križanke DB 4/2021 pošljite do 20. decembra 2021 na uredništvo revije Don Bosko. 1. nagrada: jakna s kapuco (L), z logotipom Don Bosko 2. nagrada: knjiga Sveti Janez Pavel veliki 3. nagrada: knjiga Don Bosko - z mocjo srca 4. nagrada: knjiga Klepet z don Boskom 5. nagrada: stripa o Mihelu Rui in Magdaleni Morano 6. nagrada: rdeca majica (M) z logotipom Don Bosko REŠITEV križanke DB 3/2021 Bivši gojenci in gojenke NAGRAJENCI 1. nagrada Ciril REPINC, Bled 2. nagrada Lucija BLATNIK, Ribnica 3. nagrada Milena JERAJ, Log pri Brezovici 4. nagrada Jože KRIVEC, Podplat 5. nagrada Rok GORŠIC, Škofljica 6. nagrada Franc SIMONCIC, Velenje FUNDACIJA DON BOSKO Rakovniška ulica 6 1000 Ljubljana IBAN SI56 0205 8026 2282 413 KODA CHAR SKLIC SI00 105 NAMEN Don Bosko