il 7 V. 1985 IkodMMsbùk občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 LETO: XXII Ptuj, dne 9. maja 1985 Številka: 12 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 89. Smernice za družbeni plan občine Ptuj za obdobje od 1986—1990 90. Odlok o družbeni kontroli cen 91. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1984 92. Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v Zbor delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj VSEBINA 93 Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Zbor delavcev Dimnikarskega podjetja Ptuj UPRAVNI ORGANI 94. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja Komiteja za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve SO Ormož 95. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj 89. Na podlagi 164. člena Statuta skupščine občine Ptuj (U radni Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in seji družbeno političnega zbora dne 21/3-1985 ter seji zbora krajevnih skupnosti dne 25/4-1985 sprejela SMERNICE ZA DRUŽBENI PLAN OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE OD 1986 DO 1990 I. Uvod ' Smernice Skupščine občine Ptuj za družbeni plan občine ob upoštevanju Smernic za dolgoročni plan občine in Smernice na ravni republike in federacije za obdobje od 1986 do 1990 ter Analize razvojnih možnosti občine Ptuj za obdobje 1986-1990 opredeljujejo izhodišča, skupne cilje in usmeritve razvojne politike za srednjeročno obdobje od 1986 do 1990 in vprašanja, ki jih je zaradi skupnega pomena za razvoj občine potrebno urediti z Dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990. V tistem delu, kjer smernice opredeljujejo temeljna izhodišča in cilje družbenega razvoja so obvezno napotilo za vse nosilce planiranja in jih morajo vzgraditi v svoje planske akte, ostala poglavja pa so splošna osnova in usmeritev družbenoekonomskega razvoja za naslednje srednjeročno obdobje. II. Temeljna izhodišča Rezultati dosedanjega družbenega in ekonomskega razvoja občine Ptuj, zaostreni pogoji in omejene materialne možnosti na prehodu v novo srednjeročno obdobje ter usmeritve dokumentov na ravni republike in federacije kažejo potrebo po razvijanju in poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, tako da bodo delavci organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti vse bolj obvladovali družbeno reprodukcijo. Dosledno uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki se mora kazati predvsem v nadaljnjem razvijanju in dograjevanju družbenoekonomskega sistema, spodbujanju učinkovitosti gospodarjenja in v odgovornejšem delu bo pogoj za dinamičnejši in skladnejši družbeni razvoj. Naš razvoj bo moral biti bolj oprt kot doslej na lastne sile in znanje, zato bomo izkoristili vse razpoložljive zmogljivosti. Tak pristop k razvoju bo omogočal, da se bomo širše in trajnejše vključevali v mednarodno menjavo, še posebej pa povsod tam, kjer si lahko z višjo delovno storilnostjo, kakovostjo naših izdelkov in storitev ter novimi proizvodnimi programi zagotowmo tudi ustrezno ceno. Zaostrene gospodarske razmere zahtevajo, da čimbolj smotrno izkoriščamo naravne in druge danosti. Učinkovitejše delo, boljše gospodarjenje, boljše izkoriščanje proiz-voclnih sredstev, delovnega časa, doslednejše združevanje dela in sredstev (posebno v naložbe in razvoj) uveljavljanje načela delitve OD po rezultatih dela, hitrejše uveljavljanje in izkoriščanje znanja, večje vlaganje v znanje, bolj ka-_ kovostno planiranje kadrov in njihovo izobraževanje bo zagotavljalo izboljšanje pogojev za življenje in delo ter razvoj človeka kot celovite osebnosti. Družbenoekonomska politika bo usme^ena v doseganje skupnih planskih ciljev in nalog s čemer bo moralno in materialno spodbujala delavce in delovne ljudi k večji delovni storilnosti in učinkovitejšem gospodarjenju. Takšna usmeritev bo omogočala dosegati primerni dohodek, ki bo zagotavljal nadaljnji gospodarski, socialni in kulturni razvoj in približevanje k stabilnejšim razmeram. Uresničevanje temeljnih izhodišč bo krepilo vlogo delavcev m delovnih ljudi v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. ' III. Globalni materialni odnosi Analiza možnosti razvoja kaže, da bomo v naslednjem , .tletnem obdobju dosegli 5% rast družbenega proizvoda, le-ta oa bo dosegljiva predvsem,z načrtovano 5,1% letno rastjo industrijske proizvodnje, ki bo delno odvisna od izvedene modernizacije primarnega aluminija in z okrog 4,2% rastjo kmetijske proizvodnje, ki bo dosegljiva z nadaljnjim usposabljanjem novih površin in z intenziviranjem pridelave na že obstoječih površinah. Načrtovana rast družbenega proizvoda bo predvsem na področju industrije pogojevala najmanj 11 % letno rast izvoza, s katero bomo zagotovili 10 % rast uvoza, ki bo poireben predvsem za uvozopreme v barvni metalurgiji in živlski industriji ter nujnih surovin in reprodukcijskega materiala.- Število zaposlenih se bo v občini povečalo po 2,0% povprečni letni stopnji, in sicer v združenem delu po 1.8 %, v samostojnem osebnem delu pa po 6 % povprečni letni stopnji. Na področju gospodarstva bo Število zaposlenih naraščalo po 1,9 % povprečni letni stopnji, v negospodarstvu pa bo intenzivnost zaposlovanja počasnejša. Pri oblikovanju in razporejanju dohodka bomo z večanjem ekonomičnosti skrbeli, da se odnos med celotnim prihodkon\ in skupno porabljenimi sredstvi ne poslabša. Če bomo do konca tega srednjeročnega obdobja dosegli predvidena razmerja med akumulacijo in sredstvi ža porabo in bo tako delež akumulacije predstavljal v letu 1985 okrog 20 % v dohodku in bomo s politiko delitve dohodka v naslednjem srednjeročnem obdobju ohranili doseženo ra-merje, bodo s tem dani tudi pogoji za realno naraščanje sredstev za osebne dohodke ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Sredstva za reprodukcijo bodo z ozirom na povečan obseg naložb v obdobju 1986—1990 naraščala hitreje kot dohodek in bodo dosegla okrog 4.6 %p>ovprečno letno rast. njihov delež pa se bo v letu 1990 povečal na 40.4 % (leta 198? je znašal 37,1 %). Intenzivnejša investicijska aktivnost bo v srednjeročnem obdobju vplivala tudi na izboljšanje strukture investicijskih vlaganj v prid proizvodnim dejavnostim (v letu 1990 89 % vseh vlaganj, zvišal pa se bo tudi delež ustvarjenih investicij v družbenem proizvodu, ki bo porasel od 15.2 % v letu 1983 na 20,7 % v letu 1990. Sredstva za osebne dohodke v celotnem združenem delu bodo skladno s politiko delitve dohodka v prihodnjem srednjeročnem obdobju v globalu naraščala za okoli 4 % letno, glede na predvideno rast zaposlenih pa bodo realni osebni dohodki na zaposlenega naraščali po 2.5 % povprečni stopnji letno. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo v prihodnjem petletnem obdobju naraščala po 3,0 % letni stopnji, s širjenjem oblik neposredne menjave dela pa bodo posamezne družbene dejavnosti lahko oblikovale za svoj razvoj dodatna sredstva. i Skladno z rastjo dohodka pa bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju rasla tudi sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb in dosegla okoli 3.8 % letno rast. IV. Temeljni cilji in smeri družbenega razvoja Smoter razvoja in izhodiščni cilj planiranja je prizadevanje za nadaljnji razvoj pogojev življenja in dela delovnih ljudi ter za razvoj človeka kpt celovite osebnosti. Temeljne smeri družbenega razvoja, v tem srednjeročnem obdobju, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so: — utjrevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja; — zagotavljanje dela in postopne rasti življenjskega standarda delavcev, delovnih ljudi in občanov; — temeljit zasuk k intenzivnemu, stabilnemu in dinamičnemu razvoju na osnovi kakovostnih dejavnikov; — uveljavitev ekonomskih zakonitosti, ki bodo spodbujale predvsem tržno zanimivo, kakovostno. produktivno, rentabilno in ekonomično proizvodnjo; — varovanje in izboljševanje kvalitete okolja. V skladu s tem so temeljni razvojni cilji občine Ptuj naslednji: 1. Razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov, krepitev . dolgoročneje zasnovanega združevanja dela in sredstev, na dohodkovnih temeljih, krepitev inovacijske sposobnosti za doseganje skupnih razvojnih ciljev republike in federacije. 2. Bolj stabilen in hitrejši gospodarski razvoj na kakovostnih temeljih s popolnejšim izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti in s pospešenim spreminjanjem gospodarske strukture. Dvig kakovosti proizvodnje in' rastoče vključevanje v mednarodno menjavo, kar bomo lahko dosegli le ob usmeritvi raziskovalnih zmogljivosti v inoviranje proivodnje za prodor na svetovni trg in za največje možno izkoriščanje tehnoloških zmogljivosti ter za uvajanje novih tehnologij. Več bomo vlagali v vzgojo in usposabljanje strokovnjakov za tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in nadaljnji razvoj poslovodenja in upravljanja. Tako bomo v občini Ptuj zlasti pospeševali tehnološko in razvojno intenzivne računalniško vodene proizvodne in druge programe. Posebna pozornost bo namenjena programom v elektro in kovinski industriji ter tekstilni in usnjarsko obutveni industriji, kot delovno intenzivnih industrijah, kjer so odprte možnosti za hitrejšo rast zaposlovanja. Prav tako so velike razvojne možnosti na področju turizma, ki se mora uveljaviti kot interdisciplinarni interes občine. Na osnovi ekonomskih in drugih ukrepov širše družbe bomo v občini Ptuj zagotavljali razvoj kmetijstva in s tem rastočo proizvodnjo hrane, ker imamo zato naravne in kadrovske pogoje. Posebno pozornost bomo namenili racionalni porabi energije in surovin, pri čemer bomo predelovali in v največji možni men uporabljali tudi sekundarne suro-vinev 3. Socialna politika bo naravnana v spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, v spodbujanje vsestranskega razvoja družbe, osebnosti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev. Prizadevali si bomo, da bo socialna politika temeljila na rezultatih dela, na uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji humanizaciji odnosov med ljudmi. 4. Nadaljevali bomo s pospeševanjem skladnejšega razvoja občine, s hitrejšim razvojem območij Haloz in Slovenskih got;ic in krepili sodelovanje s sosednjimi občinami pri razvoju krajevnih skupnosti. Zaradi ohranitve poselitve na manj razvitih območjih bomo predvsem s politiko izgradnje infrastrukturnih objektov, politiko stanovanjske izgradnje in ukrepi socialne in ekonomske politike izboljšali življenjske in delovne razmere. 5. Z uresničevanjem ekonomskih, političnih in drugih temeljnih ciljev in nalog celotnega družbenega razvoja bomo zagotavljali in še naprej nenehno povečevali obrambno in samozaščitno moč družbe. V. » Usmeritve družbenega razvoja po posameznih področjih Glavne ražvojne usmeritve na področju gospodarskega razvoja naravnane k pospešenemu posodabljanju tehnološko zastarele opreme, tako, da bomo s tem omogočili prehod na višjo raven gospodarskega in tehnološkega razvoja. Modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov bodo imele odločilen vpliv na ekonomičnost, kakovost in delovno storilnost, močan pa bo tudi vpliv na manjšo porabo surovin in energije. Predvidena rast družbenega proizvoda in načrtovane naložbe v barvni metalurgiji bodo odvisne od nadaljnje krepitve izvoza blaga predvsem na konvertibilnem področju. Pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala bo imela prednost proizvodnja za izvoz na konvertibilno tržišče, znatno pa bo v občini porasel tudi uvoz opreme za modernizacijo proizvodnje v barvni metalurgiji in v živilski industriji ter tekstilno konfekcijski industriji. 1. Temeljne razvojne naloge bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju v industriji u*terjene v kvalitativno razvojno preobrazbo. Cilj te preobrazbe bo posodabljanje proizvodnih zmogljivosti in povečana vlaganja v novo tehnologijo. Tako bo po posameznih področjih ptujske industrije razvoj možen na naslednjih področjih: — 1. faza modernizacije proizvodnih zmogljivosti v barvni metalurgiji, kjer bi ob koncu srednjeročnega odbodja znašala proizvodnja 70.000 ton aluminija letno, vzporedno z navedeno modernizacijo pa tudi izgradnja drugih surovinskih zmogljivosti in nadaljnji razvoj proizvodnega programa silikatne kemije; — na področju razvoja kovinsko predelovalnega kompleksa in proizvodnje prometnih sredstev bo potrebno proizvodne programe izpopolniti z zahtevnejšimi izdelki na višji stopnji funkcionalnosti; tehnološke procese pa racio-r alizirati in avtomatizirati v okviru investicijskih možnosti. Tako bo v delovni organizaciji AG IS potrebno zadržati oziroma širiti le tiste proizvode, kijih klovna organizacija lahko tehnološko obvla-luje, dopolnilne programe iskati na področju iroizvodnje avtomobilske opreme, širiti pa bo jotrebno uporabnost obstoječega proizvodnega irograma na drugih tržnih segmentih izven av-omobilskega programa. V delovni organizaciji OLGA MEGLIČ bo »leg proizvodnje hidravličnih elementov in ivižne opreme razvoj možen na področju pro-zvodnje kmetijske mehanizacije, ki bo locirana i okviru proizvodnega kompleksa v Dolanah, na ostalih področjih pa se kot razvojno perspektiva caže še proizvodnja tehnološko zahtevnejših lačnih posod in proizvodnje čistilnih naprav v fOZD Elektrokovinar; — v elektroindustriji bo bistveno uvajanje ehnološko zahtevnejših proizvodov, v'sami strukturi proizvodnega programa pa se bo zmanjševal delež zabavne elektronike, povečeval pa delež biro tehnike; — industrija gradbenega materiala bo morala razvijati svoje zmogljivosti v povezovanju s sorodnimi proizvajalci, v okviru reprodukcijskih verig pa dogovoriti ustrezno delitev dela in skupen nastop na tržišču; — v lesni industriji bo potrebno v okviru delovne organizacije težiti k uvajanju novih proizvodnih programov v cilju povečanja predelave žaganega lesa; — tudi razvoj tekstilne industrije bo usmerjen v modernizacijo zmogljivosti in s tem v večanje produktivnosti, prav na tem področju pa bo možno s širitvami proizvodnega programa odpirati nova delovna mesta; — tudi v usnjarski galanteriji in obutveni industriji obstajajo realne možnosti za širitev dejavnosti in za odpiranje novih delovnih mest; — v gumarski industriji bo potrebno v okviru delitve dela na nivoju DO Sava Kranj selekcionirati proizvodni program in racionalizirati proizvodni postopek; — v živilski industriji bo razvoj temeljil na večji ftnalizaciji v perutninski proizvodnji, na intenzivnem posodabljanju proizvodne opreme in rekonstrukciji zmogljivosti v proizvodnji mleka ter na novogradnji oziroma rekonstrukciji proizvodnih obratov pekarne in novogradnji silosov za moko in žita v pekarski in mlinski proizvodnji; — proizvodnja krmil bo sledila povečanim potrebam v živinorejski proizvodnji, v okviru tega pa bodo v procesu receptiranja pospešeno uvajali računalnik, proizvodnjo v EKK, TOZD Tovarna močnih krmil povečali za 15.000 ton, v Mesokombinatu Perutnina TOZD Tovarna krmil pa za 17.000 ton, pri tem pa v EKK povečali skladiščne kapacitete za 10.000 ton; — v grafični industriji bo razvoj usmerjen v posodabljanje opreme in uvajanje sodobnejše tehnologije; 9-Jsia področju kmetijstva bo temeljna naloga doseganje okmg 4, / % povpiečne letne rasti družbeno organizirane tržne proizvodnje. Družbeni sektor bo še v bodoče obdržal vodilno vlogo kot nosilec uvajanja novih tehnologij in kot pospeševalec kooperacijskega sodelovanja. 7:irarH vplike razdrobljenosti kmetijskih zemljišč' predvsem v zasebni lastnini bomo morali izvesti komasacije na~4TCTj7fu'žifmliišč, obenem pia s Hidromelioracijami na 4.6X0 ha površin. agromelioracijami na 5.120 ha površin in z Ijišča za čim bolj produktivno rabo. V zasebni lastnini moramo pospeševati organizirano tržno usmerjeno kmetijsko proizvodnjo in to zlasti na 'usposobljenih zemljiščih s hidro in agromelioracijami, pri čemer moramo zagotoviti vzpodbudno davčno politiko: — na področju poljedelstva bo poudarek na povečanju organizirane tržne predelave krušnih žit. koruze, sladkorne pese, krmnega rastlinja, hmelja in vrtnin. Obenem bomo izvajali spremembo setvene strukture v skladu z danimi možnostmi in povečali površine zasejane s koruzo. Z uvedbo sodobnih tehnologij bo zagotovljena rast hektarskih pridelkov; — razvijali bomo pridelovanje raznih vrst semen; — živinorejska proizvodnja bo obdržala vodilno vlogo v razvoju kmetijske proizvodnje, pospešeno pa se bo razvijala na gričevnatih območjih občine. Pri tem bomo dajali poudarek genetsko kvalitetni živini s poudarkom na povečanje plodnosti in prirastu mesa ter doseganju povprečne mlečnosti krav v republiki. Pospeševali bomo razvoj vzreje svetlolisastega goveda tei povečevali težo klavnih telet, V prašičereji bomo povečali farmsko vzrejo in tudi ob tem izboljševali genetske lastnosti. Na področju perutninarstva bomo zagotavljali proizvodnjo perutninskega mesa po 3 % povprečni letni stopnji rasti, ob tem bo povečana tudi proizvodnja jajc ter dan starih piščancev. Kot dopolnilno živinorejsko dejavnost bomo pospeševali vzrejo konjev, kuncev in ovac ter razvoj ribištva. Z ’ razvojem živinoreje bomo pospešeno razvijali tudi veterinarsko higiensko službo; — na področju vinogradništva in sadjarstva bomo obnavljali in uvajali sodobne plantažne sadovnjake in vinograde ter intenzivirali pridelavo jabolk, višenj ter visokokvalitetnih sort grozdja. V skladu s prodajnimi možnostmi bomo na gričevnatem območju Haloz in Slovenskih goric uvajali lupinasto sadje in koščičarje. V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih bosta kmetijska zeihljiška skupnost in družbenopolitična skupnost zagotovili formiranje zemljiškega sklada v občini, ki naj zagotovi upravljanje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini samo kmetijskim organizacijam in Kmetijski zemljiški skupnosti. Za uresničitev ciljev moramo zaposlovati več kadrov s kompleksnim obvladovanjem znanja kmetijskih tehnologij ter zagotoviti prenos znanja do vsake pridelovalne enote. 3. V gozdarstvu bomo pospeševali gozdno gojitvena dela ter s tem izboljševali dinamično ravnotežje med posekom in prirastkom lesa. Vlagali bomo tudi sredstva v gradnjo gozdnih cest. Osnovna naloga pa bo uskladiti intenziteto izkoriščanja s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov. Uredili bomo tudi odnose med gozdarstvom in lovstvom ter vzpostavili ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami. 4. Na področju gradbeništva bo potrebno v okviru reproverige opraviti delitev dela, v samih organizacijah s področja gradbeništva pa težiti k izboljševanju organizacije dela in uvajanju racionalnejših tehnoloških postopkov. V preskrbi z gramozom bo nujno potrebno rešiti problem odprtja nove centralne gramoznice in organiziranega pridobivanja gramoza iz struge rčke Drave ter aktiviranja opuščenih kamnolomov v Dobrini in Zavrču. 5. Kakovostnejšo preskrbo bomo zagotovili s krepitvijo specializacije in sodobnejšo organizacijo trgovine. Tako bo v naslednjem srednjeročnem obdobju razvoj usmerjen v maloprodaji -predvsem v posodabljanje prodajaln od novih zmogljivosti pa se predvideva izgradnja prodajaln v KS Cirkovce, Hajdina, Leskovec, dajafne v Murkovi ulici, v veleprodaji pa v ureditev delikatesnega oddelka in izgradnjo zorilnice in pakirnice sadja. Za ureditev preskrbe z gorivi, predvsem za potrebe kmetijstva in široko porabo bomo za področje zahodnih Haloz, Savinjskega in dela Dravskega polja v Majšperku zgradili bencinsko črpalko in uredili prostore za prodajo gospodinjskega plina. 6. Glede na turistično zanimivost področja, ki jo nudi geografska lega in konfiguracija z vsemi zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi, bomo pospešeno razvijali stacionarni, zdraviliški, tranzitni in izletniški turizem. Nosilci go-stinsko-turistične ponudbe se bodo tesneje povezovali ž gospodarskimi (trgovina, promet in zveze, stanovanjsko-komunalna dejavnost, drobno gospodarrstvo, kmetijstvo in ribištvo, lovstvo) in negospodarskimi dejavnostmi (zdravstvo, kultura, telesna kultura), pri tem pa mora biti v večji meri vključen v razvoj SOZD Emona. Ptujske toplice imajo ugodne možnosti za razvoj, še posebej to velja za razširitev zdravstvene dejavnosti, zato bomo prirodno danost, Hi jo nudijo toplice, dobro izkoristili in pospešeno uveljavljali zdraviliški turizem. Pri vlagaju v 'razvoj Ptujskih toplic bo sodelovalo tudi zdravstvo. V prvi vrsti bomo zagotovili urejenost in čistočo mesta (staro mestno jedro) in okolice (Bori, Gorca, Ptujska gora ter ostala področja Haloz in Slovenskih goric, kjer bodo možnosti razvoja kmečkega in rekreativno-športnega turizma). Večja urejenost in čistoča mesta je pogojena z obnovitvijo fasad, z boljšo ureditvijo zelenic in parka ter s čim večjo izključitvijo motornega prometa v mestnem središču. Obenem bomo uredili tudi parkirne prostore na robu ožjega mestnega središča ter na javnih mestih izobesili opozorilne in reklamne napise. Zagotoviti moramo celovijo in kvalitetno turistično ponudbo, pri tem pa moramo v večji meri vključevati vlogo samostojnega osebnega dela, predvsem pa zagotoviti povečanje nočitvenih zmogljivosti. Posredni in neposredni nosilci razvoja gostinsko-turistične dejavnosti morajo zagotoviti integralno turistično ponudbo. 7. Bodoči razvoj drobnega gospodarstva bo temeljil na uvajanju višje ravni tehnologije, izboljševanju organizacije dela, na krepitvi proizvodnje za izvoz oziroma nadomeščanje proizvodov iz uvoza in zagotoviti boljše ponudbe blaga in storitev. Navedeni cilji bodo dosegljivi z izboljševanjem kadrovske strukture, z.večjo zainteresiranostjo OZD za prenašanje manjših proizvodnih serij v področje drobnega gospodarstva z načrtnim urejanjem potrebnih poslovnih prostorov za delovanje storitvenih obrti in z vodenjem ^stimulativne politike za deficitarne obrtne dejavnosti. 8. Na področju gospodarske infrastrukture morkmo zagotavljati večjo medsebojno povezanost posameznih nosilcev •ter tako povečati učinkovitost pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Usklajevali'bomo cene storitev posameznih infrastrukturnih dejavnosti vsaj do ravni enostavne reprodukcije, pri tem pa bo osnovna naloga ohranjanje in vzdrževanje obstoječih infrastrukturnih sistemov: — izgradnja vodovodnega omrežja bo potekala predvsem na manj razvitih območjih občine, na obstoječih sistemih pa bomo povečevali število odjemalcev; — izgradnja kanalizacijskega omrežja se bo vršila predvsem na desnem bregu Drave, pri tem pa bo potrebno v čim krajšem roku izvesti sanacijo čistilne naprave. V industrijski coni bo zgrajena manjša čistilna naprava za zbiranje strupenih odplak, prav tako pa bomo urejali zelenice ter skrbeli za urejeno in čisto okolje, gradili bomo pločnike in podhod pod železniško progo ter parkirne prostore; — nadaljevali bomo s komunalnim urejanjem stavbnih zemljišč na zazidalnih območjih Za družbeno usmerjeno individualno in družbeno ter industrijsko in obrtno gradnjo; — na področju prometne infrastrukture se bodo prioritetno realizirale naloge, ki niso bile uresničene v tem srednjeročnem obdobju. Nadaljevali bomo izgradnjo obvoznice. Modernizacija cestnih odsekov bo potekala predvsem na manj razvitih območjih. Pri tem bomo z Republiško skupnostjo za ceste poiskali rešitve glede modernizacije magistralnih in regional- ' mh cest. Večjo skrb bomo namenjali vzdrževanju obstoječega cestnega omrežja, pri tem pa zagotovili ustrezen sistem financiranja. Večji poudarek bomo dali razvoju železnice, predvsem pa elektrifikaciji prog, postaj ter signalno varnostnim napravam; — poraba električne energije se bo povečala. Ob tem bomo izboljšali oskrbo z električno energijo z gradnjo transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja ter drugimi investicijami predvšem na bolj odročnih področjih občine. Zagotavljali bomo potrebe po električni energiji na področju gospodarskih dejavnosti, predvsem industrije in kmetijstva. Več pozornosti bomo tudi namenili izboljševanju ■ obstoječega omrežja in napetostnim razmeram v manj razvitih območjih občine. Zagotovili bomo izvedbo toplifikacije v skladu s študijo dolgoročnega razvoja ehergetike v občini Ptuj, in plinifikacije, kar bo omogočalo ogrevanje stanovanj in drugih objektov v Ptuju in Kidričevem; — na področju telefonije bomo reševali probleme preobremenjenosti avtomatskih central, kot prioritetna naloga pa bo zamenjava ročnih central v Žetalah, PolenŠaku in Leskovcu s priključitvijo na prvo sosednjo avtomatsko centralo. Izvedena bo razširitev vozliščne centrale. Zagotavljali bomo vse pc trebe po telefonskih in poštnih storitvah, pri tem pa omogočili nemoteno dobavo kablov in druge opreme. V vsakem naselju bomo izgradili javno telefonsko govorilnico. 9. Za stanovanjsko izgradnjo bomo ohranili doseženo realno raven sredstev ter večjo udeležbo sredstev prebivalstva. Poleg racionalne stanovanjske izgradnje v Ptuju, Kidričevem in Majšperku bomo pospešeno obnavljàli stanovanja v starem mestnem jedru in družbena stanovanja v krajevnih skupnostih izven mesta Ptuja. Glede na potrebe bomo zagotavljali izgradnjo družbenih stanovanj tudi na manj razvitih območjih Slovenskih goric in Haloz. Prav tako bomo s povečanjem kreditnega potenciala v večji meri pospeševali individualno stanovanjsko izgradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš. predvsem na območju Slovenskih goric in Haloz, kar opredeljuje tudi politika policentričnega razvoja. Uveljavljali bomo takšno politiko stanarin, ki bo zagotavljala enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, pri tem pa uvedli politiko delnega nadomeščanja stanarin iz sredstev solidarnosti družinam z nizkimi osebnimi dohodki. 10. Na področju zaposlovanja bomo uveljavljali politiko produktivnega zaposlovanja. Tako se bo najhitreje povečevalo število zaposlenih na področju industrije, kmetijstva, drobnega gospodarstva ter prometa in zvez. Glede na to. da v občini ne bo možno zagotoviti polne zaposlenosti, bomo iskali možnosti zaposlitve tudi zunaj občinskih meja. Da bomo dosegli predvideno 2,0% povprečno letno rast števila zaposlenih, bomo morali dosledno upoštevati omejitve nadurnega in pogodbenega dela ter dela upokojencev, v večji meri uvajati večizmensko.delo ter širiti delovno , intenzivne dejavnosti, nezaposlene pa bolj organizirano vključevati vopravljanje sezonskih del.ter s tem omejevati stopnjo naraščanja nezaposlenosti. Hitrejše vključevanje v zaposlitev moramo omogočiti delavcem, ki se vračajo iz začasnega dela v tujini. Posebno pozornost moramo posvetiti izobraževanju odraslih ter z došolanjem. prekvalifikacijo in specializacijo izboljšati obstoječo kadrovsko strukturo. Mladino moramo zainteresirati za izobraževanje deficitarnih poklicev. 11. V naslednjih letih bomo težili k ohranitvi dosežene ravni zadovoljevanja skupnih potreb, kar bo možno doseči s smotrnejšo uporabo sredstev in učinkovitejšim organiziranjem družbenih dejavnosti. Prioritetno bomo razvijali tiste programe, ki povečujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe ter njeno sposobnost za prilagajanje spremembam v razvoju, to je na področju izobraževanja in raziskovalne dejavnosti. Prednostno bomo obravnavali potrebe otrok in mladih ljudi ter jim tako dali možnost, da se čimbolj izenačijo pri vstopu v življenje in delo. Na vseh področjih družbenih dejavnosti bomo vključevali čim več prostovoljnih oblik dela in to obliko dela na vseh nivojih spodbujali in moralno vrednotili. Razviti bomo morali takšen sistem solidarnosti, ki bo mogočil skladen razvoj posameznih družbenih dejavnosti in dogovorjeno raven socialne varnosti in družbenega standarda delovnih ljudi in občanov. V nadaljnjem razvijanju sovobdne menjave dela bomo prešli na celovite, med seboj povezane programe in doslednejše izvajanje kontrole nad njimi. Večji poudarek bomo dali neposredni svobodni menjavi delà med izvajalci in uporabniki. Na področju investicij bomo vodili racionalno in selektivno investicijsko politiko. Obstoječe prostorske zmogljivosti bomo polno izkoriščali ne glede na lastnika oziroma uporabnika. Za nujne novogradnje in adaptacije prostorov za potrebe družbenih dejavnosti bomo zagotavljali sredstva iz amortizacije ter dela sredstev krajevnih in občinskega samoprispevka. Vzgojni in izobraževalni proces v osnovnem izobraževanju bomo razvijali na večji ustvarjalnosti vseh, ki sodelujejo v učnem procesu. Skrbeli bomo za nadaljnjo racionalizacijo dejavnosti. racionalizacijo mreže šol. boljšo organiziranost, večjo medsebojno povezanost in večji vpliv in odgovornost uporabnikov na izvajanje storitev. Potrebno bo izdelati program enotnih pogojev in zagotavljati sredstva za posodabljanje učne tehnologije, modernizacijo vzgojno izobraževalnega dela in izobraževanje zaposlenih delavcev ter na ta način omogočiti čim bolj enak nivo osnovnega izobraževanja. Za potrebe osnovnih šol bomo pospeševali razvoj šolske svetovalne službe. V skladu s prostorskimi, kadrovskimi in finančnimi pogoji bomo razvijali pivitie celo1-dnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja. V usmerjenem srednjem izobraževanju bomo zagotovili pogoje za vključevanje v nadaljnje izobraževanje celotni generaciji, ki bo zaključila osnovno šolanje. Razvijali bomo tiste smeri, ki so zlasti z vidika potreb združenega dela deficitarne ter pri tem dali poudarek predvsem 4. in 5. stopnji usposabljanja. Poleg skrbi za osnovno-šolsko in usmetjeno izobraževanje bo posebna skrb posvečena tudi drugim oblikam izobraževanja, dopolnjevanju znanja in izobraževanju že zaposlenih delavcev. Posebno pozornost bomo namenili problemu pripravništva; samoupravne organizacije in skupnosti morajo v svojih planih zaposlovanja zagotoviti možnosti opravljanja pripravništva ne samo svojim štipendistom, temveč tudi ostalim. Za te namene bomo pri skupnosti za zaposlovanje zagotavljali del sredstev za učence in študente iz naše občine. Znanstveno-raziskovalno delo bomo usmerjali v tiste projekte, ki bodo imeli vse večji vpliv na nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine. Raziskovalne naloge bomo usmeijali na področja, kot so proizvodnja hrane, surovine in v reševanje razvojnih programov nekaterih družbenih dejavnosti (zdravstvo, izobraževanje, kultura) ter še na druga področja, kadar bo to zahteval neposredno izražen interes. Inovativno dejavnost je potrebno vključevati v planske dokumente kot element hitrejšega razvoja in gospodarnega poslovanja ter ustvariti pogoje, da bo le-ta postala v slehernem okolju združenega dela množična'dejavnost. Na področju kulturne dejavnosti bomo usmerjali razvoj v ohranitev, varovanje in saniranje kulturnih objektov in s tem preprečili neprimerno večje stroške, ki bi nastali z zakasnitvijo posegov in nadaljnje propadanje spomenikov. S širjenjem množične kulture v organizacijah združenega dela in skupnostih, krepitvijo ljubiteljske dejavnosti in povezovanjem in usklajevanjem dela vseh izvajalcev, bomo skrbeli za hitrejšo rast kulturne ravni prebivalstva. Največ pozornosti bo potrebno nameniti reševanju prostorskih in kadrovskih problemov. Materialne razvojne možnosti za kulturo bomo reševali tudi na ta način, da bomo poskušali kulturno dejavnost čim bolj vključiti v celovito turistično ponudbo in proučili možnost prenosa določenih vrst kulturne ustvaijalnosti na osebno potrošnjo. Zagotovili bomo učinkovitejše in smotrnejše uresničevanje zdravstvenega varstva tako, da bomo hitreje kot doslej razvijali preventivne oblike zdravstvenega varstva. Skrbeli bomo za nadaljnji kvalitetni razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti na celotnem območju občine. Osnovno zdravstveno varstvo bo postopoma prevzemalo nekatera opravila specialistične in bolnišnične dejavnosti. Krepili bomo zdravljenja in nege bolnikov na domu. V bolnišničnem varstvu bomo krepili tiste specialistične dejavnosti. ki ustrezajo dogovorjeni delitvi dela. Za povečanje učinkovitosti in kvalitete storitev zdravstvenega varstva, za racionalnejšo porabo sredstev in zmanjšanje stroškov, bomo morali pospešiti postopek povezovanja in strokovnega sodelovanja zdravstvenih organizacij. Investicijska politika na področju zdravstva bo usmerjena v nabavljanje potrebne medicinske opreme, investicijskem vzdrževanju objektov in naprav. V telesni kulturi bomo razvijali zavest o pomenu telesne kulture in rekreacije, zagotavljali skladen razvoj dejavnosti v občini ter pospešeno vkjučevali ljudi v organizirano množično telesno kulturno dejavnost. Organiziranje telesno kulturne dejavnosti in rekreacije bomo bolj povezovali z drugimi dejavnostmi (turizem, zdravstvo, izobraževanje itd.). Posebno skrb na področju telesne kulture bomo namenjali vzdrževanju telesno kulturnih ubjektovrobstoječe objekte, zlasti v krajevnih skupnostih pa izkoriščali kot večnamenske prostore. Na področju socialnega skrbstva bo dan večji poudarek preventivni dejavnosti, kjer bomo oolj razvijali strokovno socialno in svetovalno delo, v Centru za socialno delo in v OZD. Skrbeli bomo za boljše povezovanje in sodelovanje izvajalskih služb s socialnimi službami v TOZD in komisijami v KS in za povečanje prostovoljnega dela na tem področju. Se nadalje bomo po načelu solidarnosti zagotavljali materialne pomoči posameznikom in družinam, ki pa bodo morale tako kot vse druge oblike pomoči, temeljiti na ugotavljanju stvarnih socialnih razmer. V skrbi za ostarelo prebivalstvo bomo razvijali laično nego na domu. V otroškem varstvu bomo skrbeli za izenačitev pogojev pri vstopu otrok v šolo. V ta namen bomo zagotovili približno enak obseg vzgojnega dela vsem otrokom nad 4 leta starosti. Zato bomo za tiste otroke, ki ne bodo vključeni v VVO, ob programu celoletne male šole, organizirali druge oblike vzgojnega dela v njihovem bivalnem okolju. Zaradi potreb po organiziranem varstvu bomo prioritetno zagotavljali varstvo za dojenčke in malčke, kar je nujno pogojeno z gradnjo jasliških kapacitet in s širitvijo varstvenih družin. Prav tako bomo morali iskati možnosti ureditve organiziranega varstva v okviru blokovske gradnje in v obstoječih zgradbah, tako v mestu kot v izven mestnem področju v odvisnosti od rasti generacije od 3 — 7 let. 12. Da bi krajevne skupnosti tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju izvrševale svojo ustavno vlogo, bomo tudi v bodoče razvijali in poglabljali samoupravne socialistične odnose in delegatski ter skupščinski sistem z namenom, da bi delovni ljudje in občani sami reševali svoje interese in sodelovali pri sprejemanju vseh odločitev v krajevni skupnosti. Zaradi dosežene različne ravni v razvoju krajevnih skupnosti na območju občine Ptuj bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju pristopili k selektivnemu razreševanju razvojnih problemov krajevnih skupnosti. Da bi zmanjšali razvojne razlike, bomo intenzivneje razvijali manj razvite krajevne skupnosti. Razvoj bo potekal na področju izgradnje prometnega, elektroenergetskega in vodovodnega omrežja, stanovanjske izgradnje (predvsem v pomembnejših lokalnih središčih) oskrbnih dejavnostih ter družbenih dejavnosti. Hitrejši razvoj bomo dosegli z doslednim uveljavljanjem solidarnostnega financiranja investicij s strani vseh SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Da bi načelo solidarnosti v polni meri prišlo do izraza, bomo spremenili kriterije v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj ter najmanj polovico vsako leto zbranih sredstev namenili kot solidarnostna sredstva za izvajanje razvojnih programov v manj razvitih krajevnih skupnostih. Ena izmed možnosti hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti je uveljavitev načela solidarnosti med samimi krajevnimi skupnostmi. To bomo dosegli z ustreznim sporazumom med krajevnimi skupnostmi o združevanju sredstev ter osnovah in merilih za racionalno izrabo združenih sredstev za skupne naložbe, ki bodo zagotavljale uresničevanje oziroma izvajanje skupnih interesov in potreb občanov. Za funkcionalno dejavnost in delovanje delegatskega in skupščinskega sistema bomo krajevnim skupnostim zagotavljali sredstva iz občinskega proračuna v skladu z možno rastjo roračunskih sredstev. V ta sistem financiranja orno vključili tudi samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. 13. Z nadaljnjim procesom podružbljanja, iniciativo, strokovno usposobljenostjo, materialno opremljenostjo in zavestno pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov bomo krepili vlogo in pomen sistema SLO in družbeno samozaščito v skladu s političnimi in varnostnimi razmerami v svetu. Za učinkovito delovanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v obdobju 1986—1990 bomo: — razvijali ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot množično gibanje vseh delovnih ljudi in občanov v bivalnih in delovnih okoljih, — v skladu s pomenom teritorialne obrambe skrbeli za kadrovsko in materialno izpopolnitev enot, — zagotovili organizacijske in materialne pogoje za nadaljnji razvoj civilne zaščite, — zagotavljali izvajanje preventivnih ukrepov za nastanek in preprečevanje naravnih in drugih nesreč, — izvajali obrambno in samozačitno vzgojo in usposabljanje v vseh sredinah, — srbeli za oblikovanje materialnih rezerv za nemoten proizvodni proces in občinskih blagovnih rezerv prehrambenih in drugih artiklov. VI. Elementi dogovora o temeljnih družbenega dana • Priprava temeljev družbenega plana občine ( Ptuj za obdobje 1986 do 1990 mora biti v skladu i cilji in usmeritvami, zato je potrebno takoj lačeti oblikovati elemente dogovora o temeljih družbenega plana na naslednjih področjih: ’ — pri presoji družbene in ekonomske upravičenosti nameravanih investicij bomo upoštevali dogovorjena merila na ravni Slovenije. Investicijska politika bo izhajala iz smernic za dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje 1981—1985 in dogovora o temeljih plana. Temeljito bomo preverili ključne programske usmeritve v razvojno-tehnološki intenzivni proizvodnji in se opredelili do konkretnih proizvodnih programov in projektov širšega pomena za postopno prestrukturiranje ptujskega gospodarstva in za odpiranje novih delovnih mest. Z dogovorom bomo opredelili programe skupnega pomena. Posebno pozornost bomo namenili kadrovskim potrebam pri prestrukturiranju gospodarstva s posebnim poudarkom na vlogi mladih strokovnih kadrov, prekvalifikaciji ekonomskih in tehnoloških presežkov ter stalnemu usposabljanju in izobraževanju zaposlenih; — pri ekonomskih odnosih s tujino bomo vskladu z opredeljeno politiko na ravni republike in federacije zagotavljali rast izvoza; — v kmetijstvu, živilski industriji in gozdarstvu bomo sprejeli program tržne proizvodnje pomembnejših kmetijsko živilskih proizvodov v skladu s potrebami oskrbe prebivalstva, živilske industrije in izvoza ter program ureditvenih j posegov na kmetijskih zemljiščih. Tudi v tem obdobju bomo združevali sredstva za usposab-Ijanje kmetijskih zemljišč in za pospeševanje pridelave hrane. Za hitrejše intenziviranje kmetijske proizvodnje bomo v te programe vključili tudi aktivnosti in ukrepe za zdravstveno varstvo in preventivo pri živalih ter za uvajanje sodobnih selekcijskih metod in agrotehničnih ukrepov v obliki posebnih programov. Dogovorih se bomo o načinih za smotrnejše gospo-darienje z gozdovi ob krepitvi varovanih, socialnih in drugih funkcij gozdov ter o zagotavljanju sredstev za vlaganja na ta področja; — v energetiki, prometu in zvezah se bomo dogovorili o izgradnji prenosnih in distribucijskih objektov, konkretizirali bomo programe skupnega pomena za železniško, cestno in PTT infrastrukturo. Dogovorili se bomo o združevanju sredstev in drugih virih financiranja in o sistemu solidarnosti tako za objekte kontinuitete kot za nove objekte; — v turističnem gospodarstvu se bomo dogovorili o nadaljnjih vlaganjih ter o obveznostih, ki jih imajo organizacije združenega dela v občini Ptuj pri uresničevanju zastavljenih ciljev, ki pomenijo povečanje deviznega priliva, hitrejšo rast količinskih in vrednostnih pokazateljev turistične ponudbe ter uveljavitev mesta Ptuja kot turistično privlačnega centra v Sloveniji; — v drobnem gospodarstvu bomo dosegli, da bodo podpisniki dogovora prevzeli konkretne obveznosti za spodbujanje vlaganj sredstev dela in znanja v proizvodno oziroma storitveno dejavnost in odpravili administrativne in druge ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj. Organizacije združenega dela in občina bodo morale posvetiti posebno skrb ustanavljanju novih proizvodnih in storitvenih enot drobnega gospodarstva; — v stanovanjsko-komunalmm gospodarstvu se bomo dogovorili o izgradnji novih stanovanj ter o obnovi obstoječega stanovanjskega sklada. Oblikovali bomo politiko policentrične stanovanjske izgradnje in se dogovorili za dinamiko uvajanja ekonomskih stanarin ter ekonomskih cen komunalnih storitev; — v družbenih dejavnostih bomo postopoma dosegali povprečje republike; v skladu z možnostmi za razvoj posameznih dejavnosti se bomo dogovorili o programih, ki najbolj povečujejo ustvarjalno sposobnost in materialno moč posameznikov in družbe. Ob nadaljnjem uresničevanju stabilizacijskih programov bomo proučili možnost za povečanje prispevkov občanov k ceni storitev in povečali obseg neposredne menjave dela. Prizadevali si bomo za izenačevanje družbenoekonomskega položaja teh delavcev z delavci v drugih delih združenega dela; — za skladnejši razvoj manj razvitih območij občine Ptuj bomo izpolnili sistem solidarnosti in pospeševanja samoupravnega združevanja dela in sredstev za skupna vlaganja na manj razvitih krajevnih skupnostih, posebej to velja za področje stanovajske, komunalne, cestne in PTT infrastrukture, kar vse naj bi ekonomsko motiviralo prebivalstvo s teh področij, da se ne bi tako močno odseljevalo. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti se bodo morale bolj vključevati v aktivnosti za skladnejši razvoj in še posebej za ustvarjanje boljših razvojnih možnosti. Zaradi specifičnih razvojnih vprašanj bomo opredelili naloge za bolj kakovosten razvoj Haloz in Slovenskih goric. Opredelili bomo naloge, povezane z uresničevanjem policentričnega razvoja in temu podredili lokacijsko politiko področnih oskrbnih zmogljivosti, pa tudi proizvodnih objektov; — pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti se bomo dogovorili o materialnih, kadrovskih in drugih pogojih za nadaljnji razvoj vseh oblik obrambnega in samozaščitnega delovanja. VII. Politika prostorskega razvoja in varstvo okolja V skladu z obstoječo zakonodajo in uresničevanjem načel smotrnega urejanja in gospodarjenja s prostorom bomo v občini v srednjeročnem obdobju pospeševali prizadevanja za ustrezen razvoj naselij in mreže centralnih naselij. Tako bomo lažje obvladovali protislovja med mestom in podeželjem. V urbanih in urbaniziranih območjih bomo veliko bolj racionalno rabili zemljišča namenjena za pozidavo, kar zagotavlja zmanjšanje družbenih stroškov za obstoj in razvoj naselij, vendar ob upoštevanju ustreznih urbanističnih standardov glede kvalitete življenja. Obdržati moramo zasnovo prometnih energetskih ter vodno oskrbnih omrežij iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana občine tako, da bomo poiskali rezerve v obstoječih omrežjih glede zmogljivosti, izkoriščenosti, stroškov in uporabe zemljišč. Nova omrežja infrastrukture bomo gradili le na območjih, kjer je še nimamo, a so nujna. Pri izgradnji infrastrukturnih objektov, pomembnih za SR Slovenijo, se bomo uskladili z vsemi prizadetimi v prostoru po načelu smotrne izrabe prostora. V skladu z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana občine in na osnovi izdelanih strokovnih podlag bomo zavarovali najpomembnejša območja dobrin splošnega pomena. Poskrbeli bomo za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pripravili bomo akte o razglasitvi in družbene dogovore o smotrnem aktivnem zavarovanju območij in objektov, ki imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki, rekreacijski ali krajinsko estetski pomen. Za izboljšanje kakovosti človekovega okolja bomo zagotovili informacijske osnove, bistveno učinkovitejšo organiziranost in ukrepanje za postopno odpravljanje največjih žarišč one-sneževanja. Zaostrili bomo ekonološko presojo investicij. Določili bomo merila za sanacijo ključnih žarišč onesnaženosti. VIII. Smeri delovanja ekonomske politike Samoupravni in družbeni plani ter sporazumi in dogovori o njihovih temeljih bodo postali trdnejša osnova za skladen in stabilen razvoj. Širše skupne probleme razvojne politike bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih obvladovali predvsem z medsebojnim sodelovanjem in uveljavljanjem skupnih interesov in ciljev. Ukrepi za izpopolnjevanje razvojne in ekonomske politike na ravni federacije in republike bodo neposredno vplivali na izpolnjevanje ciljev združenega dela občine Ptuj. Samoupravni in družbeni plan občine mora dosledneje uveljaviti ekonomske in tržne zakonitosti. 4. Politika cen in oskrbe Delavci v organizacijah združenega dela in drugi nosilci družbene kontrole cen se bodo zavzemali, da bo odločilno vlogo pri povečanju dohodka imelo povečanje delOvne-storilnosti in ostalih kakovostnih dejavnikov gospodarjenja in na ta način zmanjševali pritiske na rast cen. V izjemnih primerih, ko zaradi politike zaščite življenjskega standarda ne bo mogoče oblikovati cene po pogojih tržišča, bo potrebno opredeliti možnosti za uvajanje kompenzacij. Nadaljevali bomo z vlaganji v dolgoročno zagotavljanje proizvodnje za preskrbo prebivalstva na temelju dohodkovne povezanosti in soodvisnosti med proizvodnjo, predelavo in trgovino. Razvili bomo celovit sistem financiranja in vzdrževanja blagovnih rezerv. • 5. Politika razporejanja in delitve dohodka Zavzemali se bomo. da se takoj na začetku srednjeročnega obdobja opredelijo družbena merila na dohodek, ki ga bodo morali dosegati delavci, ki gospodarijo in upravljajo z družbenimi sredstvi. V družbenem planu občine in planih organizacij združenega dela bomo določili ustrezna razmerja pri razporejanju dohodka in čistega dohodka in akumulacijo in sredstva za porabo. Sredstva za osebno in skupno porabo bodo rasila v skladu z rastjo razpoložljivega dohodka in drugimi skupno določenimi osnovami in merili v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Politika osebne in skupne porabe mora biti usmerjena v hitrejše odpravljanje zaostanka do republiškega povprečja. Uveljavili bomo stimulativne sisteme delitve sredstev za osebne dohodke ob hitrejši rasti sredstev za osebne dohodke ob hitrejši rasti sredstev za reprodukcijo. Razvijali bomo odnose svobodne menjave dela in se zavzemali za ohranitev ravni dosedanje solidarnosti na področju skupne porabe. 1. Področje razširjene reprodukcije V planskih dokumentih občine mora imeti uresničevanje proizvodne usmeritve osrednje mesto. Dohodek organizacij združenega dela bo izhodišče za razširitev maferialne osnove dela, za uveljavljanje ekonomskih meril, predvsem pa za zagotovitev potrebnih osnovnih in obratnih sredstev. Samoupravno združevanje dela in sredstev bo še v večji meri moralo postati temeljni način in oblika financiranja razširjene reprodukcije in koncentracije akumulacije. Prednost bodo imeli programi, ki bodo zagotavljali uresničevanje skupne razvojne politike in če bodo naložbe v te programe temeljile predvsem na združevanju dela in sredstev za projekte, ki zagotavljajo izvoz, razvojno in tehnološko intenzivne projekte, ki vključujejo več lastnega znanja ter vlaganja v pridelavo hrane. Za posamezne programe in projekte, ki so pomembni za izvajanje skupnih razvojnih usmeritev, bomo zbirali prosta sredstva gospodarstva in prebivalstva. 2. Področje ekonomskih odnosov s tujino Pri vključevanju gospodarstva v mednarodno menjavo se bomo zavzemali za izvoz izdelkov višje stopnje predelave, za dohodkovno motiviranost, izboljšanje konkurenčne sposobnosti iz-voznikóv in izkoriščanje možnosti sovlaganja. Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bomo spodbujali in podpirali s samoupravnim združevanjem sredstev v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. 3. Denarna in posojilna politika Zavzemali se bomo za skupno denarno in posojilno politiko na ravni Slovenije, ki mora zagotavljati nemoteno reprodukcijo in uresničevanje dogovorjenih nalog pri ekonomskih odnosih s tujino in pri investicijah. Bančne storitve bomo čimbolj približali občanom, zato bodo banke širile mrežo agencij predvsem v večjih naseljih. 6. Davčna politika Davčna politika občine, ki bo usklajena z davčnim sistemom na ravni republike in federacije, mora pospeševati razvoj posameznih dejavnosti, to je zlasti kmetijstva in drobnega gospodarstva. Davčna politika v kmetijstvu mora imeti vpliv na hitrejši razvoj družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. S tem moramo zagotoviti večje podružbljanje kmetijske proizvodnje in smotrno obdelavo kmetijskih zemljišč. Pri obdavčevanju drobnega gospodarstva bomo še naprej uveljavljali diferenciran pristop z davčnimi olajšavami, zlasti pri deficitarnih storitvenih in proizvodnih dejavnostih. IX. Priprava dokumentov in aktov Skupščina občine Ptuj nalaga vsem nosilcem planiranja, da čimprej dokončajo analize o svojih razvojnih možnostih za obdobje 1986—1990. Na tej osnovi naj oblikujejo smernice za pripravo svojih planov ter elemente za samoupravno sporazumevanje in dogovar-janje o temeljih plana. Organizacije združenega dela. ki pripravljajo dolgoročne plane, naj povežejo obe aktivnosti pri izdelavi analiz in planskih dokumentov, ob tem, daje vendarle potrebno najprej izoblikovati osnutek dolgoročnega plana, da je le-ta lahko izhodišče za srednjeročni plan. Medsebojno usklajenost aktov je potrebno zagotoviti že v sami pripravi. Po programu Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj na pripravi družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990 bodo aktivnosti tekle takole: — analiza razvojnih možnosti je pripravljena v novembru l984; — smernice za srednj ni plan občine so pripravljene v decembru i A\ — osnutek dogovora o temeljih družbenega plana bo pripravljen do marca 1985; — osnutek družbenega plana občine bo pri- pravljen do septembra 1985: — predlog dogovora o temeljih plana bo pri-pravljen do oktobra 1985: — predlog družbenega plana bo predložen v sprejemanie do novembra 1985: Aktts homi nosilcev planiranja pri pripravi planskih dokumentov in aktov za obdobje 19So— 1990 morajo biti rokovno tako uravnane, da bodo po načelu sočasnosti planiranja do konca leta 1985 pripravljeni in sprejeti vsi planski dokumenti in akti. Štev ilka: 30-1. S4-3 Dne: 24/4-19S5 Predsednik Skupščine občine Ptuj F rane T etičkovič, dipl. sociolog 1. r. 90. Na podlagi 14.. 18. in 36. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64/85). 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 9/85) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985. sprejela ODLOK O DRUŽBENI KONTROLI CEN L člen Ta odlok ureja vprašanja družbene kontrole cen iz pristojnosti občine in določa organe, ki na območju občine Ptuj sprejemajo in izvajajo ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9/85). 2. člen Ukrepe družbene kontrole cen za proizvode in storitve v okviru pravic in dolžnosti občine predpiše Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. 3. člen Družbeno kontrolo cen iz 14. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64/84) opravlja v okviru pravic in dolžnosti občine Ptuj Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Občiski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje izvaja ukrepe neposredne kontrole cen. kijih predpiše Izvršni svet Skupščine občine Ptuj in lahko določi, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja podatkov Občinskemu komiteju za druž-benoeKonomski razvoj in planiranje, podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov. 4. člen Z dnem, ko začtie veljati ta odlok, preneha z delom Skupnost za cene občine Ptuj. S tem prevzame Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje arhiv in drugo dokumentacijo Skupnosti za cene. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področj u družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/81) in predpisi, izdani na njegovi podlagi ter odredbe o oblikovaju cen proizvodov in storitev ter načinu evidentiranja cenikov pri Skupnosti za cene občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/81), navodilo o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo organizacije združenega dela in zasebni obrtniki pošiljati obvestila o cenah Občinski skupnosti za cene (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/81) in navodlo o pošiljanju cenikov Občinski skupnosti za cene v potrditev (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/81). 6. člen Ta odlok začne veljati nasìedji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38-2/85-2 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 91. Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 165. člena Statuta občine Ptuj -(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985, sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO 1984 L člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1984, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerve in posebne partije proračuna. 2. člen 1. Zaključni račun o izvršitvi proračuna izkazuje: — prihodke v višini 366,982.713,50 — odhodke v višini 348,446.213,45 — izločitev na posebno partijo proračuna 6,001.237.00 — presežek prihodkov v višini 12.535.263,05 2. Žaključni račun sredstev rezerve izkazuje: — prihodke v višini 13,481.492,15 — odhodke v višini 350.000,00 — presežek prihodkov v višini 13,131.492,15 3. člen Presežek prihodkov proračuna za leto 1984 v višini 12,535.263,05 din se razporedi za prenos v proračun za naslednje leto, od tega izločena sredstva po zakonu o začasni prepovedi razpolaganja 11,587.867,00 din. Presežek prihodkov sredstev rezerve v višini 13,131.492,15 din se razporedi za prenos v sredstva rezerve za naslednje leto. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož Ormož in Ptuj. . Številka: 400-2/84-2 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) in 50, člena Statuta Pokrajinskega muzeja Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v Zbor delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj za predstavnika družbenopolitične skupnosti v Zbor delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega predstavnika traja dve leti. « 3. Naloge predstavnika družbenopolitične skupnosti v Zboru delovne skupnosti določa Statut Pokrajinskega muzeja Ptuj. 4. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-1/74-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občirie Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 93. V skladu z 20. členom Družbenega dogovora o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje komunalnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 22/83), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 ter na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Zbor delavcev Dimnikarskega podjetja Ptuj L Anton VALENTIN, rojen 7. maja 1924 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Natašina ppt 4 se imenuje Za delegata družbenopolitične skupnosti v Zbor delavcev Dimnikarskega podjetja Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega delegata v Zboru delavcev Dimnikarskega podjetja Ptuj traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v Zboru delavcev določa Statut Dimnikarskega podjetja Ptuj. 4. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-1/85 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog I. r. 94. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 2. člena odloka o določitvi organov družbene kontrole cen v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/85) izdaja Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve SO Ormož NAVODILO O POŠILJANJU OBVESTIL O CENAH ZARADI SPREMLJANJA L Rajko MATIJEVIČ, stanujoč v Kidričevem, Tovarniška cesta 6, se imenuje 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestila o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Panoga Skupina Podskupina Naziv 1 2 3 4 PODROČJE 05-8RADBENIŠTV0 0501 05010 050100 Visoka gradnja — cena m2 stanovanja 0503 05030 Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu 050301 Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih insta- lacij — vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije 050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — slikanje prostorov PODROČJE 06-PR0MET in ZVEZE 0805 06050 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 060503 Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj 0606 06060 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili 0801 08012 080123 PODROČJE 06 - GOSTINSTVO IN TORIZEM - družbena prehrana (malice, abonentska kosila) . PODROČJE 09-0BRT in OSEBNE STORITVE 0901 09012 Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov 090121 Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev 090124 Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druga storitve kovinsko predelovalne obrti 09013 Izdelava in popravilo eloktričnih izdelkov 090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav 09017 090172 Izdelava živilskih proizvodov Klanje živino in predelava masa — sveže maso — mesni izdelki 0902 09020 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 Moške in ženske trizerske, kozmetične in podobna storitve 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil PODROČJE 10-aSTAN0VANJSK0- KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASEDA IN PROSTORA 1003 10039 100390 Drugo komunalne dejavnosti — parkiranja in javne garaže — dimnikarske storitve — 1103 — pogrebne storitve 11030 110301 Javna skladišča in tržnice — storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 12 - IZOBRAŽEVANJE, 1201 ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE 12019 120190 Izobraževanje Drugo izobražavanjo — storitve avtošol 1203 — strojepisje 12031 120312 Časopisno založniška dejavnost — lokalni politični informativni časopisi PODROČJE 13-ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO 1302 13021 130211 Dejavnost zavodov za dnivno bivanje otrok 130212 Dijaški in študentski domovi 13023 130231 Socialno varstvo normalnih 0Mb 2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime proizvoda oziroma storitve; 2. mersko enoto; 3. ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta; b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene; c) novo ceno; d) odstotek povečanja; 4. vrsta cena (za proizvode); a) proizvajalska b) veleprodajna c) drobnoprodajna 5. podatke o tem. kdo je sprejel sklep o povečanju cene: a) zbor delavcev b) delavski svet c) poslovodni organ 6. datum sprejetja sklepa o povečanju cene; 7. datum začetka uporabe sklepa o povečanju cene; Točke 5., 6. in 7. se nanašajo samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o efenah zaradi spremljanja se pošlje pristojnemu organu za cene v občini v dveh izvodih 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj Številka: 38-6/1985 Datum: 16. 4. 1985 Predsednik Komiteja za družbeno planiranje. ' razvoj in gospodarske zadeve Ivo Rajh l.r. 95. Na podlagi 15. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št, 64/84) in 3. člena Odloka p družbeni kontroli cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 12/85). izdaja občinski komite za družbeno-ekonomski razvoj in planiranje skupščine občine Ptuj NAVODILO O POŠILJANJU OBVESTIL O CENAH ZARADI SPREMLJANJA 1. Organizacije združenega dela. ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in Obrtno združenje za delovne ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Panoga Skupina Podskupina Naziv -j £ j J 0501 05010 050100 0503 05030 050301 050302 0605 06050 060502 060503 0606 06060 060602 0801 08012 080123 ' 0901 09012 090121 09013 090131 090132 09017 090172 PODROČJE 05 - GRADBENIŠTVO Visoka gradnja — cena m2 stanovanja Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske, električne in instalacije za toplovodno gretje Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — slikanje prostorov PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE Prevoz blaga v cestnem prometu. ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in • traktorji ' Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj Prevoz potnikov s taksi avtomobili PODROČJE 08: GOSTINSTVO Restavrac. družbene prehrane malice — abonentska kosila PODROČJE 09: OBRT IN OSEBNE STORITVE Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov ' Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Izdelava in popravilo električnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav Izdelava živilskih proizvodov Klanje živine in predelava mesa — sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani piščanci ^ brojlerji). t Panoga Stuipina Podskupina Naziv 12 3 a i!9U2 09020 090201 090202 100 J 10039 100390 1103 1f030 110301 1201 12019 120190 1203 12031 120312 1204 Panoga skupina Podskupina 12041 120410 — hrenovke — kranjske klobase — suha slanina Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske storitve: — moško striženje — hladna.trajna — vodna ondulacija s pranjem las Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil: — kemično čiščenje moške obleke, — moških hlač. — ženskega krila PODROČJE 10 - STANOVANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASEUA IN PROSTORA Druge komunalne dejavnosti — parkiranje in javne garaže — dimnikarske storitve — pogrebrte storitve Javna skladišča in tržnice — storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 12: IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST. KULTURA IN INFORMACIJE Izobraževanje Drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili — tečaj strojepisja Časopisno založniška dejavnost — lokalni politično informativni časopisi Telesna kultura, šport in rekreacija Naziv Organizacije, društva, ki dajejo storitve občanom za izvajanje športno rekreacijskih aktivnosti — vstopnice za kopališče PODROČJE 13: ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO 1302 13021 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130212 Dijaški in študentski domovi 13023 130231 Socialno varstvo normalnih oseb 2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen. ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestlo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: I ) ime proizvoda oziroma storitve; 2) mersko enoto: 3) ceno proizvoda oziroma storitve; a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta; b) ceno, ki seje uporabljala do začetka uporabe nove cene; c) novo ceno: d) odstotek povečanja; 4) vrsta cene (za proizvode); a) proizvajalska; b) v prodaji na debelo; c) v prodaji na drobno; 5) podatke o tem. kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene; 6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene; 7) datum začetka uporabe nove cene; Točki 5) in 6) se nanašata samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje Občinskemu komiteju za družbenoekonomski razvoj in planiranje v enem izvodu na obrazcu, ki je sestavni del navodila. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38—2/85 Datum: 29/4—1985 Predsednik občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje mag. Anton Ilec 1. r. OBRAZEC ZA OBV ESTILO O CENAH ZARADI SPREMLJANJA Naziv OZD oziroma zasebnega obrtnika * Zap. Proizvod oziroma Merska Cena proizvoda oziroma storitve št. storitev enota • na dan 31. decembra predhodnega leta ki seje uporabljala do začetka uporabe nove cene nova cena % poveč. 1 2 3 4 5 6 5:4 6:5 6:4 1. Vrsta nove cene: a) proizvajalska b) v prodaji na debelo c) v prodaji na drobno 2. Naziv organa upravljanja, kije sprejel sklep o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: 3. Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: 4 Datum začetka uporabe nove cene proizvoda oziroma storitve I očki 2 in 3. se nanašata samo na organizacije združenega dela Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj Izhaja praviloma «nkrat mesečno. In to v čettek- Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Številk pa le skupaj • Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednlk Ptuj, Voinjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno jraflčno podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.