Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piaz/a Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna štev. 50 lir
NAROCN IN A: četrtletna lir 600 — polletna Er 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina Ur 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETT IMANALE
ŠT. 708
TRST, ČETRTEK 22. AVGUSTA 1968, GORICA
LET. XVII.
Po vojašRi oKupaciji CešKoslovašKe
mr vb • mm m m •
Isce se ceski Kvizling
Ko je že vse kazalo, da so razgovori in pogajanja v Cierni in Bratislavi preprečili najhujše, je kot strela z jasnega treščila v svet vest, da so sovjetske čete ob sodelovanju poljskih, vzhodnonemških, madžarskih in bolgarskih vojaških enot vdrle na češkoslovaško ozemlje in v nekaj urah zasedle vse ključne položaje v Pragi, Bratislavi in drugih mestih češkoslovaške republike. Filmi, ki jih je v sredo posredovala češkoslovaška televizija — dokler okupacijske sile še niso zasedle njih študijev — spominjajo ljudi srednje m starejše generacije na dramatične in usodepolne dogodke iz marca 1939, ko je ta kulturna mlada država postala prva žrtev nacionalsocialističnega imperializma v Evropi.
Analogija med tragičnim razpletom dogodkov pred skoraj 30 leti in današnjimi je vsakomur na dlani, četudi skušajo sovjetski oblastniki svojo brutalno vojaško intervencijo opravičevati, češ da je bila ta potrebna zaradi »groženj, ki so pretile češkoslovaškemu socialističnemu sistemu s strani protirevolucionarnih sil, podprtih od tujih protisocialističnih krogov.« Današnja okupacija Češkoslovaške pa je tembolj odvratna, ker se Sovjeti pri tem sklicujejo na poziv, ki naj bi ga prejeli od nekaterih češkoslovaških partijskih in državnih voditeljev. Ti pa naj bi ne želeli povratka na stara stališča iz No-v°tnyjeve dobe, temveč naj bi samo želeli ostati zvesti januarskim sklepom partijskega plenuma. Imen teh »voditeljev« Sovjeti dozdaj niso seveda objavili.
V resnici gre za nasilno dejanje, ki ga je velesila kakršna je ZSSR, zagrešila proti majhni, šibki državi z namenom, da zruši njeno zakonito oblast in da jo podredi svoji volji ter svojim interesom. Ukrep je tembolj ostuden, ker se je izvršil nenapovedano, zahrbtno in ne da bi bil napadalec kakorkoli izzvan. Z moralnega in političnega stališča je vojaška zasedba še bolj obsodbe vredna, kot intervencija leta 1956 v Budimpešti, kajti češkoslovaška je ostala zvest član Varšavskega pakta in ni nikdar postavila v dvom svoje pripadnosti socialističnemu taboru, kot se je pred 12 leti zgodilo na Madžarskem.
Sovjeti izjavljajo, da so poslali svoje čete v češkoslovaško državo na poziv »nekaterih češkoslovaških partijskih in državnih vodi-
teljev.« V svojih računih pa so se očitno nekoliko zmotili, kajti 24 ur po zasedbi države še niso objavili imen teh »voditeljev« in še i niso našli češkoslovaškega Kvizlinga, ki bi ’ bil pripravljen sestaviti lutkovno vlado. Vsi ! dosedanji vladni, ustavni in partijski orga-I ni so ostali na svojih mestih ter soglasno obsodili vojaško intervencijo. Razume se, da so bili glavni državni in partijski voditelji, kot so Dubček, Smrkovski, černik in Čisar, prve žrtve okupacijskih sil, ki so jih »spravile na varno,« to se pravi, da so aretirani. Sam predsednik republike Svoboda pa je, kot | vse kaže, ujetnik v svoji predsedniški rezidenci, to je v Hradčanih.
Kakšna bo politična rešitev te izredno hude, dramatične krize na Češkoslovaškem? Čeprav je danes težko predvidevati nadaljnji razvoj dogodkov, je jasno, da si bodo Sovjeti še dalje prizadevali, da v okviru češkoslovaške partije najdejo skupino ljudi, ki bo voljna v takih okoliščinah prevzeti oblast. To je konec koncev tudi izvedljivo, saj sc zlasti v takih okoližšinah vedno najdejo ljudje, ki so zaradi častihlepja ali kakih drugih sebičnih razlogov voljni stopiti na pot izdajstva. Če bi namreč ta rešitev izostala, bi morali Sovjeti uvesti svojo vojaško upravo na Češkoslovaškem, kar pa gotovo ne more dolgo trajati, ker bi v tem primeru imeli v srcu Evrope pravo pravcato sovjetsko kolonijo.
Toda dogodkov na Češkoslovaškem ne moremo obravnavati izolirano, ker je jasno, da bodo prej ali slej globoko vplivali tako na odnose med Vzhodom in Zahodom, kot na odnose med samimi državami vzhodnega bloka in končno tudi na nadaljnji razvoj mednarodnega komunističnega gibanja.
NASILJE NE MORE BITI VZOR
Ko govorimo o Zahodu, vemo, da ta že zdavnaj ni več tista monolitna politična in vojaška enota, kakršna je bila za časa Stalinovih groženj, temveč da je danes to bolj kulturen pojem. Glede na nasilje, ki so ga Sovjeti in njihovi sateliti zagrešili nad Češkoslovaško, pa je naravno, da bo Zahod ponovno začel resno razmišljati o potrebi, da strne in koordinira svoje politične in tudi vojaške sile, saj končno ni nobenega jamstva, da bi se češkoslovaški primer ne mogel ponoviti tudi v kaki drugi zahodnoevropski
državi. Naravna posledica tega razvoja pa bi bilo ponovno oživljenje ozračja »hladne« vojne z vsemi nevarnostmi, ki jih takšno stanje vsebuje samo ob sebi. Konec bi nadalje bil procesa splošnega pomirjenja, ki je zlasti v zadnjih letih že pokazal nekaj svojih plodnih sadov.
Kljub enotnosti, ki jo danes kažejo Sovjetska zveza, Poljska, Madžarska, Bolgarija in Vzhodna Nemčija, ne verjamemo, da more brutalno, nasilno ravnanje s češkoslovaško zaveznico dolgo služiti kot vzor, kakšni naj bodo odnosi med državami s socialistično notranjo ureditvijo. Prej ali slej se bodo našli v samih vodilnih plasteh teh narodov in držav ljudje, ki bodo spoznali, da takšna pot vodi v propast. Nemogoče si je namreč predstavljati, da bo vrsta kulturnih in omikanih narodov dolgo mirno sprejemala nasilje kot način in sredstvo za reševanje spornih vprašanj in sploh kot načelo, na katerem naj temeljijo medsebojni odnosi.
Češkoslovaški dogodki bodo končno vplivali - kot smo že napisali - na nadaljnji raz voj mednarodnega komunizma, kajti izpodkopali so eno njegovih temeljnih, v zadnjem času vedno deklariranih in poudarjenih načel, to je pravico vsake države in naroda, da sama svobodno in avtonomno izbereta in določita svojo pot v socializem. Vojaška zasedba Češkoslovaške pa je ponovno in zgovorno dokazala, da je to načelo za Sovjete prazna lraza in da se z njegovim proklamira-njem dejansko zavajajo široke delavske in ljudske množice na pota, ki sovjetski velesili omogočajo zadoščevati lastnim imperialističnim državnim apetitom.
Kdor je v dobri veri, pa naj bo še tako predan idejam »proletarskega imperializma«, more danes spoznati, da so tudi za današnje sovjetske voditelje odločilni samo državni interesi Sovjetske zveze, takšni pač, kakor si jih zamišlja in predstavlja njih diktatorski režim — in da je tem interesom podrejena tudi komunistična ideologija.
Doslej so se njihovi načrti posrečili. Ni pa izključeno, da so se prav ob zadnjih sklepih za češkoslovaško pošteno ušteli in da so ti sklepi prej sad notranje nemoči in zaleta-losti kot hladno in recionalno preračunanega načrta. Na vsak način bo okupacija češkoslovaške prej ali slej imela globoke posledice tudi v sami Sovjetski zvezi.
R ADIO TRS T A
♦ NEDELJA, 25. avgusta, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 Chopin: Barkarola; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Reka Amazonka«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Carsana. »Valček gospoda Giobatte«, radijska komedija; 16.40 Revija orkestrov; 17.30 Vabilo na ples; 18.30 Iz pesniških gajev: Tomažič »Eugenio Montale«; 18.45 Beethoven:	»Koriolan«, uvertura; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Moški komorni zbor iz Celja, vodi Kunej; 20.00 Šport; 20.30 Zabavali vas bodo; 21.00 Operetna fantazija; 21.30 Sodobna glasba; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 26. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Pianist Semprini; 12.10 »Poletna srečanja«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Zbor »Canto ri Lariani«; 18.25 Umetnost, književnost in prire ditve; 18.30 Iz opusa Wieniawskega in Bartoka;
19.30 Vodeb: S Plečnikom po Italiji; 19.40 Glasovi in slogi; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Goldov orkester; 20.50 Cankar: »Gospod stotnik«; 21.05 25 minut pooevk; 21.30 Slovenski solisti - Altistka Bitenc, pri klavirju Engelman. Škerjančevi, Cigličevi, Pav-čičevi in Simonittijevi samospevi; 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 27. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz slov. folklore: »Strige jemejuo ve-likuo muč«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.30 Glasba za vaš transi-stor; 18.00 Zbor »Kras« iz Dola in Poljan; 18.30 Pianistka Gulli Agostini; 19.10 Lovrečič: »Plošče za vas«; 20.00 Šport; 20.30 Bellini: »Mesečnica«, opera.
♦ SREDA, 28. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Saksofonist Stcffen; 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasb, potovanje okoli sveta; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 »Odvetnik za vsakogar«; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.30 »Ljudske pesmi«; 19.00 Pizarrov argentinski orkester; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.20 Razkuštrane pesmi; 20.00 Šport; Simf. koncert; 22.15 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 29. avgusta, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Znane melodije; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Russov ansambel; 17.30 Glasba za vaš Iransistor; 18.00 Zbor »T. Birchebner«; 18.30 Ital. skladatelji; 19.10 Otroci na počitnicah; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.30 Landi »Nesrečni miljenec«, igra v 2 dejanjih; 22.10 Skladbe davnih dob.
♦ PETEK, 30. avgusta, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Na elektr. orgle igra Hamilton; 12.10 »Gospodinja nakupuje«; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Safredov orkester; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«; '18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.55 Ortolani igra lastne skladbe; 19.10 »Kam v nedeljo?«; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Koncert operne glasbe; 21.45 Veseli utrinki.
♦ SOBOTA, 31. avgusta, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Trobentač Hirt; 12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«; 12.00 Za vsakogar nekaj;
13.30 Semenj plošč; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Prijetne melodije; 16.30 Mladi solisti 16.45 Karakteristični ansambli; 17.20 Glas ba za vaš transistor; 17.40 Otrokov pravljični svet: »Rjavko«, ljudska norveška; 18.00 Slovenski oktet;
18.30 Mojstri jazza: Davc Brubcck; 19.00 Poje če lentano; 19.10 »Poletna srečanja«; '19.20 Zabavni ansambli; 20.00 Šport; 20.45 Gogolj: Taras Bulba »Andrijcva smrt«; 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.00 Komorne skladbe; 22.20 Zabavna glasba.
Kje so ostale Združene države?
TEDENSKI KOLEDARČEK
avgusta, nedelja: Ludvik, Ljudevit avgusta: ponedeljek:	Bernard,	Jadranka
avgusta, torek: Zlatko, Juš avgusta, sreda: Avguštin, Milivoj avgusta, četrtek: Janez, Sabina avgusta, petek: Saša, Rozalija avgusta, sobota: Rajko, Rajmund
Pozornim poslušavcem radijskih poročil o vdoru sovjetskih in drugih sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško ni moglo uiti, da niso ta poročila niti v sredo dopolne niti popoldne omenjala nikake ameriške reakcije na vdor. Posebej pa je bilo poudarjeno, da »rdeči telefon« med Washingtonom in Moskvo za nujne primere ni bil uporabljen Predsednik Johnson je sicer sklical sejo Nacionalnega sveta za varnost, toda po seji ni bila podana ni kaka izjava. Predsednik je bil baje o vdoru na Češkoslovaško obveščen od sovjetskega veleposlanika.
Svetovna javnost se je morala nujno vprašati, kaj to pomeni. Ali so mar Združene države pustile Sovjetski zvezi proste roke glede češkoslovaške? Zdi se, da ja. Bati se je, da je prišlo med obema največ jima silama sveta do nekakšne »kravje kup eije«: Sovjetska zveza naj drži roke proč od Vietnama, Združene države pa se ne bodo vmešavale v njen odnos do češkoslovaške To se da vsaj sklepati iz čudnega zadržanja Združenih držav v tem žalostnem doganjanju. Če bi bile Združene države jasno povedale, da bodo kakorkoli reagirale na morebitni oboroženi sovjetski vdor na Češkoslovaško, bi verjetno do vdora sploh ne bilo prišlo, ker bi si bili Sovjeti dobro premislili, preden bi bili storili lak usodni korak.
Tu se je še enkrat pokazala za pravilno diagnoza tistih poznavavcev mednarodnih razmer, ki so ugotavljali, da so se Združene države preko vsake pametne mere angažirale v Vietnamu in sploh na Skrajnem vzhodu, kjer z velikanskimi vojaškimi, finančnimi in političnimi napori drže na oblasti skupino moralno propadlih generalov v Sai-gonu in Seulu (v Nemčiji bodo morali verjetno izdati poseben zakon za nadziranje seulskih agentov, ki ugrabljajo korejske državljane, zlasti šludente), medtem ko so usodno oslabile svoj vpliv in svojo moč v Evropi ter jo prepustile sovjetskemu vplivu. Nihče, kdor se v Evropi upira sovjetskemu pritisku, danes ne more resno računati na ameriško oporo, niti moralno. To se je v zadnjem času pokazalo že v primeru Nemčije. Svet je razdeljen v dve veliki interesni sferi in velik del Evrope, tudi zunaj področja varšavskega pakta, je danes očitno v sovjetski sferi, pa naj so Združene države izrecno pristale na to ali ne.
Johnsonova vlada je z zgrešeno politiko in nemoralnim taktiziranjem spravila Združene države ob moč, ugled in vpliv, ki so jih imele v desetletju po drugi svetovni vojni. To, kar se je dogajalo v Združenih državah samih, ni ostalo brez posledic na zunaj. Gniloba je načela tudi centre ameriškega odločanja in sile. Ameriškim voditeljem manjka moralne moči in poguma, pa tudi jasnovidnosti. Hipnotizirani so od vietnamskega vprašanja. Toda svetu je v bistvu vseeno, če sedi v središču Saigona skupina vietkonških ali »južnih« generalov; svetovno ravnovesje in svetovna vest od tega ne bosta trpela. Ni pa mu vseeno, če je v Pragi, v srcu Evrope, na oblasti stalinist Novotny ali Dubček, ali če so sovjetske čete na Karpatih ali pa na vrhovih češkega lesa in pred Dunajem. Stroške za »rdeči telefon« bi si bila ameriška vlada lahko prihranila.
Ne dvomimo, da bodo dZružene države dobile za .svojo pasivnost kako koncesijo od Sovjetske zveze. Morda v tem, da bo Sovjetska zveza pritisnila na Hanoi, naj pristane na mii’, da bo rešen »ugled Združenih držav«. Toda ali je to, kar je odstalo od njega, še vredno take cene, kot je svoboda češkoslovaške?
Ni si mogoče prikrivati, da moralna praznina v Združenih državah, ki se kaže kol simptom v brezbrižnosti do črnskega vprašanja, do atentatov na vodilne osebnosti demokratičnega javnega mnenja, v podpiranju reakcionarnih režimov po vsem svetu (Haiti, Dominikanska republika, Kongo, Nigerija, Koreja, Južni Vietnam, Grči in, Španija, diktature v Južni Ameriki itd.), odločilno slabi ameriško moč tudi v mednarodnih odnosih. Ameriški vpliv je v stalnem umikanju, ne le v Evropi, ampak tudi v Aziji in Afriki, medtem ko Sovjetska zveza neovirano nastopa kot »svetovni policaj«, oborožuje arabske države, snubi Turčijo, obvladuje s svojim ladjevjem Vzhodni del Sredozemlja in vdira že v zahodni del (ima že baze v Egiptu in na alžirski obali), ter prodira s svojim vplivom pred sam prag Združenih drav (Kuba).
Iz vsega tega se rodi spoznanje, da je današnje ameriško državno vodstvo nedoraslo svetovnemu položaju. Upati je samo, da bo v jeseni prišel v Belo hišo človek, ki se bo lotil urejanja domačih in svetovnih zadev bolj energično in z jasnejšimi vizijami.
Kdo je najbolj zainteresiran na „piluli”
Z največjim zanimanjem so pričakovali papeževo encikliko o »piluli« v velikem nemškem kemično - farmacevtskem podjetju Schcring AG. Ta industrija namreč izdeluje »pilulo« in od nje si je obetala povečanje svojih dobičkov. Delničarji pa so se bali, da bo papeževa enciklika »Humanitae vi-tae« povzročila, da bo prodaja »pilule« padla in s tem dobički. Toda zgodilo se je obmtno. Znani nemški tednik »Die Zeit« je zapisal (16.8.): »Nasprotno, reakcija na encikliko je vzpodbujajoča za bodočnost pilule. In s tem tudi za kurz Scheringovih delnic.«
Od 5. do 12. avgusta se je zaradi odpora in demonstracij določenih »katoliških« kro-
gov proti papeževi encikliki dvignila vrednost Scheringovih delnic od 362 na 380 nemških mark. Dvig Scheringovih delnic pa je povzročil tudi dvig delnic tistih industrij, ki dobavljajo surovine, npr. olje, tovarnam družbe Schering A.G.
Britanski zunanji minister Stevvart je izjavil, da vlada v Londonu ne bo priznala nobene češke vlade, ki bi jo postavili Rusi.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
V
Baski in Skoti hočejo neodvisnost
Medtem ko jemlje svet kot nekaj samo po sebi razumljivega na znanje novico, da bo postala sredi oktobra neodvisna majhna afriška kolonija Ekvatorialna Gvineja, ki šteje komaj četrt milijona prebivavcev, prinašajo veliki zahodni dnevniki in tedniki pod 'mastnimi naslovi čez več kolon novice o škotskem in baskovskem gibanju za neodvisnost, kakor da gre za politično čudna ali izredna pojava. Pri tem je Baskov nad en milijon samo v Španiji, Škotov pa pet milijonov. Dejansko pa je težko razumeti, zakaj bi naj bila neodvisnost nekaj samo po sebi razumljivega za Bantu črnce v Ekvatorialni Gvineji, za Irce, za Albance, Luksemburžane ali za rasno mešanico na otoku Mauritius, nekaj čudnega pa za Škote ali Baske.
Seveda gre pri tem samo za konservativnost
IGRA LOJALNOSTI?
mišljenja pri Evropejcih, ki so navajeni videti Baske in Škote v sedanji vlogi in imeti pred očmi samo sedanji zemljevid Španije in Velike Britanije. Tako si je svetovna javnost svoj čas težko predstavljala osamosvojitev afriških kolonij ali še prej razpad Avstrocgrske, Britanci pa se dolgo niso mogli navaditi na misel, da bi postala Irska neodvisna. V resnici pa bi se svet prav tako hitro privadil predstavi o neodvisni Albaniji, Irski ali Norveški. Vsekakor pa je dejstvo, da niti Baski niti Škotje ne morejo pričakovati v svojem boju za narodno neodvisnost nikakršne pomoči od nobene evropske in morda tudi ne zunajevropske države, kajti zdi se, da je prevladalo načelo, da imajo pravico do samoodločbe in neodvisnosti samo bar-vasta, kolonialna, ne pa bela, evropska ljudstva. To se zdi paradoksno, a je vendarle resnično. Morda gre pri tem za nekako igro lojalnosti med velikimi evropskimi državami, kajti če bi zahodne sile podpirale gibanja sovjetskih neruskih narodov za neodvisnost, bi Sovjetska zveza nedvomno podprla taka gibanja pri Škotih, Wa!ižanih, Bretoncih, Baskih itd. Tako nima nihče interesa načenjati teh problemov v Evropi in podpirati gibanja majhnih narodov po lastnih državah, kljub temu, da se v obeh evropskih taborih veliko govori o pravici do samoodločbe, dekolonizaciji, itd.
BOJ FRANCOVI DIKTATURI
Zdi se pa, da niti Škotov niti Baskov to spoznanje ne more odvrniti od tega, da ne bi terjali neodvisnosti. Medtem ko ostalo špansko ljud-
stvo skoro docela pasivno prenaša Francovo diktaturo, ki traja že 30 let, ji je majhno baskovsko ljudstvo napovedalo boj. Že več mesecev prihaja v Baskiji (to je le skupno ime za več ločenih baskovskih provinc) do nemirov, demonstracij. Spopadov, atentatov in množičnih aretacij. Baskovski domoljubi so ubili nekega španskega policista in poveljnika tajne policije v mestu Irun, Franco pa je uvedel v Baskiji izredno stanje in poslal tja čete in policijske okrepitve. Zanimivo je, da ima ta baskovski odpor in gibanje za neodvisnost največ opora pri duhovščini, zlasti nižji, kljub temu, da se dela Francov režim zelo katoliški in se Francovi veljaki ter sam kaj radi kažejo v procesijah. Duhovniki se čutijo močno povezane s preprostim baskovskim ljudstvom, z delavci in ribiči v obmorskih krajih ter s kmeti in drvarji v pirenejskih gorah ter podpirajo njihove težnje po narodni in socialni svobodi. Gibanje za neodvisnost Barskije pa podpirajo tudi komunisti in druge leve skupine.
Mnogo duhovnikov je bralo maše zadušnice in dalo zvoniti za pokojnega baskovskega mladeniča Etchevarrieta, ki je padel v spopadu s policijo, in se niso hoteli udeležiti slovesnosti za španski državni praznik 18. julija. Oblasti so jih dale nekaj desetin aretirati in jim nato naložile denarne kazni. Tisti, ki niso hoteli plačati, so morali v nekajtedenski zapor v zahodno Španijo. Vendar ne sede v navadnih zaporih, ampak v posebnem poslopju, v skladu s konkordatom med špansko vlado in Vatikanom.
Vprašanje je, kaj misli doseči ETA — tako se imenuje z začetnicami organizacija, 'ki vodi boj za baskovsko neodvisnost — v sedanjih okoliščinah ideološko-politične diktature v Španiji. Cilj je najbrž dvojen : pripomoči k odpravi Francove diktature in k demokratizaciji življenja v celotni Španiji, nato pa v pogojih demokracije doseči neodvisnost ali vsaj popolno avtonomijo za Baske, z združitvijo njihovih dežel; Baskija je namreč zdaj razdeljena na več popolnoma ločenih dežel, kot je bila nekoč Slovenija v stari Avstriji. To tudi pospešuje raznarodovanje baskovskega ljudstva. Cilj je lahko blizu — glede na to, da Francova osebna diktatura ne more več dolgo trajati — ali pa tudi daleč. To je odvisno od tega, kaj bo prišlo za Francom. Nedvomno pa Baski ne bodo popu-
stili.
(Nadaljevanje na 7. strani)
ATHENAGGRAS PRITRDIL PAPEŽEVI ENCIKLIKI
Ekumenski patriarh v Konstantinoplu Athenago-ras je v polni meri podprl papeževo encikliko o urejanju rojstev, »Hitmanae vitae«. Rekel je: »Popolnoma se strinjam s papežem. Pavel VI. se ni mogel drugače odločiti. V rokah ima evangelij in hoče rešiti moralni zakon, obstoj družine in narodov.«
Proti encikliki pa povzročajo histerično gonjo nekateri katoliški in nekatoliški krogi in liberalno-kapitalistično časopisje, misleč, da zastopajo napredek. V resnici pa so pod vplivom uživaške moderne miselnosti, ki ji je vsako pritrgovanje nekaj nemogočega in žrtev, ki je ne zmorejo več. Menijo, da ne morejo upoštevali v zakonskem življenju naravnih ciklov, ki jih izraža tako imenovana Knaus-Oginova metoda, katero Cerkev dopušča, ampak se zanašajo samo na »pilulo«, ki bi odstranila dozdevno vse ovire za njihovo spolno uživanje, bodisi v zakonu bodisi zunaj njega. Pri tem ne upoštevajo, kakšna škoda lahko nastane iz tega za žensko v moralnem, psihološkem in tudi zdravstvenem pogledu, kajti pilula vpliva na ves organizem. Spolni akt bi se spremenil v »kemično« dejanje, pogojeno od industrije. Pilula bi pomenila tudi naravnost spodbudo za zakonsko nezvestobo, četudi seveda morale ne more reševati samo nastop proti piluli.
Pilula pa nudi tudi dober izgovor vsem tistim, ki drže roke križem spričo velikih problemov revščine in zaostalosti v svetu. Zakaj bi si trli glave, kako pomagati revnim in reševati te problemej si mislijo. To naj napravi pilula. Revni in zaostali naj nimajo otrok, pa bo vse prav.
Spričo tega ni mogoče drugega kakor priznati globoko modrost Cerkve kot varuhinje morale in pravice revnih do popolne celovitosti njihovih človeških pravic.
☆
Papež Pavel VI. je odletel danes v Bogoto na svetovni evharistični kongres. S tem hoče dokazati tudi svojo vzajemnost z množicami revežev v Južni Ameriki. Pred odhodom je izrazil svojo žalost in skrb zaradi zasedbe Češkoslovaške.
☆
V Grčiji nadaljujejo z aretacijami častnikov zaradi poskusa atentata na predsednika vlade Pa-pandopulosa.
☆
Zasedba Češkoslovaške je močno prizadela jugoslovansko in romunsko partijsko vodstvo, ki sla dali prejšnje dni svojo oporo Dubčku. V Romuniji je Ceausescu naznanil, da bo ustanovljena »narodna straža« za obrambo države. Zadnji dogodki bodo nedvomno poglobili razkol med Romunijo in Rusijo.
☆
V Bonnu so izbruhnile silovite demonstracije proti Sovjetski zvezi, zaradi napada na Češkoslovaško.
F.J. - 28 SMRT V POMLA
»Zakaj pa bi ne smel vprašati?« je odvrnil začuden.
Pomolčala je za hip, nato je dejafa:
»Ali ti ni mama povedala?«
»Ne.«
»Naročila je naši Veroniki, da je bolje, da ne pridem več k vam, da te ne bodo začeli ljudje obirati zaradi tega.« Ob teh besedah je postala še bolj rdeča. »Tudi mleka noče več od nas,« je pristavila.
»Veš, sram me je, Kuna, če je res tako dejala,« je rekel preprosto in resno. »Ne vem, kaj ji je padlo na pamet. Vprašal jo bom. Ti pa ne zameri.«
»Nič ji ne reci. Je že prav tako,« je odvrnila.
»Ni prav,« je rekel, »toda ne jezi se nanjo. Veliko je prestala In je v nekaterih ozirih čudna.«
»Oh, saj vem in nisem huda nanjo, le težko mi je, Zbogom.«
»Zbogom, Kuna!« Tudi njemu je bilo težko.
Vprašal je mater, zakaj je poslala Kuni tako sporočilo. Užaljeno in jezno mu je odvrnila, da se ne spodobi, da bi hodilo kako dekle tolikokrat v hišo, kjer imajo bogoslovca, in da je že slišala nekaj zaradi tega. Ni je hotel razburjati in je molčal, vendar mu ni bilo prav. Čutil se je osramočenega. Kune ni več srečal. Morda se ga je ogibala, življenje v koči se mu je zazdelo še bolj samotno in žalostno. Zato je mnogo mislil na Majdo, a včasih se je spet trudil, da bi ne mislil nanjo in da bi jo pozabil. Iz občutja svoje neutešnosti in osamljenosti je začel pisati novelo, a je le počali polnil strani. Čutil je, da ne more izraziti tistega, kat bi rad, vedno spet mu je misel nasedla na plitvino.
Tako je minulo poletje in približala se je jesen. Ob jutrih je pokrivala polje in vas gosta megla, iz katere je bilo čudno od daleč slišati škripanje kmečkih vozov in klice žensk, ki so odhajale na polje skopat krompir.
Tine je krotil nemir v sebi in se boril sam s seboj, a z odločitvijo je odlašal od dne do dne. Bal se je prizadeti materi bolečino.
Ko se je vrnil nekega nedeljskega jutra od maše, je našel mater vso spremenjeno. Imela je bel in kakor okamenel obraz. Takoj je opazil, da je jokala. Brez besede mu je nalila kave, nato je sedla na pručico ob štedilniku in si z rokama zakrila obraz.
(Dalje)
1/ T'#s n	S Is vij n -----
Predsednik Leone v postojnski jami
Ministrski predsednik Leone je preživel svoje poletne počitnice na enotedenskem križarjenju po Jadranu. Potniška ladja »An-drea Mantegna« je med drugim pristala v Dubrovniku, Šibeniku in Pulju, kjer so si predsednik in njegovi družinski člani ogledali mestne zanimivosti. Povsod so visokega gosta toplo sprejeli predstavniki hrvaške republiške oblasti ter občinski zastopniki.
V ponedeljek pozno zvečer je ladja pristala v Trstu. Na njenem krovu so predsednika vlade pozdravili predsednik dežele Ber-zanti, predsednik deželnega zbora Ribezzi. tržaški predstavniki obrazložili določene peli ini, predsednik pokrajine Savona in drugi oblastniki. Z njimi se je Leone zadržal v daljšem razgovoru, med katerim so tržaški predstavniki obrazložili določnene važne gospodarske probleme mesta in dežele. .
V torek zjutraj pa sc je predsednik vlade z družinskimi člani odpeljal na obisk Postojnske jame. Na sežanskem obmejnem prehodu so ga toplo sprejeli predstavniki sežanske občine, v Postojni pa ga je pozdravil podpredsednik slovenske vlade dr. Hočevar.
Po ogledu jame je Leone nekemu slovenskemu časnikarju izjavil, da se je na obisku po jugoslovanski obali odlično počutil in da so ga povsod prisrčno sprejeli predstavniki oblasti. Dejal je nadalje, da je povsod videl mnogo italijanskih turistov, kar je tudi dokaz prijateljstva, ki vlada med dvema državama. V postojnski jami je predsednik Leone bil pred 40 leti in si jo je zato hotel zdaj ponovno ogledati. Leone je še pristavil, da bi rad tudi uradno obiskal Slovenijo, da bi tako še poglobil prijateljstvo med sosednjima državama.
Preden se je vkrcal na ladjo, je ministrski predsednik sprejel še predstavnike delavske notranje komisije iz ladjedelnice Sv. Marka, ki so mu obrazložili težak položaj te pomembne tržaške industrije.
Opčine:
JERNEJEVANJE 25. AVGUSTA
Openci smo sklenili, da bomo slovesno praznovali farni praznik sv. Jerneja. Vsi Openci, ki slovensko čutijo, se bodo to nedeljo združili, da bodo dali temu dnevu res tisti značaj kot so mu ga dajali naši očetje.
Doslej še niso pojasnjene podrobnosti o strašni eksploziji, ki je nastala 16. t. m. ob 8.30 zvečer v ul. Boccaccio v Trstu in ki je terjala smrt dveh mladih Hrvatov. Vse pa kaže, da sta postala žrtvi peklenskih strojev, ki sta ju sama pripravljala in namenila kakemu jugoslovanskemu uradu — najbrž generalnemu konzulatu v Trstu.
Dogodek, ki nima v Trstu primera, je vzbudil v tukajnšji javnosti precejšnjo ža-
bo srečolov. Prireditev bo v Finžgarjevem domu in bo poskrbljeno tudi za dobro kapljico in prigrizek.
Prazniku želimo dati lep narodni značaj, ker vemo, da bi ga radi prevzeli. Če hočemo, da si bomo ohranili slovensko faro na Opčinah, se moramo vsi strniti ta dan in to brez razlike, čeprav na to ali drugo zadevo gledamo različno.
Ob 9. bo slovesna slovenska sv. maša, popoldne slovesne večernice, nato pa prosvetni praznik, na katerem bodo nastopili: domači pevski zbor, »Pleiades«, otroški zbor, duet, harmonikar in podobno. Vmes
Letošnje Jernejevanje naj bi pomenilo novo pot za slovensko opensko skupnost in bi jo radi začeli prav zdaj, ko je prevzel župnijo novi župnik, g. Viljem Žerjal in novi kaplan g. Franc Vončina.
ZRELOSTNI POPRAVNI IZPITI
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1967-1967 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
TABOR SLOVENSKE PROSVETE
bo tretjo nedeljo v septembru in bo združen s slovesno blagoslovitvijo in odprtjem novega prosvetnega doma pri Sv. Ivanu.
FARNI PRAZNIK NA REPENTABRU
Na Veliki Šmaren so imeli na Repenta-1 bru žegnanje ali »šagro«, po udomačenem I italijanskem izrazu. Farni praznik je priva- j bil na tisoče obiskovavcev s Tržaškega in j tudi od onstran meje. Videli smo avtomo bile s koprsko in celo s celjsko registracijo. Mnogi so poromali k Marijinem svetišču iz verske potrebe, mnoge pa je privabilo lepo vreme tudi na izlet in na pokušnjo repentaborske specialitete — pršuta in terana. Blizu cerkve so bile postavljene stojnice, ki so nudile te dobrote po zmernih cenah, ob cesti proti cerkvi in na vaškem trgu pa so bile razporejene stopnice z igračami in drugim, seveda oblegane od otrok in njihovih »bankirjev«.
Čudovito, za letošnje poletje kar izjemno lepo vreme je dalo žegnanju še poseben sijaj in pripomoglo, da je tako lepo poteklo. Tudi repen taborska in okoliška gostišča so imela seveda veliko prometa. Gostje se posebno pohvalno izražajo o repenta-borski restavraciji »Furlan« pod novo u-pravo. Prostori se blešče od čistoče in postrežba je nagla, dobra in prijazna.
skrbljenost. V krogih javne varnosti hite zatrjevali, da gre za osamljen primer, kajti v Trstu in sploh v Italiji ni nobene jugoslovanske emigrantske skupine, ki bi se bavila s pripravljanjem terorističnih atentatov ali vadila svoje člane v teroristični tehniki. Vsi emigranti so na vsak način pod stalnim nadzorstvom organov javne varnosti.
Eno izmed žrtev v ul. Boccaccio je prepoznal brat, ki je prav tako izseljenec
VDOR PODGAN
Da postaja Trst ostudno umazano mesto, o tem ne more nihče več dvomiti, kdor se malo sprehodi po mestnih ulicah, celo v središču mesta. Ob pločnikih leže celi kupi smeti, ki jih odmetavajo iz parkiranih avtomobilov. Nihče si dozdevno več ne vzame truda, da bi stopil do najbližjega koška za smeti. Ti pa so tudi — za današnje potrebe — zelo redko posejani. Sna-živci ulic verjetno ne morejo storiti več, kot store, ker jih je premalo ali ker so njihovi sindikati premočni, če so namreč dosegli že tako znižanje delovnega časa in tako zvišanje plač, da je nemogoče posna-žiti ulice v normalnem delovnem času in če si mestna uprava ne more več privoščiti, da bi nastavila še nekaj novih smetarjev. Vendar bo nekaj le treba storiti. Umazanost Trsta pade v oči zlasti tujim turistom in tistim Tržačanom, ki se vrnejo iz čistih mest v srednji Evropi.
Umazanija pa seveda priteguje podgane. In tako ni čudno, da lahko doživite sredi belega dne in največjega prometa celo v osrednjih tržaških ulicah, da smukne podgana (ali celo dve) pred vami čez pločnik in čez ulico, med drvečimi avtomobili. To se dogaja zdaj že vsepovsod, a posebno pogosto na trgu Oberdan, okrog postaje openskega tramvaja. Tam lahko vidite od časa do časa tudi podgane, ki so postale »žrtev« avtomobilskega prometa in leže tam verjetno do drugega jutra, ko pridejo smetarji, ter vzbujajo stud pri ženskem svetu.
Morda bi se proti vsemu temu — da ne omenjamo golobje nadloge — vendarle dalo kaj več storiti. Na to opozarjamo oh činski odbor in občinski svet ter predstavnika Slovenske skupnosti v njem.
POPRAVNI IZPITI
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1967-1968 dne 2. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
LIjvuohhn
Brdo
VODA JE PRITEKLA
Prejšnjo nedeljo so imeli v Zavrhu preprosto, a za vas in vso okolico zelo pomembno slavje. Po novem vodovodu je prvič pritekla voda. K slovesnosti so se zbrali zastopniki dežele, pokrajine in občine ter množica domačinov. Zupan z Brda je pozdravil vse navzoče in se je zahvalil deželnemu odboru, ki je z 28 milijoni omogočil uresničenje dolgo pričakovanega vodovoda.
Drugi govorniki so dodali, da je nujno razen vodne napeljave urediti in asfaltirati Šc razne ceste z Brda v Ramandol, na Ber-nadijo in še druge. Potem šele bo prišla tudi do turistične veljave vsa okolica, ki odpira tujcu čarobne zavorške jame in krasne razglede z Bernadije.
UKVE
Zaradi tolikega dežja je letos manj letoviščarjev v Kanalski dolini, posebno v Ukvah je to opaziti. Edino tržaška in gori-
Žrtvi lastne Bombe?
Gorica
SAGRA POD TURNOM
Starodavna je navada, da pripravijo pre-bivavci nekdanjega goriškega predmestja Pod turnom ali šanrokarji veliko šagro, cerkveno in na brjarjih v zahvalo patronu svetemu Roku, ki jih je rešil v 16. stoletju hude kuge.
Tudi letos so pripravili to spominsko srednoletno slavje, ki traja ves ta teden. Začelo se je v soboto z nadškofovo slovesno mašo, katere so se udeležili tudi župan in podturnski imenitniki. Nato se je pa razvilo ljudsko rajanje na nekdanjem stadionu, polnem lučk in bogato založenih stojnic. Nastopajo tudi folklorne skupine, neizogibni dolgolasci in popevkarji.
Višek pa bo v soboto in nedeljo, ko bodo izžrebali pri doberdobskem srečkanju nov avto Fiat in tudi živo tele. Poleg razne črnine in domačih štrukljev vabijo tudi ti dobitki mnoge goste v Podturn.
S SOSEDNE STRANI ŽIČNICA NA SVETO GORO
Na Veliki šmaren je stekla zopet žičnica na Sveto goro, ki bo služila desettiso-čim izletnikov in romarjev — ter bo podjetju in novogoriški občini donašala lepe dobičke.
Že prvi dan, na praznik, je pripeljala tisoč petsto oseb in prinesla v blagajno en milijon sedemstotisoč dinarjev. Daljava žične proge znaša 1810 metrov; višinska razlika med spodnjo in gornjo postajo pa 562 metrov. Kabine prevozijo to razdaljo v času štirih minut in pol. V vsakem vozič-ku je prostora za 35 oseb. Žičnica je najmodernejša v Jugoslaviji. Vozni red je sledeči: od 1. junija do 30. septembra obratuje od 7.40 do 20.40, in sicer vsako uro in 40 minut. Od 1. septembra do 31. maja obratuje od 9.40 do 18.40, in sicer vsako uro in 40 minut. Izven tega časa teče žičnica tudi, če se zbere 20 oseb. Mestni avtobus vozi iz Šempetra do žičnice vsako uro. Spodnja postaja ima poleg velike čakalnice še bife
* Hanatfrha dolina
ška mladina, ki se zbira na letovanju Slovenskega kulturnega kluba, daje vasici razgibano mladost. Teh mladih ljudi ne moti vreme. Ko posije sonce, hite na izlete, drugi dan, ko dežuje, počivajo. A veseli so vedno. Letos prevladujejo visokošolci, a je tudi srednješolcev lepo število.
Ob Beli peči pa so taborili tržaški slovenski skavti. S svojo vedrostjo prinašajo tudi oni v tem delu doline veselo razpoloženje.
VIDEMSKA UNIVERZA
Prosvetni minister Scaglia je v soboto imenoval člane v posebni tehnični odbor, ki mora poskrbeti za začetno poslovanje fakultete za tuje jezike in slovstva v Vidmu. Predvsem mora urediti tajništvo in določiti šolske pristojbine. Odbor, ki ga sestavljajo profesorji Rinaldi, Zampetti in Pcllegrini, bo izbral tudi profesorje in asistente te fakultete, ki je avtonomna pod okriljem tržaške univerze. Vpisanih dijakov je pa že dvesto.
Predavanja se bodo začela 1. novembra.
in prostora za sto avtomobilov in 17 avtobusov. Vozna cena v obe smeri znaša 1200 starih dinarjev, v eno smer pa 900. Pojavljajo se pa že glasovi, da je cena za sedanje razmere previsoka.
SPOMINSKE PRIREDITVE
Ob 25-letnici vstaje bodo organizirali v Novi Gorici več različnih slavij. V nedeljo, 25. avgusta, bo ob 14. uri dirkalo po novogoriških ulicah sto motociklistov iz osemnajstih držav. Pri tem devetem mednarodnem motornem tekmovanju bodo podelili nagrado »Nova Gorica 1968«. Na prireditev so povabljeni tudi župani Gorice, Vidma, Celovca in Ljubljane.
Zadnje tri dni avgusta bodo športne igre gradbincev. Dne 8. septembra bo strelsko tekmovanje ob udeležbi gostov iz Čedada. V dneh od 8. do 12. septembra bode zborovali slovenski zgodovinarji. Odprta bo tudi razstava zgodovinskih knjig in nov oddelek v muzeju. Dne 14. septembra bodo tekmovali na goriškem stadionu najboljši slovenski atleti. Naslednji dan je določen za osrednjo proslavo z velikim zborovanjem, na katero prčakujejo tudi državnega predsednika Tita. Podrobnosti obširnega sporeda bodo nakazane v posebnem prospektu. Pričakujejo, da se bo te proslave udeležilo okrog sto tisoč oseb.
Ob stoletnici šempaškega narodnega tabora bo 18. oktobra posebno slavje v Šempasu in v Novi Gorici, kjer bodo odkrili tudi spomenik dr. Karlu Lavriču.
DRUŽINSKI IZLET
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo v nedeljo, 1. septembra ob 6.30 celodnevni družinski izlet z avtobusom do Predjamskega gradu, Izletniki bodo obiskali tudi jamo Pivke in se bodo vračali skozi Postojno v Ilirsko Bistrico, kjer bo počitek. Nato jih bo vedla pot preko Kozine, Sežane in prehoda pri Rdeči hiši domov.
Vožnja za člane stane 1500 lir. Za hrano skrbi vsak zase. Potreben je potni list ali prepustnica. Vpisovanje pri g. Košuti do 29. avgusta.
Pevma
V SLOVO
V prvi polovici tega meseca smo skopali na našem pokopališču dva sveža groba. V enega smo zagrebli 72-letnega Karla Miku-luša. Po rodu je bil z Oslavja in več let tudi cestar. Bil je pošten in spoštovan mož. Zadnja tri leta je precej trpel zaradi bolezni. Dmrl je v bolnišnici usmiljenih bratov. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi sosedov. Naj počiva v miru!
Nekaj dni potem je pa zvonilo na zadnji poti Viktoriji Primožič, vdovi Komavli. Tudi ona je bila z Oslavja. Učakala pa je 86 let. V vojni je zgubila sina, na domu je zdaj ostala še hči. Umrla je v bolnišnici, odkoder so jo prepeljali v domačo kapelo. Bog ji bodi plačnik!
Rupa
NI SE VSE V REDU
Ta in oni utegne pogodrnjati, da imamo v Rupi vedno kaj na jeziku. Takim povemo, da tudi tam kjer se misli, da je vse v popolnoma lepem redu, ni vse na mestu. Drugič, mislimo da stvarna kritika Občinarjev in predlaganje upravičenih želja pač ne more škoditi nikomur, najmanj občinski upravi.
Zato bomo povedali, česa si še želimo. Glavna cesta, ki pelje skozi vas, je že asfaltirana. Vendar pa je tudi taka cesta potrebna oskrbe, ker se ob strani razraste vsakovrstni plevel in grmovje. Posebno važno je uničili trdoživi plevel, ki razriva asfaltno plast. Če ga hočemo docela iztrebiti, je j potrebo uporabiti posebna sredstva, herbicide, s katerimi se polije cestišče in zatre plevel.
Ko že govorimo o pripravah, moramo omeniti tudi naše pokopališče, ki se nahaja v obupnem stanju. Nekdo bi se moral tudi za nas vse zadnji dom pobrigati.
Bližajo se tudi občinske volitve. Morda bo tudi ta razmislek dal pobude našim občinskim možeip, da bodo upoštevali želje Občinarjev in sklenili tudi izvršiti ta popravila v občo korist.
Doberdob
PO NJEGOVI PLANOTI
Kdor se odloči za kratek izlet po Dober-dobski planoti, se gotovo vrne zadovoljen, ker je videl prelep in edinstven kot našega kraškega sveta.
Naselja ne kažejo več stare slike zaki-danih vasi s polpodrtimi bajtami, ampak lepo in čisto lice. Središče samo, Doberdob, je že napol trgu podobno. Nove vile, ne hiše, rastejo okoli starega središča. Tu so pa vredne ogleda vzorno oskrbovana cerkev, nova šola in čez čas' tudi novi župnijski dom, z veliko dvorano in vsemi potrebnimi pritiklinami, ki že prav krepko raste iz tal. Zadnja loterija za župni dom se je kar dobro obnesla. Dobitnika prvega darila je sreča že drugič obiskala.
Med vaščani se precej govori, kako bo z novimi jedrskimi napravami. Vlada je že odposlala uradno pismo za pristanek na kandidaturo, da se zgradi orjaški protosin-hrotron v in pod Doberdobom. Iz vasi in pol trga se bo razvilo mesto. Marsikateri tujec pride že sedaj ogledovat kraj bodočega proizvajanja jedrske energije. Ta in oni se pritoži, da so gostišča bolj samo točilnice in da premalo nudijo tujim gostom, čeprav jih imamo kar tri.
Potolažijo jih pa že kar lepe ceste, posebno proti Martinščini in na vrh, kjer sta lepo urejena vojni spominski park in muzej. Ta kraj je zelo obiskovan, nima pa potrebnega in primernega gostišča. Manjka pa tudi urejena in asfaltirana pot z Vrha do spominskega prostora.
Tudi nekaj sto metrov glavne ceste z Vrha proti Doberdobu čaka še na milost, ker se ne ve, ali bi jo morala popravljati doberdobska ali sovodenjska občina.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
sasascs: —ubc bcb   ■"  tj::". :i ti, ■ .	• in.1 as ji. aa z rani-",—t.iit v- ~ :
Novi ekumenski zbornik
V čedni tiskarski opremi je izšel nov zbornik »Kraljestvo božje«, označen kot ekumenski zbornik. Nosi pa lansko in letošnjo letnico. Gre za kar pravo knjigo, saj obsega publikacija nad 140 strani knjižnega formata. To je že 24. tak zbornik, kar je seveda že kar lepa tradicija.
Na prvi pogled je očitno, da hoče biti ta zbornik v skladu s sklepi in smernicami zadnjega cerkvenega zbora in poudarek celotne vsebine je prav na tem, vendar pa najdemo v knjigi tudi marsikaj takega, kar ne sodi samo na ekumensko in versko področje, ampak tudi na etnografsko, tako na primer razprava Slojana Brajše »Pravoslavni Srbi v Trstu in Istri«.
Na uvodnem mestu je objavljen »Ekumenski pravilnik« — Navodilo za izvajanje smernic 2. vatikanskega koncila o ekumenizmu. Ta pravilnik je precej obširen in poučuje katoličane, kako naj se ravnajo pri občevanju z ločenimi kristjani. K temu je napisal Janez Vodopivec še pojasnilo pod naslovom »Misli ob Ekumenskem pravilniku«. Stanko Janežič, ki je poleg Vodopivca zbornik uredil, pa je prispeval daljše razmišljanje »Veličina krščanskega Vzhoda«. Janežič je napisal tudi več informativnih člankov o ekumenskih zadevah. V vseh njegovih prispevkih je opaziti pravi zanos za združitev s krščanskim Vzhodom, hkrati pa nekako romantično pretiravanje pomena vsega vzhodnega nasproti zahodnemu, znak, da si Janežič slika Vzhod, ki ga ne pozna iz lastnih izkušenj, še nekoliko preveč idealno nasproti Zahodu, katerega pozna in ga torej ne gleda v idealni luči. Sploh je treba reči, da celotni zbornik še vedno trpi na kronični bolezni pretiranega idealiziranja celotne ekumenske problematike, kar je postalo, vsaj pri Slovencih, že nekakšna tradicija, ker smo v svoji književnosti in tudi politiki nasploh težili v idealizem, zlasti kar je zadevalo vzhodnoslovanske zadeve. Vendar zahteva današnji čas tudi v ekumenskem pogledu bolj stvarne in praktične prijeme, bolj konkretno reševanje, pa tudi prikazovanje problemov.
Tako je na primer v zborniku občutiti premalo konkreten odnos do današnje stvarnosti pravoslavnih Cerkva v Rusiji in v drugih državah na vzhodu. Noben članek izčrpneje ne obravnava tamkajšnjega duhovništva, cerkvene organizacije, cerkvene literature, tistega, kar je ostalo od pravoslavnih samostanov, miselnosti mladih pravoslavnih duhovnikov in izobraženih laikov ter podobnega. Temu je morda krivo pomanjkanje informacij od lam. Namesto tega se pisanje v ekumenskem zborniku preveč vrti okrog zgodovinskih zadev. Tako na primer Stanko Kahne piše o »Zgo-
dovinsko kulturnem okviru in pomenu ciril-meto-dijske misli«, spet s tistim nehotenim romantičnim pretiravanjem in zanosom, ki sta tako značilna za skoro vse pisce, ki obravnavajo to snov.
Tako pretiravanje se na primer kaže v zadnjem stavku: »Sveta brata sta postavila temelje za kulturo vseh slovanskih narodov,« medtem ko je seveda zgodovinsko dejstvo, da je ostalo njuno delo praktično brez kulturno-zgodovinskih posledic za Slovence, Poljake, Cehe, Lužiške Srbe, Hrva le in celo Slovake, med katerimi sta največ delovala. Kultura vseh teh narodov se je gradila v naslednjih stoletjih in vse do danes na čisto drugih temeljih. Res pa je, da je njuno delo rodilo več sadov za vzhodnoslovanske narode: Makedonce, Bolgare, Ukrajince in Ruse. Primer stvarnega pisanja o tem je Jevnikarjeva razprava »Delo svetih bratov in najstarejši spomeniki slovenskega pismenstva«. Zelo zanimiv je tudi prispevek Rafka Vodeba o grobu in ostankih svetih Cirila in Metoda. Prav tako z užitkom preberemo poročilo Ivana Merlaka o njegovem obisku v Velehradu na Slovaškem.
Franc Perko je napisal obširen pregled verskega stanja v Rusiji ob 50-letnici oktobrske revolucije, ki je zanimiv v pogledu statističnih podatkov, sicer pa se zadovoljuje s plošnimi in nekoliko površnimi ugotovitvami.
PLANINSKI VESTNIK
Izšla je osma letošnja številka Planinskega vestnika, tudi to pot z živahno vsebino. Poleg člankov s planinsko in alpinistično vsebino prinaša pričujoči zvezek tudi dvoje daljših pesnitev našega briškega rojaka in uveljavljenega planinskega pes nika Ludvika Zorzuta. Prva »Trojni cvet«, je napisana v svojskem Zorzutovcm slogu in je poklonjena 75-letnici SPD. Druga, jubilejni sherzo pod naslovom »Smo zelen bor« je vesela, mladostno prešerna, kot so po večini vse njegove planinske. Poleg kratkih novic in poročil je zanimiv tudi Mladinski kotiček, tako da nudi kljub počitniški dobi tudi ta zvezek prav prijetno in zanimivo berilo.
NOV ROMAN VITOMILA ZUPANA
Kmalu po vojni se je Vitomil Zupan uvrstil med najvidnejše mlade pisatelje, potem pa je iz raznih vzrokov utihnil. Sele pred nekaj leti je izšel neki njegov roman, kateremu je zdaj sledil drugi, »Vrata iz meglenega mesta«. Izdala ga je založba Obzorja v Mariboru.
Roman pa je bil napisan že v prvem povojnem času, kar je opazno tudi v vsebini, ki prikazuje življenje majhnih ljudi v predvojnih in vojni letih. Izraz »megleno mesto« v naslovu se nanaša na Ljubljano.
Revija «Cerkev v sedanjem svetu»
Zadnja, dvojna, 5.-6. številka slovenske revije da pričakovali cvetenje take duhovnosti ob zame-
»Cerkev v sedanjem svetu« odločno potrjuje vtis, da smo dobili Slovenci s to revijo moderno periodično publikacijo, ki je nujno potrebna izobraženim vernikom in sploh vsem, ki se ukvarjajo s problemi človekove religioznosti v modernem času.
Na uvodnem mestu je objavljeno odprto pismo pod naslovom »Dragi sobrat! Duhovnik piše duhovniku ob letu vere«, v katerem opozarja Ljubo Marc, kakšen naj bi bil moderen duhovnik. »Popolnoma ima prav duhovnik XX. stoletja, ko noče ostati ob robu dogajanja in polnega, celotnega človeškega življenja, in prav ima, ko se ogiblje vsake maziljenosti«, piše Marc. »Sodobni človek namreč nikakor ne more prebaviti in prenesti pobožnega povešanja oči, milih gest nežno negova nih rok, mehkužnih drž, umetno in narejeno zadržanega govorjenja! Vernike je naravnost sram, ko opazijo, da duhovniki zamenjujejo iskreno svetost s sladkobesednostjo, pravo dobroto s strahopetnostjo... Napaka je bila v tem, ker smo mor-
C vevoturionarnosti kristjanov
Pred nedavnim je bilo v Benetkah posvetovanje rovavci mnenje, da je dovoljena nasilna akcija,
mednarodne katoliške organizacije »Pax Romana«, ki predstavlja mednarodno gibanje katoliških izobražencev. Na zborovanju, kateremu je predsedoval Vittorino Veronese, so razpravljali o temi: »Družbena krivičnost in etika revolucije«. Zborovanja se je udeležilo okrog trideset izobražencev iz Italije, Združenih držav, Švice, Belgije in Španije, po večini duhovnikov, medtem ko so bili Francozi zadržani zaradi stavk, ki so bile tedaj v teku.
Zborovavce je zanimalo predvsem vprašanje, če se sme kristjan poslužiti nasilja in revolucije za dosego pravičnejše družbe. V zgodovini krščanstva ne manjka primerov križarskih vojn in odobritev raznih revolucij in uporov s strani najvišje cerkvene hierarhije, toda to so stvari, s katerimi se Cerkev danes ne ponaša, ker niso odgovarjale njenemu pravemu poslanstvu med ljudmi Vendar pa nihče na zborovanju v Benetkah ni bil mnenja, da sme ostati katoličan brezbrižen do problemov družbene pravičnosti. Nekateri so iz lastne izkušnje prikazali velikanske krivice in revščino v določenih deželah Južne Amerike. Mnogi so poudarjali, da je možno z nenasilno akcijo veliko doseči, ne da bi bilo treba prelivati kri. Vendar pa so tudi priznali, da so primeri in situacije, ko take nenasilne akcije ne zadoščajo, ker se zatiravci ne zmenijo za svetovno javno mnenje in moralno obsodbo. Končno je prevladalo med zbo-
kadar so izčrpane vse druge možnosti, čeprav naj uporabi 'kristjan silo le z notranjim odporom, v mejah nujnosti, in naj nikoli ne sovraži nasprotnika.
Zanimivo je, da so zlasti prvi dan zborovanja razpravljali tudi o raznih taktikah in tehnikah nenasilne revolucionarne akcije, kot na primer o pasivnem odporu, o stavkah, tudi o stavkah iz vzajemnosti, o zbiranju sredstev za stavkajoče, o zasedbi tovarn, uradov in šol. Take akcije naj bi spravile nasprotnika, to je nasilno vladavino, v položaj, da ali pokaže svojo slabost in s tein izgubi na ugledu, ali da se posluži novega nasilja in sc s tem še bolj zasovraži. Pameten nasprotnik pa bo seveda ob takih nenasilnih akcijah protesta hitro začel s potrebnimi reformami, čeprav z zakoni, sprejetimi le po nujnem postopku.
Razpravljali pa so tudi o poskusih nasilnega prevrata s strani manjšin, ki se bore proti zakonitim in demokratičnim vladam, in o tem, kako naj bi take vlade onemogočale prevratne poskuse skrajnežev. Strinjali so se, da predvsem s tem, da razkrinkavajo demagogijo prevratnih agitatorjev in dokažejo neuresničljivost njihovih pretiranih zahtev in družbenih mitov. Po drugi strani pa naj bi demokratične vlade tudi v takih protestih in prevratnih poskusih videle opomin in pohitele s potrebnimi družbenimi reformami.
tovanju in podcenjevanju svetnih zadev. Ustvarili smo tako okrog duhovnika praznino in smo ga potisnili na rob vsemu in vsem. Strahu pred svetom (svetobežnosti), omalovaževanja svetnih vrednot, nepoučenosti in nadutosti sodobni laik ne prenese...« Drugje piše: »Zdi se mi, kakor da bi razsajala epidemija vulgarnega materializma. Ker smo otroci svojega okolja in svojega časa, je morda nevarno, da se tudi mi okužimo. Nujno je, da poglabljamo notranje življenje, da ne omagamo, da ne izgubimo čuta za duhovne vrednote v našem vsakdanjem življenju.« Te besede veljajo sicer duhovnikom, a tudi laikom. Zanimivo je, da končuje avtor svoje razmišljanje s pesmijo Vinka Beličičia, iz zbirke »Gmajna«.
Zelo zanimiv je članek »Vera na razpotjih sveta«, ki prikazuje versko stanje v nekaterih zahodnih državah; iz anket se da razbrati, da je glavni vzrok brezbrižnosti do vere in celo raz-kristjanjenja v zahodnih državah gonja po materialnih dobrinah, popevkarstvo med mladino in moralno nezdrava literatura, ki navaja mlade ljudi v upornost proti vsem vrednotam, v zasmehovanje vsega in v duhovno lenobo ter brezbrižnost. Temu so krivi nagli sociološki premiki, ki povzročajo duhovno krizo, kar je izrazilo neko poročilo z besedami: »Mestna kultura prinaša s seboj novo moralno situacijo. V mestih se vzpostavlja nov način svobode. V okolju ni več primernih skupin, ki bi izvajale regulacijo in budno kontrolo.« Vendar avtor Miha žužek meni, da problem vere v današnjem svetu ni le sociološko pogojen. Sociološki premiki so samo sprožili tisto, kar je že bilo v človeku. »Kdor ima res vero, osebno prepričanje, oseben odnos do Boga, bo ta zaklad brez težav rešil skozi družbene spremembe. Komur je pa vera le socialni konformizem, le prilagajanje obstoječim oblikam, ga bo prehod v druge oblike pretresel do dna,« piše žužek.
Vilko Fajdiga razpravlja o letu vere, Jože Krošl o »Verskih običajih in dušnem pastirstvu«, Janez Jauh o češčenju Jezusovega srca. Valter Dermota o »Božjem bivanju kot osnovi verovanja«. To pa so samo nekateri izmed obsežnejših prispevkov. Zelo zanimive so rubrike, ki tudi prinašajo tehtne prispevke in poročila. Z zanimanjem preberemo npr. »Razmišljanje ob srečanju umetnosti in Cerkve-, članek o dialogu, dalje članek »Dialog o humanizmu« in »Pisma uredništvu«. Revija je lepo ilustrirana z reprodukcijami del slovenskih umetnikov, ki prikazujejo verske motive, in s podobami slovenskih znamenj. Vsi članki so napisani v lepem jeziku in tisk je skrben, brez napak.
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
ODLIČNO USPEL TURNIR ZA »2. TROFEJO SOKOL«.
Nabrežinsko športno društvo Sokol je 10. in 11. t. m. z velikim uspehom priredilo mednarodni ženski odbojkarski turnir za »2. trofejo Sokol«. Udeležile so se ga tri ekipe: poleg domačega Sokola še Partizan Rijeka in Partizan Celje. Kljub nerazumljivi odsotnosti goriškega AGI, je prireditev zelo dobro uspela. Porok za uspeh sta bili odlični jugoslovanski šestcrki, pa tudi domača dekleta so se dobro izkazala in reškemu Partizanu, zmagovalcu turnirja, v prvi tekmi celo iztrgala set. Vsa moštva so se dvakrat srečala med seboj. Zmagala so dekleta z Roke, pa čeprav so v drugi tekmi proti Partizanu iz Celja klonila. To je bila gotovo naj lepša tekma turnirja in pravi užitek za pristne ljubitelje odbojke. Končni rezultat je bil 3:2 (—9, 14, —7, 5, 12) za moštvo iz Celja, Vendar trofejo Sokol so kljub temu osvojile prvoligašice z Reke, ker so v prvi tekmi premagale Celjanke s 3:1. Domačinke so sicer izgubile vse tekme, a so v nekaterih setih zaigrale res dobro in nudile močnejšim nasprotnicam nepričakovan odpor. Za las jim ni uspelo, da bi tudi Celjankam v prvi tekmi izborile set. Dobre so bile predvsem v obrambi in na splošno pokazale znaten napredek v primerjavi z ligaškimi nastopi letošnjega prvenstva.
Po zaključku turnirja so prejele tekmovalke številne pokale in druge nagrade. Partizan Rijeka je prejel za 1. mesto »Trofejo Sokol«, ter pokala deželnega odbora in devinsko-nabrežinske občine; drugouvrščeni Partizan Celje je prejel pokale vladnega komisariata, predsednika tržaškega sveta in Primorskega dnevnika, Sokol pa pokrajinske turistične ustnove in Avtonomne turistično-letoviščar-ske ustanove Sesljan, ki je vse udeležence tudi povabila na kosilo. Med drugimi nagradami so Podelili plaketo pokrajinskega odbora CONI najboljši igralki turnirja Rečanki Majdi Božič.
Vsa pohvala in zadoščenje prizadevnim organizatorjem za tako uspelo športno prireditev.
Baski in Škoti hočejo neodvisnost
(Nadaljevanje s 3. strani)
Na severozahodu -Evrope pa so zadnji čas Skoti zelo okrepili svoje gibanje za -neodvisnost. To gibanje je sicer že dolgo delovalo, posebno odkar se je ustanovila leta- 1945 iz raznih škotskih nacionalnih skupin in skupinic »Škotska na- J cionalna stranka« (S.N.P.), vendar je potegnilo mase škotskega ljudstva za seboj šele v začetku lanskega leta in to posebno -po zaslugi mlade in
3. Glede dela se uveljavi 8-urni dnevnik, nedelja dela prosta. 4. Delo ob nedeljah in praznikih, kakor tu nočno delo se plača po 5 kopejk ura, navadne nadure pa po 4 kopejke. Te določbe veljajo tudi za mlin in za oskrbovanje živali.
Ni prešla niti ura in delo smo izvršili. Popoln preobrat v zadržanju upravitelja. Kdo ga je povzročil? Čez teden dni smo zcedeli, da je dobil nujno depešo iz Odese, kjer mu je bil javljen izbruh revolucije, kar pa nam ni povedal. Zato o tem nismo govorili niti Pri sledeči čajanki, kjer sem si privoščil čaja in peciva. Videl sem tudi 4 upraviteljeve hčere, čedna dekleta. In ravnatelj je rekel, da bi si tam kakšno ogledal, če ostanem v Rusiji. A iz te moke ne bo kruha. Upravitelju sem povedal, da so njegovi ujetniki Slovenci, ki smo znani po svojem dobrem srcu. Da smo še celo premehki.
brihtne advokatinje Winifred E-wing, ki je senzacionalno zmagala pri volitvah v industrijskem -mestu Hamilton in bila izvoljena v britanski parlament. Od takrat gibanje za neodvisnost Škotske naglo pridobiva na moči. Zdaj ima Škotska nacionalna -stranka 114.000 vpisanih članov in računajo, da jo -polpira tretjina volivcev na Škotskem. Njeni voditelji upajo, da bo postala na prihodnjih volitvah najmočnejša stranka na Škotskem, pred tradicionalnima strankama laburistov in konservativcev. Zlasti laburisti so močno razočarali škotske volivce.
S.N.P. si je izdelala že tudi svoj gospodarsko-socialni program: odpravo revščine, katere je na Škotskem še precej, odpravo najemniškega sistema v poljedelstvu, ki ovira razvoj in povzroča, da životari veliko število malih kmetov v težavnih razmerah na najeti grofovski zemlji, in sanacijo revnih velemestnih četrti. Težave so v tem, da je škotsko prebivavstvo že zelo -poangleženo in da le še nekaj stotisoč Škotov govori pravo gael-sko škotščino. Drugi govore angleško in ne znajo več jezika svojih dedov. Toda tako je bilo tudi na Irskem in vendar to Ircem -ni ubilo narodne zavesti in jim ni preprečilo, da si ne bi bili izbojevali neodvisnosti. Irska pa je Škotom za vzgled, saj so jim Irci v vsakem pogledu tudi najbližji, tako po rasi kot po jeziku in pc zgodovini.
Oba naroda, Baski in Škoti, imata zelo staro zgodovino, ki sega še v rimski čas. Oba sta svoj čas že bila neodvisna, seveda v oddaljenih dobah. Medtem ko ostaja baskovski jezik (in narodno ime) učenjakom skrivnost, pa spada škotščina v skupino starih gaelskih (keltskih) jezikov. V dobi Norika se je govoril verjetno tak jezik tudi v današnjih slovenskih pokrajinah, ko so živeli tam še Kelti, vsaj dokler se niso poromanili. Ostanke je najti v slovenskih rečnih in krajevnih imenih. Ime Škoti pa pride iz Skottar (tisti, ki mečejo kopje). Dali so jim ga stari Skandinavci, ki so se na svojih roparskih vožnjah spopadali z njimi. Ker sami niso metali kopij na daljavo, se jim je zdelo to posebno značilno za moške prebi-vavce na severu Britanskega otočja. Danes vidijc Škoti vzor za svojo bodočo neodvisnost ravno v skandinavskih državah, posebno v Norveški, njihova kopja pa so zdaj simbolno naperjena proti vladi v Londonu.
Sladkobo oziroma grenkobo stavke pa sem okusil enkrat tudi jaz. Bilo pa je takole: Urejevali smo setveni poskus in pred setvijo je bilo potrebno pobranati parcelo s težko brano, za katero sta bila potrebna dva para konj. En par je vodil Gorjan, drugega Kresina. Dela je bilo največ za uro časa, vedno še v delovnem urniku. Rekel sem jima: »Pobranajta še to, potem pojdita domov.« Kot odgovor na ta poziv sta sedla na tla rekoč, da tega ne bosta delala Tolmačil sem, da pri poskusih mora biti vse izvršeno po predpisih, a nič ni pomagala ne prijazna beseda, ne prošnja. »Imata kakšno pritožbo proti meni ali proti ravnateljstvu ali kakšno željo, povejta!« Nič odgovora. »Ne bova tega delala!« Tedaj sem jima s čisto mirnim glasom rekel, naj gresta domov. Hotela sta odgnati konje, a sem rekel, naj jih pustita, da bom sam poravnal. In sta šla. Jaz pa sem
GOSPODARSTVO
SREDSTVA PROTI KANU
Naši vinogradniki gotovo poznajo sredstva, ki preprečujejo nastanek vinskega cveta ali kana na vinu.
ki so bili nekaj časa prepovedani v javni prodajo in uporabo zopet dovolile.
Eno teh sredstev je v prodaji pod imenom »Flor stop«. Podobno je mali hostiji in je treh velikosti: za večje pletenice (fla-škone), za sode od 7 hi in za večje posode. Uporaba je zelo enostavna. Dovolj je, da denemo flor stop v posodo. Ta plava na površini. Ob tem se pa razvija oster vonj po hrenu. Na ta način preprečuje pristop zraka do vina. Obenem se zabrani, da ne pridejo do vina kislinske glivice, ki povzročajo najprej vinski cvet, nato pa skisanje vina.
Če je vinska posoda ali tudi pletenica polna vina, učinkuje »Flor stop« tudi več mesecev, če pa ni polna, učinkuje sredstvo približno dva tedna, nakar je treba dodati nove količine »flor stopa«.
Po uporabi tega sredstva ne ostane vinu nikakršen slab okus. Ta izdelek proti kanu je po zakonu dovoljen. Zato je prav, da si ga kletarji omislijo, ker se vino posebno poleti rado skisa, zlasti če je bolj šibke narave.
VODA IZ MORJA ZA JAPONSKA MESTA
Japonska velika mesta se zelo naglo širijo in strokovnjaki predvidevajo, da jim bo v prihodnjih desetletjih močno primanjkovalo vode, če ne bo poskrbljeno v ta namen vnaprej. Sedanji viri čiste vode ne bodo zadostovali, saj so pičli že zdaj. Zato je začelo pripravljati ministrstvo za industrijo načrte za obsežno pridobivanje pitne vode iz morske vode, s postopkom razsoli-tve. Izdelan je že osemletni načrt, ki ga bodo začeli izvajati leta 1969,
V začetku bo stala tona iz morja pridobljene čiste vode okrog 170 lir, kar ni tako veliko. Človeštvu se torej tudi v tem pogledu ni treba ničesar bati. Vse morske vode ne bo moglo nikoli popiti.
vzel vajeti obeh parov konj in predpisno pobranal. Kako sem jaz to storil, bi še danes ni jasno. Oba para konj sta me ubogala kar na besedo. Po dokončnem delu sem spravil domov konje in brano. Ko smo prišli na dvorišče sem sedel na brano kot kralj na tron in gledal na konje, ki so me ubogali, kot da bi vsak dan delal z njimi. Ko sem prišel v brlog, sem našel stavkajoča ležeča na postelji brez knjige, kar je bilo za nju izredno. »Sem pa le končal delo. Zakaj sta mi to naredila?« Nič odgovora. »Pojdita se solit!« In sem šel ven. Pri večerji tiho. Za tri dni sem zvedel, da sta hotela videti, če se me da ujeziti ali ne.
Revoluciji sta pravzaprav dve: marčna in oktobrsko-novembrska. Marčna je vrgla carja in kamarilo ter postavila meščansko-socialistično vlado, v kateri je vedno bolj prevladoval Kerenski, to pa samo zaradi svojega govorniškega daru. Oktobrska revolucija je boljševiško-komunistična, ki se je postavila po robu dotedanji vladi in v naslednji državljanski vojni zmagala ter se mogočno vsedla na vladni sedež. (Dalje)
tfpomim ploe buetoum uojne
• mm 107 ■ ■ ■ ■ ■ ■ V RUSKEM UJETNIŠTVU« ■■■■■■■■■■■ Inž.-J. R. ■ ■ ■
Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR
1/1 E o n w >o O
O ’5*
$3
£)
. . O ^
s .sž, §« n «a-h s
QJ C, _ ^ ■n O C •m ^2 C3 .^h
Ji	(fl-H
*i'g jj.3
O 'S m ^ ^
o 5 >o
E S r.
■iS8- -s S S «i3
■M ,-0*'S
o I j 3 2
13 is bi 55 •^3 > „r 3 O C
r3 N ■£ (D <*> "5	C/J
£-32 3 0
_? a >on 03
E ni 2 M
<u
uo 43 ^ oj Sj
H