NOVEMBER 1 IB S Leopold , 11! <"! Gertrudn 17 P Grefrorij, čud. + 18 S Posveč. oerk. i) 19 N iS. pobinlt^ 20 P Feliks 21 T Dar. pred. D.M. 22 S Cecilija 23 f! Klemen 24 P Jane?, od Križa 25 S Katarina, dev. 26 N~26. pobtnfc. Q 27 P Virsrilij 2S T Štefan, ralajSi 29 R Andrej 30 č Zahvalni dan AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST E AMERIKI Geslo: Za vero in narod —• ta pravico in resnico — od boja do tmage'1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH« ŠTEV. (NO.) 225. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 23, 1939 LETNIK (VOL.) XLVIII. Ob vzhodni angleški obali se je vsled min potopilo v štirih dneh 14 ladij. — Anglija dolži Nemčijo kršitve mednarodnih zakonov glede polaganja min in namerava kot protikorak zapleniti vse izvoze iz Nemčije. London, Anglija. —Od konca zadnjega tedan so se vojne strahote na morju pomnožil« tako, da se je tukajšnja vlada čutila prisiljeno, da bo morala Podvzeti drastične protikora-ke proti Nemčiji. Ob vzhodnem obrežju Anglije se je namreč tekom štirih dni, od sobot® do torka, potopilo nič manj kakor 14 ladij. Med zadnjimi žrtvami je bil v torek neki 11,000 tonski japonski Potniški parnik, s katerim je bilo izgubljenih tudi število človeških življenj. Za vse te potopitve se dolži Nemčija, katero se obenem tudi žigosa, da brezobzirno krši mednarodni zakon glede polaganja min. Vse te nesreče so bile namreč povzročene od Podmorskih min, kakor se trdi, ne navadnih, pritrjenih, marveč plavajočih min. Glede takih min pa velja mednarodni sporazum, da se smejo upodabljati le take vrste, ki postanejo v doglednem času "mrtve," neškodljive. Obenem določa isti sporazum, sprejet v Haagu leta 1907, da se mora F RAN KO NEMŠKA TRGOVINA Kljub vojni stojite državi v posredni trgovski zvezi. Bruselj, Belgija. — Kakor se tudi neverjetno sliši, vendar je resnica, da stojite Francija in Nemčija istočasno, ko ste med seboj v vojni, tudi v medsebojnih trgovskih zvezah. Te zveze sicer niso direktne, vendar zato nič manj uspešne. Vrše se skozi Belgijo. Tako se bo v par dneh podpisala trgovska pogodba med Francijo in Belgijo, po kateri bo Belgija dala štiri milijone ton premoga za šest milijonov ton železne rude Franciji. Pozornost vzbuja pri tem posebno določba, da mora biti dva in pol milijona ton belgijskega premoga najboljše vrste. Ker Belgija še daleč ne pridobiva toliko tega premoga, je vsem jasno, da ga bo dobila iz Nemčije. Zelo je verjetno, da bo nasprotno del francoske želez- v vsakem slučaju,kadar se po- ™ rude šel >z Bel^'e v Nem lagajo mine, obvestiti svet o krajih, kje so položene, da se lahko trgovske ladje nevtralnih držav izognejo takih krajev. V sedanjem slučaju pa so bile mine položene ob angle-ski obali in ni Nemčija tega nič objavila; katastrofe zadnjih dni so bile posledica te kršitve mednarodnih predpisov. Povrhu tega se domneva, da so 'bile to takozvane ma-fDietične mine, ki se smatrajo Za prepovedano bojno sredstvo. Take mine leže na dnu morja in jih jekleni oklep ladij privleče na se, na kar eksplodirajo. Protikorak, ki ga namerava Podvzeti Anglija proti tej "brezobzirni brutalnosti nemških metod,'' kakor se je izrabi, je objavil min. predsednik Chamberlain ta torek. Obstojal bo v tem, da se bo uvedla blokada tudi za izvoze iz Nemčije, dočim je doslej veljala le za uvoze v njo. O tej °dredbi se smatra, da bo napravila globok vtis ne samo na Nemčijo samo, marveč tudi na i'azne nevtralne države, pred-^em Italijo, ker bo v naprej ^loh vsaka zveza med Nemčijo in ostalim svetom po morju ukinjena. I v -:—o-:—1 ANG1 EŽI POSLUŠAJO NEMŠKE PROGRAME London, Anglija. — Dočim Je prebivalstvu v Nemčiji strogo prepovedano, da bi poslušati tujeze'mske radio programe, se pa v Angliji ne izvaja °d oblasti nikak tozadevni Pritisk na ljudstvo. Ravno na sProtno, oblasti se celo nekako zanimajo za to, kak vtis dobi prebivalstvo od programov,ki jih sliši iz Nemčije, in Nekateri listi naravnost priob-čajo uro in valovno dolžino programov in nato skušajo od :svojih čitateljev izvedeti 7.a njih mnenje o njih. cijo. HUMORISTIČNA STRAN VOJNE London, Anglija. — Da si krajšajo čas v sedanji dolgočasni vojni, se bojujoče se države obdelujejo med seboj včasih s govori, grozilnimi ali pa bahalnimi, včasih pa zopet tudi z dovtipi, besednimi ali praktičnimi. Enega zadnjih so NOVO SVARL L0FINSK1 Glasovi t'z Rusije ponovno izražajo grožnje. Moskva, Rusija. — Nov migljaj je prejela Finska ta torek od Rusije, da se ta izpostavlja v vojno nevarnost, a.ko ne bo ugodila sovjetskim zahtevam. Objavilo se je namreč, da se vrše manevri velike-ea obsega ruske mornarice v Baltskem morju. Istočasno je v nekem listu izšel članek, ki povdarja, da "nobene ovire ne bodo zlomile naše odločnosti, ""h ustvarimo močen mir nad finskim zalivom v svrho variva sovjetskih meja." --o-- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Na posledicah srčne hibe je preminul nenadne smrti rojak John Golob, 2552 So. Sawyer. Pogreb se je vršil pod vodstvom Zefranove-ga pogr. zavoda to sredo popoldne. Pokojni je bil rojen na Dravskem polju pri Ptuju, na Štajerskem, od koder je prišel v Ameriko pred 85 leti. Tukaj zapušča ženo, v starem kraju pa brata in sestro. ——o- FRANCOSKI PARNIK PRIh SPEL V NEW YORK New York, N. Y. — Francoski potniški parnik De Grasse je priplul v tukajšnje pristanišče zadnji ponedeljek s 161 potniki, 16 od njih Amerikan-cev. Parnik je ves sivo prebarvan, da se lažje skriva na morju, in je oborožen z dvema velikima topovoma ter, NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi narodnega praznika Zahvalnega dne, katerega obhaja Illinois in večina držav ta četrtek, bo ta dan izostala izdaja našega Lsta. KRIZEMJVETA — Bukarešta, Rtfmunija. — Tukajšnja vlada namerava razpisati državno posojilo za kritje stroškov za oboroževanje. Da si zasigura uspeh, bo prisilila vsa podjetja, da investirajo 30 odstotkov svojih rezerv v to posojilo. — Havana, Kuba. — V torek se je otvorila tukaj druga mednarodna delavska konferenca. Na njej je navzočih okrog 150 delegatov iz raznih delov sveta, od katerih jih je iz ameriških dežel 21. — Berlin, Nemčija. — Eden tukajšnjih listov je objavil, da je Nemčija zaplenila vso imovino, ki je bila poprej last bivše poljske države. POLOŽAJ JIHSKRBl Naziji se očividno boje, da bi jim Čehi ponovno ne delali preglavic. — Ostra kontrola uvedena. iz Jfugo&iavijm Zadnja statistika izkazuje, da šteje Jugoslavija skoro petnajst in pol milijona prebivalcev. — Dolga pokora za nepremišljeno dejanje. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti in novice iz domovine. si Angleži privoščili nad Nem- kakor se trdi, z enim proti- ci te dni. Nad Nemčijo se je odpravilo par bombnih aero-planov, toda padla ni nobena bomba, pač pa so letalci vrgli Nemcem — enega zajca. Zajec je bil mrtev in so ga spustili na zemljo z malim padalom, naslovili ga pa na zračnega ministra Goeringa s pripombo, da je to zajec, ki so ga nemške bombe ubile ob nedavnem napadu na shetland-slce otoke. O omenjenem napadu so Nemci poročali, da zračnim topom. NIZOZEMSKA SE CuTl BOLJ VARNO Amsterdam, Nizozemska.—-Tukajšnja država čuti, da je neposredna nevarnost napada šla, vsaj začasno, mimo nje. Tako so se s tem torkom zopet dovolili dopusti vojaštvu, ki so bili ukinjeni 10. novembra. Kakor trdijo zadnja poročila, je Nemčija umaknila svoje čete,ki jih je imela kon-šo zadeli neko angleško bojno I centrirane ob nizozemski me-ladjo ter razbili dva aeropla-lji na. Angleži pa so nasprotno poročali, da so nemški aero-plani vrgli 20 bomb ter ubili — enega zajca. In tega zajca so jim zdaj poslali v dar. KOMUNISTI POSKRBELI ZA BROWDERJA New York, N. Y. — Stranka ameriških komunistov je zbrala sklad $100.000 v svrho kritja stroškov za sodno obravnavo svojega tajnika Browderja. Kakor znano, je Browder obtožen, da je pod napačnim imenom na potnem listu potoval v inozemstvo. --o- SAMO, DA SE POSTAVI Evanston, 111. — Z aretacijo 15 letnega dečka W. Atrnore, je tukajšnja policija rešila za-gonetko osmerih vlomov. Vse to je namreč izvršil omenjeni deček, in sicer zato, kakor je sam izpovedal, da se postavi pred svojimi tovariši. RUSKI APEL NA AMERIŠKO MLADINO Moskva, Rusija. — Glasilo ruske armade, Rdeča zvezda, je v nekem članku zadnji ponedeljek naslovilo apel na mladino celega sveta, zlasti Amerike, naj deluj« proti nadaljevanju sedanje "kapitalistične vojne." Člankar povdarja, da je razpoloženje proti vojni že zdaj .močno zasidrano' med dijaštvom v Zed. državah, Angliji, Franciji in Indiji, ter dostavlja, da kapitalizem razpada v razvaline, dočim je položaj sovjetov močen. -o- CIO UTEGNE IZGUBITI ENO UNIJO Washington, D. C. — Unija delavcev pri ženskih oblačilih, ki šteje okrog 250;000 članov, se utegne ločiti od CIO in' stopiti nazaj v delavsko federacijo. Eksekutivni odbor unije se je namreč zadnji ponedeljek izrazil, da se zna ta prestop izvršiti prihodnjo pomlad, ako ne bo do tedaj sklenjen sporazum med obema organizacijama. Ta unija, ki ji načeluje David Dubinsky, je že od lani le bolj po imenu pod ClO.kaj- Berlin, Nemčija.— Da nemška vlada zadnjih nemirov na Češkem ne smatra le kot slučajen incident, marveč vidi v njih nekaj bolj globokega, se lahko razvidi iz pozornosti, ki io posveča češkemu ozemlju še zdaj, ko se je položaj povsem pomiril. Predvsem so naziji obe pokrajini, Češko in Moravsko, te dni popolnoma odrezali od zunanjega sveta: telefonska zveza z njima je docela nemogoča; razumljivo je, da je v tem ostrejši meri omejen tudi vsak potniški promet. Tako se ne more dobiti nikakih novic iz teh dveh dežel, kajti tudi vesti v listih so do skrajnosti cenzurirane. Izvedelo se je lc toliko, da so-se poslali v Prago novi oddelki vojaštva, dočim je načelnik, "protektor," teh pokrajin, von Neurath, že več dni v Berlinu v razgovorih s Hitlerjem. Pričakuje se, da se bo kontrola nad Čehi s tako silovitostjo poostrila, da bo izginila tamkaj sploh vsaka sled svobode. Očividno se hočejo naziji zavarovati pred novimi nemiri za slučaj, ako ; Nemčija podvzela večje aktivnosti na zapadni fronti. Nekateri listi trdijo, da so bili ti nemiri delo angleških agentov in obenem povdarja-jo, da nima Anglija nobene pravice, zgražati se nad metodami, ki jih je Nemčija uporabila proti izgrednikom, češ, da ni ona nič drugače nastopala v Palestini. Kakor se poroča, je pom. nadškof v Pragi, Msgr. Eltsch-kner, javil nemški vladi, da je bilo tekom zadnjih dni brez vsakega povoda aretiranih 40 katoličanov, med njimi trije duhovniki, in je naprosil, da se podvzame preiskava. Prebivalstvo Jugoslavije Ljubljana, 29. okt. — Načelnik državnega statističnega urada Dr. Rudolf Andrejka, ki je bil visok upravni uradnik v Sloveniji, je sedaj izdal statistični letopis za leto 1938-39, v katerem prinaša podatke o gibanju prebivalstva za leto 1937, ker podatki za leto 193§ še niso mogli biti zbrani in obdelani. Zato pa objavlja tudi cenitev prebivalstva naše držav za konec posameznih let. Iz tega je razvidno, da je znašalo število prebivalstva po cenitvi za konec leta 1938 15,490.000. Prebivalstvo se je razdelilo po banovinah (v nekdanjih mejah) takole: Slovenija 1,198.000, drinska 1,-821.000, donavska 2,532.000, moravska 1,630.000, primorska 97-1.000 savska 2,911.000, vardarska 1,780.000, vrbaska 1,195.000, zetska 1,040.000 in Belgrad 409.000. Primerjava rezultatov ljudskega štetja dne 31. marca 1931 in cenitev za 31. december 1938 nam kaže da je največji prirastek doživel Belgrad, katerega prebivalstvo se že približuje številu pol milijona. Najmanjši napredek je bil v Sloveniji, ki ima najmanjši naravni prirastek v državi. Slab je bil prirastek v donavski banovini in v savski. Če bo šel napredek tako hitijo dalje, potem je pričakovati, da bo v najkrajšem času ii^e-la vrbaska banovina več prebivalcev kot Slovenija in tudi zetska in primorska banovina hitro naraščata. Vrbaska banovina ima po teh cenitvah le 3 tisoč prebivalcev manj kot Slovenija. •-o- Kazen za uboj ti proglasila se je nekako neodvisnim. Za vse, kar imamo, smo dolžni zahvalo, kajti s seboj na svet nismo prinesli ničesar. Enako zahvalo zasluži skromen dar, ka-k(. r starega moža na gornji sliki, ki je prejel obed v nekem zavetišču za brezdomce, kot obilo darilo, kakor ga ima pred seboj deček na levi. Le, kdor je hvaležen, je vreden obilja. Stariha je kazen mirno spre* jel. i -o- Nesreča s smodnikom V bolnico v Mursko Soboto sta bila pripeljana dva 14 letna fanta. Prvi, viničarjev sin Ferd. Trstenjak iz Leskovcev v štrigovski občini, se je igral z bratovo flobertovko v kateri je tičal naboj in jo toliko časa obračal po rokah, da se je sprožila in ga je strel zadel v4 nogo. — Iz okoslavskega vrha je pa bil pripeljan tesarjev sin Jakob Hoja, Našel je smodnik in si z njim napolnil ključevo luknjo, vtaknil v ključ žebelj in udaril z žebljem ob zid, cla bi povzročil eksplozijo. Zarea je prišlo do vesele eksplozije, ki se je pa pri fantu kmalu spremenila v jok, ko je zagledal svoj razmesarjeni prst. -o-(' Smrtha kosa V Ljubljani je umrl Vilko Gaberšek, uradnik. —Na Kno-žaku v Rogaški Slatini je umrl Vinko Zurman, častni član svoje občine, v katere odboru je bil od leta 1892 do 1934.; od 1918 pa do 1924 pa tudi župan. — Prj Sv. Barbari. y Halozah je umrl Anton Ga« brovšek, pekovski mojster. -o- Pod voz je prišla Marija Bremšak, 62 letnai preužitkarica iz Doba pri Domžalah, je prišla v Ljubljano nekaj kupovat. Na Marijinem trgu je po nesrečnem na-, ključju prišla pod voz, ki ji je zlomil nogo in jo poškodoval po glavi, da so jo morali spraviti v bolnico. Z gobami so se zastrupili V Radzielu pri Slivnici je 68 letna bivša posestnica Marija Trenta s svojo 42 letno hčerjo Katarino Zrinšek nabrala v gozdu gobe, med katerimi so bile tudi strupene. Ker sta gobe obe tudi jedli, Novo mesto, 26. okt. — Da nes se je pred senatom okrož nega sodišča, že tretjič obravnavalo krvavo dejanje, ki ga je 30 letni posestnikov sin jgta se nevarno zastrupili in so Gregor Stariha iz Dolenjega Suhorja zagrešil nad svojim sosedom Petrom Adlešičem s tem, da ga je dne 3. marca napadel z gnojnimi vilami in ga do smrti pobil. Starihov zagovornik dr. Trošt je vztrajal na tem, da je obtoženec dedno obremenjen, podvržen alkoholni into-leranci, in da je izvršil zločin v psihozi. -Sodni izvedenec je bil nasprotnega mnenja in je potrdil, da je bil obtoženec sicer hudo pijan, vendar pa da je za zločin odgovoren. Zato je zagovornik predlagal, naj sodišče zasliši še izvedenca — psihiatra, ker obtoženec še do danes ne ve, da je pred spopadom s pokojnim Adlešičem v družbi popil celih 12 litrov raznega vina, kar priča, da je izvršil dejanje v popolni zmedenosti. Sodišče pa je predlog zavrnilo in umora obtoženemu Starihi prisodilo 12 let robije. jima v mariborski bolnici komaj še rešili življenje. -o-- S kolom V celjsko bolnico je moral 41 letni dninar Miha Smrečnik iz Nove cerkve, katerega je napadel s kolom dninar Iskrač iz Socke in ga močno poškodoval. -o-- Sladko življenje V Donjem Jelovcu pri Bosanski Dubici živi ^Anton Levi-kov, učitelj, ki poje vsaki mesec 10 kilogramov medu. Mož je star 65 let,pa bi mu jih prisodil komaj 45. Likov ne pomni, da bi bil katerikrat bolan. To pripisuje samo uživanju medu, katerega ima strašno rad in ga uživa že od mladih let. Mož ima svoj čebelnjak in 20 panjev čebel. -o- Širite in priporočajte liti "Amerikanski Slovenec'*! Pregleduje oči in predpisuje očala . 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1631 So. Ashland Avenue H ffd. Canal 0523 | Uradne ure: Vsak dan od 9. | S zjutraj do 8:30 zvečer. "ii>iaaiiiiiaiiiiiBiiiiHi!!i!BiiiiiaiiiiiHii!iivi!!iaiiiiia»H«iiiiiBE<' TARZAN IN SLONOVI LJUDJE vwmmm i., —T«, m« o • p.t rt m- noau »r9 P!.Ti. EATORE SYNDICATE, Inc. "Vojaštvo!" je vpila vsa prestrašena Menofni. "Vsak vojak mora takoj na bojno polje!" — Komaj je Mehofra izdala ukaz da mora vse vojaštvo v boj, je že začelo vreti po mestu. Vo-i^iki so se zbirali v velikih gručah jn vpili: "Na vojno! na vojno! Vsakdc ki lc more, kajti Cathncjci so nas napadli 1" Komaj nekaj minut je preteklo odkar je bila Menofra zapovedala vojaštvu naj gre v boj, že so se odprla mestna vrata in skozi so začeli korakati vojaki. Tarzan jih je videl priha iati in tudi kmalu spoznal, da je njih število mnogo večje kot je število njegovih prijateljev Cathucjcev. Uvidel je, da je treba brigado slonov kar mogo,če hitro uničiti, če imajo pričakovati vsaj majhne zmage. — Vojni levi so sicer napravili velike reči, samo škoda, da jih je bilo premalo. Poveljnik slonove brigade je bodril svoje, naj vzdrže, da pomoč že prihaja. To je na vojake vlilo novega po-gunja. Četrtek, 2Ž. novembra -19Š9 frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 18PU Izhaja vsak dan raznn nedelj, pont* ■kljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: .1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za pol leta Naročnina! Za Četrt leta _, Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ....................$6.00 Za pol leta .........................;_3.00 Za četrt leta.................. 1.75 Jfo&aihesrta Številka ____________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891. Published by: Issued: daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: Pot one year___________ For half a year________ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year ,- ... ,, $6.00 For half a year .............— 3.00 For three montfos ___1.75 Single copy Dopisi važnega pomena za hitro oftjavo morajo biti poslani na uredništvo Maj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879, Dva svetova daje človeškemu življenju šele pravo vsebino. Neštevilne zapovedi in prepovedi zapadnjakov niso v stanu trajno urediti zamotanega človeškega sožitja. Šele dejavna ljubezen bo sposobna zgladiti nasprotja tako med posamezniki kakor med poedinimi skupinami, pa najsi bodo potem te skupine narodi ali države. L* am jr.T £ mt Leto 1939 bo ostalo vsekako eno najvažnejših let v zgodovini Evrope, zlasti pa v zgodovini Slovanov. Ribanja in borbenost med raznimi miselnostmi, ki delijo evropski vzhod in zahod streme po gospodarski, politični in duhovni nadvladi v svetu. Za nas Slovane imajo zlasti dogodki, ki so se odigrali te zadnje mesece v Moskvi veliko važnost. Imeti znajo za dolga desetletja dalekosežne posledice za nas Slovane in vso Evropo. Zato mogoče ne bo odveč, če bomo skušali pokazati na problem, ki že skozi stoletja visi nad Evropo, ki pa danes po vsem videzu ni prav nič bližji rešitvi kakor pred stoletjem: to je problem duhovnega sodelovanja in medsebojnega kulturnega oplojevanja med evropskim vzhodom in zapadom. Bili smo priča gigantskega poskusa, ki mu je stomili-jonski ruski narod služil in mu še služi kot poskusno sredstvo. Zunanje oblike življenja ruskega človeka so se v zadnjih desetletjih brez dvoma v marsičem spremenile, gotovo so se tudi v marsičem spremenili njegovi pogledi na življenjska dogajanja, toda bistvo naroda, njegov značaj in njegova duša sta ostali tudi v teh desetletjih globokih zunanjih sprememb v celoti nedotaknjena. Kajti značaj naroda in njegovo notranje doživljanje je plod tisočletij m se v dobi enega rodu ne da spremeniti. Pod suknjičem sedajega ruskega delavca v moskovskih predmestjih ali v Magnetogorsku ali v Dnjeprostroju še vedno živi nekdanji mužik s svojo široko dušo, v kolhozih in kmečkih kolektivih živi prav tako naprej ruska duša, samo da se pre-roja v ognju preizkušnje, da bo mogla nekoč prekaljena izpolniti svoje poslanstvo med razdvojenimi narodi Evrope. Čeprav smo tudi mi drobna vejica na slovanskem deblu, smo vendar tekom stoletij izgubili marsikaj tega, kar ?o še danes bistvene lastnosti ruskega naroda, ki je na neizmernih ravninah med Uralom in Dnjeprom ohranil svoje slovanske prvine najbolj neokrnjene. Naloga obrobnih Slovanov je v posredovanju med evropskim zapadom in vzhodom. Vsekakor zelo težka in odgovorna naloga, kajti od tega, kako se bo posrečilo spraviti v soglasje ta dva svetova, bo zavisela usoda bodoče Evrope. Evropskemu zapadnjaku je ruski človek nerešljiva zagonetka. Nič čudnega, saj je izročilo (tradicija) za-padnjaka cela vrsta ponesrečenih vzorov od rimskega cesarja pa do sodobnega imperija. Oblast in sila sta zapadnjaku vrhovni načeli, tema dvema idealoma je pridružil še jpojem pravice, ki pa jo kroji navadno po svojem lastnem okusu in po potrebah časa. V svojem stremljenju po oblasti je zapadni človek stopnjeval organizacijo družbe in drŽave, dokler se končno ni znašel v zapleteni mreži neštetih postav in zakonov, ki so človeško življenje oklenile s pravo verigo zapovedi in prepovedi. Zapadni človek je postal mrzel računar, ki pregleduje samo še postavke dobička in izgube. V svoji ozkosrčnosti se omejuje vedno bolj na stvarne koristi, medtem ko so mu vrednote duše vedno bolj brezpomembne. Imetje, premoženje, denar to so cilji v hrepenenjih zapadnjaka, kajti z bogastvom je po vezana oblast in oblast mu je vrhovni smisel življenja. Neki filozof je izrekel tole misel: Zapad je dal človeštvu najbolj prof in jene oblike tehnike, državništva in prometa, toda hkrati mu je oropal dušo. In naloga evropskega vzhoda je, da temu zapadu zopet vrne njegovo dušo. Vse drugačen je ruski človek. Neizmerne ravnine so oblikovale njegov značaj tako, da je širok in da v svojem spoštovanju do bližnjega rad prizanaša njegovim napakam. Kajti uverjen je, da življenje vodijo višje sile. Človeku je treba samo skromno sodelovati, kakor mu narekuje njegova narava in njegova notranjost. V pozemnih dobrinah ne vidi smisla življenja, oblast priznava samo kot potrebno zlo v človeški skupnosti, nikakor pa mu ni cilj njegovih stremljenj. Ker je rastel skozi tisočletja v neizmernosti ravnin, mu je lastna skromnost. Ne čuti v sebi potrebe, da bi nadvladal svojega bližnjega, temveč gleda v njem brata, ki ga je usoda postavila ob njegovo stran, da bosta združena lažje nosila breme življenja. Iz te zavesti se je mogla poroditi smisel za idejo ljubezni, ki LEP DAN MILWAUSKIH SLOVENCEV Milwaukee, W;is. Namenil sem se nekaj napisati iz našega mesta, da bodo drugod vedeli, kako tukaj živimo, V imenu katoliško mislečih Milwaucaliov in Westal-ličanov ter okoličanov, se prav lepo zahvalim cenjenehiu gl. predsedniku KSKJ Mr. Johnu Germu, ki naš je pred kratkim prišel obiskat. Silno nas je razveselilo, da se je potrudil iz daljne Colorede. k nam. Njegov govor na, programu, ki smo ga bili takrat priredili, je bil jako zanimiv. Navdušeno je priporočal, da bi se še bolj zanimali za našo odlično podporno K.S.K.J.,saj je vsakemu le v korist, da postane njen član. Ni to vse, da je Jednota dobra podporna organizacija. Saj so tudi druge podporne organizacije m jednote take. Nekaj drugega je, kar nas mora vezati z našo KSKJ in to je, da so njena pravila postavljena na podlago naše katoliške vere. Tako nas hoče Jednota kot dobra podporna organizacija ohraniti verne, kot je veren naš slovenski narod v stari domovini. Če dobro premislimo, nam je vera zares potrebna, ko je pa toliko nevere na svetu. Naj tukaj omenim, da je nam glavni predsednik KSKJ Mi'. J. Germ napravil veliko veselja s svojo harmoniko in petjem v nedeljo večer 29. oktobra v S. S. Turn dvorani. Ta dan je bila prav lepa prireditev v omenjeni dvorani, za kar se moramo vsi udeleženci v prvi vrsti zahvaliti našima čč. gg. duhovnikoma Rev. A. Schiffrarju in Rev. L. Korenu, ki vodita našo faro sv. Janeza Evangelista. Nadalje seveda tudi vsem ki so se v tako velikem številu udeležili. Vsi smo bili priča in vsi moramo priznati, koliko je bilo truda, da sta čč. gg. duhovnika toliko naučila to mladino in celo v razmeroma kratkem času. Človek bi skoro verjeti ne mogel, če bi na lastne oči ne videl in jih slišal. — Potem smo dolžni zahvalo tudi našemu cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Mr. Mu-škatevca, ki so se tudi lepo postavili na prireditvi in nam napravili toliko veselja. Tukaj smo imeli priliko videti, koliko se lahko doseže, če se v složnosti deluje. Res, veliko smo že dosegli, pa lahko pričakujemo da bomo še več. Še posebno, ko smo dobili navodila in naročila od našega presvetlega milwauskega nadškofa in naših čč. gg. duhovnikov, da nay se požurimo z na- skem življenju!:. '"•' Ludvig Perushek DRUŽABNI VEČER "SLAVČKOV" Barberton, O. Za petek večer, 24. novembra, dan po zahvalnem dnevu vabi mladinski pevski zbor "Barbertonski Slavček" k zanimivi slikovni predstavi in kratkemu koncertu, ki se vrši v dvorani "Domovina." Slikovna predstava bo obsegala več prizorov iz življenja v stari domovini, turneje mladinskih zborov v Pittsburgh, Pa., preteklo poletje in potek na cle-velandski razstavi leta 1937. Iz prijaznosti bo sodeloval tudi pevski zbor "Javornik" ki bo po predstavi zapel par pesmi. Vabilu "Slavčkov" se občinstvo vedno rado odzove in se bo gotovo tudi v petek 24. novembra, zlasti, ker je prireditev dobro pripravljena in je določen pribitek v "Slavčkov" sklad za pomladanski koncert, ali pa bodo najbrže priredili opereto "Mavrica," najnovejše delo g. Louis Šemeta. To igrico so z uspehom predstavljali pred par tedni newburški "Kanarčki" in sedaj pravijo, da so se že g. kanonik Father Oman pri sv. Lovrencu preskrbeli, da jo bodo "Kanarčki" ponovili v cerkveni dvorani enkrat meseca januarja prihodnje leto. Torej, more. že biti nekaj posebnega, da se tako fin glasbenik, kakor so g. kanonik, za to opereto zanimajo. — Več o tem prihodnjič. — Barbertonske rojake še enkrat vabimo, da pridete v petek 2,4. novembra zvečer v dvorano Domovina. Pričetek točno ob pol osmi uri. Odbor i ^^tpilUlIltttlJtlljLlttltt ttttMHM t II t IttJtttlhttl^tltlMLtiHll Ml Ml HI tlltt lllillt j. staršev, z šo faro kar nam je najbolj potrebno. Res, nekaj smo že napredovali in kar je še potrebnega, si bomo z dobro voljo tudi sčasoma pridobili. Saj je tudi Noe dolgo let tesal barko in jo nazadnje le dogotovil. Tako bomo tudi mi dosegli kar še potrebujemo, če bomo složno sodelovali. — Obenem dragi rojaki, ne pozabimo tudi našega katoliškega tiska. Naročajmo si naše katoliške liste, Amer. Slovenca in v sedanji kampanji tudi ne pozabimo Novega Sveta. — Pozdrav rojakom in naročnikom. John Vidergar OHCET IN DRUGO MED SLOVENSKIMI FARMARJI Willardi Wis. Vsake stvari mora biti enkrat konec, tako tudi "lejdik stanu," tako je sklenil in napravil Jože Toleny prav fest in "zauber" faiit ter si izbral prav lepo cvetko, katera mu bo delala družbo v življenju in mu ne bo treba samevati. To cvetko je utrgal pri Horva-tovih, in ta cvetka je bila Miss Jennie Horvat. — Stopil je z njo pred oltar, kjer sta Si obljubila zakonsko zvestobo do Smrti. Poročne obrede s sveto mašo je opravil naš domači g. župnik Rev.. Father Marinšek. — Ženin je sin ugledne krščanske družine Mr. in Mrs. Anon Toleny, nevesta pa tudi hčerka prav ugledne in poštene Horvatove družine. — Da smo se na dan svatbe prav Vain" imeli, se razume že samo po sebi. Vse je bilo veselo, staro in mlado. Mi starejši smo pili, peli in bili veseli kar doma na nevestinem domu. O, to smo se vrteli in sukali, ker naš Happy nam je sa'me poskočne igral. Mladina je pa bila povabljena v dvorano, ki je bila nabito polna. Tudi tukaj je bilo vse veselo. V nedeljo pa smo bili zopet povabljeni na "dinner" k Hor-vatovim. Zopet je bilo veselja za vse, le Mr. Joseph Klun, kateri je prišel na svatbo iz Milwaukee, se je bolj kislo držal. To pa vsled tega, ker je prejšnji večer preveč pokušal Noetovo kapljico. Toda, ko je videl, da smo vsi drugi dobre volje, jo je tudi on kmalu z nami potegnil ter nam povrhu še kako ribenško povedal. Nazadnje se je pa še prav težko ločil od nas ter odrinil nazaj proti Milwaukee. Pozdravljen Mr. Klun! — Ženin in nevesta sta se odpeljala! za kak teden ali več tja. proti Chicagi in Lyons, kjer imata več sorodnikov. — Podpisani želim mlademu paru prav obilo sreče in božjega blagoslova v zakon- Dogodki med Slovenci po Ameriki lEIMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiim Poroka Cleveland, O. —- Zadnjo soboto 19. novembra sta se v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. poročila Justine Kovačič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Kovačič iz St. Clair Ave. in John Sabat z E'ast 40th Street. Poroka je bila s sv. mašo. — Častitke! Pod avtom Luzerne, Pa. — Pred nekaj dnevi je bil od avtomobila povožen Viktor Baloh, najmlajši sin rojaka Johna Baloha. Z zlomljeno nogo so ga odpeljali v bolnišnico. Vest iz domovine Cleveland, O- — Mr. Jožef Cergol, je te dni prejel iz starega kraja žalostno vest, da mu je v vasi Misliče, pri Divači v zasedenem ozemlju umrl njegov oče Janez Cergoj, po domače Tišlerjev, v starosti 78 let. Tukaj zapušča že omenjenega sina in eno hčer, v Kalifqrniji enega sina, doma pa ženo,, dva sina, dve hčeri, v Slavoniji brata in več sorod- hčerka islovenskih Mr. Steven Perico? nikov. Himen V tukajšnji Janeza se RAZNO IZ PUEBLE Pueblo. Colo. Vreme imamo prav lepo, ka-koršnega bi skoro ne pričako, vali za sedanji p^zni jesenski čas/4- ffčd'a'Vrt6 šePMr. Louis Russ na lov, je imel nesrečo, da ga, -že precej daleč od doma, je pičila redka-kača klopotača. Sreča zanj je bilo to, da je 'bil z njim tudi njegov sin, ki je na pičenem mestu prerezal kožo in iz-stiskal strup iz rane, da se ni razlezel po celem životu, nakar nad pičenim mestom trdo prevezah Zdravnik se je potem izjavil, da je Mr. RUssu prav to rešilo življenje. Tako je bil Mr. Russ samo en teden v bolnišnici. Sedaj je zopet zdrav in že dela. Težko operacijo je prestala Mrs. J. Gnidica, mati Rev. Da-niela Gnidica, ki so prišli za teden dni k bolni materi, pa so se že vrnili v upanju, da bodo mati srečno prestali operacijo in zopet ozdraveli, kar je tudi želja nas vseh. — Mrs. Godec je sedaj doma iz bolnišnice. Morala bo pa še dolgo ostati v postelji. DomaČi so še vsi potrti zaradi nesreče. Prijateljice jo lahko obiščejo na njenem domu. — Mr. George Tamosh je tudi še vedno bolan. Nahaja se doma in ga prijatelji lahko obiščejo. — Tudi Mr. Jernej Zdravje se še zdravi na: svojem domu. — Že-iimo vsem bolnikom . skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja. > Prosim vse drage naročnike, da ponove ta mesec naročnino za "Novi Svet." Nadalje vam tudi naznanim, da imam pratike in tudi še koledarje Ave Maria. Ker, kot vam je znano, jaz zelo težko hodim okolu, Vas prosim, da pridete na 'moj dom, če si želite teh reči. — Kdor hoče biti na hitro postrežen, naj kar telefo-nično pokliče Mr. J. Princ, drugista. Mož je visoko izobražen in učen in naš rojak. Domačini bi morali vselej podpirati svoje rojake. — Vsem rojakom, širom Amerike, ki bodo naročali ta mesec "Novi Svet," ali obnovili naročnino, se priporočam, da pripišejo glasove meni ter se jim že v naprej • _ ' Rojenice Milwaukee, Wis. — Prijazne vile rojenice so se oglasile pri družini Rudolf Ostrovič na So. 63rd St. in jim prinesle v dar krepkega fantka. — Nadalje so bile v gosteh tudi pri družini John A. Petrovič na So. 7th St. in tudi pri njih pustile luštnega fantka. — K družini Frank Mihelich na So. 57 th St. so prinesle lep& punčko. — Potem so obiskale še družino Joseph Turk na W-Bruce Street in tudi njim prinesle hčerko. Poroka Cleveland, O. — V soboto 19. novembra sta bila v cerkvi sv. Vida poročena Miss Irene Turk in Mr. Joseph Petrulis. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Frank G. Turk na Hecker Ave., ženin pa sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Petrulis z Orange Ave. — Častitke! Naši rudarji dobili službeni red Ely, Minn. — Oliver Mining Co. ima že več let običaj, da podeli rudarjem in deJavcem službeni red ali medaljo onim, ki delajo za njo po 25r30, 35 in več let. Te dni so dobili take službene medalje sledeči slovenski rudarji in delavci: za 35 letno delo pri družbi sta dobila tako medaljo roj alf George Peternel in John Dra-govan. — Za 40 let dela pa rojak John Bucovič. — Za '25 let dela so dobili pa službene medalje Ludvik Mesojedec, Frank Sajovic, John Skubitz, Lukež Cimžar, Anton Struna in Frank Tratnik. Smrtna kosa na Evelethu Eveleth, Minn. — Zadnji teden je preminula Mrs. Eva Be^bonie. stara 74 let, rodom Hrvatinjft, Pokopana je bila iz slov. cerkve sv. Družine. Pokojna je bila blaga žena. RIP- Slovenska poroka Aurora, Minn. — V zakon-ski stan sta stopila zadnjo soboto Mr. Joe Baudek, domačin Aurorčan, z nevesto Miss Rose Glinšek, ki je pa rodorfl iz Fly, Minn., kjer se je tudi vršila poroka. Oba prihajata iz uglednih slovenskih družin-Obilo sreče v novem stanu! Slovenski dijak odlikovan Chisholm, Minn.—Naš mladi fant Frank Jenko, je prejel te dni odlikovanje od St< Louis County v takozvanefl1 4-H klubu. Deček je bil po* vabljen v Minneapolis, kjer mu bodo glavni uradniki min* nesotskega vrtnarskega društva podelili odlikovanje za prvenstvo. Tako je prav, nadebudnemu dečku naše čestitk'®! POSLUŠAJTE > rsafco nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dO' poldne na WGES postaji* 1360 kilocycles. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs f"WOH Tarzan je videl, da je kaj malo upanja na zmago proti tolikemu številu nasprotnika. Nekaj posebnega mora priti, če se jim posreči, da zmagajo številnejšega sovražnika. Tedaj stopi k Valthorju in ga vpraša, če bi šel z njim na nevarno podvzetje. "Kamor greš ti, grem tudi jaz," reče Valthor, Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC 'Četrtek, 23. novembra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 33». Minnesota Elyški kandidat Mr. Joseph Peshell zopet razvil svojo zastavo na vrhu liste letošnje kampanje mesečnika "Novega Sveta". — Za njim je chicaška kandidatinja Mrs. Mary Blai in na tretjem mestu je navdušena agitato-rica Mrs. Uršula Zaic iz Hibbinga, Minn. — Kdo bo na vrhu čez teden dni, ko se bo kampanja zaključila? OB OBLETNICI PREMIRJA V zgodovini slovenskih junakov zavzema znani 17. pešpolk najodličnejše mesto. Je bil to sicer avstrijski polk, ampak slovenski fantje so v njem služili par stoletij in se pod njegovo zastavo junaško borili. O tem polku je navdušeno govoril sam stari slavni Radecki. Ne gre zato pod katero državo je polk spadal. Ampak zato, ker v njem so bili junaški slovenski soldati, fantje, korenjaki! To imamo pred očmi. Kakor zgodovina govori pohvalno o tem polku, tako bo zgodovina ameriškega slovenskega tiska pohvalno govorila o agitatorjih in zastopnikih(cah) listov "Amer. Slovenca" in mesečnika "Novega Sveta". Kadar se spu stijo v tekmo v kampanji zastopniki, prijatelji in somišljeniki teh dveh listov, tedaj je njih delo kronano s sijajno zmago. Zato vsa cast in pripoznanje našim vrlim agitatorjem tudi v letošnji kampanji "Novega Sveta", ki se tako navdušeno in požrtvovalno vojskujejo za čimvečje razširjenje vrlega mesečnika "Novega Sveta '. te dni bodo padale Se težke bombe! Ta zadnji teden letošnje kampanje bodo silovito naskokovali Vsi agitatorji, po vseh naših slovenskih naselbinah. Noben, kdor čuti kaj poguma v sebi vsaj ta zadnji teden ne bo sedel doma, ampak se bo pojavil z vso odločnostjo v agitaciji za nove naročnike za mesečnik "Novi Svet". Yes, tako bodo storili vsi junaki in junakinje. Mi posebno priporočamo vsem našim zastopnikom (cam) V vsaki naselbini, da prihodnjo nedeljo dne 26. novembra v vsaki naselbini napravijo za dan splošne agitacije, splošne ofenzive za mesečnik "Novi Svet". To je zadnja nedelja v tej kampanji. Naj bo to nedelja "Novega Sveta"! Vi vsi pa na delo, na agitacijo. Vsepovsod se lahko agitira, na prireditvah, po domovih, na sejah društev, vse povsod. Vsak se lahko naroči na list sam, ali pa ga lahko naroči tudi svojim prijateljem in znancem. Naroči ga vsak lahko tudi svojim domačim v stari kraj, zakar mu bodo zelo hvaležni, ko bodo brali v njem zanimive povesti in drugo berilo iz Amerike. "Novi Svet" stane za stari kraj $3.00 na leto. Za tu v Ameriki pa samo $2.00 na letno. lep božični dar je "novi svet"! Mnogi baš te dni premišljujejo, kaj bi kupili svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem za božični dar. Naročite jim za eno leto mesečnik "Novi Svet". To bo najboljše darilo, katerega se bodo spominjali tisti, ki ga bodo deležni skozi vse leto. Vsi taki, ki žele naročiti ta list prijateljem ali sorodnikom kot božično darilo, naj to povedo agitatorjem, da to nam sporoče in mi bomo Pismeno obvestili in sporočili takim, kdo jim je naročil "Novi ■ Svet" in za kak namen. prihodnja nedelja naj bo nedelja "novega sveta"! Vsi junaško na agitacijo! Pridobivajmo mu vsi nove naročnike, da bo zmaga čimvečja in rodila čimbolj ši uspeh. Vsak naročnik skušaj tudi napraviti kaj za svoj list to prihodnjo nedeljo. Vsi na plan, vsi na dan, vsi v boj za "Novi Svet"! Kako je potekala agitacija te zadnje dni? Poglejmo. MRS. MARY BLAI, iz Chicage, 111. je dobila te dni od: Mrs. Jennie Antich, Chicago, 111. 200 gl; Mr. Math Lautar, Kenosha, Wis. 200 gl.; Mr. Peter Perušek, Holton, Mich. 200 gl.; Mr. Joseph Kosorog, Union Grove, Wis. 200 gl.; Mr. Anton Štrukel, La Salle, 111. 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 1200 gl.; skupaj to pot dobi 2000 NADALJNIH GLASOV. MRS. URŠULA IVŠEK, iz Rock Springs, Wyo. je poslala sama 4 stare naročnine, kar ji da 800 NADALJNIH GLASOV. REV. JOHN KAVŠEK, Virginia, Minn, je dobil te dni od: Mrs. Katarine Kochevar, Greaney, Minn. 1 novo in 5 starih naročnin, kar da 1400 gl.; Mr. Martin Golobic, iz Pullmana-Chicago, 111. 5 novih in 6 starih naročnin, kar da 6400 gl.; Mrs. Angele Schneller, Virginia, Minn. 200 gl.; skupaj to pot dobi 8000 NADALJNIH GLASOV. MR. FRANK LAURICH, Chisholm, Minn, je dobil tfe dni sam 7 novih in 1 staro naročnino, kar da 8500 NADALJNIH GLASOV. MRS. AGNES MAHOVLICH, iz South Chicage, 111. je dobila te dni od Mr. Candid Grmeka iz So. Chicage, 800 gl.; Mrs. Ma-hovlich sama zopet 1 novo naročnino 1000 gl.; od Mr. Antona Bakše iz So. Chicage 200 gl.; skupaj to pot dobi 2000 NADALJNIH GLASOV. < r i i POMORSKA VOJNA V ZADNJI VOJNI IN DANES Med tem, ko v Evropi ponovno rjove kanoni, se je pa v Ameriki z večjo slovesnostjo kakor prej slavil praznik premirja, 11. novembra, ob 21. obletnici, kar so zadnjič utihnili kanoni. Slika kaže, ko je na ta dan predsednik Roosevelt (na levi) dal položiti venec na grob Neznanega vojaka in je dogodku prisostvoval. ČUDNI PTIČI Kadar mladiči neke vrste kokošk, živečih ob Amazonski reki, zapustijo gnezdo, se spočetka še jako nerodno kreta-jo. Da bi si pomagali, tekajo po vseh štirih, to se pravi, da se opirajo na perutnice, kot bi bili to dve nogi. Perutnice so tako krepke, da morejo mladi ptički, ko se opirajo nanje, tekati kakor martinčki. Mimo tega so perutnice opre'mljene z nekakšnimi krempeljci, ki so kakor palec in štirje prsti, in so uporabni za prijemanje. Kakor so opazovali, si tal mlada piščeta pomagajo s perutnicami tudi pri plavanju, ki jih v vodi pregibajo kakor plavuti. -o—— OKOSTJE MAMUTA UKINILO KOPANJE Los AngeleS, Cal. — Okostje nekega ogromnega mamuta, ki je živel na zemlji, kakor se računa, pred kakimi 25,000 leti, je zaustavilo kopanje temelja za neko tukajšnjo zgradbo. Delavci so naleteli na velikanske kosti pod ze'mljo, na kar se je kopanje takoj nehalo ter se dala prilika znanstvenikom, da dobe okostje čim najbolj nepoškodovano. V to svrho se je ogradil celi prostor z žico. -o- NENAVADEN POKLIC Kdo bi ne zavidal mistra Harryja Chattera iz Londona, ki mora po svojem poklicu spati toliko, kolikor sploh more! Ves božji dan leži ta go- spod na medvedji koži, posti-lja si kolikor mogoče udobno in ga za to še dobro plačajo. Mr. Chaltter je v službi neke tovarne žimnic in nima drugega dela, nego da preizkuša izdelke te tovarne, kar se tiče njih dobrote in udobnosti. Ko opravi svoje poležavanje, izreče svoje strokovnjaško mnenje o kakovosti novih posteljnih vzmeti in blazin. Chaltter ugotovi takoj, če je kakšna žimnica pretrda ali premehka. Že po enournem ležanju lahko pove vse njene napake in da-li bo novi proizvod ustrezal zahtevam razvajenih klientov -o- NAJDALJŠI MOST V ŠPANijl Pri Amposti, pokrajina Tarragona,so izročili prometu nov most čez reko Ebro. Stari most je bil raizbit v španski državljanski vojni. Novi most meri v dolžino 134 m, širok pa je 10 m in je največji viseči most na španskem ozemlju. DogO-tovili so ga v 104 dneh. -o-- NENAVADNA SMRT O nenavadni smrti poročajo iz neke ribiške vasi na južnem Švedskem. Neki ribič se je odpeljal s svojim sinom na morje, da bi pogledal, ali se je v mreže kaj ujelo. Ko sta vlekla neko mrežo, se je 29 letni sin nenadno obrnil k očetu in dejal čisto mirno: "Oče, zbogom, srce mi ne utripa več..." V istem trenutku se je mladi mož zrušil in umrl v očetovih rokah. Ne- MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila te dni od: Mrs. Ana Bašelj, West Allis, Wis 200 gl.; Mrs. M. Pristow, Johnstown, Pa. 200 gl.; Mr. Anton Rupar, Pueblo, Colo. 200 gl.; Mrs. Josephine Merhar, Pueblo, Colo. 200 gl.; Mrs. M. Spendal, Scamon, Kans. 200 gl.; sama poslala te dni 6 starih naročnin, kar da 1200 gl.; Mr. John Tisel, Milwaukee, Wis. 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 1200 gl.; Mrs. Mary Delak, Biwabik, Minn. 3 nove in 2 stare naročnine, kar da 4400 gl.; skupaj to pot dobi 7800 NADALJNIH GLASOV. RT. REV. J. J. OMAN, kanonik in župnik v Clevelandu, O. 3e dobil te dni od: Mrs. Anne Sheringer, Rapid River, Mich. 1 novo naročnino, 1000 gl.; Mrs. Johane Mohar, Sheboygan, Wis. 6 •starih naročnin, kar da 1100 gl.; Mr. Frank Rihtarsich, Iron Mountain, Mich. 200 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 200 gl.; Mrs. Mary Usnik, Morgan, Pa. 200 gl.; skupaj to pot dobi • 2700 NADALJNIH GLASOV. MR. JOSEPH J. PESHELL, iz Ely, Minn, je poslal sam 9 novih in 4 stare naročnine, kar da 10,900 NADALJNIH GLASOV. MR. JOSEPH RAKOVEC iz Greenwooda, Wis. je poslal 2 stare naročnine, kar da 400 gl.; od Mr. Ludviga Perušek iz Wil-Wda, Wis. 2 stare, kar da 300 gl.; skupaj to pot dobi 700 NADALJNIH GLASOV. MRS. URŠULA ZAIC, iz Hibbinga, Minn, je poslala sama te dni zopet 10 novih naročnin, kar ji da 8500 glasov; od Mr. Math- iasa Klučevšek, iz Johnstowna, Pa. 1 novo in stare naročnine, kar ji dal 1300 gl.; Mr. John Bregar, iz Ontario, Canada, 2 nove naročnine, kar da 3000 gl.; Mr. Jos Lesjak, N. Braddock, Pa. 1 novo naročnino, kar da 1000 gl.; skupaj to pot dobi 1380 NADALJNIH GLASOV. Kako stojijo fronte naših kandidatov in kandidatinj? MR. JOSEPH J. PESHELL, Ely, Minn.............................60,200 glasov MRS. MARY BLAI, Chicago, 111.........:................................57,400 " MRS. URŠULA ZAIC, Hibbing, Minnesota........................54,600 " MR. FRANK LAURICH, Chisholm, Minnesota............. 51,700 " REV. JOHN KAUŠEK, Virginia, Minnesota....................47,300 " RT. REV. J. J. OMAN, kanonik, Cleveland, 0.................29,900 " MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo..:.,............18,000 " MRS. AGNES MAHOVLICH, South Chicago, 111.........13,700 " MR. JOS. RAKOVEC, Greenwood, Wis............................ 7,000 " ....... MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.......................5,000 " MRS. URŠULA IVŠEK, Rock Springs, Wyo....,.............. 5,000 " pozor! važno! — To je zadnje poročilo pred zaključkom kampanje. Vsem agitatorjem in kandidatom naznanjamo, da vse pošiljatve, kar se tiče naročnin in glasov, morajo biti odposlani na Upravo "Novega Sveta" tako, da ,bodo nosila datume poštnih pečatov ne kasneje, kakor Z DNE 30. NOVEMBRA 1939. Pošiljatve, ki bodo nosile poznejši datum pošte, se ne bodo upoštevale veljavnim in ne bodo kreditirane kandidatom. Pazi torej vsak, da svoje pošiljatve pravočasno odpošljete na Upravo mesečnika "Novega Sveta'. Ne pozabite tega! srečnež je moral čutiti, kako njegov utrip ponehava. Njegov mlajši brat je pred letom dni umrl v podobnih nenavadnih okoliščinah. * PRVA PISMA NAPISANA NA PISALNI STROJ Iz Ženeve poroča švicarski list, da so prva natipkana pisma v arhivu v Reggio Emilia. Ta pisma izvirajo iz lastnine grofice Fantoni di Fivizzano, ki je v mladosti pomagala s posebnim aparatom, katerega ji je podaril njen prijatelj in čestilec Pellegrino Turri di Castelnuovo. ČRNE ŽARNICE Kakor poročajo nemški listi, so tramvajske družbe v nemških mestih začele uvajati na tramvajskih vozovih črne električne žarnice. Te žarnice pa niso iz črnega stekla, marveč samo pre-pleskane s črno barvo. Na dnu imajo majhen krog, ki je prost barve in daje dovolj razsvetljave, ki je potrebna za opravke med vožnjo. -o- TEŽJA KURJA JAJCA S primerno izbranimi petelini se da teža kokošjih jajc povečati kakor so pokazali poskusi. V splošnem pričnejo kokoši leči manjša jajce. Vzredili pa so bele leghornke, ki pričnejo tako zgodaj leči velika jajca, da prekosijo povprečno teža jajc že v decembru za 12.6 odstotka. Pri poskusih je bilo povprečje že v prvem letu za 7 odstotkov večje. -o-- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da so nan; roče! Uspehi, ki jih je dosegla nemška mornarica v začetku prejšnje vojne, so bili veliki, dosti večji, kakor pa so danes. V sedanji vojni bodo seveda ti uspehi znatno manjši, kar kaže tudi dosedanje delovanje nemške mornarice. V pretekli vojni so Nemci začeli vojno s potopitvijo angleške trgovske ladje "Clement", ki so jo potopili v brazilskih vodah. To se je zgodilo 2. oktobra leta 1914. Nemcem se v prejšnji vojni ni tako mudilo, kakor v sedanji, če pomislimo, da se je vojna začela meseca avgusta. Del posadke "Clementa" je rešil neki angleški parnik, poveljnik pa je padel v nemške roke. Od vsega, kar so počenjale nemške bojne ladje so najbolj znane dogodivščine nemške kri-žarke "Emden". Ce pogledamo položaj danes, vidimo, da bi take pustolovščine ne bilo mogoče. Mnogo nemških ladij je usidranih po nevtralnih lukah. Te nemški mornarici kot sila in sredstvo nič ne koristijo. Torej so zanjo izgubljene. Nemška vojna mornarica nima zunaj nobenih pomorskih oporišč in so njene ladje in podmornice vezane skoraj izključno na dvomljivo u-služnost nevtralnih držav. Preskrba z gorivom je težavna in netočna, kar zelo ovira delovanje vojne mornarice. "Emden" je imel 3.600 ton, ki pa je kljub svoji majhnosti precej razgrajal. Poslednja njegova pot je bila, ko je šel razrušit radijsko postajo na Kokosovih otokih. Tam ga je dobila 5.600 tonska avstralska bojna ladja "Sidney" in mu s svojimi osmimi 15 centimetrskimi topovi pripravila poslednje bivališče. Njegovo delovanje je bilo zelo rodovitno. Potopil je 19 ladij s 83.475 tonami. Tudi ostale nem-■ vo$t/v ške bojne ladje, ki so odplule na visoko morje, niso držale križem rok: "Karlsruhe" je potopil 17 ladij (75.618 ton), "Kronprinz Wilhelm" 11 (46.847), "Prinz Friedrich" 10 (28.267), "Dres-den" 5 (16.080), "Leipzig" 2 (10.305), "Kdnigsberg" je potopil samo eno ladjo (6.601), potem pa je tudi njega zadela nemila usoda. Te nemške bojne ladje so potopile skupno 68 trgovskih ladij (277.000 ton),preden so jim zavezniki stopili na prste. Če vzamemo še ladje, ki so jih potopili z bojnimi ladjami nemški zavezniki, dobimo 450 tisoč ton. Kar se tiče podmornic, so Nemci povzročali zaveznikom mnogo hujše skrbi, kakor z bojnimi ladjami. Čeprav gornje številke niso tako majhne, da se ne bi bilo treba ozirati na nje, so vendar v primeri s škodo, ki so jo naredile podmornice, majhne. V začetku vojne so imeli Nemci samo okrog trideset podmornic, med vojno pa so jih zgradili še 372. Podmornice so potopile čedno število angleških, francoskih in ameriških in drugih ladij, namreč 5.408, v skupni tonaži 12,200.000 ton. — Nemec Lambau Arnaud de la Pierre je sam potopil od te vsote 400.000 ton. Izgube zavezniških ladij so leta 1917 postale tako velike, da so se s skrbjo spraševali, kaj bo. Iskali so "protistrup" in so ga našli v rušilcih in ladjah spremljevalkah. Od 372 podmornic, ki so jih Nemci spustili v morje, jih je bilo potopljenih 205. Ko se je bližala vojna koncu, podmornic že niso več puščali na odprto morje, ker tudi moštva ni bila več voija, podajati se v negoto- NOVA DOBA MUČENIŠTVA List "Vaterland", ki izhaja v šče. Brezbožniki stoje s sulico in Luzernu, poroča: V rtno duše nas gane usoda Poljakov, ki so prišli pod ruske oblast. Tako je prišla katoliška dežela tebi nič meni nič v roke orezbožnikov. Pred seboj imamo več poročil iz Moskve, ki nam predočujejo, kakšne razmere so zdaj v tistih krajih. S tem, da je vkorakala rdeča armada v katoliško deželo, se je začela tudi boljševizacija ondot-nega ljudstva. Povsod so takoj ustanovili krajevne sovjete. Klic glede na razdelitve zemlje se širi na proletariat, ki je izročen komunizmu. "Gorje ga, tistim, ki so premagani!" Trikrat gorje ga zdaj, ko je hujše, kakor je bilo v časih carice Katarine, ko je bila Poljska prvikrat razdeljena. In vendar je bila usoda Poljakov že takrat grozna. Z rdečimi četami je prišla v deželo komunistična propaganda, rdeči listi, rdeči radio, rdeče gledali- z mečem kot popolna oblast v borbi zoper katoliško Cerkev. Nova doba mučeništva. Mislimo na Vilno, na tisto mesto, ki se nad njim dvigajo trije križi v spomin na frančiškane, ki so jih nekoč mučili poganski Litvanci. Še dandanes govori vsak kamen tega temnega, z bridkostjo pre-nasičenega mesta, o mučeniški krvi poljskih junakov in svetnikov. Ni kar tako, da molijo meščani, kmetje in vojaki tako iskreno, klečeč na kolenih kar na cesti pred ostrabrambsko Materjo božjo. To mesto trpljenja in bridkosti, terorja in žrtev, to mesto cerkva in kppel je zdaj spet ruska lastnina, ne tako kot prej, ko so še kolikor toliko poznali kakšne obzire, marveč je v rokah tistih, ki so brezbožni gospodarji vse vzhodne Poljske. --o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' OBRAMBA NIZOZEMSKE n' '•• i-ajl - . Bolj kakor na kake utrdbe iz betona se Nizozemci zanašajo za obrambo pred napadalci na naravno lego svoje dežele. Velike dele ozemlja lahko umetno preplavijo, in na ta način onemogočijo prodiranje motornih vozil, še bolj pa tankov. Na gornji sliki je neki nizozemski tank pokazal, kaj se zna zgoditi nemškim tankom, namreč, da bodo obtičali v blatu. AMERIKANSKI ŠLOVENŽIČ , Četrtek, 23. novembra 1939 REGISTRACIJA INOZEMCEV V PENNSYLVANIJI Razun v slučaju, da bi federalna sodišča proglasila postavo o registraciji inozemcev, nedavno sprejeto od zakonodajnega zbora države Pennsylvania, za protiustavno, bodo morali vsi inozemci. sta tm j oči v državi Pennsylvania, registrirati se in nositi s seboj identifikacijo, izdano od državnega departmenta za delo in industrijo, in to začenši od 1. januarja 1940. Več organizacij v mestu Philadelphia sodno izpodbija ustavnost te postave in nekdaj tekom tega meseca se bo vrši:a razprava v tej pravdi pred federalnim sodiščem v Scrantonu. Alien Registration Act, kakor se ta postava imenuje, predpisuje letno registracijo Snozemcev, ki živijo v državi Pennsylvania in ki so 18 let stari ali več. Razr.e vrste inozemcev pa so izvzete iz registracije. Oče ali mati sina ali hčerke, ki so služili v ameriški vojski tekom kake vojne, ne mora registrirati se. Tudi inozemci, ki imajo "prvi papir" so izvzeti, ali bržkone le ako "prvi papir" ni več kot tri leta star, kajti postava določa, da deklarant (inozemec s prvim papirjem) mora postati državljan v dobi treh let potem, ko je izjavil namen, postati ameriški državljan. Zdi se, da tudi inozemci, ki stanujejo neprestano v Združenih Državah od 31. decembra 1908 in ki niso bili nikdar kaznovani, so izvzeti od te dolžnosti registracije. Postopanje za registracijo Department of Labor and Industry države Pennsylvania je pooblaščen z upravo in izvršitvijo registracijsko postave. Dne 1. januarja ali poprej morajo j-se vsi inozaircl, ki imajo več kot 18 le", in ki ne spadajo med zgoraj oven je-ne izjeme, registrirati tem departmentom. Za registracijo služijo .posebne tiskovine. Zahtevane informacije so: ime, starost, naslov., poklic, ime delodajjalca, osebni opis, ime moža oziroma žene, i'me-na in starosti vseh ottvk pod, 18. letom, ki stanujejo ? regi-strirancem, nadalje "drage informacije in podatke ki jih oblast utegne zahtevati.' Registracija se ima vršiti vsako leto v mesecu decembri. ali vsak inozemec, ki se preseli v Pennsylvanijo, se mr.ra registrirati v roku 30 dni, <:dkar se je nastanil v tej držav:. Pristojbina za registracijo znaša $1.00. Spričevalo identitete (alien identification card) se izda vsakemu registrirancu, ki ga mora nositi s seboj ves čas in pokazati vsakemu redarju ali agentu departmenta, k-, bi ga zahteval. Kdor ne bi ugodil tej zahtevi, zapade zaporu ali globi. Določena je kazen tudi za one, ki bi se ne registrirali; kdor bi bil spoznan krivim, zapade globi od ne več kot $100 ali zaporu od ne več kot 60 dni. Zakon tudi določa, da inozemec ne more dobiti licence za avtomobil, ako ni bil v tekočem letu registriran, in tudi ne sme dobiti vozne licence. Ni še znano, koliko tujerod-cev v Pennsylvaniji bo podvrženo temu zakonu. V zad njem ljudskem štetju 1. 1930 je živelo v Pennsylvaniji 1,-233,051 inozemcev — priseljencev iz Italije, Poljske, Če-hoslovakije, Rusije, Nemčije in drugih dežel —, ki so predstavljali približno 60 odstotkov vsega tujerodnega prebivalstva. Seveda mnogo izmed njih je od tedaj postalo natu-raliziranih, na drugi strani se je mnogo inozemcev od tedaj priselilo v Pennsylvanijo. Hoče zaščito Amerike za svojo družino v inozemstvu VPRAŠANJE: Dobil sem prvi papir leta 1938 in upam, da postanem ameriški državljan 1. 1940. Moja žena in hčerka se nahajata na Poljskem, kjer je vojna opustoši-la. Ali smem zaprositi ameriške oblasti, n'aj dajo zaščito moji družini?, ODGOVOR: Ne, Ameriška zapčita se daje le popolnim ameriškim državljanom. Čim se pa situacija nekoliko zjasni in še predno postanete a'me-riški državljan smete zaprositi za prednostno priseljeniško vizo za ženo in hčer. Ko pa postanete državljan, bosta oni dve vpravičeni do priseljeniške viza izven kvote. F.L.I.S. Po vestne knjige in romani katere ima v zalogi naša knjigarna: PROBLEMI PRISELJENCA Vize turistov iz vojskujočih se držav se podaljšujejo VPRAŠANJE: Rodil sem se na Poljskem in prišel se'm v Združene Države radi razstave. Moja viza za začasno bivanje v Združenih Državah izteče v dveh mesecih,ali ne morem povrniti se na Poljsko. Smem-li zaprositi za dovoljenje, da ostanem tukaj za vedno? ODGOVOR: Po zakonu nihče ne more spremeniti svoj priseljeniški "status"; to pome-nja, inozemec, ki je prišel začasno, ne more postati priseljenec, ki je pripuščen za stalno bivanje, razun ako se poda zopet v inozemstvo v svrho priseljeniške vize. Da bi Vi mogli dobiti priseljeniško vizo zlahka, je bržkone nemogoče za sedaj, ko je že toliko ljudi priglašenih za poljsko kvoto, da bi izpolnili poljsko kvoto za mnoga leta naprej. Ker pa je na Poljskem toliko ljudi, ki sploh ne morejo odpotovati, tudi če bi dobili vizo, je prav mogoče, da se doba čakanja za poljsko kvoto znatno skrajša v bodočnosti. — Ako Vam ni umestno podati se v kako inozemsko deželo in. tam čakati na priseljeniško vizo, je najboljše za Vas, da zaprosite za podaljšanje začasnega bivanja v tej deželi. Kakor vse kaže, boste lahko dobili to podaljšanje, dokler Vam ne postane mogoče povrniti se domov.' / Nima dokazila o smrti prvega moža VPRAŠANJE: Moj prvi je bil naveden kot "pogrešan" v Svetovni vojni in nikdar se ni več slišalo o njem, mož L. 1923 sem prišla v Združene Države in prihodnje leto sem se zopet poročila. Imava tri otroke, ki so se tukaj rodili. Sedaj pa, ko sem Zaprosila za naturalizacijo, oblast zahteva, da pokažem smrtni list prvega moža. Kakor sem ču-la, seznami rojstev in smrti v rojstnem kraju so bili vničeni. Kaj naj storim? ODGOVOR: Vprašajte za nasvet naturalizacijski urad, kjer ste vložila prošnjo. Bržkone Vam bodo nasvetovali, da pišete pristojni oblasti v inozemstvu za smrtni list. O-hranite prepis tega pisma. Ako tega dokumenta ne morete dobiti, bržkone bodo oblastim zadostovale zaprisežene Izjave prijateljev ali sorodnikov, ki znajo o tej stvari. Na-turalizacijsko sodišče ne bo odobrilo Vaše prošnje za naturalizacijo, dokler ne bo prepričano, da je Vaš prvi mož zares umrl tekom vojne in ni-■te zakrivila bigamije, ko ste se zopet poročila. Pripomožne organizacije v neutralnih državah nimajo dolžnosti registracije pri Državnem departmentu VPRAŠANJE: Vsi zastopniki inozemskih organizacij morajo "biti registrirani pri Državnem departmentu. Jaz sem odbornik pripomožne organizacije, ki nabira denar in oblačila za otroke-begunce v Estoniji in Latviji. Ali mora biti naše društvo registrirano ? ODGOVOR: Ako se Vaše delovanje odločno omejuje le na neutralne države, ni Vaše društvo prisiljeno registrirati se po določni Neutralitetnega ,zakona. • TEM SE JE IZPLAČALO Honorar je prav čedna zadeval in vsak se potrudi, da pride do njega, če le more. Toda dočim se ljudje zadovoljujejo ali se vsaj morajo zadovoljiti s manjšimi vsotami, ima'mo v zgodovini primere,ki kažejo,kakor da so ti honorarji v primeri z običajnimi honorarji slon proti muhi." Kakor je bil nekdaj zdravniški stan najslabši od vseh stanov, tako je tudi dajnes, sa-. mo s to razliko, da ima danes skoraj vsak zdravnik, ki mu posli vsaj. malo gredo, svoj avtomobil, kajr je pa s praktične plati čisto razumljivo. Med podobne reveže-zdravnike je spadal angleški zdravnik dr. Dunsdalen, ki je do zdaj dobil največji honorar, kar ga je kak zdravnik dobil. Ruska carica Katarina II. ga je pozvala, da bi ji ubrizgnil neki serum. Za to je dobil samo $3,-200.00 kot honorar, $6,400.00 pa za potne stroške. Poleg tega mu je dala v znak zahvale in ker je zdravniški poseg dobro uspel, še $1,100.00 letne pokojnine, tau podelila naslov barona in ga imenovala za državnega svetnika, Tako je tudi njemu uspelo, da je imel lahko po več služb, naenkrat. Od slikarjev je dobil največji honorar francoski slikar Meissonier, in sicer tolikšen, da naši slikarji ne bodo verjeli. Koncem preteklega stoletja je neka Američanka pri tem slikarju naročila portret in mu ža njega plačala skoro pol milijona dolarjev. Portret pa ji ni bil všeč in ker je bila' malo "usekana," je sliko z nožem razrezala. Ko; je slikar zvedel, kaj se je s sliko zgodilo, je tudi on podobno naredil in je ček za nakazani mu honorar — vrgel v ogenj. Mož je bil pač dosleden, pameten pa najbrž ne. No, danes ni nevarnosti, da bi se našel človek ki bi toliko plačal samo za en! portret, niti slikar, ki bi vrgel ček tolike vrednosti v ogenj. Kot posebnost je treba omeniti, da je italijanski slikar Pi^rro della Framesco dobil za poslikanje sobe papeža Sik-sta IV. 4 florentince, prizna-nico pa, katero je papež pod pisal, so prodali pred desetimi leti za nekaj sto tisočakov. To so vsekakor mastni hono. rarji, zlasti če pomislimo, da so bili izplačani brez vsakih odbitkov. ZA VARNOST DRAGULJEV Holandski mineralog dr. Bol-man je predvajal pri neki razpravi zavoljo tatvine draguljev pred haaškim sodiščem pripravo, s katero je mogoče za vsak dragulj izdelati pravo tiralico. Ta refraktograf, kakor se imenuje priprava, fiksira podobo prehoda žarkov skozi dragulj na fotografsko ploščo. Dr. Bolman je s 'številnimi fotografijami in s pripravo v roki dokazal, da ni dragulja, katerega refraktogram bi bil enak refraktogramu drugega dragulja. Mnoge dragulj arske tvrdke so si že dale izdelati refraktograme svojih draguljev za primer, da bi kakšen i izginil. , , • ;•-. AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inleHgenttl in njegovem življenju. Mehkovezana __________ SOc BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski). Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone čemažar. Brošura z 142 strani ________»...._............................... 50t CIGANKA — Zelo zanimiva povest iz domačih slovenskih hribov. Vsebuje 160 strani.............. 55c CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja........... 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75e ČRTICE. — Spisal Fran Ks. Me-ško. Črtice: 'Njiva', 'črna smrt' in 'Slovenske gorice' so posebno zanimive. Knjiga vsebuje 160 strani ........................................ 55c ČUDEŽ! ČUDEŽ! — Zanimiv sodobni roman, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsebu 94 strani in stane ...................................... 35c samezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Slemeni)?. Vrlo interesantria zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-slovenska mladina. Brošura 130 strani 50c tZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsa- .] kega. Broširana knjiga, 210 strani, stane .................................. 50c DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI, spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne ..................................$1.25 DOM. — Roman iz šležijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane........ 75c DUHOVNIK S KRVAVO HALJO. — Resijična irska zgodba. Spisal R. De Nevery. Prestavil in priredil Fr. Kolenc ................ 50c DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad J.100 strani. Roman ^e vse skozi napet in ga čitatelj n'e odloži preje, da ga do konca prečita. V^i trije deli skupaj .......................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz živ- < lien j a, ki kaže, kaj premore dobra volja.....................................$1.00 PABIJGLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ....................... 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive CstJce, novele in povesti« iapod spretnega Finžgarjeveg* peresa ..............t......................-...............$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladenič«, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani .............................. 75c Mehkovezana knjiga 239 strani 75c GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv rotiran iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi ip drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj,. knjige ne odloži dokler jo rib prečita .................... 50c GORNJE MESTO, zanimiva po- I vest iz Zagrebškega življenja, ba. Brošura z 317 strani............$1.50 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. S.pisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja .......................................... KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E.. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ____________________________________ 65c KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, wood. Roman iz življenja. Brošura J. O. Cur-kanadskega 196 strani____ 75c 35c \ GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž-nja, ki slika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega živlie- GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke . obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki......$2.00 GUISEPPO MUSOLINO, ali KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem zvezkov ..........................................$5.50 GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50 80c fZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni._.........$1.60 [ZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ________________________________________ 75c CZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ..............................._...$1,50 JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ......................... 30c JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ...........$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestne- , t ■ i ga ' sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. i 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. —- Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. -zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevo.ščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovene^. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Dejseniška. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ..................................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode.. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgo- 1 dovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ........................... 65c zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovcc. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................... 60c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str, ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih po-hodov .. .......................................JI-™ NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja _____1............— NA POLJANI. — Spisal Fran Ks. Meško. Veleinteresantna povest, zajeta iz slovenskega življenja. 176 strani...... NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem ................... NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ JSC 90c ... 75c 40c 50c 60c 35c HUBERT. ~ Interesatitcn roman f iz' gqzdbv.' Spisal Pavel Keller. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani................................ 85c IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot •»jfeoUc. sjoveiiske posedi, Pp- KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ............,.....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Mehkovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ............,.,....4..........................$1.25 KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ...................................... KRIŽEM SVETA. V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ........................... KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč. Knjiga vsebuje 142 strani in stane........................................ 55c KRVAVE ZARJE. — Roman iz Mehike, spisal Guadelupe. Priredil in poslovenil Franc Kolenc. Vsebuje 172 strani.............. 55c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini ..............._...,............................... 50c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 70c MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeho srce starega odljudncga čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej.............. 80c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00 MATA HARI, roman o življenju in smrti najslavnejše vohunke, 138 strani. V platno vezan...:....$1.00 Broširan ........................................ 75c MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na p'otovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz ' slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana; knjiga ........................................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Mehkovezana 192 strani ............................ 65c MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO ME8TO, spisal Georges Podenbach, mehkovezana knjiga z 94 strani .............................. 60c MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in zanimiv ...................................J------- 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotiu...... 45c 6. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjcv. Povest iz ruskega življenja .......................................... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ..................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest>,............................................ 30c 21. snopič: Boj 8 prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz prstnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. 40. snopič: Svitoslav. Burna po-Bedenek. Gorenjska povest........ 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So- foklej. Sta. ogrška drama____________ 30c vest Slovenca ..............................30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............................................. 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj.. Povest slovenskega viso- košoiea ............................................ 30c povesti. Andrejčkov Jože............ 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin. 69. snopič: Več kratkih, zanimivih Doživljaji mladega dečka. -*-Berač. Povest iz vaščanskega življepja ....................... ............. 3Qc NARODNE PRIPOVEDKE, 1. A evezek. Dominikus ...................... ^ NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ...................... NARODNE PRIPOVEDKE iN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic .......................................... 3'c NASELJENCI, J. Zanimiva povest ... F. Cooper. 35C NA SINJEM POLJU, ♦ Mehkovezana knjiga .................. NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice ii> slike iz beneško-slovenskega pogorja...... NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................ 4SC 80c 45« SOC NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 40« 35« NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja. ........................................ 30® NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 Str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .................................... 40« NOVO MESTO. Romati, trdo vezana knjiga, spisal Miran Jarc, z Wstrani ................................... OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdo-vezana knjiga 176 str.................$1^' OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črti- . ce. Trdovezana knjiga 232 str...$l-°° OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 8»c, OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Pe-ter Lippert; trdo vezana knjiga $1-^ Mehkovezana knjiga ....................S1-® OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ................'............................ 50« OČE NA'Š, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75« ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ OGLENICA, F. Zakrajšelc. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitatelje skozi burne slučaje................ OZKA Gide, VRATA, brošura spisal Andrc 45« j5« 80« 80« 45« 85« Trdo vezana knjiga .................... PATRIA, H. Fedcrer. Broš. 72 str. Povest iz irtke junaške do-be ....................................................... 30« PERPETUA, ali afrikanski mu-čenci. Broš. 136 str. Povest nudi čit&telju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ______________ PETELINOV JANEZ, J. Alešovcc. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. . knjigah, vsaka knjiga................. POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabav- ■ ne zgodbice iz življenja__________ " POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi- Mehkovezane knjige ......i........... PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. PrV» L(Dalje na 6 strani). 50« ušel nesreč) svojim domačim v stari kraj bo prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga leta. Vojne homatije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaše božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa je prav, da letos kak teden ali dva, iste preje odpravite, kakor ste jih preje v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene: .. JUGOSLOVANSKI - ITALIJANSKE DINARJI: LIRE: Za $ 2.50 .............. 100 Din Za $ 3.1S ............ 50 Lir Za $ 4.80 .............. 200 Din Za $ 6.00 ............ 100 Lir Za $ 7.00 .............. 300 Din Za $ 11.85 ............ 200 Lir Za $ 9.20 .............. 400 Din Za $ 17.25 ............. 300 Lir Za $11.25 .............. 500 Din Za $ 28.00............. S00 Lir Za $21.75 ..............1000 Din Za $ 55.50 ............1,000 Lir Za $43.00 ..............2000 Din Za $109.00 ............2000 Lir V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk. — Pri višjih svotah se dovoli popust. — Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da tu in tam kaka pošiljatev zakasni, vendar kolikor je mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji in Italiji. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: kenmore 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO zastopnik 'amerikanskega slovenca' prodajAuec hiš. ^Četrtek, 23. novembra 1939 Ssi " AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 VOJAŠKA MOC FINSKE Oči vseh, ki se zanimajo za Potek evropskih dogodkov, so danes obrnjene na sicer majhno Finsko, ki se — kakor vse kaže —- namerava z oboroženo močjo Ustaviti, ako bi se sovjetska vojska hotela razliti čez njene pokrajine. Vsi merijo eno in drugo državo, štejejo prebivalstvo v obeh in primerjajo in ugibajo, kako bi se tak spopad mogel končati. Ne da bi po vsem tem, kar se je zgodilo pred našimi °čmi ob Vltavi lansko leto in ob Visli letos, hoteli kaj prerokovati, hočemo podati sliko finske vojne sile. Takoj po proglasitvi samostojne Finske 1. 1917 so voditelj' te nove baltske države začeli misliti na domačo kopensko vojsko in so ji vseh 22 let posvečali Največjo pozornost. Finska vojska je, dasi maloštevilna, dobro °rganizirana in izvežbana v vseh vrstah orožja. Vrhovni poveljnik vseh oboroženih moči je vsakokratni predsednik republi ke, kateremu v vojnem času stojijo ob strani generali kot neposredni poveljniki. Finska armada sestoji iz treh pehotnih divi-zij in ene konjeniške brigade. Vsaka divizija ima še več posebnih enot, kot bataljon strelov, protiletalsko topništvo, o-klopne vozove, po tri kolesarske bataljone .oddelek težkih motorjih voz, bataljon pionirjev, bataljon poročevalcev in tudi četo 2 nalašč za vojno službo izvezenimi psi. V konjeniški diviziji je tudi po ena baterija konjeniškega topništva in oddelek poročevalcev. Tudi v vojnem letalstvu je Finska v zadnjih letih Napredovala in ga modernizirala. Vse finsko vojno letalstvo sestoji iz šestih eskader in ene iz-v'idniške eskadre. Lega Finske zahteva tudi voj-Ho brodovje, ki ima dve obalni torpedovki, 24 manjših enot in 4 podmornice. K tej mornarici 3e treba še prišteti tri topniške Polke in dve samostojni obrežni topniški diviziji. Kljub temu, da li v svoj obrambni sistem. --o- priseljenec s kitajske vojno brodovje Finske ni v nobenem razmerju z vojnimi bro-dovji ostalih držav, zlasti Sovjetske zveze, bi vendar v primeru resnega nastopa tudi te majhne enote mogle biti vsakemu sovražniku zelo resna ovira in to radi narav, zaveznika Finske, ki bolj varuje njena obrežja kot katerokoli brodovje: vse južno in jugovzhodno finsko obrežje je namreč daleč v morje posejano z majhnimi otočki, polnimi čeri, ki včasih gledajo iznad vode, ali pa se tudi skrivajo le nekaj metrov pod morsko gladino. To mrežo prepluti je zelo kočljiva zadeva, zlasti za tistega, ki nima vsake čeri zaznamovane na svojem zemljevidu. V Finski velja splošna1 vojaška dolžnost. Vojaški rok znaša eno leto. Finska vojna industrija stalno raste in zadošča že skoraj vsem potrebam vojske, tudi vojna letala že v dokaj šn j i meri izdelujejo doma. Smodnik, puške in strelivo pa je vse domačega izvora. Že 20 let gre izobrazba in vežbanje finske vojske za tem, da bi bila sposobna nastopiti tudi pozimi. Pozimi se vsa pehota in vsi kolesarski oddelki izpremene v smučarske enote. To je tem laže, ker vsaj vojakov s podeželja smučanja ni treba učiti, ker je to nekako naroden način zimskega prometa. Poleg redne vojske ima Finska še posebne "narodne straže", ki so sad finskega osvobodilnega gibanja in so ostale od prvih let nove republike, le da so danes že pomembne in najbolje opremljene vojne enote. Danes je v teh stražah 100.000 mož, kar je pri prebivalstvu 3,-500.000 zelo visoko število in kaže, kako je ta organizacija pri ljudstvu priljubljena. Seveda pa na Finskem vedo, da svojega oboroženega odpora ne morejo zidati zgolj na svoje orožje. Poznajo pa svojo domovino, ki je vsa preprežena z jezeri, rekami in tudi močvirji in tudi te okoliščine so pri svojem računu vze Chicaški zverinjak v Brookfieldu je dobil iz Kitajske redko žival, imenovano "panda". To je zadnja taka žival, ki jo je kitajska vlada dovolila izvoziti. Omenjeni zverinjak ima že od prej eno pando. TO IN ONO IZ DOMOVINE MED ROJAKI V MINNESOTI j. j. Bivši nemški kajzer Viljem, ki je zadnji ponedeljek gledal takorekoč smrti v oči. V neposredni bližini njegovega bivališča v Doornu, Nizozemska je namreč zadivjal strahovit ciklon, ki je odnesel vse, kar je dosegel. POMEN DEMOKRACIJE John W. Davi3 Nesreča V železniških delavnicah v Mariboru so nalagali 800 kilogramov težak kotel na vagon Ko je bil kotel že naložen, se je naenkrat prevrnil na 24 letnega delavca Franca Teti-koviča in ga s tako silo pritisnil ob steno vagona, da je Tetikovič zadobil hude notranje poškodbe. -o- Smrtno ponesrečil Na strmem klancu pri Ma-renbergu, so našli nezavestnega 46 letnega služitelja okrajnega sodišča v Marenbergu Antona Ariha. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, toda vse prizadevanje zdravnikov, da bi ga oživeli,je bilo zaman. Očividno je umrl za dobljenimi notranjimi poškodbami, katere je dobil, ko je s kolesom zadel v obcestni kamen in pri tem z vso silo priletel na tla. -o- Oh, te ženske. .. V Donački gori pri Rogatcu je neka dninarica v prepiru napadla 44 letno dninarico Marijo Mikuličevo iz Donačke gore in jo s kolom tako močno ■^poškodovala, da je morala .'Mikuličeva iskati pomoči v (Urednikova opazka: Mr. Davis je eden izmed najod-ličnejših odvetnikov v Združenih Državah, bil je član Kongresa, generalni pravd-nik Združenih Držav, ameriški poslanik na Angleškem in predsedniški kandidat Demokratične stranke 1. 1924. Davisov članek je štirinajsti v vrsti člankov o de-'mokraciji, spisanih od odličnih turodnih in tujerodnih Amerikance za Foreign Language Inormation Service. Za nazore, izražene v teh člankih, so člankarji sami odgovorni.) Demokracija pomenja za-Tie poseben način življenja, Astern za urejevanje in upravljanje zadev posameznikov in s^Upin posameznikov ter narodov. Oni Tjudje, ki so si izdali demokracijo kot svoj na-življenja, niso prišli do tega kar naenkrat: Ona ne !zvira iz nikake moralne odiič-nosti ali prednosti čez ono drugih ljudi. Dosegli so jo po dol-jfih dnevih poskusov in pogre ŠJ njih borbe proti tlačlteljem........$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek.... 50c ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c ZADNJI DNEVI Čl VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................- 40c ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00 ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest ...........................................~ 35c ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. S9 str. Zanimiva knjiga .................... 60c ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet :n zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 Str.............$1.50 ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga- borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25 ZMISEL SMRTI. P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 75c ZVONARJEVA HČI. E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja .............................. 65e ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe Pisati o kakem panslavizmu dandanes smatrajo mnogi naravnost za budalost. In pri tem r o v prvi vrsti Slovani sami. Sicer so prišli Slovani do nekaj več narodne zavesti, ampak od skupne zavesti slo-vanstva so se celo oddaljili, zagrizli so se pa v lastna plemena. Slovenec je le Slovenec, Hrvat le Hrvat, Čeh, le Čeh itd. itd. Dalje prevladuje pri razmotrivainjih le strankarska opredelitev. Kdor vidi v komunizmu vso in edino rešitev raznih problemov, je pač za komunizem in mu bo pogodu, ako se je kje razvija komunistična ideja. Enako socialist. Ker so nordiške dežele prežete do'brega ekonomskega in socialnega socializma, ne toliko socialistične ideologije, napadajo socialisti komunistično pojmovanje, kjerkoli komunizem te dežele ogroža, dasi je socializem s komunizmom idejno na isti podlagi, na podlagi marksističnega materiali-zma. Naravno je,, da golo politično ali narodnostno razmotriva-nje slabo odreže. Politično potrebuje kolosal-na Rusija več svobode v Baltiku. Baltiške državice so kol samostojne enote prav lepa reč, ampak z njimi je Anglija hotela zadrgniti Rusijo, in če zdaj Rusija ruši tam okove, se mor^t to presojati bolj iz političnega stališča, in je komunizem le bolj ideologična zadeva. Enako je tudi pri Darda-nelah. Trenotno je pri Slovanih najbolj pereča stran rlarodni obstoj. Čehi so narodno izgubljeni, ako ostane, kakor je zdaj, Slovaki so narodnostno karikatura. Recimo, da so Be-lo-rusi in Rusini po ruski okupaciji narodnostno osigurani, so Poljaki v novih nemških provincah izgubljeni, in če bi prišlo, kakor namigava nekje Hitler, Molotov pa zanikava celo to, do neke poljske države, bo' to bolj židovska država, ker hočejo tja zdum-pati, kjerkoli se jih nameravajo iznebiti. Balkanski Slovani so še, kakor so, ampak že zdaj je prava tekma že za vpliv. Trije so, ki se borijo za ta vpliv: Nemčija, Italija in baje tudi Rusija. Nemški in italijanski vpliv pomeni narodno smrt, pri ruskem vplivu pa je odvispo, kakšno stališče kdo zavze;ma napram vsaj slovanski Rusiji. Slovan, ki pozna le plemensko opredelenje, mora narediti križ čez Čehe, deloma tudi Slovake, in pristne Poljake,enako čez Balkan pri nemškem ali italijanskem vplivu, ali pa mora pxnti do nekega panslavizma, če mu je za obstanek vseh slovanskih plemen, slovanstva sploh. Tu smo pri kočljivi točki — panslavizma. Izgleda pa, da se drugi bolj zanimajo za panslavizem, kakor Slovani sami. Omenil sem že, da se je o panslavizmu pisalo v listih za padnih narodov, Angleži, Francozi, posebno pa Italijani so pisali, in kakor je razvidno iz knjige Nemca Konrada Heidena, je opozoril na panslavizem že 1. 1925 sam dr. Goebbels. Vrlo značilno je Goebbels zapisal: ".. .Rusija je danes bolj ruska kot je bila kdaj prej. kar vi nazivate boljševiški " ternacijonalizem, je panslav zem v najčistejši in najdoloc' nejši obliki. Nikakega nantf na nimam, da bi se pridni zboru meščanskih !ažnjivce. in bedakov. Rusija in rusw boljševizem nista na robu 1"" pada. Ampak ruski sovjets* sistem ne bo vzdržal zato, je boljševški. marksistični ali internacijonalen, temveč ker je naroden, zato, ker J0 ruski. Še noben car ni tak" globoko posegel v dušo in rodni čut ruskega ljudstva »0 je.to storil Lenin. Dal je rU' skim kmetom to, kar so ved'10 pričakovali od boljševizma svobodo lastnine — "Doli ? z1' dovskimi sovjeti, živela k^ tiška reforma!"... tfeih&j komunist vidi v Rusiji M marksistične svetovne drža^j medtem ko je v resnici le * .. pV nove narodne organizacije c ropskih držav. Lenin je žrtv0 val Marksa in dal mesto t^ Rusiji svobodo. Vi bi hot«11 žrtvovati nemško svobodo za Marksa. Boljševiški Žid je tudi jasno spoznal nujno P0*1^ bo ruske narodne države in modro pripravil nanjo. Moi'd iz taktičnih razlogov. . . sko vprašanje je celo J116, boljševiki bolj zapleteno ljudje mislijo. Malo verjet" je, da je kapitalistični žid tičen z boljševiškim žid^ Morda v končni analizi, ^ pak oba želita isto konceh konca: pogoltnenje vseh nal° dov. Ampak preveč razlik11 kr»' so sta, da bi se na napacneTn ju zoperstavila silam, ki močnejše od njunih kram8 skih instinktov. . . Niti ene^ samega rublja se ne rabi , nemški komunizem, ki ne n0^ besede 'ruski' kot svoj l11'0 gram..." (Konec prihodnjič) VELIKA Blasnikovg Frafika za 1940 je ravno dospel* Vsebuje celo vrsto kras"1!) slik. Posebnost v tej letošnlj Pratiki je zemljevid Evrope, J? pokaže s. statistiko koliko pre°1' valcev so imele države pred volno. Posebna tabela kaže, kako S" porastli Slovani v prebivalstvu-— Nadvse so zanimive letoŠ"le uganke. Takih še niste slišal'- Stane s poštnino 25 CENTOV Naroča se pri: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25 Mehkovezana ................................ 75c ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ........................................ 50c ŽUPAN ŽAGAR. S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem'................ 50c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois Družinsko Pratiko za prestopno leto 1940» smo pravkar prejeli. Letošnja Pratika ima 16 stra"1 krasnih slik o krasno uspeleI° kongresu Kristusa Kralja. — lo znamenit je članek v Pratik1' "Glejmo jasno!" — Sploh v W tiki je vse zelo zanimivo. Nar° čite si jo takoj, dokler je na ro» • Stane s poštnino 25 CENTOV Naročila sprejema: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. _