Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Ubarta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Tednik
Posamezna štev- 50 lir
NAROČN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT- 692
TRST, PETEK 26. APRILA 1968, GORICA
LET. XVII.
Nestrpneži
Zdaj spomladi, ko so temnozelene borove goščave na naši kraški gmajni belolisaste °d cvetočih krošenj drugih drevesnih vrst in se sredi skladov kraškega skalovja bohotijo krasni cvetoči grmi, ni lepšega izleta za tistega, ki ljubi telesno gibanje in se želi enkrat spet nadihati svežega in čistega kraškega zraka, kakor peš izlet na Re-pentabor. Mogočna siva cerkev na holmu vabi že od daleč in kaže proti nebu. Ljudi na obeh straneh meje opominja, da le ni vse samo »življenjski standard«, samo uživanje na tem svetu, samo drdranje motorja. Repentaborski zvonovi vabijo mogočno in hkrati nežno in njihov bronasti glas odmeva preko pomladnih gmajn in gozdov. Pri cerkvi zajame izletnika, ki ni neobčutljiv za vso to lepoto in vabljenje, starodavno vzdušje taborske cerkve, ki je bila gotovo v davno minulih časih varno zavetje našim prednikom v dneh nevarnosti, ko je grozil sovražni napad, kakor dokazuje že njeno ime. Tudi davni mogočni kameniti skladi imajo svojo govorico in nas znajo ganiti z njo. Povedati nam znajo več kakor debele knjige in predvsem nam znajo navdihniti globoko ljubezen do tistega slovenstva, katere-9a simbol so.
Potem ko smo se pomudili v lepo preure-jeni repentabosrki cerkvici in morda prižgali svečo za koga, ki nam je drag, ali pomolili, da bi Bog blagoslovil stvar, ki nam k pri srcu, se napotimo skozi Col z njegovimi značilnimi starimi hišami in lepimi starimi »portoni« (najlepši niti niso vidni s ceste) ter vodnjaki po na novo asfaltira-n' cesti proti Velikemu Repnu, kjer si lahko °gledamo najstarejšo repensko hišo, ki jo je kupila zadruga »Naš Kras« in jo zdaj ob-uavljajo. 5e vedno je prekrita s starodavnimi Skriljami. Mogoče bi ji bilo dobro dati kako živo funkcijo, da bi ne ostala samo mrtev spomenik. Toda še marsikatera veli-1 korepenska hiša bi zaslužila, da bi jo ohra-! n'ii. Skoro vse so stare, a vendar lepo ohra- j biene, prenovljene, obdane s cvetjem in iz-, ^cevajoče človeško toplino in domačnost, j kar je dokaz ponosne zavednosti današnjih Opencev. To dokazujejo tudi izvirni in lepi starodavni portali s svojimi napisi, kot je nPr. tisti: »Ta portal je napravu Anton Brish-jmik I. 1848 . . .«. Morda se bo našel kdo, ki b° prefotografiral te čudovite vhode na kmetska dvorišča in jih objavil kot dokaz naše stare kmečke kulture in zavednosti, še bolj nas gane starodavni napis na pobožnem znamenju sredi vasi, ki kliče po božjem var-ft/u za mir in domovino... Napravljen je pred več generacijami. Srečujemo trope svetookih in živahnih repenskih otrok, ki Veselo kriče v svojem lepem narečju, in jim ba tihem želimo, da bi doživeli srečno bolnost slovenskega ljudstva, za katero so .a,i življenje njihovi mladi strici ali ded-J 1®/ katerih imena so vklesana v spomenik' br' vhodu v vas, pred katerim brli lučka, ka-°r pred bližnjim pobožnim znamenjem.
PRED VOLITVAMI c
PREMIKI V SLOVENSKI SKUPNOSTI
•- i££jgga
V zvezi s pripravami na bližnje deželne volitve objavljamo poročilo izvršnega odbora Slovenske krščanskosocialne zveze v Trstu, iz katerega' je razvidno, da se dogajajo v sestavu Slovenske skupnosti premiki, glede katerih menimo, da je prav, da jih slovenska javnost spozna. (Ured.)
V ponedeljek, 22. t. m., se je v Trstu sestal izvršni odbor Slovenske krščanskosocialne zveze ter razpravljal o pripravah na bližnje volitve v deželni zbor Furlanije Julijske krajine. SKSZ se bo tudi teh volitev udeležila v okviru Slovenske skupnosti, ker je prepričana, da nudi ta oblika politične povezave najboljše in najbolj u-činkovito jamstvo za afirmacijo pravic in koristi slovenskih ljudskih množic v Ita-
Kjh
Izvršni odbor SKSZ je pozitivno ocenil pristanek Slovenske levice na skupni nastop z ustanovnimi političnimi skupinami Slovenske skupnosti na deželnih volitvah. SKSZ meni, da je to važen politični dogo dek, ker se s tem nudi konkretna možnost, da postane politično življenje slovenskega ljudstva v Italiji še bolj razvejano, da se okrepi naravna, politično zdrava ter nujna skupinska dialektika in da se končno odpravi huda pomanjkljivost, ki jo je v tukajšnjem našem političnem življenju predstavljala odsotnost močnejše slovenske socialistične politične skupine. V tej zvezi izraža SKSZ svoje zadovoljstvo, da je začel slovenski politični razvoj potekati po smernicah, za katerih uveljavitev in ures-
Toda malo naprej nas brezobzirno zadene pogled na tablo pred vhodom v vas, na kateri je skušal nekdo, ki se je zahrbtno in v temi približal vasi, že pred časom s kamenjem izbiti slovensko ime vasi, medtem ko je tuja oblika imena še vedno nepoškodovana. Enako nas je zadelo pred Repentabrom ob pogledu na kažipot, na katerem so nestrpneži z rumenimi nagumanimi papirnatimi nalepkami »Meno velocita meno pericolo« (najbrž niso imeli drugega pri roki) prelepili slovensko obliko imena: Fernetič ...
In če omenimo še tablo, ki moli iznad pomladnega zelenja ob cesti na Repentabor in samo v italijanščini ponuja stavbišča na Re-pentaboru, in vile, ki si jih postavljajo na pobočju ob cesti med Repentabrom in Velikim Repnom tržaški bogataši, pomeni to nekaj bridkih kapelj, ki padejo v vedro razpoloženje pomladnega nedeljskega izleta na Repentabor in nam dajo dovolj snovi za premišljevanje o tem, kdo išče dialog in kdo ga odklanja in kje je v resnici iskati nestrpneže, ki jih nekateri tako radi iščejo predvsem med nami ...
ničitev si je SKSZ vedno dosledno prizadevala.
Izvršni odbor je obširno razpravljal o osnutku volilnega programa, ki bi ga SKSZ predlagala Svetu Slovenske skupnosti in izvršnemu odboru Slovenske levice za deželne volitve. Osnutek je bil odobren soglasno. Izvršni odbor je nato sklenil predlagati, naj se na skupno listo za deželni zbor sprejmejo trije njegovi predstavniki, od katerih bi eden bil iz Gorice. Odbor je do tega sklepa prišel, ker je ugotovil, da krščanski socialci iz Gorice tudi tokrat niso bili povabljeni, da bi sodelovali pri volitvah, iz česar žal izhaja, da na Goriškem dejasko tudi pri teh volitvah ne bo nastopila Slovenska skupnost, temveč le go-riška Slovenska demokratska zveza. Tržaški krščanski socialci so zato menili, da bi vključitev enega njihovih prijateljev z Goriškega na tržaško listo vsaj delno mogla popraviti očitno krivico ter zlasti očitno politično kratkovidnost. Izvršni odbor je nato pooblastil dva svoja zastopnika, naj stališča ter predloge SKSZ sporočita in obrazložita na seji Sveta Slovenske skupnosti, ki je bila sklicana za torek, 23. t. m.
Na tej seji sta omenjena zastopnika z velikim presenečenjem ugotovila, da je bila kandidatna lista že sestavljena, ne da bi pri njegovi sestavi SKSZ kakorkoli sodelovala in ne da bi bila vprašana za mnenje. Poleg tega je bila Slov. krščansko-so-cialni zvezi zanikana pravica, da bi predlagala svoje kandidate na listo ali sodelovala pri določevanju kriterijev, po katerih naj se lista sestavi.
O tem čudnem, vsekakor nenavadnem ter tudi politično nerazumljivem razpletu dogodkov je izvršni odbor SKSZ razpravljal na seji, ki je bila v sredo, 23. t. m., katere se je udeležil tudi predstavnik goriških krščanskih socialcev, in prišel do sledečih zaključkov:
1. Slovenska krščansko-socialna zveza o-stane zvesta idealom in programu, ki so bili osnova za ustanovitev Slovenske skupnosti, saj je SKSZ bistveno sooblikovala njen značaj in program, ter bo še nadalje branila politični in idejni pluralizem v okviru Slovenske skupnosti;
2. Nainovejši dogodki so na žalost dokazali, da v Slovenski skupnosti skušajo priti na površje nedemokratični, avtoritarni zagoni nekaterih posameznikov in stare, preživele klerikalne težnje, ki jih je obsodil tudi zadnii koncil, kar grozi izjaloviti napore naprednih sil v Slovenski skupnosti ;	1
3. Ker SKSZ še nima zadostnih elementov za natančno presojo novega položaja v odnosih med skupinami v Slovenski skup-
(Nadaljevanje na 7. strani)
RADIO TRST A
Izid deželnih volitev v Dolini Aosta
• NEDELJA, 28. aprila, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne, cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali bcste .. . Od nedelje do nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Ivanhoe». Napisal Walter Scott, prevedla in dramatizirala Desa Kraševec. Drugi del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12 30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.30 Nedeljski vestnik; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan: 15.30 «Loretin greh». Napisal Alberto Boccardi, dramatizirala Neva Fuzzi, preve del Martin Jevnikar. Igra R.O., režira Jože Peterlin; 17.40 Prijatelji zborovskega petja; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: «Peter Levec«, pripravil Marko Kravos; 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: «Pratika za prvo polovico maja«; 22.10 Sodobna glasba.
• PONEDELJEK, 29. aprila, ob: 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.20 No vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednje šole); 18.30 Iz Beethovnovega in Mac Dovvello-vega opusa: 20.50 Pripovedniki naše dežele: Norma Gallippi: «Velikonočno jutro«, prevedla Lclja Rehar; 21.40 Slovenski solisti. Tenorist Mitja Gregorač, pri klavirju Marijan Lipovšek. Samospevi Marjana Kozina in Janka Ravnika.
• TOREK. 30. aprila, ob; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico maja«; 17.20 Slovenščina za Slovence; 17.40 Piero Pieri: Zgodovina prve svetovne vojne: 18 30 Koncertisti naše dežele. Pianistka Neva Mcrlak-Corrado; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja: 20.35 Richard Wagner: «Rienzi», opera v petih dejanjih.
• SREDA. 1. maja, ob: 10 00 «Slovenski pregovori
0 delu«, pripravil Franc Jeza; 10.15 Koncert o-peme glasbe. Vodi Oskar Kjuder. Sodelujejo: sopranistke Nerina Pelizon. Milena Furlan, Nadia Pertot in Ljuba Berce-Košuta; mezzosopranistka Marija Bitenc, tenorist NicoI6 Macilis, baritonist Darij Zlobec in basist Ivan Sancin. Tera orkester Glasbene Matice iz Trsta; 11.40 Tržaški motivi: 14.45 Veseli motivi; 15 10 »Veliki punt«. Napisal Alojzij Remec, dramatiziral Edvard Martinuzzi. Igra R.O., režira Jože Peterlin: 17.30 Reviia zborov Slovenske prosvetne zevze v Trstu: 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 20.30 Simfonični koncert.
• ČETRTEK, 2. maja, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Ruska revolucija po petdesetih le-+:b:	»Dol««’ snor z Mno Tsetitrmn-*-•-<. fRicha^d Harris); 17.20 Marija Kacin- »Giosue Cnrdncci«; 18.30 Mario Zafred: Metamorfoze za klavir in orkester Pianistka Liliana Zafred: 19.10 Pisani balončki. radijski tednik za naimlajše; 20.35 »Beg v bodočnost«. Igra v štrih dmaniih, nanisal Walte.r Firner prevedla Vida Rudolf. Tgra RO. režira Jože Peterlin: 2.2.05 Skladbi- davnih dob; 22.15 Zabavna glasab.
- PETEK, 3. maia. ob: 1140 Radio za šole (zadrugo stoonio osnovnih šoli: 12.10 Gospodinja nakupuje. pripravlja nrof. Tone Penko: 13.30 Tzbor motivov in melodfi: 17 20 Ne vse toda o vsem; 17 40 Radio za šole (za drugo stoonio osnovnih šol): 18 00	Beri	beri rožmarin	zeleni, lindski	pevci
in pesmi:	18,30	Violinist T.uiei	Alberto Binnchi. nri
klaviriu Tlrte BaravePi-Bianrbi:	10 10 Novele XX.
stoletia: Ciril Kesrn’?: »Sreča«; 20 75 Gospodarstvo in delo: 70.50 Nrmrsrt p-mf alasbe* 79 qn Aips. sandro Mirt: TVw» skladbi za v-olončelo in klavir-Sonata št 2 za klavir.
» SOBOTA 4 maia ob: 11.35 šonek slovenskih pesmi : 17.00 Tz	Stprib Čncev	rrinrpvlfa dr	T nWe
Tul; 13 30	Semeni nVtšč: 14.45	Poieta p-fuba	Clark
in Gilberf Becand' 15.00 Glasbena oddaia za mladino: 16.00 Avtoradio — Oddaia za avtem°bi!i.ste: 16.10 Pregled slovenske dramatike. Priora-ila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Slovenska duhovna drama; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu: 17 40 Obletnica meseca: »500-letnica smrti Johanna Gutenbcrga« (dr. Maks šah); 19.10 Družinski obzornik: 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Tri in ena — sobotni variete; 21.20 Vabilo na ples: 22 20 Zabavna glasba.
izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Un-oTbcrt Besednjak • Odgovorni urednik: Drago
1 ernša - Tiska tiskarna »Grapbi!«	— Trst. ulica
Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
V nedeljo in v ponedeljek dopoldne so | imeli v avtonomni deželi Dolina Aosta deželne volitve, katerih izid je italijanski tisk obširno analiziral in komentiral, četudi je volilo vsega skupaj le 67.399 volivcev. Dolina Aosta ima namreč, kot znano, le okrog j 105.000 prebivavcev. Po teh volitvah /.daj \ mnogi sklepajo na orientacijo volivcev pri bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji.
Značilnost nedeljskih volitev v Dolini Aosta je bila predvsem ta, da se je sredin ska levica kot celota precej okrepila, medtem ko je izšla komunistična partija iz volitev oslabljena. Glasovi krščanske demokracije so se povečali od deželnih volitev leta 1963 od 23.695 na 25.464 (v odstotkih od 37,5 na 37,78), glasovi združenih socialistov od 4.797, kolikor sta jih leta dobili takrat že ločeni socialistična in socialno-i demokratska stranka, na 6.955 (v odstot-■ kih od 7,6 na 10,32), medtem ko so komu-! nisti nazadovali od 15.374 glasov v 1. 1963 na 13.738 (v odstotkih od 24,3 na 20,38). Sorazmerno najbolje se je torej odrezala pri nedeljskih volitvah združena socialistična stranka, po čemer sklepajo razni po- j lirični opazovavci, da je delavstvo že dobi- j lo zaupanje v novo skupno socialistično stranko. Seveda pa bi bilo sklepanje, da bo tako tudi pri parlamentarnih volitvah, preuranjeno, kajti vsake volitve imajo svojo lastno politično fizionomijo, glede na kraj in deželo.
Sredinska levica bo imela zdaj v deželnem svetu Doline Aosta precej trdno večino, tri sedeže več kot komunisti in njihovi zavezniki (17 proti 14), medtem ko so imeli prej oboji po 16 deželnih svetovavcev.
Nekoliko so napredovali tudi liberalci in Rassemblement Valdotain (nova skupina aostanskih Francozov — 3.625 glasov), medtem ko je nazadovala Union Valdotain, druga francoska skupina, ki sodeluje s komunisti, od 12.930 na 11.236, v odstotkih od 20,4 na 16,68. Za več kot eno petino se je zmanjšalo tudi število glasov misovcev, ki pa je bilo že prej malenkostno (dobili so le 0,79ft/o oddanih glasov). To le potrjuje splošno nazadovanje neofašizma v Italiji.
STAVKA OSEBJA KLINIČNIH BOLNIŠNIC V LJUBLJANI
22. t. m. je stopilo v stavko zdravstveno in delavsko osebje Kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Stavka dva tisoč uslužbencev. S stavko protestirajo proti zakasnitvi plače za mesec marec. Zakasnitev plač je pripisati težavnemu finančnemu položaju glavne bolnišnice v slovenski prestolnici.
Kot je poročala agencija ANSA, v Kliničnih bolnišnicah v Ljubljani tudi že več mesecev ne izvajajo sklepov delavskega samoupravljanja in tudi to je prispevalo k sklepu vsega osebja, da zapusti svoja delovna mesta.
‘Dema&o&ija
V neki berlinski bolnišnici se zdravi »rdeči Rudi«, Rudolf Dutschke, mladi nemški »jezni mož« ; bil je hudo ranjen, ko je streljal nanj neki desničarski študent, Hitlerjev občudovavec. Svetovni tisk je bil zadnje tedne poln člankov o Dutschkeju. ki postaja, kot vse kaže, v Zahodni Nemčiji in v Zahodnem Berlinu politična moč.
Kdo je Rudi Dutschke? Pred sedmimi leti je nobegn.il iz Vzhodne Nemčije, ker je prišel v spor s tamkajšnjim komunističnim režimom, v glavnem zato, kot se zdi ker ni hotel služiti vojake. V Zahodnem Berlinu se ie vnisal na Svobodno visoko šolo in zbral okrog sebe skupino študentov anarhističnih in »bcatniških« tendenc. Njegovo geslo je »boj vsaki zakoniti oblasti v Nemčiji«. Dutschke je alergičen za zakonito vlado in demokratične metode. Zato nroglaša neizprosen boj zahodnonem-ški vladi in označuje svoje gibanje za »zunajparlamentarno opozicijo«, kajti tudi parlament mu gre na živce. Njegovi politični cilii niso prav iasni, zdi se pa, da hoče izvesti državni udar s pomočjo ulice in nato proglasiti nekako anarhistično vlado. Njegov odnos do konkretnih nemških problemov ie popolnoma meglen, zato na ie zelo iasen v proglašanju svojih revolucionarnih metod. Med drugim prireja tečaje o gverilski vojni, no učbenikih Fidela Castra. Gverilska vojna naj bi bila namreč glavno sredstvo, s katerim upa zmagati. Njegove ideje imajo skoro magično moč na študentovsko mladino, ki ne prenaša več nobene avtoritete in nima potrpljenja, da bi videla uresničevanje svojih konceptov po demokratični poti.
Kot je bilo pričakovati, je vzbudila Dut-
schkeieva demagogija enak odziv pri skrajnih desničarjih, kar je imelo med drugim za posledico atentat na Dutschkeja. Zdaj se odviia v Nemčiji spopad dveh ekstremističnih demagogij, ki sicer obe predstavljata mikroskopski manjšini, a sta vendar nevarni. V Dutschkeju ie možno videti zarodek novega Hitlerja. Njegova levičarska gesla, proti vojni v Vietnamu, proti Združenim državam (pri čemer pa ie poročen z Američanko) itd. so preračunana •i7 štn^entevsko mladino in na mase, kot vaha. Znano ie, da ie tudi Hitler začel s socialističnimi gesli (odtod nacional-socia-lizem), zahteval agrarno reformo, podržavljen ie industrije itd., enako Mussolini. Mržnia do demokratičnih metod in do par-i amen mri zrna na n-uino vodi do uveliavlia-nia avtoritarnih -metod in do diktature. Nemška zgodovina uči, da pojava »Dutschke«, ni nodcenievati; tem manj, ker zaradi koaliciie socialistov in krščanskih demokratov Nemčiia danes nima prave demokratične, za mase privlačne opozicije, ki bi lahko postala zastopnica tistih upravičenih zahtev po reformah, ki jih je danes najti pomešane med »beatniško« in »fidelcastrovsko« ali »maotsetungovsko« i-dejno zmedo v glavah Dutschkejevih pristašev.
| TE*)PJi«K! KOLEDAAftBirj
28. aprila, nedelja: Živana, Vital
29. aprila, ponedeljek, Marina, Robert
30. aprila, torek: Katarina, Katia
1. maja, sreda: Praznik dela, Žiga
2. maja, četrtek: Živana, Anastasij
3. maja, petek: Aleksander, Laska
4. maja, sobota: Florijan, Cvetka
Preureditev Češkoslovaške v federacijo
Končno se zdi, da je tudi pri Cehih prodrlo spoznanje, da večnarodna država ne more biti urejena centralistično. Ce bi bili to spoznali prej — ali bolje rečeno, če bi 8; bili hoteli to prej priznati — bi bilo prihranjeno CeškosiovašKi marsikaj hudega in neprijetnega v njeni novejši zgodovini in predvsem bi bilo danes razmerje med Čehi m Slovaki mnogo prisrčnejše.
Zdaj poročajo iz Bratislave, da Slovaki vneto pripravljajo načrte za ustanovitev svoje federalne državne enote, ki naj bi bila popolnoma enakopravna s Češko. Vse svoje narodne zadeve bi Slovaki reševali v svoji državni enoti sami. Skupne državne zadeve pa bi urejali obe državni enoti pogodbeno, predvsem seveda odnose z zunanjim svetom. Vsaka federalna enota bi sama razpolagala s svojim narodnim dohodkom, razen kolikor bi ga odstopila (pogodbeno) za skupne državne potrebe. Na Slovaškem vlada v pričakovanju ustanovitve lastne federalne enote seveda veliko zadovoljstvo, vendar pa ljudje ne kažejo takega navdušenja, kot bi bilo pričakovati, glede na to, da se bo končno, kot kaže, izpolnila slovaškemu narodu sto let stara želja. Tuji poročevavci začudeno ugotavljajo to dejstvo. To si je mogoče razlagati tudi s psihološkimi razlogi. Ce mora kak človek ali narod predolgo čakati na izpolnitev kake želje, mu končno tudi njena izpolnitev ne vzbuja več spontanega, iskrenega veselja. Vedno je primešano veselju tudi nekoliko prestane bridkosti.
Pravzaprav je skrivnost, kako so mogli Cehi, ki so se v času stare Avstrije tako vnelo borili za svojo narodno osvoboditev 'n lastno državo, celega polstoletja odrekali zgolj federalno, enakopravno enoto slovaškemu narodu, ki šteje nad 4 milijone Prebivavcev. Vdajali so se nerealističnim sanjam, da se jim bo končno posrečilo Pretopiti slovaški narod v »češkoslovaški narod«, in da se bodo Slovaki odrekli svoji narodni samobitnosti in težnji po narodni samostojnosti in svobodi. Komunistična vlada v Pragi, ki je 1. 1948 napravila konec meščanski demokraciji na Češkoslovaškem, je sicer marsikaj spremenila, vztrajala pa je pri prejšnjem centralizmu nasproti Slovakom. šele zdaj so menda tudi v Pragi
spoznali, da se je centralizem preživel in da ni dosegel tistega, kar so upali.
Zadnje dni se je zvedelo, da zahteva tudi Moravska, da jo priznajo (s češkoslovaškim delom šlezije vred) za tretjo federalno enoto. Glede na to, da sestavljata češkoslovaško samo dva naroda, Čehi in Slovaki, je morda videti v tem samo spletko, ki naj bi razvrednotila nameravano federacijo obeh narodov in dala federalnim enotam značaj navadnih avtonomnih provinc, pri čemer bi imela Slovaška proti sebi dve češki federalni enoti. Treba bi bilo vedeti, kaj menijo o tem Slovaki. Po drugi strani je namreč znano, da je imela Moravska nekdaj slovaško večino, ki pa je že v veliki meri počehena in predstavljajo Slovaki danes tam manjšino.
PRIČAKOVATI JE DOLGA POGAJANJA
25. t. m. popoldne so se v glavnem mestu Laosa, Vientianu, prvič sestali ameriški in severnovietnamski diplomati na predhodna pogajanja o premirju. Pogovor je trajal približno pol ure. Pri teh pogajanjih naj bi določili predvsem kraj za prava mirovna pogajanja. Prvi sestanek je ostal brez uspeha. Upati je, da se bosta obe strani vendarle kmalu sporazumeli o kraju pogajanj, ker bi bilo smešno in tragično obenem, če bi taka formalna stvar za-vrla mirovna pogajanja in podaljšala trpljenje vietnamskega ljudstva.
Jugoslovanski predsednik Tito je prispel v ponedeljek na obisk v Teheran. Še prej je obiskal Japonsko in Zunanjo Mongolijo. Njegov cilj je spraviti skupaj konferenco »neuvrščenih« držav.
ni tahtzo razumeti
Belgijski kralj Baldovin je v ponedeljeit cialistični voditelji, ki se boje, da bi osta-zaupal mandat za sestavo nove vlade so- li generali brez vojske.
cialistu Leu Collardu. Collard je že nazna nil, da bi rad sestavil koalicijsko sredin-sko-levo vlado iz krščanskih demokratov m socialistov, brez liberalcev. Če se mu bo to posrečilo, bo to precejšen dogodek v belgijski politiki, kajti liberalci so imeli doslej vedno svoj piskerček zraven.
Mandat za sestavo vlade je dobil socialistični politik zato, ker je doživela socia-
Poleg tega igra pri tem vlogo še čuden pojav, da namreč oba naroda, flamski in valonski, upata, da se bo tehtnica s časom nagnila na njuno stran. Tako upajo Valon-ci, da bodo vendarle lahko obdržali prednostni in hegemonistični položaj v državi, po zaslugi svojega bolj razširjenega jezika in francoske kulture, Flamci pa upajo, da bodo s časom lahko prevzeli hegemonistič-no vlogo zaradi svojega večjega števila.
listicna stranka med velikimi belgijskimi ■ Xako oboji poudarjajo hkrati nacionalisti* strankami sorazmerno se najmanjši poraz' n£ zahtcve in se obenem ne morejo odlo_ pn zadnjih volitvah, pri katerih so kot	da	bi	obrniU	hrbet	fonnuli	Jcentrali.
znano krepko narastli glasovi flamskih m; stičnc države ki bi edina lahko ureSničila valonskih nacionalistov. Vendar so nacio- take hegemonistične namene.
nalistične stranke še vedno v manjšini, četudi poteka narodnostni razkol skozi vse belgijsko politično življenje. Dejansko so namreč tudi velike stranke razdeljene glede narodnostnega vprašanja. Toda iz nekega čudnega razloga, ki ga tujemu opazovav-cu ni lahko razumeti, se Belgijci le ne morejo odločiti za federativno razdelitev dr- j bojem maloštevilnejšega naroda proti šte-žave med oba naroda, kakor se bo to baje i vilnejšemu in sicer za resnično avtonomijo zdaj zgodilo na Češkoslovaškem, četudi zah- ali neodvisnost. Omenjena anomalija je ti-tevajo to tako flamski kot valonski nacio- ‘ sta, ki napravlja narodnostno vprašanje v nalisti. Proti so kapitalisti, ki se boje za j Belgiji tako zapleteno in nerazumljivo za svoje dobičke v »enotnih podjetjih«, in so- druge.
Razlika med narodnostnim bojem v Belgiji in drugod je torej ta, da se v Belgiji borita dva približno enako močna naroda za nadvlado drug nad drugim in to v dosledni demokraciji, medtem ko se odvija narodnostni boj drugod skoraj vedno v pogojih diktature ali totalitarne države in z
SMRT
V POMLA
Kmalu je bil pri zadnjih vaških hišah, odkoder je bilo podnevi že videti njuno kočo, v temi pa razsvetljeno okno, ki je Sedalo proti vasi. Tudi nocoj je bilo okno razsvetljeno, toda le na pol, kakor ga pač more razsvetliti privita petrolejka. Električni vod, ki je bil speljan do zadnjih vaških hiš, ni segal do njune koče, bilo bi predrago. Zagrabilo ga je nekako tesnobno hrepenenje, da bi čimprej videl mater, da bi jo čimprej razveselil ter Poplačal njeno čakanje, in pospešil je korake. Ko je bil že blizu oče, je začel po tihem hoditi, hotel jo je veselo presenetiti, vkljub temu, da ga pričakuje. Gotova pa le ni, da se prav nocoj vrne. Tiho je odrinil dvoriščna dverca in se po prstih splazil do razsvetljenega okna, ki je bilo zastrto s preprosto rdečo zaveso, oda niti na prste mu ni bilo treba stopiti, pa je videl čez njo. a> bilo je tako kakor vedno. Revna soba je bila zagrnjena v j’ahel polmrak, petrolejka, ki je visela nad štedilnikom, je komaj brlela in okrog nje je plesala velika vešča. Mati pa je sedela na štedilniku in držala noge na pručici, roke pa je imela sklenjene V naročju. Imela je ruto na glavi in glavo je držala sklonjeno,
kakor da dremlje, toda vedel je, da ne dremlje. Njen obraz je bil v nejasni svetlobi skoro bel kakor pri mrliču. Zdelo se mu je, da pregiblje prste v naročju. Morda moli rožni venec, je pomislil. Začutil je globoko nežnost in usmiljenje do nje, obenem mu je pa prešinila srce pekoča bolečina. Začutil je, kako mu silijo solze v oči in ustnice so mu zadrgetale. Z vso silo je stisnil zobe, da bi ne zajokal iz pekočega obupa nad samim seboj in iz usmiljenja do nje, ki ni ničesar slutila o njegovi razdvojenosti. Naglo se je odtrgal od okna, si z dlanjo obrisal oči in nekajkrat globoko vdihnil, da bi se umiril in olajšal bolečino v sebi. Nato je tiho stopil do vrat in potrkal. Slišal je, kako je vstala, odprla sobna vrata in prišla v vežo.
»Kdo je?» je vprašala.
»Jaz, mama.«
Odklenila je.
»Ti si?« je rekla, toda njen glas se je tresel od veselja.
»Kdo pa ste mislili, da je?« se je delal vedrega.
»Saj sem vedela, da si ti,« se je nasmehnila. »Ali si lačen?«
»Nekoliko že.«	j
»Bogve, kako si sestradan,« je dejala. »Bi ocvrta jajca in kavo? Kava je že kuhana, jajca pa ti takoj napravim. Saj je že za-
kurjeno, samo naložila bom malo na ogenj, pa bo.«
(Dalje)
*J TVzithisorjii
Izjava Slovenske, levice o parlamentarnih volitvah
Tehnični razlogi ne dopuščajo »Slovenski levici«, da bi nastopila na parlamentarnih volitvah. Nikakor pa se »Slovenska levica« ne namerava odreči zahtevi po manjšinskem predstavniku v parlamentu ne glede na številčno moč manjšine, zato bo podprla »Slovensko skupnost«, ki bo na teh volitvah vztrajala pri tej zahtevi.
»Slovenska levica« obenem odločno graja tistih nekaj slovenskih predstavnikov, ki so na parlamentarnih volitvah onemogočili enoten nastop vseh Slovencev v deželi od Trsta do Rezije.
Trst, 23. 4. 1968
Slovenska levica
PREJELI SMO
»Slovenska levica« in deželne volitve
Kakor je že napisala v svoji Izjavi, se »Slovenska lev.ca« zaveda, da vključevanje blo.encev v italijanske stranke škodi strnjenosti slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Slovenskemu človeku, ki se bojuje za enakopravnost, je nujno potrebna zavest, da je član enega organizma, da je u-soda vseh Slovencev odvisna od usode vsakega posameznega Slovenca in usoda vsakega posameznega Slovenca od usode vseh zamejskih Slovencev.
Italijanske stranke lahko imajo zelo lepe programe, a nikoli re bodo mogle vanje, sprejeti ne naše zgodovine ne našega slovstva ne vrednosti naših velikih mož.
Zato so Slovenci v zamejstvu, ki zaradi te ali one ideologije sodeiujejo v italijanskih strankah, lahko pošteni in tudi zavedni Slovenci, a so zme-
Slovenske tržaške skavtinje bodo imele ob desetletnici svojega delovanja
JUBILEJNO PRIREDITEV
v Marijinem domu v Rojanu, v nedeljo, 12. maja, ob 17. uri. Vsi prijatelji mladine vabljeni I
raj tudi razdvojeni, ker so na eni strani zaradi socialnega boja inte.rnacionalisti, ko pa bi na drugi strani zvestoba narodu zahtevala od njih nacionalno gorečnost. Kakor na natezalnici so in se morajo zdaj braniti očitka, da so nacionalisti, zdaj očitka, da so zavoljo interancionalizma narodno mlačni.
Poleg tega pa drži, da se. nobena italijanska levičarska stranka nikoli ni znala, ko je bilo potrebno, otresti nacionalizma, ne komunistična partija za časa resolucije Informbiroja, ne socialistična stranka v težkih povojnih letih.
A ne glede na odnos, ki ga te dve stranki danes imata do Slovencev, zamejski Slovenci čutimo, da moramo biti kolikor mogoče enotni, če hočemo veljati kot subjekt, če hočemo, da kot subjekt nastopamo v boju za priznanje, v boju za enakopravnost.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
V NEDELJO, 28. APRILA, OH 16. URI
Italo Svevo - Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED
(La coscienza di Zeno)
(drama v dveh delih)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter j eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni I Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo j eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na i tel. 734265.
Ker je torej »Slovenska levica« spoznala, da i prinaša sodelovanje Slovencev v italijanskih strankah danes več škode kakor pa koristi, se je od-loč.la, da gre na deželne volitve v koaliciji s »oiovensso SKupnosljo«.
»Slovenska levica« se zaveda, da je. »Slovenska skupnost« ideološko zelo raznolika in da ni v glavnem ne laično ne socialistično usmerjena. Vendar pomeni koalicija sodelovanje in ne spojitev, sodelovanje, pa je danes, kakor smo povedali zgoraj, nujno.
Kakor je bilo namreč v vojnem času potrebno združevati Slovence v osvobodilnem boju na pluralistični podlagi, prav tako je danes naša dolžnost, da skušamo doseči skupen okvir za nastop kljub različnim svetovnonazorskim pogledom. Ti nas ločujejo, zvestoba slovenstvu nas povezuje.
»Slovenska levica« bo na listi »Slovenske skupnosti« imela štiri svoje kandidate, od katerih bo njen poglavitni kandidat drugi na listi, ostali pa bodo razvrščeni tako, kakor je določila skupna volilna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki »Slovenske skupnosti« in Slovenske levice.
»Slovenska levica« bo, na podlagi sporazuma o koaliciji, agitirala za svoje kandidate. Tako bo skušala združiti čim več slovenskih socialistov pod eno streho. Pri tem se »Slovenska levica« prav dobro zaveda, da bo morala plavati proti toku, ker se je od konca vojne danes prvič zgodilo, da zamejski napredni, socialistični Slovenci jemljemo svojo usodo v svoje roke. in se združujemo v organizacijo, ki smo jo sami ustvarili, in prvič od konca vojne se dogodi, da gremo na volitve tako, kakor smo sami odločili.
Ne bi radt, da bi nas volilno razpoloženje zaneslo v pretiravanja, vendar iskreno čutimo, da se je »Slovenska levica« odločila za korak, ki bo za zamejske Slovence zgodovinskega pomena.
Naj številni somišljeniki, ki so naš nastop pričakovali in želeli, zdaj strnejo vrste okoli »Slovenske levice«, naj dajo svoj glas za njene kandidate !
SLOVENSKA LEVICA
Trst, dne. 23. 4. 1968
PRAZNIK OSVOBODITVE
Tudi na Tržaškem je bilo na praznik o-svoboditve več slovesnih spominskih proslav. Deželni predsednik Berzanti je v spremstvu drugih predstavnikov oblasti prisostvoval žalnim verskim obredom na dvorišču Rižarne, kjer so nacisti sežigali in mučili protifašistične bojevnike, žalne obrede so opravili duhovniki katoliške in pravoslavne Cerkve ter judovski rabin. Dr. Berzanti je nato govoril o pomenu odporniškega giabnja na trgu v naselju S. Sergio. Ob tej priložnosti so trg poimenovali po 25. aprilu.
Ta dan so predstavniki občinskih uprav položili vence na vse partizanske spomenike, ki so posejani po naših vaseh. Partizanska združenja pa so imela spominska zborovanja v Trstu in Miljah.
MEDNARODNA CVETLIČNA RAZSTAVA
V Miramarskem parku so v četrtek, 25. t. m., slovesno odprli tradicionalno mednarodno cvetlično razstavo. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki deželne oblasti ter mnogi povabljeni gostje. Na prireditvi sodeluje 360 razstavljavcev iz 25 držav.
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI
t: r:d: 1. -maja 1568 na športnem igrišču v Bazovici
PRVOMAJSKI
PRAZNIK
Popoldanski spored ob 16. uri. Nastopa glasbeni ansambel BENEŠKI FANTJE s humoristom Kebrom ter domači pevski zbor »Lipa«.
Večerni spored Ob 20. uri Prosta zabava ob zvokih glasbenega ansambla Beneških fantov. Med odmori srečolov. Za jedačo n pijačo preskrbljeno
V slučaju slabega vremena bo popoldanski spored v kinodvorani, in sicer ob 16. in 18. uri, večerni spored v Slomškovem domu ob 20. uri
Sprejem zastopnikov Sindikata slovenske šole v Dimu
V petek, 19. aprila, je prosvetni minister Gui spejel na ministrstvu v Rimu delegacijo Sindikata slovenske šole. Člani delegacije, in sicer tajnik Sindikata prof. Franc Škerlj, referent za srednje šole prof. Marjan Bajc in referent za osnovne šole učitelj Evgen Do-brila, so ministru prikazali položaj slovenskih šolnikov in razna druga še nerešena vprašanja slovenskega šolstva na Tržaškem.
Člani delegacije so se razgovarjali še z raznimi drugimi odgovornimi funkcionarji na ministrstvu. Razgovorom z ministrom je prisostvoval tudi poslanec Corrado Belci.
Odbor Sindikata bo v kratkem izdal posebno poročilo o razgovorih.
MLADINSKA PRIREDITEV V SKEDNJU
Odbor za proslavo stoletnice škedenjske čitalnice je priredil v sredo, 24. t. m., v tamkajšnji kinodvorani mladinsko glasbe-no-literarni večer, štev T no publiko je najprej pozdravil Drago Pahor, ki je med drugim poudaril, da je odbor sklenil začeti vrsto prireditev z nastopom mlajših predvsem zato, da bi slovensko zamejsko mladino seznanil z zgodovino prosvetnega delovanja v naših krajih.
Nastopili so nato gojenci šole Glasbene Matice iz zkednja in neposredne bližine ter več mladincev in mladink, ki so prebrali svoje literarne sestavke.
NAŠE SOŽALJE
V nedeljo, 21. t. m., je po dolgi in hudi bolezni umrla na Opčinah ga. Zofija Furlan, mama dr. Marte Furlanove, profesorice na slovenski srednji šoli v Trstu. Pokopali so jo na repentaborskem pokopališču.
Prof. Furlanovi izrekamo ob izgubi drage mame globoko občuteno sožalje.
ZAHVALA
Vse i,	ki so sočustvovali z	nami ob	izgubi naše	draje	mame in babice
MARIJE PERTOT ROJ. COK
sc	toplo	zahvaljujejo prizadete	družine.	Še posebno	sc. zahvaljujejo darovalcem	cvetja in	vsem, ki
;o se udeležili pogreba.
Barkovlje, 18. 4. 1968
Pevski zbor »VASILIJ MIRK« s Proseka-Kontovela priredi v soboto, 27. aprila 1968 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT
partizanskih umetnih in borbenih pesmi Dirigira: Ignacij Ota
Sodelujejo:
Aleksander Vodopivec — klavir, Oskar Kjuder — harmonika, Stane Starešinič — član SG
Vstopnina: 500 lir, dijaki 300 lir; rezervacija prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni
VOLILNO OZRAČJE
Ce vprašaš, kako se kaj duhovi v mestu in deželi vnemajo za bližnje volitve, naletiš skoro na brezbrižen nasmeh. Leseni zasloni za lepljenje volilnih lepakov so po večini še prazni ali pa vihra z desk kak raztrgan lepak izza petih let. Stari volivci so že tako brez lepakov sklenili svoj volilni račun, pri mladih se pa kaže precejšnja nejasnost ali bolje rečeno brezbrižnost.
Med goriškimi slovenskimi volivci je volilna psihoza še bolj razčlenjena. Določeno število praznih glav si kar oddahne, ko Prejme namig od »vodstva«, naj odda glas za italijanske stranke; tako jim vsaj ni treba razmišljati. Na listah italijanskih strank že tako stoji ime kakega slovenskega kalina; demokristjani pa še te vabe niso smatrali za potrebne. So se že domenili »coi capi« (z voditelji) za kako čast ali službico ali drobno mrvico, voditelji pa jo bodo razglasili kot svoj velikanski uspeh. Tako nekako kot goriški veljaki, ki so pred Pol stoletjem dosegli od Dunaja »ajdovsko železnico« in so se potem smeli zastonj voziti v žametnem drugem razredu do Ajdovščine.
Slovenski volivoi, ki še držijo na samostojno slovensko politično smer, so tudi v zadregah. Za parlamentarne volitve vedo, da so se razdrla pogajanja za skupno kandidatno listo med Slovensko skupnostjo in goriško Slovensko demokratsko zvezo. Tržaški Slovenci bodo torej imeLi možnost voliti svoje kandidate, goriški bodo pa morali italijanske ali pa belo. Sprašujejo se, vemu je do tega prišlo.
Še bolj so goriški slovenski volivci razdvojeni, ko vidijo, da so isti ljudje, ki so Odklonili enotnost pri parlamentarnih vo-'dvah, potrdili skupni nastop pri deželnih. Slovenski volivec mora torej enkrat voliti »italijansko«, drugič pa »slovensko«, kakor Ukaže — kdo in čigava korist, Na srečo, Pravijo samostojno misleči volivci, je dana Možnost preferenčnih glasov. Tu bo prišla Vsaj nekoliko do izraza volivčeva volja, ne Pa samo ukaz treh, štirih sestavljalcev kandidatnih seznamov.
UPRAVNE SEJE
Ta teden sta se zbrala k sejam goriški Pokrajinski in občinski svet. Na sporedu sta imela razprave o tekočem poslovanju. Pokrajinski možje so med drugim odo-rdi načrt za drugo polovico del pri turistični cesti Sovodnje-Peč-Rupa. Svet je odo-rd tudi vsoto 13 milijonov in 800 tisoč lir a popravo palače nekdanje bolniške bla-V Leopardijevi ulici, kjer bodo na-esceni uradi šolskega skrbništva, nadzorstva in učiteljska knjižnica. Za kritje Proračunskega primanjkljaja se bo najelo osojiio 250 milijonov lir pri goriškem iontu. Ob sejnem zaključku je prišlo v ‘izgovor osebje deželne umobolnice. Danes naša število strežnega osebja 123 ljudi, ed temi 60 žensk. Povečalo pa se bo še 5 moških in 5 ženskih oseb.
Na občinski seji pa je bilo osrednje jprasanje zgradba za uničevanje odpadkov. oig° jet so S£ gorjške smeti odmetavale deloma sežigale na soškem bregu pod andrežem. Nekaj teh odpadkov iz »ško-acona« so pokupili tudi standreški vrtanji za gnojno Danes je pa odpadkov, po-bno trdih, že preveč. Zato je treba misli-na njih sodobno uničevanje. Nova sme-
tarna, ki bo stala tam nekje pri stari, bo zahtevala skoro 211 milijonov lir stroškov. Postavilo jo bo neko podjetje iz Firenc.
.Steverjan;
MAJSKE PROSLAVE
V nedeljo popoldne ob 15.30 bo priredilo katoliško prosvetno društvo »F. B. Sedej« svojo običajno vsakoletno majniško slavje. Na sporedu so pevske in glasbene točke na prostem »V borovcih«. Nastopili bodo štirje zbori: »Filej« iz Gorice, »Fantje izpod Grmade«, oktet »Planika« in otroški zbor iz Števerjana. Poleg zborov pa še glasbena skupina »Jana« iz Števerjana, glasbena skupina iz Štandreža in kvintet iz Doline; kot posebnost pa še folklorna skupina »Olimpije« iz Gorice.
Med kulturnim sporedom bo izročil vsem gostom svoje pozdrave tudi števerjanski župan. Govoril pa bo tudi Drago Stoka, kandidat Slovenske skupnosti za deželni sv.et' Tako bo P° že neki ustaljeni tradiciji pomenilo števerjansko slavje uvodni akord v volilno gibanje.
Pod borovci bodo na razpolago udeležencem pomladnega tabora tudi dobro založene stojnice z vinom in prigrizkom.
Prvega maja bo pa priredil svoje slavje tudi »Briški grič«, in sicer na Dvoru. Obeležje bo gospodarsko in kulturno-zabavno, z vinsko razstavo in plesnim rajanjem več zaporednih večerov. V pohvalo vodstvom obeh društev moramo zapisati, da ne bosta letos isti popoldan tekmovali s sličnimi prireditvami, ampak da sta si dneve sporazumno razdelili.
Števerjan postaja neke vrste turistično kulturno središče za goriško pokrajino tudi pri italijanskih sorojakih. Za mesec avgust pripravljajo v Formentinijevem parku običajno slikarsko tekmovanje z nagradami. Letos bodo povabili na tekme tudi slikarje iz Slovenije. Vsa organizacija pa je v rokah odvetnika Devetaga kot predsednika »Soških umetnikov« in odvetnika Formentini-ja kot predsednika »Agriturista«. Kazno bi bilo, da bi v odbor take prireditve na slovenskih tleh in s slovenskimi vabljenci vključili tudi kakega predstavnika Slovencev.
MAŠNIŠKI jubilej
V goriški nadškofiji praznuje letos 25-letnico mašniškega posvečenja devet duhovnikov. Prvi med njimi je župnik na Travniku Angelo Persig. Posvetil ga je nad-škol Margotti 24. aprila 1943. Persig, doma iz Ločnika, je bil sedem let stolni vikar v Gorici, nato pet let župnik v San Pieru d Isonzo. Od 1955. dalje pa vodi travniško laro. Jubilejno mašo bo imel v nedeljo ob
11.	uri.
Med ostalimi jubilanti je med nami znan še dekan Trevisan iz Krmina. Slovenca pa ni med njimi nobenega.
Doberdob:
VELIKONOČNI KONCERT
Po prizadevanju našega župnika in raznih pevskih zborov smo imeli priložnost poslušati prav lep cerkveni koncert.
V župni cerkvi je nastopilo v nedeljo popoldne pet pevskih zborov s pestrim
sporedom velikonočnih pesmi. Peli so mladinski zbori iz Doberdoba, cerkveni iz števerjana, zbor »Mirko Filej« iz Gorice in okolice ter zbora »Jezero« in cerkveni iz Doberdoba. Pevci obeh so peli skupno in je treba pohvaliti to sodelovanje, ki prihaja do izraza »od spodaj«, medtem ko marsikateri »voditelji« tega še ne razumejo. Zbori so zapeli šestnajst skladb in na koncu še vsi skupaj Bratuževo »V pomladni dan«.
Zbori so peli kar pred oltarjem, tako da jih je dovolj številno poslušavstvo dobro razumelo. Posamezne točke je spretno povezoval domači učitelj Korošec.
Pred nastopom je župnik pozdravil pevce in občinstvo. Njegova je tudi zamisel koncerta velikonočnih pesmi v Doberdobu, kakor ima Gorica ob božiču že običajni cerkveni koncert božičnih skladb.
Po končanem sporedu so bili vsi pevci povabljeni v župnišče, kjer se je v gostoljubnem ozračju razvilo pravo prijateljsko srečanje naših pevcev.
PREDAVANJA
V letošnji predpomladni sezoni je bilo v Gorici precej živahno predavateljsko delovanje v slovenskih in italijanskih krožkih.
Gregorčičev klub opravlja vztrajno svoje poslanstvo s kulturnimi večeri olj sredah. Sinoči je bilo predavanje posvečeno Ivanu Cankarju kot pesniku. O tej, ne še dovolj osvetljeni Cankarjevi plati, je govoril dr. France Bernik, tajnik Slovenske Matice iz Ljubljane.
Tu moramo izraziti tiho pripombo nekaterih stalnih poslušavcev, ki pravijo, da so letos pogrešali bolj poljudna, bolj živahna im bolj domačijska predavanja.
—o—
Zanimiva so tudi predavanja v italijanskem krožku v Dantejevi ulici o slovenski literaturi. Doslej sta govorila v italijanščini seveda, pisatelj Pahor in mladi pesnik Marko Kravos iz Trsta. Ta je prejšnji petek osvetlil književno delo tržaških pisateljev Pahorja in Rebule, bežno je omenil tudi nekatere druge kot Lipovca in Franca Jezo
V torek je govoril v istem klubu profesor Jež iz Trsta o gledališču kot stičišču z italijansko kulturo. Nadaljevalo se bo z razgovorom o italijansko-slovenskih kulturnih stikih.
HMEL JAKOVA RAZSTAVA
Danes zvečer so zaprli umetniško razstavo Vlada Hmeljaka v razstavni dvorani Pro loco v Gorici.
Razstava, ki je bila odprta od 10. aprila dalje, je vzbudila dokaj zanimanja v go-riškili umetniških krogih in tudi pri širšem občinstvu. Italijanski kritiki so ocenili našega umetnika iz Šempetra kot pristnega domačijskega umetnika, ki zna prikazati briške ali vipavske vasi v vseh njihovih značilnostih in v realistični umetnostni meri. Meni, da ga smemo oceniti tudi kot folklornega umetnika. Na vsak način je Hmeljak tudi s to razstavo dosegel len uspeh.
17, KULTURNEGA ŽIVLJENJA Primož Kozak: „ Kongres”
BRALNA PREDSTAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
ie dni je tržaško Slovenska gledališče prvič preustavilo našemu občinstvu KozaKovo dramo »tsongres«. Z e prod leti jo Jože Babič vključil v prikazu sodobne slovenske dramske produkcije v Kulturnem domu tudi Primoža Kozaka in torej to ime ni novo v Trstu. Vsekakor naše gledališče opravlja samo po sebi umevno nalogo s tem, da posreduje zamejskim Slovencem literarno ustvarjanje novega slovenskega rodu. S Kozakov.m »Kongresom« pa je prav Slovensko gleaal.šce prikazalo nova iskanja, nove smeri, nove. zanieve m.ade kulturne generacije po demokraciji slovenskega javnega m kulturnega življenja, ki se odraza tuui v sodobni slovenski literaturi. In piav je, da s tem naše občinstvo seznanja Slovensko gledališče, kajti marsikdo komu drugemu mu ne bi verjel te odkritosti in te sproščene zahtevnosti in bi mu prej očital tendenčni prikaz kot pa dobionamer-nost.
Kljub temu zeJo pozitivnemu in nujnemu poslanstvu Slovenskega gledališča pa smo mnenja, da bi morala biti taka predstava zunaj rednega abonmaja, kajti gotovo je namenjena taka miselna in ideološka konfrontacija misli, ki se srečujejo v briljantnem dialogu »Kongresa« vendarle bolj za izbrano občinstvo. In tako občinstvo bi lahko poslušalo bralno predstavo, ki bi bila res prav njemu namenjena.
Kakor je tudi res, da mora biti zamejski človek na tekočem o sodobni dramski produkciji Slovencev, pa naj ustvarjajo kjer kou že, nam je po drugi strani žal, da ni tiste novitete letos prispeval eden tržaških ali goriških pisateljev. Prepričani smo, da bi bilo to lahko, če bi bilo več vzpodbude in več skrbi posvečene prav temu, da bi tako delo dobili. In v tem bi naše gledališče spet opravljalo, oziroma nadaljevalo tisto važno poslanstvo v tej smeri, ki si ga je zadalo in ga tudi bolj ali manj posrečeno izvajalo. Ub tukajšnji noviteti bi Kozakov »Kongres« zelo lepo dopolnjeval prikaz sodobnega slovenskega dramskega ustvarjanja.
Tudi koncertna izvedba dramskega dela je način, ki je prav, da se ga je lotilo tudi Slovensko gledališče. Do zdaj je ta način v več primerih izvajal samo Slovenski oder v Trstu, ker v njegovem okviru pač nastopajo največ radijski igravci, ki jim je ta način igre bliže. Vendar sodimo, da bi taka predstava spadala v bolj intimno dvorano in seveda, da ponovimo prejšnje mnenje, za izbrano občinstvo zunaj rednega abonmaja.
Toda, da se vrnemo h Kozakovi drami »Kongres«. 2e prej je napisal »Dialoge« in »Afero«, pa več filmskih scenarijev. Ta, tretja njegova drama, je najboljša, že najbolj izčiščena, dialogi najbolj izbrušeni, literarno najbolj poetična. Je to poseben tip drame, kot so jo že ocenili, v kateri se ne spopadajo človeške narave z vsemi svojimi čustvi in instinkti, marveč so v nji v bolj ali manj socialne in politične konflikte zapleteni pogledi, nazori, zavedne orientacije ali težnje ljudi, ki si prizadevajo, da bi našli zase in za družbo čim ustreznejše življenjske pogoje, predvsem seveda pogoje moralnega značaja. Kongres, po katerem ima drama naslov, je univerzitetni kongres, na katerem pride demokratična volja profesorskega zbora do spopada s predsednikom univerzitetnega sveta, ki je predstavnik politične oblasti. Ta spopad je oster in neusmiljen. Politična oblast je brezobzirna v izbiri sredstev, da zmaga. Perfidnost in iznajdljivost čuvarjev političnega reda je mogel tako dobro poznati samo nekdo, ki je bil sredi tega političnega sveta, ki je krvni in idejni sin očetov revolucije, pa se mu je uprl teror in nehumanost in laž in je hotel v teh dialogih izkričati svojo bolečino in nakazati pot, na katero mora kreniti slovensko javno in kulturno življenje.
Zdi se, da Kozak še ni našel zadnjega odgovora na vsa vprašanja, tudi morda ni mogel potegniti logičnih zaključkov, vendar je poti nakazal. Avtorja odlikuje velika prizadetost in odprtost in resnicoljubnost. Ce je njegovim izpovedim v ljubljanski Drami občinstvo ob odprtih scenah navdušeno ploskalo, je to seveda razumljivo, po drugi strani
pa je tudi razumljivo, da tržaški gledalec ni tako prizadet, ker živi v drugačnem družbenem ustroju. Gotovo pa je, da je. delo v literarnem oziru zelo močno, njegov miselni element pa tako zgodovinsko dokumentaričen, da bo drama ohranila svoje mesto v slovenski dramski in gledališki izpovednosti.
Potem, ko smo ugotovili nesporno literarno kvaliteto Kozakove drame »Kongres«, dramaturške in estetske komponente, ki se v delu prepletajo, pa idejna gibala, ki dvigajo to dramsko novost med najzanimivejša sodobna literarna dela, ki so nastala sploh kje v državah pod komunizmom, nas seveda zanima, kako je to delo tudi gledališko u-spelo. Znano je, da je doživelo v Ljubljani prodoren uspeh.
»Koncertna« predstava — tako se zdi — naj bi bila zajela gledavee in interprete v magični krog, v katerem bi zvenela beseda v najlepši harmoniji in bi je ne smelo ničesar motiti. To naj bi	bilo nekaj	takega kot	nekdanji saloni,	ko	so
pesniki sami brali svoja dela in so ljubitelji poezije poslušali, morda s priprtimi očmi in z odprtimi srci. To so bili večeri opojne lepote.
Ko smo poslušali izvedbo Kozakovega »Kongresa« ponovno na reprizah, še vedno nismo mo gli dobiti vtisa take lepe, dovršene koncertne predstave. Malo je razbijal intimnost prevelik prostor, premajhna strnjenost med gledavci in izva-javci, delno morda celo projekcije. Gledavcu, ki naj bi samo užival ob zvenu besede in razmišljal o iskrenosti misli, je bila naenkrat vsiljena slika zdaj telefona, zdaj miličnika, pa podoba zmaja z Zmajevega mosta in podobno. No, to je pač stvar okusa: če naj bi tesna inscenacija odra koncentrirala gledavčevo pozornost na besedo, je skoraj odveč, da bi projekcije to koncentracijo razbijale.
Režiser Jože Babič si je zamislil predstavo nekako v sredi med bralno, ali koncertno izvedbo in	običajnim	gledališkim	izrazom. Tako	so	se
igravci gibali	in igravsko	izražali svoje, razpolože-
nje, po drugi strani pa besedilo le brali. V tem je	igravec prišel pogosto	v zadrego (kar	je	po-
vsem razumljivo), da je potem, ko je govoril besedo na pamet ali se odtrgal od knjige, težko našel takoj nadaljevanje. Verjetno bi bilo bolje, da bi ostali igravci le pri branju. V teh zadregah so namreč nastali spodrsljaji pri izgovoru, pri naglasu, pri širini in dolžini vokalov in podobno in so se nujno popravljali. Seveda je hotel režiser z gibanjem razbiti statičnost in stopnjevati zanimanje občinstva.
Prizor iz »Slovenskega pasijona« Mirka Mahniča, ki ga je Slovensko gledališče v Trstu z lepim uspehom prikazalo za letošnjo Veliko noč tudi v Slovenski Benečiji
Podoživljanje vseh vlog v tem Kozakovem delu je izredno zahtevno, saj nastopa v delu skupina univerzitetnih profesorjev, kulturno razgledanih in miselno globokih, avtor jim je dal besedilo, ki ga m enostavno razumeti in še teže. jasno in inteligentno podajati. Pri igravcih se je posebno v daljših monologih čutilo branje in ne igranje, razen tega pa je seveda tako tgravce kot gledavee izredno obsežno besedilo utrujalo. Prvi del je 'hil mnogo bolj	dognan in v	vsakem	oziru bolje iz-
veden, dočim se je v drugem delu poznala utrujenost in delna nedognanost.
Rektorja Samsona je igral Rado Nakrst, ki mu je	dal tisti	pridih humanosti in	dobrote, kakor
mu ga je vdihnil avtor. Motilo ga je le daljše besedilo, ko sc ni mogel povsem odtrgati od črke. Ne dvomimo, da bi sicer Nakrst to vlogo igravsko lepo izoblikoval. Profesor Jakob Edija Marti-nuzzija je bil nekoliko tog in negotov in zdi se, da mu vloga kar ni odgovarjala. Vincenta je z ostrimi, morda malce preveč poudarjenimi vojaškimi izrazi, plastično izoblikoval Stane Starešinič. Je pa verjeten in, z majhnimi izjemami, precej siguren v nastopu in branju. Just Alojzija Miliča je	prodoren	in v mirnih	izrazih	zelo jasen lik,
pa tudi sicer v branju točen. Gabrijel Jožka Lu-keša je vseskozi zavzet, prepričljiv v veri in razumljiv v resignaciji, čeprav mu je težko oklepati se besedila in posvečati se igri. Gotovo bi bil boljši v igri. Zelo sigurno podobo Klementa je tako igravsko kot v branju izoblikoval Slane Raztresen. Manj prepričljivi pa so bili v vlogah profesorjev Morelj, Silvij Kobal, Adrijan Rustja, Danilo Turk in Dušan Jazbec. Spet pa je smiselno podobo zaživel Livij Bogateč, Edini ženski podobi sta odigrali Lidija Koziovičeva in Zlata Ro-doškova. Poročevavec v začetku je bil Jože Babič sam.
Vsekakor	je Kozakova	drama	tako zanimiva,
da jo je vredno poslušati, čeprav bi nas še bolj osvojila v celotni gledališki izvedbi.	J.	P.
—0—
NOVE REVIJE
Izšla je deseta številka revije »Kaplje«, ki izhaja v Idriji in je zdaj ena najzanimivejših slovenskih revij. V tej številki sodeluje s pesmimi tudi Edvard Kocbek. Oceno o njej bomo prinesli v eni prihodnjih številk.
Te dni je izšla 1.—4. letošnja številka revije »Umana«. V njej je objavila Aurelia Gruber Benco novelo »Ko jo rodil devinski pristan«, v kateri govori o Slovencih, in lep članek o Lojzetu Spacalu pod naslovom »Spacalova starodavna modernost«.
Izšla je tudi 6. številka »Literarnih vaj«.
BOLEZEN PROF. JAKOBA SOLARJA
Kot smo zvedeli, je odlični slovenist in mislec prof. Jakob Solar hudo zbolel in leži v neki ljubljanski bolnišnici, čakajoč na operacijo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
ŠPORT MED NAŠO ML.ADINO
BOROVKE OKUSILE PRVI PORAZ,
SOKOL PREMAGAL BRE2ANKE
Borovke žal niso uspele. Znašle, so se pred žilavo ekipo Prosolana iz Bergama, ki je zagrizeno vzdržala do konca in povsem zasluženo zmagala. Posebno v zadnjem, odločilnem setu borovkam ni šlo res nič izpod rok. Pa tudi običajne borbenosti tokrat niso pokazale. Končni rezultat je bil h2 (14, 3, — 5, — 13, 8) za Presolano. Vzrok Poraza tiči predvsem v pomanjkanju hitrosti in borbenosti naših igralk. To hibo bi lahko odpravile s pogostejšimi treningi. Če se še vedno hočejo uvrstiti v finalni turnir druge lige, morajo sedaj napeti vse sile, da se na povratno, verjetno odločilno tekmo s Presolano v Bergamu kar najbolje Pripravijo.
Po dveurni borbi je Sokol upravičeno slavil ^utago nad Brežankarmi v prvem slovenskem derbiju B lige. Predvsem v odločilnem setu so. bile sokolovkc prisebne j še, medtem ko so Brežanke po-v se m popustile. Žgoče sonce je precej prizadelo 'Bralke obeh ekip, zaradi česar je bila igra pre-CeJ slaba.
S°NJA LUKAČ VELIKA NADA NAŠE ATLETIKE
S.	Z. Bor je letos končno uresničilo svoj na-jTt, da osnuje tudi ženski odsek lahke atletike. Oteklo nedeljo so naše atletinje prestale svoj
ffovlospo svatu
Kot se je zvedelo, bo dobil papež Pavel "I. »Nehrujevo nagrado za mednarodno 'azumevanje in mir«, ki jo je ustanovil indijski odbor za mednarodne odnose. Nabada znaša 100.000 rupij (nekaj nad 8 milijonov lir). L. 1966 jo je dobil U Thant, la-111 Pa je niso podelili.
Zunanji minister Fanfani se je v soboto Ponesrečil z avtomobilom v Toskani in si desno nogo v gležnju. Dali so mu] ,0 v gips.	1
ognjeni krst na tržaškem stadionu in to v velikim uspehom. Predvsem se je. odlikovala mlada Sonja Lukač, ki je v metu krogle z rezultatom 10,22 m prepričljivo zmagala in pustila za seboj celo državno reprezentantko Grio. Da bi bil njen nastop še razveseljivejšd, pa je tudi v skoku v daljino zasedla odlično drugo mesto.
SURBEK IN DVOJICA VECKO-STIPANČIC EVROPSKI PRVAKI
Jugoslovanski namizni tenis je doživel na letoš-njem evropskem prvenstvu v Lyonu izreden, nepričakovan triumf. Potem ko je jugoslovanska moška reprezentanca v moštvenem tekmovanju v polfinalu tesno s 1:5 izgubila proti Rusiji, v boju za tretje mesto pa s 5:1 pregazila Madžare, v jugoslovanskem 'taboru ni vladalo preveliko veselje. Zavedali so se, da so proti Rusiji spet izgubili izredno priložnost, da si zagotovijo vstop v finale. Razpoloženje torej ni bilo najbolj rožnato. Največ so si namreč obetali prav iz tekmovanja moških ekip.
Največje veselje pa je v jugoslovanski tabor prišlo prav od tam, od koder so si najmanj pričakovali. iz tekmovana posameznikov in dvoiic. Mladi, 21-letni Zagrebčan Dragotin šurbek je z Izredno napadalno igro strl vse svoje nasprotnike, od najboljšega defc.nzivca na svetu Nemca Scholler-ia, do Šveda Alserja in končno v finalu presenetljivega Madžara Borszaja. Šurbek je prvi Jugoslovan, ki mu je uspel tak podvig. Z najboljšim usnehom na evropskih prvenstvih pred posamezniki se je doslej lahko ponašal svetovno znani Vidim Horangozo, ki je bil točno pred descimi leti v Budimpešti polfinalist. Za še večje presenečenje -a in i’ i'-!-; Hvaiir jetos poskrbel improvizirani par Veoko-Slinančič, ki je s krasno igro v finalu odpravil tudi svetovna prvaka prav v igri ivoiic, Šveda Mseria 'n Johanssona. Tako za nadarjenega ml "tl‘ga Stipančiča iz Dugc Rese. kot •a Slovenca Eda Vecka predstavlja ta nepričakovana zmaga izredno priznanje in veliko radost, šurbek. Veckn in Stipančič so s svojo izredno inro pripomrgM k veliki mednarodni afirmaciji jugoslovanskega namiznega tenisa.
Edi Košuta
opomini h p%u& huetouno uoli/ie
‘"•Al ■ ■ a ■ ■ ■ V RUSKEM UJETNIŠTVU« mmmmmmmmmmm Inž. .V. R. > ■ ■
“Spominjam se pa, kako dobro sva ko-i'a v Podvoločiski,« zaključi madame La-Vra. »Le hvali se s tistim kosilom,« povza-^ njen mož. »Še danes sem lačen, ko se sPoTnnim tistega izbornega kosila.
. “Gospod Kliment Ivanič, pa povejte, kaj ’e bilo tako izrednega pri tistem kosilu,« *ta hotela vedeti oba srednja para, učitelj
in
*Pa naj bo,« pravi Kliment Ivanič. »Vlak z
U n n 1 o •_  • .1    1 /-> "O	rz-vl cizo
Pop z ženama.
unaja je prispel na postajo Podvoločiska Pekaj pred poldnevom. Hitro smo vsi sko-J.j v postajno restavracijo in zasedli mize. ',° nas je gotovo nad dvesto, ki smo ho-12,1 v Rusijo. Na vprašanje, kaj je za obed, ‘° nam rekli, da lahko dobimo juho in pe-en° gos s so]ato. Drugega ni bilo in zato vm° vsi to naročili. A plačati smo morali ^naPrej, da ne bi bilo pozneje zmede, ko 0 Potrebno teči na vlak. Dve natakarici ti.\nosili pivo, katero je bilo seveda tudi ee	Pečati	takoj. Ko je manjkalo le še
ure do	odhoda vlaka, ni še nihče do-
j.	nit! iuhe.	Ura ie neusmiljeno hitro te-
bo so	se pojavili prvi krožniki pre-
^°cc juhe, je manjkalo do odhoda vlaka Par minut. A nihče se še ni lotil
restavracije. Toliko je vlak še počakal, da smo vsi zlezli v vagone, potem pa zelo hitro odpeljal. A vsi smo bili hudo lačni in smo se jezili na obe železniški upravi, da ne uredita prihoda in odhoda vlakov bolje, in na uoravo postajne restavracije, zakaj nima nekai hrane že pripravljene pred prihodom vlaka.«
Jaz pa sem pozorno poslušal, ker se je vse ujemalo z daljšim člankom, katerega sem pred letom bral v dunajskem listu Neue Freie Presse« in katerega je spisal neki Roda Roda.
Oglasil sem se: »Pa veste, da vaše doživetje v Podvoločiski ni bilo slučajno, marveč se je ponavljalo isto vsak dan, tako da so o oodvoličiski gosii pečenki govorili že na široko po srednji Evropi.«
Povedal som. kako se je zgodilo poročevalcu tistega lista. Prišel je z drugimi vred '' restavracijo in naročil iuho ter gos s solato' in seveda vnaprej plačal. Razdeljenih I na je bilo komaj par juh, ko je hilo že da-I no znamenje z.a zasedbo vagonov. Drugi so
tekli k vlaku, on pa je obsedel in čakal na
Juhe
m niti petina je ni še dobila, ko so
Va ^cmčkljati in klicati za hitri vstop v Jone. Potniki smo hitro pograbili prti jaha mv.tobh k vlaku, ki je bil postavljen naših ruskih tračnicah, precej vstran od
iuho in gos. Prišel je natakar in ga silil, naj teče, ker vlak bo takoj odpeljal. On pa je sedel naprej, češ da čaka na juho in na gosjo pečenko. Natakar je kmalu pripeljal gospodarja restavracije, ki je ukazal natakarju, naj pobere ^ročevalčevo prtljago in jo nese k vlaku.	”	(Dalje)
Z Goriškega
Rupa:
NOVA TOVARNA?
Rupenska tovarna kartonažnih izdelko\ pri vipavskem mostu že precej časa stoji in stavbe celo propadajo.
Ta žalostna slika nekdanjega začetnega industrijskega zagona se bo morda popravila. Pomislimo, da je imela Rupa že pred prvo vojno razvito Jakilovo strojamo.
Zdaj se pa govori, da namerava kupiti mesno podjetje Dukčevič omenjeno stavbo in še nekaj zemljišča poleg. Postaviti namerava moderen obrat za izdelovanje mesnih izdelkov. Tako bo prišla naša vas preko kož, kartonov in škatel do salam in klobas. Za zaposlitev domačih delovnih moči novo podjetje ne bo več prišlo toliko v poštev, ker brezposelnih v Rupi skoro ni več, hvala Bogu. Pač pa bi bilo želeti, da bi prišel k podjetjem na naših tleh dotok delavskih moči iz naših sosednih vasi, da ne bo treba naši mladini iskati kruha med tujci.
Tzraziti pa moramo še eno željo, ki je nanol že uresničena. To so namreč naše vaške ceste. Občina ima zanje že odobren denar, urejevati iih pa še niso začeli. Zdaj bi bil že skrajni čas, ker se bo poleti začel dvigati na njih neznanski prah.
SMRT DOBROSRČNE ŽENE
Prejšnii teden je segla smrt v vrste go-riških Slovencev. Umrla je še v mladih letih dolgoletna goriška upraviteljica »Primorskega dnevnika« Ernesta Boltar, doma iz Solkana. Dobrosrčno in vedno vedro Ernesto ie pobrala zavratna bolezen. Pokopali so io v rojstnem kraju ob veliki udeležbi oogrebcev pri maši zadušnici in za križem. Pokojnica nai uživa večni mir. Družini zlasti pa sinkotu izražamo naše sožalje.
Pokopali smo tudi 51-lctnega dr. Danila Merviča, ki ga ie zadela srčna kap na po-tovaniu v Modeni. Pokojnik je bil po rodu iz Šempetra. Služboval je v raznih izvoznih nodietjih. Zapustil je ženo Bogdano r. Černe in sina Roberta, katerima izražajo znanci svoje sočutje.
PREMIKI V SLOVENSKI SKUPNOSTI
i Nnriatievnnic s 1. strani)
nosti, si pridržuje pravico, da bo ob svo-iem času zavzela dokončno stališče, vendar že danes iziavlia. da pri deželnih volitvah ne bo podprla kandidata, ki ni ničesar storil, da ne bi bilo prišlo do takega prodora nedemokratičnih teženj in postopkov;
4.	Glede na to, da je bilo SKSZ na nedemokratičen način onemogočeno soodločati nri sestavi kandidatne liste in volilnega programa, bo SKSZ podprla pri deželnih volitvah tistega kandidata na listi Slov. skupnosti, ki ga bo zmatrala za naibolj
r-\ v*r' ^»rrn >
V Moskvi je bil podpisan mednarodni sporazum o reševanju kozmonavtov, ki bi bili prisiljeni zasilno pristati na ozemlju držav podpisnic. Med podpisnicami je tudi Ttalija.	'I
Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR
I
*
iViViWi'Q
G O ^ M iS O w S c 'O Sft W
»N
O bo
o 3 »
O 'g "d *rt
-S pt S
Si m
C/) <D rt G T3 _j
N <D (L
p« ^
o ,u s G
s-g .a
■— j3 d O d r -d c ^ •o
G »S
c. cn
-d-Š*
rt r rt
&5 &•=>
rt
O' C <3 >	^
G to C
£><* CL
►N .
•^§2
3J <U
m
O i«Tl
_ N OJ
•S ^
r-> 'T’	UJ
£ nj ^
rt - >	_
C 3	<u .£
^ o 1/1
-C & o .PH
O H	rr- n
;_- rt n
C/) tu
O 'G C E >r3
G 5 G <U
N & -•* = i ■
(U ^ 4j
V
0) rt
2 .E j§ «
u o. bi)
S 8 g.Si
OJ >o jg JU
<u rt
(U£ rt
^	^	p.
O 6 5. S .5 iS G
3J O,
M >N
t/i ca
m
rt	rt	'n	.
^ rt JH
.£	rt	oj	c
h»	^	E,	o	^
,c	bo	-*-■	N