Letnik XVII. Celovec, petek, 2. februar 1962 Š;ev. 5 (1029) _____________________________________________________________________________ --M ------------------------------------ " ------------------.-.—.n... ----------------------—--------- Alžirsko ljudstvo se zaveda svojih moči Ko je francoski predsednik de Ganile pred dnevi govoril po radiu in televiziji, je vsa svetovna javnost pričakovala, da bo povedal kaj novega o pogajanjih med Francijo in narodnoosvobodilnim gibanjem Alžircev, predvsem da bo napovedal bližnji zaključek teh pogajanj in končno rešitev alžirskega vprašanja. Toda temu ni bilo tako De Gaullov govor je v marsičem razočaral, saj ni povedal ničesar novega, razen morda to, da je odločen spet poslužiti se izrednih polnomočij, če bi to zahteval položaj. Toda takih besed je bilo že mnogo slišati in kljub vsej >odločnosti* se je ne samo v Alžiriji marveč tudi v Franciji razpredla gosta mreža desničarskih ekstremistov, ki pod imenom O AS izvajajo krvavo nasilje nad vsemi, ki se kakorkoli zavzemajo za znosno ureditev odnosov med Francijo in Alžirijo. Ravno v tem pa se kaže zgrešenost francoske politike, ki se ne opira na široke plasti ljudstva, marveč proti volji pretežne večine prebivalstva skuša še naprej uveljavljati zastarela načela kolonialne politike. In v tem je tudi bistvena razlika med politiko Francije ter narodnoosvobodilnim gibanjem Alzir-cev, ki prav iz množic ljudstva črpa svojo silo in se tako korak za korakom bliža svoji zmagi. O tej tesni povezanosti z ljudstvom je bilo govora tudi v članku, ki ga je osrednje glasilo alžirskega osvobodilnega gibanja FLN — »El Moudjahid« — objavilo ob dnevu, ko je vojna v Alžiriji stopila v osmo leto. V tem članku je bilo med drugim rečeno: O naši revoluciji danes ni mogoče govoriti, ne da bi se takoj pokazala podoba vsega ljudstva, ki je uresničilo svojo enotnost in ki se enodušno, ponosno in bojevito v zagrizenem odporu postavlja proti kolonialističnim silam. ki divjajo toliko bolj, ker vidijo, da drsijo po pobočju poraza. Bojujoča se in junaška Alžirija, to so predvsem kmečke množice, popolnoma angažirane v boju. Alžirski felahi so dali revoluciji od prvega dne na voljo svoje osebe in svoje premoženje, zalagali so akcijo narodne osvoboditve z ljudmi, živežem in materialom. Oni so poglavitno gibalo oborožene revolucionarne dejavnosti, zato so po njih tudi zmerom padali najtrši udarci. Toda ne pokoli, ne ropanja in ne deportacije. nič ni moglo načeti domoljubja alžirskih kmetov, ki nadaljujejo svoj boj, kjer koli so, celo v francoskih taboriščih. Po mestih se alžirske množice oklepajo osvobodilne akcije in jo podpirajo. Navdušenost in gorečnost naše mladine sta eno z našim revolucionarnim poletom in mu pomagata napredovati. Fronta narodne osvoboditve ima v njej neizčrpno rezervo aktivistov in kadrov za današnji boj in za jutrišnjo graditev. Tudi alžirske žene in dekleta so s svojo navzočnostjo vtisnile svoj pečat našemu boju. Alžirska žena je bojevnica in pomočnica akcije alžirske osvoboditve v gorah ter predana in pogumna aktivistka v mestih, in s tem krepi in bogati boj za narodno osvoboditev. leče in koncentracijska taborišča so polna srčnih domoljubov, o katerih je kolonializem mislil, da jih bo tako izločil iz boja. Prav nasprotno, tudi Alžircem in Alžirkam je njihovo trpljenje in pomanjkanje, ki ga morajo Prenašati, sredstvo, da se dejavno udeležujejo boja, da si kalijo neomajno revolu-c ion ar n o dušo in da izboljšujejo svojo aktivistično pripravljenost in izobraženost. V sedmih letih boja so se podrle zastarele družbene strukture in propadle nesodobne Politične zamisli. Boj je prekalil ves narod v skupnosti narodnoosvobodilnega gibanja. * trpljenju in v boju se je prebivalstvo popolnoma zlilo. Kmetje, delavci, trgovci in izobraženci, moški in ženske, mladi in stari s° združeni v FLN, voditeljici naroda, po-r°štvu za zmago in za uresničenje prizade-vm*j našega ljudstva. Politična raven alžir-[kega ljudstva je zmerom višja. Alžirske mno-/'ce so enotnejše kot le kdaj, vsak dan bolje 0rganizirane; skovale so si železno moralo, Pripravljene so na najtežje preizkušnje ter odločene, da se bodo bojevale do končne zmage. Alžirsko ljudstvo se zaveda svoje moči in Pfavičnosti svojega boja. Demokratična in s°cialna alžirska republika se bo kmalu ures-v srcu, misli in dejavnosti vsakega Ajzirca. y svojem boju, ki naj podre kolo-n,a!istično ureditev, si je alžirsko ljudstvo Postavilo cilj, da vzpostavi resnično demo-htacijo, v kateri bo ljudstvo gospodar svoje “sode in bo samo urejevalo svoje zadeve. V sredo na Dunaju: Razgovori o členu 7 državne pogodbe s predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem V sredo popoldne so bili na Dunaju spet razgovori c reševanju določil člena 7 državne pogodbe, ki sta se jih udeležila tudi predstavnika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev — predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. Valentin Inzko. O razgovorih je bilo objavljeno uradno poročilo, v katerem je rečeno: Dne 7. februarja 1962 je bil pod predsedstvom zveznega ministra za zunanje zadeve peti razgovor z zastopniki organizacij slovenske manjšine na Koroškem prof. Valentinom Inzkom in dr. Francijem Zwifirom v navzočnosti koroškega deželnega glavarja Wedeniga, namestnika deželnega glavarja Truppeja in deželnega svetnika Raderja. Med tem razgovorom so bili obravnavani dosedanji napredki pri izpolnitvi določil člena 7 državne pogodbe. Navzoča zastopnika slovenskih organizacij na Koroškem sta soglasno ugotovila, da so bili pri izpolnjevanju člena 7 državne pogodbe v teku zadnjih dveh let doseženi bistveni napredki. S strani zveznega ministra za zunanje zadeve in s strani zastopnikov koroške deželne vlade je bilo dano zagotovilo, da se bo kot doslej stremelo za tem, da se še odprte želje manjšine v okviru obstoječih možnosti izpolnijo v duhu pravega sodelovanja. V OKVIRU KULTURNE IZMENJAVE MED KOROŠKO IN SLOVENIJO bo v celovškem Mestnem gledališču gostovala LJUBLJANSKA OPERA v soboto, 10. februarja ob 20. uri z Verdijevo opero »NABUCCO" v nedelje, 11. februarja, ob 13.30 uri z opero Marijana Kozine »EKVINOKCIJ" Za opero »Ekvinokcij'' še nekaj vstopnic v, knjigarni »Naša knjiga", Celovec, Wuitengasse. Amerika obdolžena vmešavanja v notranje zadeve Kube Konferenca ameriških držav v Punta del Este za Ameriko ni bila porazna samo v toliko, da so se vse velike južnoameriške države uprle njenemu pritisku in so odklonile obsodbo režima v Kubi. Še bolj bolestno je za Washington dejstvo, da je ob tej priložnosti vsa svetovna javnost ponovno bila opozorjena na to, kako Amerika v resnici pojmuje načela svobode in demokracije, kajti ameriškemu zunanjemu m nistru so predstavniki nekaterih latinsko-ameriških držav nedvoumno povedali, da nihče nima pravice, vmešavati se v notranje zadeve Kube. Zato je kubanski predsednik Fidel Castro imel močno moralno podporo, ko je na velikem zborovanju v Havani zavzel stališče do konference v Punta del Este. Pred približno milijon ljudmi je Castro prebral tako imenovano »drugo havansko izjavo«, katere glavne točke so naslednje: 1. Kapitalizem je ovira za napredek človeštva. 2. Revolucija je neizbežna v mnogih latinskoameriških državah. 3. Ameriški imperializem se pripravlja na kolonialno vojno v Latinski Ameriki. 4. Gospodarsko in socialno stanje na kontinentu je porazno po krivdi ZDA. 5. V modernem svetu ni sile, ki bi lahko preprečila gibanje za osvoboditev narodov. 6. V tei borbi pripada pobuda kmetom, ki predstavljajo v gverilski vojni ogromno potencialno silo. 7. Mogoče je združiti kmete, delavce, intelektualce in malo buržoazijo za Italija pred važnimi spremembami Nedavni kongres krščansko-demokratske stranke Italije je po dolgih pripravah in vročih debatah sprejel sklep o tako imenovanem »odprtju na levo", ko se je izrekel za vlado, ki naj bi se opirala na levi center, v parlamentu po iskala celo tudi podporo Nennijevih socialistov. Na zunaj taka sprememba seveda ne bo privedla do posebnih premikov, toda podpora Nen-nijevcev bo možna le pod določenimi pogoji, ki bodo več ali manj vplivali na bodočo politiko Italije. Sprememba pa je važna zlasti v tem oziru, da so v Italiji končno uvideli, da ni mogoče vlodati mimo ljudstva. revolucijo, toda samo delavski razred ima vodilno vlogo. 8. Utvara je, misliti, da je mogoče iztrgati oblast vodilnim razredom samo z zakonitimi sredstvi, ki ne obstajajo. Fidel Castro je v svojem govoru obtožil Ameriko napada in prevrata ne samo na Kubi, temveč v vsem svetu. Podobne obtožbe pa so bile izgovorjene tudi v Združenih narodih, kjer je politični odbor OZN razpravljal o pritožbi Kube zaradi ameriške napadalne dejavnosti proti Kubi. Predstavnik Kube je v tej razpravi opozoril na ameriški pritisk na ostale latinsko-ameriške države, hkrati pa povedal, da Amerika vežba svoje plačance za oborožen napad na Kubo. Ob takih obtožbah je seveda čudno zvenela trditev ameriškega predstavnika, ki je skušal dokazovati, da je Kuba t:sta, ki predstavlja nevarnost. Še bolj značilna pa je izjava ameriškega zunanjega ministra, ki je izjavil, da bo ameriški sklep o prepovedi izvoza na Kubo »dal jasno razumeti vladam članicam NATO in državam, ki imajo prijateljske odnose z ZDA« — z drugimi besedami, da bo Amerika tudi te države prisilila slepo slediti njeni politiki do Kube; vse to v znamenju svobode in demokracije! Še do 15. februarja: »Bratska solidarnost" v pomoč žrtvam potresa v Dalmaciji Ko smo pred dvemi tedni povabili naše ljudstvo na akcijo solidarnosti v pomoč težko prizadetemu prebivalstvu v Dalmaciji, kjer je vsled potresov ostalo okoli 70.000 ljudi brez strehe in imetja, smo bili prepričani, da to naše vabilo ne bo ostalo brez odziva. Danes, po dveh tednih, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so se v to akcijo vključili ljudje res iz vseh predelov južne Koroške in tudi iz raznih drug h krajev smo prejeli prispevke. Med darovalci so zastopane prav vse plasti našega ljudstva: eni so prispevali več, drugi manj, pač vsak, kolikor je mogel in hotel, saj je celotna akcija zgrajena na izključno prostovoljni podlagi. Zaradi tega je še posebno razveseljivo, da je bil odziv tako množičen. In to je tudi najboljši dokaz, da naš človek pravilno razume načelo solidarnosti in je pripravljen, po svojih močeh pomagati sočloveku, ki je v stiski. Našo akcijo pod naslovom »Bratska solidarnost" bomo prihodnji teden zaključili in sporočamo, da bomo prispevke sprejemali le še do 15. februarja. Kdor ima še namen, vključiti se v vrsto darovalcev, ima torej možnost, da do prihodnjega četrtka plača svoj prispevek v uredništvu ali upravi našega lista odnosno ga vpiterč« poforr položnice poštne nakaznice na naslov: Slovenski vestnik, Celovec-Klagenturt, Gasome-tergasse 10 (konto štev. 194.858 pri poštni hranilnici). Naj v tej zvezi še enkrat opozorimo na stari pregovor, ki pravi: KDOR HITRO POMAGA — DVAKRAT POMAGA! Od 1. februarja dalje: Blagovna izmenjava med Avstrijo in Jugoslavijo na podlagi novega razširjenega sporazuma o gospodarskem sodelovanju Od 1. februarja velja za blagovno izmenjavo med Avstrijo in Jugoslavijo nov in razširjen sporazum, ki so ga predstavniki obeh držav pcdpiscli konec januarja v Beogradu. Ob tej priložnosti so bili sklenjeni ukrepi za povečanje medsebojne trgovine in obojestransko olajšanje medsebojnega blagovnega prometa. Proučili so tudi nekatera druga gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. Obe delegaciji sta ob podpisu sporazuma poudarili prepričanje, da bodo dogovorjeni ukrepi prispevali k nadaljnjemu pezilivnemu razvoju blagovne menjave med Avstrijo in Jugoslavijo. Deželni glavar Wedenig na razstavi koroškega slikarstva v Slovenjem Gradcu V umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu je bila pred nedavnim odprta razstava mlajše generacije koroških slikarjev in kiparjev, ki sta jo pripravila kulturni referat koroške deželne vlade in Moderna galerija iz Ljubljane v okviru kulturnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Slovesnosti otvoritve razstave so se udeležili številni visoki predstavniki obeh dežel. Iz Celovca so bili navzoči deželni glavar Wedenig, šef kulturnega referata deželne vlade dvorni svetnik dr. Rudan, predsednik koroškega umetnostnega društva ing. Nitsch ter jugoslovanski generalni konzul Trampuž, iz Ljubljane pa predsednik republiškega sveta za kulturo Kocjančič, sekretar sveta za kulturo Zupančič ter iz Maribora sekretar OK ZKJ Ledinek in predsednik OLO Maribor Tramšek. V zdravicah, ki sta jih izmenjala na kosilu predsednik občinskega ljudskega odbora Slovenj Gradec Sekavčnik in deželni glavar Wedenšg, je bila poudarjena želja po nadaljnjem poglabljanju kulturne izmenjave in prijateljskega sosedskega sodelovanja med obema deželama. Deželni glavar Wedenig si je ob svojem obisku v Slovenjem Gradcu ogledal tudi muze) narodnoosvobodilne borbe, spomenik padlim herojem, srednjeveške freske ter glasbeno šolo, ki je v poslopju, kjer je bil rojen skladatelj Hugo Wolf. » lhišnega« avtorja breškega ansambla Shakespeara »Veliko hrupa za nič«. Letošnja igralska sezona ho trajala od 29. junija do 26. avgusta. Vsak teden so predvidene po tri predstave: vsako sredo, petek in soboto, meseca avgusta pa tudi ob nedeljah, tako da bo skupno 30 predstav. Nastopale bodo najboljše sile ansambla v Brezah, ki so se razvile ob dosedanjih 340 predstavah tekom 12 let, ko so skupno uprizorili 18 del iz svetovne odrske literature. Vodstvo je spet v rokah marljivega arhitekta Han-nesa Sandlerja, ki bo poleg tega pripravil za letošnje uprizoritve posebno dekorativno sceno. Povezovalno glasbo si je ansambel tokrat »izposodil« pri Franzu Schubertu, medtem ko bo glasbeno vodstvo spet v rokah Norberta Artnerja. Vzrokov za to, da so se v Brezah odločili za en sam komad, je več. Tukaj niso igrala vlogo le finančna vprašanja, čeprav se je moral ansambel ravno na tem področju boriti z velikimi težavami, saj je šele od šestega leta naprej deležen tudi subvencij iz javnih sredstev. Gre predvsem za razbremenitev sodelavcev, ki se svojemu amaterizmu posvečajo poleg rednih poklicnih dolžnosti. Kljub temu pa si je ansambel zastavil nalogo, da bo tudi v letu 1962 gradil tisti most, ki povezuje oder in gledalce v skupnem doživljanju veličastnih pesnitev svetovne literature. Prizor iz oporo .Nabucco" 5. slika. Na bregu Evfrata. — Na bregovih mogočne reke v suženjstvo odvedeni Judje tožno pojejo o domovini in izgubljeni svobodi. Veliki svečenik Zaccaria pa v preroškem videnju oznanja skorajšnji propad Babilona in osvobojenje Judov. 6. slika. Kraljeva dvorana. — Sedeč v zaprti dvorani se Nabucco polagoma prebuja iz mučnega sna. Kar zasliši s ceste krike, ki vzklikajo smrt Judom in njegovi hčerki Feneni. V skrajnem obupu zaroti judovskega boga, da mu reši hčerko, sam pa se, osveščen, postavi na čelo svojih zvestih vojščakov, s katerimi hiti osvobi-dit na smrt obsojeno Feneno. 7. slika. Viseči vrtovi. — Pripravljeno je morišče za usmrtitev obsojenih Judov. Zaccaria jih blagoslavlja in tudi Fenena se poslavlja od življenja. Nenadoma pa se pojavi Nabucco s svojimi vojaki in zaukaže, da »končajo z obiedom” in da »starejo soho babilonskega malika Bala v prah”. V tem trenutku pa se kip sam od sebe zruši vase in razpade na kose. Vsi ostrmijo nad tem »božanskim čudežom" in na kolenih zapojejo hvalnico neizmernemu Jehovi. Na koncu nastopi še Abigailla, ki smrtno ranjena prosi boga in vse odpuščanja, nato pa se zgrudi in umre. Veliki svečenik Zaccaria pa zaključi z besedami: »Ce zvest boš Jehovi, ostal boš kraljev kralj.” »NABUCCO" v izvedbi ljubljanske Opere Nabucco: SAMO SMERKOLJ Ismaele: GAŠPER DERMOTA Zaccaria: DANILO MERLAK Abigaille: HILDA HtJLZLOVA Fenena: VILMA BUKOVČEVA Veliki duhoven: FRIDERIK LUPŠA Abdallo: SLAVKO ŠTRUKELJ Anna: MILICA POLAJNARJEVA Dirigent: RADO SIMONITI Režiser: CIRIL DEBEVEC Pot do moderne umetnosti Današnja moderna umetnost, v kateri igra abstraktnost posebno vlogo, napravi na širšo publiko zelo različen vtis. Medtem ko jo eni skušajo razumeti in jo deloma tudi razumejo, jo drugi odločno odklanjajo in ji naravnost odrekajo pravico do naziva »umetnost«. Vendar je taka sodba — vsaj kadar gre res za umetnost in ne za proizvode kakih psevdo-umetnikov — najmanj prenagljena, če ne celo krivična. Kajti današnja moderna umetnost ni nič drugega kot izraz današnjega časa, kakor je vsaka druga umetnost bila izraz svoje dobe; saj ’sele kot taka je postala res umetnost. .Potem tukaj ne gre toliko za udinjanje ali priznavanje, marveč ^nogo bolj za iskanje poti do te Urnetnosti. Gre za to, da skušamo to umetnost razumeti, da skušamo . (jjej najti tisto pravo vsebino, ki 1° šele dela za umetnost: pa naj gre Potem za slikarstvo, za glasbo, za klParstvo za literaturo ali druge vVrsti umetniškega izražanja. Ne be-ati preij njo, marveč jo iskati in po-teiri homo našli pot tudi do tiste nietnosti, ki se nam na prvi pogled ^rua ne predstavlja kot umetnost. ^-elo zanimive misli o modernem, abstraktnein slikarstvu je nanizal Branko Rudolf v svojem govoru, ki ga je pred nedavnim imel ob otvoritvi razstave ameriške sodobne umetnosti v Mar:boru. Dejal je, da so smeri, v katerih se lahko približamo takemu slikarstvu, različne. Ena — preprosta — je, da se kratko mailo postavimo pred sliko in mirno čakamo, kakšen vtis bo napravila na nas. Tudi ta preprosta metoda je lahko kar uspešna. Posebno na nekaterih mestih take razstave ne bo mogoče tajiti, da tako slikarstvo po svoje »poje«, da z le- pimi barvami dela estetski vtis, posebno še na nevtralnem ozadju sten. Prav gotovo išče mnogo takih slik svoje posebno sorazmerje s prostorom, bodisi, da je to realen prostor, ki nas privlači s svojimi razsežnostmi, s tokovi, ki se spuščajo v njem, Z raznimi možnostmi za doživljanje gibanja v njem, bodisi, da je to bolj ali manj nerealen, sanjski prostor, kakršnega si zamišljamo sami, oziroma kakršnega ustvarja naša podzavest. Jasno je, da je učinek večkrat odvisen od dimenzij. Iz majhne skice v istih sorazmerjih človek ne bi mogel sklepati na prostorno vizijo platen, ki so izredno velika. Na splošno — je dejal Branko Rudolf — bi mogli vendarle trditi, da je umetnost te vrste v »navskrižju« zelo osebnega, izraza in napetosti velikega sveta. Poteze — bi jih lahko v izrazitosti primerjali kitajski pisavi, — posebej še tisti v starih časih, ko so imeli svoje azijsko lepopisje za posebno umetnost, ne isto umetnost kakor ostalo, temveč — prav za prav — umetnost zase. Če je potem taka osebna poteza z individualnimi tresljaji, vzgibi recimo: ordinata, potem je za nas lahko dinamika, materialna vrednost barve v prostoru, vzpon trenutnega, hudega doživetja abscisa. Nasprotnik take umetnosti bi lahko vprašal, kje da je tu mesto za človeka in bi lahko ironično pripomnil, da je pač tak človek med temi geometričnimi in abscisami prav na križ pripet. Tak ugovor pa ne more zadovoljiti, namreč: je prej kompliment kakor pa graja. Danes se vse človeštvo in vse človeško znajde razpeto v strašnih ali pa — delno — veličastnih nasprotjih našega časa, neslutenih možnostih razvoja in prav takšnih možnostih pogube. Slikarji ne morejo slikati idile, ki je ni, gre pa za to, da iščejo svoj delež v velikem kaosu, ali pa — recimo, — v redu, ki se šele ustvarja. Iščejo elementarnosti, snovi, snovnosti, nečesa — kakor »kamnov sestavin bodočnosti«, čeprav je med njimi v podrobnosti toliko razločkov, da ni skorajda niti ene oznake, ki bi veljala prav za vse. Ven- darle ti zelo različni napori — kakor se zdi — le silijo k neki konvergenc', neki formaini, miselni in človeški skupnosti v daljni prihodnosti. Gotovo, da ni vse enako pomembno — lahko smo prepričani, da bo marsikaj odpadlo — vendar je nekaj takega, kar je vredno največje pazljivosti. Pogostokrat slišimo misel, da je v abstraktni umetnosti več prostora za neodgovorno eksperimentiranje, za-prikazovanje nečesa, česar ni, za navidezne talente. Toda dela mojstrov te umetnosti očitno dokazujejo ravno nasprotno: mnoga taka dela jasno kažejo, da gre za izredno dognano delo, naj je posamezna poteza skrajnje rahla in nev dna (kakor na renesančnih slikah) ali pa silno burna in temperamentna. V celoti teh umetnin je zelo veliko zanimivega in umetnostno veljavnega. Torej se moremo in moramo v to poglobiti ali pa iti mimo tega —■ ako moremo. Kajti to je gotovo: tudi tu je nekaj izvlečka in kratke kronike naše dobe, kakor pravi Shakespearov Hamlet. Za potnice v bližnje inozemstvo Po sporočilu, ki so ga prinesli nekateri čcrco-si, so imopi ljudje, ki hočejo potoval v bližnje inozemstvo, še vedno mne-nio, da se morajo pri prekoračenju meje izkazati pri obmejnih organih s spričevalom o cepljenju proti črnim kozam, bolezni, ki se pojavPa v več krajih po svetu. Mod deželami, ki naj bi zahtevale od potnikov zadevna spričevala, so bile navedene Jugoslavija, Italija, Španija, Grčija, Švica in Turčija. To obvestilo je slonelo na napačnih informacijah. Dejstvo namreč je, da zahtevajo spričevalo o cepljenju proti črnim kozam le turške obmejne oblasti, Španija pa zahteva ta dokaz le od potnikov iz Anglije, Švedske in Nemčije. Ostale dežele: Jugoslavija, Italija in Grčija sploh od nobenega potnika ne zahtevajo spričevala o cepljenju proti črnim kozam. Aktualnost pcc lokal Te dni smo prejeli med razno dru-do pošto tudi pismo dolgoletnega naročnika našega lista F. L., ki med drugim piše: Na »Slovenski vestnik« sem naročen ie od vsega začetka. Res ni moj namen danes, da bi mu tukaj se posebej pel slavospeve; da se mi dopade, je najboljši dokaz v tem, da sem mu ostal zvest tudi takrat, ko so nekateri smatrali to za posebno velik »greh«. In to zvestobo mu hočem ohraniti tudi v bodoče. Nočem pa zamolčati, da poleg Vestnika berem tudi različne druge liste. Enkrat si kupim tega, drugič spet drugega, saj človek mora slišati obe plati, da potem lahko kritično presoja in ocenjuje. Tako mi je pred dnevi prišla v roke zadnja številka drugega koroškega slovenskega lista »Naš tednik-Kronika«, v kateri je vzbudil mojo pozornost zlasti naslov »Položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji«. Večkrat namreč obiščem znance v Sloveniji in mi je znano, kakšno je današnje življenje tam. Ta-to sem bil radoveden, kaj ve omenjeni list poročati o verskem življenju v sosedni državi. Toda bil sem zelo razočaran, ko sem moral ugotoviti, da članek ne prinaša nobenih novosti, marveč posreduje le vsebino spomenice, ki so jo jugoslovanski škofje poslali vladi v Beogradu — toda že leta 1960! Ali ni malo čuden dokaz aktualnosti, če neki list šele po več kot enem letu izkoplje neko »novost«, ki poleg tega trenutno sploh ni aktualna? Morda pa so v ozadju tudi kakšni drugi razlogi? Pa brez zamere! Prizadevanje za turizem na Koroškem Pred nedavnim je vodja celovškega mesi-nega prometnega urada Hans Lauchert imel v Zagrebu predavanje, ktjer je v dve-urnem govoru vzbujal zanimanje za turizem na Koroškem. Predavanje o Koroški je bilo v Avstrijski čitalnici v Zagrebu. Pri predavanju so predvajali film koroškega deželnega tujskcprometnega urada s številnimi barvnimi posnetki pokrajinskih lepot in mikavnosti iz Koroške. V Zagrebu obstoja že sedem let Avstrijska čitalnica pod vodrtvom dr. Mareka. Čitalnica ni toliko namenjena tamkajšnjim Avstrijcem, temveč je bolj informativna ustanova za obveščanje hrvatskega prebivalstva. V čitalnici so na razpolago najvažnejši avstrijski časopisi, knjižnica pa obsega okoli 5000 zvezkov. Od časa do časa so v čitalnici predavanja o umetnosti in znanosti, prirejajo pa tudi vsakovrstne razstave. Trenutno se vrstijo predavanja o krajih in pokrajinah avsfrijsk h zveznih dežel. V tem okviru je bito tudi predavanje o naši deželi in našem glavnem mestu. KOLEDAR Palčk, 9. februar: Apolonija Soboia, 10. februar: Sholcs ika Netlelja, 11. februar: L. M. B. Ponodeljak, 12. februar: Evlalija Torek, 13. februar: Gregorij Sreda, 14. februar: Valentin Celrfek, 15. februar: Jordan Avgusta bo začela obratovati elektrarna v Kazazah V nekaj mesecih bo dogotovljena velika elektrarna v Kazazah, ki jo gradi akcijska družba avstrijskih dravskih elektrarn. Koncem februarja bodo začeli z zajezitvijo Drave ter računajo, da bo do konca junija nastalo v tej pokrajini tretje največje jezero na Koroškem. Izračunali so, da bo za-ježene 20 milijonov kubičnih metrov dravske vode. Ta množina vode, do 21 metrov visoke, bo s svojo težo pogonska sila za rotacijo dveh turbin z ogromno zmogljivostjo. S povezavo dobave toka iz te elektrarne bo električno omrežje obogateno za 360 milijonov kilovatnih ur, kar pomeni za štirikrat toliko električne energije, kot je porabi glavno mesto Celovec. Nepojmljivo težo imajo turbine in gonilna kolesa. Prav prejšnji teden so montirali drugo gonilno kolo, na katero bo priključen generator. Teža gonilnega kolesa, ki so ga položili v 16 metrov globok jašek, znaša nič manj kot 84 ton. Takšno delo morejo izvesti le dobro izvežbani strokovni delavci, s kakršnimi razpolaga strojna industrija Andritz v Grazu, ki je ta del za elektrarno tudi dobavila. S precizno natančnostjo, točno na milimetre, so strokov- Kotmara vas V nedeljo do vključno belega ponedelj-skega dne so v gostoljubnih prostorih llno-ve gostilne v Kotmari vasi potekale prijetne ure ob priložnosti veselega, lahko rečemo srečnega življenjskega dogodka mladega para, ki je v družbi sorodnikov in drugih gostov praznoval ženitovanjsko slavje. Ženin je fant iz naših vrst, Mihi P a k, sin istoimenskega čislanega očeta ter naslednik na Krznarjevi kmetiji na Plešivcu. Mladega Krznarja poznamo vsi: pevec je v našem slovenskem pevskem zboru, požrtvovalen prosvetaš in vedno pripravljen, sodelovati kjer koli je potrebno za naše skupne kulturne, narodne in socialne zadeve. Za svojo življenjsko družico si je našel Lonijo G o r i č n i k , hčerko Prehulnikove družine v Smarjeti. Tudi nevesta izhaja iz ugledne hiše, marljiva je in poštena ter se lahko pričakuje, da bo dobra gospodinja in vzorna mati na svoji novi domačiji ob strani moža Mihija. No poročnem slavju so novoporočence-ma zapeli cerkveni pevci in pevski zbor domačega slovenskega prosvetnega društva, hkrati pa so jima podarili skromna a lepa spominska darila. Prepričani smo, da bo Mihi tudi v bodoče ostal zvest našemu skupnemu prizadevanju za ohranitev, razvoj in napredek naše slovenske pevske umetnosti, te naše dragocene kulturne dobrine. Godba mladih Plajberžanov je marljivo igrata, pari pa so se vrteli v veselem plesu. Do veljave so prišli tudi naši davni že-nitovanjski običaji in hitro, zelo hitro je minila noč. Mladima novoporačencema srčno čestitamo! Čeprav je bil zimski mesec spremljan s pri" mernim ne ravno prehudim mrazom, vendar zato bolj vztrajnim, so uradniki prometnega oddelka deželnega žandarmerijskega poveljstva za Koroško budno pazili na prometni red na koroških cestah ter so v mnogih primerih nastopili proti kršiteljem cestnega prometnega reda. S posvarili so odpravili 30 šoferjev motornih vozil, v svojem območju so naložili 414 kazni prometnim grešnikom na cestah, v 132 primerih pa so napravili prijave na pristojne oblasti. Proti drugim udeležencem prometa so nastopili s 14 posvarli, 67 kaznimi in 14 prijavami. Razen tega so orožniki začasno odvzeli vozna dovoljenja devetim šoferjem, ker so jih zasačili v alkoholiziranem stanju. Proti kršiteljem glede hrut>a in dima to naložili 150 kazni in napravili 137 prijav. Po zakonu o davku za motorna vozila so pograjali 327 oseb. — K temu bi navedli poročilo Svetovne zdravstvene organizacije OZN, ki navaja, da zgubi letno v cestnem prometu več kot 100.000 ljudi svoje življenje. Število hudo poškodovanih, ki postanejo pri prometnih nesrečah pohabljeni, zelo mnogi za vse življenje, pa cenijo na okoli milijon oseb. V poročilu je ugotovljeno, da je alkoholizem ni delavci po navodilih montažnega mojstra izvedli tvegano delo v razmeroma zelo kratkem času, seve s pomočjo 90-ton-skega krona. Na veliko gonilno kolo bodo montirali generator, skupna teža na turbino postavljenega električnega dela pa znaša 350 ton. Po preizkušnjah, ki bodo izvedene v bodočih mesecih, računajo, da bodo mogli veliko elektrarno v Podjuni izročiti obratovanju in svojemu koristnemu namenu dne 1. avgusta letos. Skupni stroški za dokončno izgraditev elektrarne v Kazazah bodo znašali visoko vsoto 700 milijonov šilingov. V 450 primerih so v ta namen odkupili zemljišča od kmetov, med temi v 40 primerih celotna kmetijska posestva. Odkupi so se razvijali primeroma gladko, ker je akcijska družba nudila ustrezno odkupno ceno. V 17. primerih so morali sicer uvesti postopek za razlastitev, ki so ga pa v 13 primerih zaključili s poravnavo. V enem primeru se je zgodilo, da je lastnik zemljišča dobil za odkup ob razlastitvenem postopku 30 odstotkov manj, kakor mu je za odkup nudila elektrifikacijska delniška družba. V treh primerih pa razlastitveni postopek še ni zaključen. Z dograditvijo elektrarne bo zaključeno veliko gradbeno delo, kjer je bilo od začetka, od 4. februarja 1960, ko so začeli s prvimi betonskimi deli, zaposlenih lepo število delavcev iz spodnje pokrajine naše dežele. Vsem tem delavcem v našem kraju je bilo zelo ustreženo, ker mnogi so se lahko vozili s svojimi kolesi, mopedi in motorji na delo in domov, delavci iz bolj oddaljenih krajev pa so lahko prihajali domov vsaj za sobote in nedelje. In kar je za gospodarstvo v pokrajini važno, so delavci svoj zaslužek trošili v domačih pod- Libuče — Pliberk V nedeljo popoldne je bila v gostilni pri Schwarzlu v Pliberku zbrana družba dobrih in veselih ljudi. Sorodniki in ožji znanci so bili na poročnem slavju mladega domačega para. Ta dan sta bila „zve-zana" za skupno življenjsko pot Pepka Černič, hčerka znane, ugledne in poštene Božičeve hiše v Spodnjih Libučah, ženin pa je bil France Kaltenhauser iz Pliberka. Nevesta je marljiva in lepo vzgojena hči kmečke družine, ki po pravici uživa dober ugled v vsej okolici. Ženin pa je cestar in „maši" luknje na doslej ne najbolj negovanih cestah iz Pliberka prati državni meji ter je pri teh opravkih večkrat srečal tudi Božičevo Pepko. Razen tega pa je Kaltenhauser pliberški „mežnar” in budi z jutrnico na vse zgodaj zjutraj pliberške zaspance iz mehkih pernic. Vseh prav gotovo ni treba vedno buditi, ker nekateri se v tisti rani uri šele vračajo domov iz gostoljubnih gostišč. Mlademu paru čestitamo in želimo, da bi jima bilo lepo in zadovoljno mnoga leta tudi na cesti skupnega življenja! najštevilnejši vzrok prometnih nesreč. To pa ne velja le za šoferje, marveč tudi za pešce, kajti več kot polovica smrtno ponesrečenih pešcev je bila pod vplivom alkohola. Kot najbolj nevarna za vse udeležence cestnega prometa navaja statistika starost med 15. in 25. letom, potem pa za osebe v starosti nad 65 let. Najnižje število prometnih nesreč ugotavljajo med šoferji v starosti od 25 do 60 let, pri čemer je zanimivo, da predvsem pri tistih, ki so poročeni. Zanimivo je tudi, kakor ugotavlja statistika, da raste število prometnih nesreč progresivno pri skupinah neporočenih in vdovcih ter doseže najvišje stanje v skupini ločen h, katerih smrtne žrtve so trikrat večje, kakor pri udeležencih prometa z urejenimi družinskimi razmerami. Posebno ogroženi pa so vedno uporabniki dvokoles. Končno ie zan mivo, da telesno ovirani, kakor jc tudi posneti iz statistike, povzročajo zelo malo prometnih nesreč. Ugotavljajo, da so na primer gluhi vozači na splošno zelo zanesljivi vozniki, verjetno zaradi tega, ker so v zavesti svoje telesne oviranosti pri vožnjah skrajno previdni. V ameriški statistiki prometnih nesreč navajajo, da so gluhi vozači v povprečju 3,9 odstotka udeleženi le s povprečjem 0,14 odstotka. jetjih, pri domačih trgovcih, mesarjih, gostilničarjih in obrtnikih. Pomena tega ni podcenjevati. Na letnem zboru lokalne organizacije socialistične stranke v Libučah je eden izmed navzočih članov izjavil v diskusiji, da mora iz tega kraja vedno veliko delavcev iskati delo in zaslužek v daljnih krajih. On sam dela s skupino delavcev iz pliberške okolice pri cestnih gradnjah na Štajerskem — ker v domačem kraju ni večjih in stalnih delovnih možnosti. Tudi z zgraditvijo elektrarne v Kazazah bo večje število domačih delavcev brez zaposlitve v domačem kraju ter bodo morali iti po svetu s trebuhom za kruhom. S fem je hofel znova opozoriti na nujnost, da bi tudi v tem predelu Koroške ustvarili možnosli za stalno zaposlitev domačih delavcev s postavitvijo kakšne ustrezne tovarne, na katerih so prav ti kraji zelo revni. Prav Socialistična stranka s svojim močnim vplivom v deželi in državi naj bi imela to prepotrebno zadevo za gospodarsko krepitev gospodarsko zaostalega kraja vedno pred očmi ter jo tudi realizirala. Sele-Kot Pri p. d. Jakobu v Selah-Kofu je manjša kmetija, kjer ni toliko pridelka, da bi mogla preživljati številnejšo družino. Iz hiše, pol-proletarske družine, izhaja tudi Pavle Molle, ki si mora razen marljivega dela na domačiji iskati zaslužek tudi z drvarskim delom v graščinskih gozdovih. Vendar raste na tej domačiji klen, zaveden in uporen rod, ki ve ceniti delo svojih rok, nikdar pa tudi ne zanemarja svoje umske izobrazbe in izoblikovanja svojega značaja v polnovredne člane človeške družbe in naše skupne narodne družine na Koroškem. Naporna je življenjska borba na tej hriboviti s pokrajinsko lepoto obdarjeni domačiji, toda ljudje, ki ljubijo svoj rodni kraj, mojstrsko zmagujejo vse težkoče, tako, da jim je ob marljivem delu tudi lepo in bi morda z marsikom ne menjali. Jakobova družina je prav posebno pokazala svoj značaj in odločnost v času nacističnega gospostva. Štirje bratje se niso hoteli odzvati Hitlerjevemu povelju, da bi vstopili v nemško vojsko. Umaknili so se in se pozneje priključili partizanom. V narodnoosvobodilni borbi so storili svojo veliko domoljubno dolžnost in pomagali sprostiti naše teptano ljudstvo, našo domovino in državo izpod nacističnega tiranstva, da, tudi za ceno dragocene žrtve. Najstarejši Pavletov brat je padel v borbi proti fašizmu, tudi ena izmed naših številnih žrtev na oltar domovine in svobode, ki ne sme biti pozabljena. Ostali Jakobovi so vojno preživeli in se vrnili ter se do Pavleta tudi že vsi poročili. Ta korak, korak v zakonski stan, pa je pred nedavnim storil tudi Pavle. Na Gorenjskem je (letno ... in tam si je izbral tudi življenjsko družico, brhko Gorenjko Anico. Poročne formalnosti so opravili v Kranju, kjer je bil poročna priča bivši ženinov soborec-partizan. Vesela svalavščina pa je bila na Jezerskem in sicer takšna, da so ljudje rekli, tukaj nam je bilo dobro biti. Poročnega slavja na Jezerskem se je udeležilo več ženinovih starih tovarišev, partizanskih borcev in bork. V prijetnem razigranem vzdušju je slavje vse prehitro minilo in novopo-ročeni par je nastopil skupno življenjsko pot. Ženinov tovariš, predsednik Zveze koroških partizanov Gašper, je ženo Ano pripeljal v selski raj, v vas Sele-Kot. Pri p. d. Jakobu naj klije novo sveže in srečno življenje v najlepši harmoniji in družinski sreči! Vemo in nobenega dvoma ni, da bosta novoporočenca vzgajala tudi svoj pomladek, naraščaj, v duhu, kakršnega sta sama in kakršnega so bili njuni predniki. Ncvoporočenemu paru Pavletu in An srčno čestitamo! potiuoči Kino spzp|«Dv4b slovenski film VESELICA v soboto, dne 17. februarja, ob 19.30 uri pri KreuzvviiTu Pod Jerberkom, v nedeljo, dne 18. februarja, ob 14.00 uri pri Kovaču na Obirskem in ob 19.30 uri pri Voglu v Št. Primožu v P. Varnostni organi so bili tudi januarja budni DARINKA VESELIČ: V svet pravljic ... Anka je nad vse rada poslušala pravljice. Njene velike očke so se kar svetile, kadar je stara sosedova Meta pripovedovala: »Bilo je to v deželi pravljic. V deželi, kjer n; zlobe in sovraštva, ne laži ne napuha med ljudmi in živalmi, kjer so drug drugemu dobri in iskreni tovariši...« Takrat ji je pogled begal po greben:h bližnjih gora in v njeni duši je zaživel za temi grebeni čudovit svet. Anka je po takih večerih vso noč sanjala o tej deželi. »Tam zadaj za temi grebeni, ki se s svojimi visokimi vrhovi dotikajo modrine neba, kot da se razrite pečine kopljejo v morju, je prav gotovo ta dežela. Tam prav gotovo ni nobenega Matjaža, ki bi mi nagajal in me vlekel za kite,« si je šepetala v polsnu. »Morda, morda pa je tam tudi tnoja mamica,« je pomislila. Bila je Anka dobra drobna deklica. Vojna ji je vzela očka in mamico. Neusmiljena smrt pa ji je pobrala še edinega prijatelja — sosedovega Tončka. Teta je sicer lepo skrbela zanjo, a bila je tako zelo resna in stroga, da je včasih kar zazeblo Anko v drobno srčece. ,Neko jutro, ko je vstala, je vzela culico in se — tako je sklenila ponoči — napotila v svet tja za grebene ... Hodila je :n hodila. Čudna sila jo je gnala dalje. Vse jo je pritegovalo nase: drobno cvetje, pisani metuljčki, čudne, najrazličnejše oblike skal in kamenja. Za njo pa je ostajala dolina s svojimi polji in hišami in zelene planine s pastirskimi stajami. Končno ni videla več doline in ozka steza se je prevalila preko sedla na drugo stran. Anka je ostrmela. Prostran skalnat svet se ji je odprl. Nizko temnozeleno borovje se je vleklo po tleh in krog njega je žarel v vsej svoji krvavi moči sleč. Drobna trava, prepletena z majcenim cvetjem najrazličnejših barv, se je motala okrog skal. Malo dalje pred njo pa se je v globeli lesketalo v soncu modrozeleno jezerce. Vse to bogastvo barv in obenem gola veličastna skromnost pečevja jo je prevzela. Zdelo se ji je, da ji skale pripovedujejo, kako jo bodo čuvale; zrak, da jo ščegeče v nos in vetrič, da se pogovarja z njo in ji šušlja okrog ušes. Sonce pa se je na ves glas smejalo po skalah in j:h zlatilo. V travi, nedaleč od nje, se je pasel kozorog. Opazila ga je, ko je bila že skoraj čisto blizu njega. Razveselila se je živali. Kot da bi se hotela predstaviti drug drugemu, sta obstala. Anka je opazila njegovo veliko rogovje ir veliko spoštovanje je začut la do n ega, čes. kar bolje, da si tam! Tudi kozorog je opazil njene velike začudene oči in si mislil: kar bolje, da si tam! Tako je bilo vse mirno in nikogar ni begal strah. Na drugi strani jezerca pa se je pasel trop gamsov, mirno, kot da je to res njihovo prostrano kraljestvo. Tudi sivobel gorski zajček je čepel na skali in vohljal v sonce. »Tu je prav zares svet pravljic,« je plosknila z rokami, »saj se nihče n:česar ne bo:i. Tu bi hotela ostati! Tu bi me n hče ne žalil. In če bi prišla še mamica in Tonček!« Tako živo se ju je -spomnila. Ko se je zvečerilo, se ji je zazdelo, da so se skale im stene posrebrile in odmaknile. Zvezde so se zablestele nad njo. Kako vse drugače žive so se ji zdele kot v dolini! Sedle so čisto blizu na grebene in se drsale okrog njih. Še nikoli ni bila tako blizu zvezd. Ves strah je zbežal. Počasi so ji veke postajale težke. Mrak se je vedno boli zgoščal. »Kar tu v travi ob borovju bom spala,« si je rekla, »kot Mojčica«. O, ko bi imela kakšen lonček! Le zakaj ga nisem vzela s sabo! Morda bi se tudi meni spremenil v hišico, kot se je Moičici. Pripravila si je ležišče in sedla. Že je hotela leči, ko je opaz-la nekaj deset metrov od sebe lučko. Skočila je pokonci. »O, to so palčki! Prav gotovo so to drobni, majhni palčki in njihova hišica, ki je podnevi nisem mogla videti,« je vzkkkmila. Kar je mogla hitro, jo je ubrala v smeri lučke. Vsa zasopla se je ustavila pred majhno hišico. Kot bi pol soda poveznil na zemljo in v eno poldno vtaknil okno, v drugo pa vrata! Vitek dimnik s strešico si je izvrtal pot na prosto ob vratih. Obisk »Dobro jutro, ponedeljek, je že torek morda vstali * »Prav zares, sestra sreda, dobro se j,e r.asmrčal. Pa prišel je ponj četrtek, ujec petek ga je spremljal, na križišču sredi pota srečala jih je sobota. Pripeljala je mesarja, in zaklali so komarja, naredili krvavice, klobasice, pečenice, zraven dali sodček zelja — to prijetna bo nedelja.«• »Čudovita hišica!« je vzkliknila, da se je ustrašila sama sebe. Že je videla, kako sede okrog mize palčki, kako je vse majhno. Prisluhnila je. Sl šala je pritajen govor. Še enkrat je potihoma stekla okrog hišice, nato pa nalahno potrkala. Slišala je, da se je nekdo prestopil in vrata so se odprla. »Ja punčka — kaj pa ti tu delaš?« jo je ogovoril začuden moški glas. Anka je široko odprla usta in oči in obstala kot vkovana. Komaj je mogla spregovoriti: »Joj, kaj n:so — kaj niso tukaj palčki? Tale hišica, kaj ni njihova? Veste, tisti majhni, tisti palčki iz pravljic, ki imajo takšne hišice!« »Ne, ne, punčka, to si se pa zmotila,« se je prijazno smehljal fant. »Tu smo ljudje! Vidiš, ljudie smo! A nič se nas ne boj! Stopi notri, deklica! Kako pa ti je ime in kako si prišla sem?« Anko je malce pomiril prijazen glas in povabilo. Vstopila je. Razgledovala se je po hišici in še vedno ni mogla prav do sape. Res ni bila kdo ve kaj prostorna, a dovolj velika za te šrri ljudi. Na klopi ob mizi sta sedeli dve dekleti in še en fant. Vse oči je čutila na sebi. »Pridi, pridi k nama!« jo je prijazno nagovorila ena izmed deklet. »Povej, kako si vendar prišla sem 'n kaj si iskala tod?« Anka se je naslonila ob zaprta vrata in še ni mogla verieti. Vajena je bila, da stanujejo ljudje v velikih hišah sredi plodnih polj in travnikov. Opazovala je vse štiri in ker so se ji zdeli prijazni, je počasi pripovedovala, kako se je napotila v svet pravljic, da bi srečala palčke in dobro vilo in morda, morda tudi mamico in Tončka. Vsi štirje so se spogledali. Eden od fantov jo je prijel za roko in jo peljal k mizi. Po-stavd je skodelico tople juhe pred njo. Obe dekleti sta jo veselo sprejeli medse in jo včasih mehko pobožali. Postalo ji je nekam toplo in prijetno. Ko je pojedla je vprašala: »Kaj pa vi delate tukaj — kdo ste pa vi?« Nasmehnili so se. »Kdo smo mi? Gorniki smo! — Si že kdaj slišala o gornikih?« je pripovedoval krepek fant. »Kadar imamo čas, veš, pridemo sem gori in lezemo po teh skalah. To nam krepi moč in voljo. In sonce ljubimo in prostranost. Tu smo kakor gamsi, prijatelji z vsemi. Med zidovi v mestu je tako tesno in slab zrak in utrujeni smo od dela. Gore pa nam vračajo moči.« Ni razumela vsega, a čutila je, da je to nekaj lepega. Ena od deklet je opazila njene zaspane oči in si jo naslonila v naročje. Ni bilo dolgo in Anka je zaspala. Počasi so polegli po slamnjačah za klopjo in v hišici je zavladal mir. Drugi dan so se vsi skupaj poslovili od gora in od hišice in odšli v dolino. Zvečer pa je stara Meta spet pripovedovala: ». ... in veste, če je kdo priden in ima dobro srčece, se lahko zgodi, da tudi kdaj doživi tako pravljico.« UKANILE SO GA Šle so tfi koze v mesto na trg. Nenadoma stopi prednje volk. .Stojte!" Je zatulil. .Kaj hočeš, volk!" so vprašale koze prestrašeno. .Črna koza, pojedel te bom!" .Mene ne, belo pojej!" je dejala črna koza. .Bela koza, pojem te!" .Nikar mene, vzemi pisano!" je dejala bela. .Phana koza, pojem te!" .Nikar, volk!" je dejala pisana koza. „V mesto gremo, na trg. Kolače ti prinesemo." .Prav!" j-e rekel volk. .Toda pohitite, zelo sem lačen. Če ne, vas pri priči pojem!" Vesele so šle koze v mesto. Kupile so za ves denar kolače. Nazaj grede so vse pohrustale. Ko so prišle do volka, mu niso imele kaj dati. .Kje imate kolače!" se je jezil volk. .Pojedle smo jih," so dejale koze. .Črna koza, pojem te!" je dejal volk. .Mene ne, belo pojej." .Bela koza, pojem te!" .Nikar mene, vzemi pisano." .Pisana koza, pojem te!" .Če nas že moraš pojesti, prinesi nam prej malo orehov iz gozda," je dejala pisana koza. Volk je stekel v gozd po orehe, koze pa so hitro, hitro zgradile hišico. Skrile so se vanjo in zakurile na ognjišču velik ogenj. Potem so čakale. .Uuuu...! Odprite!" je tulil volk, ko se je vrnil. .Ne moremo,” so odgovorile koze. .Ključ smo izgubile. Skozi dimnik lahko prideš, če hočeš." Volk je splezal na streho, zlezel v dimnik in padel na ognjišče v najhujši ogenj. Takoj je zgorel. Tri koze pa so se vrnile vesele domov. SOOOCOOOOC CLAUS E IG K: Segel je z desnico v žep usnjene jopice In ce oklenil pištole. Niti pomislil ni na lo, da bi se jim pustili brez odpora poklati. Mirno se je obrnil proti fibubujskemu Poglavarju. To je bil visok, mišav možak. Dolga oblačita so mu opletala okoli udov. Obraz je imel prekrit z lifamom — kopreno, ki ga je varovala pred prahom peščenih vihar-jev. Videti je bilo samo temne oči in te so grozeče bliskale Po Evropejcih. Z raskavim gcltnim glasom je dejal nekaj, kor Eigbrecht ni razumel. Poklical je letalca, ki so ga vzeli s seboj za tolmača, 'hej je dolga leta služil v francoski tujski legiji in je dobro 9ovoril nekaj saharskih narečij. .Si razumel, Bergmann, kaj je rekel?" Ogovorjeni je vstal, kolikor mogoče navnodušno staknil pištolo, pripravljeno na strel, v žep letalskega pajaca in odgovoril: .Kaj preprosta modrost: rad bi vedel, j kaj tod iščemo!" Eigbrecht je pomislil. „Če mu povemo resnico, tako ne bi razumel. Zato si nekaj primernega izmisli. Mož je 'Musliman. Reci mu, da smo zvedeli o nekem novem pre-r°ku, ki se bo spustil z neba in hočemo sedaj ugotoviti, ol' to drži!" Bergmann mu je raztolmačil odgovor z mnogimi kretnjami in pičlimi besedami. Kazalo je, da so ga dobro rQzumeli, kajti gruča divjih postav je osuplo zamrmrala, latern je poglavar zopet nekaj vprašal. .Vprašuje, kako to vemo?" je prevedel Bergmann. .Prekleto, kakšen birokrat! Dopovej mu, da mi je to razodel neki znani razlagalec korana v Marakešu!" Spet se je Bergmann obrnil k Tibbujcu in mu raztolmačil Eigbrechtove besede. .Kaže, da bo šlo!" je čez čas dejal. .Najprej morajo požreti. Dotlej smo varni!" .Vprašaj, če nam lahko prepusti nekaj ljudi za nosače!" Spet je sledilo divje mahanje z rokami. Potem je Bergmann rekel: .O tem ne more odločiti on. Deželi in ljudem vlada Bisra Kolokomi, veliki čarovnik. Tudi naše življenje je odvisno od volje tega svetnika!" Eigbrecht se je srdito nasmehnil. „7o še ne bi bilo tako slabo, ko bi bil ta svetnik res cvetnik. Bojim se le, da ni kak pretkan slepar, ki nam jo lahko pošteno zagode. Pogovoriti se bom moral z njim — čim prej, tem bolje. Reci mu!" Bergmann je prevedel in bojeviti Tibujec se je menda strinjal z njim. .Pravi, da bi se dalo urediti. Odložimo naj orožje in odidemo z njim v vas k Bisri Kolokomiju. Tam bodo od-i ločili, kaj naj se z nami zgodi!" Takega pogoja ni bilo mogoče sprejeti. Ko bi v to privolili, bi si domačini gotovo mislili, da so tako slabotni. I Izropali bi taborišče, njih same pa vsaj obdržali v ujetništvu, če jih že ne bi takoj pobili. Eigbrecht je vedel, da jih iz tega masla lahko rešita samo drznost in odločnost. .Stori lisjak! Povej temu Tibbujcu, da nismo neumni! Bisro Kolokomija sem pripravljen sprejeti jutri ali pa že nocoj v našem taborišču. Dobro ga bom pogostil in obdaril. Obdaril bom tudi tega poglavarja, če se bo vrnil. O čem drugem pa sploh slišati nočemo!" .Cisto prav imaš!" je odvrnil Bergmann. Poznal je Saharo in miselnost njenih prebivalcev. .Nikakor se ne smemo pokazati slabotne. Pripravite orožje, fantje, utegne še kaj zaropotati!" Sele nato se je obrnil k poglavarju in mu povedal, i kaj so sklenili. Temperamentni divjak je zbesnel. Z ostro, široko sabljo v roki je stopil dva koraka naprej in besno zamahnil proti Eigbrechtu. .Pravi, da bo v tem primeru tekla kri!" je prevedel Bergmann. „Že mogoče, a ne naša! Fantje, ostanite, kjer ste in pripravite pihalnike!" Na to povelje so se vsi bliskovito obrnili proti krogu domačinov in naperili nanje revolverje. Eigbrecht je skočil na poglavarja, ga z judo prijemom zgrabil za zapestje in sablja je v širokem loku zletela po tleh. Zavil je možaku roko na hrbet in mu s prosto roko pritisnil revolver med rebra. Vojščaki krog nji so zarjoveli. Sicer so na belce namerili orožje, toda spričo hladnokrvnega ravnanja Eig-brechtovih ljudi si napasti le niso upali. Videli so tudi, da visi poglavarjevo življenje na nitki. Bergmann ni čakal na navodila, ampak je kar sam j spregovoril Tibbujcem. Bahavo je hvalil moč (njihovega nepremagljivega orožja, poudaril, da nočejo pobijati in obljubil obilne darove, če jih bodo pustili na miru. Ce po ne, bo tekla kri v potokih in tudi poglavar se bo v hipu preselil v večnost. Razglasil ga je za ujetnika, zagotovil jim je pa, da ga spuste takoj, ko se prepričajo o prijateljstvu velikega, plemenitega Bisre Kolokomija. Med vojščaki je divje završalo. Podobno kakor prt bojnih plesih primitivnih divjakov jih je popadala čedalje hujša besnost. Njihov videz vsaj ni dosti kazal, da se bo zadeva mirno iztekla. 6 _ Štev. 6 (1030) NAPREDNIH GOSPODAR] m 9. februar 1962 Štetje živine 3. decembra 1961: Viden padec števila prašičev, konj in ovac ter rahel porast števila goveje živine Vsakoletno štetje živne daje dobre motnosti za presojo razvoja ponudbe in povpraševanja pa klavnih živalih v naslednjem letu. Po štetju živine dne 3. decembra 1961 lahko režemo, da bo letos na Koroškem ponudba klavnih prašičev, mladih klavnih bikcev in telic do 2 leti starosti ter telet manjša, kot je bila v preteklem letu. Tudi ponudba starejših pitanih volov in bikov ter klavnih krav bo verjetno le za znanje večja od lanske. Po številu molznic in telic pa izgleda, da se bo tudi ponudba mleka držala letos le na lanski višini, prav lahko pa se zgodi, da bo manjša. Za tekoče leto potemtakem lahko računamo z ustaljenimi cenami za klavne živali, v času poletnega turizma pa celo z njihovim rahlim porastom. Lucerna v očeh kritičnega živinorejca Veliko in vedno več je primerov, ko kmetovalci ugotavljamo, da prične ob najboljši lucerni (pa tudi detelji) molznost krav popuščati. Manj pa bo med nami še znano, da enostransko krmljenje z lucerno lahko povzroči tudi težke zdravstvene motnje zlasti pri kravah in plemenskih svinjah, ki lahko popolnoma zgubijo svojo rodovitnost. Kje je vzrok teh posledic lucerne (tu in tam tudi detelje), ki jo naš svet čisla kot »kraljico krmnih rastlin«? Ko gledamo rezultate kemične analize lucerne in detelje, vidimo, da sta bogati na beljakovinah in na apnu. Njuna trpežnost in lastnost, da dajeta letno 3 do 4 odkose, omogočata, da med vsemi krmnimi rastlinami po površinski enoti dajeta največ drugače tako težko pridelanih ali dragih beljakovin. Slaba stran obeh pa je, da nimata izravnanega razmerja beljakovin do škrobnih enot in razmerja apna do fosforja. S premišljeno krmno mešanico ob močnejšem krmljenju lucerne razmerje beljakovin do škrobnih enot vsak kmetovalec lahko brez nadaljnjega izravna, pri goveji živini s silažo, peso ali podobno škrobnato krmo, pri prašičih pa s krompirjem ali zdrobom koruze in ječmena. Bolj delikatno pa sčasoma lahko postane nesorazmerje fosforja in apna v lucerni, če ta predstavlja glavno krmo, pa tudi če ji dodajamo silažo ali slamo, se pravi krmo, ki je revna na rudninah, zlasti na fosforju. V lucerni (in tudi v detelji) stojita fosfor in apno v razmerju 1:6 do 8, domačim živalim in njihovemu z d ra v j u pa najbolj odgovarja razmerje 1:1,3. Živinorejci vemo, da slabo dovajanje fosforja in njegovo pomanjkanje povzroča tako pri kravah kakor pri plemenskih svinjah nevarne motnje v rodovitnosti. Te motnje gredo lahko tako daleč, da ne moremo več odrediti ne telet in ne pujskov. Tudi zunanji izgled živali nas v ; takih primerih ne zadovolji. Živali lucerno odklanjajo in žrejo namesto nje raje slamo ali karkoli drugega. Ob takih pojavih je treba takoj pričeti s pokladanjem večjih količin fosfornih mineralnih krmil in z infuzijo preparatov, ki vsebujejo fosfor in vitamin A. Na ta način je mogoče teleta in pujske obdržati, krave in svinje pa ozdraviti motenj v rodovitnosti. V naši praksi menda še ni kmeta, ki bi skozi celo leto krmil pretežno le lucerno. Deteljo pa je pri nas že pred leti zamenjala de-tcljnotravna mešanica. Tudi pri lucerni je boljši mešani posevek od čistega. Primer izmed mnogih mešanic navajamo na drugem mestu. Kritični živinorejec nikoli ne bo krmil j| enostransko, temveč bo vedno skrbel, da jj bo krmna mešanica kakor za govejo čredo j tako tudi za prašiče kar najbolj pestra j in naravna. Enako pa bo skrbel, da bo-I do vse krmne rastline redno deležne iz-■ datnega kalifosfatnega gnojenja. Prašičev so našteli 230.428 ali 6 % manj kot istega dne 1960. Najbolj nazadovalo je število pitanih in klavnih prašičev (-6.464) in mladih prašičev od 8 tednov .do V2 leta starosti (-4.594). Ker je tudi število pujskov za 2.848 manjše, število plemenskih svinj (med njimi zlasti brejih) pa za 1.015 ali za 5 %, ponudba prašičev ne bo izenačena le v prvi polovici leta, temveč 'kozi celo leto. V poletnih mesecih pa ponudba ne bo krila povpraševanja. Skupno število goved je znašalo 198.515. S tem je bilo za 2.628 ali za 1,5 % 20. do 27. maja 1962: Največja evropska kmetijska razstava v Munchenu Biizu 30 ha razstavne površine in 31 velikih hal pripravljajo v Munchenu za 47. potujočo razstavo Nemške Kmetijske družbe (DLG). Razsta-. va bo imela mednarodni značaj. Razstava, ki jo bodo odprli 20. maja, bo trajala teden dni in bo vsebovala pregled sodobnih kmetijskih strojev in orodja, razstavo 1.500 najboljših goved, prašičev, konj itd. vseh nemških pasem, štev lne poučne razstave, zlasti o modernizaciji kmetij in vasi ter o problematiki dela na kmetiji in v kmetijskem gospodinjstvu. Poleg tega bo razstava vsebovala še pregled kmetijsk:h proizvodnih potrebščin od semenja preko gnojil, sredstev za varstvo rastlin in krmil do sodobnega gradbenega materiala in drugih pripomočkov. Zadnjič je bila v Miinchenu DLG-kmetijska razstava pred 6 leti in si jo je ogledala tudi 30 članska skup:na Slovenske kmečke zveze. Tudi to pot je Slovenska kmečka zveza pripravljena, da organizira skupni ob:sk razstave, med potjo pa še ogled raznih kmetijskih zanimivosti in obiska KZ Dachau. Obisk razstave (tri dni) vključno vožnje, prenočišč in prehrane bo sta! okoli 280.— šil. na osebo. večji od števila, ki so ga ugotovili 3. decembra 1960. V tem številu je rahlo padlo število molznic (-206), medlem ko je število telic naraslo za 897. Vprežnih volov je na Koroškem le še 1.980 (-178), števiio klavnih volov pa je naraslo za 223 na 6.847. To in pa razmeroma nizko število klavnih bikov (1.734) kaže, da koroški kmetje sodobne in rentabilno pitanje mlade živine še bore mole razumemo. Ker trg čedalje močneje zahteva mlado pitane živine s kvalitetnim mesom in to tudi dobre plačuje, bi bi! res že čas, da bi z našimi 73.413 mladini govedi cd 3 mesecev do 2 leti starosti odločneje stopili na pot pitanja mladih bikcev in telic in da bi končne opustili kastracijo bikcev, ki čas pitanja same zavlačuje. Telet bo letos po vsej verjetnosti na trgu manj, kot jih je bilo lani. Njihova sedanja koroška cena 14 do 16 šil. bo v mesecih pcietne sezone spet močneje narasla. Preudarni kmetovalci v aprilu in maju ne bedo ponujali mesarjem telet, temveč jih bedo držali in pitali naprej na težo 100 in več kg ter jih prodali v mesecih tuiizma, ko bodo cene najugodnejše. Šievilo konj je leta 1961 padlo za nadaljnjih 1.136 in je 3. decembra znašalo le še 19.700. Podobna je na Koroškem usoda ovac in koz. Število ovac je padlo za 1.069 na 28.858, število koz pa za 701 na 11.890. Lansko štetje živine kaže, da se koroški kmet vsebolj omejuje na prašičerejo in na govedorejo, skratka na proizvodnjo mleka in mesa. Le redki obrati se ukvarjajo še s konjerejo in perutninarstvom, za rejo ovac in koz pa rima takorekoč nihče več razumevanja. Kjer lucerna sama ne uspeva, tam mešanico V mnogih krajih lucerna v čistem posevku ne uspeva. To in pa slabe posledice enostranskega krmljenja lucerne (glej članek: Lucerna v očeh kritičnega živinorejca) na; napotujejo, da ponatiskujemo recept za naslednjo mešanico, ki jo priporoča znani strokovnjak za proizvodnjo krme, dipl. ing. Czervvinka: 4 kg lucerne 2 kg črne detelje 3 kg bele detelje 1 kg švedske detelje 3 kg rumene detelje 3 kg nokofe 2 kg timotejke 4 kg zlatega ovsenca 2 kg pasje trave 3 kg travniške b Inice skupno 25 kg mešanice na ha površine., Ta mešanica bo dajala tri leta bogat pridelek, če bomo pred setvijo založili zemljo s 1000 kg Thomascve moke in 600 kg kalijeve sc-li. Do 15. februarja je treba prijaviti gradnjo silosov in gnoj ničnih jam Kmetijska gradbena zadruga za Koroško sporoča, da sprejema naročila za gradnjo silosov in gnojničnih jam z gnojišči v letu 1962 le še do 15. februarja. Omenjene objekte gradi po naslednjih cenah: silose za zeleno krmo, okrogle 13 do 200 m3 prostornine gnojničrte jame z gnojišči, oglate 10 do 300 m3 prostornine okrogle 3 do 30 m3 prostornine krompirjeve silose oglate 10 do 150 m3 prostornine S 160.— za m3 S 250.— „ S 185.— „ S 160 — 230 „ Za to cene nudi zadruga potrebno železo, cement, inertcl, jeklene opaže in strokovno delo. Izkop jame, priprava gramoza, dovoz gradbenega materiala od postaje in pomožne delavce mora orkrbeti kmet sam. Prijave oz. naročila je treba oddali pri načelniku krajevnega kmečkega odbora ali pri okrajni kmečki zbornici oz. kmetijski zbornici. Za gradnjo silosov in gnojničnih jam so na razpolago tudi agrarni investicijski krediti fA.IK1 za dobo 10 let proti 3 °/o obresti. Eigbrecht je z železno pestjo držal zvijajočega se poglavarja. Končno je dejal Bergmannu: »Maks, naveličal sem se krotiti tega sinu puščave! Povej mu, da ga v hipu pošljem v Alahova sedma nebesa, če hoče tako. Ako pa noče, naj ukaže svojim vojščakom, naj se takoj pobero; tamle jih vidim, da že lezejo v letalo. Pobrali nam bodo stvari, ki jim ne morejo prav nič koristiti. Potrpljenja Imam samo še za nekaj dragocenih minut!" Prav malo nežno je zravnal Bergmann sključenega poglavarja in mu razložil, da gre pravzaprav za njegovo lastno kožo. Pobožnemu prerokovemu častilcu pa je bilo očitno več do življenja na zemlji kakor pa do sedmih Alahovih nebes. Mrzlo jeklo Eigbrechtove pištole mu je pomagalo, da je končno spregovoril svojim ljudem, in sicer zadosti pomirjujoče, kolikor je Bergmann mogel razumeti. Tibbujci so se začeli umikati. Sicer počasi in neradi, toda umikali so se. „Zvežite korenjaka!" je velel Eigbrecht in izročil poglavarja dvema letalcema. Potem je vzkliknil: „Dva moža takoj k žarometom. Osvetlita tem bojevitim možakarjem pot domov!” Letali sta bili spet prosti in pilota sta naglo odšla k njima. Z žarometi sta začela tipati po prostrani planjavi. Umikajoči se Tibbujci so se končno razgubili za strmim skalovjem. »Izenačili smo, dečki, na ena proti ena!" se je široko zarežal Eigbrecht. »Imeli smo pač srečo. Kaj lahko bi nam spodletelo. Položaj pa tudi sedaj ni kdo ve kaj rožnat. Upajmo, da bo svetnik jutri modrejši, kakor so bile danes njegove ovčice. Moža ob žarometih bomo ponoči izmenjavali. Ob taki razsvetljavi nas ne bodo upali ponovno napasti. Pa bom vseeno položil brovvning pod blazino! Lahko noč, dečki, dobro posteljite poglavarju!" Eigbrecht je zgrabil dve volneni odeji, stopil nekaj korakov vstran ter mirno in spokojno legel spat, kakor da mu ne bi malo prej šlo za življenje. Taka hladnokrvnost je ljudem ugajala. Birger Mundus je vedel, čemu je prepuščal vodstvo takih in podobnih podjetij temu godrnjavemu, na oko kaj malo ljubeznivemu možaku. Noč je minila popolnoma mirno. Komaj se je na vzhodu zableščala prva zora novega dne, so bili možje že na nogah. Ne da bi zgubili minuto, so takoj pričeli razkladali dragoceni tovor z letala. Posebno previdno so morali ravnali s težkim, paratoolično brušenim zrcalom — bistvenim delom velikega daljnogleda. Sestavili so posebno vozilo, s katerim so menili pripravo kasneje prepeljati na primerno mesto. Tibbujski ujetnik se je proti pričakovanju vedel zelo razumno. Padal je nekam boječ in po obilnem zajtrku je zaprosil, naj bi smel govoriti z Bergmannoni. Pogovarjala sta se dokaj dolgo. Končno je Bergmann vstal in stopil k Eigbrechtu. »Zadeva postaja smešna!" se je zasmejat. »Veš, kakšne naklepe kuje dobri poglavar? Rad bi sprožil revolucijo, pri tem pa naj bi mu pomagali mi. Sicer priznava, da je Bisra Kolakomi mogočen čarovnik, pravi pa, da se ljudstvo njegove stroge vladavine bolj boji, kakor pa jo ljubi. Baje mu večina podanikov od srca želi zanke okrog vratu. Namesto starega trinoga naj bi zavladala njegova mlada soproga. Enakopravnost se uveljavlja tudi tul Kaže, da smo moški že opravili svoje!" Eigbrecht se je namuznil. »Si ponudbo zavrnil?" »Seveda, saj ima vsako ljudstvo tako vladavino, kakršno samo zasluži. Njega pa to zelo tare. Ker smo ga ^yytYTf«itYir]QQTajCCX» 11)H oc .TOOOroCOOOOC XXXXmYXXXQOn bili z njimi nevljudni. Običajno so tem sirotejem razgrnili v hlevu na tleh nekaj slame in za odejo nametali nanje nekaj zavrženih raztrganih cunj, ki so jih potem zažgali, ker so se bal:, da bi tudi nje ne žrle uši, kot so po večini te siromake. Zgodilo se je, da se je ponoči kaka krava ali vol rešil verige in ogrožal življenje betežniku, ki si ni mogel Domislice Z otroki lahko narediš vse, samo če se z njimi igraš. (Bismarck) * Vljudnost pomeni za človekovo naravo to, kar pomeni toplota za vosek. (Schoppenhauer) * Ne utrudi nas delo, ki ga opravimo, temveč ono, ki ga ne. (Florence C. Brillhart) * V mojem dela polnem življenju so me večkrat vprašali: „Le kako vse to napravite!'’ Odgovor je enostaven: „Vse napravim takoj!" (Richard Tangye) * Če je ljubezen še v globini srca, je s tem vse povedano. Če je pa od tam izginila, ni potrebno ničesar več reči. (Franz Lizst) * Spomini so vodne rastline, ki se hranijo s solzami (Jean Paul) i_________________________ prav nič pomagati drugače, razen da je obupno klical na pomoč. B:le so tudi izjeme, da so dobri ljudje takega siroteja očistili golazni in prenočevali v sobi ter mu nudili dobro hrano, oskrbeli mu zdravnika, če ga je potreboval in če so videli, da se mu bliža konec trpljenja, poskrbeli še za duševno tolažbo. Kruta je bila usoda in bridke ure so prestajali ti zavrženi, ki so v mladih in zdravih letih garali za druge, zase pa prejemali le najnujnejše; ko pa so opešali, so postali na svetu odveč in ljudem v napotje. Ti ljudje se niso bali smrti, nasprotno, želeli so si je, ker so se zavedali, da edino ona izravna vse krivice in da šele v grobu prenehajo vse razlike med ljudmi. Ocktat sem imel enajst let. Moj oče, po Poreklu iz Severne Švice, me je zaupal letki Eleonori. Menil je, da bi ji morda 'Jspelo ukrotiti moj neugnani temperament. V hiši tetke Eleonore je delalo neugnano dekletce, sedemnajstih let. Ime ji je bilo Silvija. Teta je ravnala z njo sila strogo, Prav tako kot z menoj. Nikoli je ni pustila same na ulico. Spremljala jo je v cerkev, Idnematrograf, ki sicer slabo vpliva na čednostne duše, ter na plese, vire vseh skušnjav. Počasi sem pričel opažati, da je bilo SiI-v'jino življenje dokaj žalostno. Sprva te-9a nisem opazil. Silvija se mi je zdela Srečna. Kaj naj bi si tudi sicer želela sirota, Za katero se nihče ne briga? Na vsak način je morala blagoslavljati dan, ko je stopila v to spoštovano hišo, kjer delo ni bi-1° težavno in v kateri so jo imeli za družinskega člana in celo varovali kot naj-dližjo sorodnico. Da . .. Kadar pomislim nanjo, vselej za-9ledam njene dolge lase in velike uhane, kivija je bila vedno tako pozorno nego-vana, da je vzbujala vtis zelo čistega debeta. Bila je tako redna, kakor si lahko želimo. Vse, ki so se ji približali, je ta nje-110 vrlina presenetila. Vede! sem, da ni bila posebno učena. ^°da, če je vsaj razgovor z njo lahko Vzbudil nekakšne predstave o njenem zna-je bil njen rokopis tako slab, da se ni uPala nikomur poslati najnavadnejšega pi-Sernca. Bala se je, da se ji bodo ljudje Srnejcili, Celo v tej svari je bila preponosna. Vsekakor moram povedati tudi nekaj “esed o Hubertu Larryju. Verjemite, da je ^Otrie napravil vtis izložbene lutke; takšen v*!s so napravili njegova skrbno ohranjena obleka, tanki brki in srnje oči. Na vsak na-Cln pa se je znal okoriščati s številnimi ^°lenko:.lmi, da bi se čim bolje približal 'Kiji. Primam, da sem marsikaj tudi za- 9reši|. Silvija je poslojala vedno bolj ženska, ^^ški so se ustavljali in zrli za njo. Njena mladostna lepota je pritegovala pozornost mnogih ljudi obenem pa je vsa delovala resno. Malokdo se ji je upal približati, ali pa se je le meni tako zdelo. Mimogrede, je Hubert postal zame zelo pomembna osebnost. Težave, ki so mu preprečevale, da bi se sestal s Silvijo, da bi ji povedal kakšno besedo, da bi navezal z njo prijateljstvo po starem utrjenem načinu, so ga prisilile, da me je poskušal pripraviti za svojega zaveznika. Meje stališče je bilo neodrejeno. Ako bi hotel danes razčistiti, kaj sem takrat občutil, bi dejal, da so se v meni spopadli komaj začeta ljubezen, ljubosumje in nekakšen občutek zapostavljanja. Sodil sem, da je Silvija samo moja. Kaj hoče ta vsiljivec, ki je, razen tega, ravnal z menoj kakor starejši brat s kakšnim smrkolinom? Takšna intimnost z njegove strani mi nikakor ni bila všeč. Še več, včasih me je to strašno jezilo. Silvija, kateri je bila to prva ljubezen, je bila zadovoljna obenem. Še dalje je v svoji viharni dekliški zanesenosti sanjala o nečem, kar bi bilo bolj romantično. To je dokaz več, da je dekletce brez staršev — sirota, kakršna ije bila — kakor pastirica, ki so, kakor vemo, naklonjene sanjarjenju in sanjam — da tudi takšno dekletce, pravim, rado v mislih pričakuje kakšnega princa ali zaljubljenega roparja. Povsem nasprotno temu pa je moja teta — ki sicer nikomur ni verjela — bila povsem prepričana, da njena, že tolikokrat dokazana strogost, zadošča, da bi odbila vse Silvijine dvorilce. Bila je daleč od tega, da bi sploh posumila, kaj se dogaja v dekletovi duši. Hubert nas je pričel od daleč spremljati, potem je v cerkvi stopil poleg nas, tako da ga je Silvija, kljub tetini prisotnosti, lahko videla. Dolgo je čakal na dekle poleg malih vrat, ki so vodila v vrt. Bil je tako pogumen, da je preoblečen v razna-šalca živil nekega dne prišel v našo hišo. Nekajkrati je poskušal prek mene poslati Silviji nežna sporočila, toda takšne usluge sem mu le nerad opravljal, tako, da me končno ni več prosil zanje. Toda, jojme, končno se je vmešal še nevidni prst usode. Nesreča je izbruhnila proti moji volji! Zvečer, ko smo povečerjali, je teta običajno primaknila naslonjač k ognju, in udobno sedla vanj. Poleg njenih nog je vedno ležal mali hišni pes, ki se ni zanimal za mojo prisotnost in se ves predajal toploti, ki ga je oblivala iz kamina. Silvija se je poglabljala v svoje ročno delo, jaz pa sem ponavljal svojo lekcijo. Le prasketanje ognja je motilo tišino. Kmalu je teta, zaspana, pričela dremati kakor otrok. Zatem ji je glava padla na prsi, prek katerih je pregrnila volneno ruto. Trenutek kasneje je že utonila v globokem snu. Sobo je napolnilo tiho smrčanje. Te trenuike je Silvija izkoriščala, da je po prstih odšla iz sobe, čeprav le za nekaj trenutkov. Deset minut pozneje se je vsa razgreta in svetlih oči vračala v sobo. Nekega večera, ko smo vsi sedeli okrog ognja, mi je padla v glavo misel, zaradi katere se še danes kesam. Ko je Silvija odšla, sem z vrvico priveza! psu nogo k naslonjaču ter ga močno brcnil. Pes je poskočil in priče! lajati. Obenem je premak- nil naslonjač. Moja teta se je prebudila, jezno je planila k meni in srdito vprašala: „Kaj se dogaja? Kje je Silvija?" Delal sem videz nevedneža in malomarno skomignil z rameni. V tetini glavi pa je nenadoma pognala kal sumnje; naglo je stopila k vratom in kakor podivjana, stekla na dvorišče. Šla je naravnost proti vrtu, k molim vratom, kjer sta se običajno sestajala Silvija in Hubert. Pripetila se je nesreča. Njuni sestanki so bili brez dvoma nedolžni in kratki — prepričan sem, da se je Hubert s svojimi ustnicami komajda lahko dotaknil Silvijinrh — vendar pa so se teti zdeli višek spotaklji-vosti, tembolj, ker je bila noč. Kričala je, da je dekle zlorabilo njeno zaupanje ter Silvijo surovo nagnala iz hiše. Kam je takrat odšla? Pobitost in iskrena bolest, ki sta prevevala Huberta, sta bila dokaz, da ni vedel, kje se nahaja Silvija. Vsak dan mi je prinašal pisma in me rotil, naj poiščem dekle ter ji ponudim njegovo pomoč. Pri tem mi je obljubljal, da bo izpolnil vsako mojo željo. Vendar, kam naj bi poslal vsa tista pisma? Silvija nam sploh ni pisala. Toda teta je to imela za njeno nehvaležnost. Podobno je menil tudi Hubert. Pričakoval ije vsaj eno besedo, kakšen krik ljubezni, dokaz privrženosti. Ker ni dobil niti besede niti črke, je smatral to Silvijino ravnanje kot dejstvo, da se je njena ljubezen ohladila, kar vsekakor ni bilo točno. Pri Silviji je tudi tokrat, v to sem prepričan, prevladal ponos, spoštovanje svoje osebnosti, in morda sram dekleta, ki se zaveda svoje človeške vrednosti. Utrujen od dolgega čakanja, brez vesti o Silviji, se je Hubert končno poročil z žensko, ki je bila starejša od njega in katere ni ljubil. Dolgo po tem usodnem dogodku sem izvedel, da je Silvija umrla v dvaindvajsetem letu. Svojo zgodbo bi lahko dramatiziral, ako bi si izmislil romantičen konec. Vendar pa je bilo vse preprosto, enostavno. Umrla je, zdi se mi, med neko epidemijo tifusa . . . JEAN C O B E T : ; m ■■ "IM - .ifr-i Dunajska »Revija na ledu“ gostuje v Celovcu Kakor smo poročali že v zadnji itevilki našega lista, je bila prejšnji petek premiera letošnjega gosrovanja dunaske .Revije na ledu” v ceiov-Ski Mestni hali. še dva tedna se bodo vrstile predstave, ki vsak dan pritegnejo na tisoče navdušenih gledalcev. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranjo gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nato — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 10. 2.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 17-10 Slavni orkestri in nepozabni glas — 21.15 »La Boheme", Puccinijeva opera. Nedelja, 11. 2.: 8.05 Kmečka odda a — 9.00 Glasbeni pomenek — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav na e — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.15 Kriminalna uganka: Kdo je storilec? — 21.15 Se danes priljubljeno kot včeraj. Ponedeljek, 12. 2.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladina in film — 20.15 In kaj mislite vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.00 Koroška domovinska kronika — 21.15 Staroavstrijsko slike — 21.45 Glasbene specialitete. Torek, 13. 2.: 8.00 Zveneč ju ran i pozdrav — 8.15 Romantična orkestralna glasba — 14.45 Koroško pesništvo — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Prometna vzgoja — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 »Ne vmešavaj se v tuje zadeve' — 21.15 Glasba dobrega razpoloženja. Sreda, 14. 2.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 3 15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 13.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 Komorni koncert — 21.30 Strauss igra. četrtek, 15. 2.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Akualna reportaža — 18 00 Kulturne vesti — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladina v poklicu — 20.15 »Staro barje" — 21.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave. Petek, 16. 2.: 8.00 Zveneč utranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Ljudske viže — 15 00 Komorna glasba — 18 00 Koroška družina — 20.15 Straussov večer dunajskih simfonikov. II. PROGRAM Sobota, 10. 2.: 8.20 Glasba na ‘ekočem fraku — 9.45 Zabavni zvoki — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki — 14 00 Glasba ne pozna meja — 14.30 S'aroavsfrijske vojaške koračnice — 14.40 Tehnični razgled — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 20.00 Vseh devet! — 20.45 Veseli večer — 23.10 Operetni koncert. Nedelja, 11. 2.: 7 05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.10 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Orkestrski koncert — 13.10 Za av'omobilis'e — 17.10 Gledališka oddaja — 18.00 Plesna glasba — 18.25 Jezikovna policia — 19-10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 Bavarska-Avstrija-švica. Ponedeljek, 12. 2.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.40 Ženska oddaja — 20.00 »Rigoleto", Verdijeva opera — 21.55 Tedenski športni komen’ar — 22.15 Plesna glasba. Torek, 13. 2.: 6.05 Preden odide!e — 3.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 15.40 Duna ske stvari, dunajski smeh — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — Vnašanje politike v šport je onemogočilo izvedbo svetovnega smučarskega prvenstva V francoskem »smučarskem raju" Chamcnix bi se moralo te dni začeti letošnje svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah (prvenstvo v klasičnih disciplinah je bilo določeno za Zakopane na Poljskem), kjer bi se pomerili najboljši smučarji sveta. Toda tudi cb tej priložnosti se je pokazalo, da je nekaterim patentiranim demokratom na Zahodu umazana politična igra več kot plemenito tekmovanje na športnem področju. Ker ekipa Vzhodne Nemčije ni dobila viz za potovanje v Francijo —- odkloniti so jih zastopniki treh zahodnih sil v Zahodnem Berlinu, očitno v smislu zahodnega pojmovanja svobode in demokracije! — je bila Mednarodna smučarska federacija kot prirediteljica svetovnega prvenstva prisiljena, da na podlagi pravil odpove letošnjo prireditev. Spet se je pokazalo, da ravno tisti, ki najbolj kričijo o svobodi in demokraciji in si lastijo celo monopol v obrambi leh dveh načel, brez pomišljanja kršijo osnovna načela demokracije in svobode, če to odgovarja njihovim sebičnim političnim koncepcijam. Quo vadiš, »svobodni" Zahod! HOKEJ NA LEDU KAC je zmagoval tudi v Jugoslaviji Takoj po presenetljivi zmagi, ki jo je celovški KAC izbojeval na »vročih tleh« v Innsbrucku proti svojemu največjemu rivalu IEV, so Celovčani odpotovali na turnejo po Jugoslaviji, kjer so se dvakrat pomerili z jugoslovansko državno reprezentanco, katera se pripravlja za letošnje svetovno prvenstvo. Zmaga v Innsbrucku nad ekipo, ki je Celov-čanom lani »odjedla« naslov državnega prvaka, je bila najboljše priporočilo, ko je KAC odpotoval na svojo jugoslovansko turnejo. In svoj sloves so Celovčani tudi opravičili, ko so v dveh zaporednih srečanjih z jugoslovansko državno reprezentanco — najprej v Beogradu in potem še v Ljubljani — obakrat zmagali z lepim rezultatom 8:5. V soboto bo KAC nastopil proti letošnjemu avstrijskemu prvaku — dunajskemu WEV — kjer bo skušal ponoviti odlično igro, kot jo je pokazal pred nedavnim v Innsbrucku. Če pa bo tudi rezultat tako razveseljiv, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor je možno vsako presenečenje, saj velja Celovec brez dvoma za najbolj utrjeno hokejsko trdnjavo Avstrije, zgrajeno na mladih domačih silah, ki so zlasti v tem letu uspešno posegle v boj za prvenstvo in se ob podpori izvrstnih Kanadčanov razvile v dokaj dobre igralce. MOŠKI smuk: 1. Hermann Muckenschnabel 2. Peter Gruber 3. Hermann Stotter slalom: 1. Hermann Posautz 2. Hermann Stotter 3. Norbcrt Lippaulz kombinacija : 1. Hermann Muckenschnabel 2. Hermann StoJter 3. Peter Gruber ŽENSKE — smuk: 1. Maria Hofmann 2. Klaudia Kramer 3. Gertrude Leschgilz slalom: 1. Klaudia Kromer 2. Irene Fantur 3. Marglt Golser kombinacija : 1. Klaudia Kromer 2. Irene Fanlur 3. Maria Hofmann 17.50 Esperanto — 19.30 Berlinski simfoniki — 20.30 Vsaka sfvcr ima dve strani — 21.00 Dober večer želita Cissy Kraner in Hugo VViener — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 1-1. 2.: 6 05 Premislite pros‘mo sami — 8.10 Da, 'o je moja melodija — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Celovški komorni orkester — 13.30 Za prija elja opere — 14.35 Avstrijska lirika — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Norveški pesnik in Nobelov nagrajenec Knuf Hamsun — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 »Ne obračajte se, gospa Lot", vesele obrobne pripombe državljana Izraela — 20 00 Operete — 21.10 Seine-Donava. Četrtek, 15. 2.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za l ubi-telja resne glasbe — 13.30 Komorna glasba — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Evropa in dežele razvoja — 17.45 Ženska oddaja — 18.00 Za mlajše semestre — 19.30 »S’ari klobuk", vesel roman — 20 00 Bavarska-Avs'rija-švica — 20.45 Glasbene slike iz Avstrije. Nedelja, 11. 2.: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Z zabavno glasbo v novi eden — 9.45 Skladbice iz velikega časa — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Matineja v folklornem tonu — 12.05 Voščila — 13 30 Za našo vas — 14.00 Škerjanc: Narodni napevi — 14.15 Voščila — 17.05 Orglice* kitara in vibrafon — 17.15 Radijska igra — 13.15 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 18 30 športno popoldne — 19.05 Nedeljska panorama — 20 00 Izberite melodijo 'edna — 21.00 Glasovi od včera' in danes — 22.15 To in ono, vse za vas — 23.05 Plesna glasba in popevke. Ponedeliek, 12. 2.: 8 40 Godba na pihala — 8.55 Za mlade radovedneže — 11.00 Slovenske narodne — 11.35 Iz Mozartove opere »Bastien in Bas iena" — 14.35 Voščila — 15.20 Orkester Slovenske filharmonije — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Radijska univerza — 19.05 Mladi reproduktivci: tenorist Mitja Gregorač — 20.10 Simfonični koncert — 20.58 Kulurna iribuna — 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Torek, 13. 2.: 8.05 Ženski zbor »France Prešeren* iz Kranja — 8.25 Od pianina do velikega plesnega orkestra — 8.55 Radijska šola — 9.25 Operne arije — 10 15 Izberite melodijo tedna — 11.15 Utrjujmo svo'o angleščino — 12.05 Trio Avgusta Stanka — 13.30 Poje Mariborski komorni zbor — 14.05 Radijska šola — 14.35 Godala in zabavni zbori — 15.20 Kubanske pesmi — 17.05 Beethovnova glasba — 18.10 Za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 20.30 Radijska igro — 22 15 Uvod v glasbo 20. sfole’ja. Sreda, 14. 2.: 8.05 Glasbena astronomija — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 11.00 Iz opere »Carmen — 11.15 Človek in zdravje — 13.50 Koroške narodne poje Oktet koroških akademikov — 14.05 Radijska šolo — 14.35 Južnonemške, španske, italianske in francoske popevke — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Ameriške pesmi dela — 18.10 Iz opere »Boris Godcnov’ — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Od polke do caiypsa — 20 00 Zabavni orkester RTV Zagreb — 20.30 štiri sto let klavirske glasbe — 21.00 Naš variete — 22.15 Po sve’u jazza — 23.05 Sodobna glasba z obeh strani Atlantika. Četrtek, 15. 2.: 8.05 Slovenski oktet — 8.55 Radijsko šola — 9.25 Slovenske popevke — 11.00 Pojo vokalni ansambli Latinske Amerike — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Pri sarih čeških mojstrih — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 14.05 Poje fenorisf Jussi Bjorling — 14 35 Voščila — 15.30 Turistična od- SMUČANJE Zmagoslavje Hermannov na koroškem deželnem prvenstvu Preteklo nedeljo je bilo na sporedu koroško deželno prvenstvo, kjer so bili doseženi naslednji rezultati: Petek, 16. 2.: 6 05 Mladi glas — 8.10 Veselo igranje — 9.05 šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 To ;e ljubezen mornarjev — 17.15 Znanje za vse — 18.09 Glasba razveseljuje — 19.30 »Tri sestre", radijska igra po istoimenski drami Antona Čehova — 21.00 Moderna zabavna glasba — 22.15 Plesna glasba. Slovenske oddaje NedeLa, 11 2.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 12. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Znamka, zrcalo naših dni ... — 18.00 Poje zbor Jakob Petelin-Gallus iz Celovca in basist AAarijan Rus. Torek, 13. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Na zapečku. Sreda, 14. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite zaigramo. Četrtek, 15. 2.: 14.15 Poročila, objave. — O novih slovenskih lepih knjigah. Petek, 16. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Za našo vas. Sobota, 17. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do RADIO TRST Slovenske oddale na volu 306.1 ali 980 Kc/sek. Sobota, 10. 2.: 14.40 Ženski vokalni kvartei iz Ljubljane — 15.00 AAali koncert — 15.30 »Visoka pesem", igra — 17.45 Dan'e Alighieri: Božanska komedija — 18.30 Jazz panorama — 20.30 Teden v 1'aliji — 20.40 Zbor »Korotan" — 21.00 Skladbe Johannesa Brahmsa, Nedelja, 11. 2.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski narodni motivi — 11 30 Za na.mlajše — 12.30 Glasba po željah — 13.00 Odmevi tedna — 15.40 Portret v miniaturi — 17.00 Za smeh in dobro voljo — 22.00 Nedelja v športu. Četrtek, 15. 2.: 18.00 Radijska univerza — 18.30 Iz itali anskega glasbenega ustvarjanja — 19.00 širimo obzorja — 20.30 Simfonični koncert. Petek, 16. 2.: 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev — 19.00 Sola in vzgoja — 21.00 Koncert operne glasbe — 22 00 Novele 19. stolelja — 22.20 Moderna sonata. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 8.00. 10.00, 13.00. 15.00, 22.00, 23.00. 24.00. — 12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza Dnevne odda|e: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekcj domačih — 17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnlV Sobota' 10. 2.: 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz Verdijeve »Travia'e“ — 11.15 Angleščina za mladino —- 11.30 Pod španskim in grškim soncem — 12.05 Slovenske narodne poje Roman Petrovčič — 13.30 Pevca Marijana Deržaj in Stane Mancini — 13.45 Vojaška godba — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.40 Moški komorni zbor iz Celja — 18.45 Naši popotnik! na tu’em — 19.05 Z glasbo gre vse bolje — 20.00 Po domačo v veder sobotni večer — 21.00 Melodije za prije'en konec tedna. daja — 17.05 Koncert po željah — 18.45 Kulturna kronika — 20 00 Čefrkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.40 Iz Bravničarjove opere »Hlapec Jernej". Ptfek, 16. 2.: 8.05 Iz Rossinijevega »Seviljskega brivca" — 8.30 Glasba ob delu — 8.55 Pionirski tednik — 9 25 Za mlade ljubi elje glasbe — 11.35 Češka in poljska glasba — 12.05 Slovenske narodne — 13.30 Iz Arne* rije na Orient — 14.05 Radijska šola — 14.35 Pojete Miro Brajnik in Samo Smerkolj — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Por reti iz stare italijanske glasbe — 18.10 Venček srbskih narodnih pesmi — 19.05 Iz V/agnerje-vega »Večnega mornarja" — 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubi'ana — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20 35 Spoznavajmo svet in domovino — 22.15 O morju-in pomorščakih — 23.05 Glasba Prokofjeva. TTCLeVlZlJa Sobota, 10. 2.: 10.05 Kaj vidimo novega — 20.20 Oo-bro zabavo — 21.35 Dunaj-Munchen. Nedelja, 11. 2.: 17.00 Za mladino: Kaj bi lahko poslal? — 17.30 Svet mladine — 15.00 Za družino — 18.25 Sedem dni dogodkov — 20.35 V križnem ognju iška — 21.05 »Wcekend-Partiy", prenos iz gledališča. Ponedeljek, 12. 2.: 19.30 Nasve’i za kmetijstvo — 20.20 Kratki film — 20.50 Enaindvajset — 21.30 »Nekaj zc srce". Torek, 13. 2.: 19 35 Udobje, enkrat kritično — 20.2C Kratki film — 21.05 „Ma!e lisice". Sreda, 14. 2.: 17 00 Za clroke — 17.25 ,Fury", pustolovščina konja — 17.55 Za družino — 19.35 Slike i* Avs’rijo — 20.20 Šah smrti — 20.50 Srečcnje z Brucem levom. Četrtek, 15. 2.: 19,35 Spori — 20,20 .Simplicij" — 20.50' Donavska balada — 21.05 Film. Pelek, 16. 2.: 19.35 Slika iz Avstrije — 20.20 Kratki lilm — 20.30 .Vzorni mož”, družabna komedija. VERKATERT ? Das kommf im Fcsching ofters vor. Das alf-bewahrte Hausmittel „KLOSTERFRAU M E l ! S S E N G E I S T”, auf Zucker oder in doppeiier Menge Wasser eingenommeiv schafft rasch den notigen Aus-gleich. Nur echt in der blauen Packung mif den 3 Nonnen. 2/C2 Erhaltlich in Apotheken ur.d Drogerion Kfofterfrau vaamffirom 1 Ta teden vam priporočamo $ Vladimir Levstik: GADJE GNEZDO povest, ki je pravi slavospev materi, ppl. 343 str. 32 šil. Arthur Luther: DEMON roman o pesniku Lermontovu, pl. 452 str. 38 šil. £) Alberto Moravia: PREZIR roman, ki pripoveduje o zlu in zablodah ljudi, pl. 204 str, 36 šil. „Naša knjiga11, Celovec, Wulfengasse Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek. Velikovec. — Uredništvo In uprava: Celovec-Klageniurl, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. Tiska: Založniške m tiskarsko družba z o. |. Drava. Celovec-Borovlje — DodIsI na| se poSiljajo na naslov: Celovec-Klageniurl 2, Poslfoch 124