VESTNIK atmrmmttmttttttmmnummmnnmttHnHttttttttuntttttt! Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurf izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. Htmtttmmttttnmmmtntmntttttmmmnttmnttuttmtntttmthš LETNiK XXXVi CELOVEC, PETEK, 6. NOVEMBER 1981 ŠTEV. 45 (2044) ZSO zavrača trditve dežeinega giavarja Wagner{a v njegovem govoru po ceiovškem radiu Počastiti smo spomin padlih za svobodo v borbi proti fašizmu izvršni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem je na posebni seji dne 2. novembra 1981 razpravljat o radijskem govoru dežeinega giavarja Wagnerja z dne 1. 11. in v tej zvezi ugotovi) naslednje: izvršni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem zavrača trditve dežeinega giavarja Wag-"erja v njegovem nedeijskem govoru po ceiovškem radiu v zvezi z vprašanjem siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V prvi vrsti moramo ugotoviti, da Wagner izkorišča svoj obiastveni poiožaj in po radiu, kjer koroški Siovenci kijub doigoietnim tozadevnim zahtevam himamo možnosti prikaza situiacije in morebitnega odgovora na neosnovane trditve, pristransko prikazuje družbenopoiitični poiožaj na Koroškem in še Posebej odprto manjšinsko probiematiko. Dežeini giavar stereotipno ponavija, da je sed-mojuiijska zakonodaja baje vzorna in da predstavija izpoinitev čiena 7 avstrijske državne pogodbe. Pri tem ceio neosnovano in v nasprotju z dejstvi trdi, da so biii pri tej zakonodaji in izvedbenih odredbah v veiiki meri upoštevani prediogi manjšine. Wagner naj enkrat po isti poti, ker manjšina tega zaradi nedemokratičnega odnosa državnih in poiuradnih sredstev obveščanja, ziasti tudi ORF-a, sama ne more, javno pove koroškemu prebivaistvu, kakšni so biii v resnici prediogi manjšine za izvedbo čiena 7 pred in po sprejemu sedmojuiijske zakonodaje, še posebej giede stvarne in krajevne veijavnosti manj-šinsko-varstvenih doiočii. Naj tudi pove, na kaj so zastopniki strank in viade pri razgovorih pred njihovo ukinitvijo pristati in kaj se je potem dejansko uzako-niio na zahtevo veiikovškega zborovanja FPO. Naj pove, da je manjšina bita in je dosiedno proti vsakršnemu ugotavtjanju in proti pogojevanju manjšinskih pravic v smisiu čiena 7 s števiično močjo. Naj pove, da manjšina prav zaradi tega dosiedno odkia-nja sedanji zakon o narodnih skupinah. Naj pove, da so sosveti v sedanji obiiki zamisei zveznega kancierja, s čimer se tudi sam vedno hvaii, nikakor pa uresničitev prediogov manjšine. V tej zvezi ponovno in nedvoumno poudarjamo, da zakon o narodnih skupinah ni izpoinitev čiena 7 državne pogodbe, marveč nasprotno predstavija njegovo revizijo. Samo to je dejstvo in zato gia-varjeve drugačne trditve ne bodo postaie resnične, pa naj jih še tako stereotipno ponavija. Osrednji organizaciji koroških Siovencev kot predstavništvo siovenske narodnostne skupnost! na Koroškem sta vedno biii in sta staino pripravijeni za razgovore, zato se toiiko boij čudimo giavarjevemu govoru ravno v trenutku, ko se organizaciji trudita za nadaije-vanje diaioga z viado, da bi skupno našti pot iz sedanje stepe uiice. Tudi ietos je Zveza koroških partizanov za Dan mrtvih poiožiia vence na vseh 40 pokopaiiščih širom južne Koroške, kjer so pokopani padii borci, ki so žrtvovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu. Padiih junakov, ki so se bojevati v skiopu jugosiovanske armade pod iegendarnim vodstvom maršaia Tita, pa so se spomniti tudi predstavniki generainega konzuiata SFRJ v Ceiovcu. Osrednja spominska svečanost je biia ietos v Šentrupertu pri Ve-iikovcu, o kateri obširneje poročamo na posebnem mestu. VVagnervrti staro pioščo 15. novembra kmečkozborske votitve Lista 4 - Skupnost južnokor. kmetov Stranke so se pripravite na novo sezono S tradicionalnimi klavzurnimi posveti, na katerih so se zbrali poslanci in drugi vodilni funkcionarji posameznih strank, so se SPO, OVP in FPO prejšnji teden pripravile za dete v novi politični sezoni. Vsaka stranka zase je izdelala smernice, po katerih bo v prihodnjih mesecih skušala uveljavljati svoja načela in svoje predstave pri razreševanju posameznih vprašanj. Letos je te posvete precej zasenčil čedalje resnejši gospodarski položaj in je zato povsem razumljivo, da Je bilo v ospredju vprašanje, kako naj poteka iskanje ustreznih rešitev: ali naj bo vsa skrb prepuščena SPO, ki kot vladna stranka brez dvoma nosi glavno odgovornost; ali pa bo del kremen prevzela tudi opozicija, zlasti OVP, ki je ravno v gospodarstvu najmočneje zasidrana. Spričo resnosti Položaja je odločitev padla v korist ?kupnega prizadevanja, pač pa je OVP za svojo pripravljenost kooperacije z SPO postavila svojo ceno — političnega deta namreč obljubo vladne stranke, da bo pri reševanju podržavljenih podjetij (kjer so težave trenutno največje) hkrati imela pred očmi tudi koristi zasebnega gospodarstva, kakor jih vidi in zastopa ljudska stranka. In končno je svoje tozadevne predstave najavila še FPO, ki bi prav tako rada prejela kakšno „nagrado", če bi v enem ali drugem vprašanju podprla socialiste, morda celo tedaj, kadar OVP dosledno igra opozicijo. V trenutno najvažnejšem vprašanju — pri reševanju podržavljenega gospodarstva — bosta torej obe veliki stranki delili odgovornost, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da bo s tem harmonija sodelovanja splošno prevladala. Nasprotno, v vseh treh strankah so prišla že precej močno do izraza različna stališča glede morebitnih „tihih koalicij": kakor M eni odločno za sodelovanje, tako drugi enako jasno poudarjajo potrebo samostojnosti. Tako je pričakovati, da se odnosi med strankami ne bodo KOROŠK) PARTiZANSKi PEVSK! ZBOR vabi ob prvi obietnici svojega obstoja in uspešnega deiovanja na koncert partizanske in deiavske pesmi ki bo v nedeijo 8. novembra 1981 ob 14.30 uri v srednji dvorani DomagiasbevCeiovcu. Na koncertu bo sodeiovai tudi moški pevski zbor „Janko Vin-cenc-Harkov" iz Radeij ob Dravi. Oba zbora vodi prof. Branko Čepin. Va! prisrčno vabi jeni! zgladili, marveč po vsej verjetnosti le še bolj zaostrili; bližnja proračunska razprava bo gotovo nudila dovolj možnosti. In kar se dogaja na državni ravni, se bolj ali manj „zrcali" tudi na deželnem nivoju. Koroški primer je dovolj zgovoren, saj smo ta teden doživeli, da osnutek deželnega proračuna v kolegiju deželne vlade ni bil soglasno odobren (OVP je glasovala proti), kar se je menda prvič zgodilo vse od leta 1945 naprej. Kljub temu pa se ni treba bati, da bi takšna nesoglasja resno ogrozila „koroško klimo" — deželnozborska koalicija je vendar zgrajena na tri-strankarskem paktu, ki trojico najtesneje povezuje ravno tam, kjer so s! najbolj enotni: v negativnem odnosu do slovenskih sodeželanov. In ta povezava jim bo gotovo pomagala premostiti morebitne težave, ki bi se drugod postavile proti njihovemu sožitju. FPO NAPOVEDUJE NAPAD NA DVOJEZiČNO ŠOLSTVO Ravno tristrankarski pakt je koroška FPO na nedavnem občnem zboru tudi slavila kot največji uspeh svoje politike v zadnjem desetletju. Obenem pa je sklenila, da bo začela napad na zadnje ostanke dvojezičnega šolstva na Koroškem. Signal je — kakor že večkrat v podobnih situacijah — spet dal KHD, ki je v zadnjem času vidno okrepil hujskanje proti dvojezičnemu pouku, češ, da pomeni neznosno zapostavljanje in diskriminiranje nemških otrok. Nemški nacionalisti si z gonjo proti slovenski besedi v šoli izstavljajo prav značilno spričevalo dvoličnosti: vedno so bili največji nasprotniki kakršnegakoli primerjanja in povezovanja med Koroško in Južno Tirolsko — sedaj pa se hočejo na že tako skrajno pomanjkljivi in nezadovoljivi relikt dvojezičnega šolstva na Koroškem spraviti ravno z „logiko" južnotirol-skega proporca. V svoj: redu: radijski oddaj: se je deželn: glavar Wagner mma/o nedeljo ponovno bata/ z manjšrmhrm vprašanjem :n spet enkrat je zavrtel svojo že močno obrabljeno p/oščo. Ka-hor že :ohhohrat v mmahb meseczd, tabo smo spet enhrat sdsad njegove znane slavospeve trenatn: areditv: v obhh: faho/menouanega zahona o na-rodmh shaptnah, h: ga po njegovih stereotipnih trditvah haje priznavajo po vsem sveta, marsihje pa ga menda proglašajo celo za vzornega, /n po dragi strani je ponovno ,.svaril" vsahogar, hi hi se drznil imeti dragačno mnenje ni: se spozahii ceio taho daieč, da hi to „vzorno" are-ditev hritično ocenjevai v iači de-janshih razmer. Wagner torej ni povedai ničesar novega. Le še enhrat več je izrahii svoj ohiastveni poiožaj ter preho na;-hoij odmevnega medija — radia „ex cathedra" razgiasii horošhema ijad-stva tristransharsho dogmo o izpoinje-nem čiena 7 državne pogodbe, /n obenem je še nahazai, da mora po njegovem pojmovanja demohracije njegovo mnenje hiti merodajno in obvezno za vsahogar. Kdor hi hii dra-gačnega mnenja, tistega je že har vnaprej progiasii za bajshača ter ma oči-tai, da ravna v nasprotja z interesi nemšbo in siovensho govorečih Korošcev in s tem ogroža mirno sožitje v dežeii. To vnaprejšnjo obsodbo je V/agner povezai s ceio vrsto očithov, hi jih je naperii proti siovenshi manjšini in njenema vodstva. S samovoijnim pri-hrojevanjem obiihe in vsebine pogajanj pred in po sprejema sedanjega zahona o narodnih shapinab je iz-obiihovai in progiasii ..resnice", hi zgodovinsha dejstva postavijajo naravnost na giavo. Zato je ZSO v izjavi, hi jo objavijamo posebej, tahš-na podtibavanja tadi odiočno zavr-niia ter dežeinega giavarja pozvaia, naj javnost: pove resnico — hajti njegove ..resnice" niso in ne bodo postaie resnične, pa naj jih še taho stereotipno ponavija. Sedanja areditev, hi jo V7agner pc-naja hot „vzorno rešitev", namreč ne more obveljati hot izpoinitev tozadevnih obveznosti /Iwtr;je iz čic-na 7 državne pogodbe in iz drag h mednarodnih dohamentov, dohier bo manjšini njene pravice hratiia in zožc-vaia na shrajni minimam taho po vsebinshi hot po ozemijshi veijavnosti. Tahaj ne gre za vprašanje razsežnosti, hi bi jo ena stran zahtevaia aii draga stran priznavaia; tahaj gre za mednarodnopravno azahonjeno doiočiio, po haterem mora biti ena-hopravnost Siovencev aresn eena v vseh apravnih in sodnih ohraiih s siovenshim aii z mešanim prebivai- stvom, ne pa v smešno majhnem šte-viia obrobnih hrajev, samovoijno do-iočenih na podiag: neaporabnih re-zaitatov bojhotiranega preštevanja. Na ta nesporna dejstva bomo horo-šhr' Siovenci dosiedno opozarja/: domačo in mednarodno javnost tadi v bodoče, pa naj bo to homa prav aii ne. V tem smisia smo obvestiii tadi Evropshi svet in evropsh: pariament, ho je ie-ta izgiasovai posebno iisti-no o pravicah manjšin. Kavno to opozorijo pa je verjetno sprožiio zadnjo Wagnerjevo reahcijo in ne toiiho čianeh „v enem od agiednih iistov naših jažnih sosedov" — čeprav je tadi v to smer izstreiii nehaj ostrih paščic ter Siovenijo oz. /agosiavijo avtoritarno poačii, haho je treba reševati manjšinsha vprašanja in spoštovati načeia demohracije. Odgovor na vprašanje, aii tahšn: izpadi siažijo atrjevanja dobrososed-sh h odnosov in ziasti nadaijnjema diaioga med viado in manjšino, za haterega smo horošhi Siovenci vedno pripravijeni, si bo morai dežeini giavar dati sam. Ob svojem nastopu je vetepostanik SFRJ OPOZORIL TUD) MA MERESEMO MAMJSlMSKO VPRAŠAMJE Hovi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Miiorad Pešič je prejšnji teden obiskal zveznega predsednika Kirchschiagerja ter mu izročil poverilno pismo. Ob tej priiožnosti je dejai, da sta Avstrija in lugosiavija zgled enakopravnega sodelovanja kljub razlikam v družbeno gospodarski ureditvi. Hkrati pa je opozoril tudi na odprta vprašanja, ki zadevajo dvostranske odnose, in pri tem posebej nagiasii po-ioiaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Zvezni predsednik Kirchschiager je meni), da se dobri sosedski odnosi med državama posebno uspešno razvijajo v zadnjih ietih. Obenem je izrazil upanje, da se bo dobro sodelovanje nadaljevalo, ker bo le tako mogoče rešiti odprta vprašanja v odnosih med državama. V imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je novemu veleposlaniku pismeno zaželei dobrodošiico ter mu žeiei veliko uspeha na novem de-iovnem poiožaju predsednik dr. Franci Zwitter. Hkrati je izrazil prošnjo in prepričanje, da bo veleposlanik Pešič v okviru svoje odgovorne dejavnosti z razumevanjem spremljal in podpiral tudi še vedno potrebne napore slovenske narodne skupnosti na Koroškem za dosego pravic v smisiu člena 7 avstrijske državne pogodbe. Tudi mi smo doprinesti velik krvni davek v boju za svobodo AVSTRIJSK) ZNANSTVENIK DR. RAUSCH: Prejšnji teden so zastopniki Zveze koroških partizanov in gene-rainepa konzuiata SFRJ v Ceiovcu obiskati vsa tista pokopaiišča na Koroškem, kjer so pokopani padii partizanski borci. Kakor vsako ieto ob Dnevu mrtvih, so tudi ietos potožiti vence na partizanska grobišča, kjer so v nedeijo domačini prižgati tučke in se pokioniii vsem števiinim junakom, ki so se boriti in žrtvovati svoja živijenja za zmago nad fašističnim nasiijem. Lepo urejena in negovana grobišča so dokaz, da njihove žrtve niso biie zaman: naše ijudstvo jih ohranja v hvaiežnem in častnem spominu. Osrednja spominska svečanost je bila letos v Šentrupertu pri Ve-iikovcu, kjer se je v četrtek popoldne zbralo lepo število ljudi, da se poklonijo spominu padlih partizanov. Ob množičnem grobišču, kjer počiva 83 bork in borcev, so se njihovemu spominu pokioniii s pesmijo-žalostinko pevci pod vodstvom Foltija Hartmana, medtem ko so vence položili zastopniki Zveze koroških partizanov, generalnega konzulata SFRJ ter borčevskih organizacij iz obmejnih slovenskih občin. Predsednik ZKP Janez VVutte-Luc, soborec v Šentrupertu pokopanih partizanov z bližnje Svinške planine, je v kratkem nagovoru spomnil, da je bil na tem grobišču feta 1947 odkrit veličasten spomenik, ki pa je leta 1953 postal žrtev zločinskega atentata. Govornik je omenil, da so bili pogoji protifašističnega boja na severni strani Drave še mnogo težji kot na južni strani, kajti nacisti so hoteti tam na vsak način preprečiti razmah osvobodilnega gibanja. Da pa se je to gibanje kljub temu moglo razširjati tudi na področju Svinške planine, je zasluga predvsem tamkajšnjega prebivalstva, ki je bilo naklonjeno protifašističnemu uporu ter je partizanskim borcem nudilo zatočišče in prehrano. Ker smo zdržali v takih težkih pogojih, tudi danes ne bomo klonili pritisku nemškonacionalističnih sil, ki ga čutimo na vsakem koraku našega narodnega udejstvovanja, je dejal predsednik ZKP. Omenil je nedavni avstrijski državni praznik, hkrati pa tudi poudaril, da koroški Slovenci take praznike obhajamo z grenkobo v srcu, ker so pravice, ki so nam zajamčene v členu 7 državne pogodbe, večinoma le na papirju in se moramo še vedno boriti za najosnovnejše — za enakopravnost našega materinega jezika v javnem življenju. Kot najnovejši primer izrazite diskriminacije je navedel Velikovec, kjer slovenska kulturna organizacija ni smela imeti svoje prireditve. „Nekaterim večno včerajšnjim in nepoboljšljivim krogom je že vsaka slovenska beseda pohujšanje njihove nemške Koroške," je naglasi'] Poziv čioveštvu NAJ NIKDAR VEČ NE DOVOLI GENOCIDA Na sedežu ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu je bita pred kratkim mednarodna konferenca, na kateri so obsodili nacistična in fašistična zverstva proti pripadnikom zasužnjenih narodov med drugo svetovno vojno. Ob zaključku tridnevnega dela je 250 udeležencev iz številnih držav sveta pozvalo človeštvo, naj nikoli več ne dovoli, da bi spet prišlo do genocida kot pred štiridesetimi leti, ki je terjat več deset milijonov nedolžnih življenj. Udeležence konference je pozdravil tudi ameriški zunanji minister Haig, ki je v svojem govoru poudaril, da je med drugo svetovno vojno lahko prišlo do genocida zato, ker so borci za človekove pravice iskali izhod v iluzijah in šibkostih. Konferenca, posvečena obsodbi na-cistično-fašističnih zločinov nad pripadniki zasužnjenih narodov v drugi svetovni vojni, je podelila Jugoslaviji zlato medaljo za njen prispevek k osvoboditvi internirancev in preprečevanju genocida. Ko je izročal to visoko priznanje jugoslovanski delegaciji, je predsednik mednarodne konference Elie Wieset poudaril prispevek Jugoslavije in zlasti njenega predsednika Tita k zmagi nad fašizmom in nacizmom ter k preprečevanju genocida. Pri tem je omenil vrsto akcij, ki so jih izvedli za osvoboditev internirancev iz taborišč in zaporov, ter v tej zvezi podčrtal humanistični značaj narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. govornik. „Kam je narode pripeljala politika nemškega herrenvolka, smo doživeli v letih 1938—1945: več kot 50 milijonov mrtvih je terjala druga svetovna vojna. Tudi koroški Slovenci smo v tej vojni doprinesli za svobodo velik krvni davek — na 40 pokopališčih širom Koroške je pokopanih več kot 500 padlih partizanov, ki so darovali svoja mlada življenja za svobodo." Vsem tistim, ki bivšim partizanom očitajo, da se niso borili pro- ti nacizmu, marveč za Jugoslavijo in komunizem, je tovariš Luc dejal, da so se koroški partizani na domači podedovani zemlji borili proti fašizmu za svobodo vseh, torej tudi za osvoboditev Avstrije in Jugoslavije. V njihovih vrstah pa so se borili tudi pripadniki drugih narodov in prav na tem pokopališču počivajo borci osmih različnih narodnost:, ki so se borili pač tam, kamor jih je zanesla usoda, kakor smo se tudi koroški Slovenci uprli nacizmu povsod tam, kjer smo imeli možnost, da se pridružimo odporniškemu gibanju. Ob koncu je govornik naglasil, da se hvaležno klanjamo spominu vseh padlih borcev za svobodo; prav tako pa se spominjamo tudi žrtev fašizma — vseh tistih, ki so darovali svoja življenja po zaporih in taboriščih. „Korošk! partizani so se boriti tudi za Avstrijo" Pre/jM/Z /eJfM