1ST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
fSKJ
CLEVELAND, O.
19. JUNIJA 191*.
ie novice.
M:'
iS, i;',
sporazumljenja in medsebojnih tvorov se skliče javni shod v četr-zvecer ob 8 uri v Grdinovo dvo-lo. Kdor je nasproten tujcu, da delal šolo, naj pride.
Kubanska vstaja
Kdor hoče dobiti pojasnila, caj se je delo nove sloven-šole oddalo tujemu kondorju, za tega je najbolje. l pride v četrtek zvečer ob uri v Grdinovo dvorano, ka-
—V Clevelandu se resno pripravljajo, da se praznuje mirni in dostojni četrti julij. Leta 1908 jih je b lo na ta dan 12 ubitih, 63 ranjenih in nastalo je radi streljanja 36 ognjev. Ta-
lor je sklican splošen shod (koj potem se je začela agitacija vse, ki so se zanimali za'proti streljanju, in uspeh se je -o slovensko šolo in kaj da- že lansko leto'pokazal, ko ni
bil nihče u'bit, en sam ranjen, in tudi gorelo ni nikjer.
—Delavske unije v Clevelandu postavijo v kratkem svoj lastni dom na Eagle ave. ki bo veljal $50.000. Za to bodejo prispevali vsi linijski člani in posamezniki dobrotniki.
—R. C. Sanders, ki je bil clevelandski pismonoša, je bil v torek obsojen ;ia dve leti in pol ječe v Leavenworth, Kans. 2e dalj ča?a so sumili na glavni pcšt«. da nekdo krade pisma, pa niso mogli pravemu na sled priti. Konečno je pa poštni nadzornik vtaknil v neko pismo zaznamovane dolarje in pismo je prišlo v roke Sander-su. Ta je takoj čutil, da je v pismu denar in si pismo prilasti. Dobili £0 ga, ker so ga spoznali na zaznamovanih dolarjih. Dobil bi še večjo kazen, da se •:ii sodnik usmilil žene in otrok. Isti dan sta bila obsojena tudi dva-ponarejalca denarja, eden med njima Slovak Rešetar.
Oiifiuti
ve Stove Co. ima svoj pikn k v joboto v Luna Parku. Izbran je dober program, izvrstna zabava in igre. Ob pol desetih zvečer se bo pa žrebalo za šest finih pečij% 'Naše uredništvo ima na razpolago žrebal-ne listke, kateri opravičujejo vsakega imetnika, da pride zastonj v Luna Park in ima tudi priliko, da pride zastonj do lepe peči. Pridite po vstopnice in žrebalne listke, ki so vanl zastonj na razpolago.
To pa radi tega, ker ljudje takega ntnenja, da če iaj plačajo, naj imajo tudi kaj povedati. Postati pa ne sme ta gfshod zbirališče razprtije, pač | pa treznih presodkov in misij, Ijenja. Oni. ki so oddali kon-trakt tujcu, naj povedo svoje vzroke, zakaj je bilo tako sklenjeno, in če morejo prepričati ljudstvo, da je bilo pravično in dobro narejeno, tedaj naj nj h I obvelja in konec je vsega. Če pa ne morejo prepričati ljudi, potem se pa seveda ne more pomagati. £hod je pa važen raditega, ker se čuje vprašanje-. "Koliko je pa onih, ki so za slovanskega kontraktorja ? Dva ali trije! To so vsi.'' Na tem shodu naj se torej pokaže, da vas je več kot dva ali (rije, ki ste nezadovoljni s položajem. Dasi shocl sam ob sebi ne bo mnogo p/bmagal, ker kar je Pilat zapisal j s zapisal, toda vseeno je shod dobrega po-* mena, da «e vidi, da narod ko zanimajo narodne stvari vedno pripravljen iz-
[C, KHuHr
o njega. Prijatelji nove venske šole torej prijazno ljajo rojake k obilni ude-povabljen je tudi g. žu-ik in pomočnik, da se dostojno in mirno besedo pomenimo kaj je treba narediti v prihodnjosti.
orožje. Tudi se oe, bojujejo vec skupno, pač pa razdeljeni v majhne oddelke. Vladine čete tud' dobro pritiskajo za uporniki. Vseh skupaj je bilo do-sedaj že nad 1000 upornikov ubitih. Vsi pričakujejo da, bo revolucija v nekaj dnevih končana.
Washington, 18. junija. Naša vlada je trdnega prepričan-a, da se ameriški vojaki ne spustijo prej v boj z uporni-šknii četami, doki f" je le najmanjša prilika, da bo kubanski predsednik Gomez lahko držal mir in red. Kubanski vstaši so zgubili enega svojih najboljših generalov, in to jim je vzelo precej poguma. Državni tajnik Knox se je izrazil, da Zjedinje-ne države, sploh nso nikdar mislile na intervencijo na Kubi.
-^-žalostno zgodbo ve pripo-vedati John Trappnel. Njegova obravnava se sedaj vrsi v Colymbusu pred vrhovnim sodiščem. 38 let je bil v službi Aodrews Hoisting Co. in pred petimi leti ga je stroj po krivdi kompanije tako prijel, da mu je zlomil levo roko, katero po' morali odrezati. Trappnel je otel tožiti kompanijo, toda slednja mu je ponudila $500 odškodnine in stalno delo za celo življenje, kar je Trappnel ftečno tudi vzel. Namesto la-
—'Rojake, ki pridejo k nam in prosijo, da jim naredimo proš-nje za prvi pap r ali drugi, •kar mi vselej drage volje storimo, prosimo, da svojo obljubo spolnejo in v resnici gredo na sodišče po papirje. Uradnik sodišča nam je povedal, da ima več prošenj pri sebi, za katere
kega dela so ga pa postavili j se nihče ne »gU**^ Rojaki Ant. na isto mesto kjer je prej bil, prejšnje delo, toda nesreča <ni dolgo počivala. Stroj ga je znova zgrabil in mu odtrgal sed^ij desno roko. Tako je siromak prišel ob obe roki. Sedaj toži za $50.000 odškodnine, in :er so pota pravice jako dolga, > moral seveda čakati predno d kaj dobil. Mogoče prej tu-lre. In to je plačilo za 38 delo.
—Vsakdo se spominja, da 1 se lansko leto spuntali cte-indški policisti proti načel-;tt, in da so bili raditega odpuščeni iz službe. Tožili so pri ivilni komisiji, ki jih je zavrt tožili so na Common Pleas t, ki se je tudi izrekel pro-ujfm, in tožbo so konečno nesli na zvezino sodišče. V je tudi zveziho soil išče >, Žja je imel policijski nik prav ker ijh je odpustil >e. Toda junaki še ne jejo, pač pa gredo sedaj t na državno sodišče v Go-jfc To so oni policisti, ki ]<!jub prepovedi načelnika ohlerja udirali ob nedeljah v ie in zapirali krčmarje. lje je, kdo jim daje tolarja.. Pa ne itiki?
i lil
"Vi^W-! " 1

Vladine čete so zmožne po-i tlačiti vstajo zamorskih 1 Kubancev. Grožnje razbojniških ustašev.
BREZ INTERVENCIJE.
(Santiago, Cuba, 17. junija.
Predsedniko! bran Ti proti 5< vencijo, prišli tja
a zmaga za Tafta.
narodne republikanske konvencije je bil iz->v pristaš, senator Elihu Root z 558 glasovi Roosevelt se je izjavil, da naredi svojo kon-ilednjane vrže iz dvorane 92 delegatov, ki so sleparijo.
Ch'cago, 18. junija. Prvo bit Vodja uporniških zamorcev na fcj j0 je 2gltbil Rioseve't Kubi je danes razglasil, da mo- danes pri narodni repuli;kanski rajo danes vsi belci zapustiti konvenciji, je Taftova Wanka El Cobre. Ce se to ne zgodi v pozdravila z veseljem. Šlo se 24. urah, bo ukazal vse Skupaj je za začasnega predsednika obesiti. Poveljniki vladnih Čet konvencije. Taftova Mruja je pa poročajo, da se zaniorci pov- predlagala senatorja Moota iz sod izročajo vladnim četcm na^Tew Yorka, Rooseveltova pa milost in nemilost in izročajo Iguvernerja države Wisconsin,

jev je nekako v sredini meseca julija, ;n tedaj se zopet pričakuje skoro 100 novih kandidatov.
Hočevar, 1166 E. 60th St. Ant. Cek, 6422 SpilkV ave. Frank Jeršan, 1306 E. 55th St. in Fr. Škulj, 6^14 St. Clair ave. so vložili prošnje za prvi papir, pa nihče izmed njih se ne zmeni, da bi šel papir iskat, dasi so pred nami obljubili, kda gredo gotovo na omenjeni dan na sodnijp. To se pravi človfcka za nos vleči. Omenjene rojake opozarjamo, da se zglasijo v najkrajšem času v poštnem poslopju, tretje nadstropje, številka vrat 326, ali pa ni treba človeka prositi, da mu stori u-slugo, potem pa zgine kot kafra.
—Cesar Franc Jožef bi se miol zjokal, ko bi videl v pon-deljek, 17. junija 70 naših rojakov pred sodiščem Zjedinjt-nih držav, kako so slovesno prisegali, da se za večno odpovedo njemu in njegovi Avstriji ter postanejo dobri državljani republike. TO Slovencev je namreč dobilo v pondeljek državljanske papirje in vsi razven enega, ki je zaslišanje zamudil, so dobili svoje papirje. To je častno znamenje za naše rojake, ker je bil sodnik jako zadovoljen z njinii. Veliko pa je k temu pripo;noget politični klub, ki je izvežbal rojake za •rihod
delafa••«» železniški progi v bližini 26 ceste in Lakeside ave. so v sredo proti poldne zaštrajkali. Postavili so se v sredino železmiške proge in nikogar pustli mimo. Zraven je prišel policist, katerega so pa takoj ustrelili in mrtvo ranili nekega expresma-na, ki je prišel policistu na pomoč, Zločinski italijanski štraj-karji so potem pobegnili. To novico smo dobili še pred zaključkom lista in poročamo •natančneje v petkovi številki.
—2u<pan Baker je odšel v Columbus, kjer zastopa pred vrhovnim državnim sodiščem mesto Cleveland, ki ima tožbo z železnicami, katere imajo postajališče na Union postaji. Mesto hoče tem železnicam odtrgati ves svet otf E. 9. ceste do VV. 9. ceste. Ta svet je v resnici mestna last, toda železniške družbe pravijo, da rabijo ta svet že nad 40 let, torej se jim svet ne more več vzeti. .Mesto pa pravi, da železnico zapirajo javno pot' po mestu Če se županu posreči^ da do bi tož<bo, tedaj bo mesto takoj zarentalo železnicam omenjeni svet, ki meri dvajset akrov in bo zahtevalo 2 milijona dolarjev ina leto za svet.
—Današnja številka ^našega li sta je izvanredna in kot nadomestilo za številko, ki bi morala iziti 4. junija.
MkOoverna. Elihu izvoljen za začasne nika z 558 glasovi ; glasovoma, ki so za Rooseveltovega Dasi je to prava zm ta, vendar še Ta ienci niso nič kaj Taft je dobil pri sovanjii samo 18 glai ci je absolutno pot itev predsednika k trajala dobre tri so dobili rezultat, e. če morejo Taf ji kampanje drža na svoji strani, da s in pobegnejo k Če se ne posreči da dobi na svojo egatpv, je njegovo valo po vodi. Prva pokazala, da se na samo 481 dele, so dvomljiv . Potr za izvolitev. Toda frka stranka je t Med delegati se s da bo doživel
-Mestna elektrarna je zn zala »ceno svoji elektriki, ki je bila že prej cenejša kot ejektrika od kompanije.
—Dvanajstletni deček James Hubberty je našel v neki jami na Kingbury Run 10 dni j starega otroka, katerega je nesel tatfoj v bolnišnico, kjer so ga umetno oživeli, toda je teku naslednih deset ur umrl. Za mater se ne ve. trok je umrl radi lakote, in je najbnž že dalj časa ležal na istem mestu.
v že O-
zega kot poklicati policijo. V gati so bili izvoljeni vsi narav-dvorano je prišlo kakih 200 po-
licistov z dvignjenimi palca-mi, ki so z energ jo in ostrostjo naredili red ki mir med delegati ter občinstvom.
Takoj zatem je pa vstal Roo-seveltov vodja, guverner Ha-dley iz Missouri in hot;l zahtevati nekako spremembo pri glasovanju. Toda pozabil je, da delegatje še" niso molili, kakor je vselej navada. H tro se zopet vsede, nakar stopi na oder katoliški živpnikCalaghan in začne moliti ter prositi Boga, d* podili blagoslov in uspešno delo konvenciji. Niti deset delegatov ni mol lo za župnikom. In še je tičala beseda "amen" na župnikovih besedah, je že skočil znova Hadley na no>e in začel boj za Roosevelta. Njegov predlog je odložen na poznejše glasovanje,
Roosevelt osebno vodi ves bej proti Taftu. Na vrh hotela Congress, kjer stanuje, si Js dal napraviti posebno telefonsko zvezo t dvorano, kjer zboruje konvfncija. Tako dobiva poročila vsako minuto in dajt svojim vojakom povelja, kako se morajo obnašati. Vsak ve-jih 540 čer kv vsako noč ;ma dolga po ubllkan-obupna. mnenje,
svetovanja, ki trajajo navadno do treh zjutraj. Kakor teiiak oblak nad zemljo, tako visi
____________^rrwr^ ^^f.r ^
ni poraz, če deTegatjetfe pustijo če se spuntajo njegovi dele Roosevelta in Tafta in izvolijo gati in zapustijo konvencijsko popolnoma novo osebo pred- dvorano? Se nikdar v zgodo-sedniškim kandidatovi.	vini Zjed njenih držav se to ni
Pravi boj se pa vrši v sre-
zgodilo. In kaj bo pptem v je-
do popoldne, ko zahteva gu-.seni? AH bodejo volivci volili verner Hadley iz Missouri, da!za dva predsedniška kandida-mora konvencija odstraniti iz ta ene m iste republikanske dvorane 92 delegatov za Tafta,^stranke? Kaj pa v posameznih ki so bili pridobljeni na sle- j državah ? Gotovo bodem<* imeli parski način. Namesto njih ima kandidate za razna državna me-Rooseveltova stranka priprav-j sta duplicirane, to je, postavljenih svojih 92 delegitov, kijljeni bodejo kandidat je, ki šte-zavzemajo mesta Taftovih. Če jejo za Roosevelta in Tafta. In
Strajk končan.
Nekaj delavcev v Perth Am-boy je zadovoljnih z po-\ ečanimi plačami in se vrnejo na delo.
vffll
SOCIJALISTL
Perth AnVboy, 18. junija.
nost od ljudstva, a Taftove je Strajk, ki so ga uprizorili tukaj-večina imeitbval republikansio šni tovarniški delavci, in ki je odbor dotične države. Pa če- bil že ponovno povod mnogih tudi se zgodi od strani Tafto- j krvavih bojev med delavci in vih največji pritisk, Taft ne bo'policijo, povzroča oblastem še dobil večine. N kakor ni mo- j vedno dela. Zastopniki "Bar-goče, in tudi misliti ne more- bers Asphalt Co." so dobili zame, da bo konvencija priznala dnje čase baje več grozilnih pi-92 ukradenih delegatov. In če sem, v katerih se jim grozi, da Taft pri prvem glasovanju ne bodfejo nj h tovarne spuščene
na1
to posreči, tedaj je Roose-veltova zmaga gotova, ker Taftu odvzamejo kar 92 delega-
kako more potem republikanska stranka pričakovati, da bo zmagala, ker je sama medseboj
dobi večine, to je ^540 glasov, tedaj je zaman, da bi sploli dobil večino pri kakem drugem glasovanju.
Grdo izdajo je naredilo sedem delegatov z IlHnoisa. Til delegatje so bili izvoljeni, da podpirajo Roosevelta. toda pri prvem glasovanju so volili za raftovega pristaša kot pred-ednika konvencije. Med njimi je nekaj poštarjev, ki se mogoče boje za svoje delo.
Delegatje ?majo denar v o-bilici na razpolago. Za eno sobo v hotelu za en večer plača-o več'kot vit potrebujete za hrano štirinajst dnij, »n toliko kot oni plačajo za eno kosilo, vi nesete mogoče na banko cel mesec od prisluženega denarja. Ne čuje se nič pogovora o kakem delu. Osebnost je prva stvar. Ra, ra, ra, ra, Teddy Roosevelt ima mnogo kriča-čev, dp čim se Tafta skoro nikjer ne upošteva. Rooseveltova bandera. spomini, palicejn drugo prodaja kakih 30 fjtflij 'po ulVah, dpčim so reporter ji odkrili sedaj šele dva človeka, ki prodajata Taftove spomine. Osem guvernerjev je 11a konvenciji, in vsi so navdušeni bojevniki za Roosevelta, dočim stoji za Ttftom stara garda prvih Standpaterjev kakor sena tor Penrose, Crane, Root in Jrugi. Volitve' predsednika se ne pričakuje pred petkom. Taft si je dal v svojo hišo napeljati poseben telefon, ki je v zvezi s konvencijo v Chicagi.
tov. Roosevelt pravi, da so vsi razklana. Enaki dogodki kot delegati prišli v dvorano s sle-j se sedaj vršijo, se niso vršili parijo, nasiljem im tatvino. ,še nikdar prej.
Senator Dixon, Rooseveltov vodja predsedniške kandidature, se je izjavil, da Taft ne more biti nominiran pri prvem glasovanju. Sedem delegatov iz Illinoisa je pri prvem glasovanju oddalo svoj glas Rootu, toda kadar se bo šlo za predsedniško mesto, bodejo glasovali za Roosevelta, ker so vezani od svojih volivcev na to. Najbolj srdit in razburjen izmed vseh delegatov na konvenciji je guverner Johnson iz Califomije.Califonnija je oddala pri zadnjem glasovanju 177.-000 večine za Roosevelta, ven-
v zrak, če ne dovolijo vse delavske zahteve. Včeraj so se delavci te kompanije podali zopet na delo, toda so odšli iz tovarn že v teku 15 minut, ker so se delodajalci branili izpol-niti delavske želje. Strajkujoči delavci vseh drugih tovaren so se pa izjavili, da se vrnejo če le mogoče, že v sredo na delo, ker so zadovoljni s povečanimi plačami. Včeraj je imel žuipan Garrettson pred zbranimi delavci govor, katere je prosil naj bodejo mirni. Raditega govora se je mnogo delavcev! vrnilo na delo.
Chicago, 18. junija. Tukaj zboruje socijalistični odbor za propagando jesenskih predsedniških volitev. Socijalisti so pripravili 37 milijonov kosov tiskovin, katere bo razdelilo 800 posebnih raznašalcev po Zjedinjenih državah. Dva raz-našalca bode t a opravljala to delo v vsakem kongresnem d> str kiu. Nadalje bo os-dnia ^ str;, nka določila en dan, vseh 5000 soc jalistionch bov priredilo naenkrat zborovanje po vseh Zjed. državah. Socijalisti upajo, da bodejo letos število glasov za predsednic - • ka potrojili.
New York, 18. junija. Tukaj bodejo najbrž zaštrajkali vozniki mrtvaških vozov in grobarji. Pravijo, da niso dovolj plačani. Lastniki pogrebnih vozov so pripravljeni plačati svojim voznikom več, toda raditega bodejo povišali cene pogrebom, in zopet bo ljudstvo plačevalo.
Užaljeni umetniki.
Washington, 18.' junija. U-metniki, ki znajo lepo peti, so dobili mogočnega konkurenta
—Telovadni odsek^^^^^lH^H^HB^I^H ifcega Sokola vabi vse -ljubite- vsaj nekoliko red. Lju lje telovadbe da se udeležijo v delegatje niso hoteli petek zvečer ob 8. uri v Knau- svojih mest, in tudi • sovi dvorani sestanka, ki je ve- rednika konvencije
dar je nazadnjaški republikan- bodejo volili zanj delegatje, ki
so s sleparijo prišli do tega. In ko so Roosevelta vprašali, kaj misli, Če bo izvoljen ali ne, je odgovoril, da se zna bolj bojevati kot prerokovati. Senator Dixon, njegov vodja se je pa izjavil:
Taftov poraz je tako gotov kot smrt. Če volijo vsi dvomljivi delegati za njega, pa bo imel še dvajset glasov premalo, da je nominiran. Roosevelt bo dobil pri £rvem glasovanju 560 glasov, dvajset več kot jih potrebuje. In če konvencija obdrži med seboj vse sleparske delegate, ki volijo za Tafta, vse tate in Iažnike. tedaj zmagi vseeno še Roosevelt. Odbor, ki preiskuje pooblastila delegatov, je sestavljen iz poštenih mož, in marsikak Taftovec bo odle-tel iz dvorane, dočim ne« mo-Rooseveltu vzeti nobenega
V torek zvečer je prišla konvencija do teh dveh sklepov: Rooseveltovi pristaši ne bode-'v grafofonu. Slednji se je na-jo priznali izvoljenega predsednika konvencije, senatorja Elihu Root iz New Yorka. Ali se Rooseveltovim delegatom posreči vreči iz konvencijske dvorane 92 Taftovih delegatov, ali pa poberejo Rooseveltovi delegati šila in kopita ter začnejo s svojo lastno konvencijo. Čas je že zdavnaj prišel, da se ljudstvu nalije čiste vode, tako govori Roosevelt, ko se je izjavil, da ne sprejme predsedniške kandidature, če
ski narodni odlior odločil ^va delegata iz Californije za Tafta, dočim po pravici ne bi smel dobiti nobenega. Johnson je včeraj pred volitvami tako razsajal po dvorani, da je konečno zgubil glas in se moral upehan usesti. Zadnjih njegovih besed že ni nihče več razumel kot stenografisti, ki so!' se pri-rinili do njega. Izjavil se je, da bodeta dva Taftova glasova iz Californije šla samo preko njegovega trupla.
Konvencija se je pričela v torek ob 12 opoldne. Predsednik konvencije, Victor Rose-water iz Nebraske je zaman tolkel s kladivom po mizi do-Sloven- ber četrt ure, predno je nastal
stavil in ujel vse petje, nakar to petje lahko sliši vsakdo, ki posluša. Ravno tako so se pritoževali drugi umetniki, ki z rokami kažejo svetovna čudesa. Sedaj je pa kongres naredil postavo, ki prepoveduje lastnikom grafofonov in premikajočih slik kazati lepa dela umetnikov, ne da bi se slednjim plačala odškodnina.
Iz Joliet, 111.
Iz tega mesta se nam poroča, da sta odpotovala 11. junija Mr. in Mrs. John Mahkovec, stanujoča na 208 Jackson St. v staro doifiovino na obisk svojih sorodnikov. Želimo obema prijetno potovanje in skorajšen pc-vratek.
ca I	10.35
sa	30.50
za	41.00
s«	102.50
za	204.50
—Seja podruižnice sv. Cirila in Metoda se vrši izjemoma četrto nedeljo dopoldne ob 9. uri v Knausovi ^dvorani. Delegat clevelandslke podružnice za staro domovino, Mr. Ivan Lah nam naznanja, da se vrši konvencija letos v Trstu in treba.	_ __
, c. kr. poitni hranilni urad v 11
je sporočiti zelje nase podruz- 12 dneh';
nice glavni skupščini. Naša po-1 Denarja nam poslati j« 1 družnica je opravičena do gla- do v o*^*1 v '
Pet utonilo.

Winnipeg, Manitoba, 18. junija. Predsednik Corcoran Construction Co. in štirje delavci so utonili v narasli reki High River, ko so »ponoči spali na. bregu reke.
■k
Ne bo nič.
Guverner New Mexice je prepovedal fajt med Flinnom in Johnsononi, ki bi se moral vršiti v Albuquerque na dan 4-julija.
-o
Češki deželni zbor.
■m
Dunaj, 18. junija. Češki deželni zbor, ki ne deluje ie precej let, bo sklican v začetku jnjlija. Baje pride do sporazuma med Nemci in Čehi.
DENARJE V 8TARO DOMOVINO poilljamo:
.......... 50
..........f 100
.......... 200
.......... 500
.......... 1000
ta 1020.00 ............. 6000
Poitarlna Ja viteta pri teh Doma 1« nakazana avote po po I Izplačajo braa vinarja odbitka. Naie donarne poiHJatva
kroi|d kron, kronaj kron, kron, kron,

sovanja pri glavni sk ker je pokroviteljica Radi tega naj se zberejo vsr čla ni pfavočasrio v dvorani, da
»MlItMdi«,
ali reglttrtranom planu ■ko po Domestic all pa Naw York
FRANK 82 Cortiandt
m
in
i;: .1- -

v torek in petek. -
Naročnina:
AMERIKO:........$2-00
EVROPO j........ $3-00
Cleveland po pošti.$2.50 imezne številke po 3 cente
Dopisi brez podpisa in oseb nosti se ne sprejemajo.
Vsa pisma, dopisi in denar naj i • ' ....
se pošilja na:
"Qevelandska Amerika"
6119 St Clair Ave. N. E.
Cleveland, Ohio.
sued Tuesdays and Fridays
Read by 15.060 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request
I'm
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland,. Ohio, un der the Act of March 3. 1879.
No 48 Wed. June 19'12 Vol V



m

% m
Proč od ceste!
V	mestu Indianapolis, tiul. so izdali novo postavo, ki se imenuje "Curfew" postava, in fcer je tamošnji policijski na čtjlnik velik zagovornik te po stave, gleda policija seveda, da
7. vso strogostjo izpolnuje. nova mestna odredba pra-da otroci, ki so stari manj 16 let ne smejo biti zvečer >o 9. uri na cesti sami, pač v spremstvu zanesljivih o Ce se pa otroke kljub te-povelju dobi po označenem na ulici, tedaj polic j a ne o4 roke,i pač pa bo naslov starišev, jih pott pred sodnijo, in tam ejo morali oddajati zago-zakaj tako slabo skrbijo svoje nedora8tle otroke. Če Nje pa vse to pravilno, oziroma če bo nova postava zadela zebe I j na glavo, pa mi zelo dvomimo. Nobena policija na celem svetu n:ma pravice se umesavati v zadeve stari-v#ev, kako naj vzgajajo njih o-roke, dokler stariši kaj ne na Redijo, s čimur se proti vi jo po stavi. Policija tudi ni nastavljena, da bo narise poduceva la, k&ko naj skrbijo za otro ke. Policijske odredbe n kakor ne smejo presegati svojega de lokroga in se vmešavati v družinske razmere.
Vse kaže, da so v Indianapo-lisu zopet enkrat šli predaleč po vodo. Strogo izpolnjevanje zgorej omenjene odredbe bo imelo za posledico.« da bodejo nastale največje zmešnjave in ne sporazum ljenja. Kako pa m islite vendar, da bodejo spolnjevali tako postavo? Kako more policist na cesti razsoditi, če je deklica ali deček rav»no 16 let ^tar? Kako more on razsoditi, če gre deklica na "lauf" ali če so jo stariši poslali v lekarno, po zdravnika ali po kakem -drugem važnem opravfku? Konico otrok hodi zvečer v večerne šole, In so prisiljeni vedno S2 vračati po 9. uri domov! Ali pa misli slavna policija, da bodejo staciši otrok z njimi vred hodili v solo in jih pozno zvečer spremljali domov? Taki o-troci so večinoma delavski, ki hodijo, ker otroci bogatinov se l vozijo. In oče ali mati, kt prideta /večer utrujena od dnevnega dela, naj še potem skače-ta za otroci po mestu? Kaj pa 15 let stare deklice, ki so ves dan tičale v kaki tovarni ali v kaki prodajalni in hočejo zvečer se navžiti pro-tega zraka, da se oddahnejo? Ali bodejo tudi te podili domov? Ali ima polkija sploh kako pravico tem otrokom zabraniti uživanje prostega zraka?
V	vsakem večjem mestu — tako tudi v Indianapolistf—
j? en del prebivalstva prisiljen, da stanuje v velikih in sopar tenementnih hišah, ker
v 1
Alifroi
da tem otrokom zvečer, poselbno v poletju, ko ae lahko zunaj oddahnejo? AH jih bo mogoče silila v zaduhle in ple?njive prostore? Vsaka stvar ima dve lastnosti.
Do
bro in slaibo. Ta Curfew posta va pa ima samo slabe lastnosti in želeti je, da se kmalu pre kliče. Sicer pa bo praksa sama pokazala, da takih postav nt mogoče spolnjevati, ali pa bo moralo mesto Indianapolis najeti vojsko posebnih policistov ki bodejo zvečer lov li dekleta po mestu, dočim bodejo tatov lahko neovirano izvrševali svo je posle.
Politična konvencija
Beseda "konvencija" prihaja iz latinščine, in sicer iz besede con", kar pomeni koga slepiti m "ventus", ki se razlaga vetrom. Beseda "političen" pa prihaja od "Polly" ali papiga, tiča pa vsakdo pozna. Torej e politična konvencija taka stvar, kjer razne papige mno-^o govorijo in veter raznaša njih besede, da se ljudje smejejo.
Delegati za politično konvencijo morejo biti le taki, ki imajo garantirano dobre jezike 11 zdravniško preiskana pljuča. Poleg tega pa morajo biti tudi dobri v stanju. Dva delegata se izvolita iz vsakega kongresnega okraja. Ti delegati dobijo ■ voja naročila naravnost od jttd j, skrivna povelja pa od političnih bosov. Namen narodne politične konvencije je odo-riti kandidati1, katerega so bo ii izvolili in aplavdirati, kadar se bere platforma, ki je že ncsece naprej spisana na p--alni stroj. Glavni pogoji za 'Oiweneiio so godbe, armada časnikarskih reporterjev, stis kanje rek, ki so včasih tudi polne ter vročina 110 stopinj rahrcr.heita,
Konvencijo nay^no vofib predsticinik, t6da on rt itn a nobe* ne veljave, razven fca ljudi, ki lelajo premikajoče slike, ki pa-<«uo zasledujejo vsako gibanje ust in poaneje te sike kažejo judem za dober dinar po vseh državah.
Edina harmonija, ki vlada ?ri moderni politični konvenci-i, je v godbi. Kdor hoče kot >olit če« delegat imeti uspeh, e najbolje, da služi dalj časa r tovarni, kjer se izdelujejo nepokriti kotli, ali pa še bolje, če gre za strežnika v otrošk« vrtec.
Predsednik konvencije sedi na platformi in včasih potrpa s cladivom po mir, Včasih po-»kušajo uporni delegatje priti liije njegove mize ali pa tolčejo z nogami ob tla. Tedaj pa >redsedniik pokliče godbo, in se je v redu. Tekom bučanja godbe pridejo do upornih de-egatov dšplomatični agentje, konec je, da se vsi zopet rsedejo za mizo in postanejo prijatelji.
Kadar so vsi delegatje pove-ali ves svoj slovar psovk in priimkov, in kadar postanejo ejni, tedaj se konvencija zaključi. In ker so vsi delegati ie hripavi in skrokani, ne močjo več podpirati predloga za zakjuček, pač pa opravijo to elo reporterji. Časopisi prine-ejo cele strani poročil iz politične konvencije, in seveda ak časopis napiše poročilo, cakor se mu zdi bolj prav, De-egatje pa se razidejo na svoj om. telesno in duševno potrti, eseleč se, da se ni ničesar udega zgodilo, in da živijo v prosti in svobodni deželi, kjer ljudje (razven žensk) sami se-vladajo!
(Prosto po Judge.)
m

Delavski obroči
Ri-arfirajoče naravne moči so ustvarile prikazen hudobnih Itfhov. ki še dan danes v hudičevih pr&azn:h strašijo po
'-ji upljiv misel na hudiča kot ii polni lave ali strupene
hudiča, ki živi nekje ^ _ da ne vidijo pred seboj raznih
zlodjev, ki vsak dan mučijo delavski narod. Na svetu se počenja toliko hudobij, katerih mnogo bi se lahko preprečilo, če bi se ljudje brigali nekoliko več za afere tukaj, kot za afere drugje. Največje lopovščine se pa danes prizadevajo otrokom. Kateri dober človek se ne bi usmilil trpečega otroka, in mu ne bo pomagal, če ga bo videl v zadregi in trpljenju? In kaj se .dela, in kaj 5« je delalo z otroci v razn h stoletjih?,
V prednji Aziji so jih žive zažigati, da so jrh tako žrtvovali bogovom. .Zlodej fantazije je spreobrnil malikovalce v prave hudiče. V celem starem veku so klali otroke, da so iz njih telesnih udov delali ča-rovne pijače ali čarovna sredstva proti boleiznim. Od sedmega stoletja naprej so ma-verski in judovski trgovci odpeljali iz Evrope tisoče in tisoče evropskih dečkov v hareme bogatih Mohamedancev, in tu >0 z dečki počenjali, kar početij; jo dandanes samo še z zamorskimi. In pri tem so tako surovo postopali,, da je večina dečkov takoj umrla. V srednjem veku so mučili in trpin-i]i otroke z največjimi mučili, ki si jih more zmisliti človeška, ne človeška, hudičeva zloba. In šele od osemnajstega leta naprej pa je prišel človeški rod na misel, da se upo-raiblja otroke v tovarnah in premogovnikih. Kako se je v revnih hišah tedaj postopalo z o-troci, vedo dobro oni ljudje, ki so brali "Oliver Twista" ali pa Nicholas Nikrkleby".
Mnogo postav se je naredilo, da se pride zldčinskemu izrablje vanju otrok v oko. Mnoge postave seveda nikdar ne dosežejo svojega uspeha. Včasih pa moderna kultura sa ma pomaga, da pride otrok sužnjost. Predno je Japonska prevzela evropsko kulturo, su imeli otroci pravi raj na Japonskem. Njih matere so jih negovale s pravo skrbjo. A dines. <0 imajo kulturo? Na Japon -item je najbolj ra-asi nje no otroško delo, in po ulicah vid te kar cepati nedorastle otroke, ko iodijo od dela domov. V Zje-dinjenih državah je skoro dva milijona otrok, ki zastonj ča-vaio ljudskih poslancev, da naredijo postavo, ki bi preprečit;-izrabljevanje otrok za trda in umazana dela. Kakšno je živ-jenje delavskega otroka ? Nezadostna hrana, nobene postrežbe, nobene vzgoje, zanemarjenost, utrujenost! Vse to je poznano in se v časopisih in cnjigah vedno na drobno in široko razpravlja. Toda bere se naredi pa nič. Pa višji krogi se seveda ttodi malo zmenijo za trpljenje nižjih slojev. Višji ne »oznajo trpljenja, torej tudi roditi ne morejo o njem. Kdor ma kamen mesto srca, ta b<" mirne vesti gledal, ka-ko se svet trpinči, kako tečejo krvave srage z lica ljudem. Vzemimo samo en vzgled. V majhnem mestu Krimmitschau na Saškem dela v tovarnah 1600 delavskih otrok;*skoro vse matere eh otrok so tudi zaposljene. Večji otroci odidejo zjutraj, na delo zajedno s svojimi starši, mlajše, med njimi tudi dojenčke, pa zaklenejo stariši v so->0, dokler se zvečer ne vrnejo dela. Tako je otroč ček ves dan pripuščen sam sebi. Seveda, bo vsaka mati zaklicala: "Da, to je grozno! To se mora sprememiti, tako ne sme biti t Toda vse pomožne akcije so le teoretičnega značaja. Kdor bi hotel take razmere odpraviti* bi moral začeti pri korenini, spolniti sanje socijalistov ali pa dati gospodarskemu napredku drugo smer, ali pa ustaviti naraščaj otrok. Zlo pa raste v množici, in siicer tako hitro, kakor svet gospodarsko napreduje. Oni pa, ki imajo industrijo v rokah. >ne bodejo gledali, kdo in kdaj bo delal ali opravljal delo. Oni hočejo samo, da se delo naredi In sicer po najnižji ceni, kar je mogoče, jn da se proda z največjim dobičkom, ki je mogoče. Če se izdelanega predmeta drži otroška kri. to ne peče onih. ki imajo kamen mesto srca. Otroci sami
zato
najlepšo priliko, da se izrablja Skoda tiaše lepe moderne kulture .katera je tako tisočkrat prehvaljena, koliko dobrot prinaša človeštvu! Ozrimo se samo en čevelj od sebe, in že vidimo sadove kulture dvajsetega stoletja. Rekli bodemo, šk|-da^ napredka, ki je tako velik in koristen, da celo otroke izrablja v sebično korist.
Iz naiega življenja.
'vetu. Na človeka, tudi danes dvajsetem stoletju, naredi ve- sebi ne morejo pomagati. Svo
je dtnij so jih klali in zaižigali. in plri tem so bili takoj
Ivan Wastl.
Vigred je prišla, krasna, mlada devojka in z vigredjo je prišlo novo življenje, oj lepo to življenje posebno na deželi. Ne bom govoril o mladem cvetju, o rožicah, ne v vsakovrstnem tičjem petju, ampak o vigrednem delu na kmetih in tako naprej.
Ko se prične delo na polju, začnemo vstajati zgodaj, ob zori je zajuterk in tudi živina mora biti sita ob tem času. da gremo z dnem na delo. "Jutri razvozimo gnoj na Rebru", zapove zvečer gospodar in drugo jutro že poka Tinč z ibi-čem po poti proti Rebru. Vesel, ves mladosten je, prerojen kakot inarava, k&r je doživel edeninsedemdeseto pomlad. Mračno je še ko pridemo na Reber in mrzlo, megla leži o-krog in okrog, da se ne vidi dvajset korakov daleč. Poma-nemo si roke, postavimo voz h kupu in se lotimo kidanja. Jaz in dekla Tončka kidava, Tinč pazi na »nas vse. Še ni bilo pol voza nakidanega, se je Tinč"že nagnil in zajuckal, sivi starec. Šega je namreč, da se hlapci ob gnojvoži skušajo, kateri zapelje zjutraj prvi voz, Tinč je pa mislil, da brez skrbi jucka, ker ne vidi inihče, da šele kidamo. Takoj za njim se je o-glasil Mihevov Jernej, tudi tam 16 voSTili gnoj m mogoče Je tudi on goljufal ljudi. Tako mine tisti dan. voz za vozom peleta Tim* in gospodar, midva z deklo pa kidava, tako, da me proti noči bolijo roke in hrbet in zvečer po večerji kar padem na svoje ležišče in zžfspim. Drugi dan bomo njivo orali in zgodili bomo. Zjutraj po zajuterku vprežem vole v merjasca (drevo), kakor pravijo Korošci in hajdi z njimi na Reber.
Prvo brazdo mi pomaga izo-rati gospodar. Še predno zač-neva orati položi pod brazdo križ iz ivovega lesa, blagoslovljenega na cvetno nedeljo, da bi Bog blagoslovil delo in trud i»n, da bi polje bogato obrodilo. Potem gre gospodar domov in na njivi ostaneva, dekla ki trosi gnoj, ja^ z voli. Orjem polagoma, voli stopajo enakomerno. naganjam jih namreč ne, brazda je dolga in njiva velika in živina se utrudi tudi pri počasni *hoji. Oranje v zgodnjem jutru je nekaj krasnega, zemlja poka, vali se od le-meža na prejšno brazdo, iz odprte zemlje pa puhti sopari podoben dim, megla se opri-jemlje izorane zemlje in se vlači po brazkiah, vse ja nekako sveže in zdravo, vzvišeno vse. Itn tako orjem, becam z oričko gnoj izpred rezalnic in mislim to in ono. Mislim kako bi veliko bolj z veseljem delal, ko bi oral <vojo zemljo, zase se-jal, zase žel, sam shranjeval pridelke in skupiček. Delo za drugega človeka ne izda tako, človek ima pomisleke in postane skoro nevoščljiv. No pa mora že tako biti, gospodar bo ukazoval hlapcu in ne naro^ be. ali kakor pravijo: Kdor je bogat, ima vsega zadosti, kdor je pa ubog," pa >nima nič. — Zažvižgam si vmes, podražim deklo in mine dan. mine drugi, tretji, vsejemo Reber, za Rebrom prdejo Jame, za njimi Plan. Mine oranje, sejanje, mine vigred. ko kmet polaga svoje upanje v, zemiljo, jako negotovo upanje in pride leto mi z njim drtu?o
Vigredi tovsko živi snega
v navadi v našem' kraju. Župnik se seveda kregajo z leče in svarijo pred "ponočnimi sovami", očetje in matere pazijo na svoje sinove in hčere in hodijo gledat na njih postelje, anrpak to vse ne pdmaga nič, vasovanje je narodna razvada itn odpravil ga ne bo nihče. Sedanji gospodarji, odrasli možaki in sivi stiarci so nekdaj vasovali, matere, žene in stafke so V svoji mlado^ sti odpirale okna in vezale pu-šeljce; zakaj bi pa zdaj ne smelo biti tega.
Nahajajo se pa tudi rogo-vileži, ki krokajo okrog po noči, da delajo nemir in škodo, prevračajo »nabasane vozove na kopšah, ali jih spustijo po bre-gti, poškodujejo nasade, zdrobijo okna in uganjajo druge take nespodobne reči. Takih rogoviležev pravi fantje ne maramo med seboj. Sobotni večer si mora vsak fant priskrbeti pušeljc za nedeljo, da se postavi z njim tam pred ceric-vijo. Kdor ima dekle, ga lahko dobi, ali kdor je tako "fuč" kakor jaz, ta'k je bolj v škripcih. Jaz delam kakor morem, ker nimam dekleta, fehtam pri deklah, pri gospodinji, kradem po tujih ciklnih, da se le zrib-Ije naprej, je pa dobro.
Sob6tni večer ^ v juniju je. Mi sedimo za mi'zo pod lipo in večerjamo. Poleti ob lepem vremenu jemo vedno zunaj, v hiši so cele roje mub. Nebo je čisto in jasno, tam na obzorju na štajerski strani leži ob gorah zagorela črta, vedno večja in bledejša postaja, dokler se ne prikaže luna. Ej, obeta biti krasna noč. Odve-čerjamo in oditlolimo običajni rožni venec, pa še malo poseči mo, lepo je sedeti ob večerih na hladnem in mudi se tudi nikamor ne, jutri je nedelja in čas za ležanje.
"Ali imate že pripravljene pušeljce?" podražim dekle, Tončko, in Micko, ko je odnesla gospodinja pospdo- v ku-hiHjoT	pHd^jo 'Vajlhf
fantje po nje.
"Saj ne hodi kdo. k meni že ne!" reče Tončka in se zasmeji.
"K meni tudi ne, jaz nočem nobenega," reče Micka in se istotako nasmeji. Ampak jaz dobro vem da to ni resnica.
"Ali pa hodi kdo ponoči tu okrog?" oglasi se nenadoma gospodar, ki je dodzaj ležal na trati, tiho kakor bi ga ne bilo. "Dobro bi b:lo enkrat pogledati okrog oglov in zlasati te ponočnjake. Ti fant!" se je o-brnil k meni, "zakaj si pa ti pri hiši, da pustiš, da ti domača dekleta drugi fantje prevzemajo, šleva! Toda tega ne bo. da bi podil jaz tuje fante od domačih deklet. Ce me dekle
la kaj, nagnala bi d«kle takoj k spovedi in morda še od hiše. Včasi ni bila takšna, o'njenem dekliškem stanu pripovedujejo vse druige reči,, samo svete ne:
"Kol v hrbet znal deti, kaj ?" me vpraša gospodar!
"Nisem še skušal in ne vem kako je to, slišal sem pa že o tem;"
"Seveda, zdaj je prišlo to iz navade, kakor vse druge zdrave šale, zdaj velja koj primoj-duši in kaj tacega. V mojih mladih letih je bilo pa kol deti v hmbet zelo v .navadi. Če je kak fant hodil vasovat v drugo vas, so mu deli domači fantje kol v hrbet, dva sta ga prijela in mu raztegnila roke narazen, tretji je pa vtaknil prt-lično močen in debel kol pri enem rokavu noter, potem pod jopičem dalje skoz drugi rokav, Bil je kakor na križ pribit. kola se ni mogel oprostiti, ker .ni mogel geniti rok iir kaj je hotel. Moral je z razprostrtimi rolkami romati odkoder je prišel. Kako so se mu sme-
Dalje na tretji strani.
A.
nizke
Fina podrorha, luČ, izvrstna kul to Tino,kabine! reda na ladlji Joseph I. in Martha shington. Govorijo avstrijski jeziki.
Kompanija i m« sledeče di Kaiaer Fran* Joseph I., Washington, Lanra, ALka, tina, Oceni«, in nove lady«) delajo. Za vac podrobnosti se < nite na generalne agente.
I Phelps Bros.
2 VutkflM st New Y«t, N.Y.
ali pa na pr snane agente i
v Z. D. in Canada
Delo dobijo takoj delavcir, foundry. Stalno del6. Nobenega štrajka. Vprašajte takoj pri The Ferro Machine in Foundry Comp., Htfbbard a vi. in 66 St. Vzemite Broadway karo do 65. ceste potem pa korakajte do Hubbard ave.
Teelin6 Better Already
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet dn 86 zdravil s
Ozdravel me je bolečin grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50o. steklenice.
p. AD. RICHTER d CO.. S15 Paarl Str—t, naw York. W.Y.
Dr. Bkhtwrjm Congo PJate oUjiaju. <»o. ali Ste.)
<• •• vi . 1 < '.«;v-«.t ni'r» ? • " • "	r
rnmtmmmmmmmmmmmm^M .................................
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
«11111	OLAlll AVK.
*r»l. PriaMton 1044
Priporoča rojakom in druitvom prvo slovensko dvo rano v Cleveland« za veselice igre. za poroke In kr stne slavnosti kakor tudi o vse dntge prilike. Priporoča svoj dohm urejeni "aloon Svoj k svojim'
noče, me piač noče m ce ji^ fanta tudi pobijem, takih misli" sem jaz in zato jfti pustim rajši pri miru. Potem je še to? Kar bom jaz delal drugim, to bodo drugi meni in geniti b4
?
I
*
\ *	• '"i ~ *	. rcSfl
FRANK ZAKRAJS:
6 2t ST. n AIR AVE
Se priporočam rojakom v nakup nnj oljftih
KOLES (BYCICLB IN MOTORCYCLE.) kakor tudi ▼ popravljanje. Kdor Idi imeti dobro kolo nqj te obrne na prto in največjo slovensko trgovino, osebno sli pismeno, ker v salogi imam nqjbol;ia kolesa po nitki cehi ter jamčim, da bodem vsakemu sa-dovoljnost. Predno greste drugam, pridite k meni in prepričali se bo-dete. Odjemalcem ven is Cleveland* policam po expresu. Svoji k svojim

^ VAŽNO ^r
pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje t staro domovino naznanjam, da odpoiljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in grč s pamikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvaiujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
PoSfljatve je nasloviti:
v t fm
tim
m
82
/ 'i^O• u: * '
OT ■ t..-". " Jw.-ijf. ■ ■« r. ' ' t-.' •• '
(1	I'
\
IVni sedež: Cleveland, O.
_
OHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. sdnik MARTIN COLARIC, u88 E. 61st St FRANK HIIDOVERNIK, 1243 E. 60th St. likar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. ijnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave.
NadzornikH
ANTON OSTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 fi. 55th St. ; MIHAEL W INTER, 6030 St. Clair ave.
Porotniki:
ANTON AHČIN. 6218 St. Clair Ave.; f i	' FRANK 2IBERT, 6124 Glass Ave.
Poqblascenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. Vrhovni zdravnik J. M. SELIšKAfft, 6127 St. Clair Ave.
Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se poš ljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo CLEVELANDSKA AMERIKA.
jali doma, si lahko mislite in ■l ' kako ga je bjlo sram. Dalje, kdor še ni bil dvajset let star in je ponočeval, je dobil kol v hnbet, vsak bretz razločka, re-vežev in bogatašev sin. Sedanji čas pa ponočujejo že smrkovci. Poznam mnogo takih, ki so . zdaj mogočni kmetje, so pa nosili kol v hitbtu. Pernjak »na Se-lah je prangal z njim iz naše fare in tudi na Trdinah je nekaj takih. Pred desetimi leti, ko sem hodil po noči iz mesta, mi je prišel eden naproti. Imel je graiblje v.taknjene skozi hrbet itn me je za božjo voljo prosil naj mu jih potegnem ven. Ko sem ga oprostil, je pograbil grablje in tekel nazaj odkoder je prišel, bil je strašno jezen. Pozneje sem zvedel, da so se v oblržju fantje hudo stepli."
Meni se ni zdelo verjetno, da bi še ne mogel oprostiti kola mi sem stavil ugovore.
"No če ne verjameš, pa poskusiva," de gospodar in poišče pri stelji pripraven kol. Jaz vstanem in vtakne ga mi sko-rokave. Skušam ga prelo-hrbtu; nategujem, nagi-pa presneta reč. kol se ne vda nikamor, ker ga drži jop č. Za&nejo me tudi boleti r^ke in prav neprijetno mi Je


/\\o v tem položaju. Gospodar, Tinč, dekle, vse se mi smeji škodoželjno in mi privošči tako zadrego.
"Ali zdaj verjameš?" reče gospodar in me oprosti. Seveda sem verjel. Tako je minila debela ura, kakor bi pihnil, v šali, prostodušnem modrovanju In kratkočasnju. Rad se pošali človek in posedi, ko skonča delo za en teden in je sit. Da se le naje, je pa dobro, inilijpnar tudi ne more več sne-sti, kolikor potrebuje in v tem sta si on in revež enaka.
Pokazala se je gospodinja na hišnem pragu in zaklicala spat, "Le h kraju dekline, noč ima ojo moč in ni lepo če se m bula ženska potepa po noči og. Faint pa tudi spat, da se potem ljudje ne bodo jezili okrog. <da nimajo pred teboj miru." Kratka pridiga, a jedrnata in dekle in mož se koj spravijo v hišo, Tine gre poma-lem v Hlev in tudi jaz stopam proti parni, kjer ležim. Spat ne bom šel, si mislim, ni mogoče zaspati v taki.noči. Na vrh bom' šel in se bom tam vlegel. Komaj se zaprejo hišna vrata, grem po stopnjicah pod most, potem okrog hleva tja med drevje, da me ne vidi kdo iz hiše skozi okno. Čeravno, da ni nic, bi pa vendar rekli: Se že vleče nekam, ponočnjak. Ko pridem gor na vrh, se vležem na to. Raz »naš vrh se vidi daleč okrog in mnogokaj se vidi, doline, daljne vode in Pogledam v dolino pod j; krasna dolina to v soln-svitu, stokrat krasnejša mesečini. Te bele hiše se tlikajo, ta drevesa, ta voda, ,joča se skoz vas. Zvonik no gleda nad vso skupi-0, nad vso dolino, zavito v prelestno tančico. Vi-gore. mogočne razorane e, kako se blesk^tajo bele skale v utripajoči meseci-* " doli se vidi .na
r
>no
ko, svetlo krajino. Pa to življenje, to petje, to judkanje. Na Volcnovem vrhu pojejo pesem:
" Tam gori na planinci, bom edico sjav.
Tam doli v dolinci si bom pa ljubico zbrav.
Zategnjeni glasovi plavajo po dolini, odmevajo in se izgubljajo. Tam- gori pod Uršlo goro pojejo Podkrajčani: "Sto-jK stoji Ljulbljanca, Ljubljanct dovga vas." Večnolepa stara pesem peta v belem dnevu, lepa mnogo bolj, mnogo bolj pretresujoča v skrivnostni mesečni noči. — Lepa noč, ti si mati ljubezni, toliko in toliko narediš srečnih, mnogo pa hraniš v sebi tudi temnega, skrivnostnega. Koliko ubojev in pretepov se izvrši v taki noči, vse zaradi ljubezni. Fant pride pod okno, nič hudega sluteč, ali v tem ga trešči po glavi poleno, da se brez glasu zvrne na zemljo, ubijavec pa zbeži. Močna je ljubezen, oslepi človeka, da* gre zanjo tudi v nevarnost. In nazadnje je lep o-braz pri mesečnem svitu mnogo lepši, j, . -I •	•
«. m TFvffif llflilftj i<<? ' f i^T-'i*
Doli pri naši hiši nekdo, nalahno požvižguje, aha, sosedov, Franc je prišel in me išče. Za žvižgam mu, da ga opozorim nase. Izvrsten fant je ta Franc in dober tovariš; zna biti tiho, ako je treba, a v priliki tudi zagrabi. Lump je, pije rad in je rad vesel. On pravi, da ni lumip. ampak le skuša, kdaj bo nnel pijače zadosti, pa nikoli ne more priti do tega, ker postane prej pijan in potem pozabi šteti izpite litre. Tako bo morebiti skušal celo življenje in žalostno tako skušanje.
"Jaz sem mislil, da te Je kam meslo, ker te nisem našel na postelji," mi reče, ko pride k meni.
"Kam pa me bo neslo, ko me nima kam," mu rečem jaz. "Kako si se izmuznil nocoj od dima. Mbti bodo hudi, če te ne bodo našli na postelji." Mati hodi ponoči pazit na njega.
"Goljufal sem jih. Tistega Jurja imamo pri nas in nocoj -em ga naprosil, da je legel v mojo postelj. Mati bodo mislili, da jaz ležim, bo pa doibro." Oba sva se smejala tej zvijači.
'Na vasi je nekdo zajuckal, Rokov Tone je, on tako more. Na cesti od vasi proti Brdi-nam je tudi zajuckal drugI. Tudi tega poznava.
"Kam neki nese to kanaljo," reče Franc, "ko bi vedel, vedel?"
"____nadeval bi mu jih po
hrbtu, jeli."
"Greva tudi midva kam, ti," mi reče Franc.
"Toda kam?"
"Najprvo na Mihele h An-zlnu, kako mu kaj gre, potem pa naprej na onikraj Lobasa, klicat na Opohale, v Sibovje.
"Pa greva". Vstal sem in za-jtvdkal in sva šla...
Ura je bila jednajst.
Mi imamo American Express Co. money ordre, ki so ravno
*akr dobri kot poštni. Kadar
Preteklo sredo je imel kongresni efeibor "Vaeslovanskeho Svaza novinaru" v Pragi sejo, katere so se udeležili gg. Jos. Holeček, Jan Hejret, Jos. Vej-vara, Fr. Hovorka in Fr. Ne-pily iz Prage ter Fr. Sokol-Tu-ma iz Moravske Ostrave.
Predsednik Jos. Holeček se je spominjal smrti poljskega publicista B. Prusa v Varšavi, na kar se je sklenilo izraziti sožalje "Towarzystvu literatovv i dziennikarzy polskich."
Nato so se razpravljala vprašanja, tičoča se kongresa.
Po dosedanjih prijavah se lahko sklepa, da se bo kongresa udeležilo dvesto slovanskih časnikarjev. Izvedba kongresnih anakov se je izročila zavodu gosp. Svobode.v Pragi. Največ preglavic povzroča vprašanje stanovanj.
Lastniki hotelov so v tem oziru šli pripravljalnemu odboru zelo na roko, zlasti gospodje K. Brejška, lastnik restavrae je v Spaleni ulici, 1 Boehm, lastnik hotela "Viktorija" v Jung-manovi tridi, Junger, najemnik hotela "Zlata htm", A. Graf. hotelir na Komenskega namesti, Praha II., E. Roček, lastnik hotela "Adria" na Vaclavskem namesti, E. Oppal, hotelir "u če-neho kone", najemnik "Obe-oivho domu kral. hlav. mesta Prahy, in I. Sternberg, lastnik hotela "Central" v Hybernski ulici.
Z zadoščenjem je odbor vzel na znanje vest, da so sosedne občine Karlin, Kral. Vinohrady in Smicliov pripravljene, prirediti ob času kongresa na čast časnikarjem prijateljske večere v svojih "Narodnih domih."
Imenovane občine so v te; svoji pozornosti sledile munifi-centnemu zgledu veleobčine praške, ki je za prireditev kongresa irtv ovala znatno podporo in pripravlja za udeležence kongresa vin d' honneur.
Program kongresa se je določil tako-le:
V	četrtek, dne 27. junija bc
■ežencem kongresa; prvi večer bo sodelovala sokolska godba n pevci.
V	petek, dne 28. junija ob 9 dopoldne otvoritev kongresa v zborovalni dvorani staromest-ne obč. zborovalnice.
Dnev»ni red zborovanja se razglasi kasneje.
Za časa kongresa bo imela "Vseslovanska časnikarska zve->:a" svoj letni občni zbor. katerega se udeleže zastopnik 14 društev, združenih v "Zvezi".
Kongresisti se tudi udeleže so-kolskih slavnosti v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija, takisto se tudi udeleže slavnosti od-krtja spomenika Frančišku Palackemu.
Na čast kongresistov bo dne 28. junija banket v "Obecnin-dome pražskem". dne 20. juni-ia zvečer v "Narodnem domu" v Karlinu. dne 30. junija v Kral Vinogradih in dne t. julija <na Sm'chovu.
Dne 2. julija je na vabilo mestnega občinskega zastopa :n okra;nee:a odbora v Jičinu rzlet v Jicn in do Prahovskych skal.
Zanimivo je, da se je prvi kongres slovanskih časnikarjev vršil 1. 1898. v Pragi, ob pri-! ki polaganja temeljneea kamna za Palackega spomenPc. a XI. kongres se vrši od odkritju teea snomenika in istočasno s prvim vseslovanskim sokol ski m dletom v Pragi.
Kongres slovanskih časnikarjev vzbuja pozornost vse--a Slovenstva.
PRIPOROČILO.
Rojakom v San Francisco Cal. naznanjamo, da je na? zastopnik za to mesto in oko lico Mr. Jakob Laušin 211c 19. cesta. San Francisco. Cal. ki je splošno znan in spoštovat v tej naselbini. Rojakom g? priporočamo, da se v vseh po slih. ki se tiče našle tiskarne it lista z zaupanjem obrnejo ns njega .
ima hi*o ali
za Gilbert, Minn, in druga sosednja mesta ter ga rojakom povsod prav toplo priporočamo.
Upravništvo 'Clev. Amerike/
_ * _
Priporočilo.
Naš zastopnik za Waukegan in No. Chicago, 111. je Mr. Fr. Osredkar, Box 546 No. Chicago, 111., ki je pooblaščen, da pobira naročnino. Rojakom ga priporočamo.
Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik lista?
Mali oglasi,
POZOR ROJAKI.
Znano je vsem cenjenim rojakom, da imata Louis Gričar jn John K rail sallon na 961 Addison Rd. Ker se praznuje Alojzijev praznik na> 21 in Janezov prazinik na 24. junija, smo se zmenili,, da praznujemo godove skupaj in objednem tudi obstanek dveletnice. Priporočamo se torej, da nas pose-tijo v petek zvečer na veselici, ki se neha v poijdeljek zvečer, 24. junija. Postreči hočemo vsa kega po naši zmožnosti s ko-štrunovo in kurjo pečenko, go-lejaem in polento. Ob enakih prilikah ostanemo tudi mi vsakemu naklonjeni. V slogi je moč.
J. Kral in L. Gričar.
Takoj dobi delo mlada gospodična kot tolmačinja. Mora znati govoriti slovensko in angleško. Vprašajte na 2168 E. 19th. St. Dobra plača in lahko delo.	1 (49)
Naprodaj je saloon in vse drugo na vogalu Metta ave. in Addison Rd. Saloon dela najboljša trgovina na Addison Rd. in se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji. Poizve se na 955 Addison Rd. Tel. Princeton 1166R.	(49)
^TattBTdelo dobri "modlerji". Ni štra>ka. Dobro delo. The Ohisholm in Moore Co. ^046 Lakeside ave.
(48)
Naprodaj hiša na 1237 E. 61 St. vogal Edna Rd. za dve družini, 6 sob, kopališče zgorej, spodaj 4 sobe. Škriljeva streha, vse ceste tlakane, lot 36x136. Cena* samo $3800. Vprašajte na 1446 E. nith St. Tel. Crest 839 R.
-^-
Pozor rojaki 1
Kupil sem več zemlje v Col-linwoodu. kamor je 3 centna vožnja. Kdor si misli postaviti svoj lastni dom naj pride k meni, da mu napravim hišo. Plača se $500 naprej, drugo >na lahke obroke na mesec.
F. J. Opa&kar, kontraktor 1x0$ E. 64th St (48)
Najlepša prilika za Slovenca, da kupi hišo v slovenski naselbini na 443 E. 160. cesta, Collinwood. Osem sob, toilet. Proda se na lahka odplačila, zraven pa tudi komer lot na Trafalgar ave. in 161 cesta. Vsa vprašanja za druge hiše in lote v najlepših mestih, naj se pošljejo >na Walter Vrbanic. 4609 Darwin ave. Collinwood, Ohio,	(49)
SEVEDA HOČETE NAJBOLJŠE - in vi hočete isto vsak dan. Dobri vz. roki so znkaj dajajte svoji družini
LAPOV GOLDEN R"D KRUH.
t-, . ...i.	111 11 i
Zavit v-papir, varen proti prabu in boleznim.
5 Cte. lli
Jacob Laub Baking
1'fltiimif " J
49* LORAIN AVE
———■■I^H, Hiša na Carry ave 4 sobe lot
30x150. ,	;; |v
Hiša na Carry ave. 8 sob, lot
30x150,
Hiša na Carry ave. 10 »ob, lot 30x150.
Hiša na Carry ave. 14 sob lot, 30x160.
Hiša na 60. cesti, 7 sob, lot 40x176
Hiša na 61. cesti, 6 sob, lot 30x150.
Dve hiši na 61. cesti, ena 10 sob druga 8 sob, lot 58x150. Hiša na Norwood, 11 sob, lot 40x120.
Dve hiši na voglu Bonna ave in 61. cesti, vsaka 10 sob, lot 46x14a
Hiša na Bonna ave. 7 sob, lota 30x111.
Hiša na 63. cesti 7 sob. Lot spredaj 38, zadaj 78 in 145 dol-
Hiša na 63.cesti, 7 sob, lot 35x110.
Dve hiši na 63. cesti, ena 9 sob druga 8 sob, lota 35x110. Hiša na Orton Court, 7 sob, lota 30x110.
Dve hiši na 64. cesti ena 12 sob, druga 7 sob, lot 62x10a Hiša zidana na 64. cesti, 8 stanovanj 26 sob, lot 40x126. Hiša na Addison Rd., 8 sob lot 38x140.
Hiša na 157. cesti Collinwood, 9 sob, gorka voda, kopalna soba, lot 40x140. Hiša v Nottingham, Ohio, stop 127. Lot 99x257 Cena $2500 $1000.00 na prvo plačilo, ostalo na male obroke. Dva lota na Brooner avenue, Rockport, Ohio, vsaki lot 40 X137 in 12 dreves. Dva lota na Esmond ave. Nottingham — Berwick. Vsake vrste hiše na St. Clair ave. s prodajalnami.
Cene vsem tem hišam od $1700.00 naprej, nekatere na majhne obroke, več se pozve pri
AUGUST KAUSEK, 6203 St Ckdr Avenue v drugem nadstropju, vrata Itev. 2. Tel. Princeton 3037 R
j.
"'if ■ ■
0
SLOVENSKI FOTOGKAF. |
ftl22 ST CLAIR AYE. H. E.
twteluie slike ta fenitbe in družinske slike, otnrtke slike, po najnovejši modi tn po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko v naravni velikosti zastonj Vse delo je garantirano.
inUID 7PI P SLOVENSKI POGREB-Ju^lr jLdEZi JCr* NIK IN TRGOVEC. x
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti oto vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, žetea-nrne, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan.
JOSIP ŽELE. P108 PT claib AVE.
m
g11111 ni 11 m mm ,
Zanesljiv prijatelj.
V resnici zanesljiv prijatelj
za ženske, k> trpijo na slabosti, je Severov Regulator. Lahko se zanesete nanj, da ozdravi navadne bolezni, popravi telesno slabost, na kateri ženske trpijo. Cena $1.00 steklenici. Prodaja se v lekarnah. Knjižica "zdravje za ženske" se pošlje vsakemu zastonj, kdor zahteva. Pišite na W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. (53)

-
HIŠE NAPRODAJ.
Hiša na 66.cesti, 8 sob, za dve
družine, cena $1800.
Hiša na Edna ave. 5 sob, cena
$2150.
Hiša na 55. cesti, 8 sob, za dve družine, škriljeva streha, $2800.. $500 se plača takoj, drugo na mesečne obroke. Hrša na Proisser ave. 8 sob, dve družine, samo $2650. Hiša na Bonna ave. 10 sob. dve družini, škriljeva streha* velika klet in podstrešje, cena
$33°°-
Hiša na vogalu Norwood in Bonna, 5 sob $2500. Hiša na E. 66. cesti, 12 sob, za dve družine, rent $30.00 na mesec, škriljeva streha, velik porch, samo $3700. Hiša. na Norwood za, 3 družine, u sob, lep lot, cena $3400.
Za vse podrobnosti poizvedite pri John Zulich, 1197 E.61. cesta. Tel. Princeton 1326 L. - (50)
Naznanilo.
iSlovencem v Clevelandu naznanjam, da sem se preselil iz Bonna ave. na 61. cesto, kaikih 200 korakov od St. Clair ave. proti Superior. Ker me je »že več oseb iskalo, pa me niso mogle najt:. me lahko sedaj najdete v zidanem poslopju. Imam mnogo hiš naprodaj v sredi slovenske naselbine. Vprašajte natančneje pri meni	(48)
John .Žulich. 1197 E. 6ist Street TeL Princeton 13^6 L.
25 delavcev dobi delo na "skrap jardu"
leto. Lahko se dela
Vi se bodete čudili
kako* velike koristi za človeško zdravje je
: Father Kneipovo grenko vino i i
To grenlko vino je eno najboljših, kar jilb je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo nadalje govorili o tem vfntfr ker ktftir ga bo poskusil, se bo sam prepričal o njega pristnosti.
Zahtevajte Knejpa!
katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, ka-



kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar ali « > lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo nti edini glavni založniki in razprodajalci Kneipovega vina.
Prvii Nlov<>imUH ilriižbn ffij
i Š OHIO BRANDY DISTILLING £ j
6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio

<»» m 11 m 1 n ii 1 ii 1111 ii»i h »Jt
JOHN fiORMK,
^ftMMMittaaaaaaaa^aaaeaaaa'sieasMaf aaaa—so—
SLOVENSKI KHOJAC 61UB Sit. Clair Ava.
Priporočam m wmm rojakom * nakup teplh, modern (b te aft »pomladne in letne oblek ter tufcenj. Prodajan po Marl la lo aarvjono. Prtporgam ae alarnim Snrttvom v aanraro uaifonn te UTriuien «Wro«a krojaika naroČila. Priporočani rudi avojo veliko lalogo raob mo4klh potroMete. ■DiNI ZALOkNIK V8RH 80R0L8KIH POTRJtBMIM.
Tel Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM f
Največja slovenska trgovina J <n pogrebni zavod.
Hm«oH>m 1 dve tfote te t polni meri > najfinejšimi priprtim preakrbljena. Trgovina «a nakup pohlAtva. orodja, premo«, barv«, »tekla In drafo. Poarobnl ta vod jo s najOnejUml preskrbljen. Ml preekrbojeno najlepie sprevode t i UudU. sakar Imamo tare« ftterUa sabval. Za veakl elačaj ambalaaee 1» Cte« kofitjo. rrgovlna odprta no« ta daa. 8e a ni v »«m aiovencem /te
Tot Princeton 13*1
rt»e
221Z A. Grdlna.
■
ogenj 1 Zavarujte se proti nezgodam!
9	Pri elorenakem invarovalBem
A. JE



iS • v,
Historično politični roman.
■pisal Sir John Retcliffe; za Gev. Ameriko priredil L. J. P.
"Čujtje, ptujec." reče Krizo-, ,.No .. reče Krjionos> "sprva
"J®2 nc vem- kai vam J isem mislil, da je vas spremlje-<!a se v teh krajih vedno g<>; j vajec z)ato Oko, o .katerem se dolžan ta mož, toda znano mi \ ^ k] (la je bij nenudružljiv iljivih prijateljev. Rad bi videl sprem]jeva]ec železne Roke in
onega (ki bi mi branil, zastaviti svoje življenje za prija e-Ijaf Zapirajte bolj previdno »voja usta, mož, in ne motite nas pri svojih dolžnostih. Pri tem ostane, mojster Železna Roka! Jaz grem z vami, da vidim Jaguarja in senorito, katero sem obljubil pripeljati na liaciendo. Sicer pa pri tem ni veliko .nevarnosti.- Apači nikakor ne bodejo slutili, da se jim bližamo, ker mislijo, da
smo veseli, ker smo odnesli pete.-Sedaj vemo. kdaj nameravajo napasti haciendo, in lahko Don Estevana še ob pravem času posvarimo, dočiirf mi sami skušamo lumpom eno zagosti."
"To je tudi moje mnenj?," pristavi železna Roka. "Mojster Skilovnik, naša pogodba mi pač zapoveduje, da vas branim, toda prepoveduje mi. da zapustim tovariša v sili. Sicer pa brez Jaguarja ne moremo' ničesar opraviti. Najbolje, kar morete storiti je. da se podate kar najhitreje proti haciendi, da tako rešite svoj skalp in raxsirite tam novico o rudečih lump*."
Glas. s katerim je traper o govoril je bU tako odlo-, da se je Am^rikanec ne-vpirati. Sklenjeno je bilo, spremijo vsi skupaj Browna Slonga do hacicnde, nakar Kleist, Križonos, železna Dlatz jn deklica podajo proti taboru Apačev, da navzoči, ko se vojniki na pohod proti hacien-onos in Železna Roka ta obema natančno, kaj morata povedati haciemleru,
8 se radi senorite ni treba ti, ker »o v»si pripravljeni, da dajo svoje življenje za senorito, in da .jiaj se haciender.o i samo štiriindvajset ur, pa pride pomoč od gro-
Jaguarja. Tenia po njegovem obnašanju se mi zdi, da mora hit- to kdo drugi človek."
"Da več kot leto je že minilo, odkar smo zgubili prijatelja Jos:ja. Odšel je preko morja k svojim morilcem."
"Kaj, mojster Železna Roka. Gambusin ni umrl pri vas v fee j u z Apači?" ■
"Jose, naš krvni brat, je u-mrl v Parizu, v mestu velikega cesarja, in sicer kot žrtev ne-
Ko so še Slongu in Brownu natančno pojasnili pot do ha-cienxle, odideta oba možaka mrmrajoča na pot, a ostala družba proti taboru Apačev.
Nato je sledilo pa še kratko posvetovanje med Železno Ro-T ' ko in Križonosom: uspeh posvetovanja je bil, da so se zje-dinili, da poiščejo še enkrat skrivališče, katero je odkril Železna Roka, in da tam spravijo svoje konje na varno, ker »o raje potovali pes proti ta-■ . boru kot na konjih. Komea je potovala ves čas poleg Železne Roke in se pogovarjala z njim v komanskem jeziku, dasi bi Kleist jako rad videl, če bi hodila z tnjim.	i - i
Tako so se naši možje klub temi kmalu približali apaškernu taborišču. Takoj oib prvem pogledu so se prepričali, da je Sivi Medved jako lahkomiseln. Niti v glavo mu ni padlo, da bi razpostavil straže okoli to-bortšča, ker je bil trdno prepričan, da so njegovi sovražniki odjafoali proti haciendi. Grobna | tišina vlada v soteski. Posame-Krni vojniki spijo raztreseno po , tleh. Komea je skoro glasno zakričala, ko je s svojimi ostrimi očmi zapazila brata, kako je slonel ob nekem drevesu in počival. Njegov mir je pričal, da se tudi senoriti dosedaj ni ničesar pripetilo. •Bilo je okoli enajste ure, in v . dobre pol ure bi morala vzhajati luna. Previdni lovci so bili prepričani, da postane v tem trenutku tudi v taboru bolj živahno življenje. Dotedaj se pa ni moglo ničesar posebnega ti, in predlog traperja je vsa družba umaknila na* zaj proti skalnatim pečinam, kjer so se lahko brez skrbi pogovarjali jn kovali načrte. Bilo je prvič, da sta si Križonos - | in Železna <Roka sedela nasproti v mirhera pogovoru.
Ii
sramne izdaje, in mi smo tu kaj, da maščujemo njegovo smrt."
"Toda vi se motite, Železna Raka. Kako morete tukaj maščevati svojega prijatelja, če govorite, da je umrl v Parizu, o katerem mestu sem tudi jaz že slišal?"
"Ker je Bog in lakomnost poslala njegove morilce v tc pokrajine, in jih sedaj iščemoC"
"Frartcozje so tukaj?" vpraša Križonos, "kaj, mogoče so celo pri naši ekspediciji? Priznati moram, da je nekaj zlobnih ljudij med njimi."
"Morilci Joseja so pri tako-zvani sonorski ekspediciji."
"In ali lahko vprašam za nji/h imena?"
"Eden njfy je mož, v katerega službo ste vi stopili, kakor ste mi sami povedali; imenuje se grof Bulbon; drugi je pa njegov stari služabnik: ta dva sta bila iglava in roka pri umoru našega prijatelja."
"To je laž in obrekovanje," zakliče mladi častnik. "Grof Bulbon ni zmožen takega dejanja."
"Mladič,*' zakliče traper resno, "železna Roka še ni nikdar lagal; in tudi ni mož, ki bi mogel sprejeti take obdol-zitve. In jaz sicer ne dolžim nikogar kakega dejanja, če nimam dokaze o tem."
"'Govorite bolj tiho," reče Krržonos. "Vsaka glasna beseda nam lahko prinese pogubo. Kako pridete vi do tega, cenjeni tovariš, , da doDžite grofa tako grdega in lopovskega dejanja?"
"Da, v San Franciscu sem seveda marsikaj slišal o njem, o čemur sem se prepričal, da je mož poguma in dela. To<la žal, da to ni vedno znamenje poštenega značaja. V svojem življenju sem naletel na preriji na može, ki <bi se šli desetkrat metat s hudičem, pa so bili največji lopovi. Ne, ne, prestar sem, da bi me kdo pregovoril od tega, o čemur sem prepričan."
"Toda kakšne dokaze imate proti (grofu?" ; . ■ t
"Vi veste, da se je šlo ta .neko skrivnost, radi katere je naš prijatelj gauiibusino odpotoval preko morja, da dobi ljudi, ki bi se drznili poiskati zlato rudo. Ta mož pa, ki se imenuje potomec francoskih kraljev, je pa umoril našega prijatelja, da mu ukrade njegovo skrivnost. Sedaj je pa prišel preko vode in nabral tukaj četo adutov, in žal, da tudi vas med njimi, s katerimj hoče iz,-koristiti ukradeno skrivnost, dasi je največji slepec, če misli, da se mn kaj tacega pripeti. Mož, ki, je gambusina spremljal v Pariz, je prinesel neovržene dokaze o grofovi krivdi, da celo njegovo krvavo obleko smo videli. Mi smo pa prisegli, da maščujemo umorjenega prijatelja."
Križonos pa žalostno zmaje z glavo. "Priznati moram, tovariš," reče konečno, da vzroki govorijo za vas. Ekspedicija je bila nabrana v San Franci-.scu, da poišče zlato. Priznali pa morate, da jaz nisem šel k ekspediciji. da bi si nabral zakladov, pač pa ker se. mi je ila lepa prilika, da obraču-z Apači. Tudi sem že star
o povpraševal za
vašimii spremljevalci."
"Torej vidite iz tega, da so tudi besede našega poslanika, ki nam je prinesel poročilo o smrti gambusina. Ponosni mož ne ve, da je maščevalni nož že visel nad njim, in da mu je samo slučaj rešil življenje."
"Kaj, vi ste bili torej v oni skriv.nostni noči v grofovem stanovanju! Slišal sem nekaj o tem govoriti."
"V omenjeni noči so stali ob njegovi postelji, jaz Jaguar in poslanec, ki nas je obvestil o smrti gamibusrna. Toda Bog je potrpežljiv z grčšniki. Koman-či ubijajo može, toda ne žensk."
Slednje besede seveda ni ni hče razumel.
Jaz verujem, da ste pošten Človek," pristavi poročnik Kleist, "ker vse vaše ravnanje mi je tako pokazalo, tore, mi je žal, ker sem vam očita laž. Vendar ne vrjamem v gro-fovo krivdo, dasi govor jo raz logi proti njemu. Tudi vas so ahko premotili, in oe je poslanec oni človek, katerega smo spremili v bližino haciende, te daj imam radi njegove zunaj-nosti :n nastopa prav malo zaupanja do njega."
"Pardon," omeni Železna Rota, "natura res ni podelila Ški-eči Podgani, kakor ga imenuje Indijanec, posebnih lastnosti?, la bi bil pripraven za našo družbo. Tudi niso ostale njegove lastnosti mani n č kaj ugodne. Toda on je prišel ob uri Ln času na dogovorjeno mesto, prinesel znamenja, o katerih smo se dogovorili, in kate ra smo natančno spoznali. To nam dokazuje, da mu moramo zaupati. Jaguar in jaz sva mu obljubila svojo pomoč. Če pridejo naša pota narazen, tedaj bodemo postopali kot pošteni sovražtrki. Predvseiri pa imamo sedaj pred seboj skupnega sovražnika, ki nam bo dal mnogo opraviti, in nad tem sovražnikom lahko začasno spustimo svojo jezo."
"Naj bi s trebil i te črve iz zemlje," momlja. Križonos.
Medtem pogovorom je pri-svetil mesec. Vejevje grmovja v bližini se je pričelo svetlikati, mesec je izšel. In pri svet-ldbi zadoni od soteske sem dolg zategnjen krik, ki se je dvakrat ponovil in odmeval med skalami. V trenutku je postalo v taboru vse živahno, slišali so se klici glavarjev, hresketanje konj in dirjanje vojnikov.
Zlodji se pripravljajo na odhod," reče Križonos.
"In predno bo minilo pol ure bodejo na svojem krvavem potu," pristavi Železna Roka. "Bog daj, da bodejo prebivalci haciende ob pravem času po-svarjeni. Ker če zmagata Sivi Medved in Črna Kača, tedaj ne bo usmiljenja za bledoličnike."
In Železna Roka je imel prav* Ni še minilo pol ure, ko so bili konjeniki že na potu. Mesec je medtem že tako pri-sejal, da jo obseval sotesko.
Med skalami se pojavi senca. Bila je Komea.
Veliki Duh je nam naklonjen," reče s svojim sladkim glasom. "Sivi Medved je s svojimi vojniki zapustil tabor šče, in pustil v taboru samo deset mož. Vonodonga je na svojem mestu, toda privezan. Čas je!"
"Zakaj?" vpraša mladi častnik.
"Da pride sestra k svojemu bratu — jaz grem k Velikemu Jaguarju."
V taboru Apačav.
V taboru Apačev je ostal star glavar z devetimi vojniki. Glavar ni bil več zmožen, da bi s svojimi tovariši jahal cele ure po divjih krajih, toda bil je surov dovolj, da so ostali vojniki lahko zaupali nanj. Poleg teb deset vojnikov je pa ostal v taborišču tudi čarovnik in vse ženske, kar je zadostovalo, da se odbije poedini napad.
Stari glavar in čarovnik sedita skupaj pri ognju in skrivej kujeta hudobne načrte. Ženske Ln ostali vojniki so pa hodili brezskrbno po taborišču. Ko-manč pa stoji nepremično ob svojem kolu privezan. Vse v taboru je zaspalo. Mrtvaška tišina vlada vsepovsod..
Komea je svoje besede, katere smo omenili na koncu za-
il. Sam
ko je prišel do ljubezni deklice,
Sklenil je, da žrtvuje vse, da reši mlado Ind janko vsake nevarnosti. Oglasi se torej z o-
strini protestom:
"Nikakor ne," reče odločno, "pripustiti ne smemo, da prid deklica zopet v roke tem zverinam. Križonos, železna Roka, pomagajte mi, da odvrnemo deklico od njenega sklepa."
"Pa ona mora vseeno iti v tabor, če hočemo Jaguarja rešiti," odvrne Železna Roka." "Deset lumpov je tukaj doli, in dobro poznam indijanske ženske, da bi se same borile do smrti, predno bi dopustile, da bi kak ujetnik pobegnil iz taborišča. Ujetnik mora* torej v trenutku potrebe imeti v bližini prijatelja, ki mu bo dal potrebna sredstva, da se brani. Vonodonga ima moj nož; sr.m sem videl, da ga je vzprejel. ko sem mu ga vrgel raz to pečino navzdol. Moral je kam skriti ta flož, ker sicer bi ga lump je gotovo opazili, ko so ga privezali ob kol."
Tem izjavam železne Roke se Kleist ni mogel ustavljati. Pros:l je samo. naj deklica vzame s seboj njegov revolver, toda temu je oporekal Križonos in traper, ker bi tuje orožje lahko pri Indijancih obudilo sum. Konečno so se sporazumeli, da pustijo mJaclo deklico, da dela po svoji lastni pameti.
Potem je sledilo posvetovanje, kako naj se oprosti jetnike, namreč Vono(k>ngo, senorito Dolcres <n njeno služabnico. Sovražnikov je bilo deset, poleg vseh žensk, nasprotniki so pa šteli samo štiri glave, tri puške, en revolver in dva noža.
Komea odide po skrivni poti v tabor. Križonos jo sprem-ja toliko časa, dokler vidi, da je brez nevarnosti zanj.
Tako je min la ena ura, in stališče meseca je naznanjalo, da se noč nagiblje proti jutranjim uram, dasi je vladala še popolna tema. In dočim se je našim ljudem zdelo, da je spodaj v taborišču vse v spanju, vendar ni bilo tako. Stari glavar in čarovnik sta še vedno sedela pri skoro ugaslem ognju in kovala hudobne načrte, n ko se zdajci začuje bolestno ečanje.v bližini, šine hudobna misel čarovniku v glavo.
Stari glavar Apačev," reče indijanski čarovnik, "ni še nikdar skusil, kaj se pravi imeti pest bledoličnika za vratom, iledoličniki so psi, toda njih pesti so močne. Veliki t)uh jubi svoje otroke. Jezil se bo, ker sem bil jaz v njegovi navzočnosti davljen od bledoličnika, ne da bi za to slednji pre-el zasluženo kazen."
iStari glavar se pa ostro zasmeje.
"Moj brat bi rad bil čarovnik," reče, " pa ne ve, da so bolečine onega bledol:čnika hujše kot smrt."
Čitatelj se bo gotovo spomnil, da je ostal v taboru Apačev bivši bankir Meredit, ki se je po trpinčenju vrgel na Čarovnika in ga skoro zadavil. Pozneje so ga skalpiralj, in odtod je prihajalo ječanje, o ka-tereni smo prej omenili. Nesrečni bankir, ki gotovo ni imel malo grehov na svoji duši, je bil s skalpiranjem dobro kaznovan. Vsa njegova glava je bila zalita s krvjo, in koža ter lasje njegove glave so krasili pas * indijanskega čarovnika. A-pači so nesrečnega Meredifa pustili ležati ves dan na tleh, zvezanega na rokah in nogah. 'Nesrečnik ni mogel, proti svojim bolečinami druzega narediti, kot da je pritiskal krvavo glavo 'ob hladno kamenje.
Dalje prihodnjič.

Zdravljenje kroničnih bolez-nij, krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovšikih električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žar ki in'z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri
Dr. L. E. SIEGELSTEIN
308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od to do 12.


m
S' 1 iinoat,
volja, n razdrailjivost a Ji itd. so aad razdraženih slabih pre iljenih ali utrujenih živcev; Tej kajo za kako toniko.
Najboljša je
X«j novejše za rojake
Iz Washingtona.
Washington, 18. junija. Poslanska zbornica je danes obtožila Wade Ellisa, da je spre-iemal denar od vlade še potem, * ko ni več delal *a njo. Dobil je polno plačilo $14-5°° za svoje delo kot "trust buster". Wade Ellis je načelnik narodnega republikanskega odbora za državo Ohio.
Naša unijska
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Washingtona, da ima najboljša zdravila kakorsnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem. kostibolj, trganje v rokah nogah in krnicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC,
1092 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO.
Severov Nervoton

W-H'-
-niča.
1 ;
Jetrne |
j*'i.
Emi
M
t (Sevetfa's Nerrotor)
Vsi slaboiivčni ljudje bi se morali semaniti z tešilnim in mi-ril ni m vplivom te zdravilne to-nike.
$1,00 steklenica.
Ali zgubite težo ?
To lahko povzroča slfaba prebava, katere je vzr> k slab želodec. Ako pomagate žrl* dcu, pomagate celemu ustroju. To naredite ako bote uživali
Severov Želodčni -Grenčec.
. (Severa'j Stomack Bitters) $1.00 steklen k a
neprilike neprebava omotica nečisti jezik slab okus v ustih zoprn dih
Za zdravljenje gori om-. njenih neprilik, uživajte
Severn
Jetrne
Kroglice.
(Severas Liver Pills)
Cena 25c
V
Kupite Severov« zdravila od vašega lekarnarja Ako jih nima v zalogi, pilite nam. Zanesljiv zdravniški nasvet zastonj. Naslovite
W, F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Prihodnjič
ko se pogledate v zrcalo, poglejte svoje zobe. Skrbite, da imate Ciste zobe in varujte svoj želodec. Slabi zobje povzročajo mnogo bolezni, kar vam je mogoče znano. Jako važno je, da imate čista usta. Desetletna garancija gre vedno z našim delom, in naši zadovoljni bolniki so naš najboljši oglas. Vprašajte jih. Zaprto samo ob sredah popoldne odprto vsak večer do osmih. Govorimo razne jezike. Ženska postrežba.
RED CROSS,
zobozdravniki.
6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje
The Dornback & BucKholz Co.
plumberji
Napeljujejo cevi za vodo in kanale, krijejo strehe, polagajo c^vi za gas in delajo kopaliSča. Se priporočajo rojakom.
7109 St. Clair av.

Dobite si vrednost denarja.
Vi veste, koliko vas plin velja na mesec.
Sedaj pa skusite pomisliti koliko druzega blaga bi mogli kupiti z istim denaijem, ki ga izdate na mesec za plin Koliko ugodnosti in dobrote dobite vsak mesec od plina.
Vi dobite polno vrednost za vsak cent na plinu.
Plin je veliko cenejši kot premog in nič pepela zraven.	r
Rabite plin!
Vam ni treba vedno žgati plina, da imate dober ogenj, kadar želite. Isto minuto, ko prižgete plin, vam daje peč toplino. Isto minuto ko prenehate kuhati, zaprite plin. Vara ni treba zastonj žgati pl na.
Kadar rabite plin, dobite zakar plačate, postrežbo, udobnost, čistost, vročino; vi malo plačate, in plačate samo kar dobite.
The East Ohio Gas Company
Masonic Temple Building, 1446 EAST 6th STREET
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu «loTeniko angleške »Iornice, tolmača in angleško ilor, ilo-vaija. Knjiga trdo t pldtnn ve x an a stane f I. — in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. W S, New Tort, K. I.
■	Niyveija zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. n

HISE IN LOTI NAPRODAJ i
v finem poletnem okraju .na lahka odplačila. Loti od $50.00 do $200.00. Pet dolarjev plačate takoj, in $5.00 na mesec. Cesta je tlakana skozi po celem zemljišču. 10 minut od cerkve in šole. Vzemite Shore Line karo do stop 12in korakajte vzhodno 15 minut dokler ne pridete do Krakar-jevega zemljišča.
JOHN KRAKER
tel
'Mm