A 23 din - Leto XXXVIII - Št. 21
KRANJ, petek, 15.3.1985
SMcJMMGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Ječanje slovenskih upokojencev
'okojnine naj dohite osebne dohodke
»delovni organizaciji IBI v Kranju so se v sredo sestali sloven-*j upokojenci — Uvodni govornik Marjan Rožič — Prevlado-*fe razprave o gmotnem položaju upokojencev
»Kranj — V sredo je imela v kranj-1 tovarni IBI občni zbor Zveza dru-
upokojencev Slovenije. Srečajo so s pesmijo pozdravili pevci p^ženega pevskega zbora upoko-% j?cev iz Kranja, Škofje Loke in Tr-Uvodoma je zbranim spregovo-Predsednik Zvezne konference
SZDL Marjan Rožič. Govornik je na-glasil pomen združevanja v društvih upokojencev, ki so pomembna sestavina fronte in lahko vplivajo na družbenoekonomsko in socialno stanje upokojencev. Položaj upokojencev danes ni zavidljiv, zato je treba v prihodnjem dolgoročnem načrtova-
a srečanju slovenskih upokojencev je spregovoril Marjan Rožič
Ob javni tribuni Otrok, družina, družba
Zakaj se stara slovenski narod
Slovenski narod ostareva, rušijo se ravnovesja v starostni strukturi, rodnost pada. Poprečna slovenska družina je štiričlanska, z dve-
. nia otrokoma. Če je bilo to pred leti izraz mode in udobja, da bi si družina na račun otrok ustvarila boljši standard, danes to težko trdimo.
Mladi danes težko pridejo do dela, kasno se osamosvojijo, kasno si ustvarijo dom. Sprva malo zaslužijo in če je pri hiši en sam dohodek, je ob običajnem varčevanju za svojo streho nad glavo težko prehraniti več otrok. Ko gre mlada mati po osmih mesecih porodniškega dopusta znova na delo, jo skrbi otrokovo varstvo. Če se z otrokovim očetom menjavata na »šihtu«, če je pri roki skrbna babica ali stara znanka, ki za varstvo ne računa veliko, še nekako gre. Če pa mora otrok v jasli, sta starša pod dvojnim pritiskom: prezgodaj se ločita od palčka in mesečna oskrbnina v vrtcu krepko »olajša« njun proračun. Če otrok zboli, in to se mu do drugega leta pogosto pripeti, ostaja mati doma s 70-odstotnim nadomestilom osebnega dohodka in spet se pozna pri družinskem proračunu. Saj imamo različne socialne pomoči, ki za silo gasijo požar, pa vendar niso tako spodbudne, da bi se starši odločali za številnejše potomstvo.
Dalj časa že živi zamisel o daljšem porodniškem dopustu, z višjimi otroškimi dodatki bi radi spodbudili k več rojstvom, spremembe v Plačevanju vrtcev naj bi finančno razbremenile starše. Družba žal ni-nia sredstev, da bi motivirala družine za več otrok. Tudi pri daljšem Porodniškem dopustu se sklicuje na finančno breme, hkrati pa nas je strah, da ne bi ženske znova potisnili nazaj za štedilnik. Morda je daljši porodniški dopust res velikanski strošek, toda drago je tudi jaslično varstvo, drage so bolniške odsotnosti z dela za nego obolelih otrok, ^rago tudi za žensko, ki bi se brez teh bremen morda laže uveljavila Pri delu in jo torej tudi taki problemi vežejo k domačemu ognjišču.
Tudi ha ponedeljkovi javni tribuni Otrok, družina, družba v Cankarjevem domu je bilo ves čas čutiti, da načrtovanje družin vodi ekonomski motiv. Poglejmo tudi dolgoročneje. Več otrok danes pomeni jutri, pojutrišnjem več aktivnega prebivalstva, več mladih, ki bodo delali za svoi obstoj in pokojnino današnjega aktivnega prebivalstva.
^ _D. Z. Žlebir
Hanica vas pričakuje
nju gospodarstva skrbno načrtovati tudi socialno politiko in v njenem okviru gmotni položaj upokojencev.
Predsednik slovenskih upokojencev Avgust Batagelj je dejal, da se upokojenci ne čutijo odrinjeni od družbenih problemov. Zelo močno jih občutijo. Realna vrednost pokojnine so že peto leto zmanjšuje. Konec lanskega leta je dosegla 40 odstotkov realne vrednosti pokojnine izpred petih let. Takšna gibanja občutijo zlasti upokojenci z najnižjo pokojnino in družine, ki se morajo preživeti z eno samo pokojnino. Ob takih gibanjih je pomembno redno medletno povečevanje pokojnin in njihovo usklajevanje z rastjo osebnih dohodkov. V prihodnjem letu naj bi pokojnino že 90-odstotno uskladili z rastjo osebnih dohodkov, če bodo pokojninski skladi dovolj polni. Drugače kot s povečanjem prispevne stopnje v skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja to najbrž ne bo šlo.
Delegati Zveze društev upokojencev Slovenije so na občnem zboru ugodno ocenili delo svoje organizacije. Precejšnjo pozornost je v minulih letih namenjala stanovanjskim razmeram upokojencev. Denar za stanovanja gre iz sklada 4 odstotkov sredstev od izplačanih pokojnin, iz katerih so zgradili že 3500 stanovanj, 1300 upokojencem so dodelili solidarnostna stanovanja, mnogim našli mesta v 54 domovih upokojencev, približno 1300 prošenj pa še čaka na rešitev.
Tretje življenjsko obdobje ni čas zapiranja, temveč aktivnega vključevanja v družbenogospodarske tokove in to potrjuje tudi dejavnost Zveze društev upokojencv.    D. Z. Žlebir
SZDL o problemih Gorenjske
Kranj — V sredo je Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko v Kranju gostil predsednika Zvezne konference SZDL Marjana Rožiča. Predstavniki fronte so se pogovarjali o lanskem gospodarjenju na Gorenjskem, spregovorili pa so tudi o nekaterih odprtih vprašanjih, denimo o krizi v Iskri Telematiki, težavah jeseniške Železarne, o težnjah po uravnilovki pri delitvi osebnih dohodkih, o nezadovoljstvu, ki ga med ljudmi povzročajo vse dražji življenjski stroški.
Na Gorenjskem ugotavljajo, da je socialistična zveza vse bolj prisotna v življenju in se loteva naj-akutnejših vprašanj človekovega vsakdanjika ter tako postaja tudi odmevnejša. Razpravljalci niso mogli mimo kadrovskih sprememb, ki jih bodo prinesle volitve v prihodnjem letu.
Marjan Rožič je predstavnikom Gorenjske spregovoril o družbenoekonomskih razmerah pri nas.
V PLANICI DANES ZARES — Danes ob 10. uri se bo uradno začelo osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Branko Dolhar, naš nekdanji skakalec in reprezentant (slika na levice opravil preskusni skok in pristal pri 112 metrih. Skakalnica je odlično pripravljena. Pri urejevanju so veliko pomagali vojaki iz Bohinjske Bele (slika v sredini). Včeraj dopoldne so v Planici odkrili skulpturo skakalca, delo Zorana Mraka iz Logatca, ki je bil dolgoletni skakalec in delavec pri smučarskih skokih. Ob tej priložnosti je govoril eden od konstruktorjev planiških skakalnic, inženir Lado Gorišek (slika desno). Na včerajšnem preizkusu letalnice je bil med dvajsetimi našimi letalci spet najdaljši Matjaž Debelak, kije pristal pri 158 metrih. Več o Planici preberite na deveti in zadnji strani, (-dh) — Foto: F. Perdan
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Tisoč dinarjev pri toni premoga
Vse kaže, da bodo morali potrošniki pri toni premoga odšteti tisoč dinarjev za sovlaganja v premogovnike. V poprečju seveda, ne za vse vrste premoga enako. Takšen predlog dobiva zeleno luč na Gorenjskem, podobni glasovi prihajajo iz Maribora, kjer imajo pri oskrbi potrošnikov s premogom še več težav.
Brez sovlaganj dobav premoga preprosto ne bo. Povpraševanje po njem je vse večje, povedati velja tudi, da je energetski premog dražji, kot ga plačujemo potrošniki. Bosanski in srbski premogovniki zahtevajo sovlaganja v višini 640 do 3 tisoč dinarjev pri toni premoga, letos tudi slovenski in sicer tisoč dinarjev pri toni premoga. Denar naj bi se poslej zbiral pri republiški energetski skupnosti, ki ga bo usmerjala v premogovnike in tako zagotovila dobave. Doslej so namreč to delali kar sami trgovci s premogom.
Obeta se torej še ena v vrsti hitrih rešitev, ki jih poznamo tudi iz preteklih let. Denar za sovlaganja v premogovnike so namenjali iz občinskih proračunov, gorenjski prodajalec premoga Merkurje najemal kredite, nato so zaračunavali po 500 dinarjev pri toni premoga, nazadnje po republiškem odloku 8 odstotkov pri ceni premoga.
Hitre rešitve izvirajo iz neurejenega financiranja naložb v premogovnike, tudi dogovorjeno združevanje poteka prepočasi. Premogovniki imajo velike načrte: slišimo, naj bi jugoslovanski premogovniki do leta 1990 izkop povečali za tretjino, do leta 2000 pa potrojili. Tolikšnih naložb zgolj s cenami premoga seveda ne bodo zmogli.
Na Gorenjskem bi se morali vprašati tudi, za koliko povečevati dobave premoga. Z nadomeščanjem dragih naftnih goriv s premogom marsikje že ugotavljajo, da je zrak veliko bolj onesnažen. Razmišljati bi torej morali tudi o drugih virih energije, kot so penimo, manj še vodne elektrarne in toplotne črpalke. Tudi te seveda zahtevajo vlaganja, toda če se želimo bolj kot doslej ukvarjati s turizmom in varovati okolje, so to čisti viri energije.
M. Volčjak
Komite o organiziranosti
zadruge
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS se je v sredo sestalo s komunisti Gorenjske kmetijske zadruge. Pogovorili so se o uresničevanju stališč in sklepov organov ZKS o razvoju kmetijstva in urejanju razmer v zadrugi.
Ugotovili so, da je zadruga lani uspešno delala. Plan kmetijske proizvodnje je bil uresničen. Odkupili so predvidene tržne viške. Tako so, na primer, kljub slabi letini, uspeli od kmetov odkupiti večji del dogovorjenih količin krompirja in so preprečili špekulacije s cenami. Vse leto so zagotavljali dovolj močnih krmil in gnojil in kljub velikim nelikvid-nostnim težavam tudi potrebne kooperacijske kredite.
Manj uspešni pa so bili pri urejevanju notranje organiziranosti. Po združitvi manjših zadrug, ki združujejo kmete kranjske in tr-žiške občine, so se dogovorili, da bodo poslovne funkcije uredili skupaj in enotno. Tako naj bi skupaj uredili hranilno-kreditno službo in računovodstvo ter komercialo. Manj so naredili v formalnem smislu kot dejansko, ker jih delo samo sili k skupnemu delu in enotni politiki.
Za uresničevanje stališč organov ZK, zlasti pa za notranjo organiziranost, si je zadnje leto in pol zelo prizadevala osnovna organizacija. Ker stališč OO ZK niso uresničevali, je sekretarka Francka Šubičeva menila, da funkcije ne more več opravljati. V sredo so se dogovorili,, da bodo s pomočjo občinskega komiteja pripravili akcijski program uresničevanja sklepov in stališč o notranji organiziranosti,v katerem bo zapisano, kdo je zadolžen za določeno nalogo in v kakšnem roku-jo mora izpeljati. Dogovorili so se tudi, da bo sekretarka še naprej opravljala svojo funkcijo.
L. B.
Obisk bolgarskih sindikatov
Kranj — Na povabilo Zveznega odbora sindikata delavcev tekstila, usnja, gume in obutve Jugoslavije je na tridnevni obisk v Jugoslavijo prispela delegacija sindikatov lahke industrije Bolgarije. Vodi jo predsednik sindikata Peter Petrov. Delegacija se je mudila tudi v Sloveniji, kjer je v torek-s predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v Ljubljani izmenjala izkušnje iz sindikalnega dela, nato pa jo je sprejel član predsedstva republiškega sindikalnega sveta Drago Seliger, zadolžen za mednarodno dejavnost.
V sredo je bolgarska sindikalna delegacija obiskala tudi Gorenjsko. V Gorenjski predilnici v Škofji Loki so si gostje ogledali proizvodnjo, pobliže so se seznanili z delovnim procesom v blejski Vezenini in se z delavci pogovarjali o samoupravljanju in aktivnosti sindikata pri uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev. V četrtek so gostje obiskali tudi kranjsko Planiko.
Vsem obiskovalcem želimo obilo športnih užitkov.
KOMPAS KRANJ
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO
PETEK. 15. MARCA IfTEK
Dober začetek v Mehanizmih
Iskra v Lipnici je nastala leta 1956, ko se je takratni TULIP z 20 delavci odločil za združitev z Iskro. Tovarna mehanizmov se je v nadaljnih 29 letih razvijala pod Iskrino zvezdo v trden kolektiv s perspektivnim programom in z dobrimi delovnimi razmerami. Sedaj je v njej zaposlenih 350 delavcev, ki vsako leto dosegajo dobre rezultate. O tem smo se pogovarjali z direktorjem tovarne Damijanom Hafnerjem.
»Prehojena pot je bila zelo težka,« pravi direktor Damijan Hafner, »vendar je kolektiv s prirojeno pridnostjo in vestnostjo nenehno iskal sodobne izdelke. Proizvodnjo je uspel letno povečevati v poprečju za več kot 50 odstotkov. Leta 1964 je začel napredovati tudi v izvozu, po nekaj letih je prodal na zahtevna zahodna tržišča za več kot dva milijona dolarjev izdelkov letno. Z rahlimi nihanji je obdržal tak obseg izvoza. Tudi za letos smo načrtovali dvakrat večji izvoz od uvoza, ki smo ga uspeli v dveh letih zmanjšati za več kot 30 odstotkov. Okrog 35 odstotkov svoje proizvodnje izvozimo.«
Zadnja tir leta je Tovarna mehanizmov v Iskri Kibernetiki. Lani je tovarna uspela povečati proizvodnjo za 36 odstotkov. Letos pa so si delavci zastavili že težjo nalogo — izdelali naj bi za eno milijardo dinarjev izdelkov, kar bo za 47 odstotkov več kot lani. Očitno je, da se v načrtih niso zmotili.
»Januarja smo presegli mesečni proizvodni načrt za sedem odstotkov. Tudi izvoz na konvertibilni trg je bil za 71 odstotkov večji kot januarja lani, čeravno smo izvozili 37 odstotkov manj, kot smo načrtovali. Razveseljivo'je tudi dejstvo, da smo z istim številom zaposlenih povečali fizični obseg proizvodnje za 29 odstotkov. Omenjene rezultate smo dosegli z novimi izdelki, izboljšano tehnologijo, večjo storilnostjo in seveda tudi z večjimi cenami.
Tovarna mehanizmov že nekaj let vlaga v osvajanje novih izdelkov letno od 30 do 50 milijonov dinarjev. To nam omogoča ugodne poslovne rezultate, ki jih pričakujemo tudi v letih 1986—87 in naprej. V Iskri v Lipnici še nobeno leto nismo imeli izgu-
be. Imamo vse pogoje, da bo tako tudi v prihodnjih letih.«
Iskraši v Lipnici se zavedajo, da tako dobrih rezultatov ne bodo mogli doseči vsak mesec, upajo pa, da ne bodo bistveno slabši. To seveda ni odvisno samo od delavcev.
»Nadaljevali bomo začrtano smer našega razvoja v proizvodnji izdelkov in sistemov urarske natančnosti, oplemenitene z elektroniko,« je poudaril Damijan Hafner, »imamo tudi lastno razvojno skupino, ki šteje 16 delavcev. Hitro prilagajanje tujemu in domačemu tržišču je osnova dobrega gospodarjenja — to je tudi naše vodilo: nimamo problemov, če je treba delati na prosto soboto ali celo potegniti ,šiht' v nočno izmeno.
Povedati moram, da je naš kolek-tov že nekaj let na prvem mestu v občini Radovljica pri doseganju športnih rezultatov. Imamo tudi devet počitniških prikolic, ki na Jadranu omogočao razmeroma poceni počitnice delavcem z nižimi osebnimi dohodki. Vsako leto pošljemo do 14 delavcev na rekreacijsko zdravljenje v termalna zdravilišča, sami plačajo le 30 odstotkov cene.
Če bomo uspeli 30-letna gibanja nadaljevati tudi v prihodnjem letu, bo to največje priznanje vsem zaposlenim ob praznovanju 30-letnice Iskre v lipniški dolini. Ob vseh uspehih pa se zavedamo, da imamo še rezerve in preveč zastojev zaradi neodgovornega dela v tozdu in delovni organizaciji. Zato odgovornosti namenjamo večjo pozornost in neizpolnjevanje dolžnosti vzgojno kaznujemo z za nekaj odstotkov manjšim osebnim dohodkom. Pripomniti pa moramo, da bi približno tako morali delati vsi v Jugoslaviji, če hočemo izpeljati stabilizacijo in izboljšati standard delavcev.« A. Boc
(VSarl " Konstantin Cernenko, Mihail Gorbačov novi šef
V sredo popoldne so se v Moskvi v Aleji velikanov na Rdečem trgu poslovili od Konstantina Ustinoviča Černenka, v nedeljo umrlega generalnega sekretarja sovjetske partije in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR. Na pogrebu se je zbralo okoli 100 državnih delegacij z vseh koncev sveta. Udeležila se ga je tudi jugoslovanska delegacija, v kateri so bili Veselin Dju-ranovič, Ali Shukrija, Raif Diz-darevič in Milojko Drulovič.
V ponedeljek se je na izredni seji sestal politbiro CK KPSZ, na kateri so izvolili novega generalnega sekretarja sovjetske partije. To funkcijo bo poslej opravljal 54-letni Mihail Gorbačov, ki je največji vzpon doživel v času Jurija Andropova. V zadnjem letu pa so mu zaupali tudi nekatere najpomembnejše dolžnosti v po-litbiroju. V svojem uvodnem govoru je Mihail Gorbačov poudaril, da se bo Sovjetska zveza prizadevala za napredek v ženevskih pogajanjih na pošteni in enakopravni podlagi. Dejal je tudi, da se bo prizadevala za mir v svetu in za izboljšanje odnosov s Kitajsko.
30. marca letna konferenca ZK
Jesenice — Na seji OK ZKS so sklenili, da bo letna konferenca občinske organizacije zveze komunistov v soboto, 30. marca, ob 10. uri. Uvodoma bo zasedanje potekalo plenarno, nato pa po komisijah oziroma sekcijah. Zasedale bodo sekcije za družbenoekonomsko področje, za družbenopolitični sistem in za delovanje zveze komunistov. Na letni konferenci bodo ocenili delo in rezultate v občini v minulem letu. a. Ž.
Vasilij Koman
Jasno in odločno spregovorili o problemih
Nedavna sejkobčinskega komiteja ZKS Radovljica, na kateri so obravnavali gradivo za aprilsko programsko sejo občinske konference, je bila prava osvežitev. Gradivo in razprava sta bila problemska, komunisti so jasno in odločno spregovorili o težavah in problemih, o uspehih in neuspehih. Problemi so povezani s programsko usmeritvijo za letošnje delo; razprave o gradivu zdaj potekajo v osnovnih organizacijah. Podrobneje je o njem spregovoril VASILIJ KOLMAN, ki je letos prevzel delo sekretarja občinskega komiteja ZKS Radovljica.
• Kako ste pripravili gradivo, ki je problemsko sestavljeno in se ne izgublja v načelnem besedovanju?
Imenovali smo tri delovne skupine z nosilci, kritično ga je na dveh sejah obravnavajo predsedstvo, da smo izoblikovali stališča. K delu smo povabili tudi druge, ne le člane predsedstva. Že prej smo se odločili, da ne bomo obravnavali vsega, temveč le probleme, ki smo jih določili v skladu s programskimi usmeritvami centralnega komiteja. Probleme smo prikazali tako podrobno, da bodo lahko v osnovnih organizacijah spodbudili nadaljno razpravo. Upam, da bomo našli tudi nosilce, ki se bodo ukvarjali s posameznimi problemi. Predsedstvo ne bo moglo biti nosilec vsega, s še bolj aktivnim delom članov komiteja nam bo to uspevalo.
• Na področju gospodarstva ste izpostavili turizem?
Izpostavili smo razvoj turizma in vse njegove infrastrukture. Angažirati bomo skušali vse strokovne moči in pomoč, ki so jo pripravljene dati druge institucije, predvsem banke, da bomo izkoristili možnosti kreditiranja tudi tujega kapitala. Ocenjujemo, da so na Bledu ideje o razvoju turizma dobre, le čim prej jih je treba uresničiti. Do leta 1989, ko bo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju, bi radi naredili čim več. Za razvoj Bohinja idej še ni. Vodstvo Alpetoura in turistična poslovna skupnost bosta morala več narediti tudi za razvoj Bohinja, ne le za Bled.
Seveda pa to ne pomeni, da smo pozabili na druge veje gospodarstva, ki se ukvarja s podobnimi problemi kot drugod na Gorenjskem. Poglavitna sta iztrošenost strojne opreme in tehnološka zastarelost. Res je, da nimamo tako veiikih gospodarskih težav kot v jeseniški in kranjski občini, saj večjih izgub ni. Naša industrija je razdrobljena in zato programsko lažje obvladljiva in tudi bolje organizirana. Paleta industrijskih izdelkov je široka, nekateri so izvozno zelo zanimivi.
• Resen problem je zaostajanje
na področju stanovanjsko komunalne gradnje.
Pospešitev stanovanjske gradnje in v zvezi s tem stavbno opremljanje zemljišč sta pomembni nalogi. Dostikrat smo že rekli, da ne bomo gradili spalnih naselij, temveč stanovanjske soseske z vsem potrebnim za normalno življenje. Prvi takšen primer je Cankarjevo naselje v Radovljici. Večji zazidalni načrt, ki je odprt v Lescah, je zastavljen prav tako. Pospešitev stanovanjske gradnje je povezana z boljšim delom komunalnega gospodarstva in občinskih upravnih organov.
, • O kmetijstvu niste rekli veliko.
Kmetijstvu manjka razvojna usmeritev, čeprav smo nekaj naredili v socialistični zvezi in v tekočem srednjeročnem načrtu. Vendar operativnih posegov ni. Kmetijstvo je organizacijsko razdrobljeno, nima strokovnega kadra, tudi zaradi tega program kmetijskega sklada na zasedanju občinske skupščine prvič ni bil sprejet, denar pa lani ni bil najbolje izkoriščen. Najprej bi morali določiti pravo usmeritev kmetijstva (nasploh na Gorenjskem) in nato poiskati obliko uresničitve. Vsekakor bo moralo kmetijstvo dobiti širšo pomoč. V občini bomo osnovali delovno skupino, ki bo pripravila izhodišča razvojnih usmeritev in boljše organiziranosti.
• V gradivu najdemo oceno, da ni bilo ničesar storjenega pri iskanju notranjih rezerv v organiziranosti zdravstva in šolstva.
Nenehno omejevanje skupne porabe ima mejo. Brez korenitih sprememb ne bo šlo več, saj bo sicer ogrožen materialni in celo osebni položaj na tem področju. Z indeksiranjem, predvsem osebnih dohodkov, so se notranja razmerja porušila, nič pa ni bilo narejeno za nagrajevanje po delu, še manj kot v združenem delu. Deloma je prisoten oportunizem, še vedno ni pravo svobodne menjave dela, ni vneme za iskanje notranjih rezerv in boljših oblik organiziranosti. Letos bo treba'narediti še analizo organiziranosti zdravstva in šolstva. Po-
Kaj je z gradnjo stanovanj?
Zasebni graditelji tudi v tem srednjeročnem obdobju rešujejo! črtani program gradnje stanovanj
Po statističnih podatkih v Sloveniji še nikoli ni bilo zgrajenih tako malo družbenih stanovanj kot lani. Gradbena podjetja so namreč zgradila 4416 novih stanovanj, kar je za okrog 1000 oziroma 15 odstotkov manj kot leta 1983. Vendar pa smo že takrat v Sloveniji reagirali precej hrupno, češ, da smo na področju stanovanjske gradnje povsem odpovedali. Po drugi strani pa so zasebniki lani zgradili okrog 5500 stanovanj in gre torej pravzaprav njim pripisati, da bomo v tem srednjeročnem obdobju rnorda vendarle zgradili predvidenih 58.000 stanovanj. Vedeti pa moramo, da smo to številko dobili pred dvema letoma, ko smo znižali takratni program 65.000 zgrajenih stanovanj v tem srednjeročnem obdobju.
Kaj se pravzaprav dogaja z našo gradnjo stanovanj? Razlage so različne, če poslušamo gradbenike ali pa predstavnike samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Slednje bi morale bedeti nad celotno družbeno usmerjeno stanovanjsko zidavo. Leta pa bi morala prevladovati. Kaže pa, da pri tem že na začetku obupa-vamo, zaradi vse bolj glasnih zahtev, da je treba gradbenikom omogočiti ponovno gradnjo stanovanj za trg.
Že pred leti smo ugotavljali, da ne zmoremo več tolikšne stanovanjske gradnje kot v preteklosti. Najbolj črnogledi so opozarjali, da glavna zavora nc bosta niti zemlja niti cena, pač pa domala obubožana komunala. Ta danes marsikje nima niti toliko denarja, da bi potegnila najbolj potrebne komunalne vode do novih stanovanjskih naselij. Zato je skoraj neverjetno, da smo še v prejšnjem
srednjeročnem obdobju zgradili Sevalne raj 71.000 stanovanj. Vendar je ti ledsel takrat stanovanjsko gradnjo reše itvij0 la zasebna zidava. Namesto nafr &zdeli vanih 70 odstotkov stanovanj v dr isarst benem sektorju je bilo zgrajenih rugj^ 52 odstotkov.
V  tem  srednjeročnem obdoi smo zapisali, da bomo v družbe sektorju zgradili 60 odstotkov stanovanj. Lanski podatek govO 56 odstotkih. Zanimiv s tem v t pa je še tale primerjalni poda1 1981. leta smo v Sloveniji name' 6,2 odstotka družbenega proizV za gradnjo stanovanj, lani pa le 4,5 odstotka. Po drugi strani pa da v Sloveniji tudi delež stanov skih naložb v celotnih naložbah, ni so se gospodarske investicije večale za 72,2 odstotka, negospo« ske za 83,6, v stanovanjsko dej nost pa samo za 48,4 odstotka, neča ugotovitev, da je lani ostalo 20 odstotkov vsega razpoložljiv denarja za stanovanjsko gradnjo porabljenega. Največ tega den je v delovnih organizacijah, kje je obračal tudi za druge stvari.
Vse te ugotovitve kažejo, kje in kaj nas čaka, če ne bomo s spremenili že pred začetkom pri njega srednjeročnega obdobja, seji zveze sindikatov Jugoslavij bila poudarjena absurdna ugo tev. če bomo tudi v prihodnje v: j ali pri tako dragi zidavi in če ne mo spremenili sedanjih odnosO1 stanovanjski in komunalni poli se bomo slej ko prej znašli v pol ju, da bodo stanovanja, kljub tei" da jih manjka, nenazadnje »iskala« stanovalce.
Alpski letalski center v težavah
Ni prvič, da se je Alpski letalski center Lesce-Bled znašel v nezavidljivem položaju. Doslej se je z družbeno pomočjo in z iznajdljivostjo članstva, ki je z delom zaslužilo manjkajoči denar, še vedno izvlekel iz težav. Tokrat je položaj resnejši kot kdajkoli doslej: po eni strani je začela usihati družbena podpora, po drugi plati primanjkovati dela, s katerim tudi sicer ni moč v nedogled obremenjevati članstva.
9oreT Prvei >eje
*<*d< Sani] Rok i
l°Va ^ozQ
s     I M I i
vsem razmejeno ni niti strokovno delo med strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in občinskimi upravnimi organi, razdrobljena je tudi splošna organiziranost upravnih organov. Nekatere stvari tudi na področju Gorenjske še niso razrešene, predvsem pri organiziranosti zdravstva in zaposlovanja.
• Kakšno oceno je za svoje delo dobil občinski komite?
Ocenjujemo, da so bili kvalitetni premiki narejeni v povezovanju z osnovnimi organizacijami. Občinski komite se ne bi smel le sestajati, temveč bi moral delati tudi v povezavi z osnovnimi organizacijami. Nekateri člani komiteja tako že delajo, nekateri še ne, vsem skupaj to še ni postal pravi način dela. Naša organiziranost je zelo razvejena, saj imamo 108 osnovnih-oorganiza-cij, zato mora biti seveda angažiranost toliko večja. Sorazmerno dobro je delo Članov komiteja v izvršnem svetu, občinskih upravnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih, tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, kjer se čuti naša vloga. Lahko rečem, da v vsebinskem pogledu zastopajo stališča, ki so bila oblikovana na predsedstvu, komiteju ali sprejeta s programskimi usmeritvami. V občini politična koordinacija dobro dela, večina stališč je dogovorjena, čeprav je lahko v preteklosti nekaj težav in razhajanj.
• Število članov zveze komunistov se ni povečalo?
V naši organiziranosti smo izpostavili kadrovsko rast. Na tem področju smo doslej premalo naredili. Pričakovali smo, da nam bodo člane predlagali drugi, nemalokrat pa smo rekli, da grezakarierizem V zadnjem letu je več izstopov, natančne analize vzrokov še nismo naredili. Izstopajo predvsem člani s srednjo izobrazbo, ki imajo približno pet let delovne dobe. Kot razloge navajajo slabe medsebojne odnose, neustrezno nagrajevanje in članarino. M. Volčjak
Kranj — Lesko letališče se je po uvedbi večjih potniških letal v zračni promet in z izgradnjo brniškega letališča usmerilo pred 22 leti v športno in turistično dejavnost. Po večletnem dogovarjanju so začele del denarja za to dejavnost prispevati tudi gorenjske občine; v centru pa so v kriznem obdobju, da bi ohranili premoženje in zadržali članstvo, uvedli stransko proizvodno dejavnost, ki se je chranila in s katero ALC Lesce-Bled že 22 let zagotavlja manjkajoči denar. Člani centra so pred petimi leti zaslužili z delom v letališki delavnici in na delovnih akcijah 45 odstotkov vseh potrebnih sredstev za športno in strokovno dejavnost ALC, lani je ta delež znašal že domala dve tretjini (8,9 milijona dinarjev). Za vsak padalski skok so morali opraviti poldrugo uro dela, za start z jadralnim letalom tri do pet ur in za uro letenja z motornim letalom šest do sedem ur.
V centru se zavedajo, da članstva ne bodo mogli v nedogled obremenjevati z delom, zato jih usihanje družbene pomoči še toliko bolj skrbi. Telesnokul-turne skupnosti gorenjskih občin so pred tremi leti zagotovile za športno dejavnost centra skoraj šestino potrebnega denarja, lani le še devetino (1,55 milijona). Domala tričetrt je prispevala radovljiška te lesno kultur na skupnost, čeprav je iz njene občine manj kot polovica članstva (79 od 183). Škofjeloška
Obč Pre<
Je«
ske , *a k delo je v ]
in tržiška sta za 21 članov zagotovil'j ^Hsl simbolične zneske (skupaj 25.700 ^ <}ava narjev). Gorenjski občinski skladi j je p( financiranje potreb ljudske obrafli' Čno. so lani prispevali 1,51 milijona din*V0S] jev, pokrajinski in republiški štab tej d0 torialne obrambe, vojna pošta 20* Ljubljana in koma.nia vojnega stva za izvajanje pogodbenih nalog k tisočakov, 1,35 milijona dinarjev ' ustvaril center z lastno dejavnostjo-
Center se je znašel v nezavidljiv^ j^a< položaju. Spričo manjše družbene PM*j ». moči bi moral povečati delovne obv^lp&i nosti članstva, a tudi tega ne more, k* l*0r. primanjkuje dela. Če bi se odločili $\ krčenje dejavnosti, bi to pomenilo n' zadovanje in navsezadnje tudi ogrož1 nje varnosti. V letalskem športu je o1 mreč vse predpisano in temu se ni m* izogniti. *Na primer: po tisoč urah letf nja mora dvosedežno šolsko jadral" letalo na pregled, ki velja 1,55 milijo!1' dinarjev.
s
Pom
K
Ko je položaj centra obravnav^ predsedstvo skupščine gorenjskih o'. Čin, je menilo, da bi morali dejavno*. ALC izdatneje podpreti organi s Področja ljudske obrambe'. V centru t? mreč vzgajajo padalce, motorne in i1. dralne pilote — to pa je kader, ki bi " v vojnih razmerah koristen pri izp0' njevanju obrambnih ciljev, (cz)
Pred programskimi konferencami ZRVS
Radovljica — V sredo, 27. februarja, je bila v Radovljici seja predsedstva občinske konference ZRVS Radovljica. Sprejeli so finančno poroči- . lo za lani, letošnje programske usmeritve in se dogovorili za sklic krajevnih programskih konferenc, ki bodo v prvi polovici marca, sledila pa jim bo občinska konferenca.
Lanska udeležba na orientacijsko taktičnih pohodih je bila v večjih krajevnih skupnostih slabša, boljša pa v manjših. Na krajevnih programskih konferencah bodo posebej spregovorili o strokovnem usposabljanju in o vzrokih, zakaj ga nekateri člani zanemarjajo. Posebej se bodo dogovorili za boljše strokovno usposabljanje rezervnih vojaških starešin in za tesno sodelovanje s komiteji za SLO in DS. Sodelovali bodo pri oblikovanju kadrovskega sestava civilne zaščite in narodne
zaščite iz vrst rezervnih vojaš^ starešin in takih, ki uživajo ugled, krajevnih skupnostih. Predseds^ bo krajevnim konferencam posl^ tudi sezname naročnikov obrambe s priporočilom, naj jo jema vsaka družina. i
Po seji predsedstva se je šesta) bor za izvedbo 11. pohoda Po poti P roja   Kebeta.   Organizacijsko J-uspel, tekmovanje pa bodo še izbo*!, šali in si prizadevali za večjo mno" čnost. Tekmovanje pa bo usklajen^ obveznim   usposabljanjem čla*1 ZRVS in ZSMS. Obdržali bodo čene tekmovalne discipline in uDl, žili merila s področja topografije* pripravami na 12. pohod bodo VT* t prej   aprila se bodo odločili za iz°^ jo posebnega biltena, ki bo vsebo^. opis partizanske Krope, dražgo-5 bitke in heroja Kebeta.
Ciril Rozma°
ETEK. 15. MARCA 1985
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
.3. STRAN (MMSMMGLAS
Združeni lažje dosegajo cilje
Bled — Gozdarske in lesno-prede-i s ovalne organizacije, ki so že prej iat ?5^seDo3no sodelovale, so se z zdru-
% r J0V sozd GLG d°g°vorile za P°-lC ,a2Q,elitev lesne surovine, za pomoč
h rj8*1?^61 Pr* odpiranju gozdov in pri ^gih gozdno-gospodarskih ukre-
pih
za delitev dela v lesni industriji
'-^ !r proizvodnje  in novograd-
nje ?Jah. Članice sestavljene organiz^ci-■0ri ee,s° v desetletju večino zastavljenih zVe ^ev dosegle, pri nekaterih (kot je ate IJ^novitev interne banke in uvelja ,eni llanje dohodkovnih odnosov) pa so vodi Stale na pol poti. le
Lesno- predelovalne organizacije, razen škofjeloške Jelovice, so si s sporazumom zagotovile zadosti lesa na Gorenjskem. Gozdarji, ki gospodarijo s skoraj 117 tisoč hektari zasebnih in družbenih gozdov, so v tem obdobju pripravili za porabnike tri milijone kubikov lesa: več kot dve tretjini ga je porabila gorenjska lesna industrija, medtem ko so ostalega prodali drugam, malo tudi v tujino. Gozdni gospodarstvi Kranj in Bled sta predvsem na račun večje odprtosti in vlaganj v gozdove v zadnjih letih pripravili lani za nenasitne »lesne tovarne« že 321 tisoč kubikov
c&  edobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko je za zasluge pri razvoju p^enJsfcega gospodarstva podelila priznanje sozdu GLG in Pavlu Tolarju,
vili* )0
um* lin*
d te', 20* le«J
»g
sv
iveri
o p* bve«
i, m ili
0 n» rož'
e trn mi le*
[■aWc
1 j oi»'
avaj' h o
s p* u in bi b! izpo1
emu predsedniku kolegijskega poslovodnega organa. Priznanje sozda so Pojeli Jurij Hočevar, Leopold Ilovar, Slavko Zule in Pavel Tolar, vse članice s°*da ter še 19 posameznikov, ki so se izkazali z delom v samoupravnih oranih. Na sliki: predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda GLG Gašperšič (v sredini) izroča priznanje Slavku Zuletu (desno), direktorju Jo^arne celuloze in papirja v Medvodah. Na levi: kmet Alojz Cvenkelj iz pre^ij, eden izmed ustanoviteljev temeljne organizacije kooperantov v ^°zdnem gospodarstvu Bled. — Foto: F. Perdan
Premalo stvarno in kritično
Občinski komite zveze komunistov Jesenice je obravnaval Predlog poročila o delu občinske organizacije v minulem letu
Jesenice — Pred letno sejo občinske organizacije zveze komunistov, jja kateri bodo delegati obravnavali Qel0 in rezultate v minulem letu, se j® v ponedeljek, 11. marca, sestal obeski komite ZK Jesenice in obrav-!*aval predlog poročila. Ocenili so, da le Poročilo premalo stvarno in kriti-°n°- Vendar pa gradiva za razpravo ^osnovnih organizacijah zato ne bo-JJ° spreminjali in dopolnjevali. Pripombe s seje komiteja bodo namreč gradivu dodali v posebni prilogi.
Na seji v zvezi s predlaganim pojilom o delu v minulem letu je bila 2lvahna razprava. Rekli so, da so v gradivu premalo poudarjeni proble-2J»S katerimi se že nekaj časa v ob-srečujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Po eni strani se 2rtlanjšuje  prispevna  stopnja, po
lesa ali 37 tisoč več kot pred združitvijo.
Članice sozda GLG so v desetih letih vrednostno povečale izvoz s 7,9 na 28 milijonov dolarjev. V tem obdobju so s prodajo na tuje iztržile 206 milijona dolarjev, od tega približno tretjino blejski LIP, nekaj manj kot petino škofjeloška Jelovica, dobro osmino Gradisov tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka ter več kot devetino Alples in medvcška tovarna celuloze in papirja. Najuspešnejše je bilo leto 1981, ko sta samo Jelovica in Gradiš prodala na potresno območje Italije in v Irak za 34,7 milijona dolarjev montažnih objektov. Lani je bil GLG z 28 milijoni dolarjev 17. največji izvoznik v republiki in 47. v državi; največ deviz pa je zaslužil s prodajo papirja, opaznih plošč, sobnega pohištva ter vratnih kril.
V sozdu GLG so desetletnico proslavili s slovestnostjo, na kateri je gozdnim posestnikom, delavcem v gozdarstvu in lesarstvu ob navzočnosti Zdravka Krvine, Mihe Ravnika in drugih predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja spregovoril Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo. Poudaril je, da mora lesna industrija zaradi pomanjkanja lesa usmeriti razvoj v proizvodnjo kakovostnih izdelkov za izvoz; za gozdarstvo pa je dejal, da mora z večjimi vlaganji izboljšati kakovost gozdov in zagotoviti njihovo trajno donosnost.
»Na žalost se tudi pri nas, podobno kot pri naših severnih sosedih, vse bolj izrazito kažejo prvi znaki poškodb in odmiranja gozdov, kar predstavlja še posebno veliko nevarnost za gorski svet, kjer gozd nima samo gospodarskih, temveč tudi varovalne funkcije za širši življenjski prostor. Ogrožanje gozdov z onesnaženim zrakom je največji ekološki izziv sedanjosti,« je dejal Martin Košir.
C. Zaplotnik
drugi pa narašča število oddelkov v osnovnem šolstvu. Še posebej jih pesti plačevanje anuitet. Osebni dohodki nenehno zaostajajo za gospodarstvom. Vse to vnaša med delavce v tej dejavnosti precejšen nemir. V podobnem položaju pa bi se kaj hitro že zdaj lahko znašli na področju srednjega šolstva, če ne bi imeli dohodka od tako imenovanega lastnega dela. Ob tem pa so še posebej opozorili na nejasen in nedorečen položaj, ki ga imajo v sedanjem programu usmerjenega izobraževanja delavske univerze.
Ko so govorili o oceni gospodarjenja, so opozorili, da poročilu manjka kritična ocena. Povedati pa bi bilo treba, da so ob koncu minulega leta dosegli v občini boljše gospodarske rezultate, kot so jih pričakovali sredi
leta. Vsekakor pa bi bilo treba tudi razčleniti, koliko so na rezultate vplivali zunanji vzroki in kaj bi lahko bilo drugače v občini.
Precejšnjo skrb so nekateri razpravljala izrazili nad kadrovsko sestavo članstva oziroma nad gibanjem, saj število članstva v občinski organizaciji že nekaj časa upada. Slišati pa je bilo tudi oceno, da se ob sedanjem težavnem gospodarskem in družbenem položaju pri nas tudi med komunisti vse bolj pojavljajo težnje po uravnilovki. Nazadnje pa so poudarili, da bi v poročilu morali prikazati stanje na področju celotne skupne porabe v občini, saj je položaj zaradi pomanjkanja denarja povsod težaven. Ob vsem tem pa seveda velja edina ugotovitev, ki je hkrati tudi naša stabilizacijska usmeritev: samo povečana proizvodnja lahko pripomore k boljšemu položaju na področju skupne porabe. A. Zalar
ašKi)
o I
■M
■lai>*
ije'i ,r>!
bot\
na delovnem Mestu
Ni težko delati z ljudmi
, V središču Radovljice, nekaj frakov od avtobusne postaje, lrna svojo pisarno Turistično dru-stvo Radovljica. Že s ceste ljudi opozarjajo veliki napisi in spominki v izložbi. Prav spominki so Povabili našo pozornost, saj med nJimi ni zloglasnih čapelj in osličkov, temveč ponujajo gorenjske kozolce in druge lične izdelke iz |ssa, drobne izdelke kroparskih kovačev in kamniških keramikov.
V turistični pisarni smo namesto Nadje Jere, ki je tam redno ^poslena, našli študentko Barbaro Zupan, prijazno in prikupno dekle iz Begunj, ki je zaradi Nadinega dopusta za teden dni priskočila na pomoč. Delo v turistični pisarni pozna, saj je poleti Pomagala kar tri mesece, začela Pa je pred dvema letoma v begunjski turistični pisarni, kjer pa dela ni toliko kot v radovljiški.
Delo je zanimivo, prav nič tež-. °> je dejala in s tem povedala, da j* ni težko delati z ljudmi, jih pri-|azno sprejeti in postreči s turističnimi napotki in gradivom, °ddati turistično sobo, zamenjati uenar ali prodati spominek Zdaj ^e resda zatišje; poleti je dela velijo več, prihajajo tudi tujci. Tudi Pred njimi Barbara ni v zadregi,
Barbara Zupan
sporazume se nemško in angleško.
Zdaj je delo predvsem s turističnimi sobami — pozimi jih oddaja šest zasebnikov — v njih je 30 postelj. Oddaja jih predvsem slušateljem Intertradove računalniške IBM šole v Radovljici. Poleti pa prenočijo tudi tujci, nekateri se ustavijo le za dan, dva, drugi, predvsem Nizozemci, pridejo v Radovljico na počitnice. Lani se je mudilo v Radovljici tudi 40 mladih Francozov. Med domačimi gosti pa so predvsem Zagrebčani, Beograjčani in Splitča-ni; starejši ljudje, ki se že vrsto let vračajo zaradi podnebja. Sobe niso slabe, pritožb gostov ni, je
povedala Barbara. Tudi z gostinskimi lokali, kamor hodijo na kosila in večerje, v Radovljici niso v zadregi, saj imajo kar nekaj dobrih gostiln.
Z manjevo denarja je imela poleti veliko dela, v poprečju je zamenjala za 120 tisočakov tujega denarja. Dobro gredo v prodajo planinski zemljevidi, s katerimi so dobro založeni, posebej tujci jih kupijo, ko so odpravljajo po planinskih poteh.
Spominke so poleti prodali ta-korekoč vse. Posebej tujci sprašujejo po njih, po tipično gorenjskih, seveda. Najlažje prodajo izdelke kroparskih kovačev in keramične vrče kamniških keramikov. Kdo ve, zakaj so prodali zelo veliko raznobarvnih dišečih sveč?
Te dni Barbara prodaja tudi planiške vstopnice, prihajajo katalogi naših turističnih agencij o letošnjih počitnicah in potovanjih.
Delo v turistični pisarni ji je všeč, študentki seveda pride prav tudi kakšen dinar. Zna združiti
prijetno s koristnim. Ni ji bilo težko delati vse počitnice, na morje je la septembra, kot tovari-šica v otroško kolonijo v Novigrad.
Ekonomijo študira, v prvem letniku je. Morda bo po končanem študiju poiskala delo v turizmu, nekaj izkušenj bo že imela. Naš turizem potrebuje strokovno podkovane mlade ljudi, ki pravijo, da je delo v turizmu privlačno in da jim ni težko delati z ljudmi.
M. Volčjak
Izgube trikrat večje
V škofjeloški občini je z izgubo zaključilo leto pet delovnih organizacij — Proizvodnja je večja, finančni rezultati pa so slabši, kot so pričakovali
Škofja Loka — Po prvih podatkih iz zaključnih računov o gospodarjenju v lanskem letu, ki jih je v torek na seji občinskega izvršnega sveta, povedal Svarun Trpine iz komiteja za planiranje in razvoj, je celotni prihodek škofjeloškega gospodarstva lani porastel za 55 odstotkov, dohodek pa za desetinko odstotka manj. Industrijska proizvodnja naj bi se po statističnih podatkih povečala za 0,5 odstotka, po podatkih delovnih organizacij pa naj bi narasla kar za 5 odstotkov. Tako so po podatkih statistike v Alpini naredili toliko kot lani, sami pa pravijo, da za 3 odstotke več. V Alplesu naj bi proizvodnja padla za 18,5 odstotka po statistiki, vendar pa trdijo, da je 3 odstotke večja. V Kladivarju naj bi naredili za 40 odstotkov več in ne le za 24, v Kroju za 2 odstotka več in ne za 15 odstotkov manj, v LTH pa za 12 odstotkov in ne za 19 odstotkov več.
Prihodek na zunanjem trgu se je povečal za 58,7 odstotka, kar pomeni da solidna rast izvoza ne povečuje dohodka v enaki meri. Zaskrbljujoče je, da so se zaloge izdelkov podvojile, več kot podvojile so se tudi negativne tečajne razlike in prav tako del dohodka za obresti. Razlika med dohodki in izdatki za obresti je vse večja. Izdatki za obresti so že več kot dvakrat presegli dohodek iz tega naslova.
Vse večji problem so tudi izgube, ki so letos trikrat večje kot lani. Z rdečimi številkami so leto zaključili v Remontu gradnje Ziri in v Iskri Reteče. Za Remont gradnje je že stekel stečajni postopek, saj imajo 24 milijonov dinarjev nepokrite izgube. V Iskri Reteče pa so imeli 366 milijonov dinarjev izgube. Kar 217 milijonov dinarjev je že pokrite. Izgubo imajo tudi v Jelovici v tozdu Montažni objekti, od katere jo je 20 milijonov nepokrite. Nastala je predvsem zaradi trajnejšega pomanjkanja naročil, zato bo potrebna temeljitejša sanacija. V delovni organizaciji Šport in rekreacija in v občinski zdravstveni skupnosti pa so rdeče številke manjše.
, Osebni dohodki delavcev v gospodarstvu so se povečali manj od ra-•sti dohodka, medtem ko so porasti zaslužkov zaposlenih v negospodarstvu večji.
L. B.
Pomoč za več mesa in mleka
V občinskem skladu za intervencije v kmetijstvu se bo letos zbralo slabih 100 milijonov dinarjev — Z denarjem bodo pomagali kmetom, da bodo prodali 1.676 ton govedi, 5,7 milijona litrov mleka in 4.258 ton krompirja — Uredili bodo pašnik na Starem vrhu
Škofja Loka — Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v škofjeloški občini je lani uresničil večino nalog. Za letos ostajajo naloge v glavnem enake, v skladu pa naj bi zbrali slabih 100 milijonov dinarjev, kar je za polovico več kot lani. S tem denarjem bodo pomagali kmetom in kmetijskim organizacijam pri pokrivanju razlik med odkupno ceno in stroški proizvodnje v živinoreji in poljedelstvu in spodbujali večjo proizvodnjo.
V skladu bodo spodbujali zlasti govedorejo in odkup mleka. Tako bodo za premije za privez telet, povečanje staleža krav in za klavne prvesnice, za sofinanciranje A kontrole krav, regrese za plemensko živino, uvajanje čredinske črede in še nekatere druge dali več kot 33 milijonov dinarjev. Računajo, da se bo stalež živine povečal za okoli 115 glav govedi. Za premije za mleko bodo letos dali 17 milijonov dinarjev, kar je skoraj trikrat toliko kot lani. Kmetje v hribovskih predelih bodo pri litru mleka dobili tri dinarje regresa, ravninski pa dinar. Tri dinarje bodo dobili tudi na kmetijskem posestvu.
Močno pa se v zadnjih letih zmanjšuje nakup močnih krmil. Ta postajajo veliko predraga, da bi jih kmetje kupovali. Zato bodo zanje namenili letos celo nekaj manj denarja kot lani in sicer 900.000 dinar-
jev. Za regres močnih krmil pa bodo dali 17 milijonov dinarjev, kar je za 63 odstotkov več kot lani.
Precej denarja bodo namenili tudi za zavarovanje živine. V občini so se namreč že pred leti odločili za kolektivno zavarovanje živine. Kmetom bodo pomagali z- 9.425.000 dinarji. Zavarovali bodo okoli 12.000 glav.
Za urejanje planinskih pašnikov bodo letos namenili 400.000 dinarjev, kar sta dve tretjini lanske vsote. Sklad bo prispeval 2.000 dinarjev na ha, predvidena pa je ureditev 20 ha velikega pašnika na Starem vrhu. Prispevali bodo tudi za urejanje zemljišč za intenzivnejšo obdelavo. To je izredno pomembna naloga, saj je prav izboljševanje kakovosti zemljišč osnova za večanje kmetijske proizvodnje.
Sklad bo letos zagotovil tudi 400.000 dinarjev za pospeševanje ulova rib, 500.000 din za proizvodnjo perutninskega mesa in 7 milijonov dinarjev za izgradnjo hladilnice na Trati.
S premijami in regresi bodo pomagali, da bodo odkupili 1.676 ton govedi, kar je 3 odstotke manj kot lani, ko je bil odkup zaradi pomanjkanja krme nenormalno velik. Mleka naj bi odkupili 5,7 milijona litrov ali 3 odstotke več, krompirja 4.258 ton ali za 2 odstotka več.
L. Bogataj
Nova prodajalna Kokre v Radovljici — Temeljna organizacija združenega dela Detajl iz kranjske Kokre je v ponedeljek odprla novo poslovalnico v Radovljici na Cankarjevi cesti. To je že devetnajsta poslovalnica Kokre, šestnajsta na Gorenjskem. Gradbena dela je opravil Gorenje iz Radovljice, notranjost pa je domiselno opremil Alpos iz Šentjurja pri Celju. Prodajalna je velika 140 kvadratnih metrov, v njej pa je bogata izbira moških srajc, ženskih bluz, ženskih in moških pletenin, moškega perila Adamo, nogavic ter ženske in moške konfekcije z modnimi dodatki. Nova prodajalna bo obogatila tovrstno ponudbo v novi stanovanjski soseski v Cankarjevem naselju. Poslovodkinja Pold-ka Zupan poudarja, da bo kolektiv skušal zadovoljiti vsakega kupca. To zagotavljajo tudi ugledni dobavitelji blaga kot so Mura Murska Sobota, Labod Novo mesto, Revija Šibenik, Gorenjska oblačila Kranj, Modni salon Titovo Velenje, MIK Prebold, Almira Rašica in ostali. Tudi TOZD Engro zboljšuje ponudbo metrskega, trikotažnega in galanterijskega blaga v svojih poslovalnicah. Jeseni namerava ponoviti komercialni teden. — B. Jalovec, foto: F. Perdan
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 15. MARCA 1985
K
Zlata poroka v Bitnjah
50-letnico skupnega življenja sta praznovala Lojzka in Vencelj Hafner
* Bitnje — 3. marca je minilo 50 let, odkar sta se v Stari Loki V Škof ji Loki odločila za skupno življenjsko pot Lojzka Vilfan in Vencelj Hafner. Lojzka je bila doma iz Veštra pri Škofji Loki, kjer je bilo v družini devet otrok. Vencelj pa je bil rojen v Srednjih Bitnjah pri Mančniku, kjer so bili štirje fantje. Ko sta se poročila, je bilo Lojzki 22, Venclju pa 26 let.
»Spoznala sva se med potjo na delo,« pripovedujeta. »Vencelj je delal pred vojno v takratni Jugočeški v Kranju, po vojni pa v Iskri, iz katere je 1964. leta tudi šel v pokoj. Bil je strugar,« je pripovedovala Lojzka. »Ona pa je delala v takratnem Sem-peritu,« je dodal Vencelj. »Vsak dan je peš iz Škofje Loke hodila v Kranj na delo. Deset let je delala v današnji Savi, potem pa še nekaj časa v Žimopreji v Stražišču. Po petnajstih letih dela v Iskri pa je šla 1968. leta v pokoj.«
Ko sta se poročila, sta najprej dokončala hišo, ki jo je že pred tem začel graditi Vencelj. Štirje otroci so se jima rodili: trije sinovi in hčerka. Najstarejši sin je umrl. Ostali so poročeni in imajo družine in vsi so zaposleni v Iskri. Veliko sta jim pomagala, da so si zgradili hiše. Pravita, da jima je 50 let skupnega življenja hitro minilo, čeprav sta ves čas morala trdo delati. Najtežje je bilo med zadnjo vojno. Pa tudi zadnje čase morata kar dobro paziti, da z skromnima pokojninama lovita konec z začetkom meseca.
»Na obletnico poroke so se zbrali vsi. Sedem vnukov in enega pravnu-ka imava. Bilo je zares lepo. Čestitali so nama tudi na občini, praznovali pa smo v gostilni na Bregu.«
Čestitkam ob njunem jubileju, z željo, da bi bila zdrava in srečna, se pridružujemo tudi v uredništvu.
A. Žalar
I
/■    mm \
Kranj bogatejši za razstavišče — V krogu stalnih obiskovalcev likovnih razstav so v Cankarjevi ulici v starem delu Kranja odprli prodajalno Darilo, ki bo služila tudi kot galerija kranjskim likovnim umetnikom. To je že osma likovna galerija, ki jo je Kranj pridobil v zadnjih letih. Prodajalna, ki jo odpira Matjaž Chvatal, nudi v nakup vrsto unikatnih izdelkov, nakita, pletenin, tekstilnih izdelkov, ki so prav tako nekakšna razstava in svojstveno likovno doživetje. Tako bo Darilo nedvomno privabljalo ne le ljubitelje likovne umetnosti, temveč tudi širši krog občinstva. Prvi umetnik, ki razstavlja v galeriji, je akademski slikar Cveto Zlate. Njegova platna se skladno vklapljajo v prostor in dopolnjujejo razstavo okusno razporejenih razstavnih predmetov. — Foto:. D. Z.
Prihodnjo nedeljo — 24. marca
Desetič na Porezen
Kranj — Odbor za organizacijo pohoda na Porezen prireja v nedeljo, 24. marca, v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami Cerknega, Planinskim društvom Cerkno, brigado Srečka Kosovela, Gorenjskim vojnim področjem in inženirskim bataljonom 31. divizije deseti jubilejni pohod na Porezen. Pri spomeniku na vrhu Porezna bo ob 11. uri komemoracija, prižig žare in polaganje vencev v spomin na boj in preboj ter žrtve na Poreznu in okolici 24. in 25. marca leta 1945. Partizanskim enotam je takrat uspel preboj med Sorico in Petrovim brdom na Soriško planino in od tod v Nemški Rovt ter naprej v bohinjsko dolino. Istega dne ob 15. uri bo komemoracija tudi pri spomeniku v Jesenici pod Poreznom, kjer je bilo 25. marca leta 1945 ustreljenih 96 borcev, ujetih na Poreznu. Na vrhu Porezna in v Jesenici bodo miličniki iz Tacna v spomin padlim izstrelili 40 častnih salv v spomin na 40. obletnico dogodkov na Poreznu. Na Porezen bo mogoče priti iz več smeri: iz Cerkna po poti Kosovelove brigade, iz Železnikov prek Dav-če, iz Jesenice in iz Petrovega brda, kjer je pot markirana. Poti bodo uhodili vojaki, vendar se je treba kljub temu držati navodil organizatorjev pohoda in ljudi, ki bodo skrbeli za varnost. Organizirana bo zdravstvena služba. Oprema naj bo planinska, hrano pa naj vsak vzame s seboj. Na voljo bo le topel čaj!
¥ SLEHBir    SENJSKO HIŠO bORENJSKI GLAS
Pionirska foto razstava za dan žena
V četrtek, 7. marca, so v osnovni šoli Jeseniško-bohinjskega odreda v Kranjski gori v počastitev 8. marca — dneva žena in za spodbudo mladim fotografom pripravili občinsko pionirsko foto razstavo 85. Razstavo mladih fotografov jeseniške občine sta pripravila foto klub Andrej Pre-šern Jesenice, ki letos slavi šestdeset let uspešnega delovanja, in šolsko kulturno društvo Josip Vandot iz osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora. Razstavo je po kulturnem programu, ki je bil namenjen praznovanju dneva žena, odprl predsednik jeseniškega foto kluba Andrej Prešern Izidor Troj ar, ki je v kratkem govoru poudaril, da" je na razstavi nekaj res uspelih fotografij.
Na razpis je 51 avtorjev iz petih osnovnih šol jeseniške občine poslalo 266 fotografij, za razstavo pa je bilo izbranih 133 fotografij. Fotografije je odbral Vitomir Pretnar, fotoamater I. stopnje, ki je izdelke ocenjeval po pravilniku Foto kino zveze Jugoslavije in podelil priznanja in nagrade za posamezne fotografije in kolekcije. Nagrade za posamezne fotografije so prejeli: 1. Polona Malen-šek, OS Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela; 2. Damjan Hrovat, OŠ Jeseniško-bohinjskega odrada Kranjska gora in Marija Troj ar, OŠ Prežihov Voranc Jesenice; 3. Katja Vidmar, OŠ Prežihov Voranc Jesenice, Tomaž Legat, OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica in Rudi Wolte, OŠ Tone Čufar Jesenice. Nagrade za kolekcije treh fotografij pa so dobii: 1. Matija Žvokelj, OS Tone Čufar Jesenice; 2. Andrej Muhar, OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela; 3. Peter Zupan, OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela.
Nagrado trgovskega podjetja MERKUR z Jesenic je dobila Alenka Peternel iz osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora za najbolj uspel posnetek iz pionirskega življenja Prijateljice. Nagrade sta prispevala foto klub Andrej Prešern z Jesenic in trgovsko podjetje Merkur.
Razstava bo odprta v avli kranjskogorske osnovne šole do nedelje, 31. marca letos. a. Kerštan
Razstava ročnih del v Lescah
Lesce — Članice krajevnega odbora Rdečega križa Lesce, ki ga vodi Jožica Rauh, so ob 8. marcu pripravile drugo razstavo ročnih del. Tri dni so bila na ogled v prostorih leškega družbenega centra, odstopili so ga godbeniki. Ročna dela je pokazalo 22 članic krožka, izdelale pa so gobeline, čipke, tapiserije in namizna pregrinjala. Krožek je vodila Anka Med j a iz Begunj. Zagnanosti jim ni manjkalo, saj ni minil teden, da se ne bi srečale. Za mnoge so bili sestanki prijetne urice, ki so pregnale osamljenost. Vendar niso izdelovale zgolj ročnih del, kot članice Rdečega križa so s sosedsko pomočjo pomagale starejšim in bolehnim, pridobivale krvodajalce in se učile prvo pomoč. Predsednica Jožica Rauh je na petkovi otvoritvi razstave poudarila pomen medsebojne pomoči in druženja. Otvoritev so popestrile pevke ženskega pevskega zbora Lipa, harmonikarji radovljiške glasbene šole in recitatorji. ^
ČRTOMIR ZOREČ
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
V KRANJU
ODVETNIKOVA PISARJA (9. zapis)
Doktor Prešeren, toliko let podrejen koncipient, najprej pri ljubljanskem advokatu Baumgartnerju, potem pri finančni prokuraturi in slednjič, celih dvanajst let, pri dr. Cro-bathu, je sedaj v Kranju sam potreboval pomočnika v svoji novi pisarnici. Po tedanjih zahtevah je tak človek moral odlično obvladati nemški uradni jezik in imeti je moral lepo, kaligrafično pisavo. Seveda je bila za hitro in dobro delo tudi večletna praksa zaželena.
Takega izvežbanega pisarniškega sodelavca Prešeren pač ni mogel najeti. Zato je pripeljal iz Ljubljane mladega, komaj devetnajstletnega Andreja Rudolfa. Fant je bil izvenzakonski sin pesnikovega najboljšega prijatelja, bratca Andreja Smoleta, in »gospodične« Marije Rudolfove.
Ker se je Smole zapletel v neke lahkomiselne kupčije in mu je celo grozil zapor zaradi finančnega poloma, je pobegnil pred biriči v tujino in tako prepotoval Nemčijo, Anglijo, videl 'modro nebo italijansko in Švice visoke gore'. Za nosečo sinovo ljubico se je tedaj zavzela Smoletova mati, ki je tudi pozneje skrbela za Andrejevega sinka, medtem, ko je lahkomiselna Marija Rudolf ova pobegnila z nekim častnikom na Dunaj. Poslej je fantiček užival ljubezen le pri dobrosrči babici, Heleni Smoletovi, trgovčevi vdovi.
A kot se plemeniti, vsekakor pre-popustljivi ženi nikakor ni posrečilo, da bi vzgojila svojega sina Andreja za dobrega kupčevalca, tako ji to tudi pri vnuku ni uspelo. Leta 1839, ko je dvanajstletni Andrejček končal štiriletno normalko, je stara trgovka sklenila, naj se tudi vnuk posveti njenemu poklicu. A glej, smolo! Komaj se je fant začel učiti v trgovini, že je napravil neko nerodnost, zaradi katere ga je dal njegov varuh dr. Napret kar zapreti. Fant je prišel tako v res slabo družbo, čeprav bi se dala neznatna škoda kaj hitro in zlahka poravnati, bodisi iz dediščine po očetu ali kako drugače, če bi bil varuh vsaj malo bolj človeški in manj birokratski.
Za nesrečnega prijateljevega sina se je sedaj zavzel Prešeren in rešil fanta iz zapora ter mu oskrbel službo. Značilna je bila miselnost Andreja Smoleta, ki je v svojem svobodo-ljubju naročal: »naj se njegov sin, Andrej Rudolf, izuči kateri kolega pbklica in naj porabi svojo rento za karkoli, le tega ne želi, da bi njegov edini potomec postal duhoven.« Dobil pa je kar 8000 goldinarjev, ki mu jih je volil oče-v oporoki. To pa je bil za tedanje čase res velik denar.
Ani Jelovškovi ni bilo prav, ko je zvedela, kako se njen ljubi žene, da bi fanta rešil pred pogubo. Zajedljivo je vprašala Franceta, čemu se zavzema za malopridnega paglavca, na kar jo je Prešeren trpko zavrnil, češ, ali nimaš nič srca, ali ne veš, da je Andrej Rudolf nesrečen otrok, ki nima ne očeta ne matere. Še to je poudaril pesnik: »On je vendar sin mojega najboljšega prijatelja!«
Sedaj, v Kranju, je Prešeren še enkrat pomagal prijateljevemu sinu. Postavil ga je za svojega prvega pisarja. Rudolf pa je imel pri svojem šefu tudi hrano in stanovanje.
Tako je skoraj izgubljeni fant postal kar ugleden odvetniški uradnik.
Zanimiva razstava planinske dokumentacije — Radovljiško planinsko društvo je pripravilo v počastitev 90-letnice ustanovitve društva razstavo fotografij o dosedanjem delu in razvoju društva. Privlačno prireditev, ki jo je moč obiskati vsak dan med 10. in 12. ter 16. in 18. uro, so odprli 9. marca. Na ogled je samo še danes in jutri, 15. in /C. marca, zato ne zamudite priložnosti, dajo vidite. (S) — Foto: F. Perdan
Andrej Smole (1800—1844) pe*& skov pobratim, oče Andreja Rudolfi prvega Prešernovega odvetniške^ pisarja. Menda sta si bila na las p0" dobna.
Za tako mladega človeka res lep z8 četek kariere. Posebno, če imamo ° umu, da pisar, ali »šribar«, kot se j tedaj reklo, ni bil v tistem času & kaj takega kot današnja strojepisk ki ji je pisanje edina naloga. Od^f tniški pisar je bil takrat, če šef ^ imel v službi še kakega odvetniški ga pripravnika — jurista, kar p?8^ vodja pisarnice, zraven pa še nek** računovodja in arhivar. Seveda ^ morali biti advokatski pisarji W dobri stilisti, samostojni zapisova^ doktorjevih zamisli in konceptov # razgledani na vseh gospodarskih V° dročjih.
Tak vzoren odvetnikov pomocfli", in sodelavec mladi Andrej gotovo ni mogel biti. Vsaj spočetk8 ne. Sčasoma pa se je izobrazil in 1, vežbal, da je vsaj za silo ustrez*; zahtevam. Da je tako šolo pri svojf* blagem šefu res kar nekam uspeš11 opravil, pričajo pravni spisi, izdela0 z njegovo roko. Kako se je doktor njim trudil in ga učil, Vidimo iz nl^ govih popravkov in opomb na k0*!' ceptih, pisanih z Rudolfovim rokop1 som. Vsekakor začutimo pri tem Pe* nikovo potrpežljivost s prijateljevi^ sinom, saj je iz skoraj neukega inz nekoliko zabredlega mladeniča vz0^ jil v pičlih dveh letih kar dobrega 0 vetniškega pisarja.
V Cerkljah preuredil' knjižnico
Cerklje — V nedeljo, 10. marca, t v Združenem domu v Cerkljah odpr preurejeno knjižnico. V njej je 0 razpolago več kot dva tisoč knjig ^ knjižna zbirka Osrednje knjižnice*' Kranja. Pri prenovi je veliko port1* gala krajevna skupnost Cerklr Domače kulturnoumetniško društ^ Davorin Jenko je na nedavni občnem zboru sprejelo bogat vf< gram dela. Med drugim bodo skuša" ponovno uvesti kinopredstave.
Moški pevski zbor je na pevski ff viji v Mariboru osvojil bronasto Pr znanje, lani je prejel tudi priznani OF kranjske občine. Aprila letos praznoval 25-letnico obstoja in v proslavil s posebnim koncertom, F sebno prireditev pripravljajo Jese^ ob 150-letnici rojstva skladatelja P vorina Jenka.
Dramska skupina je letos prip]^ vila uprizoritev Hlapca Jerneja, P1^ kratkim pa komedije Kje je meja. * so jo doma uprizorili že štirikrat, I? štovali pa bodo po Gorenjskem.
V osnovni šoli so razstavo pripru vili domači likovniki Štirn, Kalinše in Starovašnik. J. Kuha?
Uspeli tečaji pletenja
Srednja Dobrava — V okviru P1^ grama izobraževanja kmečkih že0 temeljne organizacije kooperant0 Gozdnega gospodarstva Bled in s V°, močjo denarja občinskega interval! cijskega sklada so v radovljiški oW
ni pripravili šest tečajev pletenja,
K1
se jih je udeležilo 90 žena in dekj^ Tečaje je organizirala inž. Majdv Loncnar s pomočjo mentoric aktiv0, kmečkih žena. Tečaji so bili na St&*} nji Dobravi, na Bohinjski Beli, \ Brezjah, na Selu pri Bledu, v P° nartu in v Mošnjah.
Na Srednji Dobravi je bil tečaj ^ ključen v soboto, 9. marca. V dofl^ krajevne skupnosti je bila sloves0 otvoritev razstave ročnih del, ki 5 jih naredile tečajnice na trirne^ čnem tečaju. V kulturnem progratf1 so sodelovali pevci iz Krope ter P1 nirji in učenci Glasbene šole iz y 0 dovljice. Organizirali so tudi mod11 revijo. Tečajnice so bile zelo z*
do-
voljne in si takšnih oblik izobraže^
nja še želijo.
C. Rozm
a°
JETEK, 15. MARCA 1985
KULTURA
.5. stran (mmmsmMGVAS
KULTURNI KOLEDAR
v JESENICE - V gledališču Tone Cufar na Jesenicah bodo v petek, *p. marca, ob 16. uri uprizorili deli ♦•Prešerna Krst pri Savici in **• Smoleta Vrh (zaključeno za šote)- Drevi bo v gledališču, ob 19.30 koncert Pihalnega orkestra jeseniških železarjev, ki je namenjen 50-letnici Planice.
TRŽIČ — V zgornjih prostorih ***irnikove hiše so pripravili člani glasbene mladine Tržiča v petek, *5- marca, ob 18. uri literarnoglas-jteni večer. Stane Bitežnik, avtor in 'dejni nosilec večera, se bo skupaj 2 Oliverjem Ogrisom, ki igra kita-r°» predstavil s samostojnim nastopom, v katerem ne bo manjkalo kl&sičnih melodij za kitaro in poe-*lJe že omenjenega avtorja.
KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bodo uprizorili ^elo A. Goljevšček Zelena je moja dolina in sicer v petek, 15. marca, soboto, 16. marca in ponedeljek, l8- marca ob 19.30. . V Galeriji v Mestni hiši v Kranju Je odprta razstava del akademskega slikarja Klavdija Tutta.
. BESNICA - V dvorani v Besni-fl bo dramska skupina Borec iz Vegovega uprizorila ljubezensko dramo v štirih dejanjih F. Kozaka "ida Grantova v soboto, 16. marca, °b 19.30.
17
CERKLJE - V nedeljo, marca, ob 16. uri bo dramska lupina Borec iz Velesovega gostovala z ljubezensko dramo F. Kozaka Vida Granova v dvorani Zadružna doma v Cerkljah.
ŠKOFJA LOKA - Drevi ob i*- uri bo v dvorani Loškega odra v Skofji Loki gostovala eksperimentalna skupina Gledališče Čez cesto 2 otroško igrico Fallada-Alidič Jgodba o neprijetnem obisku, zve-Jfr ob 19.30 pa z Blatnikovo dramo "anes ali apokalipsa. > V knjižnici Ivana Tavčarja v ^Kofji Loki bo v ponedeljek, *8. marca, ob 19. uri Literarni ve-V torek, 19. marca, ob 17. uri 0 Ura pravljic, v sredo, 20. marca, °b 18. uri pa Večer z diapozitivi.
«.*IW — V nedeljo, 17. marca, ob uri bo v prostorih DPD Svoboda *n Celovečerni koncert pevskega z°ora Lubnik iz Škofje Loke.
CERKLJE — Dramska skupina KUD Davorin Jenko iz Cerkelj bo ?e šestič uprizorila kmečko veseloigro s petjem Kje je meja avtorja Ogrinca in M. Beline. Predstava o° v soboto, 16. marca, ob 19.30 v dvorani zadružnega doma v Cer kljah.
VISOKO — Dramska skupina KUD Davorin Jenko iz Cerkelj bo v Nedeljo, 17. marca, ob 16. uri upri |°rilo kmečko veseloigro s petjem je meja v dvorani zadružnega doma na Visokem.
j |ELCA na Škofjo Loko - KUD
• - apler iz Besnice bo v soboto, 16 j^arca, ob 19.30 uprizorilo komedi •° ,P- Ustinova Komaj do srednjih jgtV dvorani v Selcih nad Škofjo
O*
Osmi koncert sezone 1984/85 v Glasbeni šoli Kranj
Pevski nastop
I.Bratuž-Kacjanove in J. Štabe j a
V dvoranici Glasbene šole Kranj so na pevskem recitalu nastopili so-pranistka ILEANA BRATUZ-KAC-JAN, basist JOŽE STABEJ in pianist IGOR DEKLEVA. Četrtkov glasbeni večer je po dolgem času privabil več publike in obnovil našo, žal, že preveč obrabljeno glasbeni-ško miselnost, da še vedno »vlečejo« zgolj vokalni glasbeni nastopi. Umetniki, ki so nastopili v sklopu tradicionalnega in trajnega sodelovanja med Društvom glasbenih umetnikov Slovenije in koncertno dejavnostjo v Kranju, so dela Mozarta, Schuberta, Benjamina Ipavca, črnske duhovne in slovenske narodne ter ponarodele pesmi.
Sopranistka Ileana Bratuž-Koc-jan, ki se v zadnjem času bolj poredko oglaša na naših koncertnih odrih, je odpela samospeve W. A. Mozarta (Čarovnik, Kloi in Svarilo), F. Schuberta (Kam, Dekliška tožba in Postrv) ter B. Ipavca (Božji volek, Čez noč in Na poljani). Pevkin nežen sopranski f*las se je še najbolje izka-
zal v Mozartovih pesmih, spremljevalec — pianist Igor Dekleva — pa je pevski večer zapolnil z odlično in-strumentalnostjo. Basist Jože Sta-bej, ki v tej sezoni praznuje 25-letni umetniški jubilej, je najprej ob isti klavirski spremljavi (Igor Dekleva) odpel štiri črnske duhovne pesmi (Peter, pojdi, zvoni, Lahno se zibaj, Sveti vlak in Mar ni deževalo?), nato pa s pianistom zaključil recital s slovenskimi narodnimi ter ponarodeli-mi pesmimi v umetniških obdelavah slovenskih skladateljev: Zorka Pre-lovca (Moja kosa), Nika Štritofa (Pri-ša je cesarki pot), Slavka Osterca (Der sam jas mali bija), Marijana Li-povška (Kaj jaz tebi dal), Pavla Mer-kuja (Na Gorici, na placi) in Frana Gerbiča (Pojdem na prejo). Ob basi-stovem zvonkem glasu ter poudarjeni dikciji besedil sta na celotnem pevskem recitalu še najbolje uspeli popularni ponarodeli pesmi Moja kosa je ... in Pojdem na prejo.
FRANC KRIŽNAR
Razstava fotografij ob 50-letnici Planice
Jesenice — V letošnje praznovanje 50-letnice planiških skakalnic se bo vključil tudi razstavni salon Dolik z razstavo fotografij treh najvidnejših fotoamaterjev, članov foto kluba Andrej Prešern Jesenice na temo Dolina pod Poncami s svojo lepoto in ponosom. Razstavo bodo s krajšim koncertom mešanega pevskega zbora Blaž Arnič odprli drevi ob 18. uri, odprta pa bo do vključno 27. marca.
S fotografijami se bodo predstavili Franc Kolman, Franc Črv in Franc Sluga, razstavo fotografij pa bo z zbirko planiških značk obogatil Borut Razinger.
Franc Kolman iz Zgoše pri Begunjah, mojster fotografije je imel doslej sedem samostojnih razstav, več kot dvestokrat je sodeloval na skupinskih in je prejel več kot osemdeset nagrad. Leta 1980 je dobil bronasto Kidričevo plaketo. Franc Črv z Jesenic, fotoamater prve kategorije, je imel doslej pet samostojnih raz-
Tradidonalna taborniška akcija
Ilegalec '85
Kranj — Kljub slabemu vremenu se je v soboto na taborniški akciji Ilegalec '85 zbralo kar devetnajst ekip. Sestavljali so jih taborniki iz odredov Stražni ognji, Albina Drol-ca, Kokrškega odreda, Gorenjskega odreda in odreda Stane Žagar-mlaj-ši. Manjkali so le taborniki iz odreda Črnega bora z Golnik^.
Prvo in drugo mesto sta zasedli ekipi iz odreda Stražni ognji, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Kokrškega odreda. Zmagovalni ekipi Tumba-či je pokal podelil Aci Puhar, predsednik ZZB NOV, ter spregovoril o pomenu takih akcij, ki mlade učijo vztrajnosti, ostrega opazovanja in hitrega ter uspešnega odkrivanja.
T. Bilbija
stav, več kot dvestodvajsetkrat je sodeloval na skupinskih in je prejel 65 nagrad. Leta 1981 je prejel občinsko Cufarjevo plaketo, leta 1983 pa bronasto Kidričevo plaketo. Franc Sluga z Jesenic, fotoamater prve kategorije, je doslej sedemkrat razstavljal samostojno, med drugim se je predstavil tudi z dvema tematskima razstavama Junaki Planice 72 in Planica 74 za Steinerja. Razen tega je sodeloval na več kot dvesto skupinskih razstavah, prejel nagrado grand prix Sisak 1978 in nagrado grand prix Novi Sad 1983. Borut Razinger z Jesenic bo razstavo obogatil z zbirko planinskih značk, o kateri je v peti knjigi jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje objavil obsežno študijo. Pravi: »Planica in njene skakalnice so naš nacionalni ponos, zato moramo čim več njene zgodovine ohraniti kasnejšim rodovom. Del te zgodovine so tudi značke, izdane ob planiških tekmovanjih, ki so se začela že leta 1934.«
Vida Grant v Adergasu
Mladi kulturniški zanesenjaki iz Velesovega, zbrani v KUD Borec, so za letos pripravili uprizoritev drame Ferda Kozaka VIDA GRANTOVA.
Besedilo tematsko sodi v okvir meščanske ali malomeščanske drame, ki se je na Slovenskem razširila v tridesetih letih tega stoletja. Namen takšnih dram je bil, kritično prikazovati stanje mladega industrijskega meščanstva, ki je finančno dozorelo in doseglo svoj status, moralnoetično pa je ostalo na stopnji svojega kmečko-pridobitniškega izvora. Pokazati torej, kako je ta sloj ljudi v sebi gnil in razčlovečen, njihov edini bog je denar, njihova zabava pa razvrat in škandali. V tem idejnem okviru je zasnoval svojo dramo tudi Kozak (napisana je bila 1940. leta), ki je naslov povzel po znani slovenski ljudski pesmi o lepi Vidi. Tako se Vida Grant pridružuje že kakšnim dvajsetim naslovom iz sodobne in starejše slovenske literature ne glede na zvrsti, v katerih je obravnavan motiv Lepe Vide, mit, ki smo ga sprejeli za svojega. Vida Grant v nekem smislu sledi, toda mnogo bolj bledo, Cankarjevemu razkritju Lepe Vide, saj tudi Vida Grant hrepeni po nekem nadzemskem, metafizičnem stanju, ki je sreča. Med osebami v igri ji je soroden Andrej, razkritje njegove usode (samomor) je samo alternativa Vidini (trenutni) odpovedi. Ostale nastopajoče osebe, ki karak-terizirajo praznost svojega socialnega sloja, so Vidino živo nasprotje: usmerjeni v zemske užitke in pridobitništvo, so do krajarazčlovečeni. Razumarski cinik Tomo in Mihael, Vidin mož, v sebi skrivata primesi tragičnega; prvi zaradi zavedanja o svojem zavoženem življenju, in drugi, ko pokaže, da je še vedno človek z vsemi strastmi in nagoni, čeprav ga najbolj obvladuje ljubosumje. Sama stoji med njimi osamljena Mati, a navezana na Vido, ki jo skuša obvarovati propada. Odnosi med osebami so točno določeni, kakor tudi vloga vsakega posameznika v obredu, dramaturgija odnosov v drami je torej izdelana.
Zdi se, da režiserju velesovske postavitve Silvu Sircu ni ravno najbolje uspelo ohraniti teh odnosov, še več, Vidina osrednost se včasih kar izgubi. Posamezna dejanja so bila med seboj preveč razrezana in njihovi zaključki pretogi.
Mladi Velesovčani imajo v svoji sredini tri razmeroma kvalitetne igralce, ki so tudi tokrat nosili breme celotne predstave: Janez Selan je z dovolj energičnosti, ki premore vse potrebne razpoloženjske obrate in prehode, zaigral industrialca Granta, Branka Pungartnik z dovolj vzvišenosti gospo Borinovo, Jana Kešnar pa z močno samodisciplino Vido. Zelo ustrezna je bila dikcija igralcev, resda včasih moteče knjižna, toda v celoti gledano popolnoma primerna sloju, ki nastopa v predstavi. Tako se tudi togost posameznih igralcev čisto (nehote?) sklada z liki, ki jih predstavljajo. Na realistično zasnovani in globino ter plastičnost prostora poudarjajoči sceni so se predstavili še Jože Murnik, Franc Kern, Anica Kern, Dominik Snedec, Branko Prestar, Franc Zupan, Slavi Selan, Valerija Bolka, Marija Šerjak, Rajko Rozman, Tone Rozman in Martin Bolka; pri predstavi pa sta sodelovala še Dane Selan in Brigita Jagodic. M. Pušavec
Koncert APZ Boris Kraigher iz Maribora
V petek se kranjskim ljubiteljem zborovskega petja ponovno obeta prijeten zborovski večer. Tokrat bo koncertiral v Kranju Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora z dirigentom Stanetom Jurg-cem. Zbor delovno in prijateljsko sodeluje z APZ France Prešeren.
APZ Boris Kraigher je izšel iz moškega zbora, ki je pncel z delom
Na ljubiteljskih odrih
• Dramska skupina KUD Davorin Jenko iz Cerkelj je uprizorila komedijo Kje je meja. Že malce zaprašeno besedilo Josipa Ogrinca je priredil Marjan Belina, poživil ga je s pesmimi, ki so jih igralci peli po Avsenikovih melodijah. Na odru so nastopili: Franci" Štirn, Jože Štirn, Albina Bobnar, Tatjana Žun, Tone Bre-zar in godca Ivo Belšak in Matej Žun. Predstavo je režiral Ciril Mrgole. Gledalci so veseloigro o prerekanju in pravdanju na kmetih dobro sprejeli.
• Dramska skupina KUD Borec iz Velesovega je uprizorila dramo Ferda Kozaka Vida Grantova. Predstavo je režiral Silvo Sire, nastopili so: Janez Selan, Jo-
že Murnik, Franc Kern, Jana Kešnar, Branka Pungartnik, Anica Kern in drugi. Letos je imelo društvo že tri otroške predstave in mladinsko igro Poslednja vojna njegovega veličanstva. Pred kratkim pa so pripravili srečanje kulturnoumetniških društev Adergasa, Visokega in Trboj.
• Dramska skupina DPD Svoboda iz Predoselj je uprizorila komedijo Eva se bo rodila jutri avtorja Luigija Candonija, predstavo je režiral Herman Mubi. Igrali so: Robert Šipec, Hermina Pire in Marko Kerč, na začetku in koncu je komentiral Franci Mubi, predstavo je popestrila baletka Janja Kovač.
pred dvajsetimi leti. Deset let kasneje se mu je pridružil dekliški pevski zbor Centra za glasbeno vzgojo iz Maribora in se na pobudo mariborske Univerze preimenoval v Akademski pevski zbor Bor;s Kraigher.
Zbor prinaša mnoga priznanja s pevskih tekmovanj doma in v tujini: zlata odličja iz Niša in Maribora ter najvišje uvrstitve iz Nytre, Polheima in Llangolena. Zboru pa so vendarle najdražje dve srebrni in dve zlati plaketi domačega mesta iz slovenj skih zborovskih tekmovanj Naša pe-' sem.
Delo APZ Boris Kraigher je od začetka najožje povezano z njegovim dirigentom. Stane Jurgec je najzaslužnejši za zborovo nenehno umetniško rast.
Na drevišnjem koncertu se nam bodo predstavili z deli neznanega skladatelja, Gallusa, Byrda, Parrvja, Rahmaninova in Cajkovskega ter Cossetta, Apiha, Mokranjca, Petroviča, Horvata in Jocha. Z bobni bo sodeloval tudi Martin Bajde.
Upamo, da ljubitelji zborovskega petja ne bodo dejali: »To je pa preveč dobrega naenkrat!«, v soboto smo namreč poslušali Mešani pevski zbor Obala Koper, in se bodo koncerta udeležili v čim večjem številu.
Koncert Akademskega pevskega zbora Boris Kraigher Maribor z dirigentom Stanetom Jurgcem bo v petek, 15. marca 1985, ob 19.30 v dvorani Gimnazije.        Mija Mravlja
Petnajsti Teden slovenske drame se je iztekel (2)
Dr ^0menska in izvajalska raven gledaliških pe?' tav' ki jin je selektor Goran Schmidt pri-g ijal y Kranj na Teden slovenske drame, daV"«n* °*a^a sam0 najboljšega, kar naša gle-J*usča ta čas premorejo. Izbor je podal tudi p tovrstno panoramo sodobnega gledališke-
občutja in miselnosti, za katero lahko reče-sk°' ^a "*e po sv°3em značaju tipično sloven-
a, se pravi, ne gledališka nasploh, pač pa tilf *a razkrivanje takšne dramske problema-Uš^' k* ie tematsko slovenska, ki se ji gledanu takšni ponuja, in obrnjeno, ki se poje L* našemu gledališču kot takšnemu. Jasno ga i?^ na^e gledališče danes hoče in zaradi te-
• ker to hoče, potem tudi mora. p Gledališče pa ni usmerjeno predvsem k
oajanju razvidnejše podobe zdajšnjega ča-
ln zdajšnjega življenja. Rekli bi lahko, du
se v to navidez preprosto in samo po sebi umij ivo vlogo redkeje spušča. Današnji čas tudi ni prav nič preprost. Rešljivost današnjih družbenih problemov in problemov posameznika v tej družbi je sicer zmeraj na dlani, pa je na svoj način tudi idealizirana in idilizira-na. Realnost je namreč kar naprej izmuzljiva, ni vpregljiva v enosmerno razumsko načrtovanje in odločitve, zaradi tega pa je ta realnost že sama dramatična.
Med številnimi razlogi za to, da današnje gledališče to neposredno in razvidno dramatičnost poredko sprejema, je tudi ta, da je neposredna dramatičnost le gol in jalov videz današnjega sveta. Razumevanje sodobnosti kot sočasnosti in sovpreženosti z vsemi drugimi človeškimi in družbenimi dejavniki se današnji slovenski drami kaže v sestavljivi podobi, ki terja širši časovni premislek in obravnavo. Terja izkušnje preteklih dob, zavedajoč se, da je naš čas tudi zgodovinsko pogojen. Lahko je življenjski samo tako, da rešitve iz svojih in splošnih zadreg ne vidi na omejen način in izhajajoč iz neposrednih razpoložljivih dejstev in konkretnih možnosti, ki bi jih črpali samo iz trenutnih ideoloških in snovnih zasnov. Poseg po zgodovinskih pa tudi po mitoloških temah — da bi eno in drugo ugledali z današnjimi očmi, kakor se zgodovina in mitologija kažeta, vzpostavljata in obnavljata danes — je seveda nujen, ne samo zavoljo spoznavanja preteklih poja/ov in s tem tudi današnjih. Temu lahko verjamemo spričo večjega števila »zgodovinskih« dramskih besedil s posegi v daljnjo ali bližnjo preteklost (Plebanus Joan-
nes, ali Ana), v daljnjo in bližjo mitologijo (spet Ana kot antična Medeja, ali mitološke razsežnosti v Gluvičevem dramskem svetu). Pa vendar ta nujnost igra v veliki meri tudi posredno vlogo.
To pomeni, da ni samo realnost našega časa izmuzljiva. S tem je obenem izmuzljiva tudi neposredna dramatičnost te realnosti. Gre seveda za »sodobno« slovensko dramo. Ne za kakšno novo smer njene uveljavitve, ampak za smer njene izmuzljivosti. Ne smemo pozabiti, da smo sodobno slovensko dramo že imeli svoje čase pri Cankarju, ali v novejšem času pri Primožu Kozaku.
Denimo, da gre Šeligova Ana v polpreteklost. S stalinizmom smo politično in družbeno nemara opravili, zato je ostala dramatična obdelava stalinističnih pojavov tržno uspešna (politično dopadljiva in dovoljena, boljše to kot kaj drugega!). Ostane nam Alenka Goljevšček z igro Pod Prešernovo glavo in Glu-vič z obema igrama. In ostane nam malo.
Etnografska, literarna, zgodovinska mitologija so ugodno gledališko blago. Povpraševanje in razprodaja vsakršnih gledaliških mitov na Slovenskem ni problematična. Pa se naloga sodobne slovenske dramatike kaže ravno v kar najhitrejši zapolnitvi teh »zaostalih« mitoloških in zgodovinskih tem. Ta naloga ustvarja neizogibno nadčasnost. Kaže na to, da se naš današnji dan in današnja zgodovina ne začenjata danes ali včeraj, kaj šele samo predvčerajšnjim, pač pa jutri kakor tudi zmeraj. Kaže pa tudi na to, da je takšna nadčasnost po vsej verjetnosti tudi varno izogiba-
lišče resničnemu danes. Je po vsej Verjetnosti tudi izgovor za to, da gledališče vendarle nekako obravnava tudi žgočo temo sodobne oblasti in podrejanja. In ta obravnava naj bi bila zaradi »zgodovinskih« in »mitoloških« projekcij v sodobni čas manj sporna.
Na eni strani lahko občudujemo pogum današnjih dramskih in gledaliških ustvarjalcev. Na drugi strani pa natančno vemo, da je večina naših dramskih piscev samo toliko pogumna, kolikor jim je to zelo natančno dopuščeno, oziroma, kolikor si mislijo — in z njimi tudi mi — da smejo biti pogumni. Če pa ti ustvarjalci menijo, da to ne drži, naj na vsak svoj gledališki program zapišejo vsaj to: Tople grede pa ne, ker smo zoper družbeno kritiko v našem gledališkem hramu! Ali podobno. Seveda pa je Toplo gredo napisal slovenski dramatik Marjan Rožanc, kar je mogoče sprejeti kot določeno zadoščenje in zaupanje v prizadevanja sodobne slovenske dramatike.
Sodobna dramska prizadevanja so izredno živahna. Avtorji in režiserji, igralci in njihova publika se ne ustrašijo zadreg in zagat. Pot k odkritosti in odprtosti je. obenem tudi pot k osvobajanju iz podrejenih položajev, tako v gledališču kot v družbi. Umetniška prepričljivost je tista gonilna sila, ki je za to pot najbolj potrebna, je obenem tudi v moči resničnosti, ki jo prinaša, kot tiste verodostojnosti, ki pomeni biti vreden zaupanja. To gotovo velja za Teden slovenske drame, dasi je treba še pa še govoriti tudi o pomanjkljivostih, o možnih izboljšavah, o večji učinkovitosti.
Franci Zagoričnik
©@mjSS$JJ@miGLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK. 15. MARCA 1985,
roze pripravimo za pomlad
Marca sejerno v lonce kobejo (Cobaea) in lepi slak (Ipomoea), da imamo maja že lepe rastline. V desetcentimetrski lonec prese-jemo 3 do 4 semena. Sejemo v kompostnico, pomešano s peskom. Lonce s semenom damo na svetlo okno v toplem prostoru. Kdor ima toplo gredo, lahko obsejane lonce poglobi v njo. Dokler seme ne skali, mora biti zemlja v loncu vedno vlažna. V 1 g je 12 do 15 kobejinih in približno 40 semen lepega slaka.
Dišeči grahor ni občutljiv za mraz, zato ga lahko sejemo na prosto že od sredine marca naprej. Dišeči grahor zahteva globoko obdelana srednja tla, v katerih mora biti dovolj humusa. Svežega hlevskega gnoja ne prenaša dobro. Z dišečim grahor-jem imamo največ uspeha, če ga gojimo vsako leto na drugem prostoru. Ako uporabljamo dišeči grahor vsako leto za pokrivanje istih ograj in senčnic, je prav, da vsako leto nekaj prsti zamenjamo. Tako se izognemo utrujenosti tal.
Gladiole cveto prej, če gomolje že sredi marca prenesemo na toplo. Za ta namen pa vzamemo samo velike in zdrave gomolje. Dobro jih očistimo in jih damo za 1 uro v 0,5-odstotno raztopijo (5 g na liter vode) Gerrnisana ali Ceresana. V plitev zabojček damo 3 do 4 cm debelo plast šote, ki jo dobro navlažimo in nanjo pritisnemo gomolje, ki jih vzamemo iz raztopine. Med gomolji naj bo samo kake 2 cm prostora. Dokler ne odženejo, so zabojčki lahko v temi. Poprečno zadostuje toplota okrog 15 stopinj C.
Marca posadimo korenike kan (Canna), ki so prezimile, v lonce in jih damo na toplo. Močne korenike lahko razdelimo. Vsak košček pa mora imeti vsaj po en dober brst. Velikost loncev se ravna po velikosti kosov. Zmeraj vzamemo samo tako velike lonce, da gredo korenike lahko vanje. Sadimo v peščeno kompostnico. Korenike zelo malo pokrijemo s prstjo. Dokler ne odženejo, ne potrebujejo svetlobe. Potem pa moramo lonce prenesti na svetlo. Prostor naj ima 15 do 18 stopinj C.
■■■■MM
Pred
pomladjo
Pomlad se bliža, ta lepa pomlad, ki vsakdo že čaka jo rad. Ne čakamo je samo mi, čakajo jo tudi ptički, srnjaki, zajčki in mački. Pomladi drevje spet zasveti, ob potokih pa vse v zelenju vzbrsti,
zvonček zvoni, zato pravimo, da pomlad se budi.
Aleš Murko,
7. r. OS
bratov Žvan
Gorje
Spisi v časopisu
Bila je ura dopisniškega krožka. Tovarišica mentorica je proti koncu ure vprašala, kdo je imel razen Petre, Marjete, Romi, Zdenke, Danijela še objavljene prispevke v časopisih, s katerimi sodelujemo. Barbara je dvignila roko. »Ti si tudi imela? Kje?« je vprašala tovarišica. »Ne, lahko grem na avtobus?« je rekla Barbara. Vsi smo planili v smeh, ki se ni polegel vse do konca ure.
Nataša Zakotnik, 7. b r. OS Cvetka Golarja Škofja Loka
Sošolec Jernej
Rad bi bil podoben Jerneju.
Oči ima rjave kakor kostanj, lase pa bolj kratke. Pulover ima dolg in moder kot ga ima moja starejša sestra. Hlače ima bele kakor sneg. Je dober in priden. Skoraj zmeraj je nasmejan. Do drugih dober, radodaren. Če se kdo prepira, ga v trenutku pomiri, kot bi prišel policaj. Vsakega pusti pri miru, če mu kaj nagaja. Tak dogodek sem že doživel. To je bilo danes med odmorom. Janez in Andrej sta se malo stepla, ker je Andrej uščipnil Janeza. Ko je Jernej videl, ju je šel pomirit, da ne bi bilo kaj hujšega. To je lepo, kar dela on.
Mislim, da bi bil vsak rad podoben Jernejii.
Rok Kokalj, Oš Bukovicu nad Škofjo Loko
Begonijine gomolje, ki so prezimili na suhem, damo konec marca v zabojčke s šoto. Tako dobimo do konca maja, ko je čas za sajenje begonij na gredice ali v zabojčke za na okna, rastline, ki so že lepo odgnale. Gomolje damo v plitve zabojčke, visoke okrog 6 cm. Zabojčke napolnimo 5 cm na debelo z vlažno šoto, vanjo pa damo gomolje. Mesto, kjer so na gomolju brsti, naj ne bo pokrito s šoto. Ko prično gomolji brsteti, naj bodo na svetlem in pri 16 do 20 stopinjah C. Dokler se ne razvijejo prvi listi, sme biti šota le zmerno vlažna.
Zabojčke za na okna in balkone obsadimo marca z mačehami. Tako imamo do takrat, ko bomo maja sadili pelargonije, fuksije in petunije, okna lepa. Če želimo, da rastline dobro uspevajo, jih ne smemo saditi preveč redko — večje naj bodo 20, manjše pa 15 cm narazen. Ako vzamemo za mačehe s hranilnimi snovmi bogato in s šoto pomešano in ne preveč lahko prst, pri drugi saditvi ni treba prsti menjavati.
Kaladije, ki so pozimi počivale, se marca spet prebudijo in znova zažive. Gomolji kaladij so prezimovali v suhi šoti, sedaj pa spet potrebujejo nekaj vode. Spočetka zalivamo malo, potem pa količino vode z odganjanjem vred stopnjujemo. Za zdaj jih še ne presajamo.
(nadaljevanje prihodnjič)
da se ogrejemo
Lipov punč *
1 dl zgoščenega sadnega soka, 8 dl lipovega čaja, malo okusa po muškatnem oreščku
Lipovo cvetje vržemo v vrelo vodo, pokrijemo, dodamo ščepec naribanega muškatnega ore-ščka in počakamo, da čaj pordeči, nato ga odcedimo, prilijemo sadni sok, vse skupaj prevremo in vroče serviramo.
Družinski punč
1 liter rdečega vina, sok 1 limone, 15 dkg sladkorja, 5 žlic ruma, 1 liter čaja.
obleka Triglav konfekcije Kranj No, to je eden od modelov, s katerimi se je Triglav konfekcija iz Kranja predstavila na letošnjem sejmu mode v Ljubljani in za katerega so se hitro pozanimali nemški kupci. Kreator-ki Janja Kunaver in Jelka Canjko pa sta s pravim posluhom za modo svoji delovni nraanizaciji že dvakrat zapovrstjo na beograjskem sejmu mode prislužili srebrno košuto. Kot obetajo komercialisti Triglav konfekcije, bo nagrajene modele dobiti tudi v domačih trgovinah. — Foto: F. Perdan
Vino s sladkorjem dobro pre-grejemo, dodamo limonin sok, rum in vroč čaj. Serviramo zelo vroče.
Čajni punč
1 liter močnega ruskega ali šipkovega čaja, 1 liter borovničevega, bezgovega ali kakega drugega soka, malo limonine lu-pinice, četrt vanilijinega stroka, sladkorja po okusu.
Sadni sok s sladkorjem in dišavami segrejemo, vendar ne sme zavreti. Toplega-zmešamo z vročim čajem in nato punč takoj serviramo.
gripa je pred vrati
Nekateri podatki kažejo, da je gripa že na pohodu. Imeli smo že precej bolnikov v ambulantah z vročino, glavobolom, nahodom, kašljem, bolečinami v sklepih in mišicah. V začetku, ko je še manj bolnikov, običajno govorimo o virozi, kasneje, ko pa so polne čakalnice, pa postopno »priznamo«, da gre za resnejšo bolezen — gripo. Povzročitelja ne moremo predvideti vnaprej, pa vendar se zanesemo na cepljenje, ki zaščiti proti več virusom gripe.
Gripa sama po sebi ni zelo težka in nevarna bolezen; njena nevarnost se kaže v zapletih, ki ji sledijo: dojenčki, starejši, slabotni in bolniki z drugimi kroničnimi boleznimi dobijo pljučnico, možna je prizadetost srca (če bolnik ne miruje), vnetje obnosnih votlin, redko tudi vnetje možganskih open.
Bolnike lahko razdelimo na dva dela: mali otroci, šolarji in sicer zdravi odrasli niti ne potrebujejo zdravniške pomoči, dojenčki, kronični bolniki in ostareli pa morajo k zdravniku oziroma jih naj zdravnik obišče na domu.
Posedanje v polnih čakalnicah je imeniten način za širjenje gripe. Enako v avtobusu, trgovini itd. Zato torej v posteljo, ne k zdravniku! Čaj 7 limono, ki je boljša od umetnesa C
vitamina v tabletkah, aspirin, toplo meko z medom — vse to bo zadostovalo za zdravljenje gripe pri otroku in sicer zdravem odraslem. Zaposleni boste šele po treh ali štirih dneh odšli v ambulanto po hranarinsko nakaznico. Zdravnik vas bo tudi pregledal, da bo izključil morebitne posledice gripe.
Vsem bolnikom s kroničnimi boleznimi, predvsem na pljučih in srcu, pa mora zdravnik predpisati že v začetku bolezni antibiotike. Potrebna je tudi kontrola krvi, včasih tudi rentgenska slika pljuč. Zdravnik, ki želi preprečiti širjenje gripe, bo svoje kronične bolnike — na poziv svojcev — obiskal na domu in ne bo zahteval prevoza v zdravstveni dom.
Odpornost proti gripi izboljšamo z mešano, z vitamini bogato hrano, z gibanjem na svežem zraku, vsakodnevno telovadbo. V tednih, ko so zaradi gripe in zapletov po njej polne čakalnice, se izogibamo zdravstvenega doma, če le ni nujno potrebno. Cepljenje proti gripi je še vedno zelo učinkovito. Cepimo v novembru in decembru, dvakrat na 4—6 tednov. Na to jeseni kaj radi pozabimo, po novem letu pa je za cepljenje že prepozno. Posebej svetujemo cepljenje bolnikom s kroničnimi boleznimi na pljučih in srcu in pri živčno-mišičnih boleznih.
Tone KOŠIR
pomen rdeče pese v prehrani
Pozimi shranimo rdečo peso v kleteh ali v zasipnici ali pa jo že v jeseni vložimo v kozarce. V rdeči pesi je 88 % vode, 1,5 % surovih beljakovin, 0,1 % surovih masti 8 do 10 % ogljikovih hidratov, 0,7 do 1,6 % pepela. V 100 g sveže rdeče pese je 16 mg kalcija, 335 mg kalija, 33 mg fosforja in 0,7 mg železa, 10 mg vitamina C, 0,04 mg vitamina B2, 0,11 mg vitamina B,, 0,02 mg provitami-na A. V soku rdeče pese so različni pigmenti,to so betanini,med njimi antocian, ki vsebuje dušik in za katerega so ugotovili, da preprečuje razvoj tumorjev, pomembne pa so tudi aminske kisline kot asparagin, betain in glutamin.
Sok rdeče pese je zelo zdravilen, ker oskrbuje kri in celice s kisikom, kar normalizira dihanje celic in zadržuje divjo rast rakavih celic. Tej lastnosti rdeče pese pripisujejo tudi zdravilni učinek pri zdravljenju levkemije. Ugotovili so tudi, da je sok rdeče pese biološko zdravilo zoper rentgenske žarke in posledice radioaktivnega sevanja. S sokom rdeče pese zdravimo tudi
tumorje, izredno zdravilni sta dve redki kovini to je rubidij in cezij. Sok rdeče pese obnavlja in čisti kri, in pomaga zniževati visoko telesno temperaturo. Zato ga priporočajo pri vseh akutnih vročinskih boleznih, tako pri začetni gripi, pljučnici, tuberkulozi. Sok rdeče pese pomaga uravnavati tudi prenizek krvni pritisk, aminske kisline pa ugodno vplivajo na delovanje možganov in živcev.
!■■■■«■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■«■■■■■■■
V raziskavah, narejenih v Egiptu, so ugotovili, da sok rdeče pese uničuje več mikrobov, predvsem salmonelo, ki povzroča črevesne težave. Razkuževal-ne lastnosti pripisujejo barvilu betaninu. Sok rdeče pese ugodno deluje tudi na povečano izločanje seča, sečnine in kuhinjske ter drugih soli, ki povzročajo kamne v mehurju. Zato sok rdeče pese svetujejo tudi pri obolenjih želodca, črevesja, jeter, žolča, ledvic, mehurja in sečevoda.
Ker rdeča pesa uničuje mikrobe, sok uporabljajo tudi pri zdravljenju ran, da se hitreje zacelijo.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Sok pripravimo tako, da svežo peso naribamo in stisnemo, 5® več pa ga dobimo, če rdečo peso
stiskamo v centrifugi.
V začetku zdravljenja popij6* mo po pol litra soka dnevno« kasneje po četrt litra. Glede n* stopnjo bolezni potem sok rdeč*3 pese pijemo še en do dva mese* ca po ozdravljenju. Iz 1 kg dobi' mo tričetrt litra soka. Slabotni"*1 otrokom dajemo pogosto piti sok oslajen z medom ali sladkorjem Ker pa sok rdeče pese nim* sam prijetnega okusa, ga lahko mešamo z drugimi zelenjavni«1} sokovi. Fructal, ki je že pred le*1 začel izdelovati sok rdeče pese. je moral predelavo opustiti, ker ga potrošniki niso kupovali. Ce pa vemo, kako zelo nam lahko sok rdege pese koristi, poterfl premagamo odpor in ga dnevno pijemo. Čim temnejše so obar vani gomolji, več zdravilnih sestavin vsebujejo, izredno je pri' merna sorta rdeče pese bikor. dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE, Ljubljana
»■■■■■■■■■■'
Kaj mi pomeni prijatelj?
Najteže pričakovani dan
Prijatelj mi pomeni nekaj veselega in lepega, toplega. Prijatelj je kot sonce, ki sveti in greje. Prijatelj je človek, ki ga imam neznansko rada. Prijatelj mi pove, kaj je za domačo nalogo, če pozabim ali sem bolna. Nataša Gregorin
Moj prijatelj je Mirko Žarko-vič. Pomaga mi v šoli. Včasih mu tudi jaz pomagam, a največkrat on meni. Janko Korošec
Moja najboljša prijatelja sta Simona in Bojan. Pomagata mi, če sem v stiski. Včasih se skregamo, a le za pet minut. — Romana Vreček
Moja najboljša prijateljica je Nataša. Pomaga mi pri učenju in velikokrat se tudi igrava skupaj. Nikoli me še ni izdala. — Darja Sire
Moja prijateljica je tista, ki ji lahko zaupam svoje skrivnosti, ki me ne izda, če ji kaj povem, in ki mi pomaga v nesreči. — Barbara Bolka
Imam prijateljico Barbaro. Ne
Rika
Rika, to je ime mojega psička, starega dve leti. Je črne barve z belo liso na prsih. Rada se igra z žogo. Odkar živi na kmetiji, malo zaudarja. Zelo sem žalosten, ker zaradi tega ne more hoditi z nami na sprehode. Zato sva s sestro sklenila, da zbirava odeje, krtače in druge neuporabne stvari...
Jeseni je odpadlo listje, pes pa je bil zaverovan v lovljenje le-te-ga. S sestro sva se igrala in v pesku risala Blejsko jezero. Naenkrat je planil od nekod velik volčjak in se zakadil v naju. Ko je vzel zalet za ponovni napad se rflp je v bran postavila za dve glavi manjša Rika. Pes ni se ni obotavljal, zagnal se je v Riko in jo ugriznil v taco, da je šepala. Nato je pes oddrobencljal nazaj po cesti. Rika je krevsala le po treh nogah, vendar si je kljub temu prislužila kost.
V uvodu sem omenil odeje in krtače. Zakaj? Zbirava jih vso zimo in pomlad do poletja, ko bova Riko skopala in bo vesela z mahajočim se repom hodila ob na?; na vseh sprehodih in izletih.
Roman Burja, 4. b r. OŠ
prof. dr. Josipa Plemlja Bled
izdaja najinih skrivnosti. Včasih delava skupaj domačo nalogo.
— Staša Kne
Moja prijateljica je Klavdija. Je dobra učenka in dobro se razumeva. Velikokrat ji kaj zaupam. Če sva v težavah, druga drugi pomagava. Če imava čas, greva v gozd na kratek izlet. — Majda Grašič
Moja prijateljica je Karmen Hacin. Ona mi pomaga v stiski, pri nalogah. Je radodarna in mi rada naredi uslugo. Beseda prijatelj-mi pove nekaj, kar je del življenja. To je zveza med dvema ali več ljudmi. — Tadeja Ja-nežič
Prijatelj mora biti takšen, da ti v nesreči pomaga in da mu lahko zaupaš. Ne sme izdati nobene skrivnosti, ki mu jo zaupaš. Ne sme biti tožljivec in pri-liznjenec, ne sme se za vsako malenkost prepirati. — Miro Žarkovič
Moj prijatelj je Ivo Šafranič. V šoli sediva skupaj. Ko delamo vaje, mi pomaga in jaz njemu.
— Peter Kurah
Moja prijateljica je Marija Kvas. Kadar se prepirava, se nikoli ne spreva do konca. Rada dela doma na kmetiji. — Nataša Zupin
Moj najboljši prijatelj je Peter Kuralt. Če kaj ne znam, mi pove, pa tudi jaz njemu. Včasih se skregava, čez nekaj minut pa se že pobotava. — Ivo Šafranič
Imam veliko prijateljic. Najboljša prijateljica pa mi je Darja. Ona mi tudi pomaga pri nekaterih ročnih delih, pri igri in me nikoli en izda. — Nataša Ro-sulnik
Ponosen sem, da imam tako dobrega prijatelja, prav takšnega, kot sem si želel. To je moj prijatelj Gregor. V vsaki nesreči mi rad pomaga, tudi jaz mu z veseljem pomagam, če potrebuje pomoč. Prav taka je prijateljica Romana. Lepo se vede in mi je najbolj pri srcu. Večkrat bi me lahko izdala, a me še nikoli ni.
— Boštjan Brankovič
Moja prijateljica je Majda. Vse ji zaupam, ona pa zaupa meni. Ce sva v težavah, si pomagava. Razumeva se dobro in se nikoli ne skregava. Če zboli, mi je dolgčas do njej. — Klavdija Ja-nežič Učenci 5. C r. OŠ
Davorina Jenka
Cerklje
Že dolgo je zunaj mraz in snega do kolen. Med dolgočasnimi šolskimi urami se zato pogosto oziramo skozi okno in nemalokrat se kepa snega znajde tudi v razredu.
Nekega dne pa nas je zmotila okrožnica, za katero se sprva sploh nismo zmenili. Mislili smo, da spet piše o skrbi za ptice ali nas obveščajo o sestanku pionirske organizacije. A kmalu smo se zdramili in oživeli, kajti slišali smo, da bomo imeli športni dan. Možnosti, je bilo res veliko: plavanje, drsanje, smučanje, pohod. Športni refe*' rent je takoj zbral vse naše želje in pripombe ter zapisal, za katero možnost smo se odločili. Moj »kompas« je pokazal na smučanje na Krvavcu.
Končno je prišel težko pričakovani četrtek. Zbrali smo se v veli* kem števi.'u, zato smo bili zelo začudeni, ko smo zagledali samo en avtobus. Tako smo že takoj začeli Čakati in se prerivati.
Zadnja postaja. Izstopili smo, a — groza! Koliko čakajočih na gondolo! S težavo smo se zrinili v vrtJfc in vsem je začelo »primanjkovati življenjskega prostora«. Lahko je bil srečen, kdor je stal na obeh nogah. Stopnice — prva, druga ... triindvajseta. In kje je naša tovarišica z vozovnicami? A, tukaj!
Že smo bili v gondoli. Pripeljali smo se na vrh. Hitro smo si nadeli smuči, nato pa poiskali vaditeljico. Mnogi smo bili letošnjo zimo prvič na smučeh, zato smo bili kar malo negotovi.
A že smo se znašli na sedežnici. Sonce je sijalo z vso svojo zimsko močjo, veter pa je prijetno bril v lice. In prvi spust po hribu se je posrečil. Juhuhu!
Erika Štular, 6. a r.
OŠ Matije Valjavca v Preddvoru
Nasmeh, ki bi mi povedal, da nisem sama ...
Preverjanje znanja
Spominjam se, kako smo se smejali pri fiziki. Bilo je takole-Tovariš je preverjal naše znanje. Gregor je bil prepričan, da ne bo vprašan, zato se je brezskrbno igral s ključkom. Kar naenkrat pa ga je tovariš z mirnim, glasom poklical: »Gregor, pridi malo pred tablo.« Gregor se je le počasi dvignil. Ravno je hotel vprašati, zakaj je vprašan, ker ima že dve oceni, ko ga je tovariš prehitel: »Kaj misliš, da ne moreš biti dvakrat vprašan?« »Mislim, da to ni prav,« se je oju* načil Gregor. Tovariš pa ga je prav grdo pogledal in izjavil-»Samo preverjam, kako si se učil.« Zastavil mu je nekaj vprašanj, a Gregor je samo molčal in se potil. Mi pa smo se: začel1 smejati. Zasmejal se je tudi tovariš. Samo Gregor je bil resen, kajti bal se je ocene. A tovariš mu je odpustil, rekoč: »Tokrat naj ti bo, ker si nas spravil v smeh.« Gregor mu je bil zelo hvaležen.
Vlasta Bolka,
7.ar.COŠ
Josipa Broza-Tita
Predoslje
Snežne krpe padajo na moje lase, pa kaj! Želim le, da bi se lahko v neskončnost takole sprehajala, bila daleč od ljudi...
Tako osamljeno se počutim. Gledam svoje prijatelje in ne razumem, kako lahko rečejo, da živijo, če se zaradi staršev »za-grebejo« za oceno v šoli, doma prebirajo gore stripov ali dr. romanov, zaradi ljubega miru kaj naredijo. In potem pravijo, da dobro živijo, da so prav zadovoljni. Naj se tudi jaz zadovoljim s tem? Ne! Hočem najti smisel svojega bivanja, hočem ustvarjati, ljubiti ... In pri vsem tem ne morem verjeti, da je grob zadnja postaja človeka. Ves ta trud, hrepenenje, trpljenje vendar ne more biti samo zato, da nekoč segnijemo v jami. Tega ne morem verjeti.
Kako norec, ki je iskal izgubljeno tisočletje, tako tudi jaz jš-čem ljubezen, razumevanje, mir. Želim se znebiti strahu pred naslednjim dnem, želim,
da me »veliki« ne bi več imeli za smrkljo, ki se ji ne sanja, kaj je življenje. Saj ga ne doživljaš samo v pomanjkanju, vojni, življenje je v vseh problemih, majhnih utrinkih sreče, v ljubezni, razočaranju. Vidite, koliko življenja doživim. Vsi se spravljate nadme, kot stenice ste.
Ko bi vsaj našla osebo, ki bi me razumela ...
Nekdo bi mi rekel, da mi usoda ni naklonjena. Jaz pa ne verjamem vanjo. Po moje si človek ustvarja srečo in življenje sam. Nič mu ni naprej usojeno.
To me plaši. Rada bi zbežala stran, v svet, ki me ne bi poznal, rada bi pognala nove korenine. Toda ali ne bi ostale brazgotine, ki bi skelele, neizjokane solze?
Ne razumem ničesar več. Vem le, da tako pogrešam topel stisk roke, nasmeh, ki bi mi povedal, da nisem sama in da se mojemu upanju pridružuje jiovo.
Alenka Češnovar,
8. f r. OŠ
Petra Kavčiča
Škofja Loka
Moj rojstni kraj
Rodil sem se v Kanadi v m£ stu Calgarv. V tem kraju je vej}' ko kavobjev in Indijancev. Ind>' janci živijo v rezervatih, velik0 jih pa živi v mestu. PoletiimaJ0 kavboji štirinajst dni prazni^ Imajo razne prireditve. Na teP prireditvah tekmujejo s konji i11 biki.
Mami, mi je povdala, da je bj}° v bolnišnici, kjer sem se rod»1' zelo zanimivo, ker so bili dojenj ki več barv: beli, črni in drug?' Imeli smo nekaj slovenskih p?' jateljev, ki so nas tudi tukaj z obiskali. Moj najboljši prijatelj je bil Robert. Imeli smo tudi n^ kaj prijateljev, ki niso bili S10' venci.
V Čalgarvju bodo čez tri le*J olimpijske 4gre. Vesel sem, °T bom spet videl svoj rojstni kraj po televiziji.
David Žagar,
3. b r. OŠ
Ivana Tavčarja
Gorenja vas
PETEK, 15. MARCA 1985
RADIO, TELEVIZIJA, BANKA SPOROČA
,7. STRAN @®ISIgKroJI©ISIIGLAS
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 16. marca
15 Poročila - otroška matineji - ponovitev oddaj: - 8.20 J. jubičič: Nana, mala opica - Vi-■fcrna noč - 8.30 Sneženi mož, ?°gleški risani film - 9.00 Marili Lucija - portret akademske "ikarke Marije Lucije Stupica 9.15 Miti in legende - Zgodbe "lezopotamskih kraljih, nanizanka TV Beorad - 9.40 Plani-°*: SP v smučarskih poletih -P^nos - 13.00 MPZ Zagorje 84 I druga oddaja - 13.30 Čudeži Jarave: Skrivnostni svet opic, "•del kanadska poljudnoznanstvena serija - 14.55 Poročila -15.00 Pričevanja o Edvardu J^rdelju: Učitelj Ivan, ponovijo - 3. dela dokumentarne se-Jlle - 15.40 Sposojevalci, ameri-**i mladinski film - 17.00 PJ v ^kometu - v odmoru propagandna oddaja - 18.35 Boj za "Ostanek: Plavajoči dom, an-ifieška dokumentarna serija -
20.00 Koroška pomlad - Naša vigred, prenos prireditve iz Cankarjevega doma - 21.35 Zrcalo tedna - 22.00 Planica 50 -kronika - 22.20 Nasmejani policaj, ameriški film - 00.05 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
13.50 Trajekt, tunizijski film -15.25 Bordeaux 85-EBU, koncert resne glasbe, 1. del - 16.50 Plavat-in Vratko, češkoslovaški mladinski film - 18.10 Zgodbe iz delavnice, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Narodni običaji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni oder, zabavna oddaja - 20.30 Dokumentarna oddaja -21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Moliere, francoska nadaljevanka - 22.45 Poezija (do 23.15) TV Zagreb I. program: 8.45 TV v šoli: TV koledar, Pomoč v hiši, Poštarska bajta,
Zgodovinska pripoved, TV berilo, Poročila - 15.45 7 TV dni -16.15 Narodna glasba - 16.45 Poročila - 16.50 TV koledar -17.00 PJ v rokometu - 18.25 Zagreb: Mesto herojev, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sherlock Holmes v New Yorku, ameriški film -21.40 TV dnevnik - 21.55 Za konec tedna: Večer z Olivero Markovič in 40 let Crvene zvezde in Partizana
NEDELJA 17. marca
8.15 Poročila - 8.20 Živ žav: Risanke, Smrkci - 9.10 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 9.50 Planica: SP v smučarskih poletih, prenos (za J RT II, INT, EVR) - 13.15/30 625 - oddaja za stik z gledalci -13.35/50 Festival domače zabavne glasbe - Ptuj 84 - 14.10 Poročila - 14.15 Mostovi - 14.45 S. Sremac: Pop Čira in Pop Spira,
RADIJSKI SPORED
sobota, 16. marca HM program
*:30-8.OO Jutranji program -Hasba - 8.05 Pionirski tednik -J5 Sobotna matineja - 10.05 °jte z nami - 10.25 Lahka flasba - 11.05 S poti po Jugo-iji - 11.30 Srečanja republik * Pokrajin - 12.10-14.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panora-m* - 15.10-15.25 Popoldanski Sjteaik - 16.00 Vrtiljak želja in J* -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 škatlica z godbo - 18.30 Mladi gladim - 19.35 Za naše najm-{*jše - 19.45 Minute z ansam-?lom Slavka Znidaršiča -^•00-23.00 Slovencem po svetu "22.05 Literarni nokturno -•^•15 Od tod do polnoči -^•OS-5.00 Nočni program -a -
Nedelja, n. marca
^vi program
5-0O-8.OO Jutranji program -Blasba - 8.07 Radijska igra za °b"oke - 9.05 Še pomnite, tovari - 10.05 Nedeljska matineja - U.OO-13.00 Naši poslušalci če-ititajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -}3-20 Za naše kmetovalce -Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 14.20 Humoreska tega tedna - 14.45 Pihalce godbe -15.10 Pri nas doma -J5.30 Nedeljska reportaža -16.20 Pogovor s poslušalci -17.05 Priljubljene operne meloni« - 17.50 Zabavna radijska l8ra - 19.45 Glasbene razgledni-- 20.00-22.00 V nedeljo zve-rer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna- 00.05-4.30 Nočni program - glasba
Ponedeljek, is. marca
^fvi program
*30-8.00 Jutranji program -s'asba - 8.05 Aktualni problemi U^rksizma - 8.25 Ringaraja -^40 Izberite pesmico - 9.05 glasbena matineja - 10.05 Režirano za ... - 11.05 Ali podate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski pestri - 13.30 Od melodije do podije - 14.05 V gosteh pri ^?rih jugoslovanskih radijih postaj - 14.30-15.30 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak
želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali
- 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka
- 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Berlinska filharmonija in dirigent Herbert von Karajan - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 19. marca Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ...
11.05 Ali poznate - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl -MPZ RTV Ljubljana -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 - glasba -18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Od premiere do premiere - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 20. marca Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15 25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.00 Zborovske pesmi Antona Lajovica in Trajka Pro-kopieva - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Zborovska I glasba po želji poslušalcev -
20.35 Schumann s pianistom Lazarjem Bermanom - 21.05 Gaetano Donizetti: Odlomki iz opere »Don Pasauale« - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor
Četrtek, 21. marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -13.30 Od melodije do melodije -14.05 Za mlade radovedneže -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 - glasba -18.00 Z ansamblom Janeza Jer-šinovca - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Sonati za violo J. S. Bacha in G. F. Haendla - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
PETEK, 22. marca Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Mladim če-listom - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski na-* sveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Iz baleta Labodje jezero - Petra Iljiča Čajkov-skega - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 18.15 Gremo v kino - 20.00 Zakaj imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - radio Koper
2. del nadaljevanke TV Beograd in TV Novi Sad - 16.00 Ko zapiha veter, ameriški film -17.50 TV Kviz - 18.50 Knjiga -20.00 Geniji ali genijalci: Prva številka, 4. del TV nadaljevanke - 20.50 Homo Mensura -Portret Filipa Kalana - 21.35 Športni pregled - 22.05 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.45 Test - 15.00 Glasbeno popoldne - G. F. Haendel: Mesija, oratorij - 17.00 PJ v rokometu -Borac : Metaloplastika, prenos - 18.23 v odmoru ... - 18.25 Mali koncert - 18.40 TV Esej -19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija -21..00 Včeraj, danes, jutri - 21.30 TV Kinoteka: Milijon, francoski film
TV Zagreb I. program
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.30) - 14.00 Mali koncert - 14.15 Proti vetru, 4. del avstralske nadaljevanke - 15.05 Nedeljsko popoldne - 15.20 Zlato na Laponskem, finski film -18.55 Smrkci, risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ljubezenske zgodbe, TV nanizanka -21.35 Športni pregled - 22.05 Pot po Alžiriji, dokumentarna oddaja - 22.35 TV dnevnik
PONEDELJEK, 18. marca
8.45 TV v šoli - 12.30 Poročila -17.30 Poročila - 17.35 Ciciban smuča, 1. in 2. del - 18.05 Kami la, portret slikarke Kamile Vol-čanšek - 18.25 Podravski obzor nik - 18.45 Zdravo, mladi 20.05 H. Arnow: Rezbarka, 2. del ameriške nadaljevanke 20.55 Spoznano-neznano, odda ja o znanosti - 21.40 Jazz na ekranu: Chico Freeman Quin tet - 22.15 TV dnevnik II
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ
razglasa na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Pleme-n i ti 1 niča naslednji prosti deli oziroma nalogi v DE Gravura:
1. PRIPRAVLJANJE ROTO ŠABLON
2. STRUŽENJE IN POMOČ PRI STROJNEM GRAVIRANJU
pogoji pod 1. in 2.:
srednji program usmerjenega izobraževanja za kovinarstvo, elektrotehniške ali grafične usmeritve (strugar, graver, mehanik obdelovalnih strojev, elektrikar elektronik, grafičar in ostali slični poklici),
*""■ poznavanje predpisov o varstvu pri delu in ravnanje z gasilnimi aparati,
~~* poskusno delo dva meseca
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati naj pismeni vlogi priložijo tudi ustrezna potrdila o ustre-*ni izobrazbi.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
L IZVAJANJE NALOG S PODROČJA SLO in DS
2. VODENJE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV IN ORGANIZIRANJE TK OMREŽIJ
3. AVTOMEHANIČNA DELA - VOŽNJA OSEBNEGA AVTOMOBILA
4. NAJZAHTEVNEJŠE ANALIZIRANJE IN PLANIRANJE — za določen čas
^°goji za sprejem so naslednji:
Pod Pod
1. — inženir telekomunikacij, poskusno delo tri mesece
2. — diplomirani elektro inženir — šibki tok, poskusno delo tri mese-
ce * Pod 3. — avtomehanik — voznik B kategorije, poskusno delo dva meseca Pod 4. — diplomirani ekonomist (ali ekonomist), poskusno delo tri mesece ,
Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih po-
18
;—»j. •".iiuii>i|it uu spiVJCIiiuia |jiijcivi- o um        uujuvi. ,ai p«'
izbiri.
|ojev na komisijo za delovna razmerja pri DSSS Podjetja za ptt promet "panJ- Komisija bo sprejemala prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kan-l"ati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni
otroška serija - 9.15 TV v šoli -10.35 TV V SOLI - 12.30 Poročila - 15.30 Videostrani - 15.40 Poročila - 15.45 TV koledar -15.55 Sokoli, otroška serija -16.25 Centri za rehabilitacijo: Sokobanja - 16.55 Minsk: Nogomet, Dinamo : Željezničar, prenos - 18.45 Ljudski običaji -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik
ČETRTEK;'21. marca
8.45 Test - 9.00 TV v šoli: - 16.10 Šolska TV: Užiška republika -17.30 Poročila - 17.35 J. Ribičič: Nana, mala opica - Nana se vrne - 17.50 N. Grafenaver: Lokomotiva - 18.06 Portret kiparja Franceta Kralja - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Zlata mrzlica, sovjetski film, Mojster borilnih veščin, kitajski film - 20.05 Tednik - 21.10 A. Mnouchkine: Moliere, 2. del francoske nadaljevanke - 22.15 TV dnevnik II -22.30 Retrospektiva domače TV drame - M. Kranjec: O grehu stare Jakovce
Oddajniki II. TV mreže
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Jelenček, otroška serija -18.15 Pravica do svobode, izo-
braževalna serija - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč -19.00 Mali koncert - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večni klic, 1. del sovjetske nadaljevanke -21.05 Poročila - 21.10 Umetniški večer - posvečen J. S. Bachu ^
TV Zagreb I. program
8.15 TV koledar - 8.30 Jelenček, otroška serija - 9.00 TV v šoli -10.35~TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 16.25 Videostrani -16.35 TV v šoli: Pesmi in zgodbe za vas, Obznana, Skrb za potomstvo - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Jelenček, otroška serija - 18.15 Pravica do svobode - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter - politični magazin - 21.05 Kvizkoteka -22.15 TV dnevnik
PETEK, 22. marca
8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila -17.35 Gradimo mesto Živ žav -17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Mladostnik: Mladostnik v zagati, 2. del izobraževalne serije -20.05  Pričevanja  o Edvardu
Kardelju: Odločitev, 5. del dokumentarne serije - 20.45 Ne prezrite - 21.00 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka - 21.50 TV dnevnik II -22.00 Kremenjak, avstrijski film
Oddajniki II. TV mreže
16.40 Test - 16.55 TV dnevnik -17.15 Mama, ata in jaz, otroška serija - 17.45 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja -1    > Okrogla miza: O letalstvu
- 1 .45 Dnevni jazza 84 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Povabilo na ples, baletna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Porota, dokumentarna oddaja -22.05 Nočni kino: Umor sestre George, ameriški film
TV Zagreb I. program
15.50 Videostrani - 16.00 TV v šoli: Ruščina, Kaj jfe film -17.00 Poročila - 17.05 TV koledar - 17.15 Mama, ata in jaz -17.45 Ljudje pripovedujejo -18.15 Okrogla miza: O letalstvu
- 18.45 Dnevi jazza 84 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gansterska kronika, ameriška nadaljevanka - 20.55 Dober večer, zabavna oddaja - 21.40 TV dnevnik -21.55 Po desetih - kulturni magazin
Oddajniki II. TV mreže
17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor (sa mo za LJ 2) - 19.00 Indirekt, od daja o športu - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Znanost in mi 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dinastija, 38. del ameriške na daljevanke - 22.00 Dobre vibra cije,   kulturni   magazin (do 22.45)
TV Zagreb I. program
16.20 Videostrani - 16.30 TV šoli: Sadovnjak spomladi Predstavljamo vam, Po sledi rokopisne dediščine - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Zgodbe iz davnine - 18.00 Ne pomembno in pomembno 18.15 Poti izobraževanja - 18.45 Zdravo mladi - 19.30 TV dnev nik - 20.00 V. Markovič: Tom bola, drama - 21.10 Paralele 21.40 Izbrani trenutek - 21.45 TV dnevnik - 22.05 En avtor en film
TOREK, 19. marca
8.55 TV v šoli: Ljubezenska poezija v dveh jezikih: Patty Smith - 16.10 Šolska TV: Užiška republika - 17.30 Poročila -17.35 Pedenjžep - 18.05 Miti ir. legende - Mezopotamski miti: EP o Gilgamešu, 1. del - nanizanka TV Beograd - 18.25 Se-vernoprimorski obzornik 18.40 Periskop - 20.05 P. Ferris: Dylan - življenje in smrt nekega pesnika, angleška drama -22.05 Omizje - 00.05 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli -18.45 Želeli ste poglejte, pou-čno-zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV pesmarica, narodna glasba - 20.25 Propagandna oddaja - 20.30 Greno-ble: Košarka (M) - Final pokala pokalnih zmagovalcev, Barcelona : Jalgiris (SZ), prenos (slov. kom.), v odmoru žrebanje lota in propagandna odd. -22.00 Poročila - 22.05 Spomeniki revolucije: Dnevi obnove, dok. oddaja
TV Zagreb I. program
14.40 Videostrani - 14.50 Poročila - 14.55 Bugojno: Nogomet Iskra : Bekescsaba, prenos -16.45 TV v šoli: Trebižat, NOB in socialistična revolucija 17.35 TV koledar - 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Želeli ste - poglejte - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Teme in dileme, no tranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: »Decameron«, italijanski film - 22.35 TV dnevnik
SREDA, 20. marca
9.00 Test - 9.15 TV v šoli - 17.30 Poročila - 17.35 Lovska zgodba, 1. del lutkovne nadaljevanke -17.50 P. Golia: Jurček, 3. - zad nji del predstave SNG Maribor - 18.25 Gorenjski obzornik -18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 20.05 Dokumentarec meseca: Tisoč več - 21.05 Film tedna: Vsi predsednikovi možje, amerišk film - 23.15 TV dnevnik II
Oddajniki'II. TV mreže
15.25 Test - 15.40 Poročila 15.45 TV koledar - 15.55 Sokoli otroška serija - 16.25 Centri za rehabilitacijo: Sokobanja 16.55 Minsk: Nogomet za poka UFF-a Dinamo : Željezničar prenos (slov. kom.) - v odmo ru . . . - 18.45 Ljudski običaji -19.30 TV dnevnik - 20.00 Šport na sreda - 22.15 TV dnevnik
TV Zagreb I. program
8.30 TV koledar - 8.45 Sokoli
=2 zavarovalna skupnost triglav
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV KRANJ Gorenjska območna skupnost Kranj
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN POBIRANJE PREMIJ v zastopu
- NAKLO
2. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ v zastopu
- BLED
3. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ ZASEBNEGA SEKTORJA, ZBIRANJE ponudb ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ v zastopu
- TRŽIČ - DOLINA
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje:
— da imajo popolno srednjo šolo oziroma poklicno šolo,
— da imajo 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni.
Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre.
K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve.
Rok za oddajo prošenj poteče 8.dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
VSE VEČ TEKOČIH RAČUNOV
Zanimanje za brezgotovinski plačilni promet je vse večje. Iz dneva v dan raste število imetnikov tetfbčih računov. Tekoči račun je že marsikje zamenjal izplačevanje osebnih dohodkov na hranilno knjižico. Po mnenju delovnih ljudi in občanov je takšna oblika denarnega poslovanja preprostejša. Ker pa je še mnogo ljudi, ki ne vedo o prednostih tekočega računa, bi vas radi opozorili na naslednje:
— ček vam omogoča, da se lahko odločite za nakup tudi takrat, ko nimate pri sebi gotovine,
z enim čekom je mogoče poravnati račun od 100 do največ 6.000 din, za večje zneske pa je potrebno izpolniti več čekov,
s čeki lahko plačujete blago ali storitve uporabnikov družbenih sredstev in zasebnim obrtnikom ter dvignete gotovino v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke, v vseh bankah v SFRJ ter enotah SDK in PTT,
v svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posame-
zne čeke na neomejeni znesek — v okviru razpoložljivih sredstev,
— možnost prekoračitve stanja, ki lahko znaša največ 20.000 dinarjev,
— Danka obrestuje sredstva na vašem tekočem računu po 7,5% obrestni meri.
Med temi prednostmi je posebno pripravno trajno pooblastilo za ponavljajoče se obveznosti kot so plačilo električne energije, RTV naročnina, obrok za knjige, naročnina za časopise.... ki lahko pri vodenju gospodinjstva prihrani veliko časa.
#Cš ljubljanska banka
M mmw  Temeljna banka Gorenjske
(MMTO©IEEGLAS 8. STRAN
KINO, NOVO V KINU "KRIŽANKA
PETEK, 15. MARCA 1985
NESREČE
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
Kranj — Pri Iskri na Laborah je v ponedeljek, 11. marca, neprevidna pešakinja povzročila1 prometno nesrečo. 45-letna Pavla Koželj iz Bitenj je nenadoma prečkala cesto, tedaj pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Vincenc Ušeničnik, star 52 let, iz Bitenj, in jo zbil. Huje ranjeno so neprevidno pešakinjo odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
TOVORNJAK ZADEL PEŠCA
Bistrica pri Naklem — Voznik avtobusa Jože Kavar je v torek, 12. marca, vozil od Podtabora proti Kranju. Ko je vozil po bistriškem klancu, je začelo zanašati osebni avto pred njim, tako da se je obrnil in trčil v avtobus. Hujšega sicer ni bilo, toda voznik avtobusa je vseeno izstopil, da bi se o tem prepričal, z njim pa še potnik Marjan Srdanovič, star 34 let, iz Bistrice pri Tržiču. Slednji se je zadrževal na cesti, ko je pripeljal tovornjak s prikolico. Pešca je obvozil, vendar je tedaj zaneslo prikolico in ta je zadela pešca. Hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Nesreče je kriv pešec, saj voznik tovornjaka očitno ni čutil, da je prikolica trčila v pešca.
PREHITRO V OVINEK
Kranjska gora — Pred dvema tednoma, 2. marca, se je v Kranjski gori pripetila prometna nezgoda, ker je voznik Bojan Brane, star 35 let, iz Gozda Martuljka, vozil z neprimerno hitrostjo. V ostrem ovinku v naselju Kranjska gora pri bencinski črpalki ga je zaneslo, zadel je pešca, 25-let-nega Silva Smoleja iz Podkorena. V nesreči je bil ta laže ranjen, vendar je zdravniško pomoč iskal šele več dni po nesreči.
D. Ž.
NAGRADNA KRIŽANKA
Reševalci pomagali obolelemu oskrbniku
Vršič — V torek, 12. marca, so gorski reševalci odšli na pomoč oskrbniku Erjavčeve koče na Vršiču, ki je nenadoma zbolel. Skupaj z zdravnikom so se s teptalnim strojem odpeljali na zasneženi Vršič, kjer so obolelemu Zlatku Cesarju, staremu 35 let, iz Kranjske gore, nudili prvo pomoč. Zvečer so ga prepeljali v dolino in z rešilnim avtom v jeseniško bolnišnico.
LOTERIJA
Srečka št. 40 80 2960 96850 490930
1
1431 4491 8081 22111 46981
42 52 162 6082 86822
63 293 843 0143 261813
54 24794 070494 498114
29 79 3079 96189
din
140 80
600 10.000 30.000
60 2.060 1.060 660 6.060 4.060
80 120 200 1.000 4.000
160 400 200 600 100.000
100 6.000 200.000 1.000.000
140 120 720 6.000
Srečka št.
05 85 47695 104285 376075
6
4846 64506 81876 143676 269126 269156
din
100 120 10.000 30.120 30.000
60 860 6.060 8.060 30.060 30.060 30.060
367486 2,000.060
17 87 837 01827 58157 006517 034127 312417
48 3948 14358 15608 180668
80 80 200 4.000 8.000 30.080 30.000 30.080
100 900 4.000 4.000 30.000
4*
mehiški
SLIKAR
IDIEGO)
ODPRT BALKON PLOŠČAD
MANJŠI JADRAN
SKI OTOK
PRVI MO LILEC V MOŠEJI
REPUBLIKA VJUGOZAH AFRIKI
MUZA LJUBEZENSKE GA PE SNIŠTVA
DALMAT RE ČICA KI SE ZLIVA V KRKO PRI SKRADINU
NEKDANJI MONGOLSKI POGLAVAR
UDNICA, SKRNINA PUTIKA
POMARANČNI POD SADEŽ
AMER TENIŠKA IGRALKA
ICHRISI
VULK OTOK VINDIJSK OCEANU
POČASNA SKLADBA
JULIJIN
IZVOLJENEC
PROSTOST
AFRIŠKA PLEM IN JEZIKOVNA SKUPINA
SIN AGA-MEMNONA IN KLITEMNE-STRE V GR MITOL
TOVARNA V TREBNJEM NA DOLENJ
HIMALAJSKI OSEM-TISOČAK
SOVJ MESTO NA URALU
PALESTINA PRED NASE
LITVIJO IZRAELCEV
ČRT OBLAK
DOMAČE ZEN IME
ZIMBAB
VEJSKI POLITIK IJOSHUAI
Rešitev nagradne križanke z dne 8. marca: Matterhorn, agronomija, Anam, metal, rov, Malavi, semenj, OV, strn, carl, kite, areal, Akim, Sasi, Ino, štuka, travma, Ariel, ou, polh, Ram, amonit, Re, TA, iranist, intka, Joel, nanak, Enna.
Prejeli smo 123 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejma Miha Mohor, Kranj, Vodopivčeva 3, 2. nagrado (150 din) prejme Jože Tavčar, Žirovnica, Breg 58, 3. nagrado (100 din) prejme Leonida Karner, Kranj, Maistrov trg 1. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 20. marca do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
Odbor kurirjev in vezistov
Radovljica — Februarja je bila ustanovna seja koordinacijskega odbora kurirjev in vezistov NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica. Šteje sedem članov, za predsednika so izvolili Janeza Strgarja, za tajnika Jožeta Zupana, med člani so trije vezisti in dva kurirja. Zbirali bodo dokumentarno gradivo in pisali kroniko dogodkov iz NOB. Skrbeli bodo za prodajo knjige Po sledeh partizanskih kurirjev Gorenjske. Pri spominskih obeležjih bodo za pohod-nike namestili vpisne knjige z žigi. Sodelovali bodo pri izvedbi Kurirč-kove pošte v občini ter načrtno delali na področju prenašanja tradicij NOB na učence osnovnih šol. Obiskovali bodo ostarele in bolne kurirje in veziste ter se spomnili tudi življenjskih jubilejev kurirjev in vezistov. Sodelovali bodo pri pripravi zbora kurirjev in vezistov Gorenjske ter se udeleževali proslav. Skušali bodo dobro sodelovati z enotami vezistov JLA na svojem območju.
JR
Tudi to se zgodi
Jesenice — Izvršni svet občine Jesenice je na zadnji seji razpravljal o izvajanju politike cen v minulem letu. Uvodoma so povedali, da se je politika cen lani večkrat menjala, od tako imenovanih določil o maksimiranju cen, preko samoupravnih sporazumov, pošiljanja cenikov v vednost in veljavnosti 30 dni pred začetkom uporabe. Občine so imele pri oblikovanju cen sorazmerno malo možnosti. Novi zvezni zakon pa s tega področja zdaj precej pristojnosti prenaša na republike. Nekdanje pristojnosti občinskih skupnosti za cene pa so v glavnem prenesene na oddelke oziroma komiteje za gospodarstvo. Izvršni svet je poročilo sprejel, ob tem pa je bilo slišati pripombo enega od članov, da so v občinah tako ali tako bolj registratorji kot pa oblikovalci cen! . ^
J
Filmsko gledališče
V okviru filmskega gledališča prihaja v gorenjske kinematografe prihodnji teden na spored odlična švedska družinska drama režiserja Ing-marja Bergmana Fanny in Alexan-der. V ponedeljek, 18. marca, ob 16. in 19. uri bo predvajan v Tržiču, v torek, 19. marca, ob 17. in 20. uri v Kamniku, v sredo, 20. marca, ob 16. in 19. uri v kinu Radio Jesenice in v četrtek, 21. marca, ob 16. in 19. uri v kinu Center v Kranju.
Ime režiserja Ingmarja Bergmana je v svetovni kinematografiji pojem. Vsak njegov film prinaša posebno kvaliteto in svojstvena življenjska spoznanja, zato naj bi ne bilo filmskega gledališča brez vsaj enega njegovega filma. Kajti Ingmar Berg-man je vsaj tako kot, na primer, Truffaut, Hitchock, Huston, Viscon-ti, Renoir, Godard ali Fassbinder in še kdo svet filma in zgodovina filma včeraj, danes, jutri. Njegovi filmi — Sedmi pečat, Divje jagode, Obraz, Tišina, Persona, Sramota, Strast, Kriki in šepetanja, Prizori iz zakonskega življenja pa nepozabna filmska uprizoritev Mozartove očarljive pravljične opere Čarobna piščal in elegična Jesenska sonata z neponovljivo, zdaj že pokojno Ingrid Berg-man v glavni vlogi so življenje, ki se pretaka na videz mirno in brez valovanja v nas in zunaj nas, v resnici pa polno strasti in konfliktov, ki jih Bergman razrešuje s shakespeare-jansko genialnostjo.
V filmu Fanny in Alexander se je poigral s svojim otroštvom in svoje spomine nanj prikazal v filmu.
Film je prav gotovo seštevek celotnega Berghianovega življenja in njegove kariere. Nagrajen je bil s štirimi Oscarji in vrsto drugih nagrad.
Nova prodajalna v Gorjah
Gorje — Vsa leta po vojni smo imeli v Gorjah trafiko. Julija leta 1976 so jo zaprli. Nekaj vrst časopisov in cigaret so prodajali v trgovini. Sedaj pa so Gorje spet dobile prodajalno z drogerijskim blagom, časopisi in cigaretami. Odprla jo je domačinka Rozka Antonič. Prodajalna se imenuje Maja. Izbira je presenetljivo dobra, saj je mogoče kupiti vse, od glavnika, kozarcev, dežnikov, spominkov, pisarniškega materiala, šolskih potrebščin do domačih in tujih časopisov in revij.
Razen trafike imamo sedaj v Gorjah dva frizerska salona, namenjena ženskam, moški pa moramo še vedno na Bled ali drugam, če ne želimo postati dolgolasci.      j. Ambrožič
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 16. marca,
bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA
PC pri Petrčku, PC Nebotičnik, SP Oskrba, PC Planina I, PC Planina--, center, PC Britof, PC Preddvor in % Labore so odprte od 7. do 18. ure, HriD Preddvor in Kočna Jezersko od 7. &°
19. ure, Klemenček Duplje od 7. d°
16. ure ter PC Šenčur od 7. do 17. ure
V nedeljo, 17. marca, so dežurne n8' slednje prodajalne:
Gorenjka Cerklje, Delikatesa Kranj & Naklo v Naklem od 7. do 11. ure ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ
Mercator Bistrica in Mercator Trg sV°" bode 21 od 7. do 17. ure, Živila Jelka ^ 7. do 18. ure JESENICE
V času prireditev ob 50-letnici Planih bodo v Kranjski gori, Ratečah in Maf' tuljku odprte trgovine: v petek in sobe to od 7. do 20. ure, v nedeljo od 7. d°
17. ure.
Na Jesenicah bodo naslednje trgovine odprte v petek in soboto od 7. d?
20. ure, v nedeljo pa do 17. ure: trgov1' na Golica, Kasta 2 na tržnici, Okrepi" valnica 2, Titova 1, Domoprema, Novost, Tekstilka na tržnici, Tekstil, fumerija in poslovalnica Kekec ter posl. Fužinar — Kovinotehna Celje-Slovenija-šport, Ona-On, posl. Murk8> Špecerija Union in Merkur na TitoV 22 ter Živila na Titovi 41, Jesenice.
NOVO V KINU
Francoski film Cena nevarnosti predstavlja TV oddajo, ki jo prenašajo v milijone domov. Mladi, nezaposleni kandidati poskušajo za nagrado milijon dolarjev uiti pregonu. Peterica preganjalcev dobi po 100.000 dolarjev nagrade, če preganjanega ubije pred koncem oddaje. TV kamere spremljajo vsak njihov korak in omogočajo milijonom, da uživajo v nevarnosti in smrti drugih. Francois je bil še z dvema izbran v najožji krog preganjanih. Pri prvem kvalifikacijskem izpitu en kandidat umre, drugi odstopi in Francois se pode v štiriurni beg, ki mu lahko prinese bogastvo ali smrt. Oddaja se začne, začno se vznemirjanja, vse je pod nadzorom producentov, ki spretno manipulirajo s preganjanim in preganjalci. Francois se umakne preganjalcem, pride v studio in spregovori pred kamero. Režiser Yves Boisset s tem filmom razkrinkuje eno od možnosti manipuliranja z ljudmi.
Mali rop vlaka je film iz domačih logov. Dogodki segajo v leto 1918 na liške planine, kamor zapljuskajo svetovni dogodki zadnjih dni prve svetovne vojne. Glavni protagonisti filma so atraktivni razbojniki, močne osebnosti. Film na komičen način pripoveduje o relativnosti moči, oblasti, denarja in morale. Film, v katerem igrajo naši znani igralci Bata Živojinovič, Miodrag Krivokapič, Mustafa Nadare-vič, Fabijan Šovagovič in drugi, je dobil prvo nagrado publike — Zla' ta vrata Pule.
Blažen med prostitutkami je brazilska erotična drama, ki pripoveduje o desetletnem fantiču, ki skupaj z mamo-prostitutko živi v javni hiši »de lux«. Kaj vse vidi, doživlja ...
V gorenjske kinematografe prihaja še en erotični film, japonski Zapeljevanje poleti režiserja Ma-saruja Kanuma. Film je poln čutnosti in se bistveno razlikuje od drugih erotičnih filmov.
KINO
KRANJ CENTER - 15. marca: amer. barv. komedija ZAFRKANTJE ob 16., 18. in 20. ari, 16. marca: amer. barv. komedija ZAFRKANTJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. krim. filma CENA NEVARNOSTI ob 22. uri, 17. marca: amer. risani film RO-BIN HOOD ob 10. uri, amer. komedija ZAFRKANTJE ob 15., 17. in 19. uri, premiera jap. erot. filma ZAPELJEVANJE POLETI ob 21. uri, 18. in 19. marca: franc. krim. film CENA NEVARNOSTI ob 16., 18. in
20. uri, 20. marca: jap. erot. film ZAPELJEVANJE POLETI  ob   16.,   18.   in  20. uri,
21. marca: Šved. barv. drama FANNY IN ALEKSANDER ob 16. in 19. uri
KRANJ STORŽlC - 15. marca: amer. pust. felm MORA ob 16., 18. in 20. uri,
16. marca: amer. fant. film KRILATA KAČA ob 16. in 18. uri, premiera franc. filma MOŠKI, ŽENSKA IN OTROK ob 20. uri,
17. marca: hongk. akcij, film ŽENSKA VIHAR ob 14. uri, grški erot. film KRALJICA SADOSA ob 16. uri, amer. fant. film KRILATA KAČA ob 18. uri, premiera jugosl. filma MALI ROP VIJAKA ob 20. uri, 18. in 19. marca: bras. erot. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 16., 18. in 20. uri, 20. in 21. marca: jugosl. komedija MALI ROP VIJAKA ob 16., 18. in 20. uri
TRŽIČ — 15. marca: amer. belg. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 17. uri, franc. krim. film NOČNA PATROLA ob
19. uri, 16. marca: amer. belg. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, franc. krim. film NOČNA PATROIA ob 18. in
20. uri, premiera jap. erot. filma ZAPEIJE-VANJE POLETI ob 22. uri, 17. marca: amer. belg. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 15. uri,'premiera braz. erot. filma BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 17. in 19. uri, franc. krim. film CENA NEVARNOSTI ob
21. uri, 18. marca: švedska drama FANNY IN ALEXANDER ob 16. in 19. uri, 19. marca: amer. komedija OSAMLJENI OČKA ob 17. in 19. uri, 21. marca: amer. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 17. in 19. uri
KAMNIK DOM — 15. marca: ital. zgod. spektakel HERKULES ob 18. in 20. uri, premiera jap. erot. filma ZAPELJEVANJE
POLETI ob 22. uri, 16. marca: ital. zgod. spektakel HERKULES ob 16. uri, amer. krim. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 18. in 20. uri, premiera braz. erot. filma BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 22. uri, 17. marca: Šved.  risani film HEIDI ob
15. uri, amer. krim. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 17. in 19. uri, amer. komedija OSAMLJENI OČKA ob 21. uri, 18. marca: amer. film MOŠKI, ŽENSKA IN OTROK ob 18. in 20. uri, 19. marca: Šved. drama FANNY IN ALEKSANDER ob 17. in 20. uri, 21. marca: amer. komedija ZAFRKANTJE ob 18. in 20. uri
DUPLICA — 16. marca: amer. drama OSAMUENA DAMA ob 20. uri, 17. marca: amer. risani film TOM IN JERRY NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 15. uri, nem. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 17. uri, amer. zgod. spektakel SODOMA IN GOMORA ob 19. uri, 20. marca: nem. erot. komedija DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 20. uri, 21. marca: amer. fant. film KRIIJi-TA KAČA ob 20. uri
JESENICE RADIO - 15. marca: amer. pust. film LASSITER ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma VELIKI BELI ŠEF ob 21. uri, 16. marca: amer. komedija LASSITER ob 17. in 19. uri, 17. marca: nem. erot. komedija DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 17. in 19. uri, 18. marca: amer. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 1-7. in 19. uri, 19. marca: amer. drama OSAMLJENA DAMA ob 17. in 19. uri, 20. marca: švedska drama FANNY IN ALEKSANDER ob 16.Jn 19. uri
JESENICE PLAVŽ - 15. in 16. marca:
nem. erot. komedija DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 18. in 20. uri, 17. marca: hongk. barv. film 36 CELIC SHAOLINA ob 16. uri, amer. pust. komedija LASSITER ob 18. in 20. uri, 18. marca: grški erot. film EMA-NUELA KRALJICA SADOSA ob 18. uri, franc. angl. drama TESSA ČISTA ŽENSKA ob 20. uri, 19. marca: amer. barv. 21. marca: franc. krim. film NOČNA PATRULJA ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA - 15. marca: amer. fant. film KRILATA KAČA  ob  17. uri,
16. marca: jugosl. komedija MALI ROP VLAKA ob 20. uri, 19. marca: amer. komedija ZAFRKANTJE ob 20. uri
DOVJE — 17. marca: franc. krim. film NOČNA PATROLA ob 19. uri
ŠKOFJA LOKA SORA  - 15. marca:
angl. avant. film OPOREČNA LADY ob l»-in 20. uri, 16. in 17. marca: ital. avant. film TATOVI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 16., 18. in 20. uri, 19. in 20. marca: jugfosl-barv. film NEVERJETNI ČUDEŽ ob 18. W 20. uri, 21. marca: amer. grozlj. LADJA SMRTI ob 20, uri
ŽELEZNIKI OBZORJE -  15. marca-
ital. avant. film TATOVI IZGUBLJENEGA ZA KI ADA ob 18. in 20. uri, 16. marca: angl. avant. film OPOREČNA LADY oo
20. uri, 17. marca: amer. drama POGREŠANI ob 18. in 20. uri, 20. marca: amer. komedija HOT DOG ob 20. uri
POIJANE — 15. marca: amer. drama POGREŠANI ob 19. uri, 17. marca: amer-komedija HOT DOG ob 17. uri, 19. marca-amer. grozlj. LADJA SMRTI ob 19. uri
RADOVIJICA — 15. marca: nem. barv-film SEKS IGRE V INTERNATU ob 20. uri 16. marca: hongk. barv. film VELIČASTNI PAR ob 18. in 20. uri, 17. marca: jugosl barv. film KAJ SE ZGODI, KO SE LJUBEZEN RODI ob 16. in 20. uri, nem. barv. film SEKS IGRE V INTERNATU ob  18. uri,
18. marca: hongk. barv. film VELIČASTNI PAR ob 20. uri, 19. marca: nem. barv. film SEKS IGRE V INTERNATU ob 20. uri, 20-marca: barv. film KAJ SE ZGODI, KO SE LJUBEZEN RODI ob 20. uri, 21. marca: av-stral. barv. film GAL1POUE ob 20. uri
BLED — 15. marca: amer. barv. film ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri
16. marca: franc. barv. film SOKO NAPADA ob 18. in 20. uri, 17. marca: hongk-barv. film VELIČASTNI PAR ob 16. uri amer. barv. film TIHI BES ob 18. uri, amer-barv. film ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri, 18. marca: amer. barv. film ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri
19. marca: hongk. barv. film VELIČASTNI PAR ob 20. uri, 20. marca: nem. barv. film SEKS IGRE V INTERNATU ob 20. uri
21. marca: jugosl. barv. film KAJ SE ZGODI, KO SE UUBEZEN RODI ob 20. uri
BOHINJ — 16. marca: amer. barv. film ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri
17. marca: franc. barv. krim. film SOfcO NAPADA ob 18. in 20. uri, 21. marca: nem-barv. film SEKS IGRE V INTERNATU o0
20. uri
PETEK, 15. MARCA 1985
ZANIMIVOSTI
.9. stran mmms^MGLAS
PLANICA V ŠTEVILKAH      Imenitno Prenovljena velikanka
Planica — Prenovljena velikanka    to le preizkus skakalnice. Nato je Pelj
Petdesetletnica Planice
Od Novška do Tepeša, od Bloudka do Goriškov
zgodba o Planici je zgodba o ljudeh, o njenih številnih Ppjateljih doma in v svefu pa tudi o njenih nasprotnikih, ** so bili predvsem v začetku nevoščljivi, da ima Jugoslavija v zakotju Triglavskega pogorja največjo skakalnico na svetu.
Dvanajst let zatem, ko je bila v Sloveniji zgrajena prva smučarska skakalnica, so se inž. Stanko Blou-flek, Ivan Rozman in Joso Goreč s delavci odločili, da bodo v Planici gradili največje skakalnice na svetu- Od 23. do 26. marca 1934 je bilo j*a njej že prvo večje mednarodno ^kmovanje, na katerem je Norvežan Birger Ruud postavil z 92 metri n°v svetovni rekord. Ob skakalnici Se je zbralo štiri tisoč ljudi, kar je bi-10 za tiste čase izjemno veliko. Norčki skakalci so pravo slavje doži-J?U šele med postankom v Ljubljani, Ne? so jih ljubitelji smučarskih skokov dvignili na ramena in nosili po ?testu. Svet pa še vedno ni verjel, da £5 Jugoslavija največjo skakalnico, ^kateri časopisi v tujini vesti o planskem rekordu sploh niso upali obaviti, ker so se jim številke zdele ne-Verjetne.
Naslednje leto, ko so v Planici že kislih na 100-metrske daljave, se je v dogajanje vmešala Mednarodna smučarska zveza FIS, ki je deset dni Pred tekmovanjem prepovedala skoke pod Poncami, češ da skakalnica ni priznana. Prepoved je kasneje Preklicala, ^toovno pa se je oglasila P°.tekmovJvfu leta 1936, ko je 17-le-tni avstrijski mladenič Sepp Bradi Preskočil mejo stotih metrov "01 m). Nevoščljivost drugih ni popustila in boj FIS proti Planici je trajal, sicer v milejši obliki, še nekaj jet. V zimi, ko se je že obetala vojna, le Planica doživela svoje najlepše aneve: rekordni skoki so se kar vr-
stili in tudi naša dva, Rudi Finžgar in Albin Novšak, sta preletela sto metrov, vendar pri tem nista obstala na nogah.
Po okupaciji so nameravali Nemci vpreči planiško skakalnico v propagandni voz in tudi z njo razkazovati svojo premoč, vendar se jim to ni posrečilo. Bloudkova mojstrovina je konec vojne dočakala v bednem stanju. Planiški delavci, ki so se vrnili iz gozdov, so zavihali rokave, obnovili velikanko in začeli na njej ponovno prirejati tekme. Kmalu je dobila vrstnice (v Oberstdorfu, Kulmu in Vikersundu), ki so jo vse po vrsti tudi prehitele, tako da se po letu 1950 ni mogla več vmešavati v boj za rekordne daljave.
Steiner: »Velikanka me je vsega prevzela!«
Ob koncu šestdesetih let je začela nastajati v Planici pod vodstvom bratov Lada in Janeza Goriška nova, 170-metrska skakalnica, ki naj bi zasenčila vse druge. Prvi jo je marca 1969 preskusil Miro Oman, njemu so sledili še drugi domači in tuji letalci, ki so kot za stavo rušili osebne, državne in svetovne rekorde. Manfred Wolf je tretji dan poletov pred 45 tisoč gledalci, med katerimi je bil tudi predsednik Tito, postavil rekord 165 metrov, ki je veljal štiri leta.
Mednarodna smučarska zveza, ki se je polno desetletje upirala, da bi priznala polete kot posebno zvrst
smučarskih skokov, je šele na kongresu v Opatiji leta 1971 popustila in dovolila izvedbo svetovnega prvenstva v poletih. Prvo tovrstno tekmovanje je zaupala naši Planici. Na prvenstvu je prišlo prav do tistega, česar so se zagovorniki poletov najbolj bali: zadnji dan je v Planici potegnil veter in preprečil nadaljevanje prvenstva. Gledalci so kljub temu zadovoljni zapuščali Tamar, saj je zmagal njihov ljubljenec, sloki Wal-ter Steiner iz Švice.
Čez dve leti so bili pod Poncami poleti ob 40-letnici Planice. Junak tekmovanja je bil ponovno stari planiški znanec Walter Steiner, ki je že v začetku izenačil svetovni rekord Heinza Wosipiwa (NDR), s padcem pa pristal celo pri 177 metrih. Steiner je bil v odlični formi, s predolgimi poleti je spravljal zadrego tudi žirijo, ki je prepočasi ukrepala. »Plani-ška velikanka me je tudi tokrat vsega prevzela,« je izjavil zmagovalec, ob bok kateremu lahko postavimo še en rekorden dosežek. V treh dneh se je pod Poncami prvič zbralo čez sto tisoč ljudi.
Na tednu poletov tri leta kasneje je bilo na startu le 20 skakalcev in čeprav ni bilo med njimi nobenega izrazitega »mojstra«, je bila to ena najlepših skakalnih prireditev v Planici. Avstrijski veteran Reinhold Bachler je bil vse dni najboljši, s 172 metri pa tudi najdaljši. Bogdan Nor-čič je na tem tekmovanju zamudil priložnost, da bi se poleg Jožeta Šli-barja kot drugi Jugoslovan vpisal na listo svetovnih rekorderjev. Visoko je privršal čez letalnico, jadral do 181 metrov, kjer pa seje pri doskoku rahlo oprijel snega. Za uteho mu je ostal državni rekord — 168 metrov.
Pred šestimi leti je bila Planica ponovno prizorišče svetovnega prvenstva v poletih, petega po vrsti. Klaus Ostwald (NDR) je kot pred-skakalec izenačil Innauerjev svetovni rekord 176 metrov; Axel Zitz-mann (NDR), ki je bil še za tri metre daljši, pa je pri doskoku padel. V Planici je bil tudi tokrat pravi ljudski praznik — v treh dneh si je polete ogledalo 120 tisoč obiskovalcev.
C. Zaplotnik
Razvoj svetovnega rekorda
(Spisek bi bil predolg, če bi hoteli objaviti imena vseh skakalcev, ki so izboljševali svetovni rekord. Iz obdobja do izgradnje planiške velikanke objavljamo le izvleček, za kasnejši čas pa natančnejši prikaz.)
DOSEDANJE
UVRSTITVE
JUGOSLOVANOV
na svetovnih prvenstvih
9,5 mOlaf Rye (Norveška) 20 m Olaf Haugann (Norveška) 30 m G. Bye (Norveška) 41 m Nils Gjestvang (Norveška) 51,5 m Ragnar Omtvedt (Norveška) 61,9 m Henry Hali (ZDA)
73 m 81,5 m 92 m 101 m U8 m 120 m 139 m 141 m
154 m 156 m
160 m 184 m 165 m 169 m
173 m
174 m
176
m
180 m
181 m
182 m 185 m
Nils Nilsen (Norveška) Sigmund Ruud (Norveška) Birger Ruud (Norveška) Sepp Bradi (Avstrija) Rudi Gering (Nemčija) Fritz Tschanen (Švica) Tauno Luiro (Finska) Jože Šliber (Jugoslavija) Peter Lesser (NDR) Kjell Sjoberg (Švedska) Reinhold Bachler (Avstrija) Bjorn Wirkola (Norveška) Jifi Raška (ČSSR) Bjorn Wirkola (Norveška) Jiri Raška (ČSSR) Manfred Wolf (NDR) Heinz Wosipiwo (NDR) Walter Steiner (Švica) Geir Uve Berg (Norveška) Toni Innauer (Avstrija) Falko Weisspflog (NDR) Toni Innauer (Avstrija) Klaus Ostwald (NDR) Armin Kogler (Avstrija) Armin Kogler (Avstrija) Pavel Ploc (ČSSR) Matti Nykanen (Finska) Matti Nykanen (Finska)
1808 Eidsberg 1879 Huseby 1890 Blyberget 1902 Gustad 1913 Ironwood 1916 Steamboat Springs
1925 Revelstoke 1931 Davos 1934 Planica 1936 Planica 1941 Planica 1948 Planica 1951 Oberstdorf
1961 Oberstdorf
1962 Kulm 1964 Oberstdorf 1967 Vikersund 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica
1973 Oberstdorf
1974 Planica 1976 Oberstdorf 1976 Oberstdorf 1976 Oberstdorf 1976 Oberstdorf
1979 Planica
1980 Harrachov
1981 Oberstdorf
1983 Harrachov
1984 Oberstdorf 1984 Oberstdorf
10. Peter Štefančič Miran Tepeš —
14. Marjan Mesec 17. Bogdan Norčič
19. Marjan Mesec
20. Bogdan Norčič
23. Bogdan Norčič
24. Peter Štefančič
26. Peter Štefančič Branko Dolhar Primož Ulaga ■
27. Danilo Pudgar Janez Loštrek Bogdan Norčič
30. Bogdan Norčič
- I. SP: Planica 1972 VII. SP: Harrachov 1983
- II. SP: Oberstdorf 1973
- IV. SP: Vikersund 1977
- I. SP: Planica 1972
- III. SP: Kulm 1975
- I SP: Planica 1972
- III. SP: Kulm 1975
- II. SP: Oberstdorf 1973
- IV. SP: Vikersund 1977 '
- V. SP: Planica 1979
- I. SP: Planica 1972
- IV. SP: Vikersund 1977
- V. SP: Planica 1979 VI. SP: Oberstdorf 1981
DOSEDANJI SVETOVNI PRVAKI: Planica 1972: Walter Steiner (Švica) Oberstdorf 1973: Hans Georg Aschenbach (NDR) Kulm 1975: Karel Kodejška (ČSSR) Vikersund 1977: Walter Steiner (Švica) Planica 1979: Armin Kogler (Avstrija) Oberstdorf 1981: Jari Puikkonen (Finska) Harrachov 1983: Klaus Ostwald (NDR) Planica 1985:
Razvoj jugoslovanskega rekorda
Najdaljši poleti v Planici
176 m Klaus Ostwald (NDR)
172 m Reinhold Bachler (Avstrija) 171 m Thomas Meisinger (NDR)
Ivo Zupan (Jugoslavija) 170 m Axel Zitzmann (NDR) 189 m Walter Steiner (Švica) Armin Kogler (Avstrija) Reinhold Bachler (Avstrija)
168 m Bogdan Norčič (Jugoslavija)
Armin Kogler (Avstrija) Axel Zitzmann (NDR)
Z dotikom ali padcem
181 m Bogdan Norčič (Jugoslavija)
179 m Axel Zitzmann (NDR)
177 m Walter Steiner (Švica) 174 m Ladislav Jirasko (ČSSR)
1979 1977 1977 1979 1979 1974 1979 1977
1977
1979 1979
1977
1979 1974 1977
(povzetek) 9 m    Jože Pogačar 25 m    Jože Pogačar 33 m    Bogo Šramel 40 m    Bogo Šramel 50,5 m Franc Palme 60 m    Franc Palme 72 m    Bogo Šramel Albin Novšak 81 m    Albin Novšak 95 m    Rudi Finžgar 102 m    Rudi Finžgar 114 m    Janez Polda
Rudi Finžgar 129 m    Jože Šlibar 141 m    Jože Šlibar 147 m    Peter Štefančič 150 m    Peter Štefančič Marjan Mesec 158 m    Marjan Mesec 164 m    Bogdan Norčič
Jože Demšar 168 m    Bogdan Norčič
171 m    Ivo Zupan
172 m    Miran Tepeš
173 m    Primož Ulaga
1921 Bohinj 1927 Mojstrana 1929 Bohinj 1931 Oberhof
1933 Insbruck
1934 Planica
1935 Planica
1936 Planica 1936 Planica 1941 Planica 1947 Planica 1950 Planica 1950 Plancia 1961 Oberstdorf 1961 Oberstdorf 1969 Planica 1969 Planica 1973 Oberstdorf 1973 Oberstdorf 1977 Planica 1977 Planica 1977 Planica 1979 Planica 1983 Harrachov 1983 Harrachov
Planica — Prenovljena velikanka pod Poncami je v sredo doživela svoj krst. Je tako urejena kot so jo vajeni letalci, ki se bodo od danes do nedelje borili za osmega svetovnega prvaka v smučarskih poletih.
Točno ob 12.45 uri je smučino na za~ letišču načel naš bivši reprezentant v smučarskih skokih, konstruktor novih skakalnih smuči v krivini, šestintride-setletni Branko Dolhar. Lepo je odsko-čil in pristal pri stodvanajstih metrih. Let je bil izreden in doskok tak kot smo jih vajeni. Vsi so bili navdušeni nad poletom in skrbi, kako bo »nosila« letalnica je bilo konec. Več kot tisoč gledalcev je bilo navdušenih. Takoj za Dolharjem je svoj poizkusni skok opravil Mojstrančan Raj ko Lotrič. Poletel je stopetinšestdeset metrov. Še bolj pa se je za Lotričem izkazal mladi Matjaž Debelak, ki je doskočil pri sto-triinsedemdesetih metrih, kolikor je tudi jugoslovanski rekord v poletih. Vendar rekord ne bo priznan, saj je bil
to le preizkus skakalnice. Nato je Pelj-han pristal pri 164 metrih, izkazali pa so se tudi vsi naši mladi skakalci, ki so nato preizkušali letalnico.
Branko Dolhar: »Če ne bi bilo takih pogojev za skok, sploh ne bi šel na vrh letalnice. Okoliščine so nato naredile vse. Za ta skok sem se dobro pripravljal in dobro sem treniral. Letalnica je res izvrstna za to svetovno prvenstvo in za nadaljnje nastope na njej. Preizkus je bil brez napake. Bom komentator ljubljanske televizije, ki bo prenašala osmo svetovno prvenstvo. Iskrene čestitke bratom Gorišek in vsem tistim, ko so na letalnici delali in jo pripravljali.«
Dolžine poletov za preizkus:
Lotrič 165, Dolhar 112, 130, Peljhan 164,160, Kešar 109,112, Globočnil 155, Gašpirc 133, 130, Melin 127, 120, Vili Tepeš 120, 126, Štirn 158, Debelak 173, Slatner 112, B. Dolenc 135, Verdev 130.
D. Humer
Janko Dernič, vodja planiških teptačev:
Gor in dol po velikanki
Ko je lani tri dni pred začetkom sklepnega tekmovanja za svetovni pokal 120-metrska Bloudkova mojstrovina še kazala rebra, je delegat FIS le zmajeval z glavo, češ: »Samo čudež vas še lahko reši!«
In čudež, ki se mu pravi požrtvovalnost vse številnejših ljubiteljev Planice, se je zgodil. Janko Dernič in njegovi zvesti pomagači so v treh dneh navo-zili iz Tamarja zadosti snega in usposobili skakalnico za tekmo. Letos teh težav niso imeli, snega je bilo zadosti, nekaj so ga s snežnimi topovi naredili še za zalogo. V sredo, ko smo jih zmotili pred pripravljanjem velikanke za poskusne polete, so zadovoljni pripovedovali, da je glavno težaško delo že za njimi, da se bojijo predvsem obilnih snežnih padavin.
»Skakalnica je že danes nared,« nam je v sredo zagotavljal vodja planiških teptačev in pomočnik šefa skakalnice 62-letni ekonomist Janko Dernič iz Mojstrane. »Če se razmere na velikanki ne bodo spremenile, potem nihče izmed skakalcev ne bo mogel kriviti teptačev za ponesrečene skoke ali morebitne padce.«
Planiška ekipa, med katerimi so številni znani alpinisti, alpski smučarji, tekači in skakalci — Janez Brojan, Janko Ažman, Marjan Mesec, Peter Štefančič, Jože Šlibar, Dušan Gorišek, Janez Gorjanc, če omenimo le nekatere — je s pripravo letalnice začela že jeseni, potem se je pod Poncami zbirala ob prostih sobotah ter ob nedeljah, od prejšnje sobote dalje pa se od nje ni iveč ločila.
»V ponedeljek smo preživljali naj hujše trenutke,« pravi Janko Dernič »Po od jugi v prejšnjih dneh je nastopi la zmrzal in na doskočišču je nastala več centimetrov debela ledena skorja. Skušali smo jo zdrobiti s teptalnim strojem, ki pa na strmem »puklu« ni mogel ničesar opraviti. Ni kazalo drugega, kot da so fantje poprijeli za krampe in lopate in deset ur trdo delali v strmini. V torek nas je odrešilo sneženje ...«
Jože je prepričan, da bo Planica ob jubileju dobila nazaj svetovni rekord; zdi pa se mu, da prehiteva čas, saj — kot pravi — je danes med več milijardami svetovnega prebivalstva le trideset skakalcev, ki se lahko z njo dostojno spoprimejo, (cz)
Jože Košir, vodja merilcev dolžin:
Če bo rekord,
bo natančno izmerjen!
nih sodnikov. Te delegira Mednarodna smučarska zveza FIS in ne smejo biti iz države, ki prireja tekmovanje. Njihova naloga je, da nadzorujejo pravilnost merjenja. Pa ne le to: imajo tudi možnost, da spremenijo dolžino, ki jo je pokazal merilec, ali celo zahtevajo njegovo zamenjavo. Pri »čistem skoku« ni težav, težje je določiti dolžino pri tekmovalcih, ki podrsajo s smučmi.«
Med merilci iz Mojstrane, Rateč, Bohinja, Krope, Kranja, Žirovnice, z Blejske Dobrave, Jesenic ter z ljubljanskega območja je tokrat tudi enajsterica iz avstrijskega Innsbrucka. Nekateri se sprašujejo, le zakaj. Kot da ne bi zaupali domači ekipi, ki ima obilo izkušenj iz Planice, z olimpijskih iger in še s številnih drugih tekmovanj, (cz)
J
»Ne poznamo navijanja in zakulisnih iger. Kdorkoli že bo dosegel, rekordno daljavo, domač ali tuj tekmovalec, jo bomo izmerili natančno,« je odločen 65-letni Mojstrančan Jože Košir, ki že trideset let sodeluje pri pripravi in izvedbi planiških tekmovanj; bržčas pa se edini pri nas lahko pohvali, da je že vodil tri pomembna in različna tekmovanja: bohinjske teke, Pokal Vitranc in Poldov memorial.
»Mednarodna smučarska pravila IWO predpisujejo, da morajo biti merilci dolžin na olimpijskih tekmah ali na svetovnih prvenstvih na vsaka dva metra. V Planici bomo to načelo spoštovali. Prvi bo stal pri 90 metrih in zadnji pri 190.«
Bo to dovolj, vprašamo Jožeta. »Rekord bo zanesljivo padel. Če bo kdo od skakalcev poletel več kot 190 metrov, bo zadnji od merilcev pogledal še malo čez svojo mejo.«
No, povejmo, da bo tam nekje stal tudi izkušeni Jože Košir — zato, da bo rekordna daljava čimbolj natančno in pošteno izmerjena.
»Mednarodna pravila postajajo vse strožja,« pravi. »Šesterici kontrolorjev, ki so na tekmah skrbeli zgolj za to, da ne bi crva merilca za isti skok pokazala različne dolžine, se je pred dvema letoma pridružila še šesterica mednarod-
Nekdanja olimpijca in državna re-prezentanta, smučarski tekač Janez Gorjanc (levo) in skakalec Peter Štefančič (desno) tokrat v drugačni vlogi—z lopato v rokah na prenovljeni planiški velikanki. — Foto: F. Perdan
GLAS 10. STRAH   PETEK. 15. MARCA 1985
REPORTAŽA
Novosti trkajo navrata starega Kranja
Večji del kranjske gradbene dejavnosti se je zadnjih 15 let dogajal zunaj obstoječega mestnega območja, na obrobnih prostih površinah Zlatega polja in še bolj Planine, Huj in Klanca onstran Kokre. Da smo v 60- in 70-tih letih zadostili razmeroma velikim stanovanjskim potrebam kranjskih delovnih organizacij, še zlasti industrije, je bilo potrebno zidati v večjih gradbenih organizacijskih enotah in nepretrgoma, kar je bilo enostavnejše storiti zunaj obstoječih mestnih območij, torej tam, kjer je bila edino mogoča velika gradnja. Pri tej gradnji je bil Kranj verjetno najbolje organiziran v Sloveniji, saj so tekle priprave in izgradnja brez zastojev.
Usmeritve zadnjih dveh let kažejo na spremembe: potrebe po stanovanjski gradnji v več-družinskih objektih se bodo sčasoma zmanjševale, širjenje mesta na plodne površine, pa čeprav ob mestu, je navzkriž s prebujajočo se družbeno zavestjo o pomembnosti kmetijske proizvodnje. V takih razmerah se ustvarja potreba po gradnji »znotraj« mesta, zlasti na prostoru, ki je za prenovo primernejši in zemljiško dostopnejši in ima, če ga primerjamo z gradnjo na kmetijsko neprimernih zemljiščih širše kranjske okolice, prav gotovo
prednosti gospodarske in bivanjske narave.
.Zato se je v letu 1983 začela priprava za preveritev progra-1 ma zazidalnega načrta za novo centralno mestno območje, segajoče od Gimnazije do Kidričeve ceste, ki je nastal v letu 1971 na osnovi prvonagraje-nega natečajnega projekta, da bi v večji meri upoštevali potrebe po gradnji stanovanj, kot jih je predvideval takratni načrt. To delo je sovpadalo z izdelavo strokovnih graditev za prostorski plan in prenovo mestnega urbanističnega načrta. Ugotovitve iz tega planskega programskega dela so prav tako dopolnile program za revizijo prej omenjenega zazidalnega načrta centralnega območja. Gre za lokacijo nove avtobusne postaje, ki bi v daljnji prihodnosti lahko bila združena in povezana z železniškim postajališčem medmestnega tirnega prometa v t. i. »mestno prometno glavo«. (To problematiko obravnavajo delovna gradiva za prostorski vidik družbenega plana in gradiva za mestni načrt, kot npr. »Predlog razvoja prometnega sistema v Kranju« — SCT inž. Guzelj, kot ideja pa se pojavlja že ob natečaju za centralno mestno območje 1970 v tre-jenagrajenem predlogu arhitektov Oblaka in Romiha).Ta-
Takšen naj bi bil pogled na dopolnjeni del starega Kranja z zahodne obvoznice
ko so potrebe po več stanovanjih in potrebe po preverjanju možnosti za lokacijo avtobusne postaje z bodočo povezavo na železniško postajo bila osnovna izhodišča za izdelavo osnutka prenovljenega zazidalnega načrta območja vzdolž Koroške ceste od Gimnazije do priključka Stare ceste. Preveritev, izdelava osnutka prenovljenega zazidalnega načrta in idejnih načrtov, I. etape realizacije je bila poverjena izdelovalcem prvotnega zazidalnega načrta in avtorjema prvonagrajene rešitve iz natečaja Marjanu Bežanu in Nives Stare.
Izdelani osnutek predvideva ohranitev prvotne zamisli, ki je bila v natečaju ocenjena: »Kranjskih teras« — to je te-rasnega spuščanja od Koroške ceste pri vili Bežek do obvoznice ter preko nje ali pod njo na Otok. Na jugozahodnih sončnih terasah, ki bi bile povezane s stopnišči bi bila vrsta manjših lokalov, trgovin in
i..  "v.H
Perspektivni pogled s Trga revolucije
storitvenih obrti. Ta del so v zmanjšanem obsegu prenesli iz starega zazidalnega načrta tudi v novi osnutek, ki pa poleg opisanih teras predvideva lokacijo za novo avtobusno postajo ter možnost njene povezave (z dvigali) na bodočo postajo medmestne železnice, zvečine vkopano pod obvoznico in teren. To bi bila čelna postaja s priključki preko mostu na progo Ljubljana—Jesenice. Avtobusna postaja (kasneje »prometna glava mesta«) bi zahtevala spremembo vloge Koroške ceste v sedanjem prometnem sistemu, saj bi le ta od semaforskega priključka zahodne obvoznice (in Kidričeve ceste) predstavljala žep za avtobusno postajo. Tako se spremeni križišče Ceste JLA s Koroško, ostane le možnost desnega priključka za mestni avtobus. Postaja bi bila na prostoru, ki ga danes zavzemajo objekti Vodovoda, Dekorja in še nekaj dejavnosti, do priključka Stare ceste.
Na prostoru severno od Gimnazije proti Bežkovi vili, kjer stoje dandanes objekti, v katerih so Kava-bar, Trgovina Kmetijske zadruge, Turistično društvo, gume, avtopralnica in drugi, predvideva načrt večji objekt, zravnan z višino, ki jo dosega gimnazija. Ta objekt bo zaključil obrobje Trga revolucije. Zasnovan je kot tip mestne hiše (vogalne palače) v obliki črke L, ki ima javno pritličje in notranjščino zapolnjeno z atraktivnimi mestnimi prostori: prekrito mestno ulico (pasažo in mestno galerijo), ki teče od vogala te mestne hiše ob Bežkovi vili skozi notranjščino na rob pomola ter se konča ob severni strani Gimnazije. Vogal te mestne hiše
tvori stolp, namenjen galeriji-razstavišču (umetniškega ali informacijskega značaja). Ob tem stolpu, ki je spomin in pravo nasprotje »Pungarta«, je vhod v prej opisano zaprto ulico. Na robu pomola, nad Staro cesto, sta pridana dva stanovanjska trakta, ki zaokrožita celoto I. etape.
Pod mestno hišo in pod avtobusno postajo so predvidene parkirne garaže, ki bi razbremenile prenatrpanost na mestnih ulicah in trgih (npr. trg pred Skupščino) in predstavljajo pogoj, ki ga je potrebno izpolniti za kasnejšo dolgoročno spremembo prometnega režima znotraj centra v prid pešcem in javnemu prevozu.
Pri oblikovanju so se avtorji ravnali po merilih in tipiki obstoječih objektov: Gimnazije, Pokojninskega doma (arh. Su-bic, tudi avtor ljubljanskega nebotičnika) in Bežkove vile (arh. Plečnik), čutiti pa je tudi vpliv gorenjske regionalne arhitekturne tipike (gosp. poslopja). Za prvo etapo predvideva arhitekturni idejni načrt 112 stanovanj ter 2500 m2 površin v pritličju za javne funkcije. Pod nivojem predvideva parkirno garažo v treh etažah za 400 avtomobilov. Javno pritličje je namenjeno trgovini, gostinstvu, obrti zlasti storitveni ter seveda vsem dejavnostim, ki bi jih rušitev prizadela.
Osnutek prenovljenega zazidalnega načrta upošteva časovno dimenzijo načrtovanja. To pomeni, spoznati možnosti bodočega razvoja, da si ga s sprotnimi odločitvami ne zapremo.
M. Bežan
Omorika, najštevilnejše okrasno drevo v Kranju
Prešernov gaj krasi kar 25 odraslih dreves omorike, ki med belimi brezami dajejo parku še poseben, privlačni videz.
Odkod izvira to znamenito iglasto drevo, ki ni »ne smreka ne jelka«?
Pred dobrimi sto leti jo je v balkanskih gorah ob srednjem toku reke Drine v odmaknjenih, težko dostopnih strminah
Čudovite omorike v rezervatu na planini Tari (Su ve stene)
planine Tare odkril« botanik dr. Josip Pančič.
Njegova preučevanja in kasnejša raziskovanja tujih znanstvenikov so dognala, da je omorika, tako jo je imenoval Pančič, relikt, ohranjen iz terciarne dobe, in da je bila po vsej verjetnosti v ledeni dobi potisnjena na visokogorje (do 1600 m nadmorske višine) ob reki Drini, kjer se nahaja še danes.
Nobena drevesna vrsta ni bila doslej v znanstvenem pogledu toliko obravnavana kot omorika. Številni botaniki, dendrologi in biologi svetovnega slovesa so preučevali to novo drevesno vrsto in ji po mednarodnih pravilih botanične nomeklature dali znanstveni naziv OMORICA PANČIČ.
Že pred desetletji je bilo nahajališče omorike zaščiteno kot naravni rezervat in služi samo za pridobivanje semena.
Zanimiva je ugotovitev, ds je danes mnogo več dreves omorike po parkih, javnih nasadih in zelenicah mnogih dežel (Finska, Švedska, Velika Britanija, ZR Nemčija) kot pa na območju njenega naravnega nahajališča v domovini!
Zakaj se omorika tako množično uveljavlja v svetu?
Odgovor na to daje že njen veličasten videz, stegnjeno ravno deblo, ozka stožasta krošnja, ki sega do tal. Veje so goste, ne preko dva metra dolge, praviloma viseče navzdol, z na konceh navzgor zakrivljenimi vršički.
Proti mrazu in pozebi je omorika povsem odporna in zato zelo primerna tudi za kraje z nizkimi temperaturami in
dolgo sneženo zimo. Dosedanje izkušnje tudi potrjujejo, da omorika odlično prenaša onesnažen zrak (smog) mestnih in industrijskih okolišev, kar je v času vedno večjega zasmrajanja in onesnaženja zraka še posebno pomembno pri izbiri drevesnih vrst za parkovne in hortikulturne namene. Seme omorike pridobivajo iz storžev, nabranih na semenskih drevesih v rezervatu, za kar skrbi Gozdno gospodarstvo Bajina bašta, slovensko podjetje Semesadike Mengeš pa seme predeluje in ga razpošilja naročnikom v razne dežele po vsej Evropi.
Oglejmo si nekaj nahajališč omorike v Kranju.
Dve najlepši drevesi omorike se nahajata pred upravno stavbo tovarne Sava na Gašte-ju, kjer jih je zasadil bivši lastnik hiše in tekstilne tovarne v Stražiščd. Lepotici sta prav tako lepi kot omorike v rezervatu.
Po višini in debelini največjo omoriko lahko vidimo na Kebetovi ulici nasproti otroškega vrtca. Drevo ima dva vrha in v višino sega že precej nad streho hiše št. 8. Po pripovedovanju domačinov je to drevo posadil v letu U)3b dr. Šilar, odvetnik v Kranju.
Večje število omorik razne starosti raste po skrbno urejenih vrtovih okoli Vodovodnega stolpa, tudi na zelenici ob domu JLA so štirje primerki.
V Gregorčičevi ulici, na vrui pri hiši štev. 12, se visoko, dviguje nekaj lepih omorik v družbi z raznimi okrasnimi drevesi kot so: tulipovec, kanadska čuga, koloradska jelka, tuja (klek), rdeči hrast, ti-
sa, srebrna smreka, zeleni bor, pacipresa, nagnoj in brin.
Pred opisanim pestrim nasadom na vogalu Gregorčičeve in Partizanske ceste je ohranjeno kužno znamenje (steber), pomnik iz starodavne preteklosti Kranja.
Na ploščadi ob kinu Storžič se vitka omorika spogleduje z orjaško sekvojo, rastočo na prostoru med gimnazijo in hotelom Creina.
V zadnjih desetletjih je bilo veliko omorik zasajenih tudi na širšem mestnem območju, tako na Primskovem, na Ko-krici, na Zlatem polju in zlasti v Stražišču.
Množični nasad omorike Pančič — edinstven na Gorenjskem — je bil pred leti osnovan na skrbno negovani zelenici ob spomeniku žrtev 1941 — 1945 v Stražišču. Zasadili so sto dreves omorike, ki bo večni spomenik na strahotno preteklost sovražne okupacije.
Tudi ob bencinski črpalki na Laborah raste lepa skupina mlajših omorik.
Spomnimo se še parkov ob dvorcih Brdo in Strmol, kjer visoke omorike predstavljajo glavnino parkovne arhitekture.
Ob sklepu tega zapisa o omoriki naj omenimo še drugo znamenito okrasno drevo v mestu — rdeči hrast (Quercus rubra), ki s slikovitim zelenilom obkroža' trgovsko hišo Globus. Tu je zasajeno 15 dreves te pomembne ameriške eksote. Mimoidoči vedo, da na jesen škrlatno rdeče listje precej poživlja mrko fasado Globusa.
F. Jurhar
V škofjeloški ob^JgTOoji za živinorejo, stvo le malo poV^T08 naj bi odkupili 1 5,7 milijona litrov I
Škofja Loka - V *fjRgS?lhlrv A kontroll9ftna občini so lani odkup^ft^. kar pomeni 28,5 ton govedi, 74 plemeijj%**™> od katerih lic, 22 ton prašičev, ^fC^T^ mleko. V Z na litrov mleka, 3.9f <* bodo imeli letos krompirja in 69 ton P5'^1'710 hlevov z 2160 Letos naj bi bil odkup. * tako bodo letos
nekoliko manjši kot laJyC ''7?"' bil zaradi pomanjkanja ^hc 1Z a kon-
nad normalnim in na] J L, *ko nadaljevali z iz-šal 1.526 ton. MlekaJjfcgWm osnovne črede, odkupili 5,7 milijona < «naj bi se letos po plemenskih telic, 18 110 čev, 4.018 ton krompjfj m L ton pšenice. Tako ve»^ M) tijska proizvodnja za5,^l» ^H|^|q
črtno pospeševalno s° stalna vlaganja, zato rj delo kmetijske pospe . službe pri obeh zadrug /Wn]em
glav.
>njerejo alo barija
Mu^ue pn uucu w—     m^.. času ponovno
pomembnejše. 0riP^(Jaj? k°rvjerej°> čeprav
Iz poročila, ki so ga P j že skoraj izginil s li za lani in ga je $\j Ul dvorišč. Tako so leta obravnaval izvršni sV?*jj| uvozili deset kobil
loške občinske skV.?fdv< ^0h pasme- lani pa je bi-razvidno, da v zadnjif1 e m°čju občine že 18 kotih vlaganje v kmetiJs.,eV ^°žrebe in plemenski da. Največ na z manj\ ^- Bolj pa je na tem po-najemanja investicijs^ razširjena reja hladno-
medtem ko je za pol jedel -.526 ton govedi — Mleka
krvnega žrebca te pasme. V naslednjih letih bodo oblikovali čredo 15 kobil hladnokrvne pasme, ki bo predstavljala osnovo za izboljšanje črede. Letos bodo kupili tudi tri kobile noriške pasme in vzeli v oskrbo žrebca iste pasme. Pri haflinški pasmi bodo iz matične črede odkupili tri žrebce in žrebice ter plačali razliko stroškov vzdrževanja za plemenskega irebca. Za program konjereje je namenjenih letos 1,41 milijona dinarjev. Čeprav konjerejo spodbujajo tudi zaradi pomena konj v vojni ali drugih izrednih razmerah, med kmeti za konjerejo ni večjega zanimanja.
ditov vplivajo visoke o ga konja, vendar sta bili mere, kratki odplačila*^ Kobili slovenske hladno-slabšanje položaja v * ^ Pasme lani vključeni v ji. Kmetje,gradijo mawtf (J^k. Prodaja in nakup več le z lastnim denarJ.^ aj se opravlja po tradi-
niti enega
vsem čisto-
st
rali 109 milijonov dm*^ letos pa je predvideno. , izgradnjo kmetijskih Jjj in strojev vložili 18» dinarjev na 185 krnew, sedaj pa obstaja skrb. ne bo dosežen.
Živinoreja je glavna kmetijska panoga
Dve tretjini kmetijs*^ ljišč v škofjeloški ob^ i hribovitih predelih, manjšem delu njiv la%j| jajo intenzivno P0^^ Ključna kmetijska P^j živinoreja, kjer je treb , skrbeti za dopolnjevani bolj sevanje črede. .-snf
V govedoreji kmeW ^''"^ speševalna služba * spremlja proizvodnost lekcijo živali. Kon* proizvodnost krav v novanih A in Z kontro kontroli so najbolj^ Lani je bilo v A kon*»r. krav v 94 hlevih. PosP^ so kontrolirali mlecjV vsebnost tolšče v mle^ ta, ki so bila namenjen daljnjo rejo, proizvod celo laktacijo, poporofl J mor in še nekatere dr datke. Na osnovi dobUe datkov so posnpševalf tom predlagali, jo živali, vendar pa zf*' manjkanja mineralnojv ^set let mineva od pr-nic nasvetov niso mog' (n °Jlasitve zavarovanja ti uresničiti. Povprec { triglavskih jezer, sed-čnost krav v A kontrou , ^ od proglasitve Tri lav. sala 3.261 kg mleka Vj prodnega parka, naj-Povprečni porodni Pr i m najstarejšega na-znašal 110 dni, kar J'Parka v Jugoslaviji, preveč in bi z njegovo »lgf^ v Sloveniji. Pisarna zacijo lahko dobili n»-.j reorganizacije Triglav-telet več, prav tako pa p ^ odm park na Bledu .g večala tudi količina &>S ^^grafij prelepega sve-doseženo proizvodno^ ^ *ngiavom sredi niih je rejci dobili zlate P*^ mlekarice, ki so in1 1 5.500 litrov mleka trije
ce z nad 5.000 litrov kravi in štirje rejcio^Sega naroda za krave z nad 4.6001»** L
Prašičereja na osnovi domače krme
V skladu s programom oživitve prašičereje z doma pridelano krmo* je lani začelo z in-tezivno rejo prašičev 26 kmetov. Lani so skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije naredili tudi dva poskusa reje prašičev na osnovi travno-de-teljne mešanice. Letos bodo z začetnimi akcijami nadaljeva-
riljubiti Trigh
io ?°JetJem DO izšel vodnik po Triglavskem nar pr  i?rmativne table> na Bledu bodo uredili pr liuKi« ^° *zaaJo poljudnoznanstvenih knjižic -pospeševal j^Dljenost Triglavskega narodnega parka bo v
l^T'iičn0P7fb+rati- da Je bil° m1*^?   lator°g°vo kralje-trije rejci srebrne za»k ^. «aaj Sam pust0lov-
- - ™« * nnft ,if™v * 'V^nce, danes pa posta-
rejcih, ki imajo st
ll*vs£ Je in Priljubljenost kapo kravu ^8J®ga narodnega par-Ppdatki A kontrol«,, M™rni je ena poglavit-podlaga za uspešno .»g delovne organizaci-selekcije črede na ^^Ižena za tehnične, Kontrola Z pa zajema ^ .ne, raziskovalne in ve, od katerih oddaj« j^fl»e naloge z& varstv0 in niso v A kontroliraj $v*Kega narodnega par-
o >' Vh?^ež Pa ima na Ble-lo v 413 hlevih z 3.313 ^ j, ^3 Ji zaradi iskanja or-
in nedodela-- ja?V5Ca,Lna financiranja niso dve kravi. Vendar pa^ p Ovj^niti več pozornosti, sevalci mnenja, da>   i      srednjeročnim načr-kontrole ne opravicUJJ^ jo bodo trdneje in po-'
priljubljen planincem, poznavanje pa želijo razširiti med vsem slovenskim narodom, približati ga obiskovalcem od drugod, domačim in tujim.
Prva stvar, ki jo bomo kmalu dobili v roke, bo vodnik po Triglavskem narodnem parku. Pripravljati so ga začeli že leta 1983 in upali so, da bo natisnjen koncem lanskega leta. Kot reprezentančna publikacija naj bi namreč obeležil šest-desetletnico narodnega parka. Pri njegovi pripravi sodeluje tudi Prirodoslovno društvo Slovenije. Vendar se je delo zakasnilo in nared bo pred poletjem. Malce se je zapletlo pri vsebini in ostalem gradivu, vendar pa bomo namesto 80 dobili 280 strani vodnika. Zbiranje vseh potrebnih podatkov, predvsem pa preverjanje njihove točnosti, raznovrstnosti, velikega števila avtorjev in ponekod razhajanja v pomenu, slogu in vsebini nekaterih poglavij, so terjale dolgotrajno usklajanje. Sedaj je zbrano tudi že slikovno gradivo, pred tiskom pa je posebna karta na-
v,-----, .-----r--       o«*?, „   v— "uueje m  pu- SKUIU pa ^ yuovvua rvat ta iiu
skov, ki so z njo pove ^ ^   začrtali. Triglavski rodnega parka, ki bo sestavni
Letos bodo redno ko i     Park je dobro znan in' del publikacije, h mlečnost in vseon^
PETEK, 15. MARCA 1985 11, STRAN (g@gMS^IEII<aAS
V škofjeloški obcI!jrgol1 za živinorejo, medtem ko je za poljedel- H in povečali rejo prašičev stvo le malo povi^s naj bi odkupili 1.526 ton govedi — Mleka ProdaJ°-       tak° Pa je 5,7 milijona litrov
......      ,,*i,nfie* *°kr
tih vlaganje v krneti]--^. da. Največ na zmanj» ^ a0l. najemanja investicijs*1'
Škofja Loka - V škofij ^ayah v A kontroli na občini so lani odkupuj*!^«;, "kar pomeni 28,5 ton govedi, 74 plemei^au r^rav' od katenn lic, 22 ton prašičev, 5,5J" °adaJajo mleko. V Z na litrov mleka, 392PiUčenivP^, odo imeli letos krompirja in 69 ton V10 hlevov z 2160
Letos naj bi bil odkup 8Ji|0v'/rav tako bodo letos nekoliko manjši kot lan«. ^ a Pn prodaji in naku-bil zaradi pomanjkanj8 jonskih telic iz A kon-nad normalnim in naj D< !eVantako nadaljevali z iz-Mleka DJ ^ j^jem osnovne črede.
odkupili 5,7 milijona li^j 1 z/u^ naj bi se letos po" plemenskih telic, 18 *10 glav.
čev, 4.018 ton krompn*J\i
tijska proizvodnja zan
' !iužb^aln
črtno pospeševalno & La^* 4vf stalna vlaganja, zat0 £5 ^Ulania delo kmetijske posPeSjJ, **11J<1 službe pri obeh zadrug ^dnjem času ponovno priFonf^? konjerejo, čeprav ^kih ^e skoraj  izginil s 1 dvorišč. Tako so leta uvozili deset kobil
loške
pomembnejše.
Iz poročila, ki so ga li za lani in ga je obravnaval izvršni svetjj ^1982
občinske skups   ^ ske pasmei lam- pa je bi_ razvidno, da v zadnjin^ ^močju občine že 18 ko-
Zrebe in plemenski j pa je na tem po-br*eeIa,ZŠir.Jena reja hladno-
krvnega žrebca te pasme. V naslednjih letih bodo oblikovali čredo 15 kobil hladnokrvne pasme, ki bo predstavljala osnovo za izboljšanje črede. Letos bodo kupili tudi tri kobile noriške pasme in vzeli v oskrbo žrebca iste pasme. Pri haflinški pasmi bodo iz matične črede odkupili tri žrebce in žrebice ter plačali razliko stroškov vzdrževanja za plemenskega jšrebca. Za program konjereje je namenjenih letos 1,41 milijona dinarjev. Čeprav konjerejo spodbujajo tudi zaradi pomena konj v vojni ali drugih izrednih razmerah, med kmeti za konjerejo ni večjega zanimanja.
Prašičereja na osnovi domače krme
V skladu s programom oživitve prašičereje z doma pridelano krmo« je lani začelo z in-
za potrebno zagotoviti dovolj pujskov za pitanje z minifarm na domačem področju.
Napredek v ovčereji
ditov vplivajo vis0^n°ii«M? konJa. vendar sta bili   tezivno rejo prašičev 26 kme-mere, kratki odplacun-^t *obili slovenske hladno-  tnv T.ani <:r> «kim»i «= Kmptii-slabšanje položaja v * ii^^sme^lani vključeni v jeU I
ni so"na" 182 kmetijah jj Nh dinar <*]u d1
ji. Kmetje, gradijo maw ^vnik. Prodaja in nakup več le z lastnim denarj.j^ nj se 0pravija po tradi-
rali 109 milijonov
letos pa je predvideno-^
dinarjev naT85 kmetjl sedaj pa obstaja skrb, ne bo dosežen.
izgradnjo kmetijskih 0 j in strojev vložili 188 nV
navadah. Na vsem ni niti enega čisto-
tov. Lani so skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije naredili tudi dva poskusa reje prašičev na osnovi travno-de-teljne mešanice. Letos bodo z začetnimi akcijami nadaljeva-
Lani se je na Blegošu paslo 150, na Soriški planini pa 270 ovac. Obe pašni skupnosti sta sklenili pogodbe o reji ovac za trg. Vendar pa je strela avgusta ubila na Soriški planini 160 ovac, zato si je pospeševalna služba prizadevala za obnovo črede. Rejci so kupili 97 plemenskih živali, od tega štiri ovne priporočenih pasem. Za obnovo črede je bilo zagotovljenih 582.000 dinarjev nepovratnih sredstev. Dve tretjini je prispevala občinska skupščina iz sklada za elementarne nezgode, tretjino pa sklad za intervencije v kmetijstvu. Republiški sklad za intervencije je izplačal premije za povečanje črede. Na področju KZ Škofja Loka imajo tudi matični trop, za katerega ŽVG Kranj vodi selekcijsko delo in je osnova za razvoj ovčereje na tem področju. Letos bodo pripravili program razvoja ovčereje in zagotovili zavarovanje živali na vseh pašnikih.
L. Bogataj
Živinoreja je glavna kmetijska panoga
Dve tretjini kmetijs. ljišč v škofjeloški obe*j hribovitih predelih, z*£ manjšem delu njiv la jajo intenzivno poti Ključna kmetijska P1 živinoreja, kjer je treb* skrbeti za dopolnjevan boljševanje črede.
V govedoreji kmetij speševalna    služba \ spremlja proizvodno lekcijo   živali. Koh proizvodnost krav v novanih A in Z kontr0, kontroli so najboljše Lani je bilo v A kon^jj krav v 94 hlevih. Pospe7* so  kontrolirali rnleČP vsebnost tolšče v mle* \ ta, ki so bila namenjen8"*
Oče prvih planiških skakalnic, ustvarjalni in pogumni »revolucionar iz Ljubljane« inženir Stanko Blou-dek je večkrat tožil, da so Nemci z izgradnjo letalnice v Oberstdorfu in z novimi svetovnimi rekordi dotolkli Planico, zibelko smučarskih skokov in poletov. Stvaritelj-ski duh mu ni dal miru. V neposredni bližini skakalnic pod Poncami je skupaj z domačinom Janezom Kerštaj-nom, dolgoletnim oskrbnikom planiških skakalnic, iskal teren, na katerem bi zgradili velikanko, ki bi po razsežnostih zasenčila Oberstdorf, Kulm, Vikersund. Sredi snovanja, jeseni 1959, ga je prehitela smrt in delo, ki ga je začel, je njegov najožji sodelavec Stane Petan zaupal Janezu Gorišku in njegovemu starejšemu bratu Ladu. Ne po naključju. Oba sta se nekdaj poganjala prek smučarskih skakalnic, oba sta se odločila za študij gradbeništva, oba sta tudi postala gradbena inženirja.
Janez je začel skakati s smučmi kot sedemletni fantič v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je doma. Njegov prvi učitelj je bil neustrašni Rudi Finžgar iz Krope, ki mu je na domači skakalnici pokazal, kako je treba odriniti, kako se »zlomiti« v pasu. Janez je uk vzel resno. Doma se je postavil pred ogledalo in ... Odrinil je od tal, sunil z rokami naprej, se prelomil in poletel. Skakanje s smučmi ga je kmalu povsem prevzelo. Redna vadba je rodila sadove. Pet let zapored je bil mladinski državni prvak, dvakrat najboljši in enkrat drugi na svetovnem študentskem prvenstvu, leta 1956 tudi med udeleženci olimpijskih iger v Cortini d'Ampez-zo. Šest let kasneje je še zadnjič poletel prek planiške skakalnice, potem je skakalne smuči za zmeraj postavil v kot.
Padec s prvega tekmovanja v Šentvidu mu dolgo ni dal miru. Kolikor bolj je spoznaval skakalni šport in skrivnosti skakalnic, toliko več je razmišljal o tem ponesrečenem skoku in še o številnih drugih, pri katerih ga je na izteku doskočišča v ravnino potegnilo k tlom. Ko se je med študijem gradbeništva pripravljal za izpit iz fizike, mu je znanost odprla oči. Marsikaj, kar se je dogajalo na skakalnicah, mu je
postalo veliko bolj razumljivo. Odriv je razstavil na vektorje in »opazoval« sile, ki so se sproščale pri najpomembnejšem delu poleta ali skoka.
Skakalnice in njihovi profili, krivulje skakalčevega leta so pomenile zanj nov izziv. Znanje, ki si ga je pridobil na skakalnicah in v šoli, je prvič preskusil pri preurejanju skakalnice v Guncljah pri Ljubljani. Že prvi resnejši poskus mu je uspel. Naprava je bila po obnovitvi varnejša; padcev, predvsem pri prehodu doskočišča v iztek, je bilo potlej manj.
Potem je nenadoma prišla Planica. Stane Pelan se je oglasil pri njem v službi in ga prosil za pomoč. Janez se je lotil Bloudkove zapuščine, s poskusnim konstruiranjem 20-metrske skakalnice opravil izpit in dokazal Pelanu, da stvar razume. V plani-škem komiteju so sprva še razmišljali o posodobitvi sedanje 120-metrske skakalnice, a so se kasneje odločili drugače. Na Macesnovcu, na pobočju, kjer je to predvideval že Bloudek, so našli teren, na katerem bi zgradili novo 170-metrsko skakalnico. Velikanka se je rojevala na relaciji Jugoslavija — Libija. Lado je doma vodil gradnjo, Janez, ki si je služil kruh daleč od doma, je vse natančno izračunal.
Jubilejno, 50. leto Planice, je velikanka dočakala prenovljena, večja in lepša. Po zamisli Janeza Goriška, sicer direktorja radovljiškega Planuma, so spremenili vrh zaletišča, odskočni most postavili za pet metrov nazaj, poglobili iztek, posneli hrbet velikanke, napravili polož-nejše doskočišče in pomaknili kritično točko do 185 metrov. Orientacijski količek so zabili pri dvestotih metrih.
Je moč poleteti tako daleč?
»Doskočišče je pri dvestotih metrih še dovolj strmo za varen doskok,« pravi konstruktor skakalnice in vodja planiškega tekmovanja. »Vse bo odvisno od pripravljenosti in razpoloženja skakalcev ter od vremena. Ce bo dovolj vzgonskega vetra, lahko pričakujemo dolge, lepe, rekordne skoke.«
Planica mu je najljubša. Tu se je uveljavil, od tu je kot konstruktor poletel v svet. Danes v svetu ni pomembnejše skakalnice ali letalnice, v kateri ne bi bilo tudi kanca Planice, tudi nekaj Janezovih in Ladovih zamisli in izkušenj. Srce Planice bije na olimpijskih skakalnicah na Igmanu, na Vla-šiču, v Garmischu, Seefeldu, Innsbrucku, Vikersundu, Kulmu, Irenvvoodu, Cortini ... C. Zaplotnik
riljubiti Triglavski narodni park ljudem
celo"^ izšel vodnik po Triglavskem narodnem parku, postavili
mor in še nekatere df%r "?rniativne table, na Bledu bodo uredili prvo informativno središče, N„a 0l"°XL?°^i^iubl!ia^° iz!*ai° poljudnoznanstvenih knjižic — Skrb za poznavanje in
tom predTagai'Krn^ior     °St Trig,avskega narodnega parka bo v bodoče ena osrednjih
ti uresničiti. Povprek
jo živali, vendar pa z&-manjkanja mineralnih,, J^set lpt n nic nasvetov niso moga* ^Ogi^1*= ™neva od pr-lt>e Tr- i zavarovanja ' "let^Vglavskih jezer, sed-
čnost krav v A kontroli JJ e*0 od^Z^Tt' , spala 3.261 kg mleka Pjj -^^i^M: Povprečni porodni P e, & i m najstarejšega na-znasa 110 dni, kareja parka j' ^ ... preveč inbi z njegovo* v Sloveniji .Pisarna zacijo lahko dobili n«.j organizacije Xrielav. telet več, prav tako P*J^ni park ^ Bledu je večala tudi količina    ^tegrafij prelepega svl
feTelcTK Sredi ^ih
li zlate P g]ij inočpif: kjer je mecLdru-
I^Tlj^n0P7wrati' da Je bil° ^i^kri lat°rogovo kralje-„OTii->L aJ samo
mlekarice, ki so 5.500 litrov mleka v trije rejci srebrne za p,g4'*ek< ce z nad 5.000 litrov kravi in štirje rejci..{^fo^sege.
^Vskp Je in Priljubljenost s"f^ed u^a^ narodnega par-" 'e ena poglavit-
samo za pustolovci5* vspo' danes Pa Posta-za krave z nad 4.600 lit^K^ naroda-
k^TJe02aHd^-Ovne 0 v^ovne    _ena.za tehnične,
ka pO kravi.
Podatki A kontrole 'jny]udmi j podlaga za uspešno lZ selekcije črede na Kontrola Z pa zajema ve, od katerih oddajaj0, in niso v A kontroli-pospeševalci opravili Z lov 413 hlevih z 3.313 Kontrole niso opravi'1
k^Sl
rejcih, ki imajo samo <j^. dve kravi. Vendar pa s°v sevalci mnenja, da re.z](j' kontrole ne opravičuj^ škov, ki so z njo povet\ Letos bodo redno koh li mlečnost in vsebno*
raziskovalne in vSkeoaloge za varstvo >j so5a.narodnega par-^slei dez Pa ima na Ble-l^ciisw;luzaradi iskanja or-4 začini ,Poti in uedodela-aamli *lnanciranja niso virn *!;nltl več pozornosti, p{> io k T^ročnim načr-
*eje S&^aeje i» PO" ai n/l .tah- Triglavski Par*je dobro znan in
priljubljen planincem, poznavanje pa želijo razširiti med vsem slovenskim narodom, približati ga obiskovalcem od drugod, domačim in tujim.
Prva stvar, ki jo bomo kmalu dobili v roke, bo vodnik po Triglavskem narodnem parku. Pripravljati so ga začeli že leta 1983 in upali so, da bo natisnjen koncem lanskega leta.
Kot reprezentančna publikacija naj bi namreč obeležil šest-desetletnico narodnega parka.
Pri njegovi pripravi sodeluje tudi Prirodoslovno društvo Slovenije. Vendar se je delo zakasnilo in nared bo pred poletjem. Malce se je zapletlo pri vsebini in ostalem gradivu, vendar pa bomo namesto 80 dobili 280 strani vodnika. Zbiranje vseh potrebnih podatkov, predvsem pa preverjanje njihove točnosti, raznovrstnosti, velikega števila avtorjev in ponekod razhajanja v pomenu, slogu in vsebini nekaterih poglavij, so terjale dolgotrajno usklajanje. Sedaj je zbrano tudi že slikovno gradivo, pred tiskom pa je posebna karta narodnega parka, ki bo sestavni del publikacije.
Naslednje bodo informacijske table, osnutke zanje so že naredili. S tablami bodo kasneje označili tudi naravne in kulturne spomenike v narodnem parku. Informacijske table bodo postavili v turističnih krajih, kjer se ustavlja največ ljudi. Najprej so predvidene na Ribčevem lazu v Bohinju, v Kranjski gori, na Vršiču, v Trenti in na Pokljuki. Na njih bodo označeni: obe parkovni meji, reke in jezera, naselja, glavne zanimivosti, prepovedi in kodeks obnašanja, skratka poglavitne informacije. Nekaj težav imajo z izdelavo tabel, saj prve, ki so bile postavljene za označitev narodnega parka, niso bile izdelane najbolje in jih hitro načenja zob časa. Seveda pa jih bo v bodoče pri že postavljenih tablah čakalo vzdrževanje, saj bodo sicer klavrno namesto spodbudno delovale na ljudi.
S planinci se nameravajo dogovoriti o enotnem označevanju planinskih poti in koč.
Planinci imajo svoje uveljavljene označbe, vendar se jih pri vseh kočah ne držijo in jih narede tudi po svoje.
Več težav pa jih verjetno čaka pri označevanju naravnih in kulturnih spomenikov, kar skupaj z zavodi za spomeniško varstvo nameravajo postoriti do leta 1990. Marsikje so namreč spomeniki, posebej kulturni, zanemarjeni ali propadajo. Podrtije pa bo težko označiti kot kulturni spomenik. Ni prave evidence in najprej bo treba, seveda, narediti njihov seznam.
Pripravljajo se tudi na izdajanje poljudnoznanstveno napisanih knjižic po vzoru drugih narodnih parkov. Izdajali jih bodo postopoma v petnajstih letih, v načrtu pa imajo 18 knjižic z različno tematiko. Nanašale se bodo na živalstvo, rastlinstvo, jezera, slapove, jame in brezna, naravna okna, kamenine, rudnine in fosile, soteske in korita, gozdno vegetacijo, arhitekturo naselij, zaselkov in hiš, arhitekturo stanov na pašnih planinah, sirarstvo, domačo obrt, oglarstvo in fužine, kulturnozgodovinske spomenike, soško fronto in njene utrdbe, ostanke in pokopališča, arheologijo, znamenitosti in poti po narodnem parku.
V prihodnosti bodo skrbeli tudi za informativna središča, tudi po vzoru drugih narodnih parkov. Prvega nameravajo urediti na Bledu, v spodnjih prostorih vile Rob, kjer ima sedež   delovna organizacija.
Dva prostora bo imel, v enem bodo predvajali filme, v drugem bo razstava. Namenjen bo predvsem turistom, s čimer bodo obogatili turistično ponudbo Bleda. Takšna informativna središča nameravajo urediti še v Triglavskem muzeju v Mojstrani, v Planšar-skem muzeju v Stari Fužini v Bohinju in v obnovljeni kmečki hiši v Studorju, v Liznjeko-vi hiši v Kranjski gori in v obnovljeni trdnjavi v Klužah, kjer bo služila predvsem prikazu prve svetovne- vojne na soški fronti.
Njihova dolgoletna želja pa je, da bi zaživelo vodenje po narodnem parku. Prvi poskusi, ki so jih pred dvema letoma začeli s sodelovanjem Alpetou-ra in s pomočjo planincev, niso bili kdo ve kako uspešni. Zato nameravajo poskusiti sami, kar bi jim seveda prineslo tudi nekaj prepotrebnega denarja. Povezali se bodo s turističnimi organizacijami, oblike in vodenje po narodnem parku pa bodo uskladili z gorskimi vodniki pri Planinski zvezi Slovenije.
M. Volčjak
GLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 15. MARCA lM
NAŠ/ ŠPORTNI DELAVCI
Vinko Bernik:
Več
strokovnosti v sankaški šport
Železniki — V Selški dolini ima sankaški šport dolgoletno tradicijo. Njegovi zametki segajo v obdobje, ko so tamkajšnji prebivalci hribovskih vasi in zaselkov začeli uporabljati sani za prevoz v dolino in tudi za gospodarske namene, na primer za prevoz lesa. Danes so »krtiči« na kmetijah le še spomin na preteklost, sankanje za zabavo pa se je ohranilo in zadnja leta tudi zelo razmahnilo. Sankaški šport je dobil v Selški dolini veljavo in zato tudi ni nenavadno, da je sankaška sekcija Športnega društva Iskra Železniki postala najmočnejši sankaški kolektiv v državi. Veliko zaslug za to ima tudi naš sogovornik, predsednik sekcije Vinko Bernik iz Selc.
»Sankaški šport se je pričel v Selški dolini organizirano razvijati pred četrt stoletja,« pravi. »Prelomno je bilo leto 1980, ko smo se z gozdarji sporazumeli, da bomo gozdno pot v Dolenji vasi pozimi uporabljali sankači za treninge in tekme, poleti pa gozdarji za prevoz lesa v dolino. Nova proga je bila izziv za vse naše tekmovalce: pogumno so se spuščali po njej in nekateri so jo pri tem krepko staknili. Poškodbe so se uvrstile druga za drugo in to je bilo za vodstvo sankaške sekcije resno opozorilo, da je treba progo bolje zavarovati in predvsem začeti z načrtnimi in organiziranimi treningi. Ko sta Jože Rakovec in Marjan Prevc pred leti prevzela vadbo, ki se prične že konec avgusta s kondicijskimi treningi, se je število poškodb naglo zmanjšalo, hkrati s tem pa so prišli uspehi.«
V večini sankaških središč v Sloveniji imajo težave z urejanjem prog. Za Tržič vemo, da vsak tekmovalec skrbi za 80 metrov proge. Kako imate to urejeno v Železnikih?
»Proga v Dolenji vasi je dokaj varna, saj smo jo povsod, kjer je bilo to potrebno, zaščitil z deskami. Prek zime skrbi za pripravo proge Vlado Nastran iz Selc skupaj z ekipo pomagačev iz Dolenje vasi in Selc, med katerimi je tudi nekaj tekmovalcev. Naša želja je, da bi za to delo navdušili še več ljubiteljev sankaškega športa, ker bi se s tem tekmovalci lahko povsem posvetili treningom in tekmam.«
Nedvomno je, da zanimanje za sankanje narašča. Koliko članov ima vaša sekcija?
»Med 56 člani je 38 tekmovalcev, ostalo so sankaški delavci. V sekciji je več kot polovica vseh republiških in državnih prvakov, ki uspešno zastopajo jugoslovansko sankanje na naravnih progah tudi na tekmovanjih v tujini. Med ženskami so najboljše Marija Smid, Tinka in Veronika Tolar ter Tončka Štalec, med enajstimi mlajšimi mladinci Florijan Šturm, Boris Nastran in Peter Štalec ter med starejšimi mladinci (pet jih je pri vojakih) Štefan Zadravec, Vili Rakovec, Janez Luznar in Simon Bernik ter med člani Franc Pohleven in Marjan Prevc«
Sankaška oprema je draga, poleg tega je pri nas ni moč kupiti. Kako pridete do nje?
»Jože in Marjan Tolar, Jože Frelih in Viko Drol so že pred desetimi leti izdelali za naše tekmovalce prek 30 sani, ki jih le-ti, dopolnjene z novimi drsnimi ploskvami, uporabljajo še danes. Boljši sankači so si nabavili sani v Avstriji, Marjan Prevc in Franc Poheven pa sta jih izdelala sama. V mednarodni konkurenci so se dobro obnesle, zato smo se z njima že dogovorili, da jih bosta naredila tudi za druge naše sankače«
Vaši cilji?
»V sankaški šport moramo vnesti več strokovnosti in načrtnosti; v sekciji razmišljamo, da bi za delo z mladimi pridobili še dva usposobljena trenerja. Sankaš ko progo v Dolenji vasi nameravamo speljati tako, da bomo zmanjšali stroške pluženja dostopne poti. Obenem želimo, da bi Mednarodna sankaška zveza FIL progo čimprej homologirala, da bi lahko na njej prirejali tudi najpomembnejša mednarodna tekmovanja.«
C. Zaplotnik
Tržič — Sindikalna organizacija Pekovega tozda Orodjarna je pripravila za svoje člane na stari cesti od Zgornjega do Spodnjega Loma sankaško tekmovanje. Med 48 tekmovalci je v skupini do 35 let zmagal Tone Kokalj (na sliki v sredini) pred Vinkom Kokaljem (levo), Vinkom Ahačičem (desno), Markom Primožičem in Cirilom Ropretom, med starejšimi pa Ruda Veršnik pred Tonetom Megličem, Hermanom Stepišnikom, Karlom Prešernom in Francijem Stritihom. V tej skupini sta tekmovali tudi Iris Lupša in Rezka Kralj, prva je bila šesta in druga deveta. Tekmovanje je minilo brez poškodb. — M. Jenkole
Slovenski čevljarji na Veliki Planini
Najuspešnejši tržiški Peko
Velika planina — Sindikalna organizacije Tovarne usnja Kamnik je pri pravila na Veliki planini zimskošport-no srečanje slovenskih delavcev čevljarske in usnjarsko-predelovalne industrije. V veleslalomu se je pomerilo 300 tekmovalcev in tekmovalk ter v tekih na smučeh 52. Med 16 delovnimi organizacijami je bilo najuspešnejše zastopstvo tržiškega Peka.
Rezultati: veleslalom — moški — do 30 let: 1. Primožič, 2. Klemene, 3. Krav-car (vsi Peko); od 30 do 40 let: 1. Pečelin (Alpina), 2. Naglic, 3. Meglic (oba Pe-ko£ od 40 do 50 let: 1. Kramar (Peko), 2. Car (Alpina); nad 50 let: 1. Perko (Trio), 2. Stritih (Peko); ženske — do 30 let: l.Tišler (Utok), 3. Lavrič (Planika);
od 30 do 40 let: 1. Car (Alpina), 2. Bencina, 3. Kramar (obe Peko); nad 40 let:
1. Krašovec (IUV); tek na smučeh: moški — do 30 let: 1. Stanovnik (Alpina),
2. Bohinc (Peko), 3. Srdar (Utok); od 30 do 40 let: 1. Oblak, 2. Kavčič, 3. Mlinar (vsi Alpina); nad 40 let: 1. Ambrož (Peko), 2. Eniko (Alpina); ženske — do 30 let: 1. Smolnikar (Utok), 2. Panzalovič (Planika), 3. Kosmač (Alpina); nad 30 let: 1. Mihael (TUS), 2. Menegalija, 3. Ambrož (obe Peko); ekipno — moški: 1. Peko 61 točk, 2. Alpina 58, 5. Utok 30 ženske: 1. IUV 31, 2. Peko 28, 3. Alpim 25, 4. Utok 21, 5. Planika 20; skupno 1. Peko 89, 2. Alpina 83, Utok 51, 7. Planika 39.
J. Kikel
Delo športnega društva KS Vodovodni stolp
Športno društvo, ki deluje v KS Vodovodni stolp, praznuje letos 10. obletnico. V tem času smo razvili vrsto športnih aktivnosti in zbrali v našem SD približno 400 članov, ki aktivno sodelujejo v naslednjih sekcijah: košarka, mali nogomet, rokomet, vaterpolo, streljanje z zračno puško, šah, go, balinanje, kegljanje in rekreativna telovadba.
Tekmovanja organiziramo v okviru KS med soseskami. V vsaki soseski je športni poverjenik, ki skrbi za športno aktivnost. Udeležujemo se tudi tekmovanj med KS v kranjski občini, sodelujemo pa tudi izven Kranja in sicer z Novo Gorico, Radovljico, Škofjo Loko, Golnikom.
V preteklem letu so vidne rezultate dosegli predvsem vaterpolisti ter moški in ženske v kegljanju. Vaterpolisti so se uvrstili v republiško ligo, v kegljanju pa so moški dosegali prvo ali drugo mesto.Kegjjačicesovčetveroboju med Gorenjsko predilnico iz Škofje Loke, Invalidom iz Radovljice in KS Golnik dosegle prvo mesto in osvojile prehodni pokal v trajno last.
V začetku leta 1984 se je Balinarski klub, ki je samostojno deloval, priključil našemu ŠD, kjer sedaj deluje kot sekcija. Vendar zaradi neaktivnosti vodstva v preteklem letu z delom nismo bili zadovoljni. Zato smo na občnem zboru izvolili novega predsednika in tehničnega vodjo. Od njiju upravičeno pričakujemo, da bo tudi ta sekcija zaživela. Za treninge pa nam manjka predvsem urejeno balinišče, ki ga na območju naše KS nimamo. Zato se bomo trudili, da bi pridobili prostor, balinišče pa si bomo uredili sami s prostovoljnim delom. Sedaj namreč gostujemo pri BK Primskovo, ki nam je velikodušno ponudil svoje balinišče in tudi proste ure za trening. Že na občnem
HOKEJ
Državno mladinsko prvenstvu v hokeju na ledu
Kranjska gora spet prvak
JESENICE — Športna dvorana pod Mežakljo je dva dni gostila mladinska hokejska moštva: Crveno zvezdo iz Beograda, Medveščak iz Zagreba, Kompas Olimpijo iz Ljubljane in Kranjsko goro, ki so imela državno prvenstvo. Moštvo Kranjske gore, ki je že lani osvojilo državni mladinski naslov, je bilo tudi to hokejsko sezono najboljše.
Kranj skogorci so spet zasluženo osvojili državni mladinski naslov, saj so premagali vsa moštva. Bili so izredno borbeni, tehnično dovršeni.
Izidi: Medveščak : Crvena zvezda 3:14, Kranjska gora : Kompas Olim-pija 11:5, Kompas Olimpija : Crvena zvezda 5:6, Kranjska gora : Medveščak 15:3, Kompas Olimpija : Medveščak 8:3, Kranjska gora : Crvena zvezda 6:1.
Vrstni red — 1. Kranjska gora 6, 2. Crvena zvezda 4, 3. Kompas Olimpija 2, 4. Medveščak 0.
Najboljši strelec prvenstva je bil Tišler (Kranjska gora), najboljši branilec Grof (Crvena zvezda), najboljši vratar Grabnar (Kranjska gora), najmlajši igralec pa je bil s trinajstimi leti Mohor Razinger.
-dh
ŠPORTNE PRIREDITVE
Bled: domači odbojkarji gostijo ekipo Metalca — V 16. kolu II. zvezne odbojkarske lige — zahod se bodo igralci
Bleda pomerili jutri, v soboto, ob 19. uri v telovadnici osnovne šole na Bledu z ekipo Metalca. V slovenski ženski ligi igrajo odbojkarice Bleda jutri ob 17. uri v domači osnovnošolski telovadnici z ekipo Viča, igralke kranjskega Triglava pa ob 14. uri v športni dvorani na Planini s Partizanom Tabor. V II. slo venski moški ligi se bo mlada blejska ekipa pomerila jutri ob 15. uri v domači osnovni šoli z Železarjem z Jesenic, igralci kranjskega Triglava pa ob 16. uri v športni dvorani na Planini z drugo ekipo Kamnika.
Pokljuka: Yassa maraton In državno prvenstvo v tekih — Smučarski klub Snežinka iz Ljubljane prireja v nedeljo, 17. marca, ob 10. uri na Pokljuki Yassa maraton, ki bo veljal tudi kot državno prvenstvo za ženske in mladince v teku na 21 kilometrov in za člane na 50 kilometrov. Start bo na ravnini pod Jelko v bližini spomenika padlim borcem Prešernove brigade in cilj pri gostišču Mara. Na krajši progi bo ena okrepčevalnica, na daljši pa tri. Prireditelj sprejema prijave še do devetih pri depandansi Jelka.
J. PavčiČ
zboru smo sklenili, da bomo pričeli tudi v tej sekciji s tekmovanji — četvero^ boji za prehodni pokal. Prvo tako tek:
movanje bo že 16. marca letos, ko se bo odvijala vrsta športnih tekmovanj v počastitev krajevnega praznika »21. marec«.
Ob tej priložnosti bodo tekmovanja v šahu, košarki ter v streljanju z zračno puško. Tekmovanje v kegljanju pa bo teden dni kasneje, 23. marca.
Vsako soboto imamo ob 17. uri v telovadnici OŠ Simon Jenko rekreativno telovadbo pod strokovnim vodstvom, ki se je redno udeležuje od 30 do 40 re-kreativcev. V letu 1984 smo ustanovili šahovsko sekcijo v soseski na Rupi, ki vadi dvakrat tedensko.
Naše športno društvo vabi vse krajane, naj se aktivno vključijo v naše vrste in jih pomladijo. Vsak ponedeljek od 16. do 18. ure nas lahko najdete v prostorih KS na Begunjski 10, kjer boste dobili podrobnejše informacije o panogi, ki vas zanima. Želimo, da bi še številnejši in s še boljšimi rezultati praznovali naslednji jubilej.
Naj še enkrat spomnimo na program športnih tekmovanj. Jutri ob 9. uri bo na Primskovem začetek balinarskega tekmovanja, ob 8. uri v prostorih krajevne skupnosti začetek tekmovanja v šahu, ob 15. uri bo začetek tekmovanja v streljanju z zračno puško v zadružnem domu na Primskovem, košarkarsko tekmovanje pa se bo začelo ob 15. uri v telovadnici osnovne šole Simona Jenka.
Prihodnjo soboto, 23. marca, bo ob 8. uri začetek kegljaškega tekmovanja mladincev, uro kasneje pa bo začetek dvoboja med Vodovodnim stolpom in Gorico. Tekmovale bodo tudi ekipe sosesk.
STRELJANJE
Jure Frelih gorenjski prvak
Kranj — 63 strelcev in strelk iz kranjske, radovljiške, jeseniške in škofjeloške občine se je udeležilo gorenjskega tekmovanja za zlato puščico. Jure Frelih iz Kranja je še za štiri kroge izboljšal dosežek z nedavnega občinskega prvenstva in s 563 krogi prepričljivo osvojil prvo mesto. Izkazale so se tudi strelke: Darinka Smrtnik (Kranj) je bila dritga in njena tekmica iz občinske reprezentance Sonja Hafner osma. Tekmovanje za zlato puščico se bo sklenilo z republiškim prvenstvom v Ljubljani, kjer bo nastopilo preko sto strelcev in strelk iz vseh slovenskih pokrajin.
Rezultati: 1. Jure Frelih 563 krogov, 2. Darinka Smrtnik (oba Kranj) 556, 3. Iztok Fojkar (Škofja Loka) 555, 4. Andrej Kne 554, 5. Rajko Rozman 553, 6. Marjan Umnik (vsi Kranj) 550, 7. Janez Otrin (Jesenice) 550, 8. Sonja Hafner 548, 9. Zoran Sitar (oba Kranj) 548, 10. Savo Cerovski (Škofja Loka) 548.
Strelke za dan žena
Kranj — Občinska strelska zveza Kranj je ob dnevu žena pripravila za vse tekmovalke iz strelskih družin in sekcij kranjske občine tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med 23 strelkami je bila najbolj natančna Darinka Smrtnik, ki je s tem ponovno dokazala, da je odlično pripravljena za letošnje nastope.
Rezultati: 1. Darinka Smrtnik 181 krogov, 2. Sonja Hafner (obe Bratstvo-enotnost Kranj) 177, 3. Nada Markič (Franc Mrak Predoslje) 175, 4. Vera Lovrenčič (Bratstvo-enotnost) 175, 5. Jelka Bauman (Tone Nadižar — Čirče-Planina) 174, 6. Lidija Vodopivec (Bratstvo-enotnost) 170, 7. Neva Lotrič 169, 8 Alenka Bogataj (oba Franc Mrak) 165, 9. Tatjana Velikanje (Tone Nadižar) 164, 10. Vera Malovrh (Iskra) 163.
B. Malovrh
Smučarski teki
Naša trojica prva v Ameriki
PLANICA — Pred uvodnim poletom na prenovljeni letalnici v Planici je med novinarje prišel z veselo novico tudi zvezni trener jugoslovanske smučarske tekaške reprezentance Kranj-skogorčan Janez Mlakar. Povedal je da so smučarski tekači Ivo Čarman, Jože Klemenčič in Jani Kršinar nastopili na mednarodnem maratonu v Bavvibiku v ZDA.
Med petstotimi maratonci, ki so tekli v petdesetkilometrski smučini, je v močni mednarodni konkurenci zmagal Jože Klemenčič, drugi je bil Ivo Čarman in tretji Jani Kršinar. Na četrto in peto mesto sta se uvrstila znana tekača iz r inske Autio in Mieto.
Vrstni red: 1. Klemenčič 2;13:28,7, 2. Čarman 2;13:28.8, 3. Kršinar (vsi Jugoslavija) 2;13:28,9, 4. Autio 2;15:17,9, 5. Mieto (oba Finska) 2;18:36,21.
-dh
Blejski šahovski festival
Med J prijavljenimi tudi velemojstri
Bled — Za šesti šahovski festival, ki bo od 15. do 23. marca v hotelu Park na Bledu, je med dom* čimi in tijimi šahisti veliko zani; manja. Med doslej prijavljenimi šahisti so tudi velemojstri: R0* batseh iz Avstrije, romunski ša-hist Šuba, ki je pred nedavni** zmagal na vzhodnoevropske!* conskem turnirju, ter naši igrale1 Puc, Ostojić, Janošević in Raiče-vič. Prireditelji pričakujejo še prt' jave velemojstrov Rajkoviča, pa; hoviča in Nikoliča. Med tuji** mednarodnimi mojstri so najbolj znani Bielcih s Poljske, Dobro-vvolski s Češkoslovaške ter Iliji*' Ungureanu in Pavlov iz Romunije, med doslej prijavljenimi tujimi šahistkami pa mednarodne mojstrice, romunske igralke Ni' kolinova, Baumstarkova in J1' cmanova.
Vse kaže, da bo šesti blejski Šahovski festival zelo kakovostno mednarodno tekmovanje, hkrati pa tudi dobra priložnost za naše šahiste, da v dvobojih s tujimi velemojstri in mednarodnimi mojstri pokažejo svojo vrednost i* veljavo. ___^
Alpsko smučanje
Nov uspeh Petroviča in
Križaja
ASPEN - Na smučišču Kolorada £ bila zadnja tekma veleslaloma za ški svetovni pokal. Zmago si je z iz^ no drugo vožnjo prismučal prvi v svetovnem pokalu Marc Girardelli. ki J prehitel vodilna po prvi vožnji, Švica j a Julna in Šveda Stenmarka. S *j zmago si je Girardelli prismučal t** svetovni pokal v veleslalomu, prvi J tudi v slalomu in skupnem seštevku-,..
V veleslalomskem nastopu so vo#. tudi Jugoslovani Strel, Franko, Kri** in Petrovič. Medtem ko sta po prvi v°* nji izpadla Strel in Franko, sta Petn/ vič in Križaj posegla po novih toČk&£ Petrovič je zasedel odlično deveto sto, Križaj pa je bil štirinajsti. P1*" tem veleslalomskim nastopom je Ji*J Franko startal tudi v smuku, kjer je " najhitrejši Švicar Muller, Franko pa J bil z nekaj več kot tremi sekundami & ostanka šestintrideseti. .j
Medtem ko najboljši alpski smučaO in smučarke tekmujejo na zadnjih *: stopih za svetovni pokal v Ameriki' Kanadi, pa vsi ostali vozijo slalom 1 veleslalom za evropski pokal.       , .
V Sella Nevei so moški nastopili ^ točke evropskega pokala v veleslal mu. Tu je zmagal Francoz Gadiet, G*\ ga Benedik pa si je s četrtim mestej? priboril najboljše mesto v letošnj1 tekmovanjih. V slalomu je bil naj** trejši Avstrijec Kolbichler, Tomaž Ce kovnik pa je bil petnajsti.
Dekleta so vozila za točke evrops^ ga pokala v veleslalomu v Poporova* Tu je zmagala Švicarka Zurbriggnov* odlična peta pa je bila naša Katja Le* jak. -d*
Kolesarstvo
Na poreški rivieri Sava najhitrejša
POREČ - V Poreču se je s četrj etapo končala letošnja uvodna medo* rodna kolesarska dirka za lovoriko PT reške riviere. Na startu je bilo stoštjlT deset kolesarjev iz Slovenije, ČS5**J Italije in Avstrije, na cilj končne dif*\ in zadnje etape pa je prišlo le dvaj* kolesarjev. ^
Zaradi izredno slabega in muhast* ga vremena je v nedeljo na cilj pri" le peščica kolesarjev. Na stosederni^ štiridesetkilometrski krožni progi }ey zadnji etapi zmagal Primož Čerio ^ ekipe italijanskega Trevisa. V č^L ravnini sta padla Savčan Lampie „ Ugrenovič (Rog) in si s tem poslabšajj končno uvrstitev. Največ je prido**^ Sava iz Kranja, saj je zmagala v n^ štveni uvrstitvi, med posamezniki P*« je zmago prikolesaril Savčan Mam, medtem ko je Janez Lampio & sedel četrto mesto. - m
Rezultati zadnje etape — 1. Ce%~ (Treviso) 3:45,36, 2. Robič 3:46,40, 3. »J janc (oba Novo mesto) 3:46,45, 7. L*Jj; pič 3:47,05, 8. Mam (oba Sava) 3:51&, pokal poreške riviere — 1. MarnvZ. va) 28, 2. Ugrenovič (Rog) 23, 3. Tfij, majster (Astra) 22,4. Lampič (Sava) * ) 5. Kralj (Astra) 11. 6. Čerin (Trevi^' 10, 7. Polanc (Sava) 10; moštveno 1. Sava 62, 2. Rog in Astra po 35
15. MARCA 1985
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
OBISKOVALCI PLANICE!
Tudi mi se vam bomo pridružili pri občudovanju planiških junakov, obenem pa vam bomo na posebni stojnici nudili slasten prigrizek
PRŠUT
MILANSKO SALAMO
in MORTADELO, težko 300 kilogramov, ki smo jo pripravili posebej za PLANIŠKI PRAZNIK
ZATO, KO VAS BO ZAGRABILA LAKOTA, POHITITE K NAŠI STOJNICI, KJER VAS BODO ČAKALI SLASTNI SENDVIČI!
Na svidenje v Planici! MIP MESNA INDUSTRIJA PRIMORSKE NOVA GORICA
PREKMURSKA KUHINJA V GOLF KLUB RESTAVRACIJI
na velikem golf igrišču na Bledu.
Od 14. do 24. marca vam nudimo PREKMURSKE, MADŽARSKE IN ROMSKE SPECIALITETE. Igra ansambel BOROŠ.
Rezervacije po tel. (064) 78-180 in 78-281.
Vljudno vabljeni!
13. STRAN
»GAST '85« bodo popestrile tudi strokovne razstave: Pogrnjena miza, Zelenje v turizmu in demonstracijska pekarna, tudi letos pa bosta mednarodni tekmovanji mladih kuharjev In kuharjev v pripravi hladnih narezkov.
GLAS
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
i GRČIJA — 6 dni,
25. 4., 30. 4., vlak — avtobus — letalo ft VEČNO MESTO RIM,
28. 4., 4 dni,
1. 5., 5 dni — avtobus — letalo
I RIM —5 dni,
1. 5., avtobus v obe smeri
I KRIŽARJENJE PO VOLGI,
15 dni, 7. 8.
ALPETOUR
l ALPET0UR0M V B0L0GN0
Turistična agencija Alpetour organizira izlet na 18. razstavo parfu-merije in kozmetike COSMOPROF. Izlet bo zanimiv za moške in ženske frizerje, saj bodo na razstavi prikazane poklicne novosti za frizerje, frizerski aparati in pribor, parfumerijski in kozmetični izdelki itn. V programih za izlet v Bologno, ki so vam na voljo v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah, si lahko ogledate programe 2a en dan, dva ali tri dni. Enodnevni izlet stane samo 4.850 din, odhod je 21. aprila. Nekaj podatkov o trodnevnem izletu. Odhod je 19. aprila v jutranjih urah. Po vožnji mimo Postojne, Trsta, Benetk in Padove daljši postanek v SAN MARINU. Po ogledu čudovitega mesta boste imeli prosto za zasebne opravke ter drobne nakupe. Drugi in tretji dan sta namenjena ogledu razstave, individualnim ogledom ali nakupom. Cena trodnevnega izleta je 14.700 po osebi. Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Prijave sprejemajo do zasedbe prostih mest v avtobusu.
Mjl4uxxju
KOKRA, trgovska DO KRANJ, TOZD Detajl
JE ODPRLA
NOVO PRODAJALNO KOKRA Radovljica ,
Cankarjeva ulica 80
Prodajni program: srajce, bluze, ženske in moške pletenine, moško perilo »Adamo«, nogavice ter modna ženska in moška konfekcija z modnimi dodatki (pokrivala, šali, kravate)
Delovni čas: od 8. do 19. ure vsak dan od 8. do 12. ure v soboto
Izbira blaga po vašem okusu!
l^fTIYlfI Ljubljana, Škofja Loka,
Cerkno, Kočevje, Ravne, t Žalec, Leveč, Titovo Velenje, Slovenj Gradec
DAN
PROIZVAJALCEV
15. marec 1985
— sodelovanje 33 proizvajalcev z
— več kot 70 izdelki z
— od 10 do 40 % nižjimi cenami
■
V petek, 15. marca, je nakup prehrambenih) izdelkov, oblačil, obutve in gospodinjskih potrebščin v vseh veleblagovnicah NAME cenejši!
KUHINJA —
SRCE VAŠEGA DOMA
OD 11. MARCA — 23.MARCA 1985 V SALONU POHIŠTVA LESCE
po vasem oWsu
Zaaotavliamo vam kakovostno prodajo
Naj novost progmmi. Velik izoov4 kuViinj pc
Zagotavljamo vam kaka s pomočjo tovarniških strokovnjakov
. V lam času kupljene kuhinje brezplac pripeljemo
• Pri. nakupu kuhinj v vrednosti nad 15o.ooo din vam zagotavljamo tudi brezplačno montažo
Oglata si velik izbov lepo amnziramh
vzovoev
Salon pohištva ie odprr od 8 - 19 ure "sobota    od 8 - 42 ure
»GAST '85«
V CELOVCU
Jutri bodo na celovškem sejmišču odprli tradicionalni sejem gastronomije in turizma. Na letošnji prireditvi z geslom: »Za nove ideje ter pospeševanje kakovosti v turizmu in gostinstvu«, bodo razstavljeni najrazličnejši aparati in stroji za gostinstvo, pohištvena in tekstilna gostinska oprema, skratka vse, kar potrebuje moderen turistični obrat.
Tudi letos bo sodelovalo na sejmu naše zastopstvo s predstavitvijo turistične ponudbe Slovenije in Istre, s prodajo suhe robe, pokuši-no in prodajo slovenskih vin in predstavitvijo živilskega programa.
V okviru predstavitve bo v četrtek, 21. marca, na sejmu jugoslovanski dan.
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure do četrtka, 21. marca, vstopnina je 55 šilingov.
Delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije ELEKTRO GORENJSKA, temeljna organizacija združenega dela ELEKTRO Žirovnica, Moste 2 a,
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
- 2 ELEKTROMONTER-JEV
(elektrikar energetik, IV. stopnja) za področje Radovljice
Pogoj: — poklicna šola
Pismene vloge pošljite na naslov: TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2 a, v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi.
ir
SGP TEHNIK TOZD Komunalne dejavnosti Škofja Loka
sporoča, da se s 16. marcem 1985 cene pogrebnih storitev povečajo do 25 %, strojne in prevozne storitve se izenačijo s cenami TOZD Gradbeništvo, cene ostalih komunalnih storitev pa se povečajo za 38 %. Cene vodarine, kanalščine in smetarine se ne spreminjajo.
^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■i^i^^BMiMBBfcl t 'so d o ta.     ocl o ~ \4m ure m
ROLETARSTVO NOGRA-
ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah.
Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720.
(mmmsgmGLAS u. stran
OBVESTILA, OGLASI
PETEK. 15. MARCAJ9JJ
ANTILOP
art. 3131
5.900 din
cena brez promet, davka
VZGOJNOVARSTVENA
ORGANIZACIJA
KRANJ
objavlja licitacijo
KOMBIJA IMV, izklicna cena 100.000,00 din.
Kombi si interesenti lahko ogledajo dne 18. marca od 10. do 14. ure.
Prodano bo po načelu »ogle* dano—sprejeto«. V ceni je vračunan tudi prometni davek.
Stroške nakladanja in prevoza plača kupec. Pred licitacijo morajo ponudniki pri blagajni WO plačati 10-odstot-no varščino.
Licitacija bo pred vrtcem Ivo Slavec-Jokl, Kranj, Levstikova 8, (Zlato polje) v ponedeljek 18. marca 1985 ob 13. uri
LIMRa
art. 9518
3.416 din
cena brez promet, davka
JOSIP KRAŠ
art. 1432
3.400 din
cena brez promet, davka
Svet
SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NAROVOSLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE 64000 KRANJ Koroška cesta 13
objavlja prosta dela in naloge
HIŠNIKA - KURJAČA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Nastop dela 1. 6. 1985. Poskusno delo traja 3 mesece.
Pogoj:
kvalificiran delavec elektro ali kovinske stroke z izpitom za kurjača.
Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidati morajo k prijavi predložiti potrdila 0 ustrezni izobrazbi in življenjepis.
hlevit
tlak za hleve
(r) h-J I Ljubečna Jr±l Celje
telefon: 063 33-421 31-865
HTP BLED
V PENSI0NU M LINO NA BLEDU
od 15. do 24. marca
poleg priznanih specialitet kuhinje
tudi jedi iz PRAŠNIKOV na razne načine.
Informacije po tel. (064) 77-321
DELFIN
vam nudi bogato izbiro
SVEŽIH
IN ZAMRZNJENIH RIB
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVUICA
Zbor uporabnikov skupščine
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu Uradni list SRS, štev. 3/81, 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, Uradni list SRS, štev. 15/81, samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985 in 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti ter sklepa 12. seje zbora uporabnikov skupščine z jdne 14. 3. 1985, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica objavlja
RAZPIS
za dodelitev posojil za gradnjo in prenovo stanovanj v zasebni lasti
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. Razpisa se lahko udeležijo delavci, zaposleni v tozdih in delovnih skupnostih, ki združuje,.; sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica v skladu s 3. členom pravilnika.
2. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v Ljubljanski banki TBG, PE Radovljica za stanovanjsko komunalno gospodarstvo območja Radovljica.
3. Razpisna vrednost posojil znaša 40.000.000,00 din.
— za kreditiranje individualne stanovanjske graditve ter
— za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni lastnini.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL
Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo
— delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni,
— kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe in združujejo sredstva vzajemnosti,
— delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci,
-» delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica.
Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu v letu 1985, se bo upošteval povprečni mesečni čisti dohodek na zaposlenega delavca v SRS za leto 1984 v višini 27.762.00.
Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene
— pri graditvi stanovanjske hiše povprečna cena stanovanj v višini 52.000,00 din/m',
— pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše cena iz predračuna, vendar ne višja od povprečne cene stanovanj v prejšnji alineji.
Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobe delavci, če
— niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali prebivajo v neustreznih oziroma neprimernih stanovanjih,
— namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri poslovni banki najmanj dve leti in bo končano v letu 1985.
— imajo objekt dograjen do III. gradbene faze oz. pri gradnji montažne hišice dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne
hišice,
— so lastniki objekta in
— kreditno sposobni.
Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od 30 % zneska, potrebnega za dokončanje investicije, določi pa se v skladu z določili pravilnika.
III. KREDITNI POGOJI
1. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri
— zadružni stanovanjski gradnji 75 %
— gradnji stanovanjske hiše v zasebni
lasti izven zadružne gradnje 60 %
— prenovi 80 %
2. Doba vračanja posojil se določi v skladu z 31. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica.
3. Delavci vračajo posojila v mesečnih anuitetah, ki je prvih pet let nižja, po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 %, po desetih letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete.
4. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne anuitete, ki bi jo delavec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah.
5. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din.
6. Dodeljena posojila bo možno črpati v skladu z dinamiko združevanja sredstev, kar bo tudi še posebej opredeljeno v posojilnih pogodbah.
IV. DOKUMENTACIJA
1. Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dođe* litev posojila predložiti
— potrdilo o dohodkih vseh družinskih čl3' nov v letu 1984,
— kreditno pogodbo, ki so jo sklenili z LB n8 podlagi namenskega varčevanja, oz. pogodbo 0 namenskem varčevanju,
— gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o prigl8' sitvi del pristojnega organa,
— zemljiško knjižni izpisek o lastništvu, & dan v letu 1985,
— potrdilo o kreditni sposobnosti.
V. OSTALE DOLOČBE
1. Udeleženci razpisa morajo prošnje vloži*! na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokov*1! službi Samoupravne stanovanjske skupnost Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27.
2. Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vl<£ žiti v 21 dneh od objave razpisa v časopisu GLA^ s celotno dokumentacijo pri strokovni službi Sm moupravne stanovanjske skupnosti občine Ra' dovljica, Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27.
3. Prepozno prispele in nedokumentiran6 vloge se ne bodo obravnavale.
4. Delavec, ki želi dobiti posojilo za gradit?, ali prenovo stanovanjske enote, mora dopusti" ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev pridobitev posojila.
5. Odbor za graditev pri Samoupravni stafl0^ vanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, obj8J vlja rezultate sproti na svojih sejah na način, K ga določi.
6. Ugovor na sklep odbora za graditev rešuj6 zbor uporabnikov skupščine Samoupravne st* novanjske skupnosti občine Radovljica.
7. Glede drugih določil, ki niso navedena razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih^ merilih za pridobitev posojil iz združenih src^ stev vzajemnosti Samoupravne stanovanjsk skupnosti Radovljica.
?5§K, 15. MARCA 1985
OBVESTILA, OGLASI
15. STRAN @®S®KioiJ©IESCaLAS
Savo, urcuv
Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. .sol. o.
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Energetika in sklepa delavskega sveta TOZD Družbena prehrana in samski domovi razpisujemo prosti delovni nalogi:
- VODENJE POSLOVANJA TOZD ENERGETIKA za dobo 4 let
pogoji:
— visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v gospodarstvu ali
"- višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu,
organizacijske in vodstvene sposobnosti in izpolnjevanje pogojev, ki jih določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Drugi pogoji:
primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, ~~ strokovni izpit,
~- nastop dela takoj ali po dogovoru.
7* VODENJE POSLOVANJA TOZD DRUŽBENA PREHRANA 'N SAMSKI DOMOVI *a dobo 4 let
Pogoji: c
~* višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali ~~ srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj, . 7* organizacijske in vodstvene sposobnosti in izpolnjevanje pogojev, ki jih
določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini
Kranj.
Drugi pogoji:
*" primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, !""" nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor, Škofjeloška 6, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo« 15 dni po objavi.
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ
razpisujejo naslednja prosta dela in naloge
1. UPRAVNEGA REFERENTA
Pogoji: — višja izobrazba pravne ali upravne smeri,
— devet mesecev delovnih izkušenj,
— dvomesečno poskusno delo.
2. PRIPRAVNIKA
Pogoj: — višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri.
2a razpisana dela in naloge pod 1. točko bo sklenjeno delovno raz-^erJe za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ^a razpisana dela in naloge pod točko 2. bo sklenjeno delovno raz-merje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe — 9 mesecev, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne službe — kadrovska služba, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 8 ^neh po objavi.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dneva, ko bo razpira komisija določila listo kandidatov.
JJ|RCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, n. sol. o. *"ANJ, Cesta JLA 2
§dbor za izobraževanje in socialno varnost RAZPISUJE za ŠOLSKO LE-A° 1985/86 NASLEDNJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE:
Poklic
oziroma program
Skupina zahtevn. poklica
Število štipendij
^METIJEC — smer kmetijec
ali kmetijski tehnik »». — smer vrtnar
KMETIJSKI MEHANIZATOR *VTLEC     — smer mlekar
— smer predelovalec živil, rastlin, izv.
— smer mesar t,-^ —- živilski tehnik ^MlJSKI TEHNIK ^VINARSTVO - STROJNIŠTVO AHG0VIN. DEJAVNOST:
— smer prodajalec
tj^ — smer komerc. tehnik
^SL. FIN. DEJAVNOST: bAv — smer ekonomski tehnik
I^CUNALNIŠKI TEHNIK 1INZENIR STROJNIŠTVA -
v smer energet. in proces. KMETIJSKI INŽENIR
stroj ništ.
IV. ali V. IV.
IV. ali V. IV.
IV. IV.
V. V.
IV. ali V.
rv.
V.
v. v.
VI/1 VI/1
9 3 3 4
1 12 2 1 4
6 1
2 1
VII/1
VII/1 VII/1
-1 — Vloga za uve-
h smer kmetij, tehnika i'JPLOMIRANI INŽENIR STILSKE TEHNOLOGIJE ^PLOMIRANI INŽENIR ^HOJNIŠTVA
UIPL0MIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
^andidati morajo prijavi oziroma vlogi (obr. DZS SPN-
^avljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti:
"~ Potrdilo o vpisu v šolo,
- overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
Potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov. Ce so
p .starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1984.
1q» ave za razPis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija a85 na naslov: Mercator KŽK Gorenjske, Kranj, JI-A 2.
Osnovna šola
BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge
- DELAVKE ZA ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV
za določen čas do 30. junija 1985, nastop dela takoj,
- DELAVKE ZA DELA IN NALOGE KUHINJSKE POMOČNICE
za določen čas do 30. junija 1985, nastop dela 8. aprila 1985.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi Komisiji za delovna razmerja šole. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
TOBAČNA TOVARNA
LJUBLJANA
TOZD Tobak, n. sol. o.
Ljubljana
Tobačna ulica 5
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. OBRAČUNSKA DELA III v OE Jesenice
Pogoji:
— ekonomska srednja šola ali šola za prodajalca in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih,
— delo je za nedoločen čas,
— poskusno delo je 90 dni.
2. PRODAJA BLAGA V PRODAJALNI na Bledu
Pogoji:
— šola za prodajalce in najmanj 1 leto delovnih izkušenj,
— delo je za nedoločen čas,
— poskusno delo 60 dni.
3. PRODAJA BLAGA V PRODAJALNI na Bledu
Pogoji:
— šola za prodajalce tekstilne stroke,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— delo je za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta,
— poskusno delo 60 dni.
4. PRODAJA BLAGA V PRODAJALNI v Žirovnici
Pogoji:
— šola za prodajalce,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— delo je za nedoločen čas,
— poskusno delo je 60 dni.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijska enota na Jesenicah, Cesta na Golico 10/C, v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja.
TEKSTILINDUS
Delavski svet DS Skupne službe TEKSTILINDUS KRANJ, Gorenjesavska 12
razpisuje prosto delo oziroma nalogo s posebnimi pooblastili oziroma odgovornostmi
VODENJE SEKTORJA.
RAZVOJNEGA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nespremenjene pogoje, ki so bili objavljeni v Gorenjskem Glasu 12. marca 1985.
f
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
ELEKTRO GORENJSKA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n.sub.o., Kranj, JLA 6, TOZD ELEKTRO SAVA Kranj, n. sub. o., Kranj, Stara cesta 3.
Delavski svet TOZD Elektro Sava Kranj razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJE ODDELKA ZA OBRATOVANJE
Pogoji: —- elektro inženir, 5 let delovnih izkušenj.
2. VODJE ODDELKA ZA INVESTICIJE
Pogoji: — strojni inženir ali elektro inženir in strokovni izpit,
— 5 let delovnih izkušenj.
3. VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA
Pogoji: — višja šola organizacijske, pravne ali upravne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj.
v
Kandidati morajo poleg pogojev strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da so samostojni, ustvarjalni in uspešni pri dosedanjem delu,
— da izpolnjujejo merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj.
Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo priporočeno v roku 8 dni po objavi na naslov: Elektro Gorenjska, n. sub. o, Kranj, TOZD Elektro Sava Kranj, n. sub. o., Kranj, Stara cesta 3, Kranj.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Podjetje za ptt promet Kranj TOZD ZA PTT PROMET Kranj
Objavlja prosta dela in naloge:
1. SORTIRANJE IN USMERJANJE POŠTNIH POŠILJK
— 2 delavca (moška), stara nad 18 let
2. USMERJANJE PISEMSKIH POŠILJK
— 3 delavci, stari nad 18 let
3. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (pismonoše) — 3 delavci
Pogoji: pod 1.
pod 2.
pod 3.
ko"hčana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit B kategorije.
končana srednja šola, osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje.
končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant, končana osnovna šola ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit A kategorije.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pod 1. traja poskusno delo tri mesece, pod 2. en mesec in pod 3. tri mesece.
Vse informacije in prijave sprejema tajništvo TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4, vsak delavnik od 6. do 14.30, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Iskra
ISKRA
Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Kranj, Savska loka 4
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja v računovodstvu prosta dela
ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Od kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje:
— dokončana štiriletna srednja šola upravno-ad.ninistrativne smeri,
— zaželene polletne ustrezne delovne izkušnje.
Kandidati naj v 8 dneh po objavi v časopisu pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Iskra, industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Savska loka 4, Kranj.
bled
LIP BLED
TO — Lesna predelava Podnart
Objavlja po sklepu DS prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1. TESARSKA LINIJA FESTO, 4.200.000,00 din
2. SKOBELNI STROJ MIHOMA, 700.000,00 din
3. SKOBELNI STROJ MIHOMA, poškodovan, 130.000,00 din
4. PRETVORNIK 16 KW 50/100 HZ, 20.000,00 din
5. KOMBI ZASTAVA 435 K, poškodovan, izklicna cena 100.000,00 din
Za osnovna sredstva pod točko 1., 2., 3. in 4. pošljite pismene ponudbe do 27. marca 1985 na naslov: Lip Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33.
Za osnovna sredstva pod točko 5. bo licitacija v prostorih TO Podnart 26. marca 1985 ob 12. uri. Ogled vozila je možen na dan dražbe od 9. do 11. ure.
Na licitaciji lahko sodelujejo družbenopravne osebe in občani, ki so predhodno plačali varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Ustrezne prometne davke plača kupec na končno (izklicano ceno). Preostanek kupnine plača kupec v 8 dneh po licitaciji.
@®IMSKJcjJ©3ESGLAS 16. STRAN
OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
PETEK, 15. MARCA!??!
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
SAVA KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. sol. o.
V sektorju zavarovanja takoj zaposlimo tri delavce za opravljanje delovne naloge
FIZIČNO ZAVAROVANJE DO V NOČNEM TURNUSU
Pogoji:
— poklicna izobrazba tehnične smeri z enim letom delovnih izkušenj,
— primerne psihološke last-• nosti in zdravstvene sposobnosti,
— odslužen vojaški rok,
— poskusno delo en mesec.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, 8 dni po objavi.
KLADIVAH ŽIRI
Delavski svet ponovno razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednje opreme:
Hidravlična stiskalnica 10 t, izklicna cena 120.000,00 din
Hidravlična stiskalnica 10 t, HPCN-2-10,   izklicna cena 320.000,00 din
Shaping (brez pogonskega motorja),
izklicna cena 304.000,00 din
Oprema pod 1. in 2. točko je sposobna (pripravljena) za obratovanje, pod točko 3. pa zaradi motorja ne.
Licitacija bo 29. marca 1985 v
prostorih DO Kladivar Žiri, s
pričetkom ob 11. uri.
Ogled opreme od 12. marca 1985
dalje.
Polog: 10 odstotkov od izklicne cene, ki se plača (zavaruje) pred pričetkom licitacije in je vračljiv takoj po zaključku licitacije. Davek: V izklicni ceni ni vštet prometni davek, plača g i kupec sam. Predstavniki delovne organizacije morajo predložiti potrjeno pooblastilo. Enakopravno ^sodelujejo fizične in pravne osebe.
DEŽURNI VETERINARJI
od 15. 3. do 22. 3. 1985
za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Zivinorej-sko-veterinarski zavod Gorenjske,   tel.:   25-779 ali 22-781,
od 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175
za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
IZBRALI SO
Z MAS
D MERKUR kranj!
V vseh prodajalnah ALMIRE Iz Radovljice že prodajajo maloserijsko nagrajeno kolekcijo. Izdelana je po letošnji modni zapovedi v svetlih pastelnih barvah. Komplet je sestavljen Iz platnenega krila bele, roža, zelene ali svetlo modre barve ter puloverja v istih barvnih odtenkih.
Bliža se sezona voženj z mopedom, zato z nakupom ne kaž* odlašati. Na MER KURJE VEM oddelku motorlzaclje v II. nadstropju veleblagovnice GLOBUS v Kranju so nas opozorili na mopede TOM OS AVTOMATIC 3 MS In TOMOS APN—4, ki Jih prodajajo še po dosedanji ceni 64.666,23 oziroma 74.938,45 din. Če boste kupovali moped — obiščite GLOBUS.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
z n.sol.o.
TOZD OPEKARNE KRANJ, b.o. Stražišče, Pševska 18
Graditelji!
Približuje se čas gradenj, zato vam priporočamo, da si pravočasno nabavite gradbeni materiel.
Na enem mestu vam nudimo celoten izbor gradbenega materiala:
— modularni In pregradni blok,
— betonske bloke za temelje,
— porolite, dimniški in fasadni zidaki,
— stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor,
— NORMA montažni opečni strop,
— SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave,
— cement in apno,
— opečne in betonske strešnike in strešno lepenko.
Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom. Po telefonskem razgovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195. ^ priporočamo!
fflixainE
KAKOVOST Z GARANCIJO
PONOVNO SO V PRODAJI
ŠTEDILNIKI CORONA, IZDELANI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE
Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni v Škofji Loki, Reteče 4, tel. (064) 61-861
A
KD — CIP H035TBHHH
w
KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA
KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA
Delovna organizacija ponovno vabi k sodelovanju strojnega inženirja za opravljanje del in nalog
PRVEGA KONTROLORJA
Pogoji: — I. stopnja fakultete za strojništvo, — 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili z enim delavcem za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh P° objavi na naslov Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58. Mojstrana.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v sedmih dneh po sprejem11 sklepa.
KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27
Komisija za delovna razmerja na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglas za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas
OPRAVLIANJE KLIUČAVNIČARSKIH DEL (več KV delavcev)
Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev, odločenih z zakonom, izpolnjevati še naslednji pogoj: — da imajo končano poklicno šolo ključavničarske smeri.
Poskusno delo v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev dostavijo v 8 dneh po objavi oglasa v časopisu Gorenjski glas na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, Kranj.
ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela oziroma naloge v
TOZD JELEN — Gostinstvo Kranj
1. KUHARJA
za delo v gostinskem obratu Homan Pogoj — KV kuhar
2. SLAŠČIČARJA
za delo v gostinskem obratu Homan Pogoj: — KV slaščičar
3. KUHARJA
za restavracijo Frankovo naselje Pogoj: — KV kuhar
4. DELAVKE ZA POMOČ V KUHINJI restavracije Frankovo naselje
5. VEČ NATAKARJEV za delo v obratih TOZD
6. ŠOFERJA
za prevoz hrane v restavraciji Frankovo naselje
Pogoj: — voznik B kategorije
TOZD PEKS - proizvodnja
7. SNAŽILKE
8. DELAVCA ZA VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE OKOLICE 1^ RAZNA DRUGA VZDRŽEVALNA DELA V TOZD
Pogoj: — PKV delavec
TOZD PRODAJA NA DEBELO
9. SKTJVDIŠČNIKOV
za delo v skladišču z živili in galanterijskem skladišču
Pogoj: — KV prodajalec
10. ŠOFERJA
Pogoj: — KV voznik tovornjaka, izpit C kategorije
TOZD PRODAJA NA DROBNO
11. NATAKARJA
za delo v bifeju Sovodenj v Poljanski dolini
Pogoj: — KV ali PKV gostinski ali trgovski delavec
12. VEČ PRODAJALCEV
za delo v prodajalnah na območju Medvod in Ljubljana-Šiška
Pogoj: — KV prodajalec
Delovno razmerje s kuharjem in delavko za pomoč v kuhinji restavracij^ Frankovo naselje se sklene za določen čas v času nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu. Z vsemi ostalimi kandidati pa se sklene delov*10 razmerje za nedoločen čas.
Poskusno delo za snažilko in delavko za pomoč v kuhinji traja 30 koledaf skih dni, za vsa ostala dela pa 45 koledarskih dni. . Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa kadrovsK službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka.
15. MARCA 1985
OBVESTILA, OGLASI, ODJAVE
17. STRAN ©©IMSSSoJJglSnGLAS
BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD
*a nedoločen čas za mandatno dobo 4 let
Kandidat mora poleg z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
T* da ima visokošolsko izobrazbo medicinske smeri in specializacijo iz ginekologije in porodništva ali ~* da ima visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri, "T da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki,
kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh °d objave na naslov: DO Gorenjska bolnišnica za ginekologijo in Porodništvo Kranj, Kidričeva 38 a, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD.
-
etiketa žiri
Delavski svet delovne organizacije razpisuje v skladu s Statutom DO prosta dela in naloge 8 posebnimi pooblastili in odgovornostmi za:
VODJO FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
finančno-računovodskem
ki obsega naslednja dela in naloge: — vodenje  poslovanja   in  vodenje dela sektorju,
~~ izdelava finančnih načrtov in analiz.
Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih,
2 zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
"~ višja izobrazba ekonomsko-finančne smeri,
!"" 4 leta delovnih izkušenj v vodenju strokovnih služb.
Kandidat mora s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socializma in ustvarjalno razvijati samoupravne in socialistične družbenoekonomske odnose, obenem pa mora imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat za navedena dela in naloge bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi s pripisom »za razpis« na Eti-*e«> Ziri, Industrijska.ulica 6.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo n» razpis.
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o.
TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. *
Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev objavlja prosta dela in naloge
DELA PRI GOJENJU IN VARSTVU GOZDOV — 7 delavcev
^°6oji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati: ~- dokončana šola za gozdarje
~~" 1 leto delovnih izkušenj. ^ plovno razmerje se sklene za določen čas. Kandidati naj prijave z dolazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi prostih del r»alog na naslov:
Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOK Gozdarstvo Škofja Loka, 5.- .sol. o, Partizanska 22, Škofja Loka.
u !zbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa.
10 let     I       združeno gozdno in sozd vJlL v3l lesno gospodarstvo - bled
ŽITO LJUBLJANA
TOZD TRIGLAV - GORENJKA LESCE, n. sub. o. Lesce, "Rožna dolina 8
Po sklepu delavskega sveta z dne 27. 2. 1985 razpisujemo dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
ponovan je lahko kandidat, ki poleg predpisanih pogojev v 511. čl. Zakona ^združenem delu izpolnjuje še naslednje:
" da ima višjo izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj ali srednjo izobraz-^ ho in pet let delovnih izkušenj no vodstvenih delih,
da izpolnjuje pogoje.določene z družbenim dogovorom o oblikovanju in
Ovajanju kadrovske politike v občini Radovljica j
j£andat traja štiri leta.
v |'lave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo ^5 dneh po objavi na naslov: Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka, p .Zna dolina 8, Lesce, »za razpisno komisijo«.
.'Javljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa u izbiri.
ŽELEZARNA JESENICE
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Elektrode z dne 6. 3. 1985 ponovno objavljamo prosta dela in naloge
1. ASISTENTA ZA DELOVNE NAPRAVE, šifra 2503 U-4 17. kat. 1 oseba
2. KONTROLNEGA    VARILCA    SPECIALISTA, šifra 2552 U-3 10. kat. 1 oseba
Pogoji:
pod 1. — visoka izobrazba strojne smeri,
— pasivno znanje nemškega jezika.
pod 2. — poklicna šola ključavničar-varilec,
— tri leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8, z oznako »za TOZD Elektrode.«
ir* SGP TEHNIK ŽSBgP«až£
SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo
Objavlja proste delovne naloge za nedoločen čas
— 2 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL
Pogoji:
— poklicna šola za voznika motornih vozil C in E kategorije in 2 leti delovnih izkušenj,
— 2-mesečno poskusno delo »
Prednost imajo kandidati z D kategorijo.
— TEHNOLOGA OBRTNIH DEJAVNOSTI
Pogoji:
— tehnična šola strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju priprave in normiranja ključavničarskih, kleparskih in vodoinstalaterskih del,
— poskusno delo tri mesece.
Nastop dela je možen takoj.
Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba SGP Tehnik, Škofja Loka, Stara cesta 2, v roku 8 dni po objavi.
Idfch
LTH DO THN n. sol. o. ŠKOFJA LOKA TOZD RAČUNSKI CENTER
Objavlja prosta dola in naloge
VS I SISTEMSKI PROGRAMER za nedoločen čas.
Pogoji: — visoka izobrazba tehniške (vključno tehnična matematika ali fizika) ali organizacijsko računalniške smeri — usmerjeno izobraževanje: profil diplomiranega inženirja ali diplomiranega računalniškega inženirja.
Posebna znanja: — poznavanje informacijske tehnologije in tehnike obdelave podatkih ,
— aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina), aktivno znanje programiranja v strojnem jeziku (ASSEMBLER), znanje programiranja v dveh višjih računalniških jezikih (CO-BIL IN RPG (FORTRAN) PLI).
— aktivno poznavanje operacijskega sistema konkretnega računalnika,
— do 1000 ur dodatnega izobraževanja (tečaji in seminarji za informatiko in AOP),
— 4 leta prakse na programiranju
Ponudbe z dokazili sprejemu kadrovsko socialna služba LTH 15 dni po objavi. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije.
TEKSTILINDUS
razglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe prosto delo oziroma nalogo v vzdrževalno energetski službi obrata I:
VODENJE ZUNANJIH DELAVCEV
Pogoji: — gradbeni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj na gradbenih delih,
— poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati,
— osebnostne in moralno politične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo na tem delu oziroma nalogi,
— poskusno delo tri mesece.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni po objavi oglasa.
OBVESTILO
.Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta R-322 na odseku Begunje—Poljče zaprta za ves promet v času od 18. marca 1985 do 20. aprila 1985. Obvoz bo potekal na relaciji Poljče— mimo blokov—generalova vila in obratno. Popolna zapora ceste je nujno potrebna zaradi obnove vozišča. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom.
rdom - oprema p. o.
DOM OPREMA ŽELEZNIKI Oprema stanovanj in javnih objektov Na plavžu 77
vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih delovnih nalog:
1. 2 DELAVCA
— KV pohištvenega lesarja, široki profil s prakso ali začetnik.
2. 2 DELAVCA
— NK delavca za priuči-tev pomožnih del v lesarstvu, s prakso ali brez.
3. DELAVCA
— snažilka za čiščenje delovnih prostorov 4 ure v popoldanskem času ali redna zaposlitev za 8 ur.
Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru.
Ponudbe z dokazili bo komisija obravnavala do zasedbe kandidatov za zgoraj omenjene delovne naloge.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA
Komite za družbene dejavnosti in občo upravo, Kranjska 13
objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo zbiranje pisnih ponudb za prodajo
DOSTAVNEGA AVTOMOBILA - KOMBI 435 (ni v voznem stanju)
Letnik 1978, začetna cena 60.000,00 din
Ogled vozila je možen v sredo, 20. marca 1985, od 9. do 12. ure na Gorenjski cesti 17.
Pisne ponudbe oddajte v 7 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidati za nakup avtomobila bodo obveščeni o izbiri najboljšega ponudnika 10 dni po preteku roka.
TOKOS
TOKOS TRŽIČ
Na podlagi 66. člena statuta razpisuje delavski svet DO dela in naloge
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA
ORGANA
— direktorja DO
Pogoji:
— visoka izobrazba strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj,
— višja izobrazba ustrezne smeri ter 5 let delovnih izkušenj,
— uspešno opravljanje dosedanjih podobnih del in nalog.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še druge.z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani ^kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, Cankarjeva 9. O izidu bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.
(MMMIEnGLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 15.MARCA1985
MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM
Prodam od 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, tel. 70-379
783
Ugodno prodam sočna JABOLKA. Srakovlje 4, Kranj 2384
Prodam KOSILNICO figaro diesel, širina grebena 133. Jože Čadež, Na Logu 17, Škofja Loka 2425
Prodam rabljena dvižna GARAŽNA VRATA Lip Bled. Telefon 62-120 2432
Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2475
KRAVO za vleko prodam. Anton Nartnik, Sv. Barbara 17, Škofja Loka
2487
Prodam OVCO z jagnjetom. Peter Fojkar, C. talcev 27, Škofja Loka
2488
Ugodno prodam starejšo rabljeno DNEVNO SOBO (omara, 2 fotelja, kavč); 4 OKNA, 120 x 100 s teraco policami, novo OS (velo) za cirkular, PONY EXPRESS puch in ZASTAVO 750. Zupanova 7, Šenčur 2489
Prodam popolno električno GRADBENO OMARICO ter plinski in električni ŠTEDILNIK. Telefon 60-309 2490
Prodam nov trofazni dvotarifni ŠTEVEC, nerabljen, v garanciji, za 1 SM. Miha Močnik, Milje 37, Šenčur
2491
Prodam SPECTRUM 80 K z reset tipko, stabilizatorjem napetosti in slovenskim provodom navodil. Telefon 57-190 popoldan .2492
Prodam ZAJCE in ZAJČNIK ter KOKOŠJI GNOJ v vrečah. Naklo, C. 26. julija 48 2493
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Pokopališka 4, Kokrica
2494
Prodam brejo KRAVO po izbiri. Jože Jerič, Glinje 10 2495
Ugodno nudim SADIKE OKRASNIH IGLAVCEV za vrtove in zelenice. Kranj, Ul. XXXI. divizije 54 (proti kopališču) 2496
Prodam dve leti staro KOLO na tri prestave (polspecialka), velikost 24 col. Grašič, Strahinj 68, tel. 064/47-190 2497
Prodam 14 dni staro TELE. Ko-dras, Sfelo 33, Žirovnica 2498
Prodam 10 dni staro TELE. Šenčur, Gasilska 7 2499
Prodam PUJSKE, težke po 30 kg. Sp. Brnik 60 2500
Prodam dva kub. m suhih smrčku [ i h PLOHOV. Grad 59, Cerklje 2501
Prodam dolgo belo OBLEKO za obhajilo. Fajdiga, C. 1. maja 63, Kranj 2502
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Sp. Brnik 40 2503
Prodam KROMPIR igor. Rozman, Dragočajna 16, Smlednik 2504
Prodam nove smučarske ČEVLJE št. 12. Okorn, Pipanova 37, Šenčur
2505
Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK ter francosko POSTELJO. Be-nedičič, Crngrob 1, Zabnica 2506
Prodam 8 dni staro TELE — si-mentalec. Blaž Urbane, Podbrezje 110, Duplje 2507
Prodam KOTNO BRUSILKO black and decker, premera 24, 6000 obratov v minuti ter dobro ohranjen SPRINT ELEKTRONIC. Zgoša 6, Begunje 2508
Prodam KRAVO po izbiri: pred te-litvijo ali po telitvi. Mavčiče 40 2509
Prodam KRAVO, ki bo imela aprila tretje TELE. Zgoša 47/A, Begunje
2510
Prodam 160 kg težko SVINJO za pleme ali za zakol. Celar, Strahinj 97, tel. 47-351 2511
Prodam rabljen PRALNI STROJ in JABOLKA voščenke. Pavlin, Sp., Duplje 85 2512
Prodam 40-basno klavirsko HARMONIKO za 20.000 din. Peter Škrja-nec, Senično 13, Tržič ' 2513
Prodam uvožen RADIOKASETO-FON kontec za 3 SM in avto AUSTIN 1300, registriran, nevozen, za 3 SM. Rade Vangelov, Huje 2, Kranj 2514
Prodam PRAŠIČE za zakol, težke od 100 do 160 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2515
Prodam dve TONI MRVE. Moše 30/A, Smlednik 2516
Prodam črno-beli TELEVIZOR in 2 kW termoakumulacijsko PEČ. Bri-tof 266 2517
Dva BIKCA, stara 10 dni, za rejo, prodam. Brinovec, Podbrezje 3, Duplje 2518
Prodam SENO. Tenetiše 25, Golnik 2519
Prodam semenski KROMPIR de-sire in cvetnik. Škofjeloška 32, Kranj, Stražišče 2520
Prodam 7000 kg krmilne PESE. Velesovo 43, Cerklje 2521
Poceni prodam 7 tednov stare NEMŠKE OVČARJE, Puntigam, Adergas 19, Cerklje 2522
Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Breg 5, Komenda
2523
Ugodno prodam bočno KOSILNICO mortel in rotacijsko kosilnico fal-la. Orehovlje 4 2524
Prodam RECEIVER technich, ka-setar AKAI GX F 25 za 4,5 SM in RECEIVER LENKO R 50, za 4,5 SM, vse z deklaracijo. Telefon 064/21-896
2525
Prodam SENO. Telefon 80-202 popoldan 2526
Prodam 7 dni starega BIKCA si-mentalca, A-kontrola. Marija Mesec, Rovt 7, Selca, tel. 65-065 2527
Prodajam LESENE GRABLJE. Frankovo naselje 79, Škofja Loka (Trata v bližini šole oziroma trgovine). Tel. 60-569, popoldne.
Prodam barvni TELEVIZOR grun-dig. Telefon 23-888 2528
Prodam konjsko prsno OPREMO (rukrem) za zapravljivček. Peter Nastran, Rudno 11, Železniki 2529
Prodam semenski OVES. Telefon 42-301 2530
Prodam 1500 kg SENA in OTAVE. Sebenje 18, Tržič 2531
100-litrski BOJLER za centralno kurjavo z električnim grelcem, nerabljen, v garanciji, prodam. Telefon 26-075 2532
Prodam SENO. Cvenkelj, Otoče 24, tel. 70-246 2533
Prodam RADIO philips s kasetofonom in ločljivimi zvočniki, 2 x 10 W, cena 3 SM. Telefon 45-357 2534 . Prodam dobro ohranjeno 15-kubi-čno NAKIADALNO PRIKOLICO potinger in dvoredni obračalnik fahr za seno. Rode, Češnjevek 30, Cerklje
2535
Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Selo 20, Bled 2536
Prodam 53 kv. m keramičnih PLOŠČIC modre barve, 20 x20 cm. Telefon 064/26-968 2537
Prodam semenski KROMPIR ve-sna. Telefon 74-768 od 15. ure dalje
2538
Prodam LES za ostrešje. Telefon 064/79-597 2539
Prodam 16 dni staro TELIČKO. Telefon 74-058 2540
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lipovec, Zg. Laze 182, Zg. Gorje
2541
Prodam otroško POSTEIJICO. Marija Kravs, Bobovek 13, Kranj
2542
FOTOGRAF Janez Žumer
Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH
KRANJ, Partizanska 4. v 23-893
(pri Prešernovem gaju)
Prodam krmilno PESO in REPO. Sp. Brnik 65, Cerklje 2542
Prodam železni KURNIK za prašiča. Zg. Brnik 74, Cerklje 2543
Prodani eno leto stare ZAJKLJE — lisec, modri dunajčan. Šmartno ti, Cerklje 2544
NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, lepo, dam za njenega mladiča ali poceni prodam. Zg, Bitnje 130, p. Zabnica pri puškami 2545
Prodam kokošji GNOJ v vrečah. Jože Lah, Klanec 3, Komenda, tel. 061/841/050 2546
Prodam PUNTE, BA\K1\E in rezervne dele za GS 1220 in R-12 TL. Telefon 25-730 2547
Prodam VIDEORECORDER in dirkalno kolo ander.' Telefon BO-303
2548
Ugodno prodam TRAKTOR zetor 4911. Matevž Demšar, Log 3, Škofja Loka 2549
Prodam modro fantovsko OBLEKO št. 7 za prvo obhajilo, za 3.000 din. Triler, Zupančičeva 8, Kranj, tel. 23-670 2550
Prodam klavirsko HARMONIKO, vrhunski model, exelsior 960, 13 + 7 registrov, 120 basov, 5-glasna. Telefon Iza 88-437 dopoldan 2551
Prodam tri mesece starega KO-KER ŠPANJELA brez rodovnika. Hrastje 10, Kranj 2552
Prodam SENO in eno leto stare KOKOŠI nesnict. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 ' 2553
Ugodno prodam OMARO, primerno za otroško sobo. Telefon 61-549
2699
Ugodno prodam novo HARMONIKO B, ES, AS. Ogled popoldan. Daš-nica 59, Zabnica 2700 Prodam 6 mesecev staro TELIČKO simentalko. Binkelj 18, Škofja Loka 2701 Prodam MLADIČE NEMŠKE OVČARJE. Zbilje 9/A, Medvode 2702 GOSTINCI! Prodam nov ekspres za kavo, POMIVALNI STROJ za kozarce, TOASTER, MLINČEK za kavo, vse elmont. Valič, Vodopivčeva 12, Kranj 2703 Prodam 2,5 kub. m PESKA terano-va. Telefon 064/82-487 2704 Prodam črno-belo KRAVO, iz A-kontrole,    brejo   9   mesecev in ZGRABLJALNIK hoblitz favorit 220. Franc Molj, Voglje 90, tel. 49-100 •
INDUSTRIJSKI   overloock (dve igli) union special, star 3 leta, cena 40 SM in »štroblerico«, prodam. Telefon 061/52-644 2706 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Podbrezje 12 2707 Prodam 9 tednov starega BIKCA simentalca. Breg 8, Preddvor 2708 Prodam BAN KINE, PUNTE, obža-gane ŠPIROVCE, betonske bloke in 10 dni starega BIKCA simentalca. Crngrob 10, Zabnica 2709 Zelo  ugodno  prodam fantovsko OBHAJILNO    OBLEKO. Telefon 47-256 2710 Prodam    imenski    in jedilni KROMPIR   igor   in KOSILNICO BCS. Ljubno 25, Podnart 2711
Prodam lesen ODER za fasado. Sp. Besnica 76 2712 Ugodno prodam 300 kosov novih betonskih  STREŠNIKOV trajanka dravograd. Telefon 26-605 2713 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Tičar, Voglje 98 2714 Prodam    novo NAKLADALNO PRIKOLICO. Lahovče21 2715 Prodam električno KITARO ritem. Telefon 24-628 2716 Prodam ZAJCI! /a pleme in breje ZAJKLJE. Huje 9, tel. 28-377 2717 Ugodno prodam novo litoželezno BANJO. Telefon 21-889 v soboto popoldan 2718 Prodam težko SVINJO za zakol in po 30 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Škofja Loka 2719 POMIVALNI STROJ candy, skoraj nov, prodam. Telefon 42-298 popoldan 2720
Odlično sredstvo za nego rok je HANDY zaščitni ka-milični balzam za roke. Drogesan Kranj, Prešernova 19
Prodam kovinska dvižna VRATA, 240x200 in zimske GUME 165x13. Šenčur, Velesovska 4 2721
Prodam dve TAPISERIJI, 120 x 80 in 90 x 60. Mile Lepir, Alpska 3, Bled
2722
Poravnalno, debelinski SKOBELNI STROJ s krožno žago (lesena konstrukcija), prodam za 70.000 din. Ogled v nedeljo. Lahovče 98, Cerklje
2723
Prodam stereo AVTO RADIO. Ka-linškova 41, Kranj, Gorenje 2724
Ugodno prodam dekliško GARDEROBO za starost 6 do 13 let, PLAŠČ - kozji velur, dva SMUČARSKA KOMPLETA za 14 let, moške HLAČE, št. 36. Ogled od 15. ure dalje. Zlato polje 3/C, Kranj, stanovanje 18, tel. 22-423 dopoldan 2725
PHILIPS stereo RADIOKASETO-FON, nov, deklariran in novo OTROŠKO KOLO, prodam. Telefon 62-708
2726
Ugodno prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELIA. Kovačevič, Brači-čeva 5, Tržič 2727
Prodam dva PRAŠIČA, od 100 do 120 kg težka, krmljena z domačo krmo. Knific, Zg. Besnica21 2728
Prodam 10 dni starega BIKCA. Kozjek, Huje 13, Kranj 2729
Prodam približno 700 kosov cementne STREŠNE OPEKE. Nomenj številka 44 2730
Prodam nov VIDEORECORDER dual, VHS sistem. Telefon 25-741
2731
Zelo ugodno prodam temno rjav PLAŠČ iz velurja ter žameten in prehoden PLAŠČ, vse št. 48-50. Potočnik, Sv. Duh 74, Škofja Loka 2732
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Janko Ahačič, Podl^ubelj 11, Tržič 2733
Prodam dva GUMI VOZA, 15- in 16-colska. Telefon 77-966 2734
Prodam ZX SPECTRUM K 48. Milan Zbogar, Gradnikova 131, Radovljica, tel. 74-142 popoldan ali 75-834 dopoldan 2735
Prodam PRAŠIČE, težke po 90 kg, 210 din za kg; KOZE, breje SVINJE. Ogled vsak dan. Log Ivana Krivca 10, Baza, Jesenice 2736
Prodam 25 m smrekovega OPAŽA, širina 9 cm. Hrastje 107 2737
Prodam KRAVO, drugič brejo 7 mesecev. Zg. Duplje 35 2738
Ugodno prodam TELEVIZOR grundig super color, na daljinsko vodenje, ekran 51 cm. Franci Resman, Zgoša 44, Begunje 2739
GlbbOk OTROŠKI VOZIČEK PEG prodam. Vnuk, Jake Platiše 3, Kranj
2740
Prodam litoželezno KOPALNO KAD. Telefon 77-127 2741
Prodam MERILEC VRTLJAJEV motorja /.a fiat 12(i ali citroen 2 CV. Hudobivnik, C. na Rupo 20, Kokrica, tel. 24-433 2742
Prodam črno-beli TELEVIZOR z anteno diplomat 61. Telefon 24-638
2743
Ugodno prodam eno leto star 100-litrski HLADILNIK gorenje z omaro. Piškurič, Bistrica pri Tržiču, C. 4. julija 3 2744 Prodam STIROPOR, debeline 2 in 6 cm, ter stekleno MREŽO za demit fasado, opornike in deske za zidarski oder in CERADO za zastavo 550. Marjan Golja, Dašnica 11, Železniki
2745
KUPIM
Kupim prenosni črno-beli televizor jasna ali trim. Telefon 50-932
2748
Kupim mlado KRAVO simentalko, dobro mlekarico, v devetem mesecu brejosti. Zg. Brnik 6, Cerklje 2554
Kupim PRIKOLICO za osebni avto. Studen, C. talcev 49, Kranj, tel. 21-384 2555
Kupim 7 do 10 dni staro TELE -simentalca in OBRAČALNIK »sonce«. Ovsiše 18, tel. 70-436 2556
Suhe SMREKOVE DESKE, debeline 25 in 30 mm, kupim. Jugovic, Trata 18, Škofja Loka, tel. 62-043
2557
Kupim ŽAGAN LES: jelša, bukev, javor, 6 cm, ali hlodovino. Telefon 061/611-298 2558
Kupim KOTEL za žganjekuho. Naslov in telefon v oglasnem oddelku. 2559
Kupim KULTIVATOR z ježem. Ponudbe po tel. 43-041 2694
MIZARSKO KOMBINIRKO z vsemi operacijami nujno iščem. Telefon
061/735-055
VOZILA
2695
Prodam GOLF, letnik 1982. Britof 127
Prodam zelo dobro ohranjeno LADO 1200 karavan, letnik 1980. Matija Rihtaršič, Bukovica 13/A, Selca 2224
TAM 2001 kiper KUPIM. Telefon 064-47-270 popoldan 2256
Prodam dobro ohranjen 126-P, letnik 1979. Radovljica, Gradnikova 65, tel. 74-431 2457
Prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1971. Podlubnik 292, Škofja Loka popoldan 2439
Prodam ZASTAVO 101 z dodatno opremo, letnik 1979, registrirano za leto 1985 in ROV desni sprednji BLATNIK za diano. Telefon 25-371 — int. 31 dopoldan 2441
Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 87, tel. 42-115 popoldan 2560
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg. Miran Lah, Trata 22, Škofja Loka, tel. 28-408 2561
Prodam odlično ohranjen NSU 1200 avtomatik. Oblak, Godešič 61, Škofja Loka 2562
Prodam novo levo in desno stranico za Z-101. Valič, Vodopivčeva 12, Kranj 2563
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, za 7 SM. Roblek, Breg ob Bistrici 1, Tržič 2564
Prodam FIAT 126, letnik 1979. Bogdan Kovač, Gorenja vas 61 2565
Prodam garažirano SIMCO 1100, letnik 1979, registrirano do februarja 1986. Telefon 24-766 2566
Ugodno prodam garažirano VISO CLUB II, letnik 1982. Telefon 27-500
2567
Prodam TALBOT horizont GL, letnik 1983, prevoženih 8000 km, registriran do marca 1986. Breg ob Savi 49, Mavčiče 2568
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976. Davidovič, Hraše 45/A, Smlednik 2569
Prodam PONY EXPRESS rog. Jo-vanovič, Valjavčeva 5, Kranj 2570
Prodam R-4 po delih; 9 betonskih STEBROV za ograjo in VARILNI APARAT, 240 A. Zg. Brnik 136 2571
Prodam nemško brako PRIKOLICO, letnik 1983, kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG ter ŽELEZO, premera 6 mm, nejekleno, v kolobarju. Telefon 47-151 2572
Prodam dobro ohranjeno LADO 1200, letnik 1974 in ZASTAVO 750, z obnovljeno karoserijo, letnik 1975. Zalog 17, Cerklje 2573
CITROEN GS palas, letnik 1978, prodam. Telefon 26-705 2574
Prodam TOMOS 14 M, star 6 me- . secev. Kolenc, Podljubelj 58/B 2575
Prodam   ZASTAVO   75€, letnik
1973. Maren, Voglje 65/B 2576 Prodam GOLF JGL diesel, letnik
1983. Telefon 43-150 2577 Prodam   odlično   ohranjen VW HROŠČ. Rekar, Ul. XXXI. divizije 1, Kranj 2578 Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1975, celo ali po delih. Božnik, Koroška 31, Tržič 2579
Prodam KOMBI IMV, letnik 1981, prevoženih 48.000 km. Telefon 43-124
2580
Prodam osebni avto AUSTIN ma-ksi; 2 m- suhih bukovih DRV, »PAJ-KEL« in hrastove STOPNICE. Kranj, C. na Klanec 19/A 2581
PRIKOLICO adria komfort 380, s hladilnikom in predprostorom, prodam. Informacije po tel. 064/22-004
2582
Osebni avto VW 411 L, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam za 8,5 SM. Telefon 24-300 2583
Ugodno prodam eno leto star MOPED M 14, 500 km. Breg ob Savi 66
2584
Prodam DIANO, letnik 1976, cena 35.000 din in SIMCO 1301, po delih. Delavska c. 56, Kranj 2585
ZASTAVO 101, 1981, karambolirano, prodam. Ogled popoldan. Kranj, Skalica 3, tel. 23-447 2586
Prodam ŠKODO, letnik 1972, cena 1,5 SM. Andjelko, Pipanova 68/B, Šenčur 2587
Prodam neregistrirano SIMCO 1100, letnik 1972. Telefon 61-441 2588
Poceni prodam vozen WART-BURG, z dobro karoserijo, registriran do septembra 1985. Telefon 50-571 v soboto in nedeljo od 14. do 21. ure 2589
JAWO 350, dodatno opremljeno, poceni prodam. Janez Mrak, Goriča-ne 46, Medvode 2590
Prodam FIAT 126-P po delih. Gros, Begunjska c. 33, Bistrica pri Tržiču 2591
Ugodno prodam 125-P, 35.000 km. Kropar — Zadnikar, C. 1. maja 67, Kranj 2592
OPEL KADETT 1200, letnik 1981, prodam. Telefon 76-302 2593
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1977. Dežman, Ribno 103, Bled 2594 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik
1980. Miran Lah, Trata 22, Škofja Loka, tel. 28-408 2595
Prodam CITROEN GS 1,3 super, letnik 1979, 70.000 km. Radovljica, Triglavska 24, tel. 064/74-634 po 14. uri 2596
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1976, delno karambolirano, celo ali po delih. Šranc, Belca 36, Mojstrana, tel. 81-441 - int. 20-37 dopoldan 2597
FIAT 131 mirafiori CL, letnik november 1980, garažiran, prodam. Telefon 61-928 2598
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Franc Eržen, Kamna gorica 3 2599
Poceni prodam NSU 1200 C in FIAT 125 P. Košir, Groharjevo 67, Škofja Loka, tel. 61-500 2600
Prodam 126-P in 60 m gradbenih elementov. Tel. 27-957 2601
Prodam ZASTAVO 750 z novim IR motorjem za 5 SM. Nada Šparovec, Koroška 2, Tržič 2602
Prodam ASCONO 1900, v račun vzamem manjši avto. Slave Belehar, Štefetova 24, Šenčur 2603
Prodam dobro ohranjen APN-4. Kovačičeva 3, Primskovo, Kranj 2604
Prodam FIAT 126-P, letnik 1976 -december, registriran do decembra 1985. Gambovič, Alpska 5, Bled, tel. 77-436 od 15. do 22. ure 2605
Prodam ZASTAVO 750, cena 10 SM. Šmidova 13, Kranj, Čirče 2606
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1978, cena 17 SM. Jagurdžija, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 2607
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1982. Ogled v petek popoldan in soboto, Peter Zaplotnik, Novake 3, Golnik 2608
Prodam obnovljeno KATRCO, letnik 1974, z rezervnimi deli. Stane Koder, Titova 39, Jesenice 2609
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Telefon 80-144 od 15. do 20. ure
2610
Kupim karamboliran FIAT 126-P od letnik 1980 dalje. Majda Mikolii. tel. 21-081 dopoldan 2611
Prodam KOMBI IMV 2200 diesel. Titova 71, Jesenice 2612
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1974, cena 7 SM. Sp. Gorje 81 2613 Prodam dobro ohranjen R-4 GTL,
letnik november 1982. Ogled po 15-uri. Janez Dežman, Ribno 25 2614 ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do marca 1986, ugodno pro dam. Gašpei in, tel. 74-578 do 15. ure .
2615
Dobro ohranjeno MAZDO 1200, letnik 1970, prodam. Telefon 79-970
Prodam VVARTBURG turist, junij 1980, prevoženih 21.000 km. Reš, Je-lovška 9, Radovljica 2617
Ugodno prodam VW 1200 J, motor generalno obnovljen. Vlado Hudoro-vac, Ribenska 24, Bled 2618
CITROEN GS club, letnik 1976, pločevina obnovljena, cena po dogovoru, prodam. Telefon 83-301 2619
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1972, registrirano do 26. 12. 1985, 4 GUME za lado 165 x 13 in tovorni avto Z-750 TF, letnik 1973, delno obnovljen. Predoslje 67/A, Kranj 2620
Za LADO 1200 prodam »ŠTAR-TER«, alternator, vodno črpalko in zadnje luči. Telefon 66-695 popoldan
2621
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, celo ali po delih. Kalan, Gosteče 16, Škofja Loka, tel. 62-800 2622
Prodam odlično ohranjen osebni avto WAUXHALL VX 1800 karavan. Telefon 064/77-783 2623
Prodam dobro ohranjeno SIMCO 1100 LS, letnik 1973. Maks Leben, Breznica 30, Žirovnica 2624
VW GOLF diesel, letnik 1983, prevoženih 36.000 km, prodam. Telefon 78-343 2625
Prodam registriranega SPAČKA 76, AMI 8 po delih in GUME 135 x 15. Kranj, Struževo 33 2626
Prodam ali menjam dobro ohranjeno TERENSKO VOZILO haflin-ger (pinzqaver), poraba 71, letnik 1972. Škerjanc, Stiska vas 1, Cerklje
2627
Prodam MINI MORIŠ 1000, za 120.000 din. Telefon 24-628 dopoldan do 15. ure 2628
Ugodno prodam dobro ohranjen TOMOS automatic. Telefon 26-861 — int. 48 dopoldan; Kranj, Juleta Ga-brovška 19, stanovanje 32, popoldan
2629
Ugodno prodam obnovljeno SIMCO 1100, letnik 1974. Berce, Podlubnik 40, Škofja Loka 2630
TOVORNI AVTO MERCEDES LP 11 13 P 42, 20.000 po generalni, dobro ohranjen prodam. Ogled popoldan. Andrej Habjan, Zminec 78, Škofja Loka 2631
Prodam GOLF, letnik 1979, lepo ohranjen, registriran do marca 1986. Kržišnik, Poljanska c. 33, Škofja Loka 2632
Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1981. Bojan Naglic, Delnice 16, Poljane, tel. 064/65-198 2633
Ugodno prodam 126-P, registriran do novembra, letnik 1977. Rozalija Urh, Sp. Gorje 208 2634
Prodam FIAT 850 sport coupe, v dobrem stanju, najboljšemu ponudniku. Potočnik, Ribčev laz 75, Bohinjsko jezero, tel. 76-424 2635
Prodam dobro ohranjen TAM 2001 kiper. Štalc, Prešernova 2, Radovljica, tel. 75-124 2636
Kupim STREHO in desni prag za LADO 1200. Telefon 76-305 2637
Prodam 126-P, cena 13 SM. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Petrovič, Cankarjeva 12, Radovljica 2638
Prodam LADO 1600, letnik 1980 in prednje steklo za Z-125 special. Šenk, Preddvor 11 2639
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Bernik. Zg. Gorje 88 2640
MOTOR za »spačka« in nekaj re-.zervnih delov prodam. Metod Kos, Podlubnik 112, Škofja Loka popoldan 2641
Za GOLFA prodam 10 % ceneje nova prednja BIJVTNIKA. Brane Rabič, Mojstrana, Delavska 14 2642
Prodam 125-P, letnik 1976. Marko Brenkuš, Milje 16, tel. 43-124 - Šenčur 2643
Prodam registriran KOMBI IMV 1600 in KOMBI zastavo 1300, neregistriran, Tepina, tel. 27-108 2644
VVARTBURG limuzina, letnik 1983 in GOLF L, letnik 1981, izredno ohranjena prodam. Telefon 62-708
2696
Prodam APN-4. Partizanska 34/A, Kranj 2697
Prodam zelo dobro ohranjen R-4, letnik 1981. Ogled v soboto in nedeljo. Sandi Simonišek, Sv. Duh 146, Škofja Loka 2698
Prodam FORD TAUNUS 1,6 L, letnik 1976. Telefon 82-339 2746
STANOVANJA
Par išče STANOVANJE ali SOBO (z možnostjo kuhanja, kopalnico) v Škofji Loki. Cenjene ponudbe po tel. 50-879 po 15. uri ali pod šifro: Pogoj za študij 2458
Dvosobno STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enosobno ali GARSONJERO v Kranju. Telefon 82-082 popoldan 2460
V centru Tržiča prodam starejše, dobro ohranjeno STANOVANJE, 43 m', po 4,5 SM. Šifra: Vseljivo takoj 2461
Zamenjam dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, centralna in telefon, za dvosobno ali enosobno z enim kabinetom, s telefonom in centralno. Vprašajte po tel. 27-815
2645
Na relaciji Radovljica —Lesce— Bled—Gorje najamem SOBO ali manjšo GARSONJERO, možen tudi nakup. Ponudbe z navedbo cene pošljite pod šifro: Soba 2646
V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Plačam za leto vnaprej. Šifra: Reden plačnik
2647
Oddam SOBO mirni starejši ženski. Naslov v oglasnem oddelku. 2648
Mlad par išče primerno STANOVANJE v Kranju ali okolici, nudi predplačilo. Telefon 23-930 2649
Moški srednjih let, samski, neal-koholik, nekadHec, nujno potrebuje manjše STANOVANJE ali SOBO v Kranju. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Kranjčan — dober plačnik
2650
Večje dvosobno STANOVANJE, 70 na", komfortno in sodobno opremljeno, v večji hiši v Stražišču, primerno tudi za predstavništvo, prodam za gotovino, kv. m 65.000 din. Pivk, Škofjeloška 19, Kranj, tel. 47-280 2651
Takoj zamenjam GARSONJERO brez centralne na Zlatem polju za večje STANOVANJE. Kekič, Gradnikova 2, Kranj 2652
V centru Preddvora prodam ali zamenjam za stanovanje 90 m' POSLOVNIH PROSTOROV, primernih za obrt. Telefon 23-134 2653
V KRANJU prodam trisobno nj vejše STANOVANJE, 83 m\ centj no ogrevano, vseljivo takoj. ^°T^fi cije po tel. 064/27-626 z°£
Zaposleno dekle nujno išče On-. SONJERO ali enosobno STANOV* NJE v Kranju. Nudim predplačil Ponudbe po tel. 27-660 dopoldan ^
OBVESTILA _
ARNIKA - zeliščna lekarna '» drogerija, Blaževa 4, Škofja L0.f vam nudi zelišča, čajne mešanice,^ delke Lekove in Krkine domače karne, izdelke Medeksa in k°zn2li ko 21
ROLETE: lesene, plastične in & LUZIJE vseh vrst, POPRAVILA J let in žaluzrj, naročite ŠPILERJ VIM, Gradnikova 9, Radovljica, Jr. 064/75-610 »£
ELEKTROINSTALACIJE nape'« iem. Telefon 60-584 ^.
Sprejmem vsa ZIDARSKA in 'f SADERSKA DELA. Stojan Da^ vič, Rudija Papeža 30, Kranj JZ*
Opravljam PREVOZE in SEL^j s kamionom. Telefon 26-124 ™'
BREAK DANCE - tekmovanj« Srednji vasi v soboto, 16. marca l"^ ob 19. uri. Prijave sprejemamo e uro pred začetkom. Čakajo vas NjE nagrade! 2\.
TELEFONSKE APARATE in ^ PRAVE popravljam, vzdržujem, PT stavim, napeljem še en aparat i? jj dobno. Oprešnikova 88, Kranj. > 25-867 2J.
OO ZSMS STRAŽIŠČE sporj** da-DISCO plesa 16. marca NE BO^
Sprejmem večja
GRADBENA^ LA. Telefon 061/852-030
UGODNA PONUDBA! Vse ^ lesenih CVETLIČNIH KORIT nag dim po naročilu. Telefon 22-667 2°^
OSTALO ^
Iščem VARSTVO za 18 mese^ staro deklico v Kranju. Nl,sl0»j||i|) oglasnem oddelku.
Ana ŠKERJANEC izjavljam, vse, kar sem govorila o Tatjani nov, neresnično *\
Oddam enoletno PSIĆKO manJS pasme. Telefon 50-570
Iščem skupino ZIDARJEV za % lavo fasade ter grobega in fi^jsj ometa. Telefon 064/841-394 2"
ČESTITKA ^
Dragemu atu, ki te dni prazni svoj 80. osebni praznik, in manji^jj praznuje 73. osebni praznik — in KATARINI TOLAR p. d. Selo«J va iz Martinj vrha — želijo vel' zdravja in zadovoljstva v krogu s ■ jih, sinovi in hčerka z družina^ vnukinje in pravnuk Rok pa J'018,^ šiljajo koš poljubčkov. 2
ZAPOSLITVE I
SKARJA z znanjem izdelave de „
Zaposlim   dva   KV SLIKO*
fasad, z odsluženim vojaškim ro"j < in z večletno prakso. Začasno de v tujini. OD po dogovoru. Kličite v j dan od *9. do 20. ure po M 064/22-391 -
Stavbnega KLEPARJA sprej"1^j OD po dogovoru. C. talcev 2, S^ijS Loka U[ Takoj zaposlim KV ELEKTRO1 STALATERJA ali fanta, ki ima vfj, lje do elektroinstalacij. Šifra: O^a dogovoru m TURISTIČNO DRUŠTVO D** I GOČAJNA, Moše 61216 Smled% objavlja dela in naloge v Smlednik od 1. marca do 15. okt??)«' OPRAVLJANJE RECEPT^, SKIH DEL z znanjem dveh sve^; nih jezikov, ČIŠČENJE katffi! VZDRŽEVALNA in OSKRBNP& dela, prodaja ŽIVIL v trgovini-^ enem oddamo v zakup okrepčey8*£ co v kampu. Pisne prijave spreje yf mo 15 dni. Natančnejše inforrnaj dobite po tel. 061/627-003
Natančni in vestni ŠIVILJI n^j delo na dom. Ponudbe pošlji^, jj, uredništvo Gorenjskega glasa p°^j! fro: Butik g Snažilko za popoldansko P08^ ljanje redno zaposlim. Ponudbe Pjj 2,5 do 3 SM
Zaposlim zidarja, redno ali n% rarno, s stanovanjem v okolici 81 ^ lahko tudi za 4 ure. Zasip, Sebfjji 54, tel. 77-145 ffi Takoj zaposlim delavca za cetf> j no obrt — kot vodjo stroja. **ti Rajgelj, Zasavska 39, Kranj FRIZERSKO   pomočnico sP
mem za določen čas. Frizerski s j! Milena Tavčar, Partizanska j Kranj ; <>
KUHARICO   in   pomočnico ^ počitniški dom Ankaran sprejm« ^ misija za Družbeni standard ® ^dt Kranj za čas od 1. julija do 31- 9 sta 1985. Ponudbe in informacij^
tel. 064/25-661 - int. 365
Iščemo PREVOZNIKA za pr^ manjšim tovornjakom v okolic'^ gunj. Ponudbe na Zavod za spo*1^ ško varstvo v Kranju, tel. 21-1*"^
Trem študentkam nudim r^ ZAPOSLITEV  (čiščenje posk>y prostorov v Kranju^, za določen J od 7 do 9 mesecev. OD 25.000 o" 29.500 din. Vse informacije P° 25-212 vsak dan med 9. in 11. uro A
■ PEVCA - PEVKO išče kraj^j skupina z lastno angažirano nji Tel. 064/62-394 ali 064/21-101
POSESTI
Do 10 km iz Kranja kupim Llf 2 ha mešanega GOZDA. Pon^jJ pod šifro: Mešani gozd ^cft
V najem oddajamo GOSTlr^ ^ LOKAL s stanovanjem v bližini y, nja. Naslov dobite v oglasnem oa.$
ku- ^ ,ttP
Kupim zazidljivo PARCELO, ^
to gradnjo ali staro HIŠO, do 2"^e
iz Kranja. Česen, Vasca 7/A, CerjjjJ
E2EK, 15. MARCA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.19. STRAN (MMMIEHGLAS
fjf. najem vzamem NJIVO ali 1 RAVNIK, od Orehka do ZbUj. Draksler, Mavčiče 10 2658 pogodno prodam starejšo HIŠO. posije 61, Kranj 2659 Najboljšemu ponudniku prodam Polovice HIŠE v Radovljici, približno l* Telefon 74-602 2660 pJL Radovljici najamem manjši ntOSTOR, lahko GARAŽO, za UI?etno obrt. Šifra: Ročno delo 2661 »/Tržiču prodam vikend HIŠO. ' aslov in telefon v oglasnem oddel-Ku- 2662 Parcelo z gradbenim dovoljenjem Tanjam za starejšo HIŠO ali enojno STANOVANJE. Ponudbe pod: ^govor
2663
frodam 2,5 ha GOZDA. Naslov v "8'asnem oddelku. 2664 in Pko''ci Žirovnice kupim pribli-C-2 ha GOZDA. Stojan Višnar, Vr-
tt,J9. Lesce 2665
^iščite  NOVO DISKOTEKO SAS v Krajcu (na Gašteju). Odprta vsak petek in ^boto ob 20. uri.
Prireditve
MLa£?Ni KLUB Kranj V^DINSKI PLES v D
„ vas vabi na "ii^orvi KLtb v Delavski dom to , ar»J vsak PETEK in SOBOTO ob fiS 2008 S0RrH?INA TEN iz Kranja igra V ' a(JT0, 16. marca 1985 v Domu
:ure v ŽIREH. VABLJENI! 2681
ANSAMBEL SIBILA vabi VSAKO SOBOTO ob 20, uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO
2682
KPD TONE ŠIFRER ZABNICA vabi na premiero komedije Toneta Partljiča TOLMUN in KAMEN, ki bo v soboto, 16. marca 1985, ob 20. uri in v NEDELJO, 17. marca 1985, ob 16. uri v DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA v Žabnici 2683
OO ZSMS PRIMSKOVO pri Kranju vabi na MLADINSKI PLES, ki bo ZADRUŽNEM DOMU na Primskovem pri Kranju v SOBOTO, 16.3., od 20. do 1. ure. Igral bo ansambel ČUDEŽNA POLJA 2684
PLESNI TEČAJI V KRANJU.
v Delavskem domu — vhod 6, prireja PLESNI KLUB Kranj. Začetki tečajev: ZAČETNI tečaji 17.3. ob 19.30 mladina in starejši (nedelja); 19. 3., ob 19. uri za mladino; 19. 3., ob 20.30 za starejše; NADALJEVALNI tečaji 17. 3., ob 19.30 (nedelja); 18. 3., ob 19. uri; IZPOPOLNJEVALNI 18. 3.. ob 20.30; DISCO HUSTLE in ROCK'N'ROLL 17. 3., ob 18. uri (nedelja). Vpis eno uro pred začetkom 1. vaje v Delavskem domu. 2685
KUD SAVA KRANJ INSTRUMENTALNA SEKCIJA prireja v soboto, 16. marca 1985, v Stražišču v DOMU KS DISCO PLES. VABLJENI 2686
SKUPINA MODRINA igra vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri v restavraciji CREINE. VABLJENI! 2687
ANSAMBEL JEVŠEK igra vsak PETEK in SOBOTO v hotelu ZLATOROG v Bohinju 2688
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, moža, brata, strica in bratranca
KARLA BERČIČA
s6 iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala članom ZB Bitnje za venec, praporščakom, Stanetu Zeheriu za poslovilni govor, gospodu kaplanu za pogrebni obred in izrečeno sožalje pevcem iz Kranja za žalostinke. Hvala za venec sodelavcev Iskra — Telematike.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Bitnje, 12. marca 1985
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega očeta, brata in strica
STANETA OMERSA
^iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prija-^'Jem ter kolektivu Jugoplastike za darovano cvetje in Premstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi g. župni-u za pogrebni obred, pevcem za žalostinke in grobarju iz Šenčurja.
ŽALUJOČI: hčerka z družino, sestre in vsi njegovi Cerklje, 13, marca 1985
Bolečina da se skriti, $a tudi solzo ni težko zatajiti, e tebe, dragi Milan, nihče — nihče n« more nam vrniti J4. marca so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi-
MILAN KOŠENINA
V naših srcih sta še vedno bolečina in praznina, ostajamo osamljeni. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
^LUJOCI: mama Marica z možem Stanetom, sestri Stanka in Marica z družino ter Vesna
V SPOMIN
lerh^te ob mo3ein g^obu,
ttfto k njemu pristopite, .Pomete se, kako trpel sem,
večni mir mi zaželite. 16
• marca bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno Mpttfti il naš dragi ata
FRANC SAJOVIC
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Visoko, 16. marca 1985
ZAHVALA
Sem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega dragega moža in očeta
FIRMINA NOVAKA
roj. 1913
^?remili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli di a \skrena hvala. Zahvalo izrekamo sosedom, posebno sose-tiu nJ?e^> Gasilskemu društvu Trboje, kolektivoma Iskra Telema-cerU a.nJin Angora Ljubljana, dr. Bajžlju in pevcem. Hvala tudi kvenim pevcem in č. duhovniku iz JTrboj za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena in otroci z družinami ŽERJAVKA, 11. marca 1985
ROLETARSTVO NOGRA-
ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imemo žaluzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720.
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.
RAZPIS  ZA TAJNIKA KS Zlato polje je bil objavljen v Gorenjskem glasu 5. marca 1985
V globoki žalosti sporočamo, da ie v 72. letu umrl naš najdražji mož, oče in dedek
ANTON LANGERHOLC
nosilec reda dela s srebrnim vencem
Od njega se bomo poslovili v soboto, 16. marca 1985, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju
ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Tone in hčerka Mija z družinama ter hčerka Metka z Bojanom
Kranj, 14. marca 1985
V SPOMIN
VERI STRITIH
roj. BETON
Mineva leto dni, odkar si nas za vedno zapustila, a v našem spominu boš ostala in živela vedno.
ŽALUJOČI: mož Anton, sin Tone z družino, ata, mama, sestri in drugo sorodstvo
Bistrica pri Tržiču, Rupa pri Kranju, Kranj
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče
MARJANE ŠTIRN
p. d. Anškove mame
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala delovnim organizabijam Sava Kranj, Iskra, Žito — Pekarni Kranj in Planiki Breznica. Za pomoč se zahvaljujemo tudi sosedom, posebno Šuštarjevim, Mežnarjevim za zvonenje ter pevcem iz Cerkelj. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. VSI NJENI
Štefanja gora, Voglje, Zg. Bitnje, Stražišče, Breg ob Savi, Kranj, Mlaka, Jesenice, 6. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
MARTINA LAMPETA
p. d. Kovačevega, s Sp. Brnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izkazano pomoč, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Beleharju, TOZD Komunali Kranj in TOZD Tkalnici Tekstilindus Kranj obrat II. za denarno pomoč in cvetje, Kovinskemu podjetju KOP Kranj, sošolkam in sošolcem 4. letnika Ekonomske srednje šole v Kranju, Gasilskemu društvu Sp. Brnik — Vopovlje, obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem za lepo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Sp. Brnik, 1. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre, drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
VERE ŽEPIČ
roj. SKRJANC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja, nesebično pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Grilc, Štremfelj in Kordiš, ožjim sodelavcem Sava TAP — AZ, Tok stilindusa in Iskra — Kibernetika. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam ob bolečih trenutkih pomagali.
VSAKEMU POSEBEJ IN VSEM SKUPAJ ISKRENA HVALA!
ZALUJOCl: sin Franci z družino, hči Veh z možem, hčerki Man m \m z družino, vnukinja Lidija z družino ter drugo sorodstvo
Šenčur, Kranj, 10. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE SUŠNIK
roj. KERT p. d. Brenkove mame iz Gorenje Save
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, sosedom, prijateljem, družini Kert za pomoč v najtežjih dneh, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju in sestri Branki za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se sodelavcem tovarne Iskra Telematika MKD 231 za cvetje in pozornost v najtežjih dneh, šoli Lucijan Seljak za cvetje, stražiškim pevcem za lepo petje in g. župniku za opravljen pdgrebni obred.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJENI
Kranj, 4. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata in starega
ata
LOVRA MOŽINE
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju Bolnišnice Golnik r/. oddelka 400, ki so se trudili za izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja. Prisrčna hvala dr. Sedeju in dr. Radoševiču iz Zdravstvene postaje Žiri, ki sta na domu požrtvovalno skrbela za njegovo zdravje in mu lajšala bolečine. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično priskočili na po moč. Lepa hvala KS Žiri za pomoč in razumevanje. Posebej se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Alpina za celotno organizacijo pogreba, za lepo petje ter vsem govornikom za lepe in iskrene poslovilne besede. Prisrčna hvala cerkvenemu pevskemu zboru za lopo petje in duhovniku za pogrebni obred ob slovesu.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI
Žiri, Gorenja vas, Ljubljana, Villefranche
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, deda, pradeda in • strica
JANEZA MILAČA
iz Cirč — Smledniška 106
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo Milanu Sajetu, Aleškovi Mari in dobrim sosedom za nesebično pomoč, KS Čirče, Iskri Telematika TOZD Elementi, Planiki Kranj, Blagovnici Astra Kranj in pevcem za zapete žalostinke. Lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice za skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJEGOVI
Cirče, Voglje, 5. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata in strica
JANEZA KRŽIŠNIKA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v času njegove bolezni in smrti stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev v Škofji Loki, Petru Rafaelu ter dr. Camleku in dr. Zrimšku za izkazano skrb in pomoč. Hvala za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
Dolina skakalnic
pod Poncami vznemerljiva vabi
r
PIANICA — Dolina skakalnic pod Poncami je vznemirljiva in taka, kot smo jo vajeni že petdeset let. Snežna odeja je prekrila vrhove,-macesne in smreke in bela Planica je pripravljena za današnji uradni trening najboljših letalcev na svetu. Svetovna smučarska skakalna druščina čaka, da bo preskusila prenovljeno planiško velikanko in da bo jutri in nedeljo tekmovalo na osmem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Sedaj je pravi čas, da se odločimo za obisk snežnega stadiona pod čudovitimi Poncami. S seboj bomo pripeljali družino, prijatelje, tovariše in druge, Planiški skoki so že od nekdaj vrhunska športna prireditev. Planica je naš tradicionalni zimskošportni praznik že od tedaj, ko so se po zaleti -šču Bloudkove velikanke spuščali prvi planiški junaki. Iz časov, ko smo tudi na športnem področju želeli dohiteti druge, razvitejše narode in z novostjo v dolini skakalnic težili k uveljavitvi. To nam je uspelo. Planica je praznik
našega nacionalnega ponosa. Planica in njene fanfare so vabljiv klic, ki se mu ne moreš upreti zlepa. Prisluhniti je treba le srcu, bodi star ali mlad prijatelj športa. Le skleniti je treba: »Planica, bodi pozdravljena!«
Na prvenstvu
dvainpetdeset
letalcev
Vse je nared, da se danes na prenovljeni velikanki bratov Gorišek prične uradni trening. Za osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih je prijavljenih dvainpetdeset smučarskih letalcev iz štirinajstih držav. Iz vsake reprezentance bodo po današnjem treningu določili štiri može, ki bodo v soboto in nedeljo zastopali svojo državo. Prijavljeni Avstrijci so: Andreas Fel-der, Ernst Vettori, Kichart Schaller, Franz VVieggele, Werner Haim, Franz
Cilj naših je uvrstitev med deseterico
LJUBLJANA — V prostorih Lesnine v Ljubljani sta v torek direktor nordijskih smučarskih reprezentanc Lojze Gorjanc in direktor Lesnine Pavle Br-glez podpisala samoupravni sporazum o vstopu Lesnine v jugoslovanski nordijski sklad. Tri tisoččlanski kolektiv bo pokrovitelj jugoslovanskih smučarskih skakalnih reprezentanc. Letos bo Lesnina naše smučarske skakalne reprezentance obogatila za sto šestdeset tisoč dinarjev.
Po tem samoupravnem sporazumu Lesnine in jugoslovanskega nordijskega sklada sta na novinarski konferenci na vprašanja odgovarjala direktor naših reprezentanc Lojze Gorjanc in jugoslovanski reprezentant Primož Ulaga.
• Primož Ulaga: »Trening mi v dosedanjem obdobju ni veliko koristil, saj me krepko dajejo bolečine v hrbtenici. Če mi danes ne bo šlo, nimam v Planici kaj iskati. Sicer imam s 173 metri jugoslovanski rekord, ki sem ga dosegel v Planici. Toda prenovljena le-talnica je taka, da bo dopuščala še daljše polete. Na tej velikanki se da veliko doseči. Prepričan sem, da bo padel nov svetovni in tudi nov jugoslovanski rekord. Čeprav me boli v hrbtu, mislim, da bom pokazal vse tisto, kar zmorem. Skakati in leteti na silo ni dobro in je brez smisla. Vsem našim želim mnogo sreče in dolge polete ter dobre uvrstitve.«
• Lojze Gorjanc: »Naš cilj na svetovnem prvenstvu v domači Planici je uvrstitev naših do osmega mesta. Tudi uvrstitev med prvo deseterico ne bo neuspeh. Prvi cilj smo v letošnji sezoni že dosegli, saj je Primož Ulaga na sve-
tovnem prvenstvu v Seefeldu v Avstriji dosegel izvrstno šesto mesto na veliki skakalnici. Manj sreče smo imeli v tekmovanju za svetovni pokal, kjer smo planirali boljše uspehe. Vseeno pa je dvakratno drugo mesto Mirana Tepeša lep mednarodni uspeh. Naši so večkrat osvajali tudi mesta in točke v svetovnem pokalu. Primož Ulaga je bil enkrat celo peti. Tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Švici so naši odlično skakali. Na tem prvenstvu je Mur osvojil osmo in petnajsto mesto. Za trening imamo šest reprezentantov in štirje se bodo nato uvrstili v moštvo, ki bo nastopalo na sobotnem in nedeljskem svetovnem prvenstvu. V dobri formi so Tepeš in tudi ostali. Zvezni trener bo po današnjem treningu določil četverico. Lahko le upamo, da bodo naši fantje dosegli tisti cilj, ki smo si ga zastavili.«
Predsednik FIS Marc Hodler v Planici
Organizacijski komite Planica ima dokončno potrjeno da se bo osmega svetovnega prvenstva v dolini pod Poncami udeležil tudi predsednik mednarodne smučarske federacije FIS Švicar Marc Hodler. V Kranj sko'goro in v Planico bo dopotoval v soboto.
Parkirišča pripravljena
Več kot sto tisoč gledalcev bo tri dni gledalo polete rta prenovljeni velikanki bratov Gorišek v Planici. Zanje je že vse urejeno, tudi stojnice za okrepčilo in parkirni prostori. Na voljo je šeststo parkirišč za avtobuse in nad pet tisoč za osebna vozila. Vsi tisti, ki ne bodo pravočasno dospeli v Planico, bodo lahko parkirali v Kranjski gori, Ratečah, Podkorenu in na nekdanji železniški trasi. Vsi udeleženci v prometu naj bodo na cesti za Planico disciplinirani in naj ne prehitevajo kolone. Za vse voznike bo kontrola na Jesenicah, kjer bodo lahko kupili nalepke in karte za Planico tudi zamudniki. Iz avstrijske smeri bo kontrola v Podkorenu, za vse tiste, ki bodo prestopili državno mejo v Ratečah, pa tam.
Finci upajo na prvo mesto
V reprezentanci Finske je tudi dosedanji svetovni rekorder, olimpijski zmagovalec na veliki skakalnici in svetovni prvak iz leta 1982, Matti Nyka-nen. To naj bi bil tudi prvi favorit za novega svetovnega prvaka v Planici. Veseli se nastopa pod Poncami, čeprav je po tej skakalni sezoni že utrujen. Zaveda se, da ne bo lahko. Pravi, da bi mu bilo zelo všeč, če bi poletel do dvesto metrov. Seveda vsi pričakujejo od njega kar največ, čeprav je kandidatov za rekord in za svetovnega prvaka veliko.
D. Humer
Neulandtner, Giinter Straner in Heinz Koch. Finci so v Planico prišli s svetovnim rekorderjem Mattijem Nykane-nom z njim so še Tuomo Vlipulli, Juk-ka Kalso, Mika Kojonkovski in Kim-mo Kvlmaaho. V reprezentanci CSSR so: Pavel Ploc, Jifi Parma, Miroslav Polak, Ladislav Dluboš, Martin Šva-gerk ter Vladimir Podzimek in Peter Ciž. Norvežani imajo pod vodstvom Ludvika Zajca prijavljene: Pera Berge-ruda, Johna Stjernena, Oleja Gunarja Fidjestola, Troda Jorana Pederssena in Steinarja Braatna. Vzhodni Nemci so prišli z Jensom VVeissflogom, Klau-som Ostvvaldom, Ulfom Findeisenom, Frankom Sauerbrevnom, Ingom Les-serjem in Rajmudom Lictschonom. Za Italijo bodo skakali: Massimd Rigoni, Roberto Varutti in Sandro Sambugaro, medtem ko bosta za Madžarsko nastopila Laszlo Fischer ter Gabor Geller, za Španijo pa Bernard Šolaj. Poljska reprezentanca je prišla s Pjotrom Fija-som, Janom Kovvalskim, Riscardom Gunko, Tedeusom Fijasom in Zbignji-jem Malikom. Trener Francozov Oto Giacomelli je prijavil Jeana Farinija, Ericka Bercheja, Gerarda Colina, Pa-trica Dubieza in Frederika Bergereja. Američani so: izredni letalec Mike Holland, Rick Nevvborn, Mark Kono-packe, Zane Palmer in Nils Stolzle-cher ter Arnold Landis. Za Zahodno Nemčijo bodo skakali Andreas Bauer, Thomas Klauser, \Volfganag Steiner, Uli Bolla in Lorenz VVegscheider. Vsi prijavljeni skakalci, ki se ne bodo uvrstili v reprezentance svojih dežel, bodo nastopili kot predskakalci.
Za Jugoslavijo je prijavljenih šest skakalcev, štirje pa bodo nastopili na osmem svetovnem prvenstvu. Na današnjem treningu bodo skakali Primož Ulaga, Miran Tepeš, Tomaž Dolar, Va-sja Baje, Borut Mur in Matjaž Žagar. Kot predskakalci pa bodo: Bojan Glo-bočnik, Janez Štirn, Rajko Lotrič, Jože Verdev, Grega Peljhan, Krištof Ga-špirc, Janez Kešar, Iztok Melin in Vili Tepeš.
D. Humer
Tudi mladi
zavarovanci v Planico
Kranj — Ogled planiške prireditve je za mlade zavarovance iz višjih razredov gorenjskih osnovnih šol letos organizirala tudi Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj. Prireditev si bo lahko jutri, v soboto, ogledalo 250 gorenjskih učencev, ki so se zavarovali pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj. Pet avtobusov jih bo popeljalo v Planico iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice in z Jesenic. Gorenjska območna skupnost jim je omogočila brezplačen prevoz in ogled prireditve. Vsakdo pa bo dobil še spominski klobuček in malico. Na ogledu prireditve jih bodo spremljali delavci Gorenjske območne skupnosti Kranj.
Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj že peto leto organizira oglede planiških prireditev za mlade zavarovance. Prejšnja leta so jih na ogled prireditve popeljali z Gorenjske po 150, iz cele Slovenije pa okrog 1000 mladih zavarovancev Zavarovalne skupnosti Triglav.
A. Ž.
Predavanja za traktoriste v Tržiču
Tržič — Ker so nesreče s traktorji vedno pogostejše, sta svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Kmetijska zadruga Križe sklenila organizirati predavanja za voznike traktorjev. V akcijo se vključujejo tudi strokovnjaki republiškega sekretariata za notranje zadeve in zavarovalna skupnost Triglav. Predavanja bodo tudi priložnost za srečanje kmetov s predstavniki kmetijske zadruge.
Danes, 15. marca, ob 17. uri bo predavanje v osnovni šoli 'v Ko-vorju, v petek, 22. marca, ob 17. uri bo predavanje v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah, v petek, 28. marca,ob 17. uri pa bo predavanje v domu družbenih organizacij na Brezjah nad Trži-čem. Vabljeni.
Pavel Krznarič,
naš zastopnik med sodniško peterko:
Ni navijanja za domače
Nekdanji smučarski skakalec kombinatorec in tekač na smučeh. petnajst let že tudi mednarodni FIS sodnik za skoke, 58-letnik Pavel Ki" znarič iz Mojstrane, bo na osmeBj svetovnem prvenstvu v Planici med peterico sodnikov, ki bo ocenjeval* polete naših in vseh tujih skakalce^ To bo njegovo tretje svetovno prvenstvo: prvič je delil pravico, če si sp^ sodimo nogometni žargon, na prvew prvenstvu leta 1972 v Planici in drtf* gič sedem let kasneje, prav tako p°" Poncami. Rad se vrača v Planico^ je leta 1934 obiskoval prvo planiškfl smučarsko šolo, tu bo petdeset lf kasneje sedel v sodniškem stolpu ocenjeval mojstrovine pogumnih letalcev.
»Tudi s poštenim ocenjevanjem lahko veliko pripomoremo k ugled* ki si ga je Planica priborila v pol stoletja in ki ga tudi potlej ne bi smel* zapraviti,« poudarja Pavel Krznarič. »Mednarodna smučarska organizaci' ia tudi glede ocenjevanja poletov in skokov postavlja vse strožja meril* Ce bi, denimo, domačemu skakalcu prisodil pri ocenjevanju dve točki ve* kot ostali sodniki, bi si s tem že zaprl vrata za sojenje na mednarodni1 FIS tekmah. Pol točke sodne zmote še dopustijo, pri eni celi že godrnja' J0<t
Od petih sodniških ocen se za skupno oceno poleta odbijeta najbolj" in najslabša, seštevek treh se prišteje k izkupičku točk za dolžino skok* Sodniki bodo vsak dan ocenjevali po dva skoka (prvi je poskusni), od k* terih se bo en štel za končno uvrstitev.
»Na letalnicah imamo celo lažje delo kot na manjših skakalnicah. Ti1 je tekmovalec tako dolgo v zraku, da imamo še celo nekaj časa za prem1' slek,« pravi Pavel Krznarič, mednarodni FIS sodnik in delegat.(cz)
GLASOVA ANKETA
Nenadomestljiva društva upokojencev
Kranj — Društva upokojencev so pomembna mesta združevanja, saj lahko vplivajo na družbenoekonomski in socialni položaj upokojenih, so v sredo povedali na občnem zboru Zveze društev upokojenev Slovenije v kranjskem Ibiju. Da je ta organizacija resnično vplivna , dokazujejo številni predlogi, s katerimi posega v skupščinske odločitve pomembne za upokojence. Nekatere upokojence smo na občnem zboru povprašali, kako gledajo na svoj položaj v družbi in delo v društvih upokojencev.
pa večkrat potarnajo, da z nizko pokojnino ni mogoče živeti. Z rofr jo pokojnino se preživljava oba z ženo, ker ona v mladosti ni bil3 zaposlena, vendar sva kar zadovoljna. Da bi le šlo tako naprej! » pokoju mi sploh ni dolgčas. K temu pripomore delo v društvu upokojencev pa tudi moja ljubezen do glasbe. Pojem v zboru, ukvarjam se s citrami. Te tudi izdelujem, vendar le zase.«
• Jelka Dežman iz občine Ljubljana-Šiška:
»Prav je, da se upokojenci združujemo in organizirano vplivamo na svoj položaj v družbi. Razen v upokojenskih društvih smo upokojenci delavni tudi drugje. V organih krajevnih skupnosti, delegacijah in na podobnih mestih nas je menda največ, kar 70 od'
• Avgust Batagelj, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije:
»Zveza društev upokojenev Slovenije se danes ukvarja pretežno z gmotnim položajem svojega članstva. Da bi ublažili realno padanje vrednosti pokojnine, si prizadevamo za sprotno usklajevanje z osebnim dohodkom zaposlenih. Lani smo pokojnine do polovice uskladili z rastjo dohodkov zaposlenih, letos bi jih radi do treh četrtin, leta 1986 pa 90-od-stotno. Če hočemo izboljšati življenje mnogih upokojencev z najnižjimi pokojninami na robu življenjskega minimuma, verjetno ne bo šlo brez višje prispevne stopnje. Kako bodo reagirali delavci, pa ne moremo predvidevati. Naša organizacija ima tudi glede drugih življenjskih vprašanj upokojencev važno vlogo.«
# Igr ac Ahačič iz Tržiča:
»79 let mi je in zadnjih 17 jih preživ'jum v pokoju. Pokojnina je kar solidna, saj sem že dolga leta v pokoju, tako da se ne prito-žuje:n. M.vogi mlad) upokojenci
1
v
\
M
stotkov. Današnji položaj upoko" jencev ni rožnat. Ne pritežujefl1 se, saj kot nekdanja kadrovski delavka prejemam kar lepo P°J kojnino. Mnogi upokojenci pa * najnižjo pokojnino v tej dragic resnično težko shajajo. Prav f bilo, ko bi tem podelili vsaj kratni denarni znesek k majh11 pokojnini.
D. Z-
@®S^BS^©3SIIGLAS   Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Kedon* zaslug za narod s srebrno zvezdo y
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
k*
to* %
!S %
S S?
i s
S.
Predsednik izdajateljskega sveta IVJlrko Birk (Radovljica) - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot P0'^!*,« januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in »botah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjskiof? ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijarfe.i« 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 5150O-6tMTrf» <*\ — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, r»* vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje '/Jhij,
---------Njfl