Šolski štrajk poljskih otrok na Foznanjskera. —a— Mnogo pišejo po vesoljnem časopisju o šolskem štrajku poljskih otrok na Poznanjskem, pišejo za in proti. Eer pa pazimo na šolsko vprašanje zatiranih Poljakov v nemškem rajhu precej intenzivno, smo se pismenim potom obrnili do nekega, nam sieer osebno neznauega nemškega tovariša na Poznanjskem, ki pa smo z njim že dokaj časa v stalni pismeni zvezi, da nam on s svojega stališča — to poudarjamo izrečno, da se nas ne bo krivo umelo — to je s stališča, na katerem stoji splošno nemško prusko učiteljstvo, pojasni to pereče vpr ašanj e. Tovariš nam je poslal obširneje poročilo, ki ga podajamo slovenski javnosti v prevodu brez vsakega komentarja, L. 1886. je izdala pruska država takozvani npoljski zakon". Le-ta je ukazoval, da se mora pouk v vseh predmetih v rseh Bpoljskih" javnih šolah vršiti edino-le v nemščini. Samo verouku se je dala neka prednost, namreč ta, da se je moral tudi ta pouk vršiti v nemščini na vseh onih poljskib šolah, kjer so razmere dopuščale. S tem zakonom je bilo poljskim šolskim otrokom strogo prepovedano, posluževati se svoje materinščine bodisi v privatnem občevanju, bodisi med šolskimi odmori. Poljaki so se hitro akomodirali tej postavi — toda meuda le navidezno, tem odločneje so delovali na skrivnem, kar dokazuje znani odlok o privatnem pouku v poljščini naučnega ministra pl. Zedlitza. In na podlagi tega odloka so rasle zahteve po privatnem poljskem pouku kakor gobe po dežju. In ko je ravno r eri tega ministra postal pl. Stablevvski nadškof, so dvignili glave poljski agitatorji, zakaj ^Poljsko je dobilo svojega primasa". Poljaki se niso motili! Že prva cerkrena vizitacija tega nadškofa 1. 1894. je morala odpreti oči vsem onim, ki so boteli videti. Zakaj ta vizitaeija ni bila namenjena preprieati nadškofa o znanju verouka, temveč edino-le o znanju poljščine. Otrok, ki so se učili rerouka v nemščini, nadškof niti rprašal ni, temveč izpraševal je le one otroke, ki so bili deležni pouka v verouku v svoji materinščini. In na podlagi take vizitacije je bilo nato lahko podati izjavo, da se otroci ne poudarajo dovolj temeljito v verouku, ako se jim le-ta razlaga v tuji nemščini. Pri tej priliki je nadškof tudi priporočal posameznim nemškim učiteljem, da naj se poroče s Poljakinjami, ako se hočejo dobro priučiti poljščini, da bodo lažje in uspešneje poučevali v šolah. Vlada ja sama največ kriva, da se pojavljajo na Poznanjskem dogodki, o katerih piše ves civilizovani svet. Ako bi ne bila nikdar imenovala Stablewskega nadškofom. bi danes svet ne govoril toliko o nkrutib Nemcih". — Upam, da bo pri sedanji izbiri nadškofa opreznejša. In čudno! Cerkfeni jezik katoliške cerkve je vendar latinščina. Torej ni neobhodno potrebna, da mora znati katoliški duhovnik poljsko. Mnogo, premnogo je fara, kjer znajo farani skoro popolnoma nemško, in prav labko bi se tega jezika posluževali duhovniki pri vseh cerkvenih opravilih, a oni tega nočejo, zakaj deviza jim je: ,Pravi Bog razume le poljščino, naglavni greh stori oni, ki se poslužuje nemščine." In ravno zaradi takega fanatazirinja imajo priseljeni Nemci v posameznih farah prav težavno stališče, ako zahtevajo le-ti, da se jim pridiguje v nemščini, se vedno glasi odgovor: BNi mogoče, Ijudstvo ne umeje.1* — Nasledki take agitacije se očitno kažejo že t mnogib krajib. Nemščina nazaduje, a poljščiua napreduje rkljub Tsemu državnemu protipoljskemu aparatu. Država inor_ zahtevati, da se duhovščina, namenjens r poljske kraje, rekrutira le iz nemških serninarov. Poljske seminare naj država zapre, s tem se najhitreje preseka ono žilo dovodnico, ki daje največ življenjskega soka poljskim rogoviležem. To, kar se sedaj dogaja na Poznanjskem, je že mala revolucija, in zoper to revolueijo mora država uastopiti z vso strogostjo. Vsak treznomisleč človek se mora zgražati nad delom onib agitatorjev, ki izkušajo zastrupiti otroško dušo že v najnežnejši dobi ter ji vcepiti mržnjo do vsake državne avtoritete, do svojih predpostavljencev in do srojih učiteljev. In kaki bodo nasledki take odgoje? Seveda, sedanji podpihovalci ne bodo tega občutili, ker jih ne bo že davno yeč med živimi, a občutila bo to poznejša generacija. In država stori le stojo dolžnost, ako zatre z vso ostrostjo to nenormalno gibanje. Štrajkajočo šolsko mladino poufcujejo sedaj namesto verouka — nemščino. Želeti je le, da država ostane pri tem. Toda poudarjati inoram, da mora verouk na vsak način ostati Ijudskošolski predmet, a izročiti se ga mora posretnim učiteljem. Ljudskošolsko učkeljstvo sploh je prepričano, da mora verouk ostati ljudskošolski predmet, ker je neobhoduo potreben za nravstveno izobrazbo otrok, a uravnati se mora po zdravih načelih razuma. Poljski agitatorji zahtevajo sedaj za vse šole, kjer je le količkaj poljsko go?orečih otrok, pouk v verouku v poljščini. In logična posledica te zahteve je, da se bo morala, ako obvelja ta zabtera, na vseh teh šolah pcljščina poučerati kot obvezni predmet, zakaj drugače se le-ti otroci ne bodo mogli privaditi poljskemu branju. Zaradi tega bi Poljakom rastel veduo bolj greben. Končno bi njih zabteva prišla tako daleč, da bi rekli: nVes pouk bodi poljski, nemščina ostani le predmet". In nasledki takega pouka bi se kaj kmalu pokazali. Zakaj agitatorji velikopoljskega kraljevstva predobro vedo, da se otroci v nemških šolah navzamejo najčistejšega nemškega duha. In z nemško mislečimi Poljaki se ne doseže nikdar poljskega kraljevstva. In ako hoče držara, da dobi nemštvo krepke korenine na Poznanjskem, mora nastaviti kolikor mogoče veliko učiteljev. V nobenem razredu, kamor zabajajo poljsko goyoreči otroci, ne sme pres^gati število učencev 50. — In za to je treba denarja in zopet denarja. A ta denar bo kaj plodonosuo naložen, zakaj otroci se bodo v takih šolah naučili nemškega mišljenja. Poleg tega mora pa država tudi izboljšati gmotni položaj ljudskošolskega učiteljstva, da se bo moglo le-to popolnoma posvetiti svojemu poklicu in da bo popolnoraa neodvisno v gmotnem oziru na vse strani. Da se pa v šolah, kjer sedi v posameznib razredih do 100 otrok, ne more dognati povoljnih uspehov, je jasno kakor beli dan. Vlada sedaj streini le za tem. da zatre kolikor hitro mogoče takozvani šolarski štrajk. Strajkajoče se v posameznih razredib zapira, a posebno reuitentnim se bodo odvzele vse bonifikacije šolskib olajšav in vrhutega bodo primorani obiskovati eno leto dlje šolski pouk. S temi sredstvi se bo pač državi posrečilo, začasno zatreti ta štrajk, a agitatorjem s temi sredstvi ne bo izbila orožja iz rok, in ideje o bodoči veliki Poljski tudi ne spravi s sveta s temi sredstvi. Uspeh, in sicer trajen uspeh, dožeue država le tedaj, a k o t bodoče nastavlja po poljskib krajih le nemško dubovščino in nemško učiteljstvo.