257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 257–271
RAZPRAVE
Herwig Wolfram
Manj{ine – spomini na za~etke Evrope*
Vse do danes manj{ine zaznamujejo zgodovino Evrope, {e ve~ – zgodovino sveta. Ob-
stajale so in obstajajo iz skrajno razli~nih razlogov – kot vladajo~e elite in kot izolirane
skupine spodnjih slojev; kot verski nekonformisti in drugoverci pa tudi kot reformisti in
asketi. Navedimo dva ~asovno zelo oddaljena primera: ko so germanska ljudstva na obmo~ju
Rimskega cesarstva ustanovila svoje dr‘ave, so znotraj svojih teritorijev tvorila zelo majhne
manj{ine; kljub temu so zaznamovala nastanek novih regionalnih vi{jih slojev, ki so dr‘avam
dali imena.1 Bosanski muslimani so se po koncu Osmanskega cesarstva iz vladajo~e manj{ine
razvili v marginalizirano, ~e ne kar ogro‘eno versko manj{ino. [e pred razpadom dr‘ave so
jih v Jugoslaviji iz razvidnih politi~nih razlogov priznali za samostojen narod, konec dr‘ave
pa so pre‘iveli z velikimi izgubami, ki so seveda – kot ponavadi – pospe{ile, okrepile in
morda celo zaklju~ile oblikovanje njihove narodnosti.
Danes obstajajo v Evropi splo{no gledano tri vrste manj{in, s tem da lahko posamezna
manj{ina spada tudi k ve~ kot enemu tipu. Prvo vrsto predstavljajo ostanki zgodovinskih
ljudstev – na primer {vicarski Retoromani, Furlani, Lu‘i{ki Srbi v Vzhodni Nem~iji, Breton-
ci na francoski obali Atlantika, Baski v severozahodni [paniji in ju‘ni Franciji ter Aromuni
na Balkanu. Druga skupina manj{in je – zlasti v 19. in 20. stoletju – nastala s tem, ko so bili
deli prebivalstva zaradi mej novih politi~nih enot lo~eni od svojega dotedanjega zgodovin-
sko-etni~nega okolja. Omenimo le nekaj primerov: francosko govore~i prebivalci doline Aoste,
Ju‘ni Tirolci, Slovenci v Italiji in Avstriji ter Mad‘ari v sosednjih dr‘avah. Tretjo vrsto manj{in
sestavljajo priseljenci, ki so iskali oziroma ki i{~ejo v tujini bolj{e ‘ivljenjske pogoje. Arco
alpino italiano je {e danes poln potomcev tak{nih skupin.
Beseda Minderheit /manj{ina, op. prev./ ima tako kot njen pendant Mehrheit /ve~ina, op.
prev./ srednjevisokonem{ke in celo starovisokonem{ke predhodnice (Notker iz Sankt Gallna
okoli leta 1000 za minoritas, maioritas), vendar pa sta oba pojma, ki ju uporabljamo danes,
dedi{~ina revolucije in s tem kalka iz franco{~ine. ^e bi ju v njunem aktualnem pomenu brez
premisleka uporabili v zvezi z za~etki Evrope, bi {lo torej za o~iten anahronizem. Toda o
vpra{anjih, ali manj{ina pokvari ~istost ve~ine in ali je me{anje ljudstev splo{no gledano
nekaj slabega ali pa dr‘i ravno nasprotno, je razpravljala ‘e anti~na etnografija.2 Jean-Loup
Amselle je leta 1990 s knjigo »Logiques métisses« vpeljal pojem meticcio. Toda v predgovo-
ru k italijanski izdaji iz leta 1999 je opozoril, da se s tem ne izreka za multikulturalizem, ki
* Predavanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 19. aprila 2004.
1 Wenskus, Bevölkerung 359 sqq. Wolfram, Germanen 87 sq. Isti, Reich und die Germanen 275.
2 Quellen 2, 130, 141 in 259.
258 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE
‘eli v nasprotju z zgodovinsko resnico in izku{njo v nespremenjeni obliki ohraniti domnevno
avtenti~no kulturo imigrantov (primerjaj, denimo, »iznajdbo« naglavne rute v Evropi, o ka-
teri v urbani Tur~iji ne izgubljajo besed).3
»Klasi~no« preseljevanje ljudstev med 4. in 6. stoletjem je bilo ~as manj{in in me{anj par
excellence. Takrat so bili polo‘eni »me{ani« temelji Evrope. Dve sprva najpomembnej{i,
~etudi ne dolgo obstajajo~i naslednici Rimskega cesarstva sta bili ju‘nofrancosko-
severno{panska dr‘ava Zahodnih Gotov z glavnim mestom Toulouse in italijanska vzhodno-
gotska dr‘ava z glavnim mestom Ravenno. V dr‘avi Zahodnih Gotov je bilo ljudstvo, po
katerem je dr‘ava dobila ime, v 5. stoletju sestavljeno iz ve~ kot desetih ljudstev germanske-
ga, negermanskega in celo neindoevropskega porekla. Toda vsi tujci skupaj so tvorili zgolj
majhno manj{ino med rimskimi provinciali. Doma~ini so se delili na Rimljane, Grke in Si-
rijce. Poleg teh so bili v dr‘avi {e Laeti in podrejeni barbari druga~nega pravnega statusa.
[tevilo exterae gentes, tujih ljudstev, je bilo enako tudi v vzhodnogotski vojski, s katero je
Teoderik Veliki leta 493 v boju s kraljem Odoakrom dobil Italijo.4 Med Teoderikovimi
opolnomo~enimi odposlanci, saiones, sta bila Alan ali Hun Kandak in Iranec Tutizar, med
njegovimi comites pa so bili Goti in Rimljani, med katerimi ni bilo nobenih razlik.5 Nek
o~itno rimski comes Gotov, vir spectabilis, le‘i v kripti katedrale v Trentu. V kastelu Verruca,
Dos Trento, so Rimljani in Goti skupaj opravljali stra‘ne in obrambne naloge.6 Tako vrhovni
poveljniki vseh zahodnogotskih kot tudi vrhovni poveljniki vseh vzhodnogotskih enot so bili
nekaj ~asa Rimljani.7 Seveda so se Gotom na njihovem pohodu po Evropi priklju~ili tudi
pripadniki drugih etni~nih skupin. Korupten, ~eprav pomemben balkanskogotski visoki ofi-
cir, ki ga je cesarski generalisim Belizar* leta 540 vklju~il v boj proti italijanskim Vzhodnim
Gotom, je po starem trakijskem ljudstvu nosil ime Besa.8 Na za~etku 7. stoletja je zahodno-
gotski upravitelj ju‘ne Francije obljubil frankovskemu {kofu podporo v obrambi proti
prete~emu vpadu Avarov. Zahodnogotskemu dostojanstveniku je bilo ime Bolgar in je o~itno
iz lastnih izku{enj vedel, pred ~im svari, saj so bili Bolgari ve~inoma uporni{ki pripadniki, ~e
ne kar nasprotniki avarske dr‘ave, ki so jo trumoma zapu{~ali.9 Slavni {kof Teodulf iz Or-
léansa je bil zahodnogotskega porekla; njegovo rojstno ime je bilo Galindo/Galindus in je {e
v 9. stoletju spominjalo na nekdanjo gotsko zvezo z baltskimi Galindi iz ~asa Kristusovega
rojstva in po njem.10 Malo verjetno je, da je Besa izpovedoval kak{no drugo kot gotsko
identiteto in enako je najbr‘ veljalo tudi za Bolgara, zagotovo pa za Galinda/Galindusa. Iz
prvotnih etni~nih razhajanj so nastale dru‘inske tradicije in dru‘bene razlike.
Za~etek tovrstnega razvoja bi lahko opisal stavek Belizarjevega tajnika Prokopija iz Ce-
zareje: »V vojski Gotov je bilo ljudstvo Rugijcev, ki z Goti ni ‘elelo sklepati zakonskih
zvez.«11 Konec tega razvoja predstavlja odprava prepovedi o sklepanju zakonskih zvez med
Goti in Rimljani, ki jo je ob koncu 4. stoletja uvedla cesarska zakonodaja o tujcih, zahodno-
3 Amselle, Logiche meticce 33 sq.
4 Wolfram, Goten 234 sqq. in 300 sqq.
5 Cassiodor, Variae: 523 sq. s. v. comitiva in 582 s. v. saio.
6 Wolfram, Salzburg, Bayern, Österreich 28 sq. z op. 29 (v.s. Censorius: Grab in der Unterkirche des Tridentiner
Doms). Cassiodor, Variae III 48 (Verruca).
7 Wolfram, Goten 235 sq. in 336 sqq.
* Latinska in gr{ka (anti~na) lastna imena so v prevodu – razen pri citatnih navedbah virov – poslovenjena in
sicer so povsod, kjer je bilo mogo~e, uporabljene slovenske oblike iz priro~nika Anti~na imena po slovensko Broni-
slave Aubelj (Ljubljana: Modrijan, 1997). /Opombe, ozna~ene z asteriskom, so prevajalkine./
8 Wolfram, Goten 554 s. v. Besa.
9 Pohl, Awaren 239.
10 Wolfram, Goten 390 op. 39.
11 Wolfram, Goten 491 op. 51 sq., po Procopius, De bello Gothico III (VII) 2, 1 sqq.
259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
gotske pravne kodifikacije pa so jo obnavljale vse do konca 6. stoletja. Zna~ilno je, da te
poteze niso utemeljili z odpravo etni~ne razlike, temve~ z odpravo dru‘bene nepravi~nosti,
saj je namre~ – teoreti~no s cesarjevim dovoljenjem, v praksi pa pogosto brez njega – vselej
prihajalo do porok med barbarskimi in rimskimi partnerji. Cesarski vojskovodja in upravitelj
dedi{~ine cesarja Teodozija je bil okoli leta 400 patricij Stilihon: njegov o~e je bil Vandal z
dana{nje Sedmogra{ke, njegova mati pa neznana Rimljanka, ki pa je bila o~itno blizu Teodo-
zijevi cesarski dru‘ini. Nadaljnja rezultata tak{nih »me{anih zakonskih zvez« sta bila van-
dalska kralja Gajzerik in Hilderik. Teoderik Veliki je imel katoli{ko mater, ki je bila z njego-
vim o~etom v ne povsem veljavni zakonski zvezi; lahko, da je bila Rimljanka.12 Athaulf,
drugi zahodnogotski kralj, je leta 415 s cesarjevo h~erjo Galo Placidijo sklenil zakon, ki je
vzbudil veliko pozornosti; njunemu sinu je bilo ime Teodozij, umrl pa je {e kot dojen~ek.
Toda tudi na ni‘jih stopnjah dru‘bene lestvice so sklepali me{ane zakonske zveze, za katere
je bila pravzaprav zagro‘ena smrtna kazen.13 Barbari v smislu Nerimljanov so se v dana{nji
Sloveniji naselili {e pred leti 489–493; tu so si pridobili zemljo in se poro~ili z rimskimi
‘enskami. To vemo, ker so si umislili, da bodo neobdav~eni, a je Teoderik Veliki to nemudo-
ma odpravil.14
[lo je torej za najrazli~nej{e pogoje, ki niso prispevali zgolj k nastanku, ampak tudi k
nadaljnjemu obstoju ljudstev, k ‘ivljenju, ki je bilo podvr‘eno stalnim spremembam in zato
tudi me{anjem. In kje najdemo v preteklosti pri~evanja o avtohtonosti, neme{anosti in ~isto-
krvnosti kot vrednoti? Malo jih je in zelo protislovna so. Ime Skirov naj bi izra‘alo, da se kot
»~isti« razlikujejo od sosednjih Bastarnov, »me{ancev, bastardov«. Toda preden so Skiri v
osebi Odoakra postali zgodovinsko ljudstvo, so ve~ generacij sledili hunski me{anici ljud-
stev. Po koncu vladavine Hunov je Odoakrov o~e in nekdanji Atilov zaupnik Edika napredo-
val v kralja Skirov. Bil je pripadnik in vodja Turkilingov, s ~imer skoraj gotovo niso bili
mi{ljeni Turki, prav tako pa tudi ne Skiri, temve~ neko drugo ljudstvo. Poleg tega Odoakra ne
ozna~ujejo zgolj kot Skira ali Turkilinga, temve~ tudi kot Herula, Rugijca, Huna, Turingijca
ali Sasa.15 Vsaj sredi 5. stoletja ~istost Skirov ‘e ni bila popolna. Podobno velja za verjetno
svebsko ljudstvo Jutungov. Od njih bi lahko izviralo razvrednotenje imena Alemanov, ki naj
ne bi pomenilo ni~ drugega kot »ljudstvo, ki se je steklo na kup«, medtem ko so /Jutungi, op.
prev./ sebe imeli za »neme{ane«. Toda zelo kmalu so postali Alemani in tako sami prispevali
k njihovemu »me{anju«.16
Kot kronska dokaza germanske neme{anosti veljata drugo in ~etrto poglavje Tacitove
»Germanie«. Da pa neme{anih ljudstev ni moglo biti, je logi~no deduciral ‘e Seneka v svojem
‘alnem spisu »Ad Helviam matrem« (7, 10): »Moral bo{ videti, da so vsa plemena in ljudstva
spremenila kraj bivanja.« Videbis gentes populosque universos mutasse sedem (7, 1). Pa Ta-
cit res oporeka temu spoznanju, kar zadeva Germane? Nikakor.17 Pravi namre~, da so Ger-
mani na eni strani nepome{ani zato, ker se noben mediteranski, se pravi razumen ~lovek ne bi
preselil v njihovo grozno de‘elo, da bi se tam pome{al z doma~ini. Na drugi strani pa zato,
ker so se ljudje neko~ priseljevali k morju, »Oceanus« pa je po Tacitovem mnenju to »takrat«
12 Sivan, Approbriation 189 sqq. Wolfram, Goten 262 sq.
13 Wolfram, Goten 557 s. v. connubium. Isti, Reich und die Germanen 146 sqq. in 236.
14 Wolfram, Goten 301 in 320. Cassiodor, Variae V 14, 6.
15 Wenskus, Stammesbildung 63. Wolfram, Reich und die Germanen 263 sqq.; prim. 195. Pohl, Edika 447:
Skiri.
16 Wolfram, Grenzen und Räume 291 z op. 89: Jutungi.
17 Quellen 2, 141 in 259, v komentarju je govor o splo{ni anti~ni teoriji; bolje bi bilo govoriti o dolo~eni etno-
grafski {oli. Tacit (Germania pogl. 46, 1), denimo, Bastarne zaradi njihove me{anosti ozna~i kot grde, ne pa kot
dekadentne.
260 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE
prepre~eval. Tacit se s svojo tezo o priseljevanju navezuje na rimski mit o Troji in s tem tudi
na »Eneido«. Zadosten razlog, da preu~imo polietni~en izvor Rima, ki ga je opeval Vergilij.
»In kje vam je rod in domovje?«* S temi besedami se za~ne 114. verz VIII. speva »Eneide«:
junak s svojim mo~no zdesetkanim spremstvom pluje po Tiberi navzgor, pri ~emer mora
re~ni bog reko zajeziti, da tako omogo~i priselitev »na klasi~en na~in«, se pravi z ladjo. Tu
nastopi Palant, sin palatinskega lokalnega polboga Evandra, ki je prav tako kot begunec pri{el
po morju. Toda Palant ne vpra{a zgolj po poreklu tujcev, temve~ doda {e pacemne huc fertis
an arma?, »Ste semkaj mir ali vojno prinesli?«**. Enej mu nato izro~i olj~no vejico ter ime-
nuje sebe in svoje spremljevalce za Troiugenae in sovra‘nike Latinov, kar je tudi razlog, da
so poiskali pomo~ Evandra, ki je prav tako v sovra‘nem odnosu z Latini. Nato {e enkrat
navede svoje poreklo: Obstipuit tanto percussus nomine Pallas, »Slavno Trojencev ime je
kar v ‘ivo zadelo Palanta«.***
Navajanje imen pomembnega porekla in genealogije razkriva nekaj fascinantnega, celo
numinoznega, nekaj svetega. Kdor je znal na pamet na{teti 24 prednikov velike irske svetnice
Brigit, je bil s tem podnevi in pono~i varen pred hudi~em pa tudi pred zemeljskimi sovra‘niki.
Ko leta 643 langobardski kralj Rotari objavi svoj zakonik, navede na za~etku »Edikta« imena
svojih desetih prednikov. Hkrati sebe poimenuje za 17. kralja langobardskega ljudstva in z
obema nizoma imen legitimira svoje »izvorno« po~etje, ustanovitveno dejanje, kot »ute-
meljitelj zakonov«, conditor legum. Kot 17. vladar svojega ljudstva ima Rotari gotske, ri-
mske in biblijske prednike, ki so – da bi legitimirali sami sebe – svojo genealogijo proizvedli
v podobnih situacijah: Atalarik, vnuk Teoderika Velikega, Romul, ustanovitelj Rima, Ezdra,
ustanovitelj novega Jeruzalema – vsi so na{teli 16 prednikov in sebe imenovali kot 17. gene-
racijo, kadar so jih spra{evali o zakonitosti pomembnih odlo~itev.18
O svojih rodovnikih se seveda pogovarjata tudi Enej in Evander. Na sre~o lahko Enej
svojemu sogovorniku pove naslednje: Dardan, ustanovitelj Troje, je bil Atlantov vnuk, tega
pa Merkurjev sin Evander ~asti kot svojega pradeda; »Rod nas obojih se torej delí, krví pa je
iste,«* pravi Enej. Nagovorjeni se takoj odzove nadvse prijazno, Enej in njegovi spremljeval-
ci so prisr~no sprejeti. Zelo uspe{no me{anje pri{lekov z doma~ini se lahko pri~ne, ~eprav je
– preden lahko nastanejo Rimljani – potrebno premagati nekaj nasprotnikov, med drugim
kraljevo Amazonko Kamilo. Toda tantae molis erat Romanam condere gentem, »Toliko tru-
da je stal spo~etek rimskega ljudstva«,** je iz previdnosti zapisano na za~etku »Eneide« (33.
verz I. speva). Pomembna je v tem kontekstu beseda gens, ljudstvo, tudi barbarska ljudstva.
Metrum sicer ne bi dovoljeval populum, bi pa urbem, mesto. Kljub temu Vergilij tu uporabi
besedo, ki je bila skupna za Rimljane in druga ljudstva, barbare, in ki Rimljanov ni lo~ila od
tujcev.
Posnemati rimski zgled je bila naloga tistih etnografov, ki so po naro~ilu kraljev in – kot
je vsaj za Langobarde pokazal Walter Pohl – kraljic pisali o poreklu njihovega ljudstva in s
tem bistveno prispevali k nastanku nove etni~ne zavesti.19 Ti konstrukti so se ohranili {e
dolgo po koncu dr‘av iz ~asa preseljevanja ljudstev ter imeli vpliv {e tudi v moderni in celo
v romantiki na{ih dni. Znan je vpliv na za~etku 16. stoletja ponovno odkrite Tacitove
* Prevod Frana Brada~a v: Publius Vergilius Maro: Eneida, Ljubljana: Mihela~, 1992, str. 173.
** Prav tam.
*** Prav tam.
18 Wolfram, Intitulatio I. 99 sqq. Isti, Origo et religio 31 sq. Ezdra 7, 1–5.
* Prevod Frana Brada~a, str. 174.
** Prav tam, str. 11.
19 Pohl, Origo gentis 186 sq.
261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
»Germanie«. V 12. stoletju je na obrobjih »nem{kih de‘el« prihajalo do ena~enja Germanov
z Nemci in – na drugi strani – Galijcev s Francozi. Opora za to je bila Cezarjeva »Galska
vojna«, na podlagi katere je bilo mogo~e navidez prepri~ljivo dokazati, da je prvi cesar s
pomo~jo Nemcev pokoril Francoze. V zahvalo za to naj bi Cezar ustanovil prvi nem{ki par-
lament in hkrati tudi nem{ko ministerialstvo. Vsa ta razmi{ljanja so se izjemno okrepila, ko
so nem{ki humanisti s ponovnim odkritjem Tacita dobili instrument za kompenzacijo svojega
ob~utka manjvrednosti v odnosu do Italijanov; naivno razumljena »Germania« namre~ opi-
suje moralno ~isto in zdravo primitivno ljudstvo – nasprotje dekadentnih in nemoralnih Rim-
ljanov.20 Prav tako so si nem{ki humanisti dolgo ~asa razbijali glavo z jezikovnim preo-
bratom Frankov k Francozom. Tako je neznan glosator dela »Liber historiae Francorum« pri
opisu morilskega zavzetja nekega galskega mesta zapisal: Franki, ki so prvotno uporabljali
nek neznan jezik – tako je trdil ‘e Babenber‘an in {kof Oton iz Freisinga21 –, so ubili vse
Rimljane, {e prej pa so se od njih nau~ili latin{~ine.22 Zgodba, od katere lahko u~enci latin{~ine
zagotovo kaj odnesejo, in ki je bila – pa naj se nam zdi {e tako ~udna – za oblikovanje nem{ke
identitete prav tako pomembna, kot je bilo pomembno prepri~anje Gotov, da so potomci
Getov ali apokalipti~nih ljudstev Gog in Magog,23 prepri~anje Frankov (po rimskem zgledu),
da so Trojanci24, Normanov in Dancev, da so Da~ani,25 Bavarcev, da so Noriki26, Mad‘arov,
da so Atilovi Huni ali celo Skiti,27 ter Poljakov, da so Vandali ali Goti.28 V ~asu renesanse
Tacitove »Germanie« so na ^e{kem govorili, da je ~e{~ina najimenitnej{i in najstarej{i med
slovanskimi jeziki. Vsakdo naj bi pri Kozmi iz Prage, avtorju iz ~asa okoli leta 1130, lahko
prebral, da je nek Boemus, ki je pri{el neposredno iz Noetove barke, ustanovil ^e{ko in
^ehe.29
Za predstavitev legitimirajo~ih za~etkov – kar je postalo najpomembnej{a naloga izro~ila
o poreklu – je avtorjem slu‘ilo ve~ anti~nih zgledov. Najprej Stara zaveza, v kateri so posku{ali
znova najti svoje lastno ljudstvo, pa ~etudi v negativnem kontekstu, kot v primeru Goga in
Magoga pri Gotih.30 Sklicevanje na Staro zavezo je tudi dopu{~alo spreminjanje barbarskega
porekla v rimsko-kr{~ansko. Nadalje je bil tu Tacitov zgled, ki je seveda prek Kasiodorja in
Jordanesa pri{el v srednji vek zgolj v skraj{ani obliki. Bistveno ve~ se je ohranilo od drugih
anti~nih etnografov. Anti~na etnografija, s svojimi tipi in interesi, je ves ~as iskala plemeni-
tega divjaka. Toda ta je bil pogan z nebom, polnim bogov in demonov, ki jih je bilo treba
od~arati in hkrati po~love~iti, kot je to v antiki ‘e naredil aleksandrijski u~enjak Evhemer.
Njegove nauke je Sveti Avgu{tin v svojem delu »O bo‘ji dr‘avi« ustrezno priredil za kristja-
ne, zaradi ~esar je bil evhemerizem nadvse primeren za predstavitev predkr{~anskih za~etkov.31
Tam, kjer pa anti~na etnografija – opisovanje barbarskih ljudstev, njihovih obi~ajev, jezikov
in oro‘ja – ni zado{~ala, so posku{ali s predznanstveno etimologijo. To pomeni z razlaganjem
re~i in pojavov na podlagi »realnega, pravega« pomena besed. Tako so iz barbarskih za~etkov
20 Wolfram, Reich und die Germanen 37 sq.
21 Wolfram, Konrad II. 35 z op. 12 sq.
22 Ewig, Volkstum 273 z op. 224.
23 Wolfram, Goten 39 sq.
24 Anton, Origo gentis 191 sqq.
25 Dudo von St. Quentin, De moribus. Saxo Grammaticus, Gesta Danorum.
26 Weißensteiner, Tegernsee 162 sqq.
27 Kristó, Selbstbewußtsein 99 sqq.
28 Wolfram, Conversio 102 z op. 27 (Slovani=Vandali). Isti, Goten 13 (Slovani=Goti).
29 Butzbach, Wanderbüchlein 87, po Cosmas von Prag, Chronica Boemorum I 1.
30 Wolfram, Goten 40.
31 Weber, Euhemerismus 1 sqq.
262 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE
nastale etnografske identitete. Odprli so jih kr{~ansko-anti~nemu diskurzu in jih prevzeli v
splo{no, rimsko zgodovino.32
Rezultat: nepregledna me{anica, bi rekel pozitivisti~en zgodovinar, pa ne samo on; navi-
dezen nesmisel, katerega pomembnost za zgodovino pa je bila velika, dosegla je celo nacio-
nalizem in mu tudi slu‘ila. Upravi~eno velikokrat se citira izrek Isaiaha Berlina, po katerem
je narod skupina ljudi, ki se je uspela zediniti okrog skupne zmote o svojem poreklu. Kljub
temu je po Franti{ku Grausu treba upo{tevati, da je prav odsotnost tovrstnih konstruktov o
poreklu in njihovih duhovnih avtorjev, ki jih je Graus imenoval »zastopniki (bodo~ih ljud-
stev)«, imela te‘ke posledice.33 Propad in na koncu popolno izginotje {tevilnih slovansko-
baltskih ljudstev vzhodno od Labe sta bila ne nazadnje pogojena s tem, da so se njihove
poganske dru‘be odrekle tako kr{~anstvu, ki so ga ob~utile kot »nem{kega«, kakor tudi oz-
nanjevalcem te vere, s tem pa so izgubile tudi mo‘nost, da bi bile njihove institucije in tradi-
cija zapisane.34 Njihova libertas, kot je Thietmar iz Merseburga imenoval ureditev vzhodno-
labskih Ljuti~ev,35 pa je tudi prepre~ila oblikovanje kraljevine oziroma celo uni~ila ‘e obstoje~e
kraljestvo, kot v primeru severnih Obodritov v zahodnem Mecklenburgu, katerih kraljestvo
je judovski popotnik iz 10. stoletja Ibrahim ibn Jakub opisal kot tako voja{ko kakor tudi
gospodarsko mo~no. Ljudstvo je izgubilo svoje kraljestvo, ko so ga prisilili, da se je priklju~ilo
oligarhi~no vodeni zvezi Slovanov vzhodno od Labe.36
Z omembo kraljestva smo navedli en, ~e ne kar bistven razlog za »me{anje«
zgodnjesrednjeve{ke Evrope. Kralji so bili tisti, ki so kot nasledniki Rimskega cesarstva »me{ali«
Evropo, in sicer je {lo za prav dolo~eno vrsto vladarjev, imenovanih voja{ki kralji. Vedno jih
opisujejo kot vodje vojsk, ki so bile sestavljene iz {tevilnih ljudstev oziroma rodov vojsk.37 Da
je pred tem voja{kim kraljestvom obstajalo starej{e kraljestvo, ki je zadevalo razmeroma ho-
mogeno skupino, nas u~ijo najstarej{e titulature, ki so v razli~nih jezikih na enak na~in sesta-
vljene z obrazilom -no/-na in imajo tudi isti pomen. Nekaj latinsko-gotskih primerov: dominus,
tribunus, thiudans, kindins.38 Zgodovina besed je seveda vedno tudi sama podvr‘ena spremem-
bam v zgodovini; toda nekdanja vitalna zveza med skupino, ki se je imela za izvorno skupnost,
in njenimi predstavniki postane jasno razvidna ob nosilcih starih titulatur.
Nadmo~na rimska dr‘avnost je dosegla tudi barbarska ljudstva onstran dr‘avnih meja in
spremenila njihovo ureditev. Staremu, majhnemu, etni~no razmeroma homogenemu kraljestvu
so se odpovedali in za nekaj ~asa so ga izpodrinile oligarhije. Rimsko cesarstvo je za sosede
pomenilo hkrati zgled, izziv in gro‘njo in ‘e dolgo pred velikim preseljevanjem so se na to
odzvali z osvajalnimi ali obrambnimi vojnami. Kot primer zgodnjih osvajalnih vojn naj ome-
nimo vpad svebskega vladarja Ariovista, ki je okoli leta 70 pr. n. {t. vdrl v Galijo, se tam
raz{iril s svojim polietni~nim spremstvom in posku{al izpodbiti pravico do bogate de‘ele
celo Cezarju. Kot primer obrambnih vojn veljata bitka v Tevtobur{kem gozdu, kjer je leta
9 n. {t. Herusk Arminij premagal rimski voja{ki stroj, in pa oboro‘ena nevtralnost marko-
manskega kralja Maroboda, ki je s ^e{ke posku{al voditi svojo lastno politiko tudi v odnosu
do Rima.39 Ti voja{ki gospodarji, ki jih Tacit ni imenoval reges, ampak duces, so iz{li iz
32 Wolfram, Origo gentis 177 sq.
33 Graus, Nationenbildung 15 in 83, glej tudi 260 s. v. Sprecher /zastopnik, op. prev./.
34 Lübke, Fremde 330 sq. Wolfram, Reichsbildungen 347.
35 O Thietmarju VIII 5 (4) glej Lübke, Fremde 229 sq.
36 Wolfram, Reichsbildungen 346 sq.
37 Wolfram, Heerkönigtum 115 sqq.
38 Wenskus, Stammesbildung 284 sq. in 365. Green, Language 124.
39 Schmidt, Westgermanen 97 sqq. (Arminij), 131 sqq. (Ariovist), 153 sqq. (Marobod).
263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
oligarhij, ki so po propadu starega kraljestva prevzele oblast. Toda ~im bolj uspe{en je bil
tak{en dux in ~im ve~ja je bila njegova – ~e spet povemo s Tacitom – virtus, tem bolj verjetno
je bilo, da bo napredoval v kralja novega tipa in osnoval novo kraljevsko dru‘ino, stirps
regia. Toda tu ni {lo za obnovitev starega kraljestva na osnovi starega plemstva, ex nobilitate,
temve~ za – ~e je le bilo mogo~e s strani Rima priznano – oblast nad polietni~nimi zvezami
na podlagi »lastne (voja{ke) sposobnosti«, ex virtute.40
Rimsko priznanje stoji na za~etku tega razvoja: Ariovistu – prvemu rex Germanorum, ki
ga pozna zgodovina – je dal njegov naziv ter ga ozna~il za Germana rimski senat in sicer na
Cezarjevo pobudo. Bil je Sveb in je verjetno {ele od Rimljanov izvedel, da je German in rex.
Zase in za svoje ljudi je bil pa~ druhtin, gospodar voja{kega spremstva: poleg njegovih Sve-
bov so mu sledili {e mo~no keltizirani Trobokijci, Vangioni in Nemetijci z Rena, skandina-
vski Harudi, Markomani s podro~ja zgornjega toka Majne, domnevna voja{ka zveza mladih
bojevnikov, ki so se imenovali Seduzi/Evdozi, in nori{ko-keltska skupina nedolo~ljive ve-
likosti, ki je pri{la z dana{nje Koro{ke in [tajerske. Ta je sestavljala spremstvo sestre nori{kega
kralja Voka, ki so jo poslali v Galijo, da postane druga Ariovistova ‘ena. Zakon naj bi br‘ko-
ne potrdil sklenitev pogodbe. ^e bi bil Ariovist v Galiji uspe{en in bi osnoval kraljevsko
dru‘ino, bi iz vseh njegovih ljudstev resni~no nastali Germani, pri tem pa bi prvotno tuje
poimenovanje /za Germane, op. prev./, ki so si ga Rimljani izposodili od Galijcev, postalo
kolektivno samopoimenovanje za uspe{ne potujo~e bojevnike. Vendar ni bilo tako.41
Pri vsaki uspe{ni etnogenezi so mnogi tujci postali ~lani rodu, kraljestvo pa je ta proces
hkrati olaj{alo in nadziralo. Po padcu Maroboda in njegovega uzurpatorja je rimska cesarska
oblast njuni spremstvi naselila na ozemlje med Moravo in Váh. Obe spremstvi sta bili najbr‘
‘e na ^e{kem sestavljeni iz Markomanov in tujcev, mo‘no pa je tudi, da je bilo vmes celo kar
nekaj Gotov. Rimljani so vsekakor tej pisani nekvadski mno‘ici dali za kralja Kvada Vanija,
ta pa se je opiral na kvadsko in sarmatsko spremstvo. Kraljestvo, ki ga je ustanovil, je ob-
stajalo razmeroma dolgo, ~eprav se kralj sam ni mogel obdr‘ati dolgo ~asa. Toda rezultat je
bil, da je njegova dr‘ava, ki je le‘ala na dana{njem Zahodnoslova{kem, postala sredi{~na
de‘ela Kvadov.42
Na~eloma je bil tujec, gost, brezpraven in odvisen od za{~ite tistega, ki je imel mo~. V ta
namen je gospodarju – gospodar/gospodin je etimolo{ko gledano gospodar gostov – pomagal
priti prek »gospostva nad gosti« do vzpostavitve oblasti. Kre~ani in Filistejci so postali prego-
vorni,* prvotno pa so sestavljali Davidove tuje elitne ~ete, ki so bile enako dvomljivega slovesa
kot spremstvi Knuta Velikega ali norve{kega pretendenta za krono Sverrira iz 12. stoletja.43
Znane so germanske telesne stra‘e rimskih cezarjev kot tudi varja{ka telesna stra‘a v Bizancu.
@e Marobod in v manj{i meri tudi Arminij sta dosegla, da so se tako posamezniki kot celotna
ljudstva izneverili Rimljanom, nato pa sta jih sprejela v svoji vojski. Toda {e tiso~ let pozneje so
»nem{ki gostje«, hospites Teutonici, ki jih je bavarska princesa Gizela, poro~ena z Vajkom-
[tefanom, pripeljala na Mad‘arsko, dvakrat re{ili oblast svetega [tefana: na za~etku njegovega
vladanja pred poganskimi nasprotniki iz njegove lastne dru‘ine, poleti leta 1030 pa pred samim
cesarjem Konradom II.44 Ni~ ~udnega, da je [tefan svojega sina Emerika podrobno opozarjal
40 Tacitus, Germania pogl. 7.
41 Caesar, De bello Gallico I 35, 2. 40, 2. 43, 4. 51–53.
42 Tacitus, Annales II 63, 6. XII 29, 1–3 in 30, 1 sq. Quellen 3, 529 sq. Wolfram, Markomannen und Quaden ({e
ni iz{lo).
* »Krethi und Plethi« – v Luthrovem prevodu Biblije oznaka za Kre~ane in Filistejce iz najemni{ke vojske kralja
Davida – se v nem{~ini uporablja kot fraza, ki pomeni »vse ‘ivo«, »vsi mogo~i (ljudje)«.
43 Lübke, Fremde 123 sqq. in 251 sqq. Wenskus, Stammesbildung 365 sqq.
44 Wolfram, Konrad II. 246 in 249 sqq.
264 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE
na to, da mora dobro ravnati z »gosti«, saj je bila po njegovem de‘ela, v kateri se govori en sam
jezik, revna.45 Prijaznost do tujcev v najzgodnej{em obdobju mad‘arske zgodovine so opazili
tudi sosedje: Kozma iz Prage pi{e o njihovih treh hospitum legiones in s tem kot prvi z besedo
in po smislu govori o »tujski legiji«.46 Ve~krat se omenja vlogo, ki so jo tujci, se pravi manj{ine
v ~asu svojega priseljevanja, odigrali pri nastanku multigentilnih vojsk in oblasti, kamor so bili
povabljeni celo osebki, ki so bili na slabem glasu – morilci, tatovi in zlo~inci.47 Mit o ustanovi-
tvi Rima, ki je bil {e v mnogih poznej{ih stoletjih tako predmet posmeha kot spotike, omenja
prav tak{ne ljudi. Celo Karel Veliki si je pridr‘al pravico, da je pomilostil na smrt obsojene Sase
in jih naselil »znotraj svojih dr‘av ali pa na meje«.48
Mnogi tujci so seveda v svojo novo domovino pri{li neprostovoljno, kot ujetniki in su‘nji.
Pokristjanjevanje barbarov, od Gotov do Ircev, se je pri~elo z ujetniki.49 Velik del gentilnih
spodnjih slojev je bil sestavljen iz tak{nih ljudi, kar se odra‘a v pomenski enakosti besed
»ujetnik« in »su‘enj«. Predpanonski Langobardi so bili majhno ljudstvo. Da bi odpravili to
slabost, so v svojo vojsko sprejeli veliko nesvobodnih in jih naredili za svobodne pripadnike
plemena. Med njimi {tevilni prvotno sploh niso pripadali temu plemenu.50
V 10. stoletju je v vzhodni Srednji Evropi cvetela trgovina s su‘nji, ki so jih prodajali na
Zahod, in v veliki meri prispevala k bogastvu na novo ustanovljenih dr‘av Poljakov, ^ehov in
Mad‘arov. Ne nepomembna posledica tega je bila, da je v romanskih in germanskih jezikih
servus v pomenu su‘nja izginil, njegovo mesto pa je vse do danes prevzel Slovan*.51 [e
dominikanci, ki so leta 1275 kot podporniki Rudolfa I. Habsbur{kega posku{ali Dunaj~ane
odvrniti od Rudolfovega nasprotnika Otokarja II. PVemysla, so zastavili provokativno vpra{anje:
ali bogati me{~ani ‘elijo biti sluge su‘nja?52
Zato beseda o odnosu – kot bi rekli danes – Zahodne Evrope do Slovanov in obratno. Kot
poka‘e lepa knjiga Christiana Lübkeja »Fremde im östlichen Europa« (Tujci v vzhodni Evropi),
so bila staroruska poimenovanja za »tuje« prevzeta iz germansko-gotskih besed theod, thiu-
da (ljudstvo): tujec je bil torej pripadnik drugega ljudstva, zato je bil sprva priznan kot pravna
oseba; {ele pozneje je zaradi tega postal »nem«, nemce. S tem – ~eprav bi bila mo‘na tudi
druga~na razlaga – bi lahko bilo povezano dejstvo, da Mad‘ari vse do danes Slovence in
Slovake imenujejo tótok (ed. tót), za izvor te besede pa mad‘arski kolegi prav tako ponujajo
theod. Potemtakem naj bi Mad‘ari izvorno germansko poimenovanje za ljudstvo leta 900 ali
kmalu zatem prevzeli iz slovanskih jezikov, da bi z njim ozna~ili slovanska ljudstva z lastnim
pravnim redom. In sicer {e preden je beseda theod pomenila Nemce.53
^e upo{tevamo, s kak{no samoumevnostjo se v listinskem izro~ilu zgodnjega srednjega
veka Slovane obravnava kot partnerje,54 njihovega razvrednotenja, ki je nedvomno prisotno
v literarnih virih, ne bomo posplo{evali.55 ^e so namre~ postali kristjani, so spadali zraven,
45 Kristó, Selbstbewußtsein 91. Klaniczay, Rulers 158. Wenskus, Stammesbildung 367 z op. 621.
46 Cosmas von Prag, Chronica Boemorum III 42.
47 Wenskus, Stammesbildung 369 sqq.
48 Capitulare Saxonicum 10.
49 Wolfram, Goten 84 sqq.
50 Paulus Diaconus, Historia Langobardorum I 13. Wenskus, Stammesbildung 457.
* V nem{~ini, denimo, se su‘nju re~e »Sklave«, Slovanu pa »Slawe« in etimolo{ko gledano je prva beseda
izpeljana iz druge.
51 Wolfram, Grenzen und Räume 324 z op. 243 sq. Verlinden, L’origine 121 sqq.
52 Wolfram, Meinungsbildung und Propaganda 20.
53 Lübke, Fremde 55 sqq. Wolfram, Grenzen und Räume 325 sqq.
54 Wolfram, Grenzen und Räume 310 sqq.
55 Fried, Otto III. 60 sq. (Slovani krulijo). Adam, Gesta II 42 Schol. 27 (30): Tudi Slovan, ki je knez, je v o~eh
sa{kega veljaka zgolj pes.
265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
kot je to veljalo za Sklavinijo, ki je skupaj z Rimom, Galijo in Germanijo spadala k {tirim
personificiranim delom dr‘ave, ki so izkazovali ~ast cesarju Otonu III.56 ^eprav je imel Oton
iz Haldenslebna slovansko mater, ki »ni bila enako imenitnega porekla«, in ~eprav je odra{~al
na ^e{kem, je leta 1056 v kratkem ~asu zbral veliko spremstvo, v katero so vstopili tudi
grofovski sinovi.57 Ko je Parzival na poti iz Seville prek Ogleja potoval na ozemlje dana{nje
Avstrije, je v knjigi Wolframa von Eschenbacha v bli‘ini Celja odigral turnir s plemenitimi
slovanskimi gospodi – ~ast, ki so jo drug drugemu izkazovali le enakopravni mo‘je.58 Knut
II. Veliki je pri{el na svet okrog leta 995, kot sin Svena Vilastobradega ter h~ere Piasta Mie{ka
I. in sestre Boleslava I. Hrabrega. Tako Knut kot tudi Mie{ko II., vnuk prvega Mie{ka, sta
imela kr{~ansko ime Lambert.59 Kr{~anski poljski kralji, hierarhi~no najvi{ji vladarji v Skla-
viniji in pripadniki cesarstva,60 so ‘e zdavnaj postali Evropejci.
Slovani kot Evropejci. Od kod pa sta pri{la pojma »Evropa«, »Evropejec«? Ob kak{ni
prilo‘nosti so Evropo znova odkrili? [e preden je bil Karel Veliki imenovan za prvega pater
Europae in je Oton I. svojo oblast prav tako interpretiral v evropskem merilu,61 so obstajali
Europeenses. Pomenljivo je, kdo je koga in v kak{nem kontekstu tako prvi~ ozna~il. To je bil
{panski, pod arabsko oblastjo ‘ive~ in latinsko pi{o~ avtor; zanj so bili Franki Karla Martela,
ki so leta 732 zmagali pri Toursu in Poitersu, nekaj let po bitki severna ljudstva ali Europeen-
ses.62 Bolj jasno in enozna~no ne bi bilo mogo~e povedati, da Franki niso bili eno samo
ljudstvo, ampak so zajemali celotno Evropo in ta je bila od nekdaj sestavljena iz ve~ ljudstev.
Upamo, da bo tako tudi ostalo.
Proces nastajanja evropskih narodov se je za~el v preteklosti, vendar pa se do danes {e ni
zaklju~il, saj se narodi kar naprej na novo oblikujejo iz razli~nih etni~nih skupin. To, kar se je
od posameznih za~etkov v kakr{nikoli obliki ohranilo do danes, so manj{ine. Te utele{ajo
spomin na razli~no stare za~etke Evrope. Vsekakor je treba razlikovati naslednje: obstajajo
manj{ine, ki so bile zaradi zgodovinsko-politi~nih tokov in postavljanja mej lo~ene od glav-
nega ljudstva – na primer Ju‘ni Tirolci, avstrijskokoro{ki Slovenci in Mad‘ari z obmo~ja
Szigetköz med Veliko in Malo Donavo; ~isto druga~ne pa so manj{ine, ki so nastale zaradi
odlo~itev oblasti, denimo, nekdanji Ko~evarji, Hrvatje na Gradi{~anskem, Cimbri v vi{avju
na obmo~ju Sette Comuni/Sieben Gemeinden* in Tredeci Comuni/Dreizehn Gemeinden.
Predstava, da manj{ina pokvari »~istost« ve~ine, se pojavi {ele na za~etku novega veka, v
[paniji. Zlo~inske rasisti~ne teorije in dejanja segajo torej dale~ nazaj v evropsko zgodovino,
56 Brühl, Deutschland 616 sqq. Wolfram, Konrad II. 224.
57 Lübke, Fremde 271.
58 Wolfram von Eschenbach, Parzival 496, 15 sqq.:
und dô ich für den Rôhas (Rogatec)
durch âventiure gestrichen was,
dâ kom ein werdiu windisch diet
ûz durch tjoste gegenbiet.
Ich fuor von Sibilje (Sevilla)
daz mer alumb gein Zilje (Celje),
durch Frîûl ûz für Aglei (Oglej).
Zahvala za citat gre Hermannu Reichertu z Dunaja.
59 Scharer, Knut 66 sqq. Wolfram, Konrad II. 126 z op. 6.
60 Brühl, Deutschland 622 z op. 515. Wolfram, Konrad II. 226.
61 Paderborner Epos. Widukind, Res gestae Saxonicae III 46.
62 Continuatio Isidoriana Hispana 105 sq.; 362; prim. 104; 361: Europeenses so tudi gentes septentrionales.
Glej tudi BM2 39a in Wattenbach/Levison/Löwe, Geschichtsquellen 1, 91.
* Geografska poimenovanja, ki zadevajo dvojezi~no podro~je Ju‘ne Tirolske in za katera ni uveljavljenih slo-
venskih imen, so v prevodu praviloma navedena tako v italijanski kot nem{ki razli~ici (v izvirniku so, nasprotno,
uporabljene zgolj nem{ke razli~ice).
266 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE
~etudi so svoj (do tedaj nepredstavljiv) vrhunec do‘ivele {ele v preteklem stoletju. @e v [pa-
niji 16. stoletja nisi bil ve~ ~istokrven godo, ~e se je med tvojimi 36 predniki na{el en sam Jud
ali musliman.63 Kljub vsem na{im drago pla~anim izku{njam in kljub spoznanju, da se je za
~istokrvnost vredno prizadevati samo rejcem konjev in psov, samim ‘ivalim pa ne, besedi,
kot sta »me{anec« ali »me{anica narodov«, {e danes zvenita negativno. Pri tem sta opisovali
in opisujeta tako za preteklost kot sedanjost normalno stanje.
Na za~etku srednjega veka je obstajala prek anti~no-kr{~anske literature utrjena »me{ana
Evropa«.64 Da bi iz tega lahko potegnili tudi aktualne nauke, poglejmo v sedanjost. Vsak
moderen evropski narod je na najrazli~nej{e na~ine »me{an«. Govorimo lahko o me{ani
Nem~iji, Franciji, [paniji ali Angliji. Poglejmo si, kak{na je Italia meticcia dana{njih dni: v
alpskem loku od Nice do Trsta obstaja vsaj deset razli~nih manj{in romanske, germanske in
slovanske jezikovne pripadnosti. ^e k tem pri{tejemo sedem romanskih, albanskih in gr{kih
jezikovnih skupin v Mezzogiornu, na Sardiniji in Siciliji, se poka‘e, da ima Italija osupljivo
veliko razli~nih avtohtonih manj{in. ̂ e, denimo, Arbëreshe ‘e 500 let domujejo v kalabrijskem
mestu Civita/Cifta in ~e jih je zaradi njihovega italijanskega patriotizma kot heroi albanesi
pohvalil in nagradil celo Garibaldi, jim danes niti najstro‘ji zakoni o tujcih ne bodo odrekali
njihove avtohtonosti.65 In prek Ladinov na Ju‘nem Tirolskem je mogo~e zlahka sklepati na
romansko prebivalstvo doline reke Isarco/Eisack in doline Pusteria/Pustertal, o katerem ne
pri~ajo zgolj imena krajev, temve~ tudi pisni viri ~asovno dolo~ljivega listinskega izro~ila iz
zgodnjega srednjega veka.66
Vse te jezikovne manj{ine pa – druga~e kot na primer veliki narodi v nekdanji Jugoslaviji
– redko zahtevajo, da bi morale imeti svoje lastne nacionalne dr‘ave, in enako je tudi z Vlahi
v Gr~iji in Makedoniji.67 V Italiji je samoumevno, da so vsi pripadniki manj{in italijanski
dr‘avljani, ~lani moderne demokrati~ne nacionalne dr‘ave. Enako velja za vse dr‘ave »Stare
Evrope«. Toda dve ugotovitvi nas pou~ita o tem, katere so tiste mentalne bariere, ki {e vedno
na nek na~in priznavajo manj{ine in zagotavljajo njihov obstoj: na eni strani gre za geo-
grafsko izoliranost. Manj{ine ve~inoma ‘ivijo na ruralnem podro~ju, na obmo~jih z neugod-
nimi ‘ivljenjskimi razmerami, v nekdaj te‘ko dostopnih gorskih pokrajinah. Skupine, kot so
Gorali na slova{ko-poljskem mejnem podro~ju Visokih Tater, to izra‘ajo ‘e s svojim ime-
nom, ki ne pomeni ni~ drugega kot »gorjani«. Tak{ne etni~ne skupine pogosto ‘ivijo na obeh
straneh meja modernih nacionalnih dr‘av – dejstvo, zaradi katerega so si tako v preteklosti
kot sedanjosti prislu‘ile o~itek, da niso zadosti nacionalno zanesljive in da tako reko~ ‘elijo
ustre~i obema stranema.68 In poleg tega: kadar pripadniki manj{ine zapustijo svojo domovi-
no, se hitro asimilirajo in odpovedo svoji identiteti.69
Na drugi strani so razlog za to, da so te skupine do danes ohranile svojo izklju~enost, na{i
jeziki. Prvi~ – manjkajo nam ‘e pojmi, s katerimi bi manj{ine enozna~no opisali ali jih celo
dolo~ili. Po anglo-ameri{kem zgledu se za ozna~evanje njihovega prednacionalnega in sub-
nacionalnega obstoja danes pogosto uporablja pojma etni~no in etnika. Toda ~e poslu{amo
prijatelja Evangelosa K. Chrysos, je kmalu konec z na{o gotovostjo, da je razlikovanje samo
na sebi potrebno: to ethnos hellenikon ne pomeni ni~ drugega kot »gr{ka nacija«, ta pa zago-
tovo ni etni~na manj{ina.
63 Hering Torres, Limpieza di sangre 105 sqq. Prim. Wolfram, Goten und ihre Geschichte 12 sq.
64 Wolfram, Origo gentis 174 sqq.
65 Gauß, Europäer 106.
66 Wolfram, Salzburg 34 sqq. Isti, Grenzen und Räume 298 sq.
67 Prim. Gauß, Europäer 7 sqq. in 183 sqq.
68 Prim. npr. Gios, Parroci e popolazioni 525 sqq.
69 Prim. de Concini, Nachbarn in den Alpen 9 sqq.
267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
A ~e etni~no manj{ino priznavamo kot nekaj, kar je podrejeno naciji in njeni dr‘avi,
te‘ave ne postanejo ni~ manj{e. Pripadnost nacionalni dr‘avi se izra‘a v dr‘avljanstvu, ki
vsakemu dr‘avljanu predpisuje dolo~ene pravice in dol‘nosti. Nem{ka beseda Staatsbürger
/dr‘avljan, op. prev./ je razmeroma mlad kalk; pravzaprav ni ni~ drugega kot zveza
pojasnjujo~ega dolo~ila in osnovne besede Bürger, Stadtbewohner /me{~an, prebivalec me-
sta, op. prev./. Zgled za nem{ki pojem je bil revolucionarni citoyen, ki pa je – enako kot
cittadino – sprva pomenil prebivalca mesta. Torej je dr‘avljan prebivalec mesta. Obe besedi
{e vedno pomenita oboje. In tako je bilo ‘e v stari polis, katere prebivalec, polites, je bil tisti,
ki se je ukvarjal s politiko ali – ~e uporabimo Aristotelove besede – ki je edini lahko veljal za
~loveka, saj je samega sebe opredelil s svobodo. Pode‘elan, re~eno moderno, contadino, pa
ni sodil in ne sodi k tistim skupinam, ki utele{ajo in so utele{ale dr‘avo in s katerimi je bila in
je narejena dr‘ava. In ~e je pode‘elan obstranec, lahko v svoji odmaknjenosti mirno praktici-
ra tuje obi~aje in govori nek drug, nerazumljiv jezik, lahko je paysan, païen, pagano, pogan
ali pa ‘ivi kot sauvage in selvaggio, kot divji mo‘ in barbar, v mra~nem pragozdu. Ni~ ali
komaj kaj bo {tel, ko bo – {e ena me{~anska beseda – civis oblikoval civilno dru‘bo. »Kdor
je ‘ivel v gozdu in ni bil pu{~avnik, si je s tem zmanj{al dru‘beni ugled,« pi{e Heinrich
Fichtenau.70
Danes se zaostalega gozdnega in gorskega prebivalca morda {e uporablja za namene folklo-
ristike in turizma. Kaj ve~ pa ne. Pri tem ta uporaba sploh ni najslab{e, kar si lahko zamisli-
mo. Odprt, nujno nezaklju~en projekt »razsvetljevanja« ovirajo »sovra‘niki odprte dru‘be«
sira Popperja. Njihovo oro‘je je nenazadnje la‘na romantika, iskanje domnevno »pravih«, to
je pode‘elskih izvorov, v katerih se antiurbanizem zdru‘uje z »dobrimi starimi obi~aji« in v
skrajni to~ki celo z novim poganstvom. I{~e se »plemenitega divjaka«, ki je bil enkrat mora-
len, drugi~ – rajnki, ki ga imamo v slabem spominu – rasno bolj{i od civiliziranega, deka-
dentnega me{~ana, ki pa se v zadnjem ~asu brez vsakr{nih seksualnih prisil prehranjuje z
neoplemenitenim ‘itom in zeli{~i ter se po neuhojenih, naravnih stezah poln mo~i sprehaja v
zdravem okolju. Ni~ ~udnega, da predstavniki tak{nih nazorov tudi manj{ine stilizirajo kot
potomce »prastarih« primitivnih in juna{kih ljudstev, ki jih je treba znova o‘iviti, da bi njiho-
vo domnevno izvorno zgodovino postavili nasproti zgodovini zmagovalcev in tistih, ki imajo
mo~. Manj{inam se s tem dela medvedjo uslugo, saj so tak{ni nazori v nasprotju z zgodovin-
sko resnico in poleg tega ustvarjajo napa~no zavest, ki lahko vodi in celo mora voditi k
napa~nemu ravnanju.
Za prebivalce visokih planot jugovzhodno od Trenta, ki govorijo staro bavar{~ino, so
italijanski humanisti 14. stoletja iskali pojasnilo o izvoru in ime ter oboje tudi na{li, ko so jih
ozna~ili za potomce Kimbrov. Nekaj podobnega se je zgodilo alemanskim Walserjem ju‘no
od masiva Monte Rosa, ki so jih imeli za Tevtone. A za razliko od slednjih so prebivalci
vi{avja na obmo~ju Sette Comuni/Sieben Gemeinden in Tredeci Comuni/Dreizehn Gemein-
den tuje literarno-u~eno poimenovanje Cimbri najpozneje v 18. stoletju sprejeli tudi kot sa-
mopoimenovanje. To vemo, ker so se ~lani cimbrske delegacije nekemu danskemu kralju, ki
je potoval skozi dolino Adi‘e, poklonili kot potomci nekdanjih kimbrskih vladarjev.71
Ali pa nek drug primer: ju‘no od Brennerja le‘i kraj Colle Isarco/Gossensaß. Sem so se –
tak{no je bilo prepri~anje – umaknili in dali kraju svoje ime Goti, ki jih je premagal Narses.
Preostanek ljudstva Teoderika Velikega naj bi torej – tako kot njegovi germanski sorodniki
Kimbri ve~ kot pol tiso~letja prej – na{el pribe‘ali{~e in re{itev v gorah vzdol‘ doline Adi‘e
70 Fichtenau, Wald und Waldnutzung 117.
71 Riedmann, Mito 243 sqq., zlasti 245 sq.
268 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE
in Isarca/Eisacka. Tudi v tem primeru lahko na podlagi virov ovr‘emo romanti~no domne-
vo.72 Enako velja za znanstveni mit, da so prebivalci doline Sarentino/Sarntal potomci Go-
tov, ki so se po izgubljeni bitki na Vezuvu umaknili v tirolske gore. Josef Rampold v svoji
knjigi o Boznu prizna: »teoriji o Gotih se nismo radi odpovedali«; zlasti ker se je v ta namen
celo opravljalo meritve lobanj in se za obrambo uporabljalo zgodovinsko-lingvisti~no oro‘je.
Toda ‘e Anselm Sparber je spoznal neutemeljenost vseh teh ~asovno pogojenih uvrstitev.73
Kdor natan~no preu~i vire, mu lahko zgolj pritrdi. Po ve~ kot dveh generacijah so Teoderiko-
vi Goti postali Italijani. Zakaj naj bi se – premagani ali nepremagani, pod kraljevsko ali
cesarsko oblastjo – odpovedali svoji domovini, zlasti glede na to, da jim je cesarski vojsko-
vodja Narses po njihovi kapitulaciji zagotovil mirno posedovanje njihove zemlje?74 Zakaj
naj bi se umaknili v gorovje, ki so ga Italijani vedno znova ozna~evali za de‘elo Barbarov,
neprimerno za bivanje?75 Gossensaß zato tudi ni »sede‘ Gotov« /v nem{~ini Gotensitz, op.
prev./, ampak sede‘ Bavarca z imenom Gozzo.76
Z na{tevanjem konstruktov »me{ane Evrope«, ki so tako v preteklosti kot sedanjosti obliko-
vali njeno identiteto, naj tukaj zaklju~imo. Seveda je mogo~e potegniti spoznanja o condition
humaine, ~e se ukvarjamo z zgodovino in se spominjamo zato, da bi ohranili, kar je dragoce-
no, ne pa da bi pri tem postulirali genetske povezave tam, kjer niso obstajale, in {e manj, da
bi iz tega izpeljevali kak{ne zahteve za sedanjost. In to – kljub vsej skepsi do na{ega poklica
– ni malo. Brez dvoma: sedanjost »me{ane Evrope« je ne nazadnje povezana tudi z usodo
manj{in. V preteklosti so v razli~nih obdobjih neredko nastale zato, ker so nosilci oblasti
ljudem v raznih stiskah ponudili mo‘nost, da izbolj{ajo kvaliteto svojega ‘ivljenja, ali pa ker
se je v neugodni situaciji pojavila potreba po specialistih razli~nih vrst. Slovanizacija Istre in
delov Furlanije je potekala na ta na~in77 in na enak na~in so tudi Hrvatje pri{li na Gradi{~ansko,
Walserji v dolino Aoste, v Vorarlberg in na Tirolsko, Mòcheni so tako na{li novo domovino v
dolini Valle dei Mòcheni/Fersental, Cimbri pa v vi{avju Asiaga. Kakorkoli ‘e: vsaka manj{ina
spominja na dolo~ene za~etke »stare Evrope«. Noben zgodovinar seveda ne bo sprejel, {e
manj pa podprl v~asih res zmedenih zgodovinskih mitov manj{in. Na primer tega, da je bil
Aleksander Veliki Aromun ali Vlah, ker njegovi generali niso razumeli pogovora, ki ga je
imel z materjo. Toda spomin na manj{ine je danes treba zastopati in z njim nekaj dose~i. Zato
naj s polnim soglasjem ob koncu citiram zaklju~ne besede pred kratkim napisane spomenice
makedonsko-aromunskih predstavnikov: »Dovolite nam, da podpiramo svojo kulturo; s tem
bi Evropa postala zgolj bogatej{a in lep{a, nikakor pa ne revnej{a.«78
Prevod iz nem{~ine Anja Nagli~
72 Schmidt, Ostgermanen 356 in 641.
73 Rampold, Bozen 275 sq.
74 Wolfram, Goten 360.
75 Riedmann, Mittelalter 311.
76 Kühebacher, Ortsnamen 1, 133.
77 Krahwinkler, Friaul 243.
78 Gauß, Europäer 230.
269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Viri in literatura
Adam von Bremen, Gesta Hammaburgensis ecclesiae (izd. Bernhard Schmeidler, MGH SS rerum
Germanicarum, Hannover/Leipzig 31917, ponatis 1993), ali (izdal in prevedel Werner Trillmich, Quel-
len des 9. und 11. Jahrhunderts zur Geschichte der Hamburgischen Kirche und des Reiches. Ausgewählte
Quellen zur Deutschen Geschichte des Mittelalters 11, Darmstadt 61990, 137 sqq.).
Jean-Loup Amselle, Logiche meticce. Antropologia dell’identità in Africa e altrove (Torino 1999).
Hans Hubert Anton, Origo gentis. RGA 22 (Berlin 22003) 189 sqq.
BM2 = Johann Friedrich Böhmer, Regesta Imperii 1 (751–918) (predelal Engelbert Mühlbacher,
dokon~al Johann Lechner, Innsbruck 21908. S predgovorom, konkordan~nimi tabelami in dopolnili
Carlricharda Brühla in Hansa H. Kaminskyja, Hildesheim 1966).
Carlrichard Brühl, Deutschland – Frankreich. Die Geburt zweier Völker (Köln 1990).
Johannes Butzbach, imenovan Piemontanus, Wanderbüchlein (Berlin 21988).
Caesar, De bello Gallico libri VII (ur. Otto Seel, C. Iulii Caesaris commentarii 1, Leipzig 31977).
Capitulare Saxonicum (ur. Alfred Boretius/Vitkor Krause, MGH Capitularia regum Francorum n.
27, 1, Hannover 1883, ponatis Stuttgart 1984, 71 sq.).
Cassiodor, Variae epistolae (ur. Theodor Mommsen, MGH AA 12, Berlin 1894, ponatis München
1981).
Continuatio Isidoriana Hispana (ur. Theodor Mommsen, MGH Auctores antiquissimi 11, Berlin
1894, ponatis München 1894, 334 sqq.).
Conversio Bagoariorum et Carantanorum (izd. in prevedel Fritz Lo{ek, MGH Studien und Texte
15, Hannover 1997). Glej tudi Wolfram, Conversio.
Cosmas von Prag, Chronica Boemorum (izd. Berthold Bretholz, MGH Scriptores rerum Germani-
carum, NS 2, Berlin 1923, ponatis München 1980).
Wolftraud de Concini, Gli Altri delle Alpi. Minoranze linguistiche dell‘arco alpino italiano (Comu-
ne di Pergine Valsugana 1997), nem{ka izdaja: Nachbarn in den Alpen. Sprachliche Minderheiten im
italienischen Alpenbogen (Chur 1998).
Dudo von St. Quentin, De moribus et actis primorum Normanniae ducum (izd. Jules Lair, Mémoi-
res de la Societé des Antiquaires de Normandie III 3, Pariz-Caen 1865).
Eugen Ewig, Volkstum und Volksbewußtsein im Frankenreich des 7. Jahrhunderts. Spätantikes und
fränkisches Gallien 3, 1, 231 sqq., ali SSCI 5 (Spoleto 1958) 587 sqq.
—, Spätantikes und fränkisches Gallien (Beihefte der Francia 3, 1–2, München 1976/79).
Heinrich Fichtenau, Wald und Waldnutzung. Beiträge zur Mediävistik 3 (Stuttgart 1986) 108 sqq.
Johannes Fried, Otto III. und Boleslaw Chrobry (Frankfurter Historische Abhandlungen 30, Stutt-
gart 1989).
Karl-Markus Gauß, Die sterbenden Europäer (Deutscher Taschenbuch Verlag, München 2002).
Pierantonio Gios, Parroci e popolazioni nella prima guerra mondiale. Un difficile fronte interno
(glej Riedmann, Mito) 525 sqq.
Franti{ek Graus, Die Nationenbildung der Westslawen im Mittelalter (Nationes 3, Sigmaringen
1980).
Dennis Howard Green, Language and History in The Early Germanic World (Cambridge 1998).
Max S. Hering Torres, La »limpieza de sangre« y su pugna con el pasado. Torre de los Lujanes 50
(Madrid 2003) 105 sqq.
Gábor Klaniczay, Holy Rulers and Blessed Princes (Past and Present Publications, Cambrigde UPress
2002).
Karolus Magnus et Leo papa (izd. Ernst Dümmler, MGH Poetae Latini aevi Carolini 1, Berlin
1881, ponatis München 1997, 366 sqq.).
Harald Krahwinkler, Friaul im Mittelalter. Geschichte einer Region vom Ende des fünften bis zum
Ende des zehnten Jahrhunderts (Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsfor-
schung 30, Dunaj 1992).
Gyula Kristó, Selbstbewußtsein und Fremdenfeindlichkeit im Ungarn der Árpádzeit. Studien zum
Nationalbewußtsein: Mittelalter und Gegenwart (ur. János M. Bak, East Central Europe-L´Europe du
Centre-Est 20/23, 2, Budimpe{ta 1998) 91 sqq.
270 H. WOLFRAM: MANJ[INE – SPOMINI NA ZA^ETKE EVROPE
Egon Kühebacher, Die Ortsnamen Südtirols und ihre Geschichte (Veröffentlichung des Südtiroler
Landesarchivs 1–3, Bozen 1991/95/2000).
Christian Lübke, Fremde im östlichen Europa. Von Gesellschaften ohne Staat zu verstaatlichten
Gesellschaften (9.–11. Jahrhundert) (Köln 2001).
Erich Meuthen, Karl der Große – Barbarossa – Aachen. Zur Interpretation des Karlsprivileg für
Aachen. Karl der Große 4 (Düsseldorf 21967).
Mitte Europas um 1000 (ur. Alfred Wieczorek/Hans Martin Hinz 1, Stuttgart 2000).
Paderborner Epos, glej Karolus Magnus et Leo papa
Paulus Diaconus, Historia Langobardorum (izd. Ludwig Bethmann/Georg Waitz, MGH Scriptores
rerum Langobardicarum, Hannover 1878, ponatis 1988, 12 sqq.).
Walter Pohl, Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa. 567–822 (München 22002).
–, Edika. RGA 6 (Berlin 21986) 446 sq.
–, Origo gentis. RGA 22 (Berlin 22003) 183 sqq.
Procopius, Werke (izd. Otto Veh, 5 zv., München 1966–1977) ali (izd. H. B. Dewing, Procopius,
History of the Wars. The Loeb Classical Library. Cambridge/Mass./London 1962).
–, De bellis libri VIII, dela 2–4, 1966/70/71.
–, De bello Vandalico I–II (III–IV).
–, De bello Gothico I–IV (V–VIII).
Griechische und lateinische Quellen zur Frühgeschichte Mitteleuropas (izd. Joachim Herrmann,
Schriften und Quellen der Alten Welt 37, 1–4, Berlin 1988/90/91/92).
Josef Rampold, Bozen (Südtiroler Landeskunde in Einzelbänden 7, Bozen 21975).
Josef Riedmann, Das Mittelalter. Geschichte des Landes Tirol 1 (Bozen/Innsbruck 21984) 265 sqq.
–, Mito e realtà »cimbre«. Storia dell‘Altipiano dei Sette Comuni 1 (ur. Aldo Stella, Vicenza 1994)
243 sqq.
Saxo Grammaticus, Gesta Danorum (ur. J. Olrik/H. Raeder 1, Kopenhagen 21931).
Anton Scharer, Knut der Große. RGA 17 (Berlin 22001) 66 sqq.
Ludwig Schmidt, Die Ostgermanen (München 21941, ponatis 1969).
–, Die Westgermanen, 2 zv. (München 1938/40, ponatis v enem zvezku 1970).
Hagith Sivan, The appropriation of Roman law in barbarian hands: »Roman-barbarian« marriage in
Visigothic Gaul and Spain. Strategies of Distinction (ur. Walter Pohl/Helmut Reimitz. The Transforma-
tion of the Roman World 2, Leiden 1998) 189 sqq.
Tacitus, Agricola (izd. H. Heubner, Göttingen 1984).
–, Annalium libri XVI (ur. Henry Furneaux, Oxford 1965).
–, Germania (izd. Michael Winterbottom, Oxford 1975).
–, Historiarum libri qui supersunt (izd. C. D. Fisher, Oxford 1911).
Das älteste Traditionsbuch des Klosters Mondsee (izd. Erich Reiter, Forschungen zur Geschichte
Oberösterreichs 16, Linz 1989).
Thietmar von Merseburg, Chronicon (izd. Robert Holtzmann, MGH SS rerum Germanicarum, NS
9, Berlin 1935, ponatis München 1996) ali (izdal in prevedel Werner Trillmich, Ausgewählte Quellen
zur Deutschen Geschichte des Mittelalters 9, Darmstadt 61957).
Charles Verlinden, L’origine de Sclavus=esclave. Archivum Latinitatis Medii Aevi 17 (1937)
97 sqq.
Wilhelm Wattenbach/Wilhelm Levison/Heinz Löwe, Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelal-
ter. Vorzeit und Karolinger 1–6 (Weimar 1952–1990).
G. W. Weber, Euhemerismus. RGA 8 (Berlin 21994) 1 sqq.
Johann Weißensteiner, Tegernsee, die Bayern und Österreich. Studien zu den Tegernseer Geschi-
chtsquellen und zur bayerischen Stammessage (Archiv für Österreichische Geschichte 133, Dunaj 1983).
Reinhard Wenskus, Bevölkerung. RGA 2 (Berlin 21976) 359 sqq.
—, Stammesbildung und Verfassung (Köln 21977).
Widukind, Res gestae Saxonicae (izd. Paul Hirsch, MGH SS rerum Germanicarum, Hannover 51935,
ponatis 1989) ali (izdala in prevedla Albert Bauer/Reinhold Rau, Ausgewählte Quellen zur deutschen
Geschichte des Mittelalters 8, Darmstadt 41992).
Wolfram von Eschenbach, Parzival (izd. Karl Lachmann, Berlin 61926).
271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Herwig Wolfram, Die dauerhafte Ansiedlung der Goten auf römischem Boden. Eine endlose Ge-
schichte. MIÖG 112 (Dunaj 2004) 10 sqq.
—, Die Germanen (München 72002).
—, Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Böhlau Quellenbücher, Dunaj 1979).
—, Die Goten (München 42001).
—, Die Goten und ihre Geschichte (München 2001).
—, Grenzen und Räume. Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung. 378–907 (Dunaj 22003).
—, Heerkönigtum. RGA 14 (Berlin 21999) 115 sqq.
—, Intitulatio I. (MIÖG dopolnil. zv. 21, Dunaj 1967).
—, Konrad II. Kaiser dreier Reiche (München 2000).
—, Markomannen und Quaden nach dem »Großen Krieg«. Spurensuche nach einer Verfassung.
Festschrift Gerhard Dobesch (Dunaj, v tisku)
—, Meinungsbildung und Propaganda im österreichischen Mittelalter. Schriften des Instituts für
Österreichkunde 34 (Dunaj 1979) 13 sqq.
—, Origo gentis. RGA 22 (Berlin 22003) 174 sqq.
—, Origo et religio. Ethnic traditions and literature in early medieval texts. Early Medieval Europe
3 (1994) 19 sqq.
—, Das Reich und die Germanen. Zwischen Antike und Mittelalter (Berlin 21994).
—, Reichsbildungen, Kirchengründungen und das Entstehen neuer Völker. Mitte Europas 342 sqq.
—, Salzburg, Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen
ihrer Zeit (MIÖG Erg. Bd. 31, Dunaj 1995).
Okraj{ave: MGH=Monumenta Germaniae Historica. MIÖG=Mitteilungen des Instituts für
Österreichische Geschichtsforschung. NF= Neue Folge. NS=Nova Series RGA=Reallexikon der
Germanischen Altertumskunde. SS=Scriptores. SSCI=Settimane di studio del Centro italiano di studi
sull’alto medio evo.
Z u s a m m e n f a s s u n g
 
Der Beitrag wird als ein besonderes Kapitel in deutscher Sprache auch im Buch desselben Autors
»Gotische Studien. Volk und Herrschaft im frühen Mittelalter« erscheinen (C. H. Beck Verlag, Mün-
chen 2005).