Štajerski TEDNIK Aktualno Spodnje Podravje z Zastoji pri gradnji kolesark in kako kaže za evropska sredstva torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK stran 1 Črna kronika Ormož z 56-letni Miran z Runča po ugotovitvi policije umrl zaradi udarca  Strani 3  Stran 24 Letnik LXXV z št. 53 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, k 12 12. jjulija lij 2022 Haloze z Država borlski grad obnovila, a njegova vrata že več kot leto dni zaprta Nerazumljivo zavlačevanje z odprtjem dela gradu Ministrstvo za kulturo je obnovo gradu Borl končalo lani spomladi, kljub temu so njegova vrata za obiskovalce še vedno tesno zaprta. Na ministrstvu pravijo, da čakajo na izbiro upravljavca, vendar tudi ta postopek traja že nekaj časa. Čemu potem obnova, če z odprtjem zavlačujejo? Več na strani 2. Aktualno Videm z Drugi poskus prodaje 7,5 ha zemljišč ob avtocesti  Stran 2 Energetika Slovenija z Gen-I kljub podražitvi ostaja s cenami najugodnejši  Stran 2 Obramba Kidričevo z MORS za strelišče Apače čaka gradbeno dovoljenje  Stran 3 Foto: Črtomir Goznik Zavarovalništvo  Stran 3 Podravje Ptuj z Ptujska noč bo takšna, kot smo je bili vajeni torkova izdaja  Stran 5 Spodnje Podravje z V središču z Naval na upravne enote zaradi množične menjave osebnih dokumentov Kljub rasti cen se višina nadomestila za malice pri delodajalcih ni spremenila od leta 2008 Strani 6 in 7  Stran 5  IKE Ob sklenittvi naročniškega razmerja boste lahko vse po oletne sob bote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Večč v no Ve n ttrran a jo jost stti ča časo s p piisa sa.. www ww w.te .tedni dnik.s dni k.sii k.s Slovenija z Agro Zavarovalnica zanika govorice o odhodu Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 12. julija 2022 Videm z Zemljišča v Lancovi vasi Cirkulane z Obnovljeni del borlskega gradu zaenkrat ostaja zaprt Drugi poskus prodaje Ministrstvo upravljavca še ni izbralo V Lancovi vasi na območju nekdanjih farm Perutnine Ptuj skuša občina v drugem poskusu prodati nepremičnine v skupni vrednosti nekaj manj kot 800.000 evrov. Spomladi so v Vidmu najavili namero o prodaji 7,5 hektarja velikega območja kot celoto. Ponudbe niso prejeli. Sedaj so to zemljišče razdrobili. Na občini zatrjujejo, da s tem le izvršujejo sklep občinskega sveta, opozicijski svetnik Brane Kolednik se z odgovorom občinske uprave ne strinja. Konec marca je Občina Videm na svoji spletni strani objavila novico o javnem zbiranju ponudb za prodajo nepremičnin za izhodiščno ceno v višini 800.000 evrov bred DDV. Takrat so zapisali, da se zemljišče, ki obsega 12 parcelnih številk, prodaja kot celota. Na občino do 22. aprila ni prispela nobena ponudba. Konec junija so se zato odločili za drugi poizkus, le da so sedaj 7,5 ha veliko zemljišče razdrobili na 20 delov, vrednost posameznega dela pa se giblje med 24.000 evrov za 2.185 m2 veliko parcelo do 94.900 evrov za največjo, 9.851 m2 veliko zemljišče. Rok za oddajo ponudb je tokrat 20. julij. Na vprašanja, zakaj so se odločili za ločeno prodajo parcel, kakšno je sedaj zanimanje/povpraševanje za nakup parcel, kaj pričakujejo od prodaje parcel, so na občini odgovorili: »Prodaja nepremičnin poteka v skladu z letnim načrtom razpolaganja s premičnim premoženjem občine. Tako je tudi v tem primeru. Ne gre za nič posebnega, temveč zgolj za izvrševanje sklepov občinskega sveta.« »Župan je obljubil, da se bo prodalo kot celota« Foto: Črtomir Goznik V občinskem prostorskem načrtu so zemljišča sicer še vedno opredeljena kot območja, kjer se izvaja dejavnost intenzivne vzreje živali v farmskih objektih in da so kot spremljajoče dejavnosti dopustne dejavnosti obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne dejavnosti, a le če vzdržujejo osnovno proizvodnjo. Občinski svetnik Brane Kolednik je povedal, da je občinski svet potrdil, da se zemljišče proda kot celota. Nadalje, iz načrta za razpolaganje z nepremičnim premoženjem, ki naj bi bil podlaga za prodajo nepremičnin, izhaja, da so v načrt zajete le parcelne številke, ki jih je občina za prodajo ponudila v okviru prve ponudbe. Sedaj občina prodaja 20 zemljišč na 42 parcelnih številkah, a vseh na seznamu, ki so ga občinski svetniki potrdili, res ni, vendar pa je treba priznati, da gre v osnovi za enaka zemljišča. Težava pa je ta, kot je opozoril Kolednik, da se sedaj lahko pojavi kupec, ki bo kupil neko zemljišče v sredini in bo s tem ostalim onemogočal dejavnost ali bo parcelo kupil le zaradi špekulacije po nadaljnjem boljšem zaslužku. »Torej o parcelaciji svetniki nismo bili obveščeni, prav tako ne o tem, da se zemljišče prodaja po delih, kajti svetnikom je bilo obljubljeno, da se bo zemljišče prodalo kot celota. Občutek imam, da gre za prodajo na vrat na nos, namesto da bi se občina najprej odločila, kaj namerava doseči s prodajo občinske srebrnine, in še to tik pred koncem mandata,« je dodal Kolednik. Mojca Vtič Vse napovedi, da bodo vrata obnovljenega gradu Borl za širšo javnost odprli še to poletje, so padla v vodo. V tem trenutku se na gradu ne sme dogajati prav nič – še predstavitev najnovejše publikacije o arheoloških raziskavah na gradu Borl je morala potekati drugje. Ministrstvo za kulturo, ki je lastnik objekta, trenutno zavrača vse dogodke na gradu Borl z obrazložitvijo, da nimajo upravljavca. »Ob tem se zato pojavljajo organizacijske, kadrovske in varnostne težave,« so zapisali. To pomeni, da že več kot leto dni od obnove prav nihče ne more koristiti objekta, v katerega je bilo vloženih dobra dva milijona evrov. »To je res velika škoda za lokalno skupnost in nikakor ni prav, da je obnovljeni del gradu še vedno zaprt. Veliko ljudi bi si ga želelo ogledati, mi pa jih moramo žal zavrniti. Lokalna skupnost, predvsem društva, pa bi želeli čim prej koristiti grajske prostore in dvorišče za pripravo različnih prireditev in dogodkov,« je izpostavila Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane. Slednja si prizadeva prevzeti upravljanje gradu preko Javnega zavoda Belana, ki ga je občina ustanovila na predlog Ministrstva za kulturo, vendar do dogovora s prejšnjim ministrom Vaskom Simonitijem ni prišlo. »V izjemoma kratkem času nam je uspelo ustanoviti Javni zavod Belana, kar je bil pogoj za prevzem upravljanja gradu. Naklonjena nam je bila stroka, pa tudi nekateri zaposleni na ministrstvu. Žal takratni minister Simoniti pogodbe o upravljanju ni podpisal, zato smo ostali praznih rok. Najverjetneje je grad Borl »obljubil« komu drugemu. V spomladanskih mesecih smo bili 90-odstotno prepričani, da bomo do poletja grad odprli za širšo javnost, tudi prvo poroko smo napovedali,« je pojasnila Žumbarjeva in dodala, da morebiti takrat na ministrstvu niso pričakovali, da se bodo tako hitro organizirali ter uspeli ustanoviti javni zavod. Ministrstvo naj bi upravljavca izbralo še letos Vmes se je zamenjala vlada, kar je dogovore glede upravljanja gradu Borl vsaj za nekaj mesecev zaustavilo, pogodba pa je najver- Foto: ČG Ker grad nima upravljavca, ministrstvo javnega dostopa ne dovoli. jetneje ostala v kakšnem predalu. Novo vodstvo kulturnega ministrstva je v teh dneh poudarilo, da si prizadevajo v čim krajšem možnem času najti kompetentnega upravljavca obnovljenega dela gradu Borl. Do sedaj so bili v dogovorih samo s cirkulansko občino oz. Javnim zavodom Belana, ki bi lahko po njihovih besedah prevzelo grad v upravljanje še letos. Omenjeni zavod bo predvidoma moral prevzeti tudi stroške, ki nastajajo pri vzdrževanju objekta. »Možno je sicer sofinanciranje teh stroškov v prvem letu, vendar je to stvar dogovora med lastnikom in upravljavcem,« so zapisali na Ministrstvu za kulturo. Okvirni letni stroški znašajo po dosedanjih podatkih, ki niso referenčni, okoli 2.500 evrov na mesec. Poraba je Podravje, Slovenija z Nove podražitve elektrike Dvig cen električne energije sta napovedala še dva prodajalca na slovenskem trgu. Elektrika pri Gen-I bo dražja od avgusta, Petrol podražitev napoveduje za september. Energiji plus 76 evrov. Nič drugače ni s primerjavo cen in izračunom po porabi za nižjo in višjo tarifo. Uporabnik, ki bi mesečno porabil 200 kWh elektrike v intervalu nižje in 200 v intervalu višje tarife, bi pri Gen-I plačal 36 evrov, Petrolu 46 in Energiji plus 66 evrov. Razlika v ceni med najcenejšim in najdražjim ponudnikom je ogromna, od 80do 90-odstotna. Prikazane cene so zgolj za porabljeno električno energijo, brez ostalih prispevkov in omrežnin, ki so del računa za elektriko. Za podjetje Gen-I smo v primerjavo vključili cene, ki veljajo za stare kupce, torej tiste, ki so električno energijo pri podjetju kupovali že pred koncem letošnje- bodo vrata najverjetneje ostala zaprta do prihodnje pomladi. Po mnenju Žumbarjeve namreč odprtje gradu v zimskih mesecih nikakor ni rentabilno. Estera Korošec Na ogled prirodoslovna razstava Obnova dela gradu je eden izmed prvih korakov k njegovi oživitvi. Skupno je obnovljenih okoli 1.300 kvadratnih metrov površin (kapela, viteška dvorana, del kletnih prostorov). Za obiskovalce bo prav gotovo zanimiva prirodoslovna razstava. Pred in med obnovo je bilo govora, da bo upravljanje prevzel Prirodoslovni muzej Slovenije, kar pa se nato ni zgodilo. Nadaljnja obnova gradu je sicer uvrščena v Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029. Predvidoma naj bi se začela že čez tri leta oz. bolj verjetno takrat, ko jim bo uspelo zagotoviti zadostna finančna sredstva. Cena za 1 kWh električne energije (v centih) Gen-I kljub podražitvi ostaja najugodnejši Kljub podražitvi Gen-I ostaja najugodnejši ponudnik, ugodno ceno ponuja tudi Petrol, medtem ko je mariborska Energija plus, ki je letos ceno dvignila že trikrat in jo v primerjavi z začetkom leta dejansko podvojila, med prodajalci elektrike najdražja. Zadnja podražitev pri Energiji plus je v veljavo stopila 22. junija. Petrol bo od septembra za kWh porabljene električne energije po enotni tarifi računal 13 centov, Gen-I od avgusta naprej 10, Energija plus pa po zadnji junijski podražitvi 19 centov. Za mesečno porabljenih 400 kWh, obračunanih po enotni tarifi, bo uporabnik pri Gen-I plačal 40, Petrolu 52 in bila namreč v zimskih mesecih minulega leta nekoliko večja zaradi montažnih del v obnovljenih delih gradu. Četudi bo Javni zavod Belana še letos prevzel grad v upravljanje, Ponudnik Gen-I, od avgusta Petrol, od septembra Energija plus, od 22. junija Nižja tarifa 7 9 13 Višja tarifa 11 14 20 Enotna tarifa 10 13 19 Vir: ceniki podjetij Foto: ČG Razlike v cenah med prodajalci električne energije so ogromne, tudi do 90-odstotne. Mariborska Energija plus velja za najdražjega ponudnika. ga aprila. Za kupce, ki so pristopili kasneje, je cena sicer nekoliko višja, a še vedno ugodnejša od vseh konkurenčnih ponudnikov. Gen-I prodaja elektriko, ki jo proizvede krška jedrska elektrarna, obe podjetji spadata v skupino Gen. Tudi Energija plus je letos postala del poslovne skupine, ki se ukvarja s proizvodnjo elektrike – Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Vsekakor bo veljalo budno spremljati, ali je šlo le za korporativno povezovanje v smislu krepitve moči ali pa bo združitev proizvajalca in prodajalca v prihodnje vplivala tudi na znosno (vzdržno) ceno za potrošnike, kot je to pri Gen-I. MZ torek, 12. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 12. julija 2022 3 Kidričevo z Strelišče bo na devetih hektarjih Podravje z Zapleti pri gradnji regionalnih kolesarskih povezav Čakajo gradbeno dovoljenje Začeli graditi, nato pa gradnja zastala Ministrstvo za obrambo (MORS) nadaljuje postopke za gradnjo novega strelišča v Apačah v občini Kidričevo. Izvajalca za izvedbo devet milijonov evrov vrednega projekta bi predvidoma izbrali letos konec leta, gradnjo pa končali v letu 2024. Foto: ČG Na MORS-u računajo, da bi izvajalca gradnje izbrali do konca leta. „Izgradnja bo obsegala strelišča dolžin 50 in 400 metrov ter strelišče za ročni bombomet dolžine 400 metrov. Za potrebe delovanja strelišča bomo zgradili objekt upravnika strelišča, nadstrešnico za vojake, objekt za servisne dejavnosti, notranje parkirišče z obodno enosmerno cesto in zunanje parkirišče. Ocenjena vrednost projekta znaša okoli 9,2 milijona evrov. Velikost celotnega kompleksa strelišča, ki bo ograjeno, je dobrih 29 hektarjev. Strelišča in vadišča bodo na 9,5 hektarja, to je tudi prostor, kjer bodo potekala gradbena dela. Na ostalih 20 hektarjev se ne bo posegalo. Trenutno čakamo na izdajo gradbenega dovoljenja, vzporedno pripravljamo specifikacije in popis del za izvedbo javnega razpisa za izvajalca del. Razpis načrtujemo za jesenski čas, izbor izvajalca gradbenih in obrtniških del pa do konca leta. Dela bodo predvidoma potekala do konca pomladi 2024,“ so o projektu povedali na obrambnem ministrstvu. MORS občini nakazal 810.000 evrov Še pred začetkom investicije sta MORS in občina Kidričevo sklenila Dogovor o urejanju razmerij glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju občine Kidričevo ter ureditvi drugih medsebojnih razmerij. Junija lani sta ga podpisala tedanji obrambni minister Matej Tonin in kidričevski župan Anton Leskovar. Del dogovora je tudi sodna poravnava zaradi spora med občino in ministrstvom glede plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). V skladu s poravnavo je MORS občini Kidričevo za leta 2016, 2017 in 2018 po izdanih odločbah za NUSZ plačal blizu 700.000 evrov. 100.000 evrov so prispevali za obnovo občinske ceste Apače–Trnovec in 10.000 evrov za nakup gasilske tehnike – denar je občina lani porabila pri nakupu gasilske platforme. MZ Podravje z Agro Zavarovalnica o domnevnem umiku Zatrdili, da ostajajo v Sloveniji Zavarovanja kmetijskih pridelkov pri nas izvajata le dve zavarovalnici, in sicer Zavarovalnica Triglav in Agro Zavarovalnica. Da se slednja umika iz Slovenije, je na zadnji seji ptujske območne enote KGZS javno dejal prvi mož protitočne obrambe Darko Kralj, ta govorica pa tudi sicer že nekaj časa kroži na terenu. A pri govoricah naj bi tudi ostalo, zagotavlja Benjamin Schlauer, direktor slovenske podružnice. »Letos Agro Zavarovalnica zaznamuje 10-letnico poslovanja v slovenskem prostoru in ne razumem, zakaj bi se umikali s tržišča, če kmetovalcem na področju zavarovanja posevkov, plodov in živali nudimo najkakovostnejšo storitev pred vremenskimi nevarnostmi.« Direktor Schlauer je vprašal, kdo širi nepreverjene informacije ter govori o umiku zavarovalnice. Na seji ptujske območne enote KGZS je na to možnost namignil direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, ki je dejal, da Agro Zavarovalnica resno razmišlja o umiku, Darko Kralj pa je dejal, da se ta poslavlja, saj da jim je država s subvencijami napolnila žepe. Ministrstvo za kmetijstvo je od vključno leta 2015 do junija letos na račun Agro Zavarovalnice nakazalo 6,9 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje so lani znašali 384.690 evrov, ustvarili pa so 67.376 evrov čistega dobička, čeprav je Agro Zavarovalnica v vseh svojih desetih letih obstoja v Sloveniji izplačala več odškodnin, kot je sklenila zavarovalnih premij, je navedel Schlauer. MV Nekaj več kot 15 milijonov evrov je vredna gradnja vseh treh odsekov regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju. Gre za projekt, v katerem so povezane občine Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Markovci in Gorišnica. Za gradnjo so pridobili zajetna evropska (nekaj tudi državnih) sredstva v skupnem znesku skoraj 9,3 milijona evrov. Na vseh treh odsekih so gradbena dela začeli, nato so ponekod zastala. Razlogi so različni, na nekaterih delih gradnje ne morejo nadaljevati, ker čakajo geodetske odločbe, drugje zaradi (dolgotrajnih) razlastitvenih postopkov, ki so še vedno v teku. Kidričevski župan Anton Leskovar pravi, da težave nastajajo tudi zaradi zastojev pri dobavi materiala in pomanjkanju kadra. Dela morajo biti končana do marca 2023. Preverjali smo, ali so v primeru, da bodo postopki prepočasni in gradnja ne bo končana v rokih, pod vprašajem evropska sredstva. Prvi odsek kolesarske steze, ki bo povezovala Ptuj, Hajdino, Kidričevo in Majšperk je najdražji med vsemi tremi trasami, dolžina odseka je dobrih 23 km, vrednost pa 8,3 milijona evrov. Večino, dobrih pet milijonov, bo prispevala Evropa. Kolesarka steza, ki bo povezovala občini Ptuj in Juršince (8 km), je vredna skoraj tri milijone evrov, dve tretjini tega zneska predstavlja sofinanciranje EU. Gradnja 11-kilometrskega odseka Ptuj–Markovci–Gorišnica je ocenjena na 3,4 milijona evrov, od tega bodo vse tri občine skupaj prispevale približno milijon evrov. So težava razlastitveni (počasni) postopki? Da lahko gradijo po zastavljeni trasi, so morale vse občine, ki so se pridružile skupnemu projektu, priskrbeti številna zemljišča. Z nekaterimi lastniki so se dogovorili za Foto: ČG Razlogi, da so ponekod stroji (začasno) zapustili gradbišča, so različni. odkupe, kjer se to ni dalo, so šli v razlastitve. Cena, ki so jo ponujali za odkup, je bila enotna za vse občine v tem projektu: 4,2 evra za kvadratni meter kmetijskega in 25 evrov za kvadratni meter stavbnega zemljišča. MO Ptuj potrebuje za izgradnjo vseh treh odsekov kolesarskih povezav okoli 330 nepremičnin, od teh jih je 67 v lasti občine. Zahteve za razlastitev so vložili za 30 parcel, v teku so še vedno postopki razlastitve za 13 parcel: »Saj nam je z nekaterimi lastniki med postopkom uspelo doseči soglasje Zraven soglasij še težave s pomanjkanjem delavcev in dobavo materiala Najdaljša trasa novih kolesarskih povezav bo tekla skozi občino Kidričevo, merila bo skoraj 15 kilometrov. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar pravi, da se je sam angažiral in po terenu obiskoval lastnike zemljišč ter jim predstavljal pomen gradnje regionalnih kolesarskih povezav. »Imamo tri primere, ki niso bili rešljivi. Računam, da bodo v roku dveh mesecev razlastitveni postopki končani tudi za te. A to ne vpliva na potek dela. Večji problem je dejstvo, da očitno izvajalec nima kapacitet. Ko bo obvoznica zgrajena, bo lažje. Trenutno jim po mojih informacijah primanjkuje gramoza, pa tudi kadra. Glede na to, da je 80 % trase v naši občini delno zgrajene, praktično manjka le še asfalt, ki ga začnejo polagati te dni. Menim, da bomo gradnjo dokončali v roku.« V Markovcih šest razlastitvenih postopkov V občini Markovci so imeli 16 »težavnih« zemljišč, v večini primerov so zadeve že v vmesnem času uspešno rešili, druge še urejajo. V teku je šest razlastitvenih postopkov. Upajo, da bodo vsi končani pravočasno. Župan Milan Gabrovec priznava, da so imeli nekaj težav. »Tam, kjer so zadeve rešene, so dela v teku, v dveh primerih enostavno ne pridemo do lastnikov, ker so v tujini, drugje čakamo odločbe, da lahko izvajalec nadaljuje gradnjo. Imeli smo nekaj primerov, ko so nas želeli izsiljevati. Imajo stare, zarjavele ograje, zdaj pa so želeli, da jim postavljamo zlate. Tako ne gre.« Župan Gabrovec upa, da bodo zadeve pravočasno urejene, v primeru, da bi občine zgubile (del) sredstva, pa pravi, da so pripravljeni tudi tožiti tiste, ki zavirajo gradnjo in od njih terjati odškodnine. in skleniti pogodbe. Zaključen še ni noben postopek razlastitve, postopki so v fazi pripravljalnih del (parcelacija na terenu). Skladno z roki za prijavo projekta na Evropski sklad za regionalni razvoj je bilo za pridobitev sredstev treba začeti postopke.« Odškodnino oz. kupnino za zemljišča bodo izplačevali šele po končani parcelaciji, ko bo natančno znana površina posega. Zato skupnega zneska, koliko jih bo (po posameznih občinah) stal nakup vseh zemljišč za potrebe gradnje kolesark, še nimajo. Na MO Ptuj zatrjujejo, da gradnja na vseh odsekih poteka po terminskem planu, zato menijo, da je bojazen, da so sredstva ogrožena, odveč: »Prepričani smo, da bodo postopki končani pravi čas, zadeve pa uspešno rešene. Je pa seveda v tem primeru veliko odvisno tudi od odzivnosti GURS-a in Upravne enote.« Glažar: »Nihče ne ve, kaj bo, če dela ne bodo pravočasno končana« Foto: ČG Na Hajdini se jim je uspelo dogovoriti z vsemi lastniki zemljišč, ki jih potrebujejo za gradnjo 1,8 kilometra dolge trase. »Nismo vložili niti enega razlastitvenega postopka. Kmalu bomo že imeli dokončano povezavo s Ptujem, gradi se kolesarka od pokopališča proti 'Kozji vasi', tako da bo ta spodnji del kmalu končan. Vem, da so v nekaterih občinah imeli velike težave z zemljišči, bodisi, ker jim še ni uspelo vzpostaviti stika z nekaterimi lastniki zemljišč, ker so v tujini, bodisi, ker so posamezniki izsiljevali,« pojasnjuje Stanislav Glažar, župan občine Hajdina. Za gradnjo so morali pridobiti 46 zemljišč: 28 od fizičnih oseb, dve DARS-ovi, sedem v lasti Direkcije RS za infrastrukturo, štiri od Sklada stavbnih zemljišč in pet od Slovenskih železnic. Od vseh so zemljišča odkupili. Župan Glažar odgovora na to, kaj se bo zgodilo, če dela ne bodo pravočasno dokončana, ne pozna. Meni pa, da so dolgotrajni birokratski (tudi razlastitveni) postopki nekaj, na kar občine nimajo vpliva. Ker gre za objektivni razlog, je to lahko argument za podaljšanje rokov. »Seveda si nihče ne želi, da bi sredstva izgubili,« je poudaril hajdinski župan. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 torek z 12. julija 2022 Ptuj z Občinarji in gospodarstveniki z ministri o draginji ter pomanjkanju kadrov Jevšek napovedal aktivno črpanje evropskih sredstev Konec minulega tedna so se na delovnem obisku na Ptuju na povabilo županje Nuške Gajšek mudili trije ministri aktualne vlade iz vrst Socialnih demokratov: Aleksander Jevšek, ki je pristojen za razvoj in kohezijsko politiko (evropska sredstva), gospodarski minister Matjaž Han ter podpredsednica vlade, ministrica za zunanje zadeve in predsednica SD Tanja Fajon. Delegacija je obiskala tudi podjetji Talum in Perutnino Ptuj. Na srečanju z župani in predstavniki gospodarstva so govorili o razvojnih priložnostih spodnjepodravske regije, dotaknili so se aktualnih vprašanj, med drugim energetske krize in pomanjkanja kadra. „Menim, da so tovrstni pogovori nujno potrebni, saj ne gre samo za izzive ožje lokalne skupnosti, temveč širše regije. Nadejam se dobrega sodelovanja z vladno ekipo, ministri delo lokalnih skupnosti poznajo in razumejo, zato ne dvomim, da bodo dobri sogovorniki,“ je poudarila županja Gajškova. stvi bomo naredili vse, da denar iz minule finančne perspektive počrpamo. V zvezi z novim finančnim obdobjem prinašam dobro novico, saj smo na nacionalnem nivoju potrdili partnerski sporazum, ki ga pošiljamo na potrditev v Bruselj. Računamo, da bi nam ga potrdili avgusta, program za koriščenje sredstev za naslednje finančno obdobje EU nameravamo pripraviti v septembru.“ Če gre slabo Nemčiji in Avstriji, to občuti tudi Slovenija Jevškov da za pokrajine, a preudarno Aleksander Jevšek, nekdanji župan Murske Sobote, danes minister za razvoj in kohezijsko politiko, je predstavil stališče o oblikovanju regij. Nedavna poteza državnega sveta v zvezi z oblikovanjem pokrajin ga je presenetila, predvsem z vidika, ker so s pobudo zaobšli vlado. „Dve leti sem sodeloval v delovni skupini, ki se je ukvarjala z vprašanjem regionalizacije. Vsekakor sem na stališču, da se pokrajine oblikujejo, a če bo to prineslo Foto: ČG Ministri, državnozborska in evropski poslanec iz vrst SD so se v petek na Ptuju srečali z gospodarstveniki, župani in predstavniki razvojnih inštitucij. enakomeren regionalni razvoj, učinkovitejšo državo in boljšo kakovost življenja. Nisem pristaš načina, da se zakon preprosto pošlje v državni zbor, ne da bi se o tem posvetovali z vlado. Nadaljevanje procesa oblikovanja pokrajin absolutno podpiram, za vprašanja o številu pokrajin, vsebini njihovega dela in pristojnostih ter predvsem o financiranju pa si je treba vzeti več časa.“ O črpanju evropskih sredstev Jevšek je v pogovoru z župani in gospodarstveniki predstavil si- tuacijo glede možnosti koriščenja evropskih sredstev – kje smo v stari finančni perspektivi in kako bo s črpanjem sredstev do konca naslednjega leta. Zeleno luč za financiranje bi po njegovih besedah lahko dobili še nekateri projekti, ki so že izdelani in pripravljeni na izvedbo. „Z lokalnimi skupnostmi in ministr- Gospodarski minister Matjaž Han je poudaril, da podjetnike, tudi na ptujskem koncu, najbolj pestijo kriza surovin, energetska draginja in kadrovski izzivi. „S stanovskimi organizacijami, ki zastopajo gospodarstvenike, se bomo srečevali na mesečni ravni. Ustanovili smo dve ločeni delovni skupini, ena se bo ukvarjala z vprašanjem energetske krize, druga s kadri. Eden izmed naših ciljev je terensko delo, saj se zgolj z delom v uradniških pisarnah zadeve ne rešujejo.“ Po Hanovih besedah bo vlada izzive visokih cen v energetiki za plin in električno energijo reševala ločeno. Pri plinu je poleg visoke cene vprašljiva še dobava. „Država je infrastrukturno in drugače na ta del dobro pripravljena. A ko se Podravje z Varčevanje z energijo Kidričevo z Dela v enoti doma upokojencev Priporočila vlade o ogrevanju in hlajenju Zagotovili bodo pet dodatnih postelj Cilj vlade je, da bi v zgradbah v lasti države zmanjšali porabo energije za deset odstotkov. Foto: ČG Vlada je določila priporočljivo temperiranje v javnih prostorih – do katere temperature naj se poleti hladi in do katere pozimi ogreva. S tem namenom je na seji v minulem tednu sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja. Med drugim se nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja. Organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi države, morajo v skladu s sklepom vlade zagotoviti, da se tam, kjer imajo vgrajen klimatski sistem, prostori praviloma ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 stopinj Celzija. Enako velja tam, kjer je mogoča samostojna regulacija notranje temperature prostorov. V času med 18. in 7. uro ter ob sobotah, nedeljah in praznikih naj se prostorov ne hladi na temperaturo, nižjo od 28 stopinj Celzija. V času ogrevalne sezone naj se ob tem prostori v organih državne uprave praviloma ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od 20 stopinj Celzija. S prihranki energije lahko najugodnejše in najhitreje prispevamo k reševanju energetske krize (negotove oskrbe) ter zmanjšanju stroškov, so po seji vlade pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno iz dveh razlogov, in sicer zaradi odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in reševanja podnebne krize, so dodali na infrastrukturnem ministrstvu. STA stran 4 Izvozniki trkajo na vrata gospodarske diplomacije Tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je potrdila, da se slovensko gospodarstvo zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen energentov srečuje z nemalo izzivi. Podjetja, ki poslujejo na tujih trgih in živijo pretežno od izvoza, že trkajo na vrata zunanjega ministrstva ter pričakujejo aktivno vlogo gospodarske diplomacije (pomoč). Ta se vključuje tudi v področje kadrovske politike, saj je delavcev premalo, delodajalci pa kadrovske luknje krpajo z delovno silo iz tujine. „Izzivov je veliko, ključno je zbrati vse informacije, kako gospodarstvu pomagati.“ O vojni v Ukrajini je Fajonova dejala, da so posledice vsakega tedna vojne večje, in to na vseh področjih: od neposrednih žrtev vojne, humanitarne pomoči, prehrambne varnosti, ekonomije … „Menim, da bomo jeseni morali zategniti pasove, predvsem pa biti pozorni na to, da bo gospodarstvo živelo naprej, ljudje pa čutili varnost in bodo zimo preživeli ob cenah, ki bodo dostopne za vse.“ težava pojavi v Avstriji ali Nemčiji, običajno pride tudi k nam. Za zdaj so zadeve obvladljive, tako pravijo podatki iz naših plinovodov.“ Mojca Zemljarič Kljub porastu stroškov v Domu upokojencev Ptuj trenutno zaznavajo pozitiven trend poslovanja, edina, ki še posluje negativno, je kidričevska enota, najmanjša med vsemi. Intenzivno iščejo načine, kako priti na zeleno vejo. Negativno poslovanje namreč posledično pomeni, da stanovalci plačujejo nekoliko višje cene oskrbe kot ostali. Te zadnja leta niso enotne za vse, pač pa diferencirane po enotah. Dom upokojencev Ptuj ima pet enot, od tega štiri v Podravju in eno v Kopru, kmalu bodo odprli šesto, v Žabjaku. S kapaciteto 813 stanovalcev so največji javni dom v državi. Enota Kidričevo je njihova najmanjša. Zraven nje so imeli vrsto let težave s poslovanjem tudi v Kopru, a jim je s precej enostavnimi ukrepi uspelo situacijo izboljšati. Izbrali so novega dobavitelja prehrane in prazne apartmaje preuredili v bivanjske sobe. Tudi v Kidričevem bodo s podobnim ukrepom skušali zagotoviti boljše poslovanje. »To je naša najmanjša enota, ki je ne moremo širiti zaradi zahtev spomeniškega varstva. Smo pa pristopili k izgradnji dodatnih pet posteljnih kapacitet, ki jih lahko umestimo znotraj gabaritov stavbe. Trenutno smo v fazi posodobitve projektne dokumentacije za začetek del v samem pritličju. Zraven petih novih postelj bomo preuredili še del centralne kuhinje,« pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Delno bodo lahko napitke in nekaj hrane pripravljali v novourejeni centralni kuhinji, a direktorica pravi, pa želijo ohraniti tudi delovanje kuhinj po posameznih nadstropjih: »Kuhinja je središče druženja stanovalcev, zato bomo del priprave hrane kljub izgradnji centralne kuhinje obdržali v posameznih nadstropjih. Zmeraj je fino, ko po celotnem nadstropju diši.« Nove sobe bodo v pritličju Za potrebe izgradnje treh novih sob, ene enoposteljne in dveh dvoposteljnih, bodo preuredili pritličje; del, v katerem so večnamenski prostor in dve pisarni. Vodja enote in delovna terapevtka sta namreč lani novi pisarni dobili v mansardi. V trenutno še prazne pritlične prostore bodo po sanaciji umestili skupaj pet dodatnih postelj. »To bo podaljšek varovane enote za demenco, nameščali bomo predvsem stanovalce, ki so v paliativni oskrbi, dom je že intenzivno pristopil k aktivnostim paliativne oskrbe, ki še vedno ni primerno umeščena in priznana v sistemu socialnega varstva. To področje je zelo pomembno in dolgo neupravičeno spregledano,« je prepričana Šiplič Horvatova. Za zdaj dviga cene oskrbe ne načrtujejo Ogromno dobaviteljev je vodstvo doma že obvestilo, da na- črtujejo v prihodnjih mesecih dvig cen. »Neizprosen čas je, v nekem segmentu je podražitev upravičena, kar smo skušali upoštevati pri pripravi finančnega plana. Še bolj pa skrbi to, da se zadeve ne umirjajo,« priznava direktorica DU Ptuj. Kljub temu za zdaj dviga cen oskrbe ne napovedujejo, veljavne cene, ki so bile sprejete marca letos, naj bi ostale nespremenjene. Direktorica upa, da vsaj do konca leta, kar pa bo odvisno od več dejavnikov. So pa še pred poletjem korigirali cene kosil in cene v kavarni. Dženana Kmetec Foto: ČG V pritličju bodo prostore preuredili, zgradili dve novi dvoposteljni sobi in eno enoposteljno. COLOR CMYK torek, 12. 7. 2022 Štajerski TEDNIK stran 5 Podravje torek z 12. julija 2022 5 Sp. Podravje z Naval na upravne enote zaradi množične menjave osebnih dokumentov V izogib čakanja raje na manjše upravne enote Upravne enote imajo letos precej dela z izdajo osebnih dokumentov; letošnje poletje še toliko več, saj ob naročilih za izdelavo osebnih izkaznic in potnih listov marsikdo želi zamenjati še staro, roza vozniško dovoljenje za novo – kartično, ki bo obvezno od 19. januarja naslednje leto. Običajno so glede menjave dokumentov najbolj obremenjujoči prav poletni meseci, ko se ljudje odpravijo na dopust. Marsikdo tik pred zdajci ugotovi, da mu je dokument potekel in hitro odda vlogo. Tudi iz statistike zadnjih 10 let izhaja, da je bilo največ vlog za izdajo osebnih izkaznic oddanih prav junija in julija. Zato pristojni vnovič pozivajo, da pravočasno, kakšen mesec, dva ali več pred načrtovanim dopustom vendarle preverite veljavnost dokumentov. Posamezne upravne enote so sicer s številom strank in vlog različno obremenjene – tiste v večjih mestih, kjer je več prebivalcev in vlagateljev, se praviloma srečujejo z večjim navalom. Pametneje je izbirati manjše upravne enote, kjer je običajno tudi manj gneče. Za pridobitev osebnih dokumentov in vozniškega dovoljenja namreč lahko izberete katerokoli upravno enoto v državi, kajti ta ni vezana na kraj prebivališča. Čeprav čakalnih dob ni, to še ne pomeni, da ne boste čakali Osredotočili smo se na bližnje upravne enote in preverili, kakšne so čakalne dobe za oddajo vloge za osebne dokumente. Z vseh enot so sporočili, da čakalnih dob ni, a to seveda tudi nujno ne pomeni, da na nekaterih enotah ne boste čakali v (dolgi) vrsti. Tako na večji upravni enoti Slovenska Bistrica pravijo, da se v poletnih mesecih zaradi potovanj državljanov v tujino že tradicionalno soočajo s povečanim številom vlog za izdajo osebnih izkaznic in potnih listov. Letošnje leto je z Foto: Črtomir Goznik Kako dolgo izdelujejo osebne dokumente Foto: ČG Letos poteče veljavnost večjemu številu osebnih izkaznic in potnih listin. Prav tako upravne enote beležijo povečano število vlog za menjavo starih (roza) vozniških dovoljenjih, katerih rok za zamenjavo je 19. januar prihodnje leto. V prvih treh letošnjih mesecih jih je zamenjalo okoli 124.000 imetnikov, v evidenci jih je ostalo še več kot 440.000. Kot je razvidno iz spletne strani družbe Cetis, kjer med drugim izdelujejo osebne in potovalne dokumente, so v ponedeljek, 4. julija, odpremili osebne izkaznice in vozniška dovoljenja, za katere so vloge prispele v tednu pred tem (do srede in deloma četrtka), ter potne liste, za katere so vloge prispele do vključno petka minulega tedna. Na večjih upravnih enotah zlasti ob sredinih popoldnevih opažajo kolone strank, ki želijo oddati vlogo za osebne dokumente. vidika menjav osebnih dokumentov izjemno, saj imajo poleg že omenjenega poteka veljavnosti večjega števila osebnih izkaznic in potnih listov ter menjave starih vozniških dovoljenj več dela tudi na račun novih osebnih izkaznic in končanja obdobja uporabe pretečenih osebnih izkaznic za izkazovanje identitete in državljanstva (potekla veljavnost v obdobju od 29. marca 2020 do 27. marca 2022). »Stranka se lahko za obisk upravne enote bodisi naroči na termin ali pa prispe nenajavljena, kar v zadnji dveh mesecih prakticira velika večina strank. Ker na časovno dinamiko obiskovalcev ne moremo vplivati, je čakalna doba zelo različna. Ogromno strank želi oddati vlogo za dokumente ob sredah po 15. uri in takrat se lahko zgodi, da je v vrsti naenkrat tudi 40 čakajočih. Ob takšnih konicah se kljub maksimalnemu angažiranju vseh naših razpoložljivih sodelavk lahko zgodi, da je čakalna doba tudi do dve uri. Po izkušnjah ob torkih čakalnih dob praktično ni, ob ponedeljkih in petkih pa je različno, vendar je čas čakanja praviloma zelo kratek,« je pojasnil načelnik Emil Trontelj in dodal, da se zaposleni maksimalno trudijo ter da so ravno zaradi pričakovanega navala in hitrejše obravnave strank že pred meseci podaljšali uradne ure ob sredah do 18.00 ure ter omogočili dodatne ure v jutranjem času, in sicer ob ponedeljkih, torkih in petkih, ko sprejemajo vloge za izdajo osebnih dokumentov že od 7.30 dalje. Na UE Ptuj največji naval ob sredah, pa tudi ponedeljkih in petkih Podobno so povedali tudi na ptujski UE, kjer prav tako opažajo povečanje števila menjav osebnih dokumentov. Kot pravijo, čakalnih dob za oddajo vlog ni, toda lahko se zgodi, da boste čakali v vrsti, kajti ob konicah v nekaterih dneh, zlasti ob sredah popoldan, pa tudi občasno ob ponedeljkih in petkih, prihaja do navala in večjega števila strank. Boris Miočinović z UE Ptuj je dejal, naj stranke raje izberejo manj obremenjene ure oz. dneve. Iz Ptuja v Lenart in Ormož Medtem na lenarški enoti zaradi tega, ker nimajo čakalnih dob, beležijo večji obisk strank iz območja drugih upravnih enot, kot so Maribor, Pesnica, Ptuj, Gornja Radgona. Za urejanje osebnih listin sta na razpolago dve okenci, je povedala tamkajšnja vodja oddelka za upravne notranje zadeve Dragica Kramberger. Na UE Ormož pri istem uslužbencu menjava vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice S povečanim številom strank se od začetka izdaje novih osebnih iz- Ptuj z Milan Trol obljublja: dali bomo vse od sebe, da bo dogodek odličen Letošnja Ptujska noč bo takšna, kot smo je bili vajeni Ptujska noč je največji zabavno-glasbeni dogodek v mestu, ki zadnja leta predvsem zaradi korona ukrepov ni bil takšen, kot smo ga vajeni. Letos se – kljub nekaterim špekulacijam, da ne bo tako – stvari vračajo v ustaljene tirnice. Vajeti organizacije glasbenega dela dogodka na tržnici prevzema Milan Trol, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Na javno povabilo za izvedbo zabavno-glasbenega programa in gostinske ponudbe v okviru prireditve Ptujska poletna noč 2022 na lokaciji mestne tržnice je bila oddana ena vloga. Prijavil se je podjetnik Milan Trol, ki bo v petek, 5. avgusta, po končani osrednji proslavi ob praznovanju občinskega praznika in dan kasneje, v soboto (oba dneva predvidoma od 23. ure do najkasneje 4. ure) poskrbel za gostinsko ponudbo in glasbeni program v centru mesta. Izhodiščni obvezni minimalni znesek za sodelovanje je znašal 350 evrov. Trol pravi, da so ponudili malenkost več, saj je že drugih stroškov z organizacijo zelo veliko. Dvodnevne dogodke bodo izvedli skupaj s podjetjem Kreativno mesto, katerega zastopnik je Aleksander Poharič, ki je bil pred leti zadolžen za izvedbo komercialne- ga dela Kurentovanja, letos pa za glasbeni program ob prvomajskih dogodkih. Oba, tako Trol kot Poharič, imata na segmentu organizacije dogodkov veliko izkušenj. »Tokrat smo se odločili nastopiti skupaj, ker bo to najboljše za mesto. Želimo, da je Ptujska noč takšna, kot smo jo poznali, da se zabava odvija po celem mestnem jedru, osrednje prizorišče pa je tržnica. Razpis je bil objavljen pozno, časa za pripravo je resda malo, ampak smo že prej imeli dogovore z izvajalci, tako da nam bo uspelo vse pravočasno urediti. Tudi finančno je to velik zalogaj, zato smo stopili skupaj. Najslabša možnost bi bila, da se nihče ne bi prijavil na povabilo občine in Ptujske noči sploh ne bi izvedli. Prireditve na Ptuju je treba podpirati,« je jasen Trol. Doslej je bilo sodelovanje z občino korektno, upajo, da se bodo kaznic srečujejo tudi na UE Ormož. V poletnem času, ko poteče veljavnost največ osebnih dokumentov, pričakujejo večji naval. Kljub temu tudi oni nimajo čakalnih dob. Stanke se lahko, če želijo, naročijo na želen termin. »Za namen odprave čakalnih vrst in zaradi povečanega števila strank iz območij drugih UE, ki na naši UE urejajo menjavo osebnih dokumentov, smo dodatno zagotovili dve delovni mesti. Stranke imajo tako možnost, da na istem mestu, pri istem uslužbencu menjajo vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. Je pa poslovanje na naši UE zaradi izvajanja gradbenih del v tem času oteženo,« je razložila vodja oddelka Anica Tanšek. Monika Horvat uspešno dogovorili še o preostalih podrobnostih. Ker bo prvi del glasbenega programa organiziran že v petek, takoj po osrednji proslavi, morajo pred tem pripraviti koncertno prizorišče. Trol je prepričan, da se bodo tudi okrog tega uskladili. Osrednji glasbeni program 5. in 6. avgusta bo torej na ptujski tržnici, svoj doprinos k temu dogodku bodo kot zmeraj prispevali tudi lokalni gostinci. Prvotna ideja naj bi bila, da se namesto koncerta na tržnici Ptujska noč izvede po sistemu »terasa festa«. Obveljala je »klasična« varianta Ptujske noči, terase lokalov v mestu pa bodo tako ali tako polne kot vsak prvi avgustovski konec tedna. Dženana Kmetec Kdo so nastopajoči? Foto: ČG Na ptujski tržnici se bo v sklopu Ptujske poletne noči predstavilo pet izvajalcev. »Poskrbeli smo, da je za vsak okus nekaj,« zagotavlja Milan Trol. Nastopili bodo Gadi in Smile, Ljubavnici, mladi odličen ansambel Upanje in Drugo dugme, ki je tradicionalno na Ptujski noči nastopalo vse od leta 2015, množico pa so zabavali tudi za prvi maj. Organizatorji upajo še na lepo vreme in dober obisk. Štajerski TEDNIK 6 torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 12. julija 2022 V središču Podravje z Višina nadomestila za malice pri delodajalcih se ni spremenila že od avgusta leta 2008 Podjetja ne nasprotujejo višjim nadomestilom, gostinci n Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je že marca letos predlagala dvig neobdavčenega zneska za malico, in sicer s 6,12 evra na 7,91 evra. A vse do danes politikom ni uspelo prisluhniti temu predlogu, morda tudi zato, ker izvoljenci ljudstva kosijo v restavraciji Državnega zbora, kjer cene nimajo stika z realnostjo trga. Cena malice, to je glavna jed brez priloge, v državnem zboru stane med 4,5 in pet evri, medtem ko je cena kosila do 6,5 evra. Vlada je že potrdila višji priznani znesek potnih stroškov, ki se ne všteva v davčno osnovo, Zveza svobodnih sindikatov pričakuje, da bo enako storila na področju prehrane za delavce. Dejstvo namreč je, da se višina zneska za malice ni spremenila že od avgusta leta 2008, medtem pa so se stroški hrane in pijače zvišali za vsaj 30 %. Glede na predlog povišanja bi usklajen neobdavčen znesek za povračilo stroškov prehrane po novem znašal 7,91 evra. »Prepričani smo, da je sprememba višine denarnih zneskov v uredbi nujno potrebna. Zato pozivamo pristojno ministrstvo in Vlado RS, da nemudoma pristopi k spremembi višine neobdavčenih denarnih zneskov v predlagani višini ter da jih sprejmejo v najkrajšem možnem času,« so zapisali v sindikatu. Impol podpira dvig neobdavčenega zneska, Talum zadržan In kaj menijo na predlog sindikata delodajalci v Podravju? V slovenjebistriškem Impolu, ki zaposluje krepko preko 1.000 delavcev, je s kolektivno pogodbo dejavnosti.« Do zahteve po dvigu neobdavčenega zneska se niso opredelili. Direktor Komunale Širec: »Zaposleni potrebujejo zadostno prehrano« Foto: ČG Zlasti za delavce, ki opravljajo težja dela, je kvalitetna malica izjemno pomembna. trenutna višina malice 6,12 evra, ob tem pa morajo 4,5 evra porabiti pri ponudniku prehrane, razliko, torej 1,62 evra, pa v primeru neuporabe prejmejo na transakcijski račun. Na vprašanje o podražitvi malic so iz Impola odgovorili, da osnovna malica ostaja enako ovrednotena, dodatna ponudba pa se je podražila. Z zahtevo za dvig nadomestila za prehrano s sedanjih 6,12 evra na 7,91 evra pa se popolnoma strinjajo. V sorodni družbi Talum so bili bolj zadržani z odgovorom. »V Talumu imamo organizirano malico, ki jo pripravljajo sodelavci naše hčerinske družbe Vital. Sodelavci lahko izbiramo med dvema toplima malicama (od tega je ena dietna), solatnim krožnikom, sadnim paketom z mlečnim dodatkom, hladno in mobilno malico. Za sodelavce z zdravstvenim potrdilom, da jim kljub široki ponudbi malic ne moremo zagotoviti prehrane, povrnemo stroške prehrane v skladu Podražitev gostinskih storitev pa še posebej občutijo zaposleni, ki svoje delo opravljajo na terenu. Med njimi so zagotovo sodelavci Komunalnega podjetja Ptuj. Direktor Janko Širec je povedal, da se zaradi narave dela vsem zaposlenim pri vsakomesečni plači izplačuje nadomestilo za prehrano v višini 6,12 evra na dan. »S predlogom dviga povračila na 7,91 evra se strinjamo, saj menimo, da zaposlenim morajo biti zagotovljena sredstva za normalno in zadostno prehrano, ki pa se, kot vsi ugotavljamo, iz dneva v dan draži.« Organizirane prehrane ne morejo nuditi tudi v podjetju Čisto mesto Ptuj. »Oblika malice je v domeni posameznega zaposlenega, ki mesečno, glede na prisotnost na delu, prejme nadomestilo za prehrano.« Na prošnjo za komentar zahteve po dvigu priznanega stroška za malico pa so odgovorili: »Omenjene zahteve vam žal ne moremo komentirati, saj ne poznamo podlage za dvig nadomestila za prehrano. Prav zaradi tega tudi nimamo oblikovanega predloga za dvig nadomestila. V našem podjetju bomo v primeru nadomestila za prehrano dosledno sledili mnenjem Zbornice komunalnega gospodarstva in določilom kolektivne pogodbe.« Cene malic pri gostincih od šest do devet evrov V gostilnah na Ptuju in v okolici je gostom na voljo bogata izbira malic (tudi za vegetarijance in vegane), tako da se najde za vsakogar nekaj. Cene med ponudniki so primerljive in se gibljejo od šest evrov navzgor. Nekateri gostinci so cene malic že nekoliko dvignili, drugi dvige cen načrtujejo v prihodnje, saj se jim računica glede na vsakodnevno dražje surovine ne bo več dolgo izšla. V gostišču Siva čaplja, Trnovska vas 44, je gostom dnevno na voljo Delodajalci načeloma ne nasprotujejo dvigu nado deset vrst malic, vedno tudi dve juhi in več vrst solat. Vsaj trije meniji pa so veganski in vegetarijanski. Cena je enotna: 6 evrov. Lastnik Janko Trinkaus je povedal, da cene malice ne bodo spreminjali. Pri njih malicajo mimoidoči, veliko je tudi upokojencev. Zelo pa so odvisni od tega, kaj se dogaja v Trnovski vasi. V času investicij, cestogradnje Slovenija z Država porabila okrog sedem milijonov evrov za kratkotrajne bolniške dopuste Tri dni bolniškega dopusta brez obiska zdravnika tudi kot podaljša Od oktobra 2020 do maja letos je veljal ukrep, ki je določal pravico do kratkotrajne bolniške odsotnosti (do tri dni) brez potrdila zdravnika. Zdravnikom je takšna ureditev prinesla razbremenitev, državo pa je stala približno sedem milijonov evrov. Slovenija je bila namreč edina, ki je ta strošek plačevala iz državnega proračuna. Zdravniška zbornica Slovenije novi vladi predlaga, da razmisli o nadaljevanju te prakse, to pravico bi tudi uzakonili. Nekateri delodajalci, ZZZS, tudi vlada, pa predloga ne podpirajo. V zadnjih dveh korona letih so bili sprejeti različni ukrepi za razbremenitev zdravstva. Eden takih je kratkotrajna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika, ki je poV dobrih dveh mesecih leta 2020 je kratkotrajno bolniško odsotnost menila olajšanje tudi za paciente. koristilo 5.433 različnih zavarovancev v povprečnem trajanju 2,6 dni. Konec maja letos je ta ukrep prenehal veljati, a v Zdravniški zborV letu 2021 je bila številka že bistveno drugačna: kratkotrajno nici Slovenije menijo, da bi ga bilo bolniško odsotnost je izkoristilo kar 21.600 posameznikov, na smiselno podaljšati: »Ocenjujemo, bolniškem dopustu so bili povprečno 2,5 dni. da gre pri pisanju potrdil za do Do 31. marca letos je to pravico koristilo še 11.450 zaposlenih. tridnevne bolniške odsotnosti za Skupni strošek teh kratkotrajnih bolniških dopustov je za leto povsem birokratsko obremenitev 2020 znašal 1.042.150 evrov, za leto 2021 pa 3.795.800 evrov. Skupaj torej okrog pet milijonov evrov, upoštevajoč letošnje številke (točnih zdravstva, za katero mora zdravstveno osebje namenjati čas po podatkov na ZZZS za letos še nimajo) pa še približno dva milijona nepotrebnem.« evrov več. Ukrep naj bi po izkušnjah zdravPorast koriščenja te pravice je sicer opazen, v prvih treh mesecih nikov prinesel opazno razbremeletošnjega leta smo že zabeležili polovico celoletnega lanskega števila. nitev in debirokratizacijo. »Vsaka taka bolniška odsotnost je prihranila bolnikom en ali dva obiska pri zdravniku. Glede na relativno majhno število pacientov, ki so se tega ukrepa poslužili, je potencial takšne rešitve v smislu dodatnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ambulant na primarni ravni še precejšen,« menijo na Zdravniški zbornici. Kot opozarjajo, so kratkotrajni bolniški dopusti praviloma potrebni v primeru blaFoto: Pexels.com gih zdravstvenih težav, pri katerih Okrog sedem milijonov evrov v slabih dveh letih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku: »Urejanje kratkotrajnega bolniškega dopusta v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjeval. Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat letno, je tudi preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali.« nje števila dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca, ki je bila znižana s 30 na 20 dni, kar je bila tudi naša dolgoletna zahteva.« V Talumu je ukrep kratkotrajne odsotnosti koristilo 371 sodelavcev: »Naše razmišljanje gre v smeri, da bi si želeli podobnih nadstandardov tudi na drugih segmentih, ki so pomembni za konkurenčno gospodarsko okolje.« Delavec je bil za čas koriščenja tridnevne kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače. Sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Boris Repič pravi, da zasebniki na našem območju niso poročali o povečanem številu bolniških odsotnosti zaradi tega ukrepa: »Če bi prihajalo do težav in izkoriščanj, bi se odzvali, a dejansko ni bilo tega, zato z našega vidika ni kakšnih zadržkov, če bi ta ukrep ponovno veljal.« V Domu upokojencev to obliko bolniške koristilo 11 zaposlenih Nekateri delodajalci imajo pomisleke Čeprav strošek kratkotrajnih bolniških dopustov brez obiska zdravnika ni bremenil delodajalcev, pa nekateri nad ukrepom niso navdušeni. Poročali naj bi o večjem pojavu bolniških odsotnosti in večji administraciji zanje. Nadomestilo delavcu je najprej izplačal delodajalec, ki je zahteval povračilo od ZZZS, ta pa od države. Podaljšanju tega ukrepa nasprotujejo v Združenju delodajalcev Slovenije: »Ne zagovarjamo podaljšanja tega ukrepa. Za delodajalce je bistvenega pomena zniža- V Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da zlorab ni bilo veliko, pacienti so imeli možnos brez osebnega zdravnika le enkrat letno. torek, 12. 7. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 12. julija 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču Ormož z Kaj bo s sanacijo gimnazijske stavbe Ponudba skoraj trikrat presegla zagotovljen denar napovedujejo dvig cen malic Spremembe zneska za malico ni na vidiku 23. junija je bila sprejeta sprememba uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Sprememba je določila višji znesek stroškov prevoza na delo in z dela, ki se ne všteva v davčno osnovo. Glede spremembe višine neobdavčenega zneska prehrane med delom, pa so z ministrstva za finance odgovorili: »Ministrstvo za finance trenutno ne načrtuje spremembe višine zneska, do katerega se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo.« Foto: Črtomir Goznik omestil za malice zaposlenih, vendar vlada za zdaj o tem ne razmišlja. in podobno se prodaja malic občutno poveča. V gostilni Pri pošti na Ptuju lahko gostje izbirajo dnevno med tremi vrstami malic (ena je veganska), po ceni 6,60 evra. Za zdaj ne razmišljajo o dvigu cen malic, ker so jih nekoliko že korigirali. Pri vseh malicah, ki so v dnevni in stalni ponudbi, gostje dobijo juho in solato. Brez vsaj minimalnega dviga cen malic ne bodo preživeli V restavraciji Gastro na Ptuju dnevno ponujajo šest vrst malic ter pizze. Cena malice je enotna 6,10 evra in vključuje tudi juho. V ponudbi so tudi jedi za vegetarijance in vegane. Dnevno pri njih maliodsotnosti,« je izkušnjo predstavila direktorica Vesna Šiplič Horvat. an dopust ZZZS: “Takšne rešitve v drugih državah ne poznajo” Tudi v Domu upokojencev Ptuj kakšnega enormnega porasta kratkotrajnih bolniških odsotnosti niso zaznali. Trenutno imajo 479 zaposlenih, ukrep kratkotrajne bolniške odsotnosti (do 3 dni) brez obiska osebnega zdravnika v obdobju zadnjih dveh let pa je koristilo 11 zaposlenih (2,3 odstotka) v skupnem obsegu 219 ur. »Iz tega razloga ne moremo ugotavljati, ali je prihajalo do zlorabe uporabe te vrste odsotnosti. Kljub temu da so bili vsi zaposleni s tem ukrepom seznanjeni na zborih delavcev, se zaposleni še vedno raje poslužujejo obiska pri zdravniku in koriščenja ostalih vrst bolniških Foto: Pexels.com st tridnevnega kratkotrajnega bolniškega dopusta Pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika je bila uvedena z interventno zakonodajo. Namen je bil razbremeniti osebne zdravnike, preprečiti prenos okužb, obenem pa je država v izrednih razmerah finančno pomagala delodajalcem. Plačilo tovrstnega nadomestila je namreč, kot rečeno, bremenilo proračun RS. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravijo, da je ureditev, po kateri se kratkotrajna odsotnost od dela ureja na način, da se nadomestilo zagotavlja v breme državnega proračuna, nesistemska: »Veljavna in primerljiva zakonodaja namreč z izjemo nekaterih razlogov (npr. nega, spremstvo, izolacija) za prvih 20 oz. 30 delovnih dni zagotavlja nadomestilo v breme delodajalca, nato pa v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.« Ob tem opozarjajo, da to ni praksa drugih držav. Uveljavljena sta zlasti dva koncepta, in sicer v breme delodajalca ali t. i. čakalni dnevi, brez nadomestila. Prepričani so, da bi bilo treba uvesti novo sistemsko ureditev, ob soglasju vseh socialnih partnerjev: »ZZZS je sicer naklonjen ukrepom, ki razbremenjujejo izvajalce zdravstvene dejavnosti, še posebej na primarnem nivoju ter tistim, ki lajšajo zavarovanim osebam dostop do pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.« Dženana Kmetec ca okrog 150 ljudi. Okrog 700 malic pa dnevno pripravijo za podjetja na Ptuju in v njegovi okolici. Marko Skok je povedal, da se za dvig cene malice glede na porast številnih stroškov (energija, surovine, stroški prevoza ...) za zdaj še niso odločili. Vse pa kaže, da bodo ceno morali dvigniti za 10 odstotkov. V gostišču Pri Tonetu Svenšku gostje lahko dnevno izbirajo med šestimi vrstami malic, med njimi je tudi ena vegetarijanska. Cena brez juhe je šest evrov, z juho pa 6,50 evra. Pri njih dnevno malica med 80 in 100 ljudi. Z malico pa oskrbujejo tudi tri podjetja. Zaradi povišanja vseh stroškov naj bi ceno malice dvignili za 10 odstotkov, z dvigom pa bodo še počakali, je povedal Bojan Svenšek. V gostilni Rozika na Ptuju dnevno ponujajo kar enajst vrst malic, od tega osem v okviru stalne ponudbe, tri menije pa dnevno spre- minjajo. Pri vseh malicah ponujajo juho in mešano solato. Vegetarijanskih in veganskih malic posebej ne ponujajo, ponujajo pa bolj zdrave vital obroke. Cene se gibljejo od 6,90 do 9 evrov. Dnevno pri njih malica okrog 150 ljudi, približno toliko pa jih dnevno pripravijo za podjetja. Cene malic so že nekoliko popravili, saj so stroški iz dneva v dan višji, nekatere surovine so se samo v nekaj mesecih povišale za 300 odstotkov in več, je povedal Aleš Vilčnik. Načrtujejo pa še 10-odstotno povišanje, če želijo preživeti. Cena je pri vsaki nabavi drugačna. Prihodnost je zelo negotova, na mesečni ravni so se stroški v zadnjih mesecih povečali za 7 do 8 tisoč evrov. Takšnih rezerv pa v gostinstvu ni. Obstaja bojazen, da bo pri takšnem galopiranju cen vse manj tistih, ki sedaj še vsak dan malicajo v gostilnah. Mojca Vtič in Majda Goznik Ker je bila ponudba edinega prijavljenega, kranjskega podjetja Saning, občutno previsoka, mu občina Ormož posla ni oddala. Javni razpis za sanacijska dela na objektu Gimnazije Ormož so ponovili. Foto: MH Edina ponudba za izvedbo sanacijskih del na gimnazijskem objektu je bila bistveno previsoka. Zato je občina ponovila javni razpis. Občina Ormož je konec maja objavila javno naročilo za sanacijska dela v gimnazijskem objektu. Do predpisanega roka, 15. junija, je prispela zgolj ena ponudba. Oddalo jo je podjetje Saning iz Kranja. A se je občina odločila, da mu tega posla ne bo predala in je ponudbo zavrnila. Razlog: previsoka ponudba. Podjetje Sanning bi namreč dela izvedlo za 650.930 evrov. Občina je namreč z rebalansom letošnjega proračuna zagotovila okoli 47.150 evrov, pri tem pa računa še na dobrih 207.000 evrov od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na ministrstvu so za časopis pred kratkim zatrdili, da so omenjena sredstva zagotovljena. Skupno torej imajo na razpolago 254.200 evrov, kar pomeni, da je prispela ponudba za skoraj trikrat presegla zagotovljena sredstva. Še več predlogov zdravniške stroke V Zdravniški zbornici Slovenije predlagajo še več ukrepov za razbremenitev zdravstva na primarni ravni. Tudi pri dolgotrajnih bolniških dopustih naj bi se zdravniki ukvarjali z administracijo, čeprav gre v primeru odsotnosti daljše od enega meseca, predvsem za odnos med zavarovancem in zavarovalnico, ki stroške tovrstne odsotnosti pokrije: » Prav tako je na zdravnike po nepotrebnem prenaša odgovornost pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente. Predlagamo rešitev, da bi zdravnik opredelil, kaj pacient potrebuje. Za redno izdajo pripomočkov bi lahko nato skrbela opolnomočena medicinska sestra ali pa plačnik ZZZS.« Foto: Pexels.com Vlada predloga ne podpira Državni zbor je vladi predložil predlog dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagali so, da bi se v tem določila pravica delavca do odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu (kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za ta čas bi se izplačalo delavcu nadomestilo, kar bi kril državni proračun. O predlogu na Ministrstvu za zdravje pravijo: „Vlada ga ne podpira, saj ta zgolj parcialno in nesistemsko ureja pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni, hkrati pa ni podana utemeljena ocena finančnih posledic predloga za državni proračun in druga javno finančna sredstva, kar povzroča tudi dodatno obremenitev na vzdržnost sistema zdravstvenega varstva.“ Foto: MH Občina je ponovila javno naročilo, rok za oddajo ponudbe se je iztekel te dni. »Šli smo v ponovni razpis v začetku julija. Verjamemo na ugodnejše ponudbe. Obseg del je enak, kljub temu pa, kot rečeno, pričakujemo več ponudnikov in ugodnejše ponudbe, saj se je najavilo več izvajalcev. Ponudba podjetja Saning je bila absolutno previsoka glede na primerjave cen na trgu,« je povedal župan Danijel Vrbnjak. Končanje del je bilo predvideno pred novim šolskim letom Dela bi se sicer ta čas morala začeti. Računali so namreč, da bodo zaključena do novega šolskega leta, a je že sedaj jasno, da to ne bo mogoče. »V najkrajšem možnem času moramo začeti, toda dela bodo težko končana pred novim šolskim letom. Zagotovljena sredstva države moramo črpati letos. Treba bo pohiteti. Želimo čimprej izbrati izvajalca, upamo, da ne bo pritožb in da se v najkrajšem možnem času lotimo dela,« je še dejal Vrbnjak. Spomnimo. Sanirati želijo razpoke, ki že več let zijajo na stenah prizidka stavbe k ormoški gimnaziji, kjer je telovadnica, pod njo pa bazen. Razpredajo se po stenah hodnika, slačilnic in sanitarij. »Napovedanih del se absolutno veselimo. Osnovni namen projekta je zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje srednješolskega prostora, zagotovitev varnih prostorov in kar je najpomembnejše, da preprečimo nadaljnje uničenje javne izobraževalne infrastrukture,« je že pred časom napovedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Monika Horvat Foto: MH Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 Podravje 8 COLOR CMYK stran 8 torek z 12. julija 2022 Gorišnica z V juliju že tradicionalno občinsko praznovanje Podravje z Skupnost občin Slovenije »Nismo zadolženi in delamo s polno paro« Opozarjajo na vpliv draginje V Gorišnici je julij namenjen praznovanju ter druženju občanov in občank. Ob godu farne zavetnice sv. Marjete namreč občina že tradicionalno proslavlja občinski praznik. Letošnji je že 27. po vrsti, ki ga bodo po več kot dveh letih lahko ponovno obeležili na podoben način kot pred epidemijo – s številnimi kulturnimi in športnimi dogodki ter osrednjo slavnostno prireditvijo s podelitvijo priznanj in nazivom častne občanke. Prav zato se ljudje letošnjega praznika še toliko bolj veselijo. pa je prav vsem generacijam,« je izpostavil župan Kokot, ki je izjemno ponosen na dosedanji razvoj občine. V zadnjih letih so namreč izvedli številne projekte na področju komunalne in cestne infrastrukture ter posledično izboljšali kakovost življenja v občini. Gorišnica ima izgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki pokriva 90 odstotkov prebivalstva. Letos bodo izvedli kanalizacijo na odseku Zamušani–Tibolci v vrednosti 205.000 evrov. Prav tako imajo že skoraj povsod v občini vzpostavljeno optično omrežje. »Smo ena redkih občin v Sloveniji, ki nismo zadolženi niti za evro in Osrednja slavnostna prireditev delamo s polno paro. Prav tako se ob prazniku občine Gorišnica bo v trudimo za enakomeren razvoj obpetek, 15. julija 2022, ob 18. uri na čine oz. vseh naših enajstih vasi,« ploščadi pred občinsko zgradbo. je dejal župan Kokot. Skupnost občin Slovenije je predsednika vlade Roberta Goloba opozorila na vpliv dviga cen energentov in pričakovanih nadaljnjih podražitev na občine ter ga pozvala, naj nemudoma ukrepa tudi na tem področju. Praznovanje se je začelo že v začetku julija, in sicer z odprtjem Športnega centra Gorišnica, ene največjih naložb v zadnjih letih. Župan Jože Kokot je izjemno vesel, da so uspešno zaključili gradnjo tako zahtevnega objekta v vrednosti okoli dva milijona evrov. »Želimo si, da bi naš Športni center v čim večji meri zaživel, namenjen Foto: ČG Ob 27. občinskem prazniku številne prireditve V četrtek, 14. julija, organizirajo viseče kegljanje za pokal občine Gorišnica, v večernih urah bo slavnostna seja občinskega sveta in nato še v novem Športnem centru prireditev Gorišnica teče in nordijsko hodi. Praznovanje se bo zaključilo konec meseca s spustom po reki Dravi. Letos za investicije štiri milijone evrov Letos je proračun občine težak okoli sedem milijonov evrov, od tega je nekaj manj kot štiri milijone evrov namenjenih za investicije. Med pomembnejšimi je župan Kokot izpostavil obnovo vaško-gasilskega doma Formin in izgradnjo Foto: ČG Župan Jože Kokot je ponosen na številne uspešno izvedene projekte. regionalnih kolesarskih povezav. Za slednje so lani zagotovili okoli 80.000 evrov, letos pa še dodatnih 870.000 evrov. Za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo cest bodo letos porabili okoli 400.000 evrov. »Še posebej nas veseli, da bomo letos uredili nove prostore v poslovno-stanovanjskem objektu in tja preselili splošnega zdravnika.« Med načrti in cilji za priho- dnost so gradnja doma starejših občanov in varovanih stanovanj. Glede na prostorsko stisko v šoli in vrtcu bodo poskušali čim prej najti rešitve za nadgradnjo vrtca. Tako kot do sedaj bodo tudi v prihodnje finančno podpirali delovanje številnih društev ter si prizadevali za razvoj turizma (Sokov mlin in Dominkova domačija). Estera Korošec Kot so zapisali v sporočilu za javnost, želijo, da se tudi za občine poišče rešitev, kot je že bila poiskana drugod. Po njihovih navedbah se je med drugim odhodek za električno energijo marca 2022 v primerjavi z letom prej zvišal za 20 odstotkov. Ob tem poudarjajo, da je treba upoštevati delovanje občin v skladu z javno naročniško zakonodajo in sklepanje večletnih pogodb, kar pomeni, da so se v kratkem obdobju občutno dvignile dogovorjene cene v pogodbah iz javnih naročil. V pozivu predsedniku vlade so opozorili tudi na ukrepanje na področju zakonodajne ureditve javnega naročanja. Trenutni zakon namreč določa stroge zakonske okvire delovanja občin, kar pa je v trenutnih in prihajajočih razmerah zelo oteženo, so še zapisali. STA Potencialnim kupcem smo na voljo: tel. 041 778 451 ali preko e-maila info@gradbenistvo-kelenc.si www.gradbenistvo-kelenc.si Čestitke ob prazniku občine Gorišnica Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK stran 9 Ljudje in dogodki torek z 12. julija 2022 9 Ptuj, Slovenska Bistrica z Na ptujskem gradu lani 33, v bistriškem 120 dogodkov Ptujske muzejske zbirke privlačnejše od bistriških Na ptujskem gradu so zgolj v letošnji prvi polovici leta našteli skoraj toliko obiskovalcev kot lani v celem letu, to je nekaj manj kot 20.000. V Slovenski Bistrici so postregli s podatki za preteklo leto, zabeležili so 31.051 obiskovalcev, a večina jih je prestopila le prag grajskega dvorišča, kjer ob sobotah poteka grajska tržnica lokalnih izdelkov in pridelkov. V lanskem letu so na ptujskem gradu izvedli 33 dogodkov, skupaj so našteli 22.817 obiskovalcev gradu iz več kot 30 držav, v prvih šestih mesecih letos so zabeležili nekaj manj kot 20.000 vedoželjnežev. So pa te številke še vedno veliko nižje v primerjavi z obiskom v predkoronskem letu 2019, ko se je na ptujski grad podalo dobrih 43.000 obiskovalcev iz več kot 60 držav. Sicer so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni. »Zlasti smo veseli odziva šolskih skupin v aprilu, maju in juniju. Prav tako se vračajo tuji individualni gostje, ki jih je bilo v preteklih dveh letih nekoliko manj,« je povedal Teodor Šandor iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Na vprašanje, zakaj obiskati ptujski grad, je odvrnil, da v tem spomeniku kulturne dediščine na vrhu griča domujejo najbolj obiskane in reprezentativne zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: orožje, Delovni čas in vstopnina ptujski grad ter grad Slovenska Bistrica Delovni čas Vstopnina odrasli otroci družine Ptujski grad Grad Slovenska Bistrica Od torka do nedelje Od torka do petka med 9.00 med 10.00 in 18.00 in 17.00 ter v soboto med 11.00 in 15.00 8€ 3€ 16 € 5€ 3€ 10 € Vir: PMPO in Zavod KSB Foto: ČG Ptujski grad je v prvi polovici letošnjega leta obiskalo blizu 20.000 obiskovalcev. glasbila, tradicionalne pustne maske, zbirka fevdalne stanovanjske kulture, slike na steklu in grajska galerija. Ob tem nudijo ogled muzejskih zbirk z Muzejskimi kartončki, ki otroke dodatno spodbujajo k raziskovanju, ravno to soboto pa med 10. in 13. uro prirejajo razstavo Zgodba o štirih damah ter brezplačne delavnice za družine z otroki, starimi več kot pet let. Na Ptujskem kraljuje ptujski grad, kulturno središče Slovenske Bistrice pa je grad Slovenska Bistrica, kjer ima sedež tudi tamkajšnji Zavod za kulturo. Zavod je lani, kljub epidemiji, organiziral kar 120 dogodkov, v to kvoto je vštetih tudi 53 grajskih tržnic ter spremljevalnih prireditev. Našteli so kar 31.051 obiskovalcev, od tega gre večji del pripisati obisku tržnice, na ostalih dogodkih pa so zabeležili dobrih 4.000 ljudi. Tudi letos nadaljujejo z organizacijo prireditev na grajskem dvorišču, med drugim so julija gostili mariborsko punk rock zasedbo Alo!Stari, avgusta pa napovedujejo koncert narodno-za- bavnih ansamblov Štirje kovači ter Igor in Zlati zvoki. Ob tem pa vabijo k obisku grajskih zbirk. »V poletnih mesecih so v gradu Slovenska Bistrica za posameznike in skupine na voljo številni turistični paketi, med katerimi lahko izbirajo. V galeriji Grad bo do 15. septembra odprta razstava Vedute, Podobe krajev in gradov med Pohorjem in Bočem. V razstavišču Graslov stolp pa imamo še čez poletje na ogled razstavo Nova preteklost društva Majolika. Posebej pa vabimo vse obiskovalce na brezplačne oglede fresk, s katerimi obeležujemo 300-letnico Flurerjevih fresk,« je dejela direktorica zavoda Herta Žagar. Mojca Vtič Maribor, Kranj z Zabava v koruznem labirintu Ptuj, Strnišče z Otvoritveni vikend 20. Festivala Art Stays Postprodukcija Doživetje za celo družino Praznik sodobne umetnosti in novih izzivov V Mariboru in Kranju so minuli konec tedna odprli koruzna labirinta. Prvi je narejen v obliki velikanskega grozda, drugi ima čebeljo tematiko. Doživljajski park v koruznem polju z interaktivnimi postajami je namenjen tako odraslim kot otrokom. Festival sodobne umetnosti Art Stays od leta 2003 prinaša na Ptuj in v okolico vrhunsko produkcijo domačih in tujih umetnikov, od najperspektivnejših mladih umetnikov do velikih imen sodobne umetnosti (Ai Weiwei, Yoko Ono, Robin Meier ...). Art Stays danes sodi med najpomembnejše predstavitve sodobne umetnosti, zlasti še likovne umetnosti, v Sloveniji in v tem delu Evrope. Postal je referenčni dogodek za številne mednarodne galerije, muzeje, fundacije in umetnike. V Mariboru je labirint postavljen na polju ob Papeževi cesti pri gradu Betnava, v Kranju pa na Bleiweisovi cesti v Zlatem polju. Po besedah vodje projekta Nataše Drozg imajo v načrtu še eno lokacijo, a jim tam labirinta zaradi težav s sušo še ni uspelo pripraviti. Letos je sicer že peta sezona postavljanja koruznega labirinta. Postavljajo jih na različnih mestih zaradi nujnosti kolobarjenja. Po besedah Drozgove so v javnosti naleteli na zelo dober odziv. »Labirint predstavlja obliko druženja, ki pri nas manjka. Postprodukcija se je za vsakega umetnika začela na enem od preteklih festivalov, s tem, ko se danes obnavlja in ponovno predstavlja, pa sprejema nadvse pomemben izziv. Festival se tako odpira v prihodnost, vstopa v nove prostore in občutke, pri tem pa ostaja v stalnem dialogu z gledalcem. Z njim zaživijo ptujske in okoliške galerije, mestne ulice in trgi. Seveda je želja, da bi tako bilo še veliko naslednjih let, da bodo mesto polnili umetniki s celega sveta in prinašali s seboj aktualna sporočila sodobne umetnosti, s katerimi se spogledujejo pri ustvarjanju in jih prenašajo v svoje umetniške stvaritve. Skupaj z umetniki na Ptuj prihajajo vedno novi ljubitelji sodobne umetnosti, ki ob že stalnem občinstvu predstavljajo pomembno referenco tega okolja. Razstavišča: Galerija mesta Ptuj, dominikanski samostan, Miheličeva Foto: Črtomir Goznik Osrednja razstava 20. Festivala Art Stays pod naslovom Postprodukcija I je na ogled v Galeriji mesta Ptuj. Le-ta zraven del, nastalih na festivalu, vključuje najbolj ikonične umetnike in multidisciplinarna dela, ki so zaznamovala razvoj festivala. Med njimi so instalacije, fotografije, slike, video posnetki, dokumentacija in druga dela. Foto: Koruzni labirint Labirint v polju koruze je atraktivna in zabavna domislica za preživljanje prostega časa mladostnikov in družin. Pravimo, da je neke vrste družinski team building, saj morajo vsi sodelovati,« je pojasnila sogovornica in dodala, da sta oba letošnja labirinta mnogo zahtevnejša kot prejšnja leta, zato se bodo morali obiskovalci in obiskovalke še bolj potruditi. Vsako leto ni nova le oblika labirinta, ampak so nove tudi naloge na poti. Povprečno se obiskovalci v labirintu zadržijo uro in pol. Obisk ni časovno omejen, obiskovalci si lahko sami organizirajo raziskovanje, najave in rezervacije niso potrebne. Obisk koruznega labirinta po navedbah avtorjev projekta omogoča spoznavanje narave, naravnih zakonitosti in ciklov rastlin, pa tudi živali. Raziskovanje pri odraslih in otrocih izboljšuje orientacijske sposobnosti, razvija intuicijo in krepi logično sklepanje ter samostojnost. Naloge, ki jih morajo obiskovalci izpolnjevati, spodbujajo sodelovanje, povezanost in srčnost, s tem pa labirint poskrbi za kakovostno preživljanje prostega časa v naravi. STA Foto: Črtomir Goznik Otvoritveno slovesnost je pospremil performens Post-Opera z Lyn Book (ZDA), Saro Korošec – Muzikačo (Slovenija), Eriko Vicari – Transversal – Project, (Italija) in vizualizacijo Beti Bricelj (Slovenija). galerija, ptujski grad, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Galerija FO.VI Strnišče in staro mestno jedro bodo vse do 18. septembra prizorišča, kjer si bo mogoče ogledati produkcijo vseh dvajsetih festivalskih let. V otvoritvenem vikendu pa so jih pospremili tudi številni spremljajoči dogodki, ki samo še dopolnjujejo edinstvenost tega festivalskega dogajanja. 20. Festival Art Stays se je začel z odprtjem razstave Postprodukcija II v dominikanskem samostanu, ki predstavlja nove večplastne skulpture in instalacije umetnikov. Ptujska županja Nuška Gajšek je direktorju festivala Jerneju Forbiciju izročila priložnostno darilo v zahvalo za vse, kar je festival v dvajsetih letih prinesel Ptuju, ki je v tem času postal prestolnica sodobne umetnosti Slovenije in širše. MG Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK Kultrua 10 stran 10 torek z 12. julija 2022 Središče ob Dravi z Koncert skupine Jua Ptuj z Predstavili monografijo o dr. Antonu Korošcu Se še spomniš … Slovenski politik z nazivom „narodnega voditelja“ Pred kratkim je iz obreškega doma kulture v Središču ob Dravi odmevala pesem, zavladalo je pozitivno razpoloženje. Ženska vokalna skupina Jua je namreč pripravila koncert. Foto: MH Zasedba devetih pevk Vokalne skupine Jua »Se še spomniš …,« je skupina devetih pevk poimenovala koncert, na katerem so prepevale zelo raznolike pesmi, od ljudskih do slovenskih in tujih uspešnic, kot so Pesem in dotik, Can't help falling in love, Zreilo je žito ter podobno. Kot pravijo, pojejo vse, kar jim je všeč. Povezuje jih ljubezen do petja in pesmi ter odlični odnosi. Njihove pevske vaje – dobivajo se enkrat tedensko, pred koncerti pogosteje – so polne smeha in užitka. »Tako različne, a tako enake. Na koncertu se nam je pridružila tudi pevka, ki sicer že nekaj časa živi v Nemčiji in se na daljavo uči pesmi,« je dejala njihova vodja Lucija Pocrnja, ki je bila zelo zadovoljna z izvedenim koncertom. Lepo število ljudi je uživalo v dobro uro in pol trajajoči prireditvi ter z navdušenim aplavdiranjem nagovarjala pevke in glasbene goste, da še kakšno dodatno zapojo. In to so tudi storili. Vokalna skupina Jua deluje že od leta 2003, takrat so sicer bile v drugačni zasedbi. Rade nastopajo in se udeležujejo različnih prireditev, kamor so povabljene. Sicer pa njihove koncerte pogosto popestrijo tudi z odličnimi gosti, tokrat so nastopili Moški pevski zbor Oplotnica ter znan glasbenik Vlado Pilja oz. Lepi Dasa. Monika Horvat Prlekija z 18. Grossmannov festival V Ljutomeru pločnik slavnih V Ormožu se je konec tedna začel 18. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Danes, 12. julija, se festivalsko dogajanje seli v svoje izvorno mesto Ljutomer. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju s Cankarjevo založbo in Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU organiziral predstavitev nove znanstvene monografije dr. Andreja Rahtena Anton Korošec – slovenski državnik kraljeve Jugoslavije. Direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič je ob tej priložnosti poudarila, da je bil Korošec ena od osrednjih političnih osebnosti na Slovenskem v 20. stoletju. Rahtenova monografija prihaja na knjižne police prav ob 150. obletnici rojstva štajerskega duhovnika in politika. Eden od njegovih kronistov in kasneje tudi kritikov Jakob Mohorič je opisal, kaj v bistvu je dosegel Korošec: revni sin Prlekije je postal državnik evropskega formata. „To je zelo na kratko, kaj je dosegel Korošec v vsem tem času, ko se je preko duhovniške poti na Štajerskem, kjer je sodil v bojevito gardo mladih duhovnikov na prelomu stoletja, ko je prevzel prve novinarske funkcije preko ključnih glasil katoliških narodnjakov na Štajerskem in kasneje, ko je preko deklaracijskega gibanja sebe postavil na vrh slovenskega političnega olimpa. Impresionira, kako je on iz revnih kmečkih razmer prišel tako visoko, da je na koncu bil nekaj časa tisti ključni državnik jugoslovanske države,“ pa je povedal Andrej Rahten. Začetki Koroščeve poti V prleški kmečki hiši v vasi Biserjane pri Sv. Juriju ob Ščavnici rojeni kmečki sin Anton Korošec je ljudsko šolo in gimnazijo deloma obiskoval tudi na Ptuju. Že na predvečer prve svetovne vojne je kot voditelj Slovenske kmečke zveze postal ključna osebnost na štajerskem političnem prizorišču, svoj vpliv je širil tudi prek glasil katoliških narodnjakov Slovenski gospodar in Straža. Uveljavil se je tudi kot poslanec v štajerskem deželnem zboru, predvsem pa je opozoril nase v dunajskem parlamentu, kjer je 30. maja 1917 prebral tudi znamenito Majniško deklaracijo. Korošec je vrhunec svoje politične kariere dosegel v naslednjih dveh desetletjih, ko je najprej odločilno pripomogel k ustanovitvi jugoslovanske države, nato pa pomembno sooblikoval njeno politično sceno. Foto: arhiv ZA S predstavitve monografije dr. Andreja Rahtena Anton Korošec – Slovenski državnik kraljeve Jugoslavije v Zgodovinskem arhivu Ptuj V Koroščevi politiki je bila ohranitev jugoslovanske države kot garanta avtonomnega razvoja slovenskega naroda glavna stalnica, v številnih kriznih situacijah je prav zato nastopal kot neke vrste rešitelj kraljeve Jugoslavije. Eden od ustanovnih očetov Jugoslavije O tem, da je njegova politika, ki je temeljila na pozornem opazovanju in premišljenem odzivanju na hrvaško-srbske spore, omogočila Sloveniji znotraj Jugoslavije precejšnjo avtonomijo, prav tako ni dvoma. Ti dve ugotovitvi sta tudi rdeča nit knjige, ki je nastala predvsem iz avtorjeve želje, da na enem mestu zbere svoja petindvajsetletna dognanja in spoznanja Foto: Tina Babič Utrinek z enega minulih festivalov: Gary Sherman, Severin Fiala in Andrej Košak Letos na festivalu pričakujejo igralca Roberta Englunda in režiserja Jacka Sholderja, prvi bo odkril tudi svojo zvezdo na Prleškem pločniku slavnih. Festival, ki so ga poimenovali po avtorju prvih filmskih posnetkov Karolu Grossmannu (1864–1929), letos ponuja pet celovečercev, ki se potegujejo za glavno nagrado hudi maček, sedem glasbenih dokumentarcev, ki so v tekmi za hrupnega mačka, ter 25 kratkih filmov, razvrščenih v sekciji Slakov hudi maček in Melies d'argent. Retrospektivi bosta na festivalu posvečeni tudi obema gostoma. Englund je na filmu upodobil lik Freddyja Kruegerja, eno največjih ikon grozljivk, ki jo je leta 1984 s filmom Nočna mora v ulici Brestov ustvaril avtor in režiser Wes Craven. Sholder je režiral njegovo prvo nadaljevanje. Lik je namreč prek filmske franšize, televizijske serije, stripa, videoiger in drugih medijev postal globalni popkulturni fenomen. Z osrednjima gostoma bodo opravili tudi javne razgovore ter jima na zaključni prireditvi podelili častne festivalske nagrade. Sholder bo hkrati predsedoval žiriji za najboljši celovečerni film. Z letošnjim festivalom bo Ljutomer bogatejši za Prleški pločnik slavnih, na katerem bo zasijalo deset zvezd s filmskimi imeni, ki so obiskali to festivalsko mesto. To so Fritz Lang, Roger Corman, Ruggero Deodato, Jose Mojica Marins, Sir Christopher Lee, Menahem Golan, Enzo G. Castellari, Franco Nero, Udo Kier in Gary Sherman. Enajsta zvezda bo posvečena Englundu, ki jo bo tudi odkril na današnji slovesnosti (12. julija). Posebej se bodo poklonili še 100. obletnici filma Nosferatu, ki ga bo z živo klavirsko glasbo pospremil skladatelj Mitja Reichenberg. Na sporedu bo tudi tradicionalna zombi parada, ki jo bo pospremil Pihalni orkester Ljutomer ob 100-letnici obstoja. STA Foto: Črtomir Goznik Z monografijo prof. dr. Andreja Rahtena o dr. Antonu Korošcu, državniku kraljeve Jugoslavije, smo šele ob 150. obletnici njegovega rojstva dobili celovito in pregnantno izrisano podobo najpomembnejšega slovenskega politika v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, je zapisal eden od dveh recenzentov dr. Jurij Perovšek. Kdo je dr. Andrej Rahten Dr. Andrej Rahten je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, redni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in dopisni član Avstrijske akademije znanosti. V letih 2001–2004 je bil zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, nato pa do leta 2008 svetovalec za zunanjo politiko v Kabinetu predsednika vlade. Leta 2002 je prejel zlati znak ZRC za izjemen doktorat. Je predsednik Koordinacijskega odbora za raziskovanje diplomatske zgodovine, odgovorni urednik knjižne zbirke Studia diplomatica Slovenica. Leta 2012 je bil imenovan za predsednika Strateškega sveta za zunanje zadeve pri MZZ RS, leta 2013 pa je nastopil štiriletni mandat veleposlanika RS na Dunaju. Za svoje veleposlaniško delo je prejel Veliki častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo na traku in posebno priznanje župana mesta Dunaj. o ustanovnem očetu Jugoslavije, ki je svoje politično delo posvetil njeni ohranitvi v prepričanju, da je s tem zagotovil tudi najboljši okvir za slovenski narodni razvoj. Na beograjski politični sceni je Korošec kot eden od ustanovnih očetov Jugoslavije veljal za enega najvplivnejših državnikov, ki mu je vse do smrti uspelo ohraniti pomembno vlogo tudi na dvoru Karađorđevićev. Kot je poudaril v govoru na Ptuju 21. avgusta 1927, je bila v širšem jugoslovanskem okviru Slovenska ljudska stranka sicer mala stranka, vendar naj bi predstavljala celoten slovenski narod, ki stoji na meji treh držav. Ni ga bilo sodobnika, ki ne bi priznal, da je Korošec s svojim dolgoletnim delovanjem suvereno obvladoval slovenski politični prostor v času kraljeve Jugoslavije, hkrati pa imel zelo pomembno vlogo v procesih odločanja v Beogradu. Rahtenovo knjigo odlikuje tudi zelo bogato fotografsko gradivo, ki je večinoma v Koroščevi spominski sobi v Sv. Juriju ob Ščavnici in je bilo delno prikazano tudi na sami predstavitvi v ptujskem arhivu. Sodeloval tudi z generalom Maistrom V razpravi, ki se je razvila ob koncu predstavitve, je Rahten opozo- ril tudi na sodelovanje med Korošcem in generalom Maistrom. Kot je znano, je bil marca 1917 Maister premeščen iz Maribora v Gradec. Poveljnik armadnega poveljstva v Gradcu general Hugo Martiny je osebno zahteval, da je treba Maistru preprečiti vrnitev v Maribor in se zavzel za njegovo premestitev v Ljubljano, Trst ali Dalmacijo. Maister se je v stiski obrnil na Korošca, ki je ugotovil, da zaplet lahko razreši zgolj posredovanje cesarja Karla osebno. V Kranju rojeni Martiny je bil v prvih letih vojne namreč eden najbolj izpostavljenih armadnih poveljnikov na ruski fronti, zato je bilo njegovo mnenje zelo vplivno. Karel je Korošca, ki je takrat vodil južnoslovanske poslance v dunajskem parlamentu, takoj sprejel in zahteval, da mu prinesejo Maistrove akte. Po njihovem pregledu je še isti dan ukazal, da se Maistra premesti v Maribor. „Takšne in podobne epizode, ki so v zgodovinopisju manj znane, kažejo, da se premalo zavedamo pomena Korošca v ključnih in prelomnih dogodkih narodne zgodovine. Bil je namreč edini slovenski politik, ki si je prislužil naziv »narodnega voditelja«,“ je dr. Andrej Rahten še posebej izpostavil ob predstavitvi monografije o dr. Antonu Korošcu na Ptuju. MG Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 12. julija 2022 11 Ormož z Podgorski gasilci na gasilsko olimpijado v Celje Intenzivne priprave na najprestižnejše tekmovanje Članom A PGD Podgorci, skupini desetih mladih fantov z mentorjem Jožetom Sladnjakom in kondicijskim trenerjem Bojanom Cunkom, je uspel zgodovinski uspeh – uvrstitev na gasilsko olimpijado, ki bo potekala v Celju. Fantje že komaj čakajo njihov dan D, petek, 22. julija, ko bodo na najprestižnejšem tekmovanju za gasilce skupaj s še štirimi ekipami v njihovi kategoriji zastopali slovenske barve. Zato redno vadijo že več mesecev in poudarjajo, da uvrstitev ni plod sreče, gre za večletno nadvse vztrajno in zavzeto delo. In prav to je bilo čutiti na enem izmed njihovih treningov, ko smo obiskali zagnano ekipo fantov v naslednji sestavi: Simon Škrjanec, Kristijan Sladnjak, Marko Slavinec, Uroš Ritonja, Dejan in Sandi Munda, Žiga Volmut, Zvonko Habjanič, David Notersberg in Marko Mesarič z mentorjem Sladnjakom in atletskim trenerjem Cunkom. Vajo spajanja sesalnega voda so praktično opravljali tako bliskovito, da enostavno nismo mogli slediti vsem korakom. Za njimi je kup treningov in nešteto ur truda in vaj. Kot pravijo, gre za večletno nadvse vztrajno in zavzeto delo. Prav ekipa v skorajda popolnoma enaki zasedbi je v zadnjih letih dosegla izjemne rezultate, saj so med drugim kar dvakrat postali pokalni prvaki na tekmovanju GZ Slovenije, enkrat so bili drugi. Na izbirno tekmovanje za olimpijado bi se tako uvrstili že glede na dosežke v zadnjem štiriletnem obdobju pokalnih tekmovanj. A so lanskega junija v Celju na državnem tekmovanju postali še državni podprvaki. Zadnja prepreka je bilo izbirno tekmovanje v Slovenski Bistrici, kjer so pometli s konkurenco in se s prvim mestom uvrstili na gasilsko olimpijado. »Uvrstitev nam zares ogromno pomeni. Leta 2011 smo začeli Foto: Arhiv PGD Podgorci V okviru priprav na gasilsko olimpijado so izvedli številne treninge. Foto: Arhiv PGD Podgorci Ekipa podgorskih gasilcev, člani A, ki se bodo na gasilski olimpijadi pomerili v vaji z motorno brizgalno in štafeti. z nule, bili smo čisto na repu, kar se tiče rezultatov na tekmovanjih v domači zvezi, sedaj smo dosegli zgodovinski uspeh,« je povedal mentor Sladnjak, ki ima precej zaslug za uspeh, saj ekipo strokovno vodi že leta. Intenzivni treningi: eden izmed fantov izgubil kar 12 kilogramov Fantje se na olimpijado zelo zavzeto pripravljajo vse od lanskega oktobra, vsaj trikrat na teden po najmanj dve uri. In to ne glede na vreme – če je bilo zares mrzlo, so vadili v dvorani. Treningi so nadvse intenzivni, skorajda vsi so v tem času izgubili vsaj kakšen kilogram, če ne več, eden izmed članov kar neverjetnih 12 kilogramov. Priprave so nadgradili s kondicijskimi treningi ob pomoči atletskega trenerja Cunka. »Naši treningi so povsem atletski – od osnovnega segrevanja do vaj za izpolnjevanje teka oz. atletske abecede ter specialnih vaj za štafetno predajo, startno pospeševanje, tek v cilj ... Specifika štafete na 400 metrov so še posebne ovire, ki jih bodo neka- teri udeleženci morali premagati – visoka ovira, tek preko dolge klopi in prehod skozi osemmetrski rov.« Forma in pripravljenost sta se sčasoma stopnjevali. »Veliko smo delali na moči, eksplozivnosti. Fantje so zares neverjetni, vztrajni. Njihova kondicijska priprava, koordinacija gibanja sta se izredno izboljšali. Če navedem samo en primer: ko so na začetku izvajali vaje na koordinacijski lestvi, je izgledalo prav smešno. Danes so prave rakete,« je navdušeno razložil Cunk in priznal, da tudi sam sprva gasilskih tekmovanj ter priprav ni jemal tako zelo resno, a so ga fantje z neverjetno voljo in videnim prevzeli. »Postalo mi je jasno, da so tovrstna tekmovanja precej več, kot si marsikdo predstavlja. Odločajo stotinke! Zelo se veselim njihovega nastopa. Zame so že zmagovalci, saj jim je uspela uvrstitev na olimpijado, če bodo štafeto odtekli v 54 sekundah, pa bom izredno zadovoljen.« Računajo na podporo S tem se strinjajo tudi fantje, ki v en glas priznavajo, da se je začetna evforija sedaj že prevesila v odgovornost. »Da se uvrstiš na olimpijado, so sanje vsakega tekmovalca. Pritisk je velik, toda v danem trenutku nam pomaga pri sami izvedbi vaje, da smo še hitrejši, natančnejši. Za sproščenost in osredotočenost na vajo nam veliko pripomoreta tudi trenerja. Potem je tukaj še izjemna podpora predvsem naših domačih. Gre za veliko odrekanja, ur treningov in truda, kar je seveda naporno tudi za naše punce, starše in druge,« je dejal eden izmed članov ekipe Sandi Munda, ki v vaji z motorno brizgalno opravlja delo vodarja 1 in je tudi predsednik društva. Želja vseh dvanajstih članov je, da vajo opravijo brezhibno – brez kazenskih točk. Samo ena napaka bi jim prinesla pet kazenskih točk oz. odbitek petih sekund, kar je nemogoče nadomestiti. »Naš cilj je še, da vajo z motorno brizgalno opravimo v času pod 30 sekund, štafetni tek pa nekje v 54 sekundah. To je povsem realno glede na pretekle dosežke. Imamo državni rekord 28,13 sekunde iz leta 2017 pri vaji. Če bi nam uspelo opraviti v tem času in brez kazenskih točk, smo lahko med prvimi desetimi enotami,« je poudaril Munda. Podgorske gasilce bodo na olimpijadi spodbujali njihovi domači in preostali člani društva, vsekakor pa pričakujejo podporo ostalih navijačev, ki jim bodo dali dodaten zagon za dosego želenega cilja. Monika Horvat Debeli rtič z Projekt Pričarajmo nasmeh Ptuj z Počitniško varstvo z bratoma Malek Nepozabne počitnice otrok Telefone in igrice zamenjali za druženje Tušev dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh že dve desetletji temelji na zelo preprosti, a iskreni ideji – otrokom pričarati nepozabne počitniške dni na najlepšem koščku slovenske obale. Julij in avgust sta na Ptuju zdaj že tradicionalno rezervirana za prijetno druženje osnovnošolcev. Šport, cirkuške vragolije in aktivno preživljanje prostega časa s sovrstniki in strokovnimi animatorji so pravi recept za kakovostno preživljanje počitnic. Foto: Matjaž Očko Tuš je na Debelem rtiču s skupino Čuki obeležil 20 let družbeno odgovornega projekta Pričarajmo nasmeh. Prav zato že od samega začetka sodelujejo z Rdečim križem Slovenije in njegovim Zdraviliščem RKS Debeli rtič. »Vzgojitelji otrokom pričarajo izobraževalne urice, zabavne trenutke ob večernih druženjih, poskrbijo za tečaje plavanja in izlet z ladjico. Prav tako je vedno poskrbljeno za prijetno namestitev in odlično hrano. In še najpomembnejše, otroci imajo vedno občutek varnosti, miru in sprejemanja,« je o projektu povedala Anja Marjetič iz Tuša. 500 otrok, ki vsako leto v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh letujejo na Debelem rtiču, izberejo območne enote Rdečega križa v sodelovanju s centri za socialno delo in socialnimi službami na osnovnih šolah. Tudi letos bodo poskrbeli za nasmehe 500 otrok, ki bodo lahko uživali v brezskrbni igri, učnih aktivnostih in morskih radostih. Prav te dni se tam mudi prva skupina – 113 otrok iz Koroške, Notranjske, Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline, ki so se veselili prav posebnega poletnega rajanja s skupino Čuki. Tea Dečman V prvem počitniškem tednu se je z Bratoma Malek iz Športno-cirkuškega društva Eleja in njihovimi animatorji družilo 50 otrok, prvi julijski teden jih je bilo še več, 83. »Ravno prav, da se imamo lepo. Čeprav so se meje odprle in ni več covid ukrepov, je otrok veliko, ni zaznati kakega večjega upada. Trudimo se, da res kakovostno preživijo počitnice. Letos smo uvedli tudi nekaj novosti. Otroci lahko sami s strokovnimi animatorji pripravijo program, predstavljajo tisto, s čimer se ukvarjajo sicer, rdeča nit pa ostajajo šport in cirkuške vragolije,« pravita Gašper in Miha Malek, najbolj znana obraza otroških zabav, ki zadnja tri leta skrbita za počitniško varstvo ptujskih otrok. Lani so osrečili kar 678 šolarjev, pa tudi njihovih staršev, ki so se izognili vsakoletni skrbi z iskanjem varstva v času poletja. udeleženci na različnih lokacijah, od parka do nogometnega igrišča, stadiona. Poletno počitniško varstvo je v prvi vrsti namenjeno šolarjem prve triade s stalnim prebivališčem v mestni občini Ptuj, v posameznem terminu je lahko največ sto otrok tedensko, dodatno še največ deset njihovih sorojencev iz tretje triade. Gašper in Miha Malek letos ugotavljata porast prijav starejših ot- rok, ki prihajajo na druženje k njim. Veliko je takih, ki se zavedajo, da je čas veliko bolje kot za telefoni in računalniki preživeti na prostem, ob športnih in drugih aktivnostih, kar je nedvomno zelo spodbudno. »Ugotavljamo, da so tudi motorično postali precej spretni zaradi nove pridobitve v ptujskem parku, trampolin je izjemno priljubljen,« še ugotavljajo animatorji. Hrano jim letos prvič pripravljajo v novi kuhinji OŠ Mladika, doslej so izjemno zadovoljni. Cena celotedenskih delavnic s prehrano (zajtrk, kosilo, malica) znaša 40 evrov. Tovrstne delavnice otrokom omogočajo, da na prijeten in ustvarjalen način v družbi sovrstnikov preživijo krasne poletne počitnice, obenem pa se tudi kaj novega naučijo. Do konca počitnic je na voljo še sedem terminov. Dženana Kmetec Zdaj so tu, zdaj so tam … Gre za projekt, ki se je začel v tem mandatu. Občina za izvedbo vsako leto zagotovi 15.000 evrov iz proračuna. Počitnikarji so na ta način bolj varni in aktivni. Sedež imajo v športni dvorani Mladika, a so Foto: ČG V minulem tednu je bilo v počitniškem varstvu 83 otrok. Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK Izobraževanje 12 torek z 12. julija 2022 Ptuj z Slovo od še ene izjemne dijaške generacije Na ŠETK štirje diamantni in dva zlata maturanta Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj je poklicno maturo na spomladanskem roku opravljalo 60 dijakov in dijakinj. Neuspešen je bil samo eden, vsi drugi so pokazali izjemno splošno znanje. Kljub temu da je bilo minulo šolsko leto zaznamovano z ukrepi za preprečevanjem okužb širjenja koronavirusa, so na poklicni maturi dosegli 98,3-odstoten uspeh. Še posebej so ponosni na štiri diamantne maturante, ki so dosegli največje možno število točk (23), in dva zlata. časa namenjali pripravam na poklicno maturo. »Zelo sem vesela, da je matura za mano. Menim, da sem dala res vse od sebe in dosegla super rezultat. Sedaj so pred mano dolge in brezskrbne počitnice.« Izjemne rezultate so na poklicni maturi dosegli tudi dijaki Strojne šole ŠC Ptuj. Zrelostni izpit je v spomladanskem roku uspešno stran 12 Foto: ŠC Ptuj Svarun Čelan, diamantni maturant elektro in računalniške šole opravilo 65 dijakov od 72 (90,3-odstotni uspeh). Kot je povedala ravnateljica Anja Jesenek Grašič, je bila povprečna ocena na maturi 15 točk, dijaki so se izkazali s svojo delavnostjo, pridnostjo in znanjem. Vse točke je na poklicni maturi zbral Domen Lešnik in postal diamantni maturant. Slavnostna podelitev spričeval je bila v minulih dneh v Dominikanskem samostanu. Na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj je zaključni izpit opravljajo 10 elektrikarjev in 25 mehatronikov operaterjev; dosegli so 100-odstoten uspeh. Poklicno maturo je pisalo 80 dijakov, od tega je bilo uspešnih 74. Ravnatelj Rajko Fajt je izjemno zadovoljen z njihovim uspehom, ki znaša kar 92,5 odstotkov. Še posebej pa so ponosni na diamantnega maturanta Svaruna Čelana in zlatega Nejca Rantaša. Estera Korošec Foto: ČG Diamantni maturanti ŠETK so: Jure Bezjak, Anja Petrovič, Tina Volč, Nejc Pevec; ter zlati maturantki ŠETK: Nina Bogša in Teja Žumer. Kot je na slavnostni podelitvi maturitetnih spričeval v Rimskem kampu izpostavila ravnateljica Darja Harb, je letošnja generacija maturantov edinstvena, že ob vstopu v srednješolsko izobraževanje so opazili njihovo neverjetno angažiranost in zagnanost. »Z rezultati smo seveda zelo zadovoljni. Dijaki so se na poklicno maturo zelo dob- ro pripravili in večina izmed njih je dosegla cilje, ki so si jih zastavili. Pri tem so imeli pomembno vlogo tudi njihovi profesorji,« je povedala Harbova in dodala, da je bilo v teh koronskih časih veliko prilagajanja, strpnosti, samodiscipline in volje do dela. »Dokazali ste, da ste izjemna generacija dijakov, željna novih znanj in izzivov. Prav vsake naloge, projekta ste se lotili brez dvoma in kolebanja. Želim vam, da ste uspešni tudi na vaši nadaljnji življenjski poti.« Diamantna maturantka Tina Volč se je v imenu sošolcev in sošolk zahvalila vsem profesorjem in staršem za številne nasvete in spodbudne besede. V nagovoru je izpostavila, da so zadnje leto veliko Foto: ŠC Ptuj Utrinek s podelitve maturitetnih spričeval Strojne šole Ptuj, njihov diamantni maturant je Domen Lešnik. Ormož z Na Gimnaziji Ormož veseli Videm z Oratorij 2022 – Za božjo slavo Vsi uspešno opravili poklicno maturo Druženje in nova prijateljstva Čeprav je minulo šolsko leto z ukrepi otežila epidemija, se na ormoški gimnaziji lahko pohvalijo s 100 % uspehom na poklicni maturi, saj so vsi dijaki zaključnega letnika programa predšolske vzgoje opravili maturo. Sreča, veselje, nasmehi otrok ob zaključenem dnevu in želja, da se čim prej vrnejo, mladi odprtih src za druženje s sovrstniki in sprejemanje vere, to in še mnogo več je oratorij Videm. To je sicer že peta generacija maturantov poklicne mature. K letošnjemu spomladanskemu roku je pristopilo vseh 20 dijakov. Povprečno število točk je bilo 15,1. Najvišje število točk, ki ga je dosegla ena dijakinja, je znašalo 20. Sicer pa je najvišje možno število točk, ki ga lahko dijaki dosežejo na poklicni maturi, 23. V Gimnaziji Ljutomer zlata maturantka Prav tako so 100 % uspeh dosegli maturanti poklicne mature programa predšolske vzgoje na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. »K poklicni maturi je pristopilo 21 dijakinj in trije dijaki, vsi so uspešno opravili maturo. Ena maturantka, Špela Hanžel iz občine Radenci, je dosegla prag 22 od 23 točk. Postala je zlata maturantka in bo prejela maturitetno spričevalo s pohvalo. Tudi udeleženci izobraževanja odraslih v poklicnem tečaju programa predšolska vzgoja so dosegli odličen rezultat, vseh sedem kandidatov je uspešno opravilo poklicno maturo,« je navedel ravnatelj Zvonko Kustec. Župan Danijel Vrbnjak je že sprejel maturante in njihove starše. Skupaj z ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec jim je podelil maturitetna spričevala, pri tem pa sta oba poudarila, da so izjemno ponosni nanje, jim zaželela vse dobro na njihovi nadaljnji poti ter najdaljše in najbolj brezskrbne počitnice. Ravnateljica se je zahvalila županu in vsem trem občinam za podporo, dijakom pa položila na dušo naslednje besede: »Pomembne so ocene, ampak so le ocene. Pomembnejše je, kakšni ljudje ste, kam boste šli, kako boste delovali v svojem življenju. Predvsem si zapomnite: pomemben je cilj in vztrajajte pri tem, kar ste si zadali. Bodite pogumni in tisti, ki krojite svoje življenje.« »V življenju vas čakajo takšni in drugi pomembni prelomni trenutki. Danes ste stopili na pomembno stopnico. Čas hitro mineva, a ko pogledam nazaj, je ravno čas po zaključku srednješolskega izobraževanja eden najprijetnejših, ki ga je treba izkoristiti, si napolniti baterije in začrtati pot za nadaljnje življenje. Želim, da bo ta vaša pot čim prijetnejša in takšna, kot si jo želite,« pa je med drugim dejal župan Vrbnjak. Občina je maturantom v zahvalo in spomin podarila knjigo Prleška düša avtorice Helene Srnec in 10-dnevno vstopnico za ormoški bazen ter pripravila manjšo pogostitev. Monika Horvat Foto: MH Maturanti predšolske vzgoje Gimnazije Ormož z ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec, županom Danijelom Vrbnjakom ter profesoricama Okrog 80 otrok ter 15 animatorjev se je odzvalo na povabilo k udeležbi oratorija, ki se je po dveh letih covidnega premora vrnil na dvorišče župnije v Vidmu. Oratorij je vzgojni počitniški program za otroke, ki ga pripravljajo mladi prostovoljci. V obliki, v kakršni ga poznamo danes, v Sloveniji poteka od leta 1988 in se je razširil že v več kot 300 krajev po vsej Sloveniji, tudi v Videm, kjer so minuli teden mladi za mlade oz. za še mlajše organizirali že 14. oratorij. Letošnja rdeča nit oratorija je bil ustanovitelj jezuitov Ignacij Lojolski, vitez, ki je po spreobrnjenju pred pol tisočletja postal svetnik. In z zgodbo svetnika so mladi prepletli nepogrešljive sestavine oratorija: molitev, petje, dramsko zgodbo, katehezo, ustvarjalne delavnice in igre. »Običajno smo zjutraj pogledali filmček o življenju Ignacija Lojolskega, nato smo se o videnem z otroki pogovorili,« je dejala animatorka Klara iz Vidma. O odprtosti mladih za verske vsebine pa meni: »Mladi so oz. smo odprti za vero, le približati jo je treba. Na primer veliko otrok, ki so se udeležili oratorija, sicer ne hodi k nedeljski maši, tukaj pa vsebine z veseljem sprejemajo in sprejmejo.« Klarine besede je potrdil tudi vodja oratorija Rok Simonič. »Mladim v drugačni luči oz. na način, ki je njim bližji, podamo verske zgodbe, krščanske vrednote. Pa tudi sicer se potrudimo, da jim je lepo, tako kot je bilo nam, ko smo bili udeleženci oratorijev.« Sicer pa je oratorij predvsem druženje in tkanje novih niti ali utrjevanje že obstoječega prijateljstva. Klara, ki je animatorka že tretje leto, je dejala: »Otrokom veliko pomeni, da se lahko družijo s sovrstniki, da se pogovarjamo, res je prisrčno, ko se vsako jutro z odkritim veseljem pozdravimo, objamemo.« In ravno ta pristen odnos med udeleženci oratorija ter zadovoljstvo sta največja na- grada za opravljeni trud, je dejal Simonič, 22-letnik, ki je prevzel odgovorno nalogo vodje oratorija. »Ampak pri vodenju nisem sam, pomaga mi celotna ekipa animatorjev. Žal nas je letos nekaj manj, verjetno zaradi dvoletnega covidnega premora, upam pa, da bo že prihodnje leto drugače,« je dodal in se zahvalil še vsem sponzorjem, ki so mladim iz Župnije Videm pri Ptuju pomagali soustvarjati Oratorij 2022. Mojca Vtič Foto: Oratorij Videm Leta 2019 se je oratorija udeležilo 180 otrok in 40 animatorjev, letos je ta številka občutno nižja, vendar pomen oratorija zato ni nič manjši. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 12. 7. 2022 Rokomet Ormožanom spodletelo v reprezentanci Stran 14 Atletika Sara Šeruga v šprintih dvakrat med deseterico Stran 14 stran 13 Footgolf V Ljubljani prevlada članov ptujskega kluba Stran 15 Strelstvo Venta med posamezniki, Karlovčani ekipno Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z NK Aluminij V šumi na preizkušnji številni zanimivi igralci Aluminij – Domžale 1:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Vuk (10.), 1:1 Jagić (33.), 1:2 Saitoski (58.). ALUMINIJ: Tibor Banić, Sandro Zukić, Hrvoje Črnčec, Luka Koblar, Gašper Jovan, Rok Frešer, Tomislav Jagić, Tim Ciganović, Marko Brest, Nik Marinšek, Jaka Bizjak. Od 60. minute: Maj Pavli, Andraž Borovnik, Alisson, Tin Martić, Matija Munič, Rok Schaubach, Karlo Plantak, Nejc Medved, Nana Babil Kofi, Tai Kmetec, Mateo Topič. Trener: Robert Pevnik. DOMŽALE: Gašper Tratnik, Andraž Žinič, Andrej Đurić, Benjamin Markuš, Nikola Jovićević, Nermin Hodžić, Karl Namnganda, Matej Podlogar, Domen Zajšek, Emir Saitoski, Slobodan Vuk. Igrali so še: Luka Topalović, Dejan Georgijević, Jon Švigelj, Tilen Rajter Krebs, Gašper Černe. Trener: Simon Rožman. Nogometaši Aluminija so v sobotnem popoldnevu odigrali tretjo pripravljalno tekmo, po remiju s Fužinarjem in zmagi proti romunskemu Cluju so bili tokrat poraženi z Domžalami. Za goste je bila tekma v Kidri- čevem generalka pred začetkom sezone v 1. slovenski ligi – v 1. krogu se bodo Domžalčani v soboto doma pomerili s Celjani. »Zadovoljen sem z delovno vnemo igralcev, skozi priprave so pokazali veliko želje in povezanosti. Osnovne mehanizme v igri so osvojili, v ekipi izkušenj in ekstremne mladosti pa je še veliko stvari, ki jih bo treba nadgraditi,« je po zmagi povedal trener gostov Simon Rožman. V gostujoči ekipi je v začetni enajsterici zaigral Domen Zajšek, ki mu je bil teren v šumi dobro poznan – do selekcije U-15 je namreč nosil dres Aluminija. Kasneje je prestopil v Maribor, nato celo v italijanskega velikana Romo (ekipo U-18 in nato U-19). Tudi v domači zasedbi je bilo prisotnih precej zanimivih igralcev, nedvomno je izstopal Luka Koblar. 22-letni centralni branilec je bil v sezoni 2018/19 kot igralec Maribora pol leta posojen v Aluminij, kjer se je res lepo uveljavil. V zadnjem letu se je preizkusil tudi v Italiji, kjer je bil član ekipe Frosinone, a pravega preboja ni naredil. Ena od možnosti za nadaljevanje kariere je vrnitev v Kidričevo. Naslednji zanimiv igralec v Foto: Črtomir Goznik šumi na preizkušnji je Rok Frešer. 21-letni Mariborčan je Nogometaši Aluminija so z Domžalami odigrali dokaj enakovredno tekmo, minimalne zmage pa so se na koncu veselili gostje. igral za vse mlade selekcije Maribora, zadnji sezoni pa van iz Rudarja, Matija Munić iz kluba zavzeto, uspelo jim je vzpostaviti val v kazenskem prostoru, nato pa je uveljavitev iskal v 2. ligi, Dugo selo (3. HNL), o njihovem na- ravnotežje v igri, plod tega pa je bil samostojno akcijo zaključil z izjempri ekipah Dekani in Gorica. daljnjem statusu pa za zdaj uradnih izenačujoči zadetek. Lepo akcijo Ma- nim strelom pod prečko – 1:2. Od 60. minute naprej je trener informacij še ni. rinška in Bizjaka je z golom iz bližine V obeh je imel kar lepo Robert Pevnik ponudil priložnost Gostje so bolje odprli tekmo in so kronal Jagić – 1:1. Domačini so se v minutažo. Morda bo njegov si priigrali nekaj polpriložnosti. V 10. tem delu igre izkazali z nekaj odvze- drugim 11 igralcem, do spremembe tretji zaporedni drugoligaški minuti so po slabšem izbijanju do- timi žogami in hitrimi prehodi v na- rezultata pa več ni prišlo. Ob koncu klub Aluminij. mačinov izkoristili ponujeno prilož- pad, kar je v zadnjih letih že značilna tekme je s strelom izven kazenskega Kot igralci na preizkušnji so se predstavili še Tomislav Jagić, Hrvoje Črnčec in Mateo Topić Iz Varaždina, Sandro Zukić iz Krškega, Gašper Jo- Nogomet z Prijateljska tekma Izkušenejši Podvinci premagali mlado Dravo Podvinci – Drava Ptuj 4:1 (2:0) PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Prahič, Živič, Anžel, Kuserbanj, Modrič, Svenšek, Pihler, Orovič, Ziko Zajko; Igrali so še: Rižnar, Kocbek, Kolenko, Markovič, Dobrajc, Zorko. Trener: Robert Hojnik. DRAVA PTUJ: Janžekovič, Očko, Bolcar, Vogrinec, Pivko, Erhatič, Bono, Čeh, Janežič, Penič, Šabeder. Igrala sta še: Sedič, Kolar. Trener: Aleš Čeh. Na igrišču v Podvincih so veliko izkušenejši domači nogometaši unovčili to prvino in s 4:1 premagali mlade nogometaše Drave. nost, izkušeni kapetan Slobodan Vuk je s približno sedmih metrov žogo spretno pospravil v mrežo – 0:1. Ob zaostanku so domačini zaigrali bolj igra Aluminija. V drugem delu je bil edini gol delo mladega Emira Saitoskega (letnik 2003), ki je najprej izjemno preigra- prostora poskusil Tai Kmetec, gostujoči vratar pa je s skrajnimi močmi žogo preusmeril mimo gola. V ptujski ekipi je glede na leta in izkušnje izstopal le novi vratar Luka Janžekovič, medtem ko so vsi ostali igralci zelo mladi. Ta mladost jih je »gnala« v hitro igro s precej napakami, medtem ko so se Podvinčani dobro postavili na igrišču in potrpežljivo čakali svoje trenutke. na levi strani kazenskega prostora, v prvi je odlično podajo s strelom s približno sedmih metrov zaključil Alen Pihler, isti igralec pa je nekaj minut zatem dosegel še drugi zadetek, ko je v neposredni bližini gola podstavil nogo. Ptujčani so v prvem polčasu veliko poizkušali, a si niso priigrali prave priložnosti. Ta pa se jim je ponudila takoj v začetku drugega polčasa, ko je strel Šabedra odlično zaustavil Cajnko. Sledila je hitra kazen, potem ko je Jernej Orovič zadel s strelom po tleh z roba kazenskega prostora. Isti nogometaš, ki je igralsko vidno izsto- pal, je nato imel še eno izredno priložnost, a je ni zaključil z golom. To pa je »popravil« v končnici tekme, ko je po samostojnem prodoru dosegel še četrti zadetek za Podvince. Vmes so domačini igrali z roko v svojem kazenskem prostoru, takrat je zadetek za modre iz enajstmetrovke dosegel Nik Erhatič. Glede na prikazano so gledalci videli kar zanimivo tekmo, v kateri sta oba trenerja, tako Robert Hojnik na domači kot Aleš Čeh na gostujoči strani, dobila vsaj približno realno sliko svojih ekip. Dva so dočakali v končnici prvega polčasa, ko so prešli v vodstvo 2:0. Obe akciji sta se v osnovi odvili ŽE V PRODAJI! V JULIJSKI ŠTEVILKI PREBERITE: • PRVI TEST EVROPSKE TESLE Y, • KAKO SE PELJE NOVA MAZDA MX-5, • KATERI NOSILEC ZA KOLESA IZBRATI, • ČEMU NOVI NIRO V OSNOVI NI DRUGAČEN OD PREJŠNJEGA. Za naročilo revije pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 4321. www.media24.si Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Podvinci – Drava, ki so jo prepričljivo dobili domačini. JM David Breznik Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 torek z 12. julija 2022 Rokomet z EP za mladince do 20 let, Portugalska Ormožanom spodletelo v reprezentanci Od 7. do 17. julija na Portugalskem poteka evropsko prvenstvo za mladince do 20 let. Med šestnajstimi reprezentancami nastopa tudi izbrana vrsta Slovenije, katere barve zastopajo tudi številni člani ormoškega Jeruzalema: kot trener Saša Prapotnik, kot fizioterapevt Tomaž Skledar, kot igralci Blaž Fergola, Jure Lukman, Nik Čirović in Denis Škrinjar (zaradi poškodb sta doma ostala vratar Aleš Zemljič in Gašper Pungartnik). Slovenija je v skupini B odigrala tri tekme in zasedla 3. mesto, ki ne vodi v boj za najvišja mesta. „Po mojem mnenju je bila za nas usodna prva tekma proti Madžarom, ki smo jo gladko izgubili (22:31). Enostavno se na igrišču nismo znašli in sledil je visok poraz. To je bila zagotovo najslabša predstava te generacije na velikih tekmovanjih. Tudi na drugi tekmi nismo blesteli, a na koncu vseeno za gol premagali Ferske otoke (28:27), ki so dan prej presenetili Dance. Tretja tekma z Dansko je odločala o potniku med osem najboljših ekip tega prvenstva. Trudili smo se po najboljših močeh, ampak so bili Skandinavci v tistem trenutku enostavno premočan tekmec (27:34). Ekipa je sposobna pokazati bistveno več in že zaradi tega smo seveda razočarani nad le tretjim mestom v predtekmovanju. Pred nami sta sedaj še tekmi proti Poljski in Norveški. Upam, da se nam uspe pobrati in zmagati obe tekmi ter na koncu prvenstva zaigrati za vsaj končno 9. mesto. Tudi poškodbe so nas popolnoma zdesetkale: po prvi tekmi smo ostali brez Andraža Makuca, ki si je huje poškodoval koleno, tudi vratar Denis Strašek nam na ključni tekmi proti Dancem ni mogel pomagati. Žal so se stvari obrnile popolnoma v napačno smer, kot smo si želeli. Treba bo zavihati rokave in odigrati te tri tekme na najvišjem možnem nivoju in osvojiti čim boljšo uvrstitev. To pa je v našem primeru deveto mesto,“ je razočarano iz Portugalske poročal trener Saša Prapotnik. V prvem delu tekmovanja se je trem igralcem Jeruzalema uspelo vpisati med strelce. Čirović je dosegel šestnajst, Lukman tri in Fergola dva zadetka. Škrinjar je zaradi po- Saša Prapotnik Atletika z Miting Novo mesto Na mladinskem evropskem prvenstvu do 18 let v atletiki, ki se je končalo v Jeruzalemu, je za edino slovensko medaljo poskrbela Brina Likar. V skoku v daljino je skočila 630 cm, kar je bilo dovolj za drugo mesto in srebrno medaljo. Devet centimetrov več (639 cm, rekord prvenstev) je za zlato zmogla Švedinja Ayla Hallberg Hossain. Likarjeva je bila favoritinja za odličja, osebni rekord je postavila 4. junija letos na Vučkovem memorialu v Kranju, ko je zmogla kar 6,54 metra. V finalih je v štirih dnevih prvenstva v Izraelu nastopilo še nekaj slovenskih predstavnikov. Peta je bila ženska štafeta 100, 200, 300 in 400 metrov v postavi Nika Šinkec, Lana Andolšek, Lina Hribar in Karolina Zbičajnik (2:10,97). Tia Tanja Živko je bila na 1500 metrov z osebnim rekordom (4:28,08) šesta, v metu kopja je prav tako z osebnim rekordom (65,42 m) sedmo mesto osvojil Tevž Podlipnik. Osma je bila Lina Hribar na 200 m (24,67, +2,5 m/s), deveti v skoku v daljino Klemen Modrijančič (7,13 m), 10. Andraž Rajher v metu kladiva (62,62 m), 11. pa Nuša Lužnik v metu kopja (39,97 m). Maj Bizjak v finalu skoka s palico ni preskočil začetne višine na 4,70 metra in je ostal brez uvrstitve. Uroš Krstič Srbski teniški zvezdnik Novak Đoković, ki je v nedeljo v Wimbledonu osvojil svoj 21. turnir za veliki slam, je na svetovni lestvici ATP zdrsnil na sedmo mesto, saj na turnirju niso delili točk za lestvico ATP. Številka 1 je ostal Rus Danil Medvedjev. Najboljši Slovenec Aljaž Bedene je doživel nov velik padec in je zunaj prvih 250 igralcev na svetu. Medvedjev je ostal prvi igralec sveta, čeprav ni imel pravice, da nastopi na tretjem grand slamu sezone. Organizatorji Wimbledona so namreč zaradi ruskega napada na Ukrajino izključili vse ruske in beloruske športnike. Zato so se vodilni pri združenju ATP odločili, da ne bodo delili točk za svetovno lestvico. Foto: AZS Likarjeva do edine slovenske medalje proti Poljski, dan kasneje ob istem času pa tekma proti Norveški. Đoković sedmič osvojil Wimbledon, nato pa zdrsnil na 7. mesto Aneju Čurinu Prapotniku odličnega teka iz kvalifikacij ni uspelo prenesti v finalni nastop. z rezultatom 13,54 s. To bi bil novi državni rekord, a je pihal premočan veter v hrbet, + 2,9 m/s (dovoljen je +2,0), zaradi česar rekord ni veljaven. Ena izmed najzanimivejših disciplin je bila tek na 100 metrov, v katerem je nastopil tudi Anej Čurin Prapotnik iz Atletskega kluba Ptuj. Ta je v kvalifikacijah dosegel drugi najboljši izid med vsemi 32 nastopajočimi, ure so se ustavile pri 10,60 s (Srb Aleksa Kijanović je tekel 10,55 s). Odlične popotnice pa Aneju ni uspelo izkoristiti v finalu, kjer je tekel 11,41 s, kar je bilo dovolj le za 7. mes- škodbe ekipi pomagal le proti Danski in še to samo v obrambi. V torek, 12. julija, je ob 15.30 na sporedu tekma Teniške novičke Sara Šeruga v šprintih dvakrat med deseterico V Novem mestu je na stadionu Portoval potekal šesti od sedmih mitingov za mednarodno atletsko ligo Telekom Slovenije. Na njem ni bilo večine od deseterice atletinj in atletov, ki so že ali pa se odpravljajo v ZDA, kjer bo med 15. in 24. julijem potekalo letošnje svetovno prvenstvo. Manjkala sta tudi Kristjan Čeh in Neja Filipič, vodilna v točkovanju za mednarodno ligo. Ta se bo končala 9. in 10. septembra z atletskim pokalom Slovenije. Najboljši rezultat mitinga je dosegel Filip Jakob Demšar (Mass) v teku na 110 metrov z ovirami, saj je slavil Nik Čirović to. Zmagal je Jernej Gumilar (Mass) z rezultatom 10,42 s, drugi je bil Kijanović z rezultatom 10,49 s. »V kvalifikacijah sem tekel 10,60 s, čeprav sem zadnjih 30 metrov le iztekel in s tem prihranil nekaj moči za finalni nastop. Sledil pa je neljub zaplet pri urniku finalnega nastopa, saj smo imeli kar 20-minutno zamudo. Priprava na tek tako ni potekala po načrtih, posledično me je po 20 metrih finala prijel krč in nisem mogel nadaljevati teka v želenem ritmu,« je o nastopu na Dolenjskem povedal Čurin Prapotnik. Izmed tekmovalcev AK Ptuj je bil Blaž Jurgec diskvalificiran v teku na 400 m, zato pa se veliko bolje odrezala Sara Šeruga (letnica 2004). V teku na 100 m je v kvalifikacijah dosegla osmi čas (12,74 s), na tem mestu pa je končala tudi finalni nastop – dosegla je izid 12,79 s. Sara je nastopila tudi v teku na 200 m, tekmovala je v drugi kakovostni skupini, kjer je zmagala z rezultatom 26,14 s, kar je bil sedmi najboljši dosežek med 21 nastopajočimi tekmovalkami. Ptujski klub je imel svoja predstavnika tudi v konkurenci pionirjev, to sta bila Simon Kos (letnik 2008) in Ana Čurin Prapotnik (letnica 2009). Oba sta nastopila v teku na 60 m in svoje nastope končala na zmagovalnih stopničkah. Simon je z rezultatom 7,86 s osvojil 3. mesto, Ana pa z rezultatom 7,90 s drugo. JM Đoković je torej izgubil 2000 točk lanske zmage v finalu Wimbledona in zdrsnil na najslabši položaj v zadnjih skoraj štirih letih. Avstralec Nick Kyrgios, ki ga je v nedeljskem finalu na osrednjem igrišču premagal Đoković, je izgubil pet mest in padel na 45. mesto. Dejstvo, da letos točk niso delili, je še najbolj v prid Špancu Rafaelu Nadalu, ki je moral zaradi poškodbe trebušne mišice predčasno končati turnir. Nadal je napredoval za mesto in se vrnil v »top 3«. Drugi je olimpijski prvak Nemec Alexander Zverev, ki je Wimbledon izpustil zaradi poškodbe. Medtem so slovenski igralci vse slabši na svetovni lestvici. Bedene je padel za novih 59 mest in je ta čas komaj 259. igralec sveta, medtem ko je drugi najboljši Slovenec Blaž Rola zdrsnil izven prvih 400 in je na šele 418. mestu. Lestvica ATP (11. julija): 1. (1) Danil Medvedjev (Rusija) 2. (2) Alexander Zverev (Nemčija) 3. (4) Rafael Nadal (Španija) 4. (5) Stefanos Cicipas (Grčija) 5. (6) Casper Ruud (Norveška) 6. (7) Carlos Alcaraz (Španija) 7. (3) Novak Đoković (Srbija) 8. (8) Andrej Rubljov (Rusija) 9. (9) Felix Auger-Aliassime (Kanada) 10. (13) Jannik Sinner (Italija) ... 259. (200) Aljaž Bedene 418. (344) Blaž Rola 7775 6850 6165 5150 5050 4845 4770 3700 3445 3185 193 98 Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) Filip v Velenju do polfinala V Velenju se je začela serija treh ITF-članskih profesionalnih turnirjev z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. Naslednji postaji bosta Litija in Radomlje. Na igriščih ŠTK Velenje je nastopal tudi član TK Terme Ptuj in aktualni državni prvak Filip Jeff Planinšek. Z nizom treh zmag se je uvrstil v polfinale, pri čemer je v 2. krogu ugnal tudi 4. nosilca Lukasa Krainerja iz Avstrije. V polfinalu je nato njegovo serijo zaustavil mladi, šele 17-letni Vilius Gaubas iz Litve; v začetku leta je bil znotraj TOP 20 igralcev sveta v mladinski konkurenci. Filip je imel v tem srečanju kopico priložnosti za zmago, a mu jih tokrat ni uspelo unovčiti. ITF-turnir v Velenju, rezultati: 1. krog: Planinšek – Dimitrijevič 6:0, 6:0; 2. krog: Planinšek – Krainer (Avstrija, 4.) 7:6(0), 7:5; četrtfinale: Planinšek – Malešević (BiH) 6:4, 4:6, 6:2; polfinale: Planinšek – Gaubas (Litva) 7:6(7), 7:5; finale: Gaubas – Kekez (Hrvaška) 6:4, 6:3. Tamara 55. igralka sveta Lestvica WTA (11. julija): Poljakinja Iga Swiatek je po koncu grand slama v Wimbledonu ostala prepričljivo prva na teniški svetovni lestvici WTA. Finalistka turnirja v Londonu Tunizijka Ons Jabeur je izgubila tri mesta in je z drugega zdrsnila na peto. Pred njo so še Estonka Anett Kontaveit, Grkinja Maria Sakari in Španka Paula Badosa. Najboljša Slovenka Tamara Zidanšek je 55. igralka na svetu, pridobila je pet mest, eno pa je izgubila Kaja Juvan, ki je na 63. mestu. V tem tednu Tamara v švicarski Lozani brani veliko točk iz lanskega leta, ko je osvojila svoj prvi WTA-turnri serije 250. 1. (1) Iga Swiatek (Poljska) 2. (3) Anett Kontaveit (Estonija) 3. (5) Maria Sakari (Grčija) 4. (4) Paula Badosa (Španija) 5. (2) Ons Jabeur (Tunizija) 6. (6) Arina Sabalenka (Belorusija) 7. (8) Danielle Collins (ZDA) 8. (9) Jessica Pegula (ZDA) 9. (10) Garbine Muguruza (Španija) 10. (11) Emma Raducanu (VB) ... 55. (60) Tamara Zidanšek 63. (62) Kaja Juvan 280. (285) Dalila Jakupović 293. (281) Polona Hercog 8336 4326 4190 4030 4010 3267 3131 3097 2886 2717 1023 912 239 220 sta, JM torek, 12. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija torek z 12. julija 2022 15 Footgolf z Uvodni tekmi DP v Ljubljani Prevlada članov ptujskega kluba Konec tedna se je v Ljubljani začelo letošnje državno prvenstvo v footgolfu, ki bo letos sestavljeno iz desetih tekem. Te se bodo odvile na petih prizoriščih (na vsakem dve, ena v soboto in druga v nedeljo), v skupni seštevek pa bo štelo najboljših osem rezultatov vsakega posameznika. Na uvodnih dveh tekmah v Ljubljani je nastopilo 43 oz. 46 tekmovalcev. Smetano so tokrat pobrali predstavniki najbolje organiziranega in najštevilčnejšega slovenskega kluba – FGK Ptuj, saj sta njihova predstavnika zmagala v obeh dnevih tekmovanja: prvi dan Iztok Ogrizek, drugi dan Dean Bon. Posebej razburljiv je bil zaključek prve tekme, ko je imela kar četverica igralcev po 18 odigranih luknjah enak rezultat (-12). Sledilo je razigravanje, ki je dalo končnega zmagovalca in nadaljnji vrstni red … „Veliko igralcev je izenačenih, zato velikokrat o vrstnem redu pri vrhu odloča dnevna forma in poču- 1. dan, člani: 1. Iztok Ogrizek (Ptuj) 2. Uroš Krajnc (Ptuj) 3. Damijan Turk (Ptuj) 4. Admir Ičanovič (Sport club M) 5. Dalen Simonič Dabič (Ptuj) 6. Dejan Novak (Ptuj) 7. Matic Robida (Ljubljana) 8. Viktor Belak (Pomurje) 9. Endi Curk (Bovec) 10. Denis Mlekuž (Bovec) 2. dan, člani: -12 -12 -12 -12 -11 -11 -10 -10 -9 -9 +45 1. Bojan Taneski (Ljubljana) 2. Viktor Hotko (Ptuj) 3. Simon Sladic (Bovec) 4. Milan Kristovič (Ptuj) 5. Renato Hvalec (Pomurje) 6. Vasja Kovač (Bovec) 1. Dean Bon (Ptuj) 2. Denis Mlekuž (Bovec) 3. Dalen Simonič Dabič (Ptuj) 4. Damijan Turk (Ptuj) 5. Endi Curk (Bovec) 6. Ian Emeršič(Ptuj) 7. Boštjan Pek (Ptuj) 8. Mihael Wajs (Pomurje) 9. Dejan Novak (Ptuj) 10. Žiga Šraml (Erlachstein Šmarje) -15 -14 -12 -12 -11 -9 -9 -8 -8 -7 +45 -7 -6 -6 -5 -5 -5 tje na posameznem prizorišču. Tudi igrišča so različna v posameznih delih leta, odločajo pa še vremenski in drugi pogoji. Vse skupaj privede do 1. Simon Sladic (Bovec) 2. Peter Dirnbek (Sport klub M) 3. Renato Hvalec (Pomurje) 4. Sandi Mertelj (Ptuj) 5. Vasja Kovač (Bovec) 6. Darin Repič (Ptuj) -12 -10 -10 -9 -8 -8 tega, da so tekme zanimive,“ je dejal predsednik Footgolf zveze Slovenije Damijan Turk. JM Najboljši tekmovalci prve letošnje tekme za državno prvenstvo v Ljubljani: Simon Sladič, Iztok Ogrizek, Viktor Hotko, Uroš Krajnc, Enej Huber (zmagovalec med mladinci) in Damijan Turk Nogomet z DNT Ptuj »Rezultati trenerjev niso odvisni samo od strokovnega dela« Po letih vodenja ptujske trenerske organizacije je Marjan Lenartič pred tedni predal vajeti društva v roke mlajšim. Ob tem je podal pogled na delovanja društva skozi leta. »Naše društvo, do letos ga je vodil upravni odbor v sestavi Marjan Lenartič (predsednik), Martin Potočnik (podpredsednik), Boštjan Zemljarič (sekretar), Gorazd Črnila, Zvonko Kocjan, Stanko Mesarič in Tomislav Ivančič (člani) ter Janko Vindiš (predsednik nadzornega odbora) in Štefan Lukas (regijski tožilec), je na tretjem mestu po članstvu v Sloveniji oz. po delovanju v okviru ZNTS. Deležno je bilo pohval za kakovostno organizacijo seminarjev, disciplino in udeležbo na izpopolnjevalnih seminarjih. Zelo spodbudno je, da so se naši člani zavedali pomembnosti izpopolnjevanja in izobraževanja (na seminarju ZNTS v Velenju je bilo lani največ naših trenerjev), kar je prispevalo h kakovostnejšemu strokovnemu delu, tako z igralci mlajših kategorij kot tudi s člansko kategorijo,« je v uvodu dejal Lenartič. Trenerji pa niso odvisni samo od sebe. »Danes trenerji uspešno delajo v klubih, rezultati njihovega dela so reprezentanti Slovenije v mlajših kategorijah. Ekipe uspešno tekmujejo, trenerji pa predstavljajo motor strokovnega in pedagoškega dela v klubih. Žal večkrat rezultati ekip in posameznikov niso odvisni samo od strokovnega dela trenerjev, ampak od dobre organizacije kluba in klubskih funkcionarjev, ki skrbijo za pogoje dela in delovanje kluba. Kakovostno strokovno delo je tudi pogoj za priljubljenost športne panoge, afirmacijo in odmevnost nogometa v družbi. Na področju MNZ Ptuj smo dosegli kakovosten premik v delu z mladimi, saj v nekaterih klubih s to kategorijo delajo najkakovostnejši trenerji z najvišjo strokovno izobrazbo. Trenerji opravljajo zraven strokovnega dela tudi delo pedagoga, vzgojitelja, tudi 'očeta in mamice'. So vzor igralcem od najmlajših pa do članskih kategorij. Zavedati se morajo, da pri delu z najmlajšimi ni v ospredju rezultat, ampak druženje, veselje, zadovoljstvo in navduševanje za nogomet,« je dejal Lenartič. Dosedanji predsednik društva in sedanji predsednik sveta zaslužnih trenerjev se je dotaknil tudi sodelovanja z MNZ Ptuj: »Sodelovanje našega društva z MNZ Ptuj je bilo v času mojega mandata vzorno, predsednik društva je bil obenem član DNT Ptuj – prvo trenersko društvo v Sloveniji Društvo Nogometnih trenerjev (DNT) Ptuj je začelo delovati leta 1979, uradno je bilo registrirano pri Upravni enoti leta 1981 – od takrat deluje kot samostojna pravna oseba. Društvo je tako lani praznovalo 40-letnico ustanovitve. DNT Ptuj je bilo prvo društvo nogometnih trenerjev v Sloveniji, ki je bilo organizirano na ta način. Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) je prav tako organizirana kot pravna oseba. S svojim statutom, pravilniki in kodeksom deluje skupaj s sodniško organizacijo kot strokovna partnerica NZS. Je krovna organizacija društvom trenerjev oz. združenj v Sloveniji. Tudi vsa ostala društva (Maribor, Celje, Murska Sobota, Lendava, Nova Gorica, Kranj, Koper in Ljubljana) so organizirana kot pravne osebe. »Osnovno poslanstvo društva je bilo od samega začetka skrb za usposabljanje in izobraževanje trenerjev. Prvo organizirano šolanje trenerjev za naziv trener C-inštruktor nogometa je bilo izvedeno 21. 8. 1979 na Ptuju, bilo je 14 udeležencev. Nadalje so bila pri nas organizirana šolanja za naziv trener B. Predavatelja, ki sta začela izobraževanje na našem območju, sta bila Zdenko Verdenik in Rudi Bračič. Naši trenerji so dosegali in dosegajo dobre rezultate z ekipami na različnih stopnjah tekmovanja, od medobčinskega do državnega nivoja. Vzgojili so vrsto kakovostnih igralcev, ki so zastopali naše območje v klubih in reprezentanci Slovenije na najvišjih nivojih tekmovanja, tudi na SP, EP in Ligi prvakov. Naj naštejem nekatere: Nastja Čeh, Sašo in Damjan Gajser, Vlado Kokol, Janko Veselič, Tomaž Emeršič, Franci Fridl, Emil Šterbal, Marko Kmetec, Boštjan Zemljič … Igralci iz naših klubov so uspešno nastopali tudi za reprezentance Slovenije v mlajših kategorijah (Damjan Bezjak, Srdan Gojkošek ...). Trenerji so zaslužni tudi za vrhunske rezultate naše članske reprezentance, za udeležbo na EP in SP, za najboljšo uvrstitev na 16. mesto na rang lestvici FIFA, kar predstavlja vrhunski uspeh v primerjavi z nogometnimi velesilami, kot so Španija, Nizozemska, Brazilija Nemčija, Argentina, Anglija … Pri oceni teh uspešnosti se v javnosti premalo poudarja zasluga trenerskega kadra oz. strokovnega dela,« je dejal Marjan Lenartič. Foto: Črtomir Goznik Marjan Lenartič: »Kakovostno strokovno delo je pogoj za priljubljenost športne panoge, afirmacijo in odmevnost nogometa v družbi. Na področju MNZ Ptuj smo dosegli kakovosten premik v delu z mladimi, saj v nekaterih klubih s to kategorijo delajo najkakovostnejši trenerji z najvišjo strokovno izobrazbo.« Foto: Črtomir Goznik Rezultati ekip in posameznikov niso odvisni samo od strokovnega dela trenerjev, ampak tudi od dobre organizacije kluba in klubskih funkcionarjev, ki skrbijo za pogoje dela in delovanje kluba. Izvršnega odbora MNZ. Predsednik in podpredsednik zveze ter predsednik strokovne mladinske komisije MNZ Ptuj imajo naziv trener B, vsi trije so iz vrst trenerjev. Vodstvo zveze se zaveda pomembnosti trenerjev kot strokovnega združenja, skupaj z Medobčinskim društvom nogometnih sodnikov Ptuj. Društvo trenerjev ima tudi dve delegatski mesti v skupščini MNZ Ptuj in redno sodeluje z vodstvom tekmovanja. Z Zapisniki disciplinskega sodnika MNZ smo se seznanjali o prekrških trenerjev, ki jih je obravnaval naš UO in regijski tožilec.« Dotaknil se je še dosedanjega dela pri izobraževanjih: »UO je veliko časa porabil za priprave in realizacijo izpopolnjevalnih seminarjev. Treba je bilo izbrati primerne in kakovostne teme, kakovostne predavatelje, poskrbeti za dobro organizacijo in izvedbo, kar je zahtevalo dodatno zainteresiranost in aktivnost vseh članov UO. Pri izbiri tem nam je bil v veliko pomoč inštruktor NZS in novi predsednik društva Marko Roškar, ki je bil zadolžen za strokovno delovanje naših trenerjev. Vodil je programe treningov v okviru Regijskih centrov MNZ Ptuj za kategorijo U-12 in U-13.« Pri opisu del in nalog DNT Ptuj se je Lenartič dotaknil še številnih tem: »Samo lani smo obravnavali pravilnik o podeljevanju licenc – točkovanje seminarjev za potrditev licence, pravilnik za vrednotenje in nagrajevanje pogodbenih trenerjev mlajših kategorij, kodeks trenerjev, disciplinski pravilnik in pravilnik o delu komisije za priznanja ZNTS. Analizirali smo organizacijo in teme licenčnih seminarjev PRO in A. Posebej smo opravili analizo naših seminarjev B, C in ostalih seminarjev. Pozornost smo posvetili prisotnosti trenerjev na seminarjih. Sodelovali smo pri kadrovanju trenerjev za šolanje v višje nazive, kjer je ob prijavi treba predložiti potrdilo o delovanju trenerja v okviru društva in kluba. Pozornost smo posvečali delovanju Sveta zaslužnih trenerjev našega društva. Ti bodo imeli pomembno svetovalno nalogo pri šolanju trenerjev za naziv trener C. Absolventi tega šolanje bodo začeli delati v klubih pod mentorstvom izkušenih trenerjev. Trenerji so morali po navodilih Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije opraviti dousposabljanje za trenerje 1. stopnje (trener C) in 2. stopnje (trener B). V okviru informacijskega sistema deluje v okviru NZS in ZNTS računalniški program REGISTA. Program obravnava vse osnovne podatke trenerjev, ki plačajo članarino, se izobražujejo, izpopolnjujejo in si pridobivajo licence.« Pomemben del delovanja so bila tudi priznanja. »Za uspešno in tvorno delo na področju strokovnega in organizacijskega dela trenerji prejmejo priznanja ZNTS. Za uspešno delovanje trenerjev v letu 2021 smo jih podelili na izpopolnjevalnem seminarju B in C, prejeli so jih Boštjan Kuserbanj (diplomo), Matjaž Ramšak (pohvalo) in Tomaž Muršac, Aleksander Verlak in Boštjan Zemljarič Kadrovska struktura trenerjev DNT Ptuj v letu 2021: št. vseh trenerjev v Registi s plačano članarino C UEFA B UEFA A TRENER 1. razreda PRO UEFA PRO FUTSAL C FUTSAL UEFA B 225 140 68 83 31 2 29 4 6 2 (medalje). Priznanja zaslužni član (Zvonko Kocjan in Gorazd Černila) ter častni član ZNTS (Tomislav Ivančič, Stanislav Mesarič, Marko Matič in Janko Vindiš) so bila podeljena na slavnostni seji UO ZNTS,« se je še na ta vidik ozrl Lenartič. Na koncu je beseda nanesla na zahvale. »Vsem članom UO, članom nadzornega odbora, regijskemu tožilcu in sekretarju se zahvaljujem za vzorno in kakovostno delo. Zahvaljujem se tudi vodstvu MNZ Ptuj za tvorno in uspešno sodelovanje. Društvu želim uspešno delo tudi vnaprej! Ob koncu želim vsem trenerjem veliko uspeha pri našem zahtevnem, odgovornem, pedagoškem in strokovnem delu,« je zaključil Marjan Lenartič. UR Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 stran 16 torek z 12. julija 2022 Nogomet z Sara Makovec, nogometašica slovenskih prvakinj Obdržati primat najboljšega ženskega kluba v Sloveniji Ljutomerčanka Sara Makovec je z dosežki na nogometnih zelenicah, tako v klubskem dresu prekmurskega prvoligaša Nona Pomurje Beltinci kot z reprezentančnimi nastopi, prepričljivo osvojila prvo mesto v konkurenci športnic-posameznic v tradicionalnem izboru športnika ŠZ Ljutomer za leto 2021. Osnovno šolo je obiskovala v Ljutomeru, poklicno izobraževanje je nadaljevala na srednji Zdravstveni šoli v Rakičanu, sedaj pa zaključuje 2. letnik Zdravstvene fakultete v Ljubljani – smer Zdravstvena nega. Do konca študija ji preostane še tretji letnik in diploma. Kdaj si prišla do spoznanja, da se želiš ukvarjati s športom in zakaj prav z nogometom? S. Makovec: »Že v osnovni šoli sem se veliko več družila z dečki kot z deklicami. Med športnimi panogami sem večkrat izbrala nogomet in kmalu spoznala, da mi je ta igra izjemno všeč. Sicer pa so me za nogomet navdušili oče Boštjan, odličen nogometaš velikega in malega nogometa, ter še zlasti teti dvojčici Maja in Saška, ki sta se prav tako zelo radi podili za okroglim usnjem. Spremljala sem njihove tekme, skupaj smo brcali žogo in se merili v igri med seboj. Kot kaže, je to name pustilo tako močan vtis, da se je moja nogometna pot začela tudi zares. Pri šestih letih sem začela trenirati skupaj s fanti pri NK Ljutomer. Igrala sem kakšnih pet ali šest let, bili smo odlična ekipa, s katero smo na turnirjih osvajali številne pokale, a vedno bolj sem se zavedala, da se bo zaradi starostne omejitve moje igranje s fanti moralo kmalu končati.« In prišla je prva ponudba iz ženskega nogometnega kluba? S. Makovec: »Da. Na eni od tekem, ki sem jo očitno odigrala zelo dobro, so me predstavniki ŽNK Pomurje povabili v svoje vrste. Hitro smo se dogovorili za sodelovanje in z 12 leti sem prvič oblekla dres prekmurskega kluba. V desetih letih nastopanja sem se veselila osvojenih štirih naslovov državnih prvakinj in prav toliko pokalnih zmagoslavij.« Nogometa so te učili številni trenerji. Je kateri izmed njih pustil poseben vtis nate? S. Makovec: »Na moji nogometni poti sem imela kar nekaj trenerjev in vsi so name pustili poseben, v glavnem zelo dober občutek. Vsak me je naučil nekaj novega, kar mi je omogočilo nenehno izpopolnjevanje in vse boljše dosežke na zelenici. Seveda prvega trenerja nikoli ne pozabiš, to je bil Zvonko Mihalič v Ljutomeru, ki me je naučil domala vseh veščin, ki jih premore nogometna igra. Prvo 'strokovno brcanje' žoge sem opravila pri njem, kjer sem spoznala 'nogometno abecedo', ki sem jo s pridom izkoristila pri delu v nadaljevanju moje kariere. V spominu mi ostaja tudi izjemno korekten in profesionalni odnos trenerke Nuše Ladinek, s katero sva začeli sodelovati že v mlajših selekcijah pri Pomurju, nadaljevanje pa je sledilo tudi v članski vrsti. Z njenim velikanskim nogometnim znanjem je na poseben način znala zgraditi športni lik vsake posamezne igralke in ob tem dvigniti celotno ekipo na zavidljivo kakovostno raven. Zagotovo ji gredo ogromne zasluge za osvojene lovorike, pri njej sem jih skupaj z ekipo 'pobrala' največ.« Kako si usklajevala urnik šolskih obveznosti z udeležbo na treningih ter nastopanju na tekmah? S. Makovec: »Začetki so bili težki, a so se sčasoma zadeve uredile. Še zlasti, ko sem obiskovala srednjo šolo v Murski Soboti, je bilo veliko lažje. Pridobila sem tudi status športnika, zato ni bilo nikoli težav, ko se je bilo treba udeleževati skupnih priprav, večino tekem pa je itak bilo odigranih med vikendi. Vodila me je seveda tudi neusahljiva želja, da vse načrtovane nogometne naloge v klubu dosledno izpolnjujem, kar menim, da mi je v celoti uspelo.« Sara Makovec: »Za reprezentanco Slovenije sem prvič zaigrala 16. septembra 2017 v Ingolstadtu proti reprezentanci Nemčije. Ta dogodek mi bo ostal v najlepšem spominu, saj sem dobila mesto v prvi postavi, sploh pa je nepozabno igrati pred polnimi tribunami in proti eni najboljših reprezentanc na svetu. Sicer pa sem za člansko izbrano vrsto zbrala 23 nastopov.« Kdaj si spoznala, da bi se lahko vključila v urejeno žensko nogometno sredino? S. Makovec: »O tem sem vedno razmišljala. Že na prijateljskih tekmah sem spoznala, da se lahko povsem enakovredno kosam s tekmicami, ko pa smo na koncu izšle kot zmagovalke, je bil tovrsten občutek še toliko pomembnejši. Enako je bilo kasneje v reprezentanci, še bolj samozavestna pa sem postala, ko Strelstvo z Interliga FP 50 m Venta med posamezniki, Karlovčani ekipno Interliga FP 50 m je tekmovanje z malokalibrsko pištolo proste izbire, ki jo Strelsko društvo Jožeta Kerenčiča Miklavž uspešno organizira – s COVID prekinitvijo – od leta 2008 dalje. Tudi to sezono so ob vzpodbudni udeležbi domačih strelcev uspeli privabiti strelce iz sosednjih držav, iz Avstrije in Hrvaške. »Udeleženci so pokazali, da še gojijo to strelsko disciplino, čeprav je bila črtana s seznama olimpijskih strelskih disciplin v Tokiu 2020. To je bila težko razumljiva odločitev, saj gre za pištolsko disciplino, v kateri najdemo osnove za vse pištolske strelske discipline. Med strelci zato še danes obstaja začudenje, da to ni več olimpijska disciplina,« je dejal Boštjan Simonič iz SD Jožeta Kerenčiča Miklavž. Skupno je letos tekmovalo kar 38 posameznikov iz osmih ekip. Izvedenih je bilo šest krogov tekmovanja, v skupni razvrstitvi je za vsakega posameznika štelo pet najboljših izidov, v ekipnem seštevku pa vseh šest rezultatov. Celotno tekmovanje bilo izvedeno na strelišču SD Kidričevo. Najboljše tri ekipe letošnje Interlige Drugo in tretje mesto sta osvojila hrvaška strelca Željko Posavec (SD Dalmacija Cement) in Vlado Cindrić (SD Policajac Karlovac), zbrala sta 122, oz. 121 točk. Ekipno je prvo mesto osvojila odlična zasedba SD Policajac Karlovac (87 točk), za njo sta se na zmagovalni oder prebili še ekipi SD Grosuplje (75) in SD Juršinci (54). »SD Kidričevo izrekamo zahvalo za gostovanje na njihovem klubskem strelišču za vso nudeno tehnično podporo, obenem pa tudi za sodelovanje,« je še dodal Boštjan Simonič. Interliga, ekipno, končni rezultati: Najboljša trojica strelcev Interlige, na najvišji stopnički je Kevin Venta. V posamični konkurenci je med vsemi strelci letos največ stabilnosti pokazal ormoški strelec Kevin Venta, ki je v petih nastopih nanizal pet posamičnih zmag in je slavil z maksimalnim izkupičkom 150 točk (edino preostalo zmago je dosegel Blaž Kunšek iz ekipe Mrož Velenje). 1. Policajac Karlovac 2. Grosuplje 3. Juršinci 4. Kovinar Ormož 5. Jožeta Kerenčiča 6. Kidričevo 7. Mrož Velenje 8. Region Süd 87 75 54 47 39 36 35 33 Posamezno: 1. Kevin Venta (Kovinar Ormož) 2. Željko Posavec (Dalmacija Cement) 3. Vlado Cindrič (Poli Karlovac) 4. Rok Ivanc (Grosuplje) 5. Matija Cindrič (Poli Karlovac) 6. Amadej Slak (Grosuplje) 7. Boštjan Simonič (Jožeta Kerenčiča) 8. Slavko Matanič (Poli Karlovac) 9. Miroslav Moleh (Juršinci) 10. Franci Ivanc (Grosuplje) 15. Ludvik Pšajd (Juršinci) 16. Rok Pučko (Juršinci) 17. Matevž Mohorko (Kidričevo) 18. Miran Miholič (Jožeta Kerenčiča) 20. Simon Simonič (Jožeta Kerenčiča) 22. Gregor Polajnko (Kovinar Ormož) 24. Žan Tomažič (Kovinar Ormož) 26. Niko Pšajd (Juršinci) 29. Milan Bukšek (Kidričevo) 31. Stiven Vočanec (Kovinar Ormož) 32. Valter Drasler (Juršinci) 33. Stanislav Golc (Kidričevo) 35. Matjaž Habjanič (Kidričevo) 36. Igor Premužič (Kidričevo) 37. Jan Gašparič (Kidričevo) 38. Marijan Petek (Kidričevo) 150 122 121 116 107 93 88 87 84 84 61 52 44 44 39 37 30 17 12 10 2 1 0 0 0 0 UR so pričele prihajati ponudbe tudi iz tujine.« Kakšni so spomini na prve odigrane tekme? S. Makovec: »Prvo tekmo sem odigrala v dresu NK Ljutomer, a se nasprotnika ne spomnim. Za ŽNK Pomurje pa sem debitirala 9. septembra 2012 na turnirju selekcije U-15, šest dni kasneje pa sem na prvem turnirju za selekcijo U-13 dosegla tudi svoje prve tri zadetke. Doslej sem v tej prekmurski ženski nogometni vrsti odigrala 241 tekem, ki sodijo pod okrilje NZS, za člansko ekipo pa sem zbrala 105 nastopov in dosegla 76 zadetkov. Za reprezentanco Slovenije sem prvič zaigrala 16. septembra 2017 v Ingolstadtu proti reprezentanci Nemčije. Ta dogodek mi bo ostal v najlepšem spominu, saj sem dobila mesto v prvi postavi, sploh pa je nepozabno igrati pred polnimi tribunami in proti eni najboljših reprezentanc na svetu. Sicer pa sem za člansko izbrano vrsto zbrala 23 nastopov.« So te spremljale tudi poškodbe? S. Makovec: »K sreči ne. Doslej resnih poškodb nisem staknila, morda kašen rahel zvin gležnja. Odrgni- ne ali boleči padci v bolj 'moških' dvobojih pa so seveda sestavni del nogometne igre. Nekaj hujšega pa še ni bilo.« Kakšna je tvoja nogometna prihodnost? S. Makovec: »Upam in želim, da čim uspešnejša. Verjamem v naš ugodni žreb v kvalifikacijah za ligo prvakinj in čim daljšo 'evropsko pot'. Že se veselim nove sezone v našem prvenstvu, kjer bomo skupaj s trenerjem Zlatkom Gaborjem naskakovali jubilejno deseto najvišjo lovoriko. In seveda nepopisnega zadovoljstva ob zabijanju zadetkov, naših uspehov in zmagovitega ekipnega duha ob dvigovanju pokalov.« Kaj pa igranje v tujini? S. Makovec: »O nastopih v zvenečem evropskem klubu sem sanjala že v otroštvu. Sanje in seveda želje so še zmeraj prisotne, morda mi nekoč uspe, a za zdaj se želim dokazovati le še na domačih zelenicah. Najprej moram zaključiti študij in se morda v zrelejših letih podati po poteh svojih vzornikov, Portugalca Cristiana Ronalda in ameriške profesionalne nogometašice Alex Morgan.« Niko Šoštarič Judo z Koroška Open 2022 Polančeva na stopničkah, Karameta tik pod njimi Judo klub Koroška je v Dravogradu pripravil tekmovanje Koroška Open 2022, na katerem je nastopilo 139 judoistov in judoistk iz 29 klubov. Svoja predstavnika je imel na tatamiju tudi Judo klub Drava Ptuj, to sta bila Žanet Polanec in Andi Karameta. Med mladinkami je v kategoriji do 57 kg Žanet Polanec osvojila tretje mesto. Mlada judoistka je najprej izgubila proti Avstrijki Teni Pšeničnjak, potem pa je v repasažu v dvoboju za bronasto medaljo premagala hrvaško judoistko Petro Turk. Drugi ptujski predstavnik je bil v mladinski konkurenci Andi Karameta, v številčni kategoriji do 90 kg je zasedel končno peto mesto. V prvi borbi je ugnal Poljaka Marcina Walencjaka, nato pa je za vstop v finale klonil proti Avstrijcu Sanuelu Lammu. V repasažu je še imel možnosti za osvojitev bronaste medalje, a je izgubil dvoboj proti domačinu Ožbeju Razboršku. DB Nogomet z Pripravljalna tekma Bad Radkerburg – Avto Rajh Ljutomer 2:1 Po nekajdnevnih pripravah za tekmovalno sezono 2022/23 je novi član 3. SNL – vzhod Avto Rajh Ljutomer na gostovanju pri avstrijskem nižjeligašu v sosednji Radgoni izgubil z 2:1. Zadetek za Ljutomerčane je dosegel Primož Panič. Igralci trenerja Marka Fajdige bodo ob koncu tedna igrali na tradicionalnem turnirju v Odrancih, sledijo prijateljski obračuni z mladinci Nafte (19. 7.), Slatino Radenci (23. 7.), Polano (30. 7.), Štrigovo (31. 7.), Rakičanom (5.8.) in teden dni pred začetkom prvenstva še z Gančani (6. 8.). Kadrovsko zasedbo bodo sestavljali igralci, ki so osvojili naslov prvaka v Pomurski ligi, v klub pa sta se po enoletnem premoru vrnila izkušena Nino Bertalanič in Primož Mlinarič. Ljutomerske vrste je zapustil pomočnik trenerja, trener mladincev in maser Sebastjan Starovasnik, njegov namestnik Sašo Fijavž bo treniral tudi mladince, delo maserja pa bo opravljal Benjamin Kosi. NŠ Štajerski TEDNIK 17 Ormož z 110 let PGD Vitan Kog Dornava z Dan gasilca in odprtje gasilsko-kulturnega doma Vzoren primer Velik dan za Mezgovčane Z veliko gasilsko parado, slavnostno prireditvijo in prevzemom novega gasilskega vozila ter družabnim srečanjem so obeležili 110 let neprekinjenega delovanja PGD Vitan-Kog ter 51. dan GZ Ormož. Društvo je vzoren primer, kako premišljeno se mora razvijati, je med drugim poudaril predsednik GZ Ormož in predstavnik GZS Dejan Jurkovič, ki je še dejal, da se za prihodnost ni bati, saj imajo veliko mladih članov. Na nastanek organiziranega gasilstva na Vitanu je odločilno vplival usodni požar leta 1912 v Vodrancih, v katerem sta umrla gospodar in njegov sin. Zatem je bila ustanovljena požarna bramba, ki je predhodnica PGD Vitan-Kog. V zgodovini društva je med drugim posebej pomembno tudi leto 1970, ko so združili obe kogovski gasilski društvi ter kasneje začeli graditi nov gasilski dom. Posebej pohvalen je razvoj društva v zadnjih desetih letih. Z izkupičkom veselice ob 100-letnici delovanja so dokupili parcelo ter obnovili in dozidali gasilski dom. Notranjo ureditev prostorov, urejanje okolice in fasade so izvajali vse do letos. Večino del so postorili sami, v lastni režiji. Lani so nabavili novo gasilko vozilo (cisterno), ki je zamenjalo staro, dotrajano, ki je društvu služilo 25 let. Staro vozilo, ki ima 50 let, je postalo last GZ Ormož in bo služilo v protokolarne namene. Po besedah predsednika PGD Vitan-Kog Mitja Mlinariča so za novo pridobitev zagotovili 60.000 evrov, ki so jih pridobili s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov in donatorjev ter z zbiranjem starega železa. Občina Ormož je prispevala 151.000 evrov, ministrstvo za obrambo pa približno 30.000 evrov. Foto: MH Ob 110-letnici PGD Vitan-Kog so svečano predali tudi novo gasilsko vozilo. Trenutno društvo sestavlja več kot 100 članov, pohvalno je, da imajo velik pomladek. »Gasilci za svoje delo ne zahtevamo plačila. Naš trud je poplačan, ko vidimo upanje v očeh človeka, ki je v požaru ali drugi nesreči izgubil svoj dom ali premoženje ter občutimo hvaležnost človeka, ki mu pomagamo. Gasilci smo in bomo pomembni v vsakdanjiku ljudi, saj nas bodo vedno potrebovali,« je še poudaril Mlinarič. Njihovo delovanje in bliskovit razvoj je pohvalil Jurkovič ter v nadaljevanju spregovoril nasploh o aktivnostih in vlaganjih v gasilsko opremo in domove tudi v druga društva GZ Ormož. Slednja šteje 2.100 članov iz 15 PGD in je glede na število društev druga največja zveza v podravski regiji. Besede čestitke in pohvale za uspešno delovanje je tako GZ Ormož kakor tudi omenjenemu društvu izrekel župan Danijel Vrbnjak. Kulturni program so obogatile članice ženskega gasilskega zbora GZ Ormož. V nadaljevanju so sledili podelitev zahval in priznanj, blagoslov vozila ter kasneje še gasilska veselica. Monika Horvat  stran 17 Ljudje in dogodki torek z 12. julija 2022 www.radio-tednik.si COLOR CMYK torek, 12. 7. 2022 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHN  DYJXVWD  www.ptujski-festival.si Krajani Mezgovcev ob Pesnici v občini Dornava so se v začetku letošnjega poletja veselili pomembne pridobitve. Po več letih se jim je uresničila želja o novem gasilsko-kulturnem domu. Občina Dornava je gradnjo doma začela leta 2018, gradili so tri leta, vmes je bilo obdobje epidemije, nekaj časa je zahtevalo tudi pridobivanje uporabnega dovoljenja. „Danes obeležujemo veliko končano delo,“ je v nagovoru ob slavnostnem odprtju gasilsko-kulturnega doma poudaril dornavski župan Janko Merc. Omenil je pomembno vlogo gasilcev v skupnosti in njihovo dolgoletno organizirano delovanje. „Biti gasilec je stvar srca, povezujejo vas vrednote, kot so solidarnost, prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje. Opravljate plemenito poslanstvo. Želim, da vam bo novi dom dobro služil.“ O pomenu gasilstva v sodobnem času in njegovem razvoju skozi zgodovino so na prireditvi Dan gasilca in parada V občini Dornava so slavnostno odprtje gasilsko-kulturnega doma Mezgovci združili s praznovanjem 19. dneva gasilcev GZO Dornava. Prireditev so začeli z gasilsko parado in predstavitvijo gasilske tehnike, kulturno noto dogodku so dodali dornavski godbeniki, pevci okteta in mladi harmonikarji iz Mezgovcev. Vodstvo gasilske organizacije se je za dolgoletno in prizadevno delo v gasilskih vrstah zahvalilo številnim zaslužnim članom. Priznanja podravske regije tretje stopnje so prejeli Zlatko Hojnik, Andrej Golob, Franc Zagoršek, Srečko Kondrič, Franc Šuen in Vinko Kokol. S priznanjem podravske regije druge stopnje so odlikovali Jožefa Hojnika, priznanje prve stopnje je šlo v roke Ivana Starčiča. Gasilsko odlikovanje druge stopnje je prejel Marjan Korpar, ki je tudi zelo pomagal pri investiciji novogradnje v Mezgovcih. Marija in Jože Kekec ter Danijel Kovačič so prejeli gasilsko odlikovanje prve stopnje. Branko Mlinarič je prejemnik gasilske plamenice tretje stopnje, Tonček Cenar pa plamenice druge stopnje. Foto: PGD Mezgovci Končanje gradnje novega doma je bilo za krajane in gasilce v Mezgovcih zgodovinski dogodek. govorili član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Franc Bradeško, predsednik Gasilske zveze občine (GZO) Dornava Robert Šacer, predsednik PGD Mezgovci Davorin Janžekovič ter regijski poveljnik enot civilne zaščite in vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Drago Murko. Vsi gasilski domovi v občini so praktično novi Predsednik GZO Dornava Robert Šacer je zadovoljen, da so Mezgovčani dobili nov gasilski dom, na katerega so nestrpno čakali. Povedal je, da se lahko v občini pohvalijo z vsemi relativno novimi gasilskimi domovi, njihova povprečna starost je dobrih 12 let, imajo pa štiri, kolikor je gasilskih društev (Mezgovci, Dornava, Polenšak, Žamenci). „Gasilski domovi niso namenjeni izključno gasilskim dejavnostim in tudi ne samevajo. So center druženja na vasi, kjer se izvajajo različne kulturne dejavnosti, tečaji, usposabljanja in predavanja. V naši gasilski zvezi je v društva včlanjenih 210 članic in 414 članov, od tega 32 pionirjev, 56 mladincev, 36 pripravnikov, 94 operativnih gasilcev, 72 veteranov, 236 članov gasilske organizacije in 76 podpornih članov,“ je v govoru na slovesnosti v Mezgovcih med drugim navedel Šacer. Foto: MZ V družbi župana Janka Merca sta otvoritveni trak prerezala predsednik PGD Mezgovci Davorin Janžekovič in predsednik GZO Dornava Robert Šacer. PGD Mezgovci ustanovili leta 1939 Predsednik PGD Mezgovci Davorin Janžekovič se je dotaknil predvsem zgodovine delovanja društva, ki sega v leto 1939. Dve leti kasneje so zgradili prvi gasilski dom, ki so ga skozi desetletja širili in funkcionalno dograjevali, tudi z materialom in gradbenimi elementi, ki so jih prispevali krajani. Ideja o novem domu se je rodila leta 2009, pobudo za investicijo je dal tedanji predsednik društva Franc Vrabl, ki je bil kasneje občinski svetnik. Janžekovič se je ob odprtju novega doma zahvalil nekdanjemu in sedanjemu občinskemu vodstvu, da so imeli posluh za investicijo in jo tudi izvedli. Prav tako se je zahvalil članom društva in krajanom za delo, ki ga vlagajo v skupno korist. Ključe prinesli padalci Novi dom, ki bo središče družabnega in društvenega življenja v kraju, je blagoslovil pater Emil Križan. Ključe doma so županu Janku Mercu izročili padalci Aerokluba Ptuj Igor Vidovič, Sergej Pukšič in Boris Janžekovič. Vsi zbrani na prireditvi so si nato lahko nove prostore v objektu tudi ogledali. Mojca Zemljarič Dornava z Srečanje upokojencev ZUDV Brez njih danes zavod ne bi bil takšen Upokojenke in upokojence Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) Dornava je v. d. direktorice Ivanka Limonšek povabila na srečanje s pogostitivjo in ogled razstave življenjskega opusa medicinske sestre, humanitarke in reformatorke Florence Nightingale, ki je na ogled v prostorih institucije. Limonškova je ob prihodu izrazila lepo dobrodošlico vsem udeležencem ter se jim zahvalila za vse, kar so v času službovanja dajali predvsem uporabnikom in zavodu. Nekaj udeleženk, ki so bile z nami, so v stari graščini v Dornavi utirale začetke poti in oskrbe za osebe s posebnimi potrebami. Limonškova je poudarila, da brez njihovega prispevka danes zavod ne bi bil takšen, kot je. Sledila je predstava Mavrična ribica, ki so jo izvedli učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja v Foto: SL ZUDV Dornava. Prav ta predstava v izvedbi učencev je obudila marsikateri lep spomin pri udeleženkah srečanja. Srečanja se je udeležilo 50 upokojenk, ki so skupaj z uporabniki zavoda in zaposlenimi obujali spomine na nekdanje čase ter preživeli prijetne skupne urice z veliko pozitivne energije. Med upokojenkami in drugimi prisotnimi je bila lepa, pozitivna energija, pomešana z veliko nostalgije. Simona Lacko Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 12. julija 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Fantje spod Šilentabra Na narodno-zabavnih festivalih podelili že prve nagrade Iztekli so se prvi festivalski nastopi v letu 2022. 24. junija je potekal vurberški festival, v začetku julija pa tudi festival v Števerjanu, kjer je v tekmovalnem delu nastopil tudi Petovia kvintet, tudi hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj. Prejeli so drugo nagrado za valček Zapuščina staršev, avtorjev Bojana Zemeta in Bernarda Miklavca. Zmagali so Špadni fantje s skladbo Usoda, tretjo nagrado si je priigral ansambel Tik Tak. Absolutni zmagovalec letošnjega Vurberga pa je ansambel Dar, ki je prejel zlatega zmaja, plaketo Lojzeta Slaka za najboljšo izvedbo v celoti in nagrado občinstva. Predstavili so se s skladbo Pa kaj če se zgodi, srebrnega zmaja so prejeli člani ansambla Fantje spod Šilentabra, bronastega zmaja pa člani ansambla Tik Tak, ki so bili uspešni na obeh svojih letošnjih festivalskih nastopih. Že s prvim festivalskim nastopom pa je uspelo enemu najmlajših narodno-zabavnih ansamblov, ansamblu Fantje spod Šilentrabra, nastal je v letu 2021, v času, ko je bilo druženje prepovedano. Skupno točko so člani našli na Šilentabru, hribu med Pivko in Ilirsko Bistrico, pove harmonikar David Penko, ki je tudi vodja ansambla. Člani pa so še: Damijan Penko (kitara), Franjo Penko (berda), Janez Tomažinčič (prvi tenor), Marko Žnidaršič (drugi tenor), Mitja Železnik (drugi tenor), Martin Novak (prvi bas) in Boštjan Strle (drugi bas). V njihovem igranju po festivalu. Tudi prvi odzivi po festivalu so zelo pozitivni, kar jih seveda zelo veseli. Uspeh na Vurbergu je zanje najlepša popotnica za nadaljnje delo in najlepši uvod v vse poletne in druge nastope, ki jih še čakajo v tem letu. Že na predizboru za Vurberk 2022 pa so prejeli nagrado kot najvšečnejši ansambel predizbora. Tudi to na nek način kaže na to, da je njihov izbor v narodno-zabavni glasbi tudi izbor ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Ansambel Fantje spod Šilentabra ima posebno mesto glasba Lojzeta Slaka, igrajo pa tudi skladbe drugih uveljavljenih starejših ansamblov. Začeli pa so že tudi ustvarjati lastno glasbo, na star način. Na letošnjem, 30. festivalu na Vurbergu so se nadvse uspešno predstavili s svojo prvo lastno skladbo Pogrešal te bom prijatelj moj, za katero je besedilo napisala Vera Šolinc, avtor glasbe in aranžmaja pa je Rok Švab. Harmonikar David Penko je povedal, da skladba govori o ljudskem godcu, natančneje pohorskem godcu Tinetu Lesjaku. Prejeli so srebrnega zmaja in Šifrerjevo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. Še pred začetkom festivala na Vurbergu so povedali, da njihov cilj ni, da bi se v enem letu prijavili za več festivalov, temveč da se prijavijo s skladbo, ki je primerna za festival, ki ansamblu leži, da jo lahko dobro izvedejo in da bodo nanjo ponosni, da bo živela tudi Modrijani z novim valčkom in gasilsko himno Modrijani so se pred kratkim predstavili z novim valčkom z naslovom Vse je v očeh. Njihova najnovejša glasbena zgodba pa je povezana z Gasilsko olimpijado v Celju 2022. Glasbo in tekst za valček Vse je v očeh je napisal Peter Oset, priredbo Franjo Oset. Valček spremlja tudi videospot, ki so ga posneli na posestvu gradu Strmol. Himna Gasilske olimpijade v Celju 2022 Vedno pripravljeni pa je nastala v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije. V izjavi so Modrijani povedali, da gasilci vedno prihitijo na pomoč, da njihova junaška srca bijejo za Slovenijo in njene ljudi. Zahvaljujejo se jim za njihov pogum in njihovo veliko srce. Modrijani so jim hvaležni tudi za vse nepozabne gasilske veselice. Glasbo za himno je napisal Rok Švab, besedilo Vera Šolinc, priredba pa je delo Zvoneta Tomca, priredba za pihalno godbo pa Luke Krofa. Instrumente pihalne godbe so posneli godbeniki Pihalnega orkestra rudnika Mežica. Himno spremlja tudi videospot, ki Občina Gorišnica je pred nekaj leti podprla idejo o gradnji novega vaško-gasilskega doma v Zagojičih. Temeljni kamen so položili leta 2017, ko je društvo praznovalo osemdesetletnico delovanja. Gradnja se je sicer uspešno zaključila pred dvema letoma, vendar zaradi epidemioloških ukrepov niso mogli organizirati uradnega in svečanega odprtja. V minulih dneh pa so v sklopu praznovanja občinskega praznika in dneva gasilcev izpeljali slovesnost. jal Modlic. Občina je poskrbela za odkup zemljišča v neposredni bližini starega objekta ter poskrbela za financiranje in izvedbo projekta. Vrednost investicije je namreč kar okoli 600.000 evrov. »Naša vas je bogatejša za lepo urejen, sodoben objekt, v katerem so urejeni pro- Modrijani: Rok, Franjo, Peter, Blaž in Sergije si želijo, da bi tudi valček Vse je v očeh in himna Gasilske olimpijade dosegla številna srca. MG Foto: zasebni arhiv Brez vaško-gasilskega doma ni druženja letih večkrat dograjen. »Ob vsakokratnem prezidavanju se je med gasilci porodila ideja, da bi bilo vendarle bolje, če bi postavili popolnoma nov vaško-gasilski dom. Poleg tega je bil v zadnjih letih stari dom že tako dotrajan, da njegova obnova ni bila več smiselna,« je de- so ga posneli v Prepoljah. Plešejo gasilke in gasilci iz cele Slovenije ter plesalke Plesnega mesta, igrajo pa godbeniki KUD gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava. Modrijani Gorišnica z Svečano odprtje več kot polmilijonske naložbe v Zagojičih Kot je v svojem nagovoru izpostavil Danijel Modlic, predsednik PGD Zagojiči, je srce delovanja zagojiških gasilcev ravno vaško-gasilski dom, ki je postavljen sredi vasi. Spomnil je, da je bil prvi objekt za potrebe gasilstva zgrajen že leta 1939, nato pa je bil v naslednjih MG Foto: zasebni arhiv stori za vaščane, mladino, gasilsko društvo, Društvo upokojencev Zagojiči in tamburaše. V prihodnjem letu bo predvidoma opremljena še kuhinja,« je izpostavil Modlic in dodal, da je dom že zaživel med domačini, vaško dvorano pa dajejo tudi v najem. Cena za dan najema je za občane Gorišnice 120 evrov, za vse ostale pa 150 evrov. V preteklih dveh mesecih so imeli prav vse vikende zasedene, zadovoljni pa so tudi z rezervacijami v poletnem času. Obiskovalce še dodatno pritegne lepo urejena okolica, pa tudi varnost, saj je dom v celoti ograjen, v njegovi bližini je urejeno kegljišče in postavljen košarkarski koš. V prihodnje bi radi posodobili opremo in vozila Zagojiški gasilci so tesno prepleteni s krajem, saj je v Zagojičih, kjer je samo 50 hiš, skoraj vsak drugi prebivalec tudi gasilec. Trenutno je v društvu okoli 150 članov, od tega je 25 operativcev. Želijo si več mladih, ki jih je vse težje privabiti v gasilske vrste, tudi zaradi epidemije. Intervencije so v zadnjih letih v upadu, prevladujejo dimniški in travniški požari ter pomoč občanom ob hujših neurjih (razkrite strehe, poplavljene kleti). V prihodnje bi radi posodobili tako opremo kot vozila. V uporabi je namreč še vedno dobrih 40 let stara cisterna TAM 130, ki jo dopolnjujejo z opremo in tehniko. Leta 2008 so nabavili novo vozilo Fiat Ducato za prevoz moštva in priklopnik z opremo za trodelni napad. Estera Korošec Kvačkani grb za gasilce Foto: PGD Zagojiči, EK Slavnostno odprtje in blagoslov vaško-gasilskega doma v Zagojičih Objekt je blagoslovil domači župnik Ivan Holobar, v kulturnem programu pa so nastopili tamburaši Prosvetnega društva Staneta Severja Gorišnica. Gasilci iz Zagojičev so od domačinke Irene Žgajnar v dar prejeli veličasten kvačkani grb v velikosti 2,5 x 1,8 metra, ki ga je izdelala sama. Foto: PGD Zagojiči, EK Sredi vasi so postavili nov, sodoben vaško-gasilski dom. torek, 12. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Nasveti torek z 12. julija 2022 stran 19 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Endivija in radič – solatnici za poletje, jesen in zimo Poletje se počasi preveša v drugo polovico, čeprav se vam to čudno sliši. Kombajni so zabrneli, to je znak, da je čas za setve in sajenje vrtnin, ki jim lahko rečemo tudi strniščni posevki. Mednje sodita zagotovo tudi endivija in radič. Endivija in radič sta takoj za solato prav gotovo najbolj priljubljeni solatnici na vsakem vrtu. Medtem ko solato sejemo od zelo zgodnje spomladi do konca poletja, jemo jo pa nekje do prvega mraza, sta endivija in radič vrtnini poletja in jeseni, radič pa je tudi zimska zelenjava. Posebej radiča je na vrtovih vedno manj, saj postajamo že tako razvajeni, da mnogim njegova grenčina ne ustreza več, zato pozimi raje posežejo po vedno manj kakovostni zelenjavi na trgovskih policah. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Tako endivijo kakor letni, glavnati radič pridelujmo raje iz sadik Čeprav so slovenski vrtičkarji zelo navezani na direktne setve, tako sejejo tudi endivijo, vseeno svetujem, da si raje vzgojijo ali kupijo sadike. Pridelava endivije preko sadik ima veliko prednosti. 1. Obe vrtnini sejemo v običajno vročem in suhem delu leta. V vroči zemlji kalita počasi in slabo, mlade, kaleče rastlinice sonce pogosto tudi ožge. Tudi minula dva tedna sta bila za setve v bistvu zelo neprimerna. Sadike lahko vzgajamo nekje v polsenci, kjer sonce ne pripeka tako močno. 2. Poraba semena je seveda manjša, saj pri direktni setvi z redčenjem kasneje zavržemo veliko mladih rastlinic. Pri tem je redčenje še problematično. Če preredčimo preveč naenkrat, izpostavimo sončni pripeki dele mladih rastlin, ki zaradi goste rasti prej tega ne prenesejo, zato jih sonce ožge. Če preredčimo premalo, v primeru večje vlage rastline že v začetku obolijo, gnijejo. Zato je treba redčiti postopoma, kar pa pomeni veliko več dela, uspeh pa je slabši. Poleg tega se rastline v pregosti setvi potegnejo v višino, ta tendenca rasti pa se lahko nadaljuje tudi s kasnejšim uhajanjem v cvet. Če iz take goste setve rastline odsadimo na stalno mesto kot sadike, so to seveda puljene sadike, brez koreninske grude. Vzgoja sadik Sadike vzgojimo zelo enostavno, izberemo lončke ali multiplošče, kjer imajo lončki premer okoli 5 cm. Res svetujem, da uporabimo kupljen substrat, saj se zemlja z Foto: Pravni nasvet Foto: Miša Pušenjak Radič solkanski: lepe »vrtnice« spomladi so tudi zelo okusne. vrta zaradi rednega zalivanja preveč zbije. V vsako odprtino posejemo eno semenko (lahko tudi dve, a eno rastlinico po vzniku odščipnemo). To je lažje, kot si mislite. Na priloženi fotografiji vidite, kako vzamemo bel list papirja velikosti A5. Upognemo ga v lijak, nanj natresemo seme in preprosto vrh lijaka približamo lončku. V vsako luknjo potisnemo s svinčnikom eno semenko. Gre veliko hitreje, kot si mislite. Pomembno pa je, da je lonček z zemljo do vrha napolnjen, da zemljo pred setvijo še potlačimo, da se ne bo preveč sesedla. Seme le narahlo pokrijemo z zemljo, še bolje pa je, da ga kar s prstom porinemo vanjo. Setev postavimo v senco in redno zalivamo. Po vzniku pustimo sadike v polsenci, če je zelo vroče, ali jih prestavimo na sonce, če je poletje zmerno toplo. Ko korenine prerastejo koreninsko grudo, so sadike pripravljene na presajanje na vrt. Pred tem morajo biti seveda najmanj 10 dni na polnem soncu, tudi če je zelo vroče. Rastline, pridelane preko sadik s koreninsko grudo, so odpornejše. Predvsem pa ne uhajajo tako hitro v cvet. Zato poskusite pozabiti na direktne setve in se navadite na nov način pridelave tudi na vrtovih. Foto: Miša Pušenjak Setev solate Sorte so pomembne Za setev poznih sort radiča je že pozno, zgodnje sorte, to so tiste, ki so označene z nižjo številko, pa še ni. Prav tako šele zdaj sejemo radiče za pridelavo pozimi v rastlinjakih. Zagotovo pa še sejemo endivijo. Najzgodnejša je escariol rumena (endivija bionda a cuore pieno), sledita ji malan in dečja glava, zelo pozna je easkariol zelena (e. gruner), a prenese tudi največ mraza. Zelo zanimiva je sorta eminenc, ki najbolje uspeva tudi v dolgem dnevu. Čudna imena v oklepaju so zaradi zahtev EU, da je treba na vrečice s semenom v vseh državah pisati izvirna imena. Zato jih boste na žalost lahko kupili samo pod temi imeni. Mnogi se izogibajo kodrolistnim sortam endivije. A po krivici, saj so odpornejše. Bolje prenesejo tako vročino kakor tako vlažne razmere, kot so letos. Sredica je skoraj vedno mehka in odlične kakovosti. Samo v zelo sušnih poletjih zahteva zalivanje, da nas ne praska po grlu. Izpostavila bi tri sorte radiča Sorta tržaški solatnik je nekaj prav posebnega. Za razliko od ostalih prezimnih sort ga lahko sejemo vse od maja naprej. Tako imamo na vrtu vedno svežo, zeleno solato tudi v poletni vročini. Tudi tržaški solatnih sejemo direktno, na stalno mesto. Med vrstami naj bo vsaj 30 cm, v vrsti pa je lahko posejan tako na gosto kakor solata berivka. Pomembno je, da ta radič poleti ves čas režemo, saj je okusen, nekosmati samo mladi listi. Ne porežemo cele gredice naenkrat, ampak samo en del, da se bo tudi postopoma obraščal. Tako bodo mladi listi na razpolago vedno, kadar si jih bomo zaželeli. Če nam takrat radič ne diši, potem maso uporabimo za zastiranje tal okoli kapusnic ali jo kompostiramo. Če pa si želimo zeleno solato, pa je zaradi vročine ni na vrtu, pa nam je solatnik vedno na razpolago. Tržaški solatnik prezimi in nas spomladi razveseli še z lepimi rozetami. Podoben v nekaterih, povsem različen v drugih listnatih je naš domači solkanski radič. Gre za temno rdečo prezimno sorto. V poletju setve ga prav tako lahko režete kakor tržaški solatnik, prav tako prezimi, a spomladi nas razveselijo lepe rdeče »vrtnice«. Prav posebna je kakovost listov spomladi, so krhki in ne trdi. Tretja sorta, ki bi jo izpostavila, pa je castelfranco (variegata di castelfranco). Gre sicer za glavnati, načeloma letni radič, ki pa preživi veliko nizkih temperatur. Sejemo ga lahko vse od junija pa do sredine, celo konca julija. Nikoli ne pogreni. Režemo ga lahko že hitro po prvem mrazu, čeprav še nima povsem izoblikovanih glavic. Je pa sredica že lepo obeljena, listi so nekoliko pegasti. Včasih ga režemo lahko celo zimo, včasih pa ga mraz, posebej če prihaja izmenično s toplimi valovi vremena, le v februarju pokonča. Radič, solata za drugo polovico poletja Radič je verjetno med solatnicami najmanj priljubljen, saj mnoge moti njegova grenčina. V resnici pa so prav te grenčine tisto nekaj posebnega, kar nam nudi samo radič. Ravno pozimi je posebej zaželen, saj pomaga pri prebavi maščob, uravnoveša izločanje želodčne kisline, ki je danes za mnoge brez zdravil nerešljiva težava, v vsakem primeru pospešuje odvajanje za naše telo škodljivih spojin, vsega tega pa se pozimi v telesu nabere največ. Prav tako pa je radič znan po tem, da pomaga uravnavati količino sladkorja v krvi – dobrodošla solata za sladkorne bolnike, predvsem pa tiste, ki so nekje na meji. Če želite pregnati grenčine, ga redno zalivajte tako poleti kakor po potrebi pozimi. Miša Pušenjak Sprememba preživnine Za mladoletnega otroka, ki živi z mamo, plačujem razmeroma visoko preživnino, ki je bila določena ob razvezi zakonske zveze. Zdaj se mi je v novi zvezi rodil še en otrok, poleg tega sem izgubil prejšnjo, dobro plačano službo in zdaj zaslužim precej manj kot prej. Tako visoke preživnine ne bom več zmogel. Kaj lahko storim? Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otroci redno šolajo, pa tudi po polnoletnosti, najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Preživnina se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev. Pri odmeri preživnine sodišče upošteva korist otroka. Preživnina zajema stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej. Enkrat letno se usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. O vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine obvesti upravičenca in zavezanca center za socialno delo. Življenjske okoliščine se spreminjajo, tudi tako kot izhaja iz vašega vprašanja. Zato zakon predvideva, da v primeru, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, sodišče na zahtevo oziroma predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom (to je sodna odločba ali v primeru polnoletnega otroka tudi neposredno izvršljiv notarski zapis) določeno preživnino. Potrebe otroka so lahko spremenjene na primer zaradi prehoda v šolo, srednjo šolo ali na fakulteto. Zmožnosti zavezanca so odvisne od njegovih prihodkov (ne le plače), pridobitne sposobnosti, pa tudi od števila oseb, ki jih je dolžan preživljati. Starši mladoletnega otroka, ki se sporazumejo o spremembi določene preživnine, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Sodišče bo preverilo, ali je sporazum v skladu s koristjo otroka – če bo ugotovilo, da ni tako, bo predlog zavrnilo. Če starši sporazuma ne dosežejo, zavezanec za plačilo preživnine pa meni, da njegove spremenjene zmožnosti upravičujejo spremembo preživnine, lahko predlaga spremembo višine preživnine v nepravdnem postopku. Seveda ste dolžni prispevati tudi k preživljanju novorojenega otroka, četudi se vam je znižala plača. Glede na spremenjene okoliščine se lahko z materjo starejšega otroka poskušate sporazumeti o spremembi sodno določene preživnine. V primeru sporazuma lahko sodišču predlagata sklenitev sodne poravnave. Če se o spremembi ne boste uspeli dogovoriti, lahko pri okrožnem sodišču, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče, vložite predlog za spremembo sklepa (sodbe) o višini preživnine. Smiselno je, da v postopku za zastopanje pooblastite odvetnika. Z vložitvijo predloga ne čakajte, saj bo sprememba veljala le za naprej. V primeru, ko gre za polnoletnega otroka, se o preživnini dogovarjate neposredno z otrokom. Morebiten sporazum o spremembi preživnine lahko sklenete v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kar pomeni, da vam ni treba na sodišče. Če sporazuma ni, je sodna pot enaka (predlog pred okrožnim sodiščem). Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 12. julija 2022 Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Pod zemljo Turčija je znana po številnih podzemnih mestih, ki so nastala predvsem kot zaščita prebivalstva pred številnimi vojnimi osvajalci, pa tudi kot odziv na verske pohode proti kristjanom. Ljudje so se že tako skrivali po planinah in jamah, ko pa to ni bilo več dovolj, so začeli kopati globlje v zemljo in nastale so cele naselbine, kjer je lahko živelo tudi po nekaj tisoč ljudi. Z Otom sva lahko kar izbirala, kje bi se lahko potegnila pod zemljo, in odločila sva se za Derinkuyu, ker je bil čisto na najini poti. Kraj kot tak je podoben vsem ostalim, s to razliko, da je v bližini vhoda lociranih kar nekaj prodajalnic spominkov, kar sem videl prvič na mojem potovanju. To pomeni, da sem končno prišel v kraj, ki je tudi za turške pojme turističen. Na platoju, ki je bil urejen kot nekakšen trg, so prodajali tudi hrano, pripravljenih pa je bilo tudi nekaj miz, če bi si kdo odpočil. Foto: Dani Zorko Prvi malo večji prostor pod zemljo Foto: Dani Zorko Ozka stopnišča delujejo strašljivo, zato je veliko ljudi zgrabila panika in so se obrnili. Nisva točno vedela, kaj naj pričakujeva, ko sva vstopila v prvi tunel, pa sva videla, da ni heca. Derinkuyu velja za najgloblje podzemno mesto v Turčiji, saj sega kar sedem nadstropij pod zemljo. Pred poboji naj bi se tukaj skrivalo celo do 10.000 ljudi. Zaradi ozkih hodnikov je pot enosmerna, vendar ni bilo malo takih, ki so se ustrašili in se hitro obrnili. Poleg že tako strašljivega ambienta so delali dodatno zmedo, midva pa sva še kar rinila dol. Po pravici lahko povem, da me je tokrat prvič zapustil občutek za orientacijo, saj so prostori v notranjosti jame čisto nepravilnih oblik, prehajajo eden v drugega, pa tudi višine so različne. Je pa tudi tako, da so bile puščice, ki označujejo smer hoje, mestoma izbrisane ali prečrtane, tako da bi se lahko z lahkoto izgubil in je bila zmeda še večja. Ah, te Turke bi bilo treba enkrat prebunkat in peljati gledat, kako se tem stvarem streže. To je bilo nekega tiščanja, butanja z glavo in vzdihovanja! Zelo pozitivna stvar je bila ta, da je bil zrak v globini res čist, zračnikov pa se praktično ni videlo. Mislim, da sva bila nekje že v peti etaži pod zemljo, če lahko temu tako rečemo, ko sva imela počasi dovolj tega vlačenja med ozkimi stenami. Skupaj s še nekaterimi drugimi sva komaj našla izhod – pa saj ni nikjer nikogar, ki bi ga lahko karkoli vprašal. Kakor sem opazil, so bili vsi zelo veseli, ko so po uri ali dveh končno prišli iz podzemlja, noben pa ni izgledal prav zadovoljen. Poleg tega sva bila še lačna, tako da sva se začela že malo z nosovi ozirati naokrog. K sreči je tam blizu stala stojnica, kjer je ena družina pripravljala t. i. gözleme, turško jed iz nekvašenega testa, ki je polnjena s špinačo, peteršiljem, domačim sirom in še čim. Poleg so imeli še granatna jabolka, katerih sok ima Oto strašno rad, in kmalu se nama je vrnila dobra volja. Jed je preprosta, a sitostna, našli pa jo boste tudi v vseh večjih mestih, kjer domujejo Turki. Spet se je spustila megla, zato vožnja po teh podeželskih hribih ni bila prav prijetna. Prenočišče sva si uredila v kraju Avanos, le nekaj kilometrov od Görema, ki velja za komercialni center Kapadokije. Foto: Dani Zorko Dobra duša nama pripravlja malico-göleme. KOLOFON So podobne deževnikom, le da so rumenkaste barve. Gre za ličinke hroščev pokalic, ki pa sami po sebi na vrtu ne delajo škode, razen s svojim razmnoževanjem. Najraje jedo korenine mladih, pravkar presajenih rastlin, in sicer tako, da pregriznejo koreninski vrat, rade pa se tudi zavrtajo v gomolje. Rastline tako začnejo veneti in propadati. Ker se najraje zadržujejo v zbiti, mokri zemlji, jih lahko do določene mere iztrebite že z obdelovanjem tal in stalnim rahljanjem zemlje – v suhi zemlji ličinke poginejo, prav tako pa predstavljajo posladek za ptice. KARAKA - velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom, NARDIN, Julij - naš fizik in izumitelj, SINAN - sloviti turški dvorni arhitekt iz 16. stoletja Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 12. julija 2022 COLOR CMYK torek, 12. 7. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Spodnje Podravje z Iz studia radia Ptuj Obiskali smo čudovito in dišečo Provanso V teh dneh udeleženci čudovitega izleta v Provanso še zmeraj uživajo v nepozabnih spominih na prijetne trenutke, ki so jih doživeli na štiridnevnem potepanju po tej dišeči pokrajini. Izleti Radia Ptuj in Štajerskega tednika v družbi naših partnerjev so namreč zmeraj prav posebno doživetje. V družbi Turistične agencije Sonček so v preteklosti naši bralci in poslušalci spoznali že številne najprivlačnejše turistične destinacije – zadnja izmed njih je bila čudovita in dišeča Provansa, kamor so se udeleženci odpravili konec junija in si privoščili štiridnevno potepanje po tej raznoliki pokrajini s slikovitim hribovjem, očarljivimi sivkinimi polji, prepojeni z omamnimi dišavami in divje romantičnimi renesančnimi gradovi. Pester in zanimiv program, ki so ga pripravili v Sončku, je udeležence navdušil. V mestu Gordes so si ogledali renesančni grad in cerkev s stolpiči, v Senanque pa obiskali cistercijansko opatijo, ki stoji v ozki dolini med sivkinimi polji. Mestno središče Arlesa je predstavilo katedralo St. Trophime, amfiteater, ki je še Foto: MF danes prizorišče različnih prireditev, ter privlačne trge. V kraju Coustellet so obiskali muzej sivke in si ogledali cistercijansko opatijo med sivkinimi polji. Dišečo kavico so si udeleženci privoščili v kavarni Caffe du Nuit, ki jo je v večno slavo ponesel Van Gogh. V Marseillu, najstarejšem in drugem največjem mestu, ter največjem pristanišču v Franciji, so raziskovali številne ulice, zadnji dan pa so se sprehodili po mestu fontan Aix en Provance in na čudo- Foto: MF Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 3 9 4 9 3 8 1 2 6 4 2 7 1 3 7 5 2 5 4 9 5 2 6 9 8 Od torka do torka www.radio-tednik.si Sudoku z Sudoku Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << < << <<< << < << <<< << < <<< < --------------- Denar € €€€ € €€ €€€ €€ € €€€ € €€ € €€ Zdravje ››› ›› ››› ›› › › ››› ›› ››› › ›› ›  viti tržnici kupili provansalska zelišča. Posebno doživetje sta bila tudi vožnja čez Azurno obalo ter obisk mesta Grass in tamkajšnje opojne parfumerije Fragonard z dišečimi francoskimi parfumi. Polni lepih spominov se s poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika že veselimo novega potepanja, ko bomo znova odkrivali skrivnosti in lepote privlačnih destinacij in sklepali nova prijateljstva. NŠ 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHN  DYJXVWD  www.ptujski-festival.si Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 12. do 18. julija 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju.Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo.Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marjana Purg, Majšperk. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 12. 7. 2022 stran 22 torek z 12. julija 2022 Poslovna in druga sporočila  E ON FINALE 8. SEZ 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 www.radio-tednik.si COLOR CMYK Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte p oletje z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu NOVI NAROČNIKI POZOR! za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 12. julija 2022 PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ Ptujska cesta 33, 2270 ORMOŽ OBJAVLJA prosti delovni mesti: KUHAR IV (J034030) • za nedoločen čas, • polni delovni čas. 23 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) OSMRTNICA Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • poklicna izobrazba gostinske smeri – smer kuharstvo, • podrobnejše poznavanje programov (HAACP, DHP, DPP), • 6 mesecev delovnih izkušenj. V 80. letu se je poslovil naš dragi mož, oče, tast, dedek … POMOČNIK (DIETNEGA) KUHARJA III ZSV (J033035) • za določen čas 1 leto, • polni delovni čas. Ludvik Merc IZ ILČEVE ULICE NA PTUJU Žara bo v kapelo na starem rogozniškem pokopališču položena v četrtek, 14. julija, ob 9. uri, nakar bo ob 11. uri pogreb na novem rogozniškem pokopališču. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • nižja stopnja izobrazbe gostinske smeri, • podrobnejše poznavanje programov (HAACP, DHP, DPP), • 6 mesecev delovni izkušenj. Žalujoči: vsi njegovi Rok za prijavo je 8 dni. Kandidati pošljejo prijavo z dokazili na e-naslov: tajnistvo@pb-ormoz.si ali na naslov: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, 20-tedenske, grahaste, črne, štajerke in peteline, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. Umrli so Umrli so: Terezija Medik, roj. Ozmec, Kungota pri Ptuju 42, roj. 1949 – umrla 30. junija 2022; Angela Čeh, roj. Šmigoc, Kukava 4, roj. 1929 – umrla 2. julija 2022; Terezija Zemljič, roj. Krajnc , Mestni vrh 73, roj. 1935 – umrla 27. junija 2022; Marijana Kos, roj. Kmetec, Praprotnikova ul. 12, Ptuj, roj. 1957 – umrla 5. julija 2022. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice Justine Krivec 1928–2022 IZ SOVIČ 6 Hvala govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji pomagali in jo obiskovali do njenega slovesa. Njeni najdražji PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PRODAM ovce kamarunske z mladiči za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 031 463 711. www www w.re .repor repor p ter.si si IZ NO VE ŠTEV KDO VAM LAŽE ILKE Boris Tomašič hujska k oboroženemu uporu, zbira donacije, živi pa v hiši z bazenom INTERVJU Gregor Tomc, sociolog: Janša si je zadal politični projekt kot Boris Kidrič, pa mu ne gre od rok REPORTAŽA Na gasilski veselici z mladimi Avseniki: brizgalna brizga Golico na poskok POGOVOR Tadej Toš, igralec: Sem penzionist, ki ima odprto večerno obrt œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK torek, 12. 7. 2022 COLOR CMYK stran 24 Ormož z Prepir med sosedi se je končal tragično Kidričevo z Podatki o javni varnosti 56-letni Miran umrl zaradi udarca Ceste vzele tri življenja Smrt zaradi nasilja je te dni pretresla sicer majhen gričevnati kraj Runeč v občini Ormož. Tri dni po usodnem udarcu, ki naj bi ga 56-letnemu Miranu zadal 63-letni sosed Franc, je Miran umrl. Kot so nam potrdili na policiji, so v preteklosti zoper osumljenca že posredovali. Pomočnik načelnika Policijske postaje Ptuj Tomislav Sledič je občinskim svetnikom v Kidričevem predstavil podatke o javni varnosti v njihovi občini v minulem letu. Podatki o varnosti v cestnem prometu so skrb vzbujajoči, saj so lani na kidričevskih cestah ugasnila tri življenja. Prav tako raste število kršitev javnega reda in miru, na področju kriminalitete izstopajo tatvine, vlomi, izsiljevanje, poškodovanje tuje stvari. Število prometnih nesreč v občini Kidričevo se je v lanskem letu v primerjavi z letom prej zmanjšalo, a so bile posledice hujše. V prometnih nesrečah so življenje izgubili trije udeleženci, predlani dva. Na območju celotne policijske postaje Ptuj je bilo po besedah pomočnika načelnika Slediča lani na cestah pet smrtnih žrtev. Prometne nesreče z najhujšimi posledicami so se v občini Kidričevo zgodile na glavnih cestah proti Slovenski Bistrici in Majšperku. Zaradi slabe prometnovarnostne statistike policisti na obeh cestah izvajajo poostrene nadzore, tudi v sodelovanju s kolegi iz Slovenske Bistrice. Problematika, ki jo policisti zaznavajo pri vožnji v cestnem prometu, je med drugim alkohol. Od treh udeležencev, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, so pri dveh ugotovili prisotnost alkohola. „Alkohol je problem na celotnem območju, povezano s tem tudi prekoračitve hitrosti in nepravilna smer vožnje,“ je izpostavil Sledič. Foto: UR Runeč je pretresla smrt moškega, ki je po ugotovitvah policije umrl zaradi udarca s topim predmetom. »Bil je miren človek. Nikoli ni bilo težav z njim. Rad je kdaj pa kdaj kaj popil, toda do vseh nas je imel normalen odnos. Spomnimo se celo, da je eden izmed krajanov izgubil denarnico, ki jo je pokojni našel in mu jo vrnil. Bil je pošten,« o Miranu, ki je umrl nasilne smrti, pravijo domačini na Runču. »Kaj so imeli, bo za vedno ostalo za štirimi stenami. Govorice so različne. Eni pravijo, da naj bi Franc udaril Mirana po glavi s kolom, drugi z železno palico. Ali je res kriv, bo raziskala policija. Lahko pa povem, da je ta, ki je osumljen umora, precej problematičen človek. Otroci se bojijo iti na igrišče, saj jim je grozil in podobno. Slišal sem, da naj bi grozil tudi bližnji sosedi, da ji bo hišo zažgal. Skratka, tega človeka smo se bali. Sedaj vidim, da je zopet nazaj. Počutje je nelagodno,« je povedal eden izmed okoliških prebivalcev. Kot je še dodal, je okolje v kraju Runeč sredi ormoških goric sicer mirno in idilično, toda odkar so v nekdanjo staro šolo naselili samske moške, ki naj bi bili socialno ogroženi, so se pojavile težave. »Najprej so govorili, da bo tukaj varna hiša za ženske, potem so naselili same socialne probleme. Policija je morala večkrat posredovati zaradi sporov in pretepov med stanovalci. Opozarjali smo na težave, pa se na žalost ni nihče zganil. Očitno je sistem zopet zatajil,« je nadaljeval sogovornik in dodal, da so vaščani zaradi nenehnih sporov celo predlagali razselitev stanovalcev, a so naleteli na gluha ušesa. Po pričevanju nekaterih naj bi bojda razmišljali tudi o peticiji. Policijo poklicala socialna delavka Na ormoški enoti centra za socialno delo so dejali, da so vse tri vpletene v dogodek poznali ter da je bila žrtev uporabnik socialnovarstvenih storitev, možakar do njih nikoli ni bil nasilen. Prav socialna delavka je moškega obiskala tistega dne, zadnjo junijsko sredo, ker se na centru že nekaj časa ni oglasil. Ker ob njenem trkanju na vrata in zvonjenju ni bilo odziva, je poklicala policijo. Možje v modrem že večkrat posredovali S PU Maribor so v zvezi z dogodkom sporočili, da je v nedeljo, 26. junija, ob približno pol devetih zvečer 63-letni moški poklical policijo in dejal, da ga 33- in 56-letni sosed, ki naj bi bila pod vplivom alkohola, žalita in izzivata k pretepu. Na kraj so bili napoteni ormoški policisti, ki so z zbiranjem obvestil ugotovili, Foto: UR Vvečstanovanjski objekt, kjer se je zgodila tragedija Rojstva: Katarina Zajšek, Kungota pri Ptuju 62, Kidričevo – deček Noel; Laura Berisha, Kajuhova ulica 3, Ptuj – deček Kaan; Špela Kuzman, Trubarjeva ulica 13, Ptuj – deček Anej; Katja Klauž, Globoko ob Dravinji 14, Makole – deklica Katarina; Eva Župan, Koroška cesta 203, Kamnica – deček Paskal; Mateja Hergula Knežević, Cvetkovci 14, Podgorci – deček Lev; Natalija Lisjak, Ulica Šercerjeve brigade 16, Ptuj – deklica Maša; Mineja Vršič, Podgorci 40, Podgorci – deklica Sofija; Samanta Polajžer, Gerečja vas 26, Hajdina – deklica Neli; Sara Krajnc, Ulica Jožefe Lackove 42, Ptuj – deklica Una; Tamara Zebec – deček Tim; Tjaša Babić – deček Anej; Monika Fišinger – deklica Karolina; Monika Leskovar – deček Martin; Kristina Gajser – deklica Rozalija. Poroke – Ptuj: Igor Tokić, Antoličičeva ul. 12, in Andreja Žgajner, Borova vas 5, Maribor; Matej Lešnik in Klavdija Bezjak, Markovci 20a; Sandi Fuks in Lucija Kuhar, Rabelčja vas 64; Nina Gams n Mojca Doliška, Stojnci 121; Aleš Laura in Nina Sok, Mala vas 1c; Ivan Herga in Štea Herga, Kicar 85; Gregor Cafuta, Vareja 37, in Katja Čonč, Rapočeva ul. 18, Maribor; Boštjan Klajnšek, Mostečno 45, in Daniela Simona Cartl, Ruska ul. 17, Maribor. da so se sprli in medsebojno žalili vsi trije sostanovalci v večstanovanjski zgradbi. Vsem trem so izdali plačilne naloge. A kot kaže, se strasti niso pomirile, saj se je spor končal tragično. Tri dni za tem, 29. junija, okoli 17. ure, je socialna delavka policiste obvestila, da 56-letnega moškega, ki je bil udeležen v prepiru, že nekaj dni naj ne bi videli. »Na kraj so bili ponovno poslani policisti PP Ormož in ob pomoči gasilcev vstopili v zaklenjeno stanovanje. Našli so pogrešanega moškega, ki je bil v slabem zdravstvenem stanju, zaradi česar so bili na kraj poslani reševalci ZD Ormož. Moškemu so nudili nujno medicinsko pomoč, a je na kraju umrl.« Sodna obdukcija je pokazala, da je pokojni umrl nasilne smrti. Po zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da naj bi 56-letnega Mirana v nedeljo zvečer s topim predmetom udaril 63-letni Franc, ki je istega dne tudi poklical policijo. »Ko je slišal za njun prepir, se je v pretep vmešal njun 33-letni sosed in je osumljenemu preprečil nadaljnji napad. Za tem je oškodovanca pospremil v njegovo stanovanje in ga od takrat več ni videl,« so sporočili s PU Maribor in potrdili, da je policija zoper osumljenca v preteklosti že posredovala zaradi kršitev javnega reda in miru oziroma kaznivih dejanj zoper človekove pravice. UR Foto: MZ Svetnik Slavko Krajnc je na policiste apeliral, da bi na gradbiščih (označbe, upoštevanje označb) izvedli nadzore, da ne bi prišlo do nesrečnega dogodka, kot se je nedavno zgodil v Markovcih. Pomočniku Slediču se je pobuda zdela smiselna. Kidričevski župan Anton Leskovar pa je dodal, da opažajo, da vsaka posodobitev prometne infrastrukture namesto izboljšanja prometne varnosti povzroči poslabšanje, saj so ceste lepo urejene iz zato marsikdo po nepotrebnem preveč pritisne na plin. Foto: MZ Pomočnik načelnika PP Ptuj Tomislav Sledič je poudaril dobro sodelovanje z lokalnim okoljem, tako z občino kot društvi ter šolama. Kršitve tudi v gramoznici Green lake Na področju javnega reda in miru so možje v modrem lani obravnavali 120 primerov, predlani jih je bilo 92. Po besedah predstavnika policijske postaje Ptuj več kršitev zaznavajo na območju gramoznice Pleterje (Green lake), tudi na prireditvah, povezane so z drogami ali kršenjem javnega reda in miru. MZ Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bo v notranjosti nastala kakšna ploha ali nevihta. Pihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 30 °C. Na Krasu in v Slovenski Istri je še vedno razglašena velika požarna ogroženost v naravi. 3-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO