■ - ..........i- imu". .■ypu-jr^- -^j'-- "•►•"7 GLAS naroda List slovenskih delavcev v \ M / 92 Y"ork:5 17. no-v©m."bra 1900. Leto "VTEC. Car bolan. Napad na cesarja Viljema 91. Poročila pravijo, da jo zbolel vsled influence, druga poročila pa celo „ . ~~ zagotavljajo, da je zastrupljen Blazna ženska vrgla za njim sek.ro po nihilistih. Petrograd, 14. noy. Dne 8. nov. obolel je car vsled influence, ktera se je danes spremenila v tifozno mrzlico. Današnji zdravniški buletiu se glasi: »»Njegovo Veličanstvo car Nikolaj je današnjo noč miruo prespal. VT obče se povoljno počuti. Gorkota 1016; trapa nje žile 92. Znaki tifusa. Njegovo stanje dobro. Dr. Hirsch, telesni zdravnik. Dr. Tišo-nov. Baron Frederik, dvorni minister." {Copenhagen, 14. nov. Cesarjevih veliki knez Mihajl, vrne se vsled bolezni cesarja v Rusijo. Loudon, 15. nov. Loudonskemu listu „Daily News" se brzojavlja iz Kopenhagena, da je carica-vdova, mati čara Nikolaja prejela iz Petro-grada brzojav, kteri je obvešča, da bolezen vladarja ni nevarna Dunajj 15. nov. Kakor se iz Se-baatopola brzojavlja, je bolezen ruskeca cara posledica zastrup ljenja. Nihilisti, pravi dotično poročilo bo dobili pristop v dvorno kuhinjo in primešali strup jedilu. Kako jim je bilo kaj tac^ga storiti mogoče, je za sedaj še zagonetka. tembolj ker so vsi služabniki cesarskega dvora pod nadzoruištvcm skrivne policije. London, 15. nov. Bolezen ruskega cara je mnogo resnejša nego so poročali prvi brzajavi iz Petrograda, posebno ker se ga je po iufluenci, ktero je prestal v Livadiji, lotil še legar in sicer tako hudo, da je le malo upanja, da bi okreval. Velikega kueza Mihajla so danes iz Fredenborga na Danskem brzojavno poklicali k bolnemu bratu in je nemudoma odpotoval v Petro-grad. Ako hi car umrl in njegovo pričakovano dete bilo ženskega spola, bode veliki knez Mihajl, kteri je nedavno postal polnoleten, zase del ruski prestol. Sedaj so raz mere med carom in tnm Mihajlom zelo Breslau, 16. nov. Na cesarja Viljema je danes zjutraj neka ženska poskusila napad, kteri je k sreči izpodletel. Ko se je cesar v spremstvu princa Sachseu-Meiningen v odprti kočiji peljal proti vojašnici kirasirjev, je neka ženska izmed množice vrgla proti kočiji sekiro, kakoršne rabijo mesarji. Ker je kočija vozila z veliko hitrostjo, se cesarju iu njegovemu spremljevalcu ui nič zgodilo in sekira je tik za zadnjimi kolesi padla na tla. Žensko, ktera je brezdvomno blazna so takoj zaprli. Njeno ime je Selniu Shuapke. Stala je v prednji vrsti gledalcev in ob drugi strani kočije, na kteri je sedel cesar. Merila je tako dobro, da je sekira v istini dasi prepozno zadela kočijo. Množica je bila priča hudodelnega napada in takoj planila na žensko, ktero je le brzo posredovanje polj-cije obvarovalo pred hudimi udarci iu drugimi čini ljudske pravice. Marcus Daly umrl. Grozovita smrt. Rev. John E. Barrya, glavnega vikarja škofije Manchester, N. J , in župnika cerkve sv. Ivana v Con-cronu, N. H., je dne 14. novembru pred Astor Housem v New Yorku povozila pouličua železnica in ga na mestu usmrtila. Gospod Barry prišel je z večimi drugimi duhovni v New York, da bi se v katedrali sv. Patricka udeležil slavnosti kanonizacije St. Jean Baptiste de ia Salle, ustanovitelja ,,Brothers cf the Christian Schools". V spremstvu dveh tovarišev je i>arry obiskal nekega du-j hovna v Hoboitenu, N. J., in s« s 1 parobrodom zopet vrnil v New York. Pred Astor H -use je trojica hotela križati cesto. Barry je ostal nekoliko za svojima tovarišema in hoteč ju dohiteti, našel je smrt. Še predno je opazil nevarnost, zadel ga je voz s tako silo, da mu je zdro- velikim kne-lbil° lobaui°- rreduji dei V0ZH 80 napete Ta mora^1 vzdigniti predno so zamogli napetost je nastala vsled Mihajlo-vega nagujeuja k svoji sestričini veliki knjeginji Heleni, hčeri velikega kneza Vladimira, brata umrlega cara. Zato bo po vsej Rusiji priredili molitve n 1 samo, da bi car zopet ozdravel, ampak tudi, da bi mu bil rojen prestolonaslednik. Iz druzega vira se poroča, da je bolezen cara posledica poskusa njega in carino zastrupiti. Pri slednji ta poskus ni imel uikakega učinka. Petrograd, 14. nov. Danes so oficiielno naznanili, da je car Že več dni bolan za legarjem dolenjega telesa. To poročilo je vzbudilo med ljudstvom veliko vznemirjenost. Petrograd, 16. nov. Po danes ob 10. uri dopoludne izdanem naznanilu je bil car po noči zelo miren in se v splošnem boljše počuti. Pobelili zamorca. Chester, Pa., 14. nov. Že dolgo časa so trije paglavci razmotrivali težavno vprašanje kako bi zamorca Spencer Halla prenaredili v belopoltnega. Toda niso si zaman belili bistre glavice, kajti ko bo včeraj avojpga črnega tovariša zasačili na samotnem kraju, pobarvali bo mu obrazin glavo c belo barvo. Oče pobarvanega zamorskega dečka pa ni bil zadovoljen z delom paglavcev in dal jih je zapreti. Sedaj se bodo poredneži radi prestopka morali pred sodnikom zagovarjati. Sploh bo pa svoje delo prav dobro izvrdili, kajti vsi poskusi pobarvanega zamorca zapet oprati, bo bo le deloma poirečili. potegniti truplo izpod koles. Motor-vodjo dotičnega voza so zaprli. Roparji mučili starca. Sugar Nuth, Pa., 13 novembra. V ponočnem času so ulomili roparji v hišo John Kane, ker so mislili, da ima mnogo denarja in Btarega moža grozovito mučili. Kane Be preživi z nabiranjem prem« ga, kte- Marcns Daly, znani bogataš in bakreni kralj iz Montane je umrl minoli ponedeljek okolu 8. ure do-poludne v Nethrland hotelu na 5. Ave. Daly se je sredi septembra zelo bolan povrnil v New York iz Evrope in je potem vidno hiral, dokler ni v ponedeljek umrl. Ob njegovej smrtni postelji je bila že na, tri hčere iu dva sina; sveto popotnico mu je podelil Rev. M. J. Lavelle, nameščen v cerkvi bv. Patricka. Marcus Daly se je narodil pred 60 leti v vasi Bally Janesduff, Ca-van C untv na Irskem. Ko je bil st*r 13 let je došel v Ameriko in živel dva letu v Brooklynu, potem se pa podal v Californio. Njegov prvi rudokop je bil Alice rov. Potem je delal uekaj časa v Comstcck County, Nevada, kasneje se je preselil v Montauo in konečno postal lastnik svetovno znanih Anaconda rado-kopov. Kot čuden primerljaj je zaznamovati, da je med njegovo boleznijo bival pod jedno streho z bivšim senatorjem Clarkom, kteri je bil njegov največji sovražnik. Clark in Daly sta si bila sovražna že mnogo let, povod sovraštvu so bile spočetka kupčijske razmere, potem je to prešlo na politično polje. O pravem vzroku njihovega na-sprotstva ni nič natančnega znano. Neki poznavalec njunega sovražnega razmerja je o tem takole pripovedoval : ,,Pričetek savraštva iskati je v Butte, vendar je pa to sovraštvo prispelo do vrhunca, ko je Daly v Anacondi kupil livarne. Ker je v svrho izvrševanja svojih podjetij voda neobhodno potiebna, kupil je Daly | vodovja oziroma ozemlja potoka Springs Creek, kterega je dobil za primerno nizko ceno $10.-000 ali S15 000. Po primemo kratkem času zvedel je Daly, da je kupil Clark ostalo osminko potckovega ozemlja. Slednji zahteval je za svoj delež ogromno svoto $25.000, kar s«; je pa Dalyju previsoko zdelo, vendar se je odločil dan kasneje imenovano svoto izplačati. Ali kako se je začudil, ko je Clark drugi dan zahteval 850.000. Daly se je rotil in klel kakor je to v našem zapadu običaj, kupčijo je le dva dni odlašal, toda po preteku dveh dni poskočila je cena na 8100.-000 in konečno $125.000. Narav no, da Dalyju ni ostalo nič druzega nego plačati iu molčati, vendar je pa prisegei, da se Clarku "osveti. 1888, Kapitalistični zločin. Milijonar Strong zakrivil raz-strelbo. Colorado Springs, Colo., 14. nov. Gotovo Be de vsako spominja, da ae je za časa štrajka 1. 1894. v rudnikih milijonarja Stronga pripetila razstrelba dinamita, ki je porušila vee stroje in oboke. Strong je takrat zatrjeval, da so delavci imenovane naprave pognali v zrak, vsled česar bo več delavcev, med njimi tudi Robert I. Lyonsa in Nikolaja Kellyja zaprli ter ju obso dili v večletno ječo. Danes po preteku šeBtih let 6@ je pa iz zanesljivih virov zvedelo, da je Strong sam ukazal rov razstreljiti, vsled česar se bode kmalu pričela kazenska obravnava. Vrhu tega ga pa tudi po krivem obsojeni tožijo v plačilo odškodnine v znesku $150.000. Odurna dobičkoželj-iost dala je Strongu povoda, da se je poslužil najnesramnejega zločina. On je namreč svoj rov prodal in dobil že 820.000 predplačila, ko so se našle zopet nove žile srebra, vsled česar ae je vrednost rova podvojila. Da oplaši kupce, ukazal je dejati pod stroje dinamitue naboje, ktere so s pomočjo električnih žic sprožili. Mislil je namreč, da kupci vsled razstrelbe ne bodo hoteli plačati ostanka kupnine, in da bode na ta način ostal rov njegova laBt, kar pa kupci niso storili, temveč izplačali bo še dolžnih $40.000 ter po ikodoyane naredbe popravili. Strong, ki se je ravnokar vrnil iz zabavnega potovanja iz Evrope, Iz delavskih krogov, i Velik bankerot. rega prodava potem svojim sose- Osveta bila mu je mila, žel dom. Roparji so zahtevali od starca, ko je bil Clark demokratični kan-da jim vroči svoj skriti denar in ko didat za kongres, propadel je VBled je zatrjeval, da nima uikakega de- Dalyjevega vplj.va. narja, razbili so vso njegovo hišno1 Med tym Casom postal je teritorij r> i j* i i i ' Moutana država, Clark kandidiral opravo. Potem so odtrgali tla in ko . , ' »»umuiiai " ...... , , je za senatorsko mesto države Mon- niso dobili denarja, pričeli so ubo- taiJ6j all v uovl£j pokazal 8W je Da. zega moža grozovito mučni. Naj- ly)ev vpljiv, Clark propadel j« i prvo bo mu žgali noge, ga potem drugič, a 1. 1893 tretjič. Vsi ti po vrgli na vročo peč in koješeveduoj razl pa niso prognali Clarka iz potrdil, da nima denarja, ga mučili i Uličnega obzorja, kteri je naposled x. j . , - v glavnem mestu Heleni vendar še na razne načine, dokler m neza- n^u, t.i * i • i i ♦ i zmagal. Daly vložil je pri volilnem vesten obležal. Pozneje so ga našli ' ajaišču pr:ziv iu ničnoBtno pn-Boaedje in odvedli v bolnišnico, tožbo, s ktero je dolžil svojega pro Akoravno hudo poškodovan je ven-i tivnika, da je slednji glasovanje dar upanje, da bode ostal pri živ- podkupoval, dokaz resnice se mu stanuje Badaj v mestecu Victor. Deček dobil $12.500 odškodnine. Pravda sedemletnega dečka John Fullertona proti Metropolitan poulični železnici Be je dne 14. novembra zaključila. Porotniki višjega sodišča so dečku pripoznali $12.500 odškodnine. Dne 3. avgusta 1897. je voz zatožene družbe dečka povozil, in sicer mu je odtrgal desno nogo in zdrobil tri prste leve noge. Obdolžuje soproga umora. Cumberland, Md., 14. nov. Neka ženska, ktera trdi, da je soproga Patrick McTwane, je prišla danes k državnemu pravdniku in obdolžila svojega moža, da je v West Virginiji umoril in oropal nekega potnika. Imena umorjenega ni vedela navesti, trdila pa je, da je bila priča hudodelstva. Dalje je pripovedovala žena, da je ouega umora obdolžen nek drugi mož po imenu Welsh, kteri je sedaj v zaporu. Pokazala je pravdniku tudi polo, z imeni približno sto trgovskih tvrdk, ktere je po njeni obtožbi McTwsne osleparil. Zastopnik nekega časopisa v Baltimore je nedavno vzel zaporno povelje za Mc Twana, ker je ta baje čaBopis osleparil za $400. McTwane biva sedaj Buff al i. upanje, ljeuju. Tovarno zaprli. Niles, O., 13. nov. V torek so zaprli dva oddelka tukajnšje tovarne American Sheet Steel Co., vsled Česar je 500 delavcev zgubilo delo. Ta dva oddelka so zato zaprli, ker se tvrdka nadeja sodnijske prepovedi od strani National Tube Co. in Republic Iron & Steel Compt Slednja tvrdka trdi namreč, da je avojo tovarno za izdelovanje jekla pod pogojem prodala, da American Co. v isti izdeluje samo jeklene plošče. je v istini posrečil, kar je imelo posledico, da je Clark moral osta-viti svoje senatorske mesto. Dasiravuo je bil Daly predsednik Anacoud-kih rovov in Amalgamated Cooper družb, v zadnjem čaBU ui zamogel voditi svojih poslov kajti bolezen preprečila je vse megovo delovanje. V obče Be Wall Str. domueva, da bode H H. Rogers, petrolejski velikaš imenovan predsednikom Amalga runted Cooper družbe, dočim bode najbrže kak montanski državljan zasedel vrhovno mesto Anaconda družbe. Dasiravno je posedoval pokojnik ogromna bogastva, bil je v Wall Str. skoro popolnoma nepoznan.' Sedaj manjka premognrjev. Philadelphia, Pa., 13. n« v. Vkljub temu, da premogokopi v okraju trdega premoga delajo polu čas, je pridelek vendar manjši nego pr^d štrajkom, ker je veliko manj ljudi na delu. Med štrajkom j** več tisoč premogarjev odišlo pri ti zapadu in v Evropo in 8» isti le počasi nado-mestujejo. Večina nakopanega premoga gre 8«daj v Buffalo, N. Y., kjer ga nakladajo na Udij^ in odpošiljajo v razna skladišča ob jezerih, dokler slednja ne zamrzuejo. Na iztok pride turaj primeroma le malo prem« g«. Premogarski strojevodji štrajkajo. Terre Haute. Ind , 13. nov. V In-diani mora 80iM> premogarjev praznovati, ker je 400 premogarskih strojevodjev ostavilo delo. Podjetniki hočejo podpisati pogodbo do aprila, ker takrat tudi pogodba s premogarji poteče. Strojevodji so se z ,,1'mted Mine Workers" pogodili, da nobena stranka ne sme delati s akabi. Ako bodo tedaj pod-jetuiki nastanili skabe za strojevodje in potem zahtevali od premogarjev iti na delo, nastale bodo nove spletke. Izgnali družine premogarjev. Wilkesbarre, Pa., 13. nov. Cross Creek Coal Co. je danes izgnala več premogarskih družin iz družbenih hiš v Derringeru. Serif Harv- y se je danes popoludne peljal tja, da stira na cesto ljudi in njihovo imovino. Pogodbe gl»de stanarine dovoljujejo podjetnikom svoje gostače iztirati i.a cesto, ako sn ti s plačilom zaostali pet dni. Delavci v Derringeru so bili zelo energični štrajkarji iu so včeraj z^p^t ostavili delo. Iz vse homatije je razvidno, da se družba na vsak način hoče znebiti energičnih delavcev. Streljal na unijske delavce. Chicago, Ills., 14. nov. Lesni ne-unijski delavec James Aldrich. kteri je delal v Philipp Rinnovi tovarni je streljal včeraj zvečer na dva člana unije lesnih delavcev, ktera sta ga skušala pregovoriti, da bi pristopil k uniji. Srečala sta Aluricha na e-sii in med nagovarjanjem nastal je prepir in konečno pretep. Aldrich je potegnil velik revolver in petkrat ustrelil na uuij- Imel je zlatenico. Sest milijonov dolga. t'vrdki W. L. Strong & Co., ktere načeluik je bil nedavno umrli bivši ue\vvorški mayor Strong, preti največji bankerot, kteri se je pripeti! minole dve leti. D >lgovi te tvrdke znažajo baje približuo šest milijonov dolarjev. Pokojni Strong je mdosiral note v zueseku 8500.000 za Stott Woolen Mills v Stottsville, N. J., s ktero je bil v trgovski zvezi, kar je baje spravil-, njegovo laBtno tvrdko v sedajue denarne zadrege. Te zadrege bo za tvrdko Strong & Co. postale tembolj občutne, ker je nedavno umrl tudi Stott, največji dolžnik kar je zmešnjavo še bolj pomnožilo. Ako bodo Stottovi dediči odobrili od Stronga indosirane note, potem je mogoče, da se nekdaj sloveča trgovina tvrdke Strong cfc Co. reši poloma, kar pa ui vero-jetnii. Omenjene note so delale pokojnemu Strongu velike skroi in je žalost vsled propada njegove trgovine baje tudi pospešila njegovo smrt. Umor unijskih delavcev. Gem City, Idaho, 14. nov. Grozodejstva , ktera so pred d vem i leti vprizorili deputiji in vojaki v C« ^ur d'Alene, ponovila so ae včeraj na isti način, kajti ueunijski delavec umoril je dva unijska delavca. Umorjena sta William Kennedy in Daniel Kildee; njihov morilec je prejšnji pomožni šerif ,,Dick" Adama. Od kar se je štrajk končal, je Adams vedno oborožen, ter trdi, da mu uuijski delavci strežejo po življenju, ker je za časa štrajka mnogo unijskih delavcev po nedolžeu odgnal v ječo. Včeraj ponoči sešla sta se umorjenca z Adamsom v neki gostilni, oba sta bila oborožena s puškami kakor je tukaj običaj. Kakor hitro ju je ugledal Adama, pričel je z revolverjem na nju streljati, tako, da nista imela niti časa braniti se. Oba nesrečneža sta mrtva. Danes vršila se je porotna obravnava proti Adamsu. Porotniki bili so sami politikarji in sovražniki delavstva iu ni toraj ^uda, da so Adamsa, ki je trdil, da Bta mu unijska delavca grozila s smrtjo, takoj spoznali nedolžnim in ga oprostili. SLOVENSKA ska delavca. Sviučenka je zadela' ^^ ^^ jednega u iiskih delavcev v lice, da J^^ ^ J ^^ Mr. Charles Cubr, 337 E. 73rd St. v New Yorku je imel zelo zanimivo bolezen, o kteri pripoveduje sledeče: ,,Mojo bolezen je pro uzročila neka nerednost mojih prebavalnih organov in se je pokazala s zelo nerednim prebavanjem, bolestnim grizenjem in zaprtimi vetrovi. Tek sem zgubil popolnoma tudi na take jedila, ktera sem najbolj cenil. V kratkem času sem postal zelo suh in rumen, da skoraj nisem bil spoznati. Nobeno zdravilo mi ni pomagalo, dokler nisem bil opozorjen na Trinerjevo araerikansko grenko vino. Takoj povem resnico, da mi ni pomagala jedna ali dve steklenici nakrat v moji kronični bolezni, toda ko sem jih popil šest, vrnil se mi je tek in od tistega časa bilo je vse drugače. Sedaj se zopet dostojno veselim syojega zdravja in teh par vrstic objavljam kot odkritosrčno pripoznanja tega najboljšega zdravila za vse bolezni želodca in jeter. Ne morem ga tako toplo priporočati kakor zasluži.'4 — Trinerjevo amerikansko grenko vino je na prodaj v steklenicah samo pri izdelovalcu Jns. Triner, 437 West 18th St., Chicago, His., ali v lekarnah, kjer je potreba gledati, da dobiš pravo Trinerjevo grenko vino, kako ponarejeno, samo humbug, škodljivo in nevarno. Pravo zdravilo krepča, oživlja, čisti kri in proozroči prijeten čut. Mnogo stotin priporočil to potrjuje. bo ga marali odvesti v bolnišnico, drugi pa je pobegnil nepoškodovan. Aldrieha so policaji prijeli in dejali pod ključ. Znižali plačo. Joungston, O., 14. nov. Danes se je vršilo tu prvo zborovanje radi plače odkar so se tovarnarji želez-niue pričeli pogajati z unijo delav-eev kteri delajo pri jeklu iu plošče-viui. Za meseca november in december so znižali plače ,,frišar-jem" za Žoodstotkov pri toni iu ,,finišerjem" za 4 odstotke. Kotlarji zmagali. Boston, Mass., 14. nov. Pri posvetovanju med zastopniki Boston & Albany železnice in vodji kotlar-jev so proglasili do sedaj trajajoče prepire končanim. Mirovne pogodbe še uiao znane; najb«že bodo za htevo delavcev, glede odpusta so-vraženega delovanja, predložili razsodišču. Pri konferenci so bili navzoči tudi člani urada državnega razsodišča. za leto 1901 je nam te dni došla in velja posamezni komad 10 centov s pošto vred ; prekupcem damo 100 komadov za $6. ..GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. T'- "C" 'T ''T •"'iT-1- T ■^"■an" BODI previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FR. SAK.SERJ t, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortla.NI> in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dolarje 1 Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAXS LINDEN, - - - MICH, PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. ...... . - • Entered as second class matter at the Ne»t York, N. Y. Post office October 2. 1893. P? y.f to List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic: Published by F r, * 109 Gi-b-iP^ich St. Ne^ York City. Na leto veij.» list za Ameriko $3.—. iii pol iet a..............$1.50. £a Evropo /*. vse leto . . . gid 7.—, ......pol leta......3.60: , „ ,, čatrt leta . . . „ 1.7-> v Evropo pošiljamo list *kupoc dvo številki ,Glas Naroda ' iihaja tn sobolo GLAS NARODA . („ VoTCff ov People") Vrili ba ;d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisement? on agreement. Za oglase do 10 vtBtic se piačj 3C ceutov. D ipiiii brez podpira in osobnost se ne uatIeneio. Denar n^j i* .blagovoli poslati p<' Moimv Order. P;1 spremembi kraja naroSniko^ iwog .no, da ae arm tudi pre^šnj-bivi-hšfce nasnaui, da hitreje najde mo nasi ^vnika. D*>[.*:* cm in poMljatvam naredit lulcvoin: „Gias Naroda", 109 Gr*j»i«rich f-1*. Nsr York Cit} Telefon 3765 Ccrtlandt. Prvi koraki k militarizmu. Armado in mornarico nameri vajo v WcaLiugtonu precej pomnožiti. Akoravn j letno poročilo vojnega ministra Roota že ni bi! zaključeno ko je ta imel 24. oktobru svoj veliki govor v Cantouu. je bi i vendar že takrat videti načrt zvišati stal u o armado iu 100 000 kot prvi korak k militarizmu. To se je o;i tistega časa tudi od merodajne strani žo potrdilo in nihče uiti tre notka ne dvomi, več, da bode kon gres k t'.'K)u z veselj-m privolil. Z drugim; besedami: sedajn-velikost ..f-nade bodo podvojiti, d* bone ista bodočega 1. julij? trikrat tako velika nego bi marala biti p zakonih. Toda ne visokost armaa-sama na sebi, ampak mnogo bol j znamenito ie dejstvo glede odprav-aisle tu i s prostovoljci. OJ slednjih ni ostalo drugega n»go in«,?, saj j • Root v Evo join govoru v Cantouu ravjgol stari sistem gk!de prostovoljce". ko je dn je vsak posam»>^„L. vojak, kt-:ri je vsprejot v ua5o armado prostovoljec, ker je prostovoljk-a vstopil. S tem govorom je Koot, kteri so mudi sedaj na Kuni, zapeljal *tet;soče volilcev. Bita je javna, d' bro premišljene in v isti meri z dovoljenjem novih vojnih ladij tudi ukreniti povišanje moštva :n častnikov. Pred otvorje-ujem kougresa bode zboroval odbor za sredstva, da se dogovori in sestavi predlog gleds omenjenih zadev tičečih se želj predsednika Vojni davek bode toraj ostal še nadalje, da bi ga ie ne povišali. Proračun mornarice za fiškalno leto od 1. julija 1901. do 30. juuija let?. 1902. zuaša 882,172.630 proti 365,130 916 za tekoče fiškalno leto. Nadaljno naznanilo v tem Bmislu imamo od senator Nathan Scotta iz Wear Virgiuije, kteri je vodil li-terarični oddelek borbe za McKin-ley^vo predaedništvo in je na glasu najboljšega svetovalca vlade. Senator Scott ima tudi dobro lastnost, da govori odkritosrčno. Pri Roose-veltovem banketu jo na pr. z izjavo, da so trnsti najboljše zadruge na svetu, %\oje tovariše hudo oplašjl. \ko bi bil to izustil nekoliko preje, bi bila dotična izjava republikance morda veljala mnogo glasov. Odkar je minola volitev, je izustil Scott veliko važnejšo izjavo o namenih vlade giede uporabljenja vojaške moči. Senator Scott je bil v nedeljo v New Yorku in odpotoval potem domov v West Virginijo. Ko so ga dospevši v Washington vprašali glede načrtov v armadi, je rekel. da je povišanje topničar&tva ueobhodno potrebno. Naše topni-čarstvo je absolutno nedostatuo za obrambo obrežja; rekel je: „In ako bi nam ne biic potrebno za slednje, rabimo je za udušenje izgredov v mestih in v ta namen bode ravno tako služilo kakor peštvo." Po takem izrazu iz takošnega vira ni dvoma več o nagibih, kteri tiče za novimi vojr.imi načrti, kajti naravnost so obrnjeni proti štrajkarskim nemirom. Mogoče je torai, da b^-de že pri prihodnj m velikem štrajku topničarstvo igralo glayno vlogo. Včeraj izdani cesarski razglas pravi, da so princoma Tuan in Chwang odvzeti vsi uradi in časti, ter ju poziva pred sodišče cesarske družine. Dokler ne bode odmerjena njuna kazen, čaka ju Btrogi zapor, ako ju zasačijo. Tudi vojvodu Lanu je odvzeto dostojanstvo. O gover-nerju Yu-Hsienu, zagrizenemu sovražniku tujcev, kteri si je baje ne davno skušal seči po življenju, določuje omenjeni cesarski razglas, da Be mora prijeti in izročiti sodišču cesarske družine, ktero mu je v kazen doložilo pregnanstvo ob okrajni meji cesarstva in trdo delo pri ta-mošnjem gradenju cest. Žena se je zastrupila v pričo svojcev. V pričo svojega soproga in svojih treh malih otrok se je te dni v N.w Yorku zastrupila guspa Katarina Kelly. 281etna žena je jopi 1 a precej karbola in aer je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah, bode uaj-brže okrevala. Njen mož je pripovedoval, da se je žena pred nekaj časom udala pijači. Poskušala je baje tudi otrokom dati strupa pred-no je izpraznila steklenico. laž, Hsmafije r,a Kitajskem. Dvanajst tisoč ljudi poklali. London, 13. nov. V soboto iz Tien Tsiua odposlani brzojav poro-"a, da so Rusi severoiztočno od Yangtsuna osvojili orožnicc in pri t^vn usmrtili 200 Kitajcev. Iz Shanghaja se poroča, da je cesarski dvor na potu v Chautu v pokrajini Szechnen. Francoski vojaki so Be bojevali z boxerji južno od Paoting-fu it* pržg&li mnogo vasi. Francozi so zgubili tri može. Nek Belgijec, kteri na sibirski železnici potoval v Peking, je p?sal tukajšnji ,Globe1, kar je videl 6. septembra ob Amur reki, presega vse dosedaj objavljene grozovit' sti. Med drugim piše ta potovalec: ,,Prizori, ktere sem opazoval tri di>i odkar je parnikzapustil Blago-v^ščensk, so bili nppopisno grozovit'. Isii so zaključek strašne človeško žaJoigre. S Peklensko krutostjo so utopili dva tisoč ljudi v Morxo in drnzih dva tisoč v Rabe in osem tisoč pri Biagoveščensku. Dvanajst tisoč človeških trupel plava po reki temi več tisoč žensk in otrek. Ladijeplovstvo je skoraj onemogočeno. M inoli teden je morala neka ladija voziti skozi gui^čo pohabljenih trupel. Slednja so bila vsled 27.54-0 dolgih 1 CJ s moških in žensk trdno la je le tretjino j skupaj zapletena. Obrežje je bilo v [•ravem pomenu besede s trupli pokrito. Ob ovinkih reke so bile nakopičene vedike množine trupel, m (Tuar'cc, je kontre kt»-re so razširjal« neznosen smrad. Število onih, kWe so usmrtile svinčenke in hodala, ali kteri so v reki utonili, ne bode nikdar znano. 7p v. jskovanje j Od mnogoštevilnih vasi med Blago-veščenskem in Aiguncm s 100,000 prebivalci, ni niti jed na ostala. Povscdi so videti razvaline in pogorišča, pri kterih vlada smrtna tišina". Vojna med Soerci in Anglijo. Ogromni vojni stroški. London, 14. nov. Povprečni proračuni kažejo, da bode parlament moral dovoliti najmanj še $150,000,-000, da se bodo zamogli v južni Afriki bojevati do 1. januvarja 1901 in do konca vojske bode po treba nadaljnih $100,000,000 Skupni vojni stroški kažejo, da je vsak vjeti Boerec veljBl dosedaj $10,000. Ta vojska je bila toraj najdražja vseh časov. Zakladni kancelar Hicks-Berch je rekel daneB v govoru v BriBtolu da bode Transvaal dežela res morala nositi del Btroškov jugoafrikan-ske vojske. Toda bodočnost Trans-vaala se ne sme škodovati s tem, da ee mu n aloži večje breme, nego je v etanr. nositi, ker bi si potem Anglija sama seb; škodovala. Zato bodo tudi britiški davkoplačevalci morali prispevati k vojnim Btroškom. Zakladni kancelar je poudarjal dalje, da bode vzdržanje močne armade in mornarice prouzročilo nadaljne ogromne Btroške. TranBvaalsko posojilo. London, 15. nov. Kakor se čuje hoče vlada vzeti triodstotno jam-čeno transvaalsko posojilo v znesku 50.000,000 funtov šterlingov, da pokrije posebne stroške vojske. Lord Roberts je brzojavil včeraj iz Johannesburga, da so Angleži vjeli šestnajst Boercev ko bo iz portugalskega posestva hoteli v Trausvaal vtihotapiti streljivo. Lord Methuen, pravi poročilo nadalje, je osvojil pompom. Piet Lemner. stričnik boerskega poveljnika istega imena je umrl vsled nedavno zadobljenih ran. Pri Vrybur-gu je deželna policija vjela vojnega zastavonošo Duplesisa. Dva vele-izdaje zatožena Boerca je vojno sodišče v Pochefsstroomu v veliko začudenje njihovih sorodnikov oprostilo, kajti v druzih slučajih so bile take obravnave vojnega sodišča le navidezne. Proti zatoženima toraj obsolutno niso imeli nikakih dokazov. ,.Istinito število regularne armsde znaša 65 UuO m-"1*., toda do 30. junija pr-hodnpga l«ta bode Ztiižaua na 27.500 mož, ako namreč p o s + a v o d a-j _ \ n t v o med t ** m časom d r u g a c e ne u V r e n o. me*, brej^a te1 c %*eliUa, v primeii k nnš^rau preWiv^Ktvn, naša armada pred 30 l-.tf." Kn adm*r?l Or. v.' iini-tifeid, načelnik urada Uk lad.jepl'-vc.'tvo r-uznani!, da Boaajno cu■■šiv j i komnj zi do-etovala. Tuo; pri mornarici bodo iiisieiAj b^ide prr-st vel j cev zavigli. V tipaonk? vo-t.ri jo v«!cd nauorne olužbe mnogo nornaricr za vojskino bluž'»ovanje nezmožnih postalo. Admirat hudo kritikuje koegrer V^rjepri slednjem zaaeda- Princ Tiian hujska proti tujci. Shanghai. 15. nov. Iz zanesljivega kitajskega vira se poroča, da princ Tuan in general Tung-Fu-njn opustil v tem "2-ru kaj storiti, j Haiai-g v pokrajini Kaufu kar očito oziroma vrn'roviine častnike po- pujskata prebivalstvo k uporu, klicati k dejanski službi, tembolj \ Francoski konzul Ba^aure je že do-ker je =«daj 31 proetorov praznih I sil poročila o nevarnih nemirih, in ravno ob Čabu ko je to najmanj jteri so tam izbruhnili in se je umestno. Zato priporoča kongresu ' oati najhujšega za kat liške misi-imenovanje za pomorsko akademijo | jone. Koufu je pokrajina proti za-▼ prihodnjih desetih letih podvojiti I padu v notranjem Kitaju. Dopisi. Leadviile, Colo., 9 nov. Iz našega kraja je pač le malo-kedaj kaj čitati, a tudi danes ne-mam žalibog nič veselega poročiti. V tukajšnji rudotopilnici Arkansas Valley Smelting Co. je dne 7. novembra okolu 5. ure popoludue ubilo našega rojaka Janez Bezlaja, starega 43 let, doma iz Verbljen štev. 25, župnija Ig nad Ljubljano. Pokojni i a Brno dne 8 nov. popoludue spremili k večnemu počitku in izročili materi zemlji. Ponesrečeni Bezlaj zapušča v sta rej domovini ženo in dvoje nedoraslih otrok kakor tudi mater, dva brata in dve sestre. Naj v miru počiva ! Sedmi dau novembra je bil res nesrečen, dopoludne ob 11.uri seje poškodoval na roki naš drugi rojak, popoludne pa je bil usmrten gorej navedeni. Voz je pridrvil iz American Smelting Company na Arkansas Vailey Smelting Co. s ta ko silo, da je ograjo podrl in kako je nesreča naetata ne vč nihče. Posebnih novic nimam poročati, naznaniti pa vendar hočem, da tukaj le po malem delamo, nekteri pa celo prav nič; v rudotopilnici Arkansas Valley Co. dela le polovice ljudi, ker to prenarejajo; v drugej manjše j topilnici Virginia pa tudi le po malem delajo. K sklepu srčno pozdravljam ro jake, našemu listu „Glas Naroda*' pa želim mnogo dobrih naročnikov. John Shalz. Nov premogarski trust. Hazleton, Pa., 12. nov. Tu kroži vest, da Be vrše obravnave za nakup vseh tukajšnjih premog^kopov, kt>-ri so lastnina zasebnih podjetnikov. Kupci sti baje Lehigh Valley in Pennsylvania želeleznici. Potrdila o tej vesti ni bilo mogoče dobiti, vkljub temu je zadeva zelo verojet-na. Podjetniki premogokopov trdijo da o tem ne vedo nič natančnega. Snujejo orjašk trust jekla. Pittsburg, Pa., 15. nov. Andrew Carnegie je dauaa z ravnatelji družbe odpotoval v okolico WestHome-steada. Kakor se danes poroča, so si izbrali tam 200 akrov obsežno zemljišče, na kterem bodo zgradili nove tovarne za izdelovanje jekla. Tovarne bodo takozvane Finishing Mills, da bodo tekoče železo takoj zamogli spremeniti v drogove ali plošče. Z American Brloge Co. j-sklenila Carnegie Co. pogodbo za izdelovanje velike množine železa in jekla za gradenje mostov, kar bode dalo plavžem večletno delo. Tudi baje že izvršujejo načrt, da bi Carnegie Co., Federal Steel Co. in žični trust zjedinili v jedno zadrugo. Carnegie načrt priporoča samo njegova družba naj bi varovala avtonomijo in nakupila ra-dostuo deluic obeh druzih trustov, da bi obdržala nad njima nadzorni štvo. Žalostno stanje Indijancev v Alaski. Washington, 14. nov. Poročila o ljudskem štetju v Alaski, kters-je objavil S. C. Dunham, voditelj ljudskega štetja v Alassi, javljajo poleg številk prebivalstva tudi ■#trašno Bliko bede, v kteri žive on dašnji Indijanci. V severnej Alaski živi 12 652 Indijancev, ki so večinoma naseljeni med ustjem rek Yukon in Kuskoqnini. Kacih 100 milj od obrežja v notranjih krajih živi 3013 Indijancev, ki so najbrž^-najrevnejši ljudje severne Amerike. Uradnik ljudskega štetja Maurice Johnson obiskal je od 1. decern l ira do 15. marca 74 indijanskih vasij in med vsem časom našel je le v treh koč*h ali jamah ogenj. Zimske mesece prebijejo v svojih koč&h, njih hrana bo zmrznene rihe in olje morskih psov, kar si po letu pripravijo. Živali, ki so jim dajale potrebno kožuhovino, so že davno zatrte in uhogi Indijanci morajo skoro brez obleke prenašati severno zimo. Denar ali življenje. Chicago, 13. nov. Hišo miljonar-ja Orrin W. Potterja obiskali so danes roparji. Jeden lopovov prišel je tudi v Bpalno Bobo gospe Potter, ki se je vsled ropota probudila. istem trenotku vrgel jej je tat v kloroformu namočeni robec na usta in nos. Gospa je kričala na vse pretege, radi česar jo je tat z železnim orodjem po obrazu udaril ter beŽ^l in tudi srečno ušel predno so prišli gospej služabniki na pomoč. Gospa je tekom dneva okrevala. Vsled tega napada so zaprli več oseb, toda ker se ni moglo nikomur nič dokazati, so zopet vse ispustili. V zadnjem času se roparski napadi vChicagi vedno množe in nihče ni več varen svojega življenja in imetja. Vsled tega je policijski načelnik Kipley ukazal policiji, da vse sum ljive osobe in znane tatove polovi in spravi pod ključ. Potterjevo hišo obiskali so tatovi tudi v aprilu t. 1. ter odnesli zlat nine in diamantov v vrednosti $13. 000. Sedaj je pa moral tat brez vspeha bežati. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA ODBOR: Josip Bucene, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zai.ar, Jurij Zupan. Frank Skubic, John Drašler. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". Tako dela John Rockefeller. Chicago, Ills., 13. nov. Charles A. Johnson, inženir jo rekel danes, da ga je John D. Rockefeller oKanil za več milijonov in na jedtitk i ečin je nagrabil milijonar vae svoje bogastvo. Pred 15 leti je našel v Pennsylvania petrolejev vir I>a bi istega kolikor mogoče izkoriščal, omislil si je za $300.000 Btrojev in pričel delo. Potem so prišli agontje pobožnega John D. Rock°felleria in najprvo obiskali male posest ike petrolejevih virov. Nato so Ki cke-fellerjevi hlapčoni omenjenemu inženirju naznanili, do bodo vse na prave prodali za $50.000, toraj k<>-maj šesti del svote, ktero bo v»-lj>*li samo Btroji, ali p? ga odgnali ud kupčije. Johnson se je aamonm^vr* . upiral iu zato je trust povsodi predajal petrolej Johnsonovim odi"-malcem za tako ceno, ktera ni uiti pokrila pridobivalnih stroškov. Zato tudi ni trajalo dolgo in Johnson je bil bankerot. Rockef -ller pa je dobil naprave za $200 000. Požar vpepelil vseučelišče. Roanoke, Va., 14. nov. Danes zjutraj razdejal je požar tukajšnje vseučelišče ,,Virginia College-'. Samomori in umori. Washington, 14. nov. Višji vojaški zdravnik Sternberg je štati-stičuo dokazal, da se je v našej vojski tekom vojnega leta 1898—99. pripetilo manj samomorov in umorov nego v miuolem mirnem desetletju (1888—97.). V 27.116 mož broječi stal »i vojski pripetilo se jo v označenem desetletju, vsako leto povprečno 17 samomorov ali 0 63 od tisoča, dočim je v letu 1898. pri 147.795 mož broječi vojski le 38 samomorov zaznamovati ali 0.26 od tisoča. T^kotn desetih let od 1888—97. znaša povprečno število ubojev 0 28 cd tisoča. V le*u vojske 1898. zaznamovati je le 23 ubojev ali 0.22 od tisoča. 0 Taylorjevi izročbi. Louisville, Ky., 14. nov. Prvo uradno d»do novo izvoljenega go vernerja Beckhama bode, da bode od governerja v Indiani zahteval izročbo bivšega ^governerja W. S Taylor j a in bivšega državnega tajnika Charles Finleya, ktera sta za tožeua sokrivde i^mora senatorja Viljem Goebela. Na dve prošnji za izročbo se se-dajui goveruer Indiane ni oziral in njegov dne 6. novembra izvoljeni naslednik, seje pred volitvijo zavezal, da se ne bode oziral na nobeno prošujo države Kentucky glede izročite Taylorja in Finleya, dokler bode v uradu. Danes se je govorilo, da se bode Taylor prostovoljno vrnil v Kentucky kakor hitro pride sodnik O'Rear v prizivno sodišče, češ da pri sedaj ni sestavi omeujenega sodišča ni pričakovati nepristranske razsodbe Beckham pa pravi, da bode zahteval takojšnjo izročbo za-toženih in governor Indiane nima pravice umora sumljive osobe varovati pred kaznijo. Indianapolis, Iud., 14. nov. Bivši governer Taylor izKentuckya je trdil danes, da Becknam ni niti izvoljen governerjem države Kentucky, kajti republikanski kandidat Yerk^s jo dobil vočino glasov, toda številjenje glasov so imeli v rokah demokratje, zato ni računati na to, da bi bil Yerhes proglašen izvoljenim. Zapadel linčanju. Denver, Colo., 15. nov. Zamorec John Porter je napadel llletno deklico Frost in jo zaklal. Vsled tega vlada tukaj občno razburjenje in morilec bode najbrže linčan. Ker je morilec še le 16 let star, obtoženi so tudi njegovi stariši. Da pa slednje reši linčanjc, izjavil je sodniku, da je &toril hudodelstvo iz lastnega nagona. Guverner Thomas rekel je, da ne bode mogel zli činca varovati pred razburjenim ljudstvom. DaneB popoludne zbrala se je pred jetnišnico velika mne-ž'ca ljndi. kterih namen je bil, da zamorca linčajc, vendar je policija razgrajače razgnala. Tudi v mestu Hugo, kamor bodo zamorca baje prepeljali, se pripravljajo za lin .čanje Veudar je jako dvomljivo, Zamorcem hočejo odvzeti volilno pravico. Atlanta, Ga., 14. nov. Vpostavo-dajalstvu države Georgia, je včeraj član Hardwick predložil predlog kterega namen je zamorcem odtegniti volino pravico kakor se je to že zgodilo v North Carolini in druzih južnih državah. To je sicer v naravnostnem nasprotju z ustavo Z jed. držav, toda kjer se gre za odte-govanje pravice tlačenega razreda, tam razvijajo gospodujoči tako spretnost v tolmačenju paragrafov zakona, da je črno belo videti. Sploh pa bijejo zamorca in pri tem mislijo delavca. Požar v rudokopu. Butte, Mont., 12. nov. Včeraj večer je izbruhnil požar v Bell rudokopu tvrdke Amalgamated Copper Co. Le z največjim naporom se je posrečilo ogenj omejiti, toda isti še ni pogašen. Iz kamenja puhteča sopara gašenje zelo ovirajo. Kaj je prouzročilo požar, doaedaj še niso mogli dognati. Dobra vinska letina. San Francisco, Cal., 13. nov. Letošnja trgatev v Californiji presega glede kakovosti vsa prejšnja vinska leta. Skupni pridelek bode približno jednak kakor 1. 1S99., toda kakovost vina obeta biti takošnja, kakor mnogo hvalisano kalifornijsko vino 1. 1893. Po zanesljivih poročilih bodo letos v Californiji pridelali 13 do 15 bilijonov galon trdega iu 7 milijonov galon sladkega vina. Ljudožrci pojedli trgovca. San Francisco, 14. nov. Moštvo nemške ladije „Mascot", ktera se je ravno kar vrnila od otoka Matu-pi je prestalo hud boj ,z ljudožrci. Na stenah ladije so še sedaj sledovj krogelj in sekir ljudožreev. Ladija ,,Mascot" je pripeljala na otek razne potrebščine za nemškega trgovca August Matzka. Pri izkrcanju so našli mornarji, Matzkovo kočo vpepeljeno in na nekem kupu pepela oglodane koBti trgovca in 10 dečkov, kteri bo pri njem delali. „Mascot" je na to poklicala na pomoč križarko ,,Seeadler". Slednja je izkrcala na otok vojake, kteri so požgali več vasij in usmrtili 150 ljudožreev. ___. , - * , . bodo li zamogli zamorca v Hugo Ogenj se je tako hitro razširjal, da j prepB,jlltif kafti na celem potu ga dijakinje niso zamogle ničesar re- j pričakujejo oborožene tolpe. VHu- šiti, vendar ni nihče ponesrečil, j go pripravi i bo ljudje veliko gro- Skoda se ceni 175 000, ktero pokri- { mado in kotel olja, da bodo za- je doloma zavarovalnina. 1 morca živega sežgali. Kretanje parnikov. V New York dospeli: „ Western land", i4. nov. iz Antwerpena s 544 potniki. ,,Majestic", 14. nov. iz Liverpoola. „Furst Bismarck", 15. nov. iz Hamburga s 478 potniki. ,,Trave", 15. nov. i 1 Bremena s 791 potniki. Dospeti imajo: „Pretoria" iz Hamburga. „La l^orraine" iz Havre. ,,Umbria" iz Liverpoola. „New York" iz Southamptona. O d pij al i so: ,,Auguste Victoria", 15. nov. v Hamburg, ,,I-a Champagne", 15. nov. v Havre.* ,,1'rinzregent Luitpold", Ib. nov. v Bremen. ,,Fiirst Bismarck17. nov. v Genovo. ,,Pennsylvania", 17. nov. y Hamburg. ,,Lucania", 17. nov. v Liverpool. ,,Maasdam", 17. nov. v Rotterdam. Odpljuli bodo: ,,Belgravia", 20. nov. v Hamburg. ,,Trave", 20. nov. v Bremen. ,,VVesternland", 21. nov. v Antwerpcn. ,,Majestic", 21. nov. v Liverpool. „New York", 21. nov. v Southampton. ,,La Lorraine". 22. nov. v Havre. „Aller", 24. nov. v Genovo. ,,Spartan Prince", 24. nov. v Genovo. ,,Anchoria", 24 nov. v Glasgow. „ Pretoria**, 24. nov. v Hamburg. „L'mbria", 24. noy. v Liverpool. „Ameterdam", 24. nov. v Rotterdam. Pamiiki listki so dobit po i mi' cenah pri FR. SAKSER & CO T 119 Greenwich Su, York. i Priloga „Grlas ISTarocia,^ 92, <3 rLe 17. Pošta v orjaških stavbah. Kakor znano so pismonoše pravi trpini, kajti oni morajo kljubovati največjej vročini in mrazu. Vendar imamo kacih trideset pismonoŠev v New Yorku, ktcrim se v poletju ni treba potiti, a v zimi jim ni treba zmrzovati, kajti vsakdo od imenovanih ima dovolj posla, predno razdeli pisma v jednem edinem poslopju, ktero opravilo je ravno tako mučno, kakor tekanje po ulicah od hiše do hiše. Pismonoše za naša največja poslopja pridejo zjutraj v poslopje in ga Še le zvečer ostavijo, pisma in druge poštne stvari pripeljejo jim večkrat na dan s konji do poslopja, od tu pelje listonoša vse stvari v dvajseto ali osem in dvajseto nadstropje, kjer prične pismonoŠa pisma deliti, kakor hitro pride do pritličja, ga že drugi voz poštnih stvari čaka, na kar se prične zopet nova delitev. VeČ teh poslopij je pri glavnem pošt nem uradu vknjiženih kot posebni poštni okraji, kajti razun razdelitve poŠte po ceveh, pritrjeni so po hodnikih tudi nabiralniki pisem. V dvanajstih poslopjih, ktera so v bližini glavne poŠte, odda se vsaki dan naj manje 144.000 pisem. ,, New York I.ife Insurance" poslopje dobi povprečno 30.000 pisem na dan, Puli-tzerjevo poslopje ravno toliko, Ivins Syndicate poslopje 18.000, American Tract Society poslopje 16.000, a ostala velika poslopja od 4.000 do 12.000. V nekterih poslopjih, na pr. v )New York Life Insurance' v,Ivins' in v ,,American Tract", vslužbeni so po trije pismonoše, ki imajo vedno polne roke opravila, predno dostavijo vsa pisma. V prvem nadstropju ,,Equitable" poslopja nahaja se posebni poštni urad, v kterem je razun pismene pošte, tudi brzojavni urad in telefon. Jeden pismonoŠa nima nič druzega opraviti, nego pisma v nabiralnike metati. V to sobo se stekajo tudi pnevmatične poštne cevi celega poslopja. Ker je zanimivo izvedeti o številu prebivalstva teh velikanskih stavb in o številu uradov, kteri so tu nastanjeni, objavljamo sledeči izkaz: ,,Park Row" poslopje ima tri posebne pismonoše, dobi vsaki dan 18.000 pisem ; v poslopju nastanjenih je 1025 zasebnih uradov z 6000 uradniki, visoko je 29 nadstropij. ,,New York Life Insurance" po-slopje je 12 nadstropij visoko, v njem nastanjenih je 1243 uradov, 5000 uradnikov, trije pismonoše in prejme vsaki dan 30.000 pisem. ,,American Tract poslopje" 23 nadstropij visoko, 4000 vslužbencev, prejme vsaki dan 30.000 pisem. ,,Equitable poslopje"8 nadstropij visoko, 700 uradov, 4000 vslužbencev, tri pismonoše, piejme vsaki dan 16.000 pisem. „ Washington Life Insurance" poslopje 19 nadstropij visoko, 600 uradov, 1100 vslužbencev, tri pismonoše, prejme vsaki dan 10.000pisem. ,, Mutual Life Insurance poslopje" je 15 nadstropij visoko v njem je nastanjenih 300 uradov z 2500 vsluž-benci, dva pismonoŠa, prejme vsaki dan 10.000 pisem. ,,Postal Telegraph poslopje" je 13 nadstropij visoko, v njem je nastanjenih 300 uradov s 1000 služabniki, dva pismonoŠa, prejme 10.000 pisem na dan. ,,Singarjevo poslopje" imajedne-ga pismonošo, 1000 služabnikov, 200 uradov, je 14 nadstropij visoko in prejme 9000 pisem na dan. ,,St. Paul poslopje" je 26 nadstropij visoko, v njem je nastanjenih 350 uradov z 2000 služabniki, ima jednega pismonošo in prijme 5000 pisem na dan. A u ! On: ,,Toraj sem jaz prvi moški, kterega si ti v tvojem življenju poljubila?" — Ona : ,,Da, kajti vsi drugi so mene poljubili!" Coney Islan 1. Prorokovalka: ,,Nek modrolasi go pod vas ljubi !" — Gospodična : ,,ln kje naj iščem? — Prorokovalka: ,,V Brigh ton Beach !" ga Kitajske šole. Kakor je življenje iztočnih naro dov osobito pa Kitajcev v največjem protislovju z navadami, šegami in običaji narodov zapada, isto tako se tudi šole glede poduka in sistema 1 pedagogičnem smislu od šol zapad nih narodov popolnoma razlikujejo. Med tem ko vlada v šolah Kvro pejcev grobna tišina ter je prva skrb učiteljev, da se učenci zadrže v miru ter tiho slušajo razlage in predavanja, vlada v kitajskih šolah nepo-pisljivo vpitje, kajti kitajski učenec se mora svoje naloge v šoli naučiti, radi česar mora dotične stavke neprestano kolikor mogoče glasno iz govarjati dokler jih ne zna na pamet. Čim je prepričan, da se je dotično alogo popolnoma naučil, se javi svojemu učitelju in obrnivši proti njemu hrbet, prične hitro odgovar jati na učiteljeva vprašanja. Kedor si ni v svesti, da zna dotični predmet, se gotovo ne oglasi, kajti čim učenec na učiteljevo vprašanje glad-ne odgovori, ga slednji z vso močjo z dolgo kitajsko pipo (lulo) — brez ktere si ne moremo misliti itajskega učitelja — po obriti glavi udari. Večina kitajskih otrok, ki hodijo v misijonarske šole ostane Kon-Fu Tsejevi veri zvesta, kajti stariši jih pošlejo le radi tega v kristijanske šole, ker vedo, da se v teh šolah jih otroci več nauče. V obče pa evropejski učitelji nimajo mnogo pljiva na kitajske učence, ker do-mišlija slednjih ni toliko razvita, kakor ona Evropejcev. Domišlija Kitajcev se zamore le v odsotnosti učitelja probuditi. Ker misijonarjem slike cerkvene zgodovine niso mnogo koristile, kajti obleka in obrazi raznih svetnikov in patriarhov Kitajcem niso ugajali, bili so takorekoč pri-! iljeni nabaviti verske slike, ki predstavljajo svetnike kot prave Kitajce ličnih kitajskih opankah, z dolgimi kitami na glavah in čibukom v roki, dočim imajo svetnice mesto čibuka, krasna kitajska pahala v rokah. Samo par primer: Sveti Peter ima dolgo Napoleonovo brado, a Še dalje navzdol viseče brke ter je oblečen kakor mandarini iz pokrajine Vang Tse Kiang; kralj David igra mesto na harfo, na primitivni kitajski tambu-rin, kterega ima po običaju kitajskih tamburašev privezanega na svoji dolgi kiti; sveti Jurij je sicer tudi na Kitajskem kot junak na konju, da ni brez kite, to je samo po sebi umevno — toda oblečen ni kakor kitajski vojak, temveč kakor — ,,bo\er", dočim sveta Cecilija igra mesto na orgije, na kitajsko, zamorskem ,,banjo" podobno kitaro. Bas vsled teh kontrastov posrečilo se je misjonar-jem na tisoče Kitajcev spreobrniti. V vojašnici. Podčastnik ,Dobrovoljec, povejte mi kaj je vaš poklic?" — Dobrovoljec: ,,Doktor prava!"— Podčastnik: ,,Tako? Toraj zapomnite si, da se pri nas z evo nogo prične korakati Tudi zabava. Oče: ,,Zakaj prideš tako pozno domov Janez?' — Sin: ,,Oče mi smo se zabavali ! pretepali smo se dovolj ; jaz imam dve rani na glavi in vso obleko so mi strgali !" — OČe : „No, samo da si se zabaval !*' Sodbeni predlog. Sodnik ,,Vi ste nepoboljšljiv lopov, jedva, da vas izpustimo iz zapora, vas že zopet orožniki pripeljejo, vi nam prouzročate vedno sitnosti." — Postopač : ,,Temu jaz nikakor nisem kriv, ako vi orožniku le jedno besedico rečete, me gotovo več ne bode aretiral in — stvar bode v redu." Skrajna skrbnost. Žena: „Tukaj dragi, prinesla sem ti toba ka nosljanca!"— Mož (sam s seboj): ,, I zborna žena, ona že na nosu čita moje želje 1" Nepotrebno. Zdravnik (ki je zavezoval vsled pretepa ranjenega moža): ,,Hočem li tudi uho nazaj prišiti?" — Mož: „Ne, to je nepotrebno gospod zdravnik____ kajti v prvem pretepu mi ga itak zopet od trgajo !" Evropejske železnice. Potnik: ,,Vlak vozi nazaj mesto naprej !" — Sprevodnik : ,,Da, strojevodja je na zadnji postaji pozabil svojo smodko". BOŽIČ je pred durmi, ako rojaki I. a-Tj & ~ ~ .1 ~ — jr — zLh z^'ti ,-*7, , J", W V | S-u-ivpleiixoii/b -bo „Glas IŠTaa?o<3.a.«, 17tlL, 2STo. 92. r KNJIGE S ti. ktere imamo v naši zal nam metek naprej poSlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo alonove kosti, ali v finem usnja iu ee zlato obrezo: Nevesta Kristusova, S2'80. Krščanski zakon, $1.20. Pravi služabnik Marije, 82.50. Zvonček nebeški, 82. Presveto Srce Jezusovo, $2.25. Sveta ura po 52,50, 82 in 81 75. Rajski glasovi, 81.75. Nebesa naš dom po $2.70, 82.50 iu $2. Spomiu na Jezusa, usnje 35 ct. ,, „ „ 6 zlato obrezo 48 ct Hvalite Boga, usnje 70 ot. ,, ,, s zlato obrezo 75 ct. Gospod usliši nas, u«nj3 81. Sveta nebesa, usnje 70 ct. „ ,, s zlato obrezo 81. Vedno češčenje, usnje 81. ,, „ s .lato obrezo 81.50 Presveto Srce Jezusovo, usnje 90 ct. Jezus na križu, usnj«- 80 ct. ,, , ,, s zlato obrezo $1.25. Marija Devica, usnje 81 20. Filoteja, h zlato obn zo 81.20. Rafael, plhtn« 75 ct. „ usnje 85 ct. „ s zlato obrezo 81. Pravi služabnik, usnje 80 ct. „ „ s zlato obrezo 81. Kruh nebeški, «0 ct. Zvonček n^b-ski, usnje 55 ct. Naša ljuba Gospa, usnje 90 ct. Drug« slov. knjige: Hitri računar, 40 ct. I Anglt-dko-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 30 ct. Mali „ 12 ct. Zupan, krščanski nauk, 6 ct. Razinger, Abecednik, 20. Slovenski nemški besednjak, 90 ct. Druga nemška slovnica, 80 ct. Blovensko-angleški slovarček, 40ct. Slovensko-nemški slovarček 40 ct. GrundriBs der slov. Gramatik 80ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska. kuharica $1.80. Nafi dom I. in II. zv., po 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III zv., 50. ct. Gozdoviiik, I. in II d- 1, 50 ct. Marjefca. 50 ct Naš cesar Franc Jož> f I. 20 ct. Hubad pripovedke I., II., iu III. zvhzhL po 20 ct. Šaljivi Jaka, I. in II.. po 25 ct. ral Tegetthof, 20 ct. go»ta\ 20 ct. t P. a vam. 20 ct. sV Siljiv^c, 30 ct Buraka v. j« a, 30 ct. Gigam va osveta, 20 ct. Sveta noč, 15 ct. TTstanjenie. 20 ct. Strelec. 25 ct. jih odpošljemo poštnine prosto, ako sr S prestola na morišče, 25 ct. Dve čudapolui pravljici, 20 ct. Jaromil, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. ^pumineki listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Nikolaj Zrinjski, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Maršal grof Radecky, 25 ct. Sita mala Hindostanka, 24 ct. Jama nad Dobrušo, 20 ct. Močni baron Ravbar, 25 ct. Jzanami mala Japonka, 24 ct. Orni bratje, 20 ct. Pod turškim jarmom, 24 ct. Naselnikova hči, 20 ct. Darinka mala Črnogorka, 24 ct. Najdenček, 20 ct. Ven če k pravljic iu pripovedek,20ct. Potovanje v Liliput, 20 ct. Sveti Izidor pobožni kmet, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Car in teBar, 20 ct. Narodne prinovedke v Soških dolinah, I. in II. po 12 ct., III. 18 c. Beračica, 18 ct. Gardist, 12 ct. Mrtvaška srajca, 15 ct. Dvoboj, 12 ct. Stric Martinek, 12 ct. Božična noč, 30 ct. Preko m^rja, 30 ct. Na bojišču, 32 ct. Korotanska povest, Mladost, 30 ct. Kapitanova hči, 30 ct. Puučika, 15 centov. Poeavček, 18 ct. Mdrica, 30 ct. Prve skrbi, 45 ct. 1'rotivja, 12 ct. Čarovnica, 15 ct. Božična pripovedka, 12 ct. Uakvar, 15 ct. Ikonija, turška povest, 20 ct. Doma najbolje, 12 ct. Ženska vprašanja, 15 ct. Pošast', 18 ct. Smodiu, 30 ct. Rokovnjači, 35 ct. Veu^c slovanskih povestij, I. in II., po 50 ct. Ben Hur. Roman iz časov Kristusovih, 81. Savinjski glasovi, 20 ct. V domačem krogu, 35 ct. Zbrani spisi, 20 ct. Dragoljubci, 20 ct. Hudobni tovariš, 20 ct. Zeleni listki, 20 ct. liasni za mladino, 20 ct. Tatarji na Moravskem, 35 ct. Dva sveta večera, 20 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20 ct. Razne pripovedk^, 30 ct. Slavoj in Ljudmila, 20 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Velike sanjske bukve, 35 ct. Sanje v podobah, 10 ct. HOTEL WAHRENBERGER, 130 Greenwich Street, New York (eden blok od „Glas Naroda") je sedaj prav lepo prenovljen in lahko svoje goste dobro postreže. Na dan je plačati $1.00 za trikratno dobro tečno jed in čisto postelj. V tem hotelu vedno bivajo SLOVENCI dospevši iz STARE DOMOVINE ali pa DOMU potujoči. Znamenje, da Slovence DOBRO postrežemo je : ker nam gospod FR. SAKSER vse njegove potnike odkaže in nas povsodi priporoča. Slovencem in Hrvatom priporočaje se v obilen poset G. M. Scheid & Co, 130 Greenwich. St., New York. SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pismena Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GL0B0KAR, M. P. C0. Uši — -C|»-<>—**— — ■ ZSz'l*Z,' "IS H »1 1 « . « Minnesota priporoča svoj v kterem toči sveže Schlitzevo pivo, dobra domača in mportirana vina, izvrsten whiskey in likere, ter prodaja fine smodke. Posebna ponudba. Kol'*sovje ure, ktere prodajam po najnižji cen' je najuovejše ztoljšano ^RAILWAY SPECIAL'' 1(5 rubiui in vzvišenimi dvojnimi pokrovi, pravi knlj, g patentovanim regulatorjem in so dobro lr' jene, raz e velikosti, navijajo ee pri obodu. Pokrovi so \anke oblike lično izrezljani dvojni Hunting", 18 velikost, navijajo se pri obodu, sč atom prevleč«' ie, garantiram za 20 let; vredne so ure $25, tod** nrodajam jih dokler mi zaloga ne >oide samo po $12. S sp štovaujem Jos. Zajec^ 1718 St. Clair St., Cleveland, O. 4 - fr-^ -tc~ tr ^ e dolina obs-ga couotyje Lakr«, Porter, Starke in Laporte. Nebraska republikanska. Washington, 15. nov. Poinožui vojni tajnik Meiklejohu br/ojavlja: ,,Omaha, N^b., 15 nov. Danes se je zaključilo uradno štetje glasovnic Omaha in Douglas countyja. Izvoljen je republikanski senator in sedem zastopnikov T raj imamo mi (republikanc5) 72 glasov v senatu m zbornici. Večina znaša pet glasov. 44 Parnik ,,MonticelIo" potopil. Yarmouth, N. S., 13. novembra. Z raznovrstnim blagom obloženi J parnik „Monticello'* s« je i,a vise- • kem morju z moštvom vred poto ' pil. Do včeraj večer so našli 24 utopljencev. Ko so določili imena j utopljenih mornarjev, izrodili ao jih »nateri zemlji. S^daj pogrešajo š^ trupla dvanajsterih druzih osob. ktere so bile na ponesrečenem par-niku. Ker se je več ljudi potopilo parnikom vred v globočino, nji-j bova trupla najbrže ne bodo nikdar ! našli. M**d slednjimi je tudi ladijoi kapitan Hardvig. Parnik ,,Manticello" je imel na krovu veliko raznoterega blaga, ! kterega sedaj valovi donašajo naj obrežje. O i posameznih najdenih stvari zahtevajo obrežni prebivalci izvanredno visoka plačila. Med najdenimi stvarmi sta tudi dva kovčega e vzorci kin^a viBoke vrednosti, lastnina bratov Levi v Ha-miltouu, Ont. Imenovana tvrdka ja svojega agenta poučila, da zahtevane visoke nagrade za najdene dragocen^ st ne plača, vBled česar bode najbrže nastala pravda. Danes so tu pokopali več osob, ktere so pri potopu paruika našle smrt. v va! >vih, druge bo p ■ b 1 a 1 i v St. John, Moucton, Barrington, Halifax, Lockeport iu druge kraje kjer so bili dotičui doma, da jih pokopljejo v domači zemlji. Velika nesreča na železnici. Paris, 15. nov. V St. Vincent de Tirosse m'jd Bayonue in Dex je danes opoludne skočil iz tira brzo-vlak vozeč med Parisom in Madridom Iz pomanjkljivih pobrobnosti je razvidno, da so izvlekli izpod razvalin 13 mrtvih in 20 poškodovanih. M^d mrtvimi sta tudi s-»nor J F. Cauevar'', poslanec jugoame-rikanske ljudovlade na Francoskem in aeuor Elater, attache peruan-skega poslaništva v Madridu. Cane-varovi soprogi je pri nesreči zlomilo obe nogi. Evropejske in druge vesti. London, 13. nov Sir John Jen-kius, predsednik Swansea Metal Exchange je rekel danes v nekem govoru pred „Harbor 4 truatom, da je uvažanje amerikanskega jekla preteča nevarnost za krajevno jekleno obrt. London, 14 nov. Tovarnarji je klekuih izdelke v v Wales so prenehali plačevati nedavno za 10 odstotkov povišane plače in več tovarn so radi pomanjkanja naroČil zaprli. Strokovnjaki pravijo, da 1 ode jekleno obrt na Angleškem iz Amerike uvaževano cenejše blago v krat kem popolnoma ugonobilo. Belgrad, 14- nov. Danes so vpričo najmanj 30 000 ljudi ustrelili k smrti obsojenega orožnika Mosilo-. >ča, kteri je umoril neko staro ž no in jo oropal za 3 cente. Kruti morilec je stal pred svojim odprtim grobom, v kterega se je zvrnil ko so ga zadele svinčenke oddelka vojakov, kteri so izvršili obsodbo. In muožica je kričala hura! Dunaj, 14. novembra. Poveljnik avstrijskega brodovja v Taku brzo-^"'ja, da je oddelek avstrijskih mornarjev Pekiig oetavil iu se podal proti aeverozapadu. Drugi oddelek avstrijskih mornarjev bojeval se je zajeduo z 16 nemškimi konjeniki proti velikemu številu boxer-j^v, ktere bo pognali v beg. Dunaj, 14. nov. Porotna obravnava proti Leopoldn Hilsnerju, ki je trajala mesec dni se je daues končala. Porotno sodišče v Piska izreklo je smrtno obsodbo, v ktere razlogih poudarja, da umor, kterega je HUsner krivim spoznan, ni uvrstiti med verske umore. K^r j" najvišji sodni dvor razsodbo okrožnega sodišča v Kutni Hori, vsled ktere je bil Hilsuer radi umora An^žke Hruzove na Bmrt obsojen razveljavilo, razpravljala se je označena zadeva pred porotnim sodiščem v Pisku, ktero je stvar dokončalo. Hilsner je bil obtožen, da je dne 29. marca 1899 v gozdu v Brezina pri Polni umoril Anežso Hruzovo, a v noči med 17. iu 18. julijem leta 1898 v gozdu Mršnik, tudi pri Polni, ubil Marijo Kiimovo. Vrhu tega obdolžilo ga je državno pravdni-štvo vsled krivega pričanja proti J. ErhmBiiu in Salamonn WasBer-manu. V preiskovalnem zaporu plašili so namreč Hilsnerja njegovi sojetniki, da so za njega že pripravljena vešala, vsled česar je svoje zločine pripoznal, a v olajšavo je navedel, da sta tudi imenovana dva Zida sokriva umora. Ko se je pa nedolžnost obeh Židov z neovrglji-vimi dokazi izkazala, je tudi Hilsner vse sv. >je prejšnje izjave v polnem obsegu preklical. Ma lrid, 14. nov. Včeraj se je v Bedregueru v pokrajini Alicante vršil ženski boj z biki. Pri tej priliki seje podrl oder, na kterem je Bedelo mnogo gledalcev. Dvanajst osob je bilo usmrtenih in dvesto več ali manj hudo poškodovanih. Jeden ranjenih bikov je divje napadel na tleh b-žeče ljudi, kar je stali med navzočim ljudstvom še bolj pomnožilo Drobnosti. Slika iz Kranjskega. Iz Vipave poročajo ,,Slov. Narodu" o divja-štvu. ktero se je zgodilo v nedeljo na G čah. Preteklo nedeljo priredil jf bil ,,Triglav" na Gočah malo plesno zabavo v županovi gostilni. V odgovor na to in v nadomestitev vsled ,Nar." Članka izostalpga Zitnikovega Bhoda povabil je eksmi-sionar na leči svoje pristaše „na razgovor pri kozarcu viua v MavČe4 kj^r bo priredili on, ženijalui pesnik Matere Božje iz Vipave ter božjastni sin ,,strica" Habeta katoliški volilni shod, na kterem so pred vsem ndeležnike do dobrega npija-nili ter hujskali zoper našo stranko in vzlasti goške Triglavane. Po končanem shodu vzdignili so se pijanci na Goče, znatno popolnili in pomnožili svoje vrste ter oblegli s točo debelega kamenja iz nadsto-glave množice obsuli hišo županovo, v kteri se je tačas plesna zabava vršila. V trenotku so bila vrata in vsa okna pobita iu zdrobljena, polne sobe kamenja in več oBeb v sobah ranjenih. Štiri naše priče čale bo raz okno bljižnega župnišča eksmi6ionf>rjev glas, in tudi njega samega videle, ko je svoji pijani iD fanatizirani množici zakričal: ,,Le udarite po njih, razženite jih!*4 Na to seje sodrga iznova uavalila na hišo, vlomila zaprta vrata ter iznova obsula v hišini veži stoječe Triglavane s kamenjem, pri kterem naskoku je bil župan s težkim kam-oom vglavozadet, da seje nezavsten zgrudil. Ranjenih je bilo še več druzih, v hiši boravečih ljudi. Na to se je bilo zopet posrečilo vrata zapreti, a napadalci so jih iznova ^lomili ter udrli v hišo, rasbijali. divjali, pBovali in preklinjali. To jt trajalo od £10 are zvečer do 4. are sjntraj, ob kteri ari je pripeljal odposlanec ,,Triglava", kterega so bili obleganci po vrvi na vrt spn-stili, orož- iško pomoč, ki jih je šele rešila. Storjena škoda ae visoko ceni. Oblegovalcev bilo je do 150, mej njimi prvačila sta obadva po-klerikaljena občinska svetovalca. Orožniki odvedli so 7 kolovodij — seveda tudi obadva občinskega svetovalca — v preiskovalni zapor; koj za tem prišla je ranjencem zdravniška pomoč; soduijska preiskava se je takoj pričela. Po celi dolini vlada veliko ogorčenje nad surovim činom, kterega navadno naši mirni Ijadje niso sposobni, ako se jih k tema ne zapelje. Vzlasti Be pa obrača srd ljudstva zoper glavnega hujskača v goški cerkvi, in vse le obžaluje, da se tudi tega divjaka ni vtaknilo z njegovimi vrednimi tovariši vred pod ključ. Pričakujemo pa, da ga bo zadela roka pravice, in da bo tadi njega pravični Bog adaril, kakor bo udaril zaslepljene njegove žrtve. S tem dospela je eksmiaionarjeva delavnost do vrhunca; strasti so tako razvnete, da seje bati vsaki treno-tek kake nesreče. Radovedni smo, ali bodo pristojne oblasti poskrbele, da se ta nemestnik božji nemudoma iz Goč odstrani in za varnost osebe iu imetja poskrbi. V p rtiv-nem slučaju bomo mi naše prista še na Gočah poučili, kako se takega dušnega pastirja najlaglje in korenito iznebe, kajti takih političnih surovežev v mašniški obleki ne bomo več dalje mirno gledali. — To govori cele knjige, kam dovode ubogo ljadstvo klerikalna strast. * * * Šest novih modernih cest so napravili v Ljubljani tekom mii.ohh petih let. * * ♦ Umetniško razstavo r Ljubljani je obiskalo od 15. septembra do zaključka razstave 5056 osob. * • * V zaporn znorel. V zaporu na okrajnem sodišču v Ljubljani je znorel Fran Petak iz Jurjevca. Odpeljali bo ga v opazovaluico v deželno bolnišnico. * * * Medveda ustrelila sta dva lovca v lovskem okrožju župana Antona Ponuda v Starem trgu. Kosmatinec, na kterega so nepričakovano naleteli ob lovu na srne, tehta 87 kg. * * * Streljanje na delavce. Listi so poročali, da je nastala med premo-gokopi ob Dravi ležečih premogovih jam ,, Ferdinand44 nesoglasje, ker je baje inžeuer Vendelin Haviiček plačeval hrvatske delavce slabše kot češke. Ko ao poslali zategadelj hrvatski delavci k Havličku, ki j*-Ceh, deputacijo, da zahteva za Hrvate isto plačo kakor jo imajo Cehi, je deputacijo Haviiček zapodil iz pisarne. Hrvatski delavci so hoteli na to pregnati češke delavce od dela, a Haviiček seje potegnil za Cehe. Tedaj so planili Hrvatje na Havlička, ki je bežal v pisano ter je zaklenil. Delavci pa ao vrata odprli šiloma in Havlička tako pretepli, da so ga morali prepeljati v bolnišnico V tem so prišli štirj*-orožniki, ktere ao delavci baje za podili. Nato je priško še več orožni kov. Pozvali bo delavca, naj a. razidejo. Tega delavci niso storil', zato pa so orožniki ustrelili na delavce, zadeli na amrt 8 delavcev ter jih okoli dvajset ranili. Nati so dragi delavci zbežali. Več delavcev je zartih. Tako poročaj« hrvatski in dunajski listi. Najno vejše vesti in Zagreba pa trdijo, da se je morala ta nesreča zgoditi na Ogrskem, kajti na Hrvatskem je bil povsod mir. * * ♦ Slovaki v zaporn. — Slovaške gospe so bile naprosile ogerakega justičuega ministra, naj -K>Btop* milo z onimi Slovaki, ki ao zaprti radi tiskovnih pravd. Minister je bljuboval gospem, da hoče storiti v tem pogleda, kar bo mogoče. Ali kaj je storil? Ta po oni prošnji je odredil strogo, da se ima nasproti Slovakom, ki bo zaprti v ban-bistriških ječah, potepati najstrožje! Tako je izpolnil minister justice svojoobljubo 1 Lepaogerskajuitica? * • * 0 te ženske! Na Dnu* ju se je proddcirala v takozvanem „Thier. gartena" dražba Beduinov. Predstave teh temnokožnih Afričanov ao zanimale zlasti duDajsko ženstvo Več Dunajčank se je zaljubilo v Beduine, in ko je nedavno odšla dražba domov v Afriko, je šlo z njo tudi 7 Dunajčank, ki postanejo — Beduinke z belo poltjo. Večina za-ljubljenk pa je vendar ostalo doma, marsikatera seveda v — obupu. * • * Italijansko šolstvo vedno pada. Materijalna beda, ki vlada po tem srečno nesrečnem kraju ne dovoljuje niti najpotrebnejše duševne hrane. Nedavno poslala je Apulija kralja prošnjo, da bi se tam odpravila obvezna obiBkava šol. V mnogih krajih se zapirajo šole radi ne-dostatka učiteljev. Na tak način je tudi mesto Castiglione ,.popravilo4* svoje finance. In ta Italija obsiplje vso Evropo z delavci, ki prinašajo v svoja nova bivališča samo bedo in zlodejstva. * * * Pariško razstavo je obiskalo letos 50,000,000 ljudi proti 16,022,-725 leta 1878. Razstavo v Philadel-phiji je obiskalo 9,789,721 ono v Chicagi pa 21,477,218 osob. • * * Koledar ,,Glas Naroda" za leto 1901. Be kaj marljivo tiska, štiri p6le to je 64 strani že tiskanih, peta pola je v tisku. Prve štiri pole obsezajo: Ob novem stoletju, pesem. Koledar s zgodovinskimi podatki. Leto 1901. Nekaj največjih rek sveta. Pravila o prorokovanju vremena. Nekaj važnih postav. Zakon o porokah iu dednem pravu. Dedinsko pravo. O volilui pravici. O nabavi potnih listin. O uakupu in prodaji zemljišč. Najemnik in najemodajalec. O porotništvu. Brzojavne pristojbiue v Z ed. držav. Osoda cowboya, povest. Na dan vseh vernih duš. V črni noči. Ponesrečena šala, humoreska s sedmimi slikami. Svetovna razstava v Parizu. Čuvaj Jerman. Augleško-boerska vojna. Vprašanje. Slike v prvih štirih polah : Nasfdniki osta-vijo vlak v pragozdu. Parna pila. New York (Manhattan Borough) od'Liberty Island. Tiha zadovolj-nost. Splošni pregled svetovne razstave v Parizu od Trocadera. Odhod Boercev iz Pretorije na vojno. ,,Long Tom", veliki boerBki top, pri obleganju mesta Ladysmith. Boerski strelci po bitki pri Colenso. Angleži v bitki pri De Aar. Boerskt žene branijo svoje domačije. Da bodo tudi ostale pole zauimive se samo ob sebi umeje. Oblika Koledarja je večja, nego ona od lanskega leta in bode ta Koledar nad-kriljeval vse dosedanje bodisi glede vsebine in ličnosti. Kje je? NIK. SK.OFLIC, doma iz Krastovice, župnija Vivodina, pred enim letom je bil pri meni v Crested Butte, Colo., kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Jos. Sodia, 105 Harrison Ave., Leadville, Colo. (5dc> Zalivala. I'udpi*ani si štejem v dolžnost se zahvaliti za točno izplačilo s300, ktare sem prejel dne Ij. t. m. brez vsacega odbitka od Jlooslo-vaxske Katoi., Jednotf. s sedežem v Elv. Ni inn., in sicer kot usmrtnino ra. mojo pokojno ženo; zahvalim se pa tudi društva sv. Jožefa štev. 12 za {> 'Sredovanje. Rojakom pa to lo priporočani, da vstopijo k podpornim društvam in so ta. v ?vezi t jugosiov. K.a:ol. Jed noto. Braddock. I'a., 13. nov. 1900. |< >-.11" klkf l. Rojaki pozor! Podpisana dražba razp ošilja na vse kraje sveta vsakovrstna sveža, domača zdravila i z borne patent medicine najboljših zdravnikov za v»e bolezni človeškega telesa, o i) 1 i ž e (flnjštre), zdravilno milo (žajfo) dišave, kakor tudi raznovrstne zdravniške priprave in pripomočke, električne baterije itd. Domačo lekarno najlmljših zdravil za najpogosteje bolezni v vrednosti Si.pošlje za Si. lita obstoji iz štirih raznovrstn'h j in izbranih zdravil, ktera ne bi -mela n:anj-1 kati v nobeni družini, posebno v krajih, kjer I ni pri rokah zdravnika m lekarne. Ta zdravila j shranjena na suhem prostoru se -hranijo več | let, ne da bi izgubila svo^o zdravilno moč. Z domačimi in patent medicinami se je i ozdravilo že mnogo ljudi, kterim zdravniki I niso mogli pomagati, kdor je toraj izgubil j zaupanje do zdravnikov, ali k >nuir sredstva I ne dopuščajo žrtovati mno<;o trdo prisiuženih j novcev, naj se zaupno ..brne \ •icm >i >--ja-I čem jeziku na: Home Remedies Co., 1 I'- O. Bo\ 349, .K! N. N. J. John iVIaurin slovenski jp (Untertak^r) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici /a prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in v^e v m>jo stroko spadajoče opravk-. JOHN MAURIV, Lauri^m. MiVh. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., y kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : Niki Radoviclz, 702 VermontSt.,San Francisco, Cal Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.45 100 kron avBtr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Pri našem odhodu v staro domovino kli-čeva vsem znancem in prijateljem, posebno Frank Zaplatarju v Falls Creek, Pa., Na svidanje! New York. 16. noy. 1900. John Kočkvar in Mihael. Samida. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakoAudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodaiam do nainižii ceni HITROST ničaranje, pač samo dobre v, lje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo ie najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev; FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New VorV. Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo elišl se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, HL i i 89 E. Madison St., Chicago, 111. 1 Jacob Stonigh Slika predstavlja uro za dame z I dvojnim pokrovom (Bobs Ca«") in A io najboljši pokrovi sč zlatom pr^. % tegnjeni (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali WV.tham ter velja samo t Dame, ktere želč uro kupiti se i i m sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam 1 VBem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. »i _____ __j_.________- ______ ___ ___ Xj±s*fc©3sz-Hvala Boga, veter prihaja. (Konec.) Mornar Brent spravi svoj zaboj pod po*l«I) iu jame ua vso mofi §vi-mti ua »vejo harmoniko; ali bil je vgcdeu vetur iu polne jadra bafi radi t-g* sedel je kapitan ua zadnjem kiovu, "il jb konjar: -n tiho žvižgal napev, k^rcga glaeovi so prihajali izpod prvega krova. ,,Maria Teresa" bila je pet dni na morju, ves čae bilo ie vren e ugcduo, uiii stranskih jader ni bilo treba povezati. VeLer j^ prihajal par stopiuj desno od zadnjega krova in i»*s,ri bil j^i prijazen ter uljudau kakor jegulja, tako je zatr-eval momat. T fcaj je no? kaj je to? .Stari Legesea je sklenil roke, na obratu ftnti' je naer.krit g r^i ve er! Veter «9 pprtnicai, trioto vragov prva tri ja^r« ta vi«?. povprečna, stranska, glavna, da vsa jadra vi6e mirno. Krmar, krmar, veter ce spremen', o ti veUrl" K^p^au kolne, si pub la-e in odi e v kajito. ,,Oh to je krasno, to bode zabjva!' Kakor olie mirno, kufcoi kristal čisto morje. . . Spredaj zamoglo se ie videti prednji d-">i Itdije, vsi;ko vr/ posebej, zlate "ik^ ,,Marie Teresa" ods vale ro 7 anrnei v. di; ladija etal-i je mirno, itepr- makljivo sred ogromne vode. Življer.je na „Maria Teresa" iz-vest'-o ui bilo prij^tuo. Mornarji hodili sy po krovu tiho, oemojeden m»>mo d'uz^gn, nihče se ne upa govoriti, iii kaditi, nihče ni več ved jI kara 1 i še', knmor so se podal-, povgcdi jih ; kapitan zapodi!, kajt' morje je bilo mirno in kapitan slabe vo'je, mornar Brent je kakor nj'£ >v predi-ik barval nad-krovno kajito. V*»e to bila bo slaba snam«uja o Lageseuovi vo'ji — a ,,Maiia Teresa" postala je pravi pekgl. * * * Mornar Brent bil je ua Btraži, prižgal si je pipo in prinesel harmoniko seboj Vsi mornarji ga začudeno pogledajo. ,,Bog tu o«iobodi mornar, s^daj češ igrati! Potem bode kapitan naravn )st besnel, -aj je že itak dovolj ra^kač u; kaj bo le-potem, ako nas ugleda na krovu in sliši godbo; v prostorih za moštvo mora biti uho kak«>r v grobu. Za Boga mornar Lodi dober in nikari ga ue draži." Mornar se ue zmeni za opomin druzih moraarjev ter prične počasno igrati: „/ Bogom palme, Otočje uiilo____" „Za Boga, tovariši kako kraaui glasovi aj v t j j m h1 i stvari, in ko pričnem potem bod-: niste čuliV* Ko s zvoncem in basovi, taka godba, da j a 6e milo in se zgubljali >, čuli so se basi, sedaj pride 1" >a :kozi vrata mor- Iu igral je dalje, glasovi prihajati so tih< nad mirno vod čul se jo zvonec „Hej, corour t Hffeseu p« glfe litrsko »>i' je jeze rudeč. ,.Ja- iiCČdiu .jprt mir in red. to ■«ro vam že i*cv»us»l! o a ao"i ladiii ne irpim t&c^-g* /iv'jenja. T; mornar? l)a. ti b'- Ie5 barval, jaz te sag jUviin.*' O^Uv-I je kajito, ali Lje^ove kltftv bilo ja So dr !go »%uti. „Tako, milita sedaj ga bodem naučil," rečr mornar, sedaj j« < ut. voije kukor moj prejStiji kapitan ." vendar namera^ae? knj češ s tepcem kakor naA stari, napraviti, saj sam veš, da ga ne bod-tf umiril.'* Morili sprari evejo harmoniko ter govori t ,,Da, tovanSi kadar bode ua? stari cftjslahejf volje, tahr-it bod moral moliti. Vsi«d mornarskih postav je to njegova lolži.ct tovariši; in videli bodete, ca gA b^iem naučil; to ie mi je vedno posrečilo iu se mi >KX?e tadi sedsj; goveda samo, akc kapitan ni pobožen." Ves dan je Lagesen klel, zvečer s^del je zopet na zadnjem krovu ter slušal li mornar zopet pričel igrati ter ?e v srcu veselil, da bode zopet mogel kleti med mornarji na pr^em krovu. Slišal je, da nekdo iz prednjega krova proti krmilu prihaja, z veseljem skoči do Btopnic v nadi, da l-i de dotičuika zopet prepodil, eaj jim je ven-.far prepovedal prikazati se na zadnjem krovu. Toda v tem treo tku opazi mornarja Brenta prvega mornarja in tesarja, frits >dši na zadnji krov se VBi trije odkrijejo, a mornar prične govoriti: Kapitan, govoriti hočem z vami nekaj resnega. Jaz sem kristjan, derna iz krščanske hiše iu sem se vedno s kristjani vozil; in ker je v inej e rodnih mornarskih postavah, ■11 s* mornarju ne sme kratiti Čas pobožuceti, temveč, da mora kapitan, ako moštvo to sjglasuo zahteva s zbranim moštvom o večerih na krovu moliti in po molitvi peti v proslavo Onega, ki viada morje m zemlje ter pusti sijati solnce na pravične in nepravične. Radi tega orihajamo jaz, mornar Lavič iu te--ar, da v«" zaprosimo hodete li toliko dobri in z nami vsako jutro in vsaki večer moliii in peli. tako kakor je v postavah. V to svrho prinesel sem seboj moiitvnuik,v kterem ■»o naše pepmi in molitve, — na atraui 225." Stari Lagesen ni vedel kaj odgovoriti, zrl je začudenim pogledom mornarju v lice. Kcuečno vendar reče: ,,Ti si pobožen Bernt? Za Boga. čemu mi nisi tega v Ply. mouthu povedal?" ,,Kapitan, morda vam to ne ugaja, kar se mene tiče je vendar oznanjevanje božje besede najlepša godba." ,,Vae ob pravem času, Bernt, vse ob pravem času!" „Da, potenj bodete tako dobri in z nami peli ter molili, vsi drugi bodo prišli, čim bodo slišali, da uapitan moli in poie; namreč dvakrat morate peti in moliti, da bodo tudi oni, ki bo na straži deležni božje besede: tako je bilo na vseh jadrankah tudi na ,,Eliezerju" iz Sl avangera. Tu ja knjiga kapitan." ,,Ne, Bernt, krmar tudi lahko mesto mene poje in moli, jaz ne znam." ,,Da v postavah je pisano, da mora ali kapitan, ali pa krmar to opravljati, ker pa krmar tako strašno jeclja, bodete že vi tako dobri." Lagesen vzame knjigo. Moramo li pred molitvijo ali po molitvi?" ,,Na ,,Eliezprju" iz Stavangera peli smo pred in po molitvi, ako pa mislite, daje to preveč, pGtem zadostuje ako le da po molitvi pojemo." „ Ali nisi rekel, stran 225, Bernt? ,,Da, kapitan, saj je zapisano ,,večerna molitev"."-- Stari Lagesen oslini palec in po do!vo stran, prišel je veter iz severa f tako silo, da je žvižgal med vrvmi, i lad'ja pluje hitro, da je bila vsa leva stran pod vodo. Stari Lagesen t-tal je na mostu naslonjen ob ogra-j"» in si zadovoljno mpl roke. — ..Hvala Bogu! Veter prihaja!" In ..Maria TereBa" ie lepo nadaljevala Fvojo smer proti Philadelphiji Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih ce-D&h. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice za jaslice in sicer pastirčeke, Jezusovo rojstvo itd., liBt po 5 centov, 6 listov za 25 centov. Mali zueski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkaneasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom b spoštovanjem BLAŽ. TURK. JOHN 60L0B 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZnELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do &. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; cena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim .... od $55 do S100; cena 5 glasnim.... od S30 do $150. Na željo rojakov oglašujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav dobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moio, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštoyani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Eienville, La., Jakob Skrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, tla sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. PAUL SCHNELLER. Notary Public vCalumetu, - - Mich.f naznanja, da je pričel poslovanje, tar se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, S20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. I$e9d Cigars 814 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smodke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: Fm a. dushek, Office: 1323 2nd Ave., New York Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. •' i].- -- • . ' " •• nV * DIREKTNA CRT A DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PAKNIKI SO: ,,I.a Lr.rrai:i;-*-, na dva vijaka................... -2.000 ton, ..La S:iv> onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po*m jati, rjaj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaUa l>.iktor;.i IVANA POliEKA. On jt na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebuo pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pobek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in ctrsi. — VSI ONI -— kateri ne morejo osebno priti, naj opiš«jo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kaito se zdraviti. V slučaju, da vidi, da jc Ivolezeii neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj kryavo zasluženi denar. Pomoč v sili. Sodnik: „Ko liko let imate gospodična?" — Go ppodična (priča): „Š« le 26 let 11 — Sodnik: Še le 26 let? Govorite resnico, kajti drugače moram na vaše stroške pozvati Bodnega zve-deuca, da ceni vašo starost!" Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA ; VSAKEMU KATEREMU FKIDL V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. T. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stf.wart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več Stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam l^po zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spostcyani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipov ac, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sen bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, 1 Listing*, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizina, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Ilellena, Mont. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdraynik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgočasa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. Spoštoyani gosp. zdraynik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich- NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na : . 7110 ton. ______________________________5736 ton. ^EEHSIIsuTQK", n.1 dva vijaka, 8669 ton. | ,,K00ErLAND'',.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpočtete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz a! i V Avstrijo: na kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vaako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drngo Bredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW T0HE. — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav me? New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton fiOTTEEDAK, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. STAT3NDAM, parnik z dvojnim vijakom J I' a r n i k i : MAASEAM, SPAABNDAK »n 10500 ton. WZEK*SSI)AJE. DR. Grm TV AN POHEK, Post Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, M0., U. s. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTE RD AM A vsak Četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. ari zjatraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St, Now York.