-----   354    -----
Kaj pripomore gnoj k dobremu okusu vertnih
sadežev!
Gnoj ne pospešuje samo rasti mnogoverstnih sadežev, temuč tudi stori, da so bolj ali manj dobrega okusa. In ne samo na tem je veliko ležeče, da je pesa lepa, krompir debel itd., temuč tudi na tem, da je dober in prijetnega okusa.
V                                                                                                                                                                        v
Ce nadzemeljske kolerabe z ovčjim gnojem gnojiš, in sirove pokusiš, so dobre, sočne in sladke; če jim pa s svinskim gnojem gnojiš, bodo zlo slabega okusa. Na ne pog no j enem zelniku so rade sočnate, sladke in mehke. Ce se jim s človeškim gnojem gnoji, so veliko slabeje kakor une na ovčjeku. Po konjskem gnoji niso kaj dobre in večidel tudi terde. Na kravjeku so najbolje. Kuhane te kolerabe, kakor se po navadi za prikuho pripravljajo, so mehke, prijetne in brez vsega duha, naj so prirastle na zelniku, ki je bil s človeškim, kravjim ali pa konjskim gnojem pognojen; na s vinskem gnoji pa ostanejo vedno zoperne, delaj ž njimi, kar koli hočeš; ravno tako puste ostanejo tudi, če se jim je z ovčjekom gnojilo. — Kavra ali podzemeljska koleraba je naj-slabeja, če se ji s svinjskim gnojem gnoji, ravno tako je tudi korenje, če je pridelano bilo na zemlji, s svinskim gnojem pognojeni.
Luk ali por je prav mehak in dober, prav prijetnega in dobrega okusa, če je bil na človeškem ali konjskem gnoji pridelan; na kravjeku je pust in grenak; če se mu pa z ovčjim gnojem gnoji, smerdi po gnoji; po svinjskem gnoji Je grenak, ojster in prav neprijetnega okusa.
Zimska in poletna redkev ste najbolje, ako se jima je s kravjekom in človečjekom gnojilo, na svinjskem gnoji že ni tako dobra, na ovčjeku je še slabeja, na konjskem gnoji pa najslabša in na tem je tudi zopernega duha.
Čebula na konjskem gnoji pridelana je od začetka sladka, potem rezna in prav močno diši; na ovčjem gnoji ni tako sladka, toda je prav dobrega okusa; če je bila pa njiva s kravjekom gnojena, je čebula od začetka sladka, pozneje pa bolj ojstra in ni brez zopernega okusa; na svinjskem gnoji je sladka, sočnata in prav prijetnega slaja, na človeškem gnoji je ravno taka kakor na kravjeku.
Repa na svinjskem gnoji pridelana je mehka in dobra, na človeškem je še mečja in nekoliko rezneja, pa naj debel ej a; na kravjeku je tudi mehka pa rezna; na konjskem gnoji je mehka in sočnata, pa ni tako rezna; kar se je na ovčjeku pridela, je tudi mehka in sočnata, toda najmanj okusna je.
Rudeča pesa je najsladkeja in najprijetniša na ovčjeku, tudi na konjskem in svinskem gnoji je dobra, na kravjeku pa ne; grenkljata in zoperna je na člo-večjeku.
-----   355   -----
Če peteršilj na konjskem gnoji priraste, je brez vsega duha, rahel in mehak, na kravjeku je prav dobrega in dišečega okusa; ako se pa na svinjskem gnoji pridela, je terd, nesočen in po gnoji smerdi, ravno tako tudi na ovcjeku diši; če se pa je bil s človeškim gnojem gnojil, nima nobenega duha in je kaj zopern.
Zelena na svinjskim gnoji dobro diši, pa je bolj pusta, ravno taka je tudi na kravjeku, le nekoliko slabe-jega okusa je; če se pa na človeški gnoj seje, ostane vedno nizka, pusta in ni dobra; kdor ji pa s konjskim gnojem gnoji, mu velika zraste, je sočnata in prav dobrega okusa.
Zelje je na človečjeku najreznejše, manj pa na svinjskem gnoji, na kravjeku ima manj soka, kakor na človeškem in ovčjem gnoji; na konjskem gnoji prirastlo zelje je pa še pusteje. Napol kuhano zelje, ki je na s konjskim gnojem, kravjekom ali pa ovčjekom pognojeni njivi pridelano, prav dobro diši, uno pa, ki je na svinjskem ali človeškem gnoji pridelano bilo, je sila zoperno.
Špargelj na ovčjem gnoji najprej zraste; za tem pride tisti, ki je bil s kravjim in konjskim gnojem pognojen, najpozneje jame špargelj na tistih gredah gnati, ki so s svinjskim gnojem gnojene. Najdebelji špargelj zraste tam, kjer mu je s kravjekom pognojeno, najmečji pa, kjer mu z ovčjekom gnoje. Na svinjskem gnoji raste najslabeji špargelj.
Tudi ter ti s smerdljivim gnojem gnojiti, to je, iz sekretov ali iz smerdljivih gnojnic, ni varno, ker se tudi vino rado smerdljivega duha navzame. Najboljši gnoj terti je troblje ni k, ki nima posebnega duha, na pr. volna, rožnina in špodium itd., po kterem vino dober duh dobi. Najbolje tekne terti, če se ji z lastnim listjem in tersjem gnoji, v kterem je dovel lugaste soli.
J. G. Meyer's „Bodenkunde u. Diingerlehre."