Stran 385.
Obrtnija.
Shod slovanskih obrtnikov v Pragi dne
28. in 29. septembra.
(Izvirno poročilo).
V   zlati slovanski Pragi se je vršil dne 28. in 29. septembra prvi shod slovanskih rokodelcev in obrtnikov iz vseh avstrijskih dežel, in sicer je bil to tako znamenit shod, da bi kaj takega ne bil nihče pričakoval.
Shoda se je udeležilo okrog 5000 oseb iz vseh slovanskih dežela v naši državi. To je število, ki priča, kako mnogobrojno je slovansko obrtništvo, in kako je to obrtništvo zavedno.
Udeležniki shoda slovanskih obrtnikov so se se šli 28. septembra dopoldne v prekrasnih prostorih na Žo-finjskem otoku, kamor je prišel udeležnike pozdravit tudi praški župan dr. Srb v spremstvu več občinskih svetnikov, a navzočih je bilo tudi mnogo čeških državnih in deželnih poslancev.
Zborovanje je otvoril predsednik Zveze obrtnih društev na Češkem gosp. Jirousek s primerim ogo-vorom, ki ga je zaključil s historičnim vzklikom: Sveti Vaclav, ne pusti poginiti ne nas ne naših naslednikov. Gospod Jirousek je bil izvoljen predsednikom, na kar so pozdravili shod župan dr. Srb, zastopnik mladočeške stranke Nemec in občinski svetnik Lada.
Vrsto razprav je otvoril gospod Kratochvil iz Žižkova, ki je obširno razpravljal o namenu in o koristih deželne obrtne organizacije. Pojasnil je slabi vpliv centralizma na obrtne zadeve, na kar je bila po kratk* debati sprejeta resolucija, s katero se zahteva stanovske organizacije obrtnega stanu po deželah, katere naj bodo mej seboj združene v obrtne zveze, ki naj imajo primeren vpliv na vse obrtne zadeve.
Dosledno temu sklepu je prišlo na razpravo vprašanje, ali naj se obrtno zakonodajstvo prepusti deželnim zborom, ali pa naj spada še nadalje v kompotenco drž. zbora. Poročal je o tem gosp. Veverka iz Prage, ki je zastopal stališče, da v drž. zboru sploh ni upati, da bi se kdaj izvršila korenita, potrebam ustrezajoča obrtna reforma, in da zamorejo vsled razlike mej razmerami v posameznih deželah samo deželni zbori resnično poskrbeti za koristi obrtništva m varovati njegove interese.
V  tem smislu sestavljena resolucija je bila po daljši razpravi, v kateri so se cule pritožbe zlasti radi posledic obrtne svobode, sprejeta.
V obrtnem šolstvu in o vzgoji obrtnikov je poročal gosp. Eossler ravnatelj obrtne šole v Kladnu. Povdarjal je pomen strokovne izomike in obžaloval, da stori država tako malo za vzgojo obrtnega naraščaja, da skrbi tako nezadostno za obrtno šolstvo. Poročevalec je nasvetoval resolucijo, s katero se zahteva pomnožitev in praktičnejša uredba strokovnih obrtnih šol, mojstrskih tečajev in višjih obrtnih šol ter pomnožitev obrtnonadaljevalnih šol.
Tudi ta resolucija je bila po kratkem posvetovanju sprejeta, na kar se je seja zaključila z naročilom, naj predsedništvo sporoči cesarju izraz udanosti in zvestobe zbranih slovanskih obrtnikov.